UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

PISNA NALOGA

GEOMORFOLOŠKI OPIS RELIEFNE

OBLIKE ALI PROCESA

Študijski program:

GEOGRAFIJA – E

Mentor: dr. Uroš Stepišnik, doc.

LJUBLJANA, 2011 TOMAŢ TEICHMEISTER

1

1 KAZALO

1 KAZALO ......................................................................................................................... 1

2 UVOD ............................................................................................................................. 2

2.1 Namen raziskave .................................................................................................... 2

2.2 Cilj raziskave ........................................................................................................... 3

2.3 Metodologija ............................................................................................................ 3

2.4 Geografska lokacija ................................................................................................. 3

2.5 Obseg območja ....................................................................................................... 4

3 GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI ........................................................................................... 5

3.1 Opis litoloških in tektonskih značilnosti (geološka karta in njej pripadajoči tolmač) .. 5

3.2 Opis vpliva litoloških in tektonskih značilnosti na oblikovanost območja .................. 6

4 GEOMORFOGRAFSKI OPIS ......................................................................................... 7

4.1 Geomorfografski opis .............................................................................................. 7

4.2 Geomorfografska karta (karta geomorfoloških oblik) ..............................................10

5 GEOMORFOMETRIČNA ANALIZA ...............................................................................11

6 GEOMORFOGENETSKA ANALIZA ..............................................................................11

6.1 Opis nastanka (oblikovanja) proučevane oblike ......................................................11

6.2 Skica oblikovanja oblike oz. delovanja procesa ......................................................14

7 ZAKLJUČEK .................................................................................................................15

8 VIRI IN LITERATURA....................................................................................................16

9 KAZALO SLIK ...............................................................................................................18

10 SLIKOVNE PRILOGE ...................................................................................................19

2

2 UVOD

2.1 Namen raziskave

Odločil sem se raziskati obliko, ki je zanimiva, saj ima prvine več preoblikovalnih procesov,

tako, da jo je treba preučiti z različnih zornih kotov. Takim oblikam so še nedavno tega pravili

suhe doline in kljub temu, da je ta pojem preveč obseţen, saj zajema veliko različnih

geomorfoloških pojavov in oblik, ga moram zaradi kompleksnosti pojava imenovati suha

dolina, saj se je potrebno zavedati, da je po vsej verjetnosti na to obliko vplivalo več različnih

geomorfoloških procesov (verjetno splet erozijskih, rečnodenudacijskih in ostalih).

Moja prva teza o obliki zgolj kot izjemno globokem dolcu se mi zdi vse bolj neverjetna, saj so

»dolci zanimiva reliefna oblika: dolomit je kot karbonatna kamnina podvrţen zakrasevanju,

pa tudi denudacijsko-erozijskim procesom« (Zogović 1966, Komac B. 2004), toda nizka, do

10 m globoka oblika.

Slika 1: Fotografija doline z vrha

Vir 1: Tomaž Teichmeister

3

2.2 Cilj raziskave

S proučevanjem vseh geomorfoloških vidikov in s pomočjo literature nameravam ugotoviti

nastanek proučevane oblike, torej procese, ki so povzročili takšno obliko. Prav tako bom

proučil, ali ti procesi še potekajo in ali na tem območju potekajo novi oz. drugačni procesi,

torej, če gre pri tej obliki morda za konvergentni razvoj.

2.3 Metodologija

Metod raziskovanja je bilo več. Najprej sem si pridobil ustrezno karto (TTN5) in dolino ter

njeno obliko preučil, se odločil, kje bodo potekale meritve in kaj je vredno pogledati na

terenu. Poleg karte so mi bili v pomoč tudi satelitski posnetki (Geopedia), z različnimi nivoji

pogledov, predvsem sta mi prišla prav pogleda, ki prikazujeta višine oz. 3D relief.

Na terenu sem izmeril naklone pobočij, in si na karti označeval pomembne točke; spremembe

v naklonu pobočja, spremembe v naklonu podolţnega profila, jih premeril, ter na pribliţno

100 do 150 metrov preveril kamninsko sestavo.

Naklon sem izmeril z geotrikotnikom ter nanj prilepljeno vrvico in uteţjo. Za dolţine sem

uporabil GPS napravo, saj bi bilo več kot 600 m teţko izmeriti z metrom, podatke sem

preveril z Geopediinim merilnikom, ter z merilom na TTN5.

Litološke značilnosti sem preveril z izkopom materiala (prst je večinoma dovolj plitva, da s

tem nisem imel teţav), ki je bil na vseh kontrolnih točkah močno zrnat in razpadel, preperel

dolomit, le tu in tam sem naletel na bolj ali manj ohranjene skale (slučajno, na pobočju, kjer je

padlo drevo s koreninami odkrilo matično podlago, na manj kot 30 cm globine je bila skala).

2.4 Geografska lokacija

Izbrano območje je v jugovzhodnem delu Slovenije, v nizkem dinarskem krasu, pribliţno 500 m

severno od reke Krke.

Jarek je umeščen v Suhi krajini, na meji med občinama Ivančna Gorica in Ţuţemberk.

Zgornji, začetni del jarka je v katastrski občini 1824 Valična vas1, spodnji, izrazitejši del pa v

katastrski občini 1434 Gornji Kriţ2.

Dolţina jarka je 634 m, največja širina jarka pa je 200 m. Začetek jarka je na nadmorski višini

385 m, njegov konec pa na 285 m.

1 Parcelne številke 170/1, 170/4 in 175

2 Parcelne številke 529/1, 529/2, 529/3, 529/4, 529/5, 529/6, 529/7, 529/8

4

Skupna izmera površine erozijskega jarka z okolico je pribliţno 118.364 m2

oz. 0,118 km2, od

tega njive in ostale kmetijske površine 20.143 m2 v zgornjem delu jarka in mešanega gozda

slabe kakovosti, površine 98.221 m2

v spodnjem delu jarka. Jarek se »izliva« v jezero,

površine 22.188 m2.

Slika 2: Mezo in makro lokacija

Vir 2: Geopedia

2.5 Obseg območja

Xmin – 5490750

Xmax – 5491300

Ymin – 5079650

Ymax – 5079400

Obseg območja, izračunan iz Gauss-Krügerjevih koordinat je 0,1375 km2.

5

3 GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI

3.1 Opis litoloških in tektonskih značilnosti (geološka karta in njej pripadajoči tolmač)

Zgornji trias

Norijska in retijska stopnja

»Take dolomite imenujemo glavni dolomit. Starost teh plasti je določena deloma s fosilnimi

ostanki, deloma pa po njihovem tipičnem litološkem sestavu in po stratigrafskem zaporedju

plasti. V srednjem delu glavnega dolomita smo našli na več mestih kamena jedra

megalodonitid, med njimi je pogosta vrsta Conchodus infraliasicus. Polega megalodontid

nastopa še polţ Worthenia solitaria. Pomembna je tudi alga Sphaericodium bornemanni, ki je

stalen spremljevalec zgoraj omenjenih megalodontid. Sferokodiji se pojavljajo na večjem delu

ozemlja v samo enem in horizontalno več ali manj sklenjenem horizontu, ki nastopa tik nad

ali pod zgoraj omenjenimi megalodontidami« (Premru, 1983).

Glavni dolomit gradi več kot 8/10 območja, le ob reki Krki nastopi apnenec.

Debeline dolomita ne moremo natančno ugotoviti. (Premru, 1983)

Spodnja in srednja Jura

Lias in Dogger

»Zgornjetriasni dolomit preide v temno siv debelozrnat dolomit, ki pripada ţe spodnjemu

liasu. Ker tukaj ni razvit srednjeliasni litiotidni horizont, ni moči teh plasti ločiti od zgornjega

liasa in doggerja. Ti skladi bočno prhajajo v plasti, ki vsebujejo litiotidni horizont« (Premru,

1983).

»Spodnji del teh skladov so temno sivi zrnati dolomiti. Nad dolomitom leţe sivi gosti

apnenci, ki bočno mnogokrat prehajajo v zrnat dolomit« (Premru, 1983).

»Starost plasi je določena na podlagi njihove stratigrafske lege. Te plasti leţe povsod

konkordantno med s fosili določenimi srednjeliasnimi in spodnjemalmskimi plastmi. Debelina

skladov je med 250 in 850 metri« (Premru, 1983).

6

3.2 Opis vpliva litoloških in tektonskih značilnosti na oblikovanost območja

Hidrogeografske lastnosti dolomita so odvisne od njegove pretrtosti, lege glede na druge

kamnine, intenzivnosti preperevanja ali produkcije grušča s preperevanjem in od značilnosti

reliefa (Zogović 1966, 101).

Čeprav v dolcih običajno ni stalnih površinskih vodnih tokov, so v dnu dolcev ali v njihovi

neposredni bliţini pogosto manjši občasni ali stalni izviri, ki nastanejo na litoloških stikih, na

stiku dna dolca s pobočjem ali v spodnjem delu dolca. (Komac 2003). Tu je v dnu jezero, ki

ga je zalila »podtalna« voda, ki pa ni v piezometričnem nivoju reke Krke, tako da izvira prav

iz te suhe doline.

V osrednjem delu Krškega hribovja so nastale 500-1000 m velike globeli, imenovane doli.

Nastali so z zakrasevanjem in krajevnim poglabljanjem sprva normalnih dolin. Danes so redki

doli povsem suhi in v večjih dolinah so številni stalni ali občasni kraški izviri (Habič 1983,

14). Sumim, da je današnja oblika, dolec, nastal na ţe prej preoblikovanem površju, bodisi

zatrepne doline, bodisi erozijskega jarka.

Voda, ki je prešla skozi prst, je zaradi višje vsebnosti ogljikovega dioksida sposobna dodatne

korozije karbonatne kamnine (Ford in Williams 1996, 53).

Korozija napada predvsem kamninske delce, ki so zaradi preperevanja ţe ločeni od matične

osnove. Največja je na mestu največjega pretoka vode, torej v vdolbinah, na stiku prepereline

z matično osnovo.

Dolomit v primerjavi z apnencem ni kraško prevotljen, saj voda raztopi velik del karbonata ţe

na površini, še preden morebiti ponikne v ozke razpoke (prim. Gams 1962a, 8). V dolomitu so

zatrepne doline in dolci zelo pogoste oblike.

Dolomit:

je manj topen od kalcita, toda kemično bolj mobilen

na dolomitnih območjih je višje izhlapevanje in manjši vodni odtok, voda se daljši čas

zadrţuje v preperelini

zaradi manjše prepistnosti voda dalj časa polzi skozi prst in se navzame več CO2

(Gams 1962, 4).

7

4 GEOMORFOGRAFSKI OPIS

4.1 Geomorfografski opis

»Ime dolec izhaja iz izraza dol, dolina. Toda dolec se od doline razlikuje, saj kljub dolinasti

zasnovi v njem ni stalnega površinskega vodnega toka« (Komac B. 2006, 9).

Ta suha dolina je sestavljena iz dveh večjih delov, ki se kmalu zdruţita v eno obliko. Če ga

opredelim kot dolec, kar menim, da je sedanja oblika, se ga da razvrstiti v več tipov. Ker sta

oba dela različna, ga je teţko opredeliti po tipu, saj večji (daljši) del pripomore k obliki tipa

III (zgodaj premočrtni in spodaj konkavni, torej premočrtno-konkavna oblika), drugi, krajši

del pa nakazuje na obliko tipa II, zgoraj konkavnih, spodaj pa konveksnih dolcev (razvrščeno

z Wardovo metodo; po Komac, 2006). Hkrati pa je pa je daljši del poloţnejši in nakazuje, da

je morda to le vrtača, ki se je »zlila« v suho dolino, drugi, krajši pa z naklonom nakazuje na

zatrepno dolino.

Vrtače ponekod obvisijo nad večjimi dolci, erozijskimi grapami ali nad strmim pobočjem, se

zloţno iztečejo v pobočje ali vanj preidejo v ostrem pregibu, ali se iztečejo v ravnini (Komac,

2006).

Prisotnih je več naklonskih razredov, dolec oz. njegovi posamezni deli spadajo v tri naklonske

razrede in sicer naklonski razred 2-6°, kjer je odnašanje gradiva zmerno, denudacija močna, le

ponekod nastanejo erozijski jarki ali erozijski ţlebiči (Natek 1983)

Pri 5° je pomemben prag za deţno erozijo, ko se zaradi delovanja deţnih kapelj navzdol

pomakne 60% delcev (Finlayson in Statham 1980, 123-124 in 174).

Po naklonu 5° je zelo dejavna soliflukcija (Komac B. 2006).

Naklonski razred 7-11,9°, kjer so prisotni procesi denudacije, erozije, soliflukcije, usadi in

naklonski razred nad 12°, kjer ploskovno odnašanje prehaja v linijsko (Natek 1983).

Dolci so pogosta reliefna oblika na kriopedimentih. To so uravnave z naklonom dna 3-10°, ki

so nastale z erozijskim delovanjem v periglacialnih razmerah. Gradivo se premika vzdolţ

njihovega dna, na pobočjih pa tudi prečno nanj (Czudek in Demek, 1973).

8

Slika 3: Prečni prerez

m.n.m.

9

Slika 4: Podolžni profil

10

4.2 Geomorfografska karta (karta geomorfoloških oblik)

Slik

a 5

: ge

om

orfo

gra

fsk

a k

arta

11

5 GEOMORFOMETRIČNA ANALIZA

Slika 6: Metrični podatki dolžin, površin in naklonov

6 GEOMORFOGENETSKA ANALIZA

6.1 Opis nastanka (oblikovanja) proučevane oblike

Moja predpostavka je, da je izoblikovanost površja te oblike vplivalo več dejavnikov.

Sedanja oblika (dolec) je zaradi svoje izjemne velikosti (dolci so ponavadi globoki do nekaj

deset metrov in dolgi nekaj sto metrov) bil v preteklosti preoblikovan s pomočjo drugih

procesov, tudi v hladnejših obdobjih, ko je bil relief zaradi pomanjkanja biosfere izpostavljen

eksogenim procesom veliko bolj kot dandanes, toda za takšne domneve nimam pravih

dokazov (morda le debelina prsti, a sem za to opravil premalo kontrolnih meritev in so

podatki nerelevantni, saj je v večini primerov debelina prsti okrog 30cm, na eni kontrolni

točki na pobočju pa je debelina dosegla 90 cm. Za podrobnejše analize se zaradi pomanjkanja

znanja iz pedogeografije še nisem odločil). Prav zaradi pomanjkanja podatkov pa tudi ne

izključujem površinskega vodnega toka (v bliţini je več izvirov vode), torej bi ta dolina lahko

prvotno nastala tudi kot zatrepna dolina. Po podrobnejšem raziskovanju terena sem odkril še

tretji jarek, ki se konča po 100 m v skupni dolini, začne pa se pod sicer zelo preperelim

dolomitnim robom, visokim 10 m, a me potrjuje v misli, da je tu obstajal površinski vodni

tok, torej, da je tu prvotno šlo za zatrepno dolino. Čeprav ni izrazitega skalnega previsa, se je

12

potrebno zavedati, da se je v več (10) tisoč letih preperel dolomit vsekakor krušil in s tem

oster rob morda zabrisal z gruščem, na katerem je kasneje nastala prst. Sedaj je tu le močan

konkavni pregib, ki mestoma doseţe naklon tudi 90°. Vsekakor se bom z novim znanjem še

vrnil, da ugotovim kaj več.

Spodaj so opisani procesi, za katere menim, da so se (lahko) vršili na tej geomorfni obliki,

mislim pa, da jih moram opisati, da bo jasno, na kakšen način so prispevali k preoblikovanju

te suhe doline, naštete pa so tudi oblike, ki nastanejo in lahko opišejo obliko o kateri govorim,

ter njene dele.

Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih

kislin (Preperevanje, 2011).

Fizikalno preperevanje je krojenje kamnine na manjše dele, pri katerem so pomembni trdnost

in sveţina kamnine, njena razpokanost in plastovitost, tekstura in poroznost ter velikost

izpostavljene površine in sposobnost absorpcije vode. Glede na večino omenjenih lastnosti

spada dolomit med manj odporne kamnine, zlasti v primerjavi s sorodnim apnencem. Ločimo

več vrst fizikalnega preperevanja: temperaturno, zmrzovalno, preperevanje zaradi nabrekanja,

preperevanje zaradi biotskih dejavnikov, zaradi vlaţenja in sušenja, solno preperevanje

(Komac, 2003).

Dolomitni grušč je v večjih količinah nastajal v hladnejših obdobjih pleistocena (prim. Habič

1968).

Kemično preperevanje pomeni snovno razpadanje kamnin na manjše dele. Glavni dejavnik je

tekoča voda s kislinami, zlasti ogljikovo. Sicer pa h kemičnemu preperevanju pripomorejo

tudi kisik v zraku in kisline v humusu (Preperevanje, 2011).

Topnost dolomita znaša okoli 70 % topnosti apnenca (Zogović, 1966, 36)

Denudacija je ploskovno odnašanje preperine s površja, povzročajo pa jo eksogeni procesi.

Največkrat je ta proces počasen, okrog 1mm na leto, redkeje pa več kot 3mm letno. (Martin,

2000 cv: Komac, Zorn, 2007).

Temeljni dejavniki pri jakosti denudacije so: topografska oblikovanost površja, lastnosti

kamninske podlage in preperine, podnebje, tektonske značilnosti, aktivnost človeka in ţivali

ter prisotnost rastlinske odeje. (Denudacija, 2011)

Erozija je premikanje prsti zardi delovanje vode, vetra, ledu ali gravitacije. Erozija sledi

denudaciji, ko se površinsko spiranje spremeni v tokovno, zaradi česar pride do razjedanja.

Najpomembnejši dejavniki, ki povzročajo različne stopnje erozije prsti so: nagnjenost površja,

13

struktura prsti, količina padavin ter prekritost površja z rastlinsko preprogo. Najznačilnejša

oblika erozije je pobočje (Leksikon, 1988; erozija, 2011).

Dolina je vzdolţna poglobitev med vzpetinami, ki se spuščajo izpod pobočij. Ima oţje ali

širše dno (niţina), ki je obkroţeno z višjimi pobočji. Izoblikovale so jo vode ali ledeniki.

Rečna dolina ima obliko črke V, ledeniška pa obliko črke U. Poznamo gredasto, koritasto,

odprto, zaprto, prečno, zagatno ali zatrepno dolino (Reliefne oblike, 2011).

Pobočje ali vesnina je del vzpetine - griča, hriba ali gore, med njenim vrhom in vznoţjem

oz. med dolino in slemenom, s poloţno ali strmo nagnjenostjo (Reliefne oblike, 2011).

Rečna struga je območje, ki ga je reka zaradi globinske in bočne erozije vrezala v zemljino

površje. Voda namreč v površje vrezuje struge ter z odnašanjem in odlaganjem erodira

površje. Tako med breţinama nastane struga, ki ima pri večjih rekah koritasto obliko

(Reliefne oblike, 2011).

Ta oblika spominja na suho rečno strugo, toda dno je ţe preoblikovano, ter tako bolj široko.

Procesi, ki so najbolj vplivali na oblikovanje te suhe doline, so po mojem mnenju:

Erozijski jarek je predvsem zaradi globinske erozije poglobljen del zemljinega površja z

občasnim vodnim tokom, ki se najpogosteje pojavlja na strmejših pobočjih. (Erozija, 2011)

Na dolomitu nastajajo na pretrti kamnini, zlasti na strmih pobočjih (Komac, 2003)

Dolci so podolgovate, dolinam podobne reliefne oblike, vendar brez stalnega površinskega

toka. Zgoraj je ozek, navdol se širi in poglablja (Komac 2003, 46).

K oblikovanju dolcev so verjetno prispevali tudi občasni površinski vodni tokovi, ki so nastali

ob taljenju ledu in snega (Komac 2003, 46).

Zatrepna dolina je kratka rečna dolina, ki se od izvira med zaprtimi strminami (zatrepa)

postopoma odpira (Kraška dolina, 2011)

Da bi tu lahko šlo za zatrepno dolino (sicer manj opazno, pa vendar) mi da misliti zatrepna

dolina Gruska pri Vrenski Gorci, ki se sicer nahaja pod strmo steno, kot pa sem ţe omenil tu

visoke stene ni, saj gre tu za premalo trden dolomit, tako, da se ja oster rob ţe nemara zasul,

ter postopoma postal poloţnejši. Bliţnji trije izviri vode (v radiju 300m) mi dajo vedeti, da v

tem hribu je prisotna podtalna voda.

14

6.2 Skica oblikovanja oblike oz. delovanja procesa

Slika 7: Skica nastanka doline

Slika 1: površinski vodni tok (zatrepna dolina) erodira tla in ustvari fluvialni tip reliefa

(zaradi manjše pretrtosti dolomita pred tisočletji je bil fluvialni tip reliefa mogoč)

Slika 2: vodni tok presahne, površje postane »na udaru« erozije in denudacije, ki obliko še

poglabljata

Slika 3: ko se v toplejšem obdobju dolina zaraste površinsko izpiranje ni več mogoče (vsaj ne

pogosto, morda le ob močnejšem deţevju) in prevlada drugačen tip preoblikovanja reliefa,

podtalni tok vode preoblikuje relief in takšna oblika se imenuje dolec

Slika 4: antropogen nastanek jezera, ki ga je zalila podtalna voda. Peskokop je bil v rabi od

povojnih časov pa vse do 80. let. Vodo so dolgo črpali, a podtalnica je bila premočna in tako

črpanje ni zadostovalo, kamnolom so zaradi tega opustili, ostalo pa je jezero, ki poudarjam, ni

meteornega nastanka.

15

7 ZAKLJUČEK

Kljub temu, da nastanka nisem popolnoma pojasnil, sem zadovoljen, da sem ustvaril nastavke

za prihodnje raziskovanje (moje ali raziskovanje koga drugega, ki bi ga to utegnilo zanimati).

Definitivno sem se v raziskovanju gradiva naučil veliko novega, kar je verjetno še

najpomembnejše.

O tem, ali gre tu za suho dolino verjetno ni dvoma, saj je ta pojem dovolj širok, da zajema vse

procese, ki so tu delovali in oblike, ki so pri tem nastale. Kakšen pa je pravi nastanek in, ali je

tu vplivalo več procesov, ali sem sploh zajel vse moţnosti in če so obstajali, kateri izmed

procesov je bil primarni ali pa najbolj vpliven, tega še ne vem. Če bo količina znanja, ki sem

ga pridobil tekom tega šolskega leta vsaj linearno stopnjevala sem prepričan, da se bom lahko

čez nekaj časa vrnil, ter odkril več, se preiskovanja lotil bolj pravilno oz. bolj analitično, ter

tako morda celo prišel stvari do dna.

Prof. Natek je nekoč dejal nekako takole (ne gre za povsem dobesedno navajanje): »Problem

geomorfologije je ta, da so procesi potekali v času, ki je bil lahko popolnoma drugačen od

današnjega in trajali tako dolgo, da si tega niti ne znamo predstavljati s časom, ki ga

doţivljamo mi«.

Ergo, teţko je nekatere procese, ki več ne potekajo, zagotovo dokazati oz. zagovarjati, vsaj ne

z današnjim znanjem, v današnjem času, tisočletja po tem, ko so se ti procesi ţe zdavnaj

nehali, lahko pa postavimo mogoče in predvsem verjetne teorije.

16

8 VIRI IN LITERATURA

1. Czudek, T., Demek, J. 1973: The valley cryopediments in eastern Siberia. Biuletyn

peryglacjalny 22. Łodţ.

2. Denudacija, 2011. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Denudacija

3. Erozija, 2011. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Erozija

4. Finlayson, B., Statham, I. 1980; Hillslope Analysis. London and Boston.

5. Ford, D., Williams, P. 1996: Karst geomorphology and Hydrology. Chapman & Hall.

London.

6. Gams, I. 1062: Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za

geomorfologijo. Geografski vestnik 34, str. 3-20. Ljubljana

7. Geopedia, 2011. URL: http://www.geopedia.si/

8. Habič, P. 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo, prispevek k poznavanju razvoja

kraškega reliefa. Dela Slovenske akademije znanosti in umetnosti 21. Ljubljana.

9. Habič, P. 1983: Kraški pojavi v Krškem hribovju. Acta carsologica 11, str. 5-18.

Ljubljana

10. Komac, B. 2003: Dolomitni relief na območju Ţibrš. Geografski zbornik 43/2, str. 7-

31. Ljubljana

11. Komac, B. 2004: Dolomitni kras ali fluviokras? Geografski vestnik 76/1, str. 53-60.

Ljubljana

12. Komac, B. 2006: Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja. Zaloţba ZRC.

Ljubljana.

13. Komac, B., Zorn, M., 2007. Pobočni procesi in človek. Ljubljana, Zaloţba ZRC, str.

14. Kraška dolina, 2011. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kra%C5%A1ka_dolina

15. Leksikon Cankarjeve zaloţbe. Nova izdaja. 1988, Ljubljana, Cankarjeva zaloţba,

1202 str.

16. Natek, K. 1983: Metoda izdelave uporabnosti splošne geomorfološke karte.

Magistrska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ljubljana

17. Osnovna drţavna karta, F22 16 in 17, Ţuţemberk, 1954. Ljubljana, Inštitut za

geodezijo in fotogrametrijo.

18. Osnovna geološka karta SFRJ. L33-66, Ljubljana. 1982. Beograd, Zvezni geološki

Zavod

19. Premru, U. 1983, Tolmač za list Ribnica. Zvezni geološki zavod. Beograd.

17

20. Preperevanje, 2011. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Preperevanje

21. Reliefne oblike, 2011. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Reliefne_oblike

22. Zogović, D. 1966: hidrogeološka uloga dolomita u dinarskom karstu. Vesnik,

inţenjerska geologija i hidrogeologija 6, str. 5-112. Zavod za geološka i geofizička

istraţivanja. Beograd.

18

9 KAZALO SLIK

Slika 1: Fotografija doline z vrha ............................................................................................ 2

Slika 2: Mezo in makro lokacija ............................................................................................. 4

Slika 3: Prečni prerez ............................................................................................................ 8

Slika 4: Podolžni profil ........................................................................................................... 9

Slika 5: geomorfografska karta .............................................................................................10

Slika 6: Metrični podatki dolžin, površin in naklonov .............................................................11

Slika 7: Skica nastanka doline ..............................................................................................14

Slika 8: 3D relief ...................................................................................................................19

Slika 9: izjemen profil prsti (90cm) ........................................................................................19

Slika 10: srednji jarek ...........................................................................................................20

Slika 11: dokaz, da tla še polzijo (deblo drevesa v središču jarka) ........................................21

Slika 12: možen ostanek zatrepa (stene) ..............................................................................22

Slika 13: z dna jarka .............................................................................................................24

19

10 SLIKOVNE PRILOGE

Slika 8: 3D relief

Slika 9: izjemen profil prsti (90cm)

20

Slika 10: srednji jarek

21

Slika 11: dokaz, da tla še polzijo (deblo drevesa v središču jarka)

22

Slika 12: možen ostanek zatrepa (stene)

23

24

Slika 13: z dna jarka