t\l L I //

G E O G R A F S K I V E S T N I K

Č A S O P I S Z A G E O G R A F I J O I N S O R O D N E V E D E B U L L E T I N OF T H E G E O G R A P H I C A L S O C I E T Y OF SLOVENIA B U L L E T I N DE LA S O C I E T E DE G E O G R A P H I E DE S L O V E N I E

1976 XLVIII

t 6

%

VSEBINA — CONTENTS - TABLE DES MATIÈRES

Uvodna beseda — Editorial — Presentation Vladimir K l e m e n č i č (Ljubljana): O položaju slovenske geografi je . 3

Geography in Slovenia: an Evaluation 7

Razprave — Papers — Articles Ivan G a m s (Ljubljana) : Rajoni Jugoslavije glede na klimatsko aridnost

vegetacijske dobe (s 3 skicami v tekstu) 9 Regions of Yugoslavia According to Their Climatic Aridity in the Growing Season (with 3 Graphs in Text) 26

Igor V r i š e r (Ljubljana) : Razvoj industrije v Sloveniji (z 2 skicama v tekstu) 29 The Industrial Development of Slovenia (with 2 Graphs in Text) . . 44

Carolyn K n i g h t (London, Great Britain) : Teoretski model pobočja, preizkušen blizu Rogaške Slatine (s 4 skicami v tekstu) 47 A Theoretical Slope Model Tested on Slopes near Rogaška Slatina (with 4 Graphs in Text) 55

Milan N a t e k (Ljubljana) : Kmetijsko prebivalstvo v SR Sloveniji glede na zemljiško-posestne skupine (z 2 skicama v tekstu) 57 Agrarian Population in the S.R. of Slovenia with Regard to the Land-Ownership Groups (with 2 Graphs in Text) 75

Colin T h o m a s (Londonderry, North Ireland) : Internal Migration in Slovenia (with 3 Graphs in Text) 77 Notranje migracije v Sloveniji med leti 1961—1971 (s 3 skicami v tekstu) 86

Vladimir K o k o 1 e (Ljubljana) : Prispevek k identifikaciji ruralno-ur-banega kontinuuma 93 A Contribution to the Identification of the Rural-Urban Continuum 108

Lojze G o s a r - Lojze P e t e r l e (Ljubljana) : Analiza avtobusnega pro-meta na Goriškem (s 3 skicami v tekstu) 111 Bus Traff ic Analysis of the Goriška Region (with 3 Graphs in Text) 120

Kazuko U r u s h i b a r a (Tochigi, Japan): The Mediterranean Red Soils in the Three Regions of the Yugoslavian Karst (with 2 Graphs in Text) 123 Sredozemska rdeča prst v treh regijah jugoslovanskega krasa (z 2 skicama v tekstu) 134

Razgledi — Scientific Reviews and Notes — Notes et comptes rendus . 137 Raziskovalne metode — Research Methods — Méthodes des recherches . 181 Književnost — Review of Books — Notes bibliographiques 191 Kronika — Chronicle — Chronique 199 Sinopsisi 207

GEOGRAFSKI VESTNIK

ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE

BULLETIN OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF SLOVENIA BULLETIN DE LA SOCIÉTÉ DE GÉOGRAPHIE DE SLOVÉNIE

XL VIII

1976

LJUBLJANA 1976 IZDALO IN ZALOZILO GEOGRAFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE

Uredniški odbor — Editorial Board — Comité de rédaction Dr. Ivan Gams, dr. Svetozar Ilešič, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Vladimir Ko-

kole, dr. Milan Šifrer in dr. Igor Vrišer

Glavni urednik — Editor in Chief — Che! rédacteur dr. Igor Vrišer

Izdano s finančno pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije

G E O G R A F S K I V E S T N I K XLVIII (1976)

UVODNA BESEDA UDC UDK

910.1 (497.) 12

O POLOŽAJU SLOVENSKE GEOGRAFIJE

Vladimir K l e m e n č i č *

Dinamični družbenogospodarski razvoj Slovenije in celotne Jugosla-vije, dosežena stopnja razvoja ter s tem v zvezi potreba po večjem uve-ljavljanju regionalnega planiranja pri oblikovanju družbi ustreznega človekovega okolja, narekuje tudi slovenski geografiji, kot vedi o pro-storu in pokrajini, kritično ocenitev njenega dosedanjega razvoja in učin-kovitosti na področju teorije, metodologije in aplikacije njenih rezul-tatov v družbeni praksi. Ta naloga pa je zaradi posebnega značaja geografske vede, ki se ukvarja z odnosi med učinki človekovega dela in naravo, prav zaradi specifičnosti slovenske pokrajine izredno zahtev-na. V novejšem razdobju stopajo v ospredje: specifična politično-geograf-ska lega Slovenije, stik z različnimi tipi evropskih makroregij, gospodar-ska in socialno-geografska z diferenciranost Slovenije ter, nenazadnje, tudi njena vloga obmejne regije v Jugoslaviji s poudarjeno mednarodno prometno in tranzitno funkcijo. Če hočemo podčrtati vlogo slovenske geografije pri tolmačenju regionalnega razvoja Slovenije kot celote ali njenih posameznih delov, moramo tudi opredeliti njeno vlogo glede na druge znanstvene discipline in interdisciplinarno proučevanje. Ovred-notiti moramo tudi njen dosedanji razvoj s stališča idejne naravnanosti in organiziranosti pri izpolnjevanju nalog v dosedanjem tridesetletnem povojnem razvoju in glede njenih bodočih nalog, ki jih narekuje na-daljnji, v planskih dokumentih nakazani razvoj. Slednji računa s soraz-merno razvito in tehnizirano družbo, ki živi v urbaniziranem prostoru in D pogojih samoupravne socialistične družbe.

Tako kot v drugih deželah, ki so že dosegle stopnjo gospodarsko razvitejše, tehnizirane in urbanizirane družbe, se je tudi v Sloveniji po-večalo število znanstvenih disciplin, ki so jim prostor, pokrajina ali človekovo okolje osrednji ali paralelni predmet proučevanja. Tudi ugo-tavljamo, da je le še malo družboslovnih naravoslovnih in tehniških disci-

* Dr., redni univ. profesor, PZE za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU.

3

Vladimir Kiemeniii

plin, ki bi proučevale svoj objekt ne glede na družbeni in regionalni raz-voj. Večanje števila ved, ki obravnavajo pojave kot del prostorske, pokra-jinske ali regionalne stvarnosti v povezanosti z družbeno-gospodarskim razvojem, pa naj bo to s stališča analize ali planiranja, je v skladu z družbenimi potrebami. Prodor industrijske tehnologije v vse oblike druž-benega življenja ter na celotno območje slovenskega poselitvenega pro-stora je prinesel tako zapletene odnose med človekovim delom odnosno družbo in naravo, da ti že terjajo načrtno spremljanje in snovanje na-daljnjega regionalnega razvoja in novo delitev dela med znanstvenimi disciplinami.

Splošni evropski gospodarski razvoj, ki ga spremljajo intenzivna pre-usmeritev na specializirano blagovno proizvodnjo, izmenjava delovne sile med gospodarsko razvitimi in manj razvitimi deželami ter potreba prebivalstva po oddihu v oddaljenih deželah izven svoje države, je spro-žil prek gosto posejanih evropskih državnih meja intenzivne tokove blagovnega in osebnega prometa, s tem pa tudi novo opredelitev vloge posameznih območij znotraj evropskega prostora. Prav ti procesi v šir-šem evropskem prostoru dajejo Sloveniji poseben politično-geografski položaj, saj se tod križajo čedalje intenzivnejši tokovi blagovnega in osebnega prometa, ki potekajo med evropskimi in izvenevropskimi de-želami. To nalaga slovenski geografiji in drugim vedam, ki se ukvarjajo s prostorom, pokrajino ali okoljem Slovenije, nove naloge. Proučevati bo treba učinke, katerih izhodišče leži izven Slovenije, a pomembno vpli-vajo na notranje procese v Sloveniji.

Druga takšna naloga izhaja iz čedalje večjih potreb po usmerjanju urbanizacije, mestnega razvoja in bolj racionalnem izkoriščanju pro-stora. To je pobudilo povečan interes za načrtovanja regionalnega raz-voja in človekovega okolja. Ker se z rušenjem naravnega okolja zaradi neustrezne lokacije industrije ustvarja ponekod v Sloveniji že na obsež-nejših območjih za človeka škodljivo okolje, se odpirajo geografiji in drugim prostorskim vedam nove naloge v okviru interdisciplinarno za-snovanega proučevanja okolja. Njihovo proučevanje naj bi pripomoglo k izdelavi takšnih planskih inštrumentov, s katerimi bo družba ob na-daljnjem pospešenem družbenem razvoju zagotavljala človeku primerno okolje.

Rezultati slovenske geografije pri opravljanju nalog v njenem tri-desetletnem povojnem razvoju kažejo, da je pri svojem delu in opre-deljevanju nalog bolj ali manj sledila novo nastalim razmeram v po-krajini. Prav v zadnjih letih je uspela geografija, ob proučevanju za Slovenijo specifičnih prostorskih in pokrajinskih problemov, povezati vse člene verige, ki potekajo od opredelitve problemov glede razvoja pokrajine, oblikovanja teorije in metodologije, do priprave ustreznih in-strumentov za planiranje regionalnega razvoja in do posredovanja rezul-tatov raziskav družbeni praksi. Temu so veliko pripomogli tudi ustrezni koncepti vzgoje geografov na učnovzgojnih in raziskovalnih institucijah in ustrezno zaposlovanje teh kadrov v različnih javnih službah, inšti-tutih, zavodih in gospodarskih organizacijah. Mladi geografski naraščaj

4

O položaju slovenske geografije

se je v zadnjih letih zaposloval in se s svojim delom uspešno strokovno uveljavil v številnih negeografskih ustanovah in inštitutih, ki snujejo svoje delo interdisciplinarno, kot so to na primer zavodi za urbanizem, regionalno prostorsko planiranje, varstvo okolja, proučevanje krasa, na meteorološkem, hidrološkem in statističnem zavodu. S svojim sodelova-njem so posredovali uporabnikom številne rezultate iz raziskovanj geo-grafskih institucij. K temu razvoju so tudi prispevali visokošolski uči-telji, ki so učne programe povezovali s potrebami prakse ter povezovali učnovzgojni proces z raziskovalnim delom. Zaradi potreb učnovzgojnega in raziskovalnega dela se je v zadnjem času posvetilo več pozornosti razvoju tako imenovane raziskovalne infrastrukture. Tako je dobila po-membnejšo vlogo osrednja geografska knjižnica na Filozofski fakulteti, dokumentacijsko-informativna služba, na novo je nastal fizično geograf-ski laboratorij, obogatena je bila kartografska zbirka in razširilo se je izdajanje znanstvenih, poljudno-znanstvenih in informativnih publikacij.

Delitev dela pri razvoju geografske infrastrukture, od biblioteke do dokumentacijsko-informativne ter izdajateljske dejavnosti, zagotavlja možnost preverjanja stanja geografske znanosti v Sloveniji ter sprot-nega preverjanja skladnosti ali neskladnosti med njenim razvojem in družbenimi potrebami. Razvitost sistema dokumentacijsko-informativne dejavnosti omogoča pretok rezultatov geografskega raziskovalnega dela med geografskimi institucijami in med posameznimi geografi, preko geografskega revialnega tiska in drugih oblik informacij ter javnih občil pa širokemu krogu prebivalstva. Tako izdelan sistem dokumentacije slu-ži tudi sprotnemu vrednotenju vloge slovenske geografije pri medna-rodni delitvi znanstvenega dela, zlasti še tistih pojavov, ki predstavljajo prostorsko relevantne probleme Slovenije in slovenskega naroda.

Pri tako vsebinsko in organizacijsko zasnovanem konceptu slovenske geografije niso mogli izostati rezultati dela. Ob raziskovalnem delu so slovenski geografi sproti odkrivali in analizirali nove probleme pri raz-voju slovenske pokrajine, ki jih je praksa pogostoma zaradi slabe pove-zanosti z znanostjo zaznala mnogo kasneje in ločeno od nje, večinoma šele tedaj, ko so zaradi nastale škode ali težav v družbenem razvoju po-stali taki problemi družbeno aktualni. Med nje npr. sodi hitro krčenje obsega zasebnih obdelanih kmetijskih zemljišč ter s tem povezana kom-pleksna regionalna problematika celotne gospodarske in socialne sfere kmetijstva ter funkcija kmetijskega prostora. Geografi so tudi še pred uveljavljanjem načela policentričnega regionalnega razvoja nakazovali v svojih raziskavah nujnost planskega snovanja centralnih naselij. Opo-zarjali so na neskladnost v razvoju pokrajine zaradi nenačrtne gradnje sekundarnih (weekend) počitniških naselij ter na nevarnosti, ki prete urbaniziranemu delu Slovenije, z razraščanjem divje gradnje in nastaja-njem »slumskih« četrti v starih mestnih in vaških jedrih. Opozarjali so tudi na probleme poplavnih območij ter na drugo hidrografsko proble-matiko Slovenije. Zelo zgodaj, še pred družbeno prakso, so razkrivali problematiko zaostajanja gospodarskega razvoja v hribovitih gorskih in še zlasti na obmejnih območjih Slovenije. Veliko so si tudi prizadevali

5

Vladimir Klemenčič

pri opredeljevanju problemov v obmejnih narodnostno mešanih območ-jih v SR Sloveniji, kot tudi na s Slovenci poseljenih narodnostno mešanih območjih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. S študijami so opozarjali na tiste probleme okolja v Sloveniji, ki so povezani s pretirano koncen-tracijo prebivalstva, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti na pro-storsko maloobsežnih območjih ter na tendence razseljevanja prebival-stva in razkrajanja kulturne pokrajine na obsežnih delih Slovenije. Pri geografskih raziskavah stopajo še posebej v ospredje akutni problemi slovenskega krasa.

Ko govorimo o družbeno pomembnih uspehih geografije v novejšem razdobju, ne smemo tudi prezreti napredka pri pripravi Nacionalnega atlasa Slovenije, kjer povezujejo geografi naravoslovce, družboslovce in tehnike. Z Nacionalnim atlasom Slovenije bo dobila slovenska družba v obliki kart in spremljajočih tekstov kompleksno regionalno podobo Slovenije s prikazom vseh fizičnogeografskih potez, gospodarskih in ne-gospodarskih dejavnosti ter tendenc razvoja prebivalstva v Sloveniji v celoti ali v njenih posameznih delih.

Ob pregledu razvoja slovenske geografije kot znanstvene discipline in njene funkcije v družbeni praksi pa bi bilo napačno trditi, da je slovenska geografija že izkoristila vse možnosti v njenem razvoju pri pospeševanju, urejanju in razvoju človekovega okolja kakor tudi pri iz-polnjevanju njenih nalog v učnovzgojnem procesu ter pri oblikovanju slovenske kulture. Zaradi notranje zaprtosti posameznih raziskovalcev, pomanjkljive povezanosti med geografskimi institucijami pri oblikova-nju vsebinske zasnove raziskovalnega dela in slabega načrtovanja raz-iskovalne infrastrukture ni prodrla do uporabnikov še vrsta družbeno pomembnih spoznanj o sodobni pokrajinski stvarnosti Slovenije. Ker po-vezava med geografskimi raziskovalnimi ustanovami in uporabniki geo-grafskih raziskav ni zadovoljiva, ni prišlo do vključevanja nekaterih kompleksnih in družbeno aktualnih regionalnih problemov v razisko-valne programe geografskih institucij. Neučinkovitost in zamujanje z raziskavami je pogostoma povezano tudi z zanemarjanjem ali s premalo kritičnim črpanjem tujega znanja. Slabo posredovanje rezultatov že opravljenih raziskav v praksi pa je tudi posledica neustreznega izkori-ščanja infrastrukture, zlasti dokumentacijsko-informativne službe ter premajhne smelosti pri vzgoji mladega raziskovalnega naraščaja.

Če bo hotela slovenska geografija zadržati tudi v bodoče svoje mesto v družbi pri proučevanju, bodisi posameznih aktualnih problemov, ali ce-lotnega kompleksa regionalne stvarnosti Slovenije, bo morala pospešiti delo na Nacionalnem atlasu Slovenije. Zaradi vse tesnejše povezanosti Slovenije in Jugoslavije z deželami v razvoju, bo morala geografija usmeriti proučevanja tudi v te dežele. Nadoknaditi bo morala zaostanek pri razvoju didaktike geografije, kar je še posebno pomembno pri novih učnovzgojnih funkcijah geografije ob prehodu na usmerjeno izobraževa-nje. S teoretično in metodološko dobro zasnovanim programom se bo morala v bodoče mnogo bolj intenzivno ukvarjati s problemi človekovega okolja. Pri večini oblik razvijanja raziskovalnega dela na področju

6

O položaju slovenske geografije

teorije, metodologije in aplikacije se bo slovenska geografija morala po-služevati tudi kvantitativnih metod in računalništva. Še mnogo več po-zornosti bo morala posvetiti razvijanju metod učinkovitejšega prenašanja znanja v prakso ter kritičnemu vrednotenju in uporabljanju tujega zna-nja v raziskovalnih procesih. Več pozornosti bomo morali geografi po-svetiti tudi novemu oblikovanju znanstvenega in poljudnoznanstvenega tiska.

GEOGRAPHY IN SLOVENIA: AN EVALUATION

Vladimir K l e m e n č i č (Summary)

Geography in Slovenia have been developed in the last thirty years cor-responding to demands of the development of the landscape and of the Slovenian society. It has also widened its institutional base. In the SR of Slovenia exist now two geographic searching institutes and three teachers' colleges for the education of trained specialists. All the mentioned institutions are cooperating research work and accompanied activities such as library, documentation-infor-mation and museum services; as well as co-operation on the yugoslav and on the international scales. Such an organisation assures the links between education and research process and coordination in the education of corresponding trained specialists for schools and for other work, as well as the application of the results of research work. In the researching work are in the foreground the elements of physical and socio-geographic structure of the entire complex of the environment, the preparation of the National Atlas of Slovenia, and all the problems of urbanization of Slovenia, related to her being urbanized frontier situation of an important international transit region.

N

7