GESŠ Trbovlje (MATURITETNA) ZGODOVINAdijak.gess.si/alen.first/Zapiski 4.letnik/Zgodovina.pdf · LVIII Kulturni razvoj ... - nastanek 1861, priključitev enečija 1866 in Rima 1870

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Zgodovina

Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. I

(MATURITETNA) ZGODOVINA Med demokracijo in totalitarizmom .................................................................................................................................. III

Prva svetovna vojna .................................................................................................................................................................... III

Svet in Evropa pred 1. svetovno vojno ................................................................................................................................... III

Oboroževalna tekma in pot v vojno ........................................................................................................................................ IV

1.svetovna vojna ...................................................................................................................................................................... V

Versajska Evropa – pariška mirovna konferenca 1919 ............................................................................................................. VIII

Revolucionarno vrenje – Ruska revolucija .................................................................................................................................. IX

Ponovitev demokracije................................................................................................................................................................ XI

Demokratične države in svetovna gospodarska kriza ............................................................................................................... XIII

Združene države Amerike ..................................................................................................................................................... XIII

Velika Britanija in Francija po prvi svetovni vojni ................................................................................................................. XIV

Svetovna gospodarska kriza .................................................................................................................................................. XIV

Weimarska Nemčija (1918 – 1933) ........................................................................................................................................ XV

Vzpon avtoritarnih in totalitarnih diktatur ................................................................................................................................ XVI

Nacizem v Nemčiji ................................................................................................................................................................ XVII

Fašizem v Italiji ...................................................................................................................................................................... XIX

Stalinizem – SZ med obema vojnama ................................................................................................................................... XXI

Japonska in fašizem po azijsko ............................................................................................................................................. XXII

Španska državljanska vojna ................................................................................................................................................. XXIII

Sodelovanje in konflikti ................................................................................................................................................. XXV

Druga svetovna vojna ............................................................................................................................................................... XXV

Hitlerjeva osvajanja na zahodu – delovni list ....................................................................................................................... XXV

Druga svetovna vojna po letu 1941 ..................................................................................................................................... XXV

Življenje (trpljenje) civilnega prebivalstva .......................................................................................................................... XXVI

Odziv prebivalstva na okupacijo ........................................................................................................................................ XXVII

Vojna in tehnologija .......................................................................................................................................................... XXVIII

Konec vojne – začetek atomske dobe ............................................................................................................................... XXVIII

Organizacija združenih narodov .............................................................................................................................................. XXIX

Bipolarni svet........................................................................................................................................................................... XXXI

Oblikovanje zahodnega bloka ............................................................................................................................................ XXXII

Sovjetizacija vzhodne Evrope ............................................................................................................................................. XXXII

Krizna žarišča v Evropi ........................................................................................................................................................... XXXIII

Nemško vprašanje ............................................................................................................................................................. XXXIII

Avstrijsko vprašanje .......................................................................................................................................................... XXXIV

Tržaško vprašanje............................................................................................................................................................... XXXV

Destalinizacija, madžarska vstaja in praška pomlad ......................................................................................................... XXXVI

Povezovanje zahodne Evrope .............................................................................................................................................. XXXVII

Tretji svet ............................................................................................................................................................................ XXXVIII

Korejska vojna ................................................................................................................................................................... XXXIX

Vietnamska vojna ................................................................................................................................................................... XL


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. II

Bližnjevzhodna kriza ............................................................................................................................................................... XL

Kubanska raketna kriza ......................................................................................................................................................... XLI

Gibanje neuvrščenih ............................................................................................................................................................ XLII

Vzpon komunistične Kitajske ............................................................................................................................................... XLII

Popuščanje napetosti (detant) ................................................................................................................................................ XLIII

Gospodarski razvoj .................................................................................................................................................................. XLIV

Popularna kultura po 2. svetovni vojni .................................................................................................................................... XLV

Zaton hladne vojne ................................................................................................................................................................. XLVI

Padec komunizma v vzhodni Evropi ........................................................................................................................................ XLVI

Vojne v nekdanji Jugoslaviji................................................................................................................................................... XLVIII

Konec dveh Evrop? .................................................................................................................................................................. XLIX

Terorizem ......................................................................................................................................................................................L

Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju .......................................................................................................................... LII

Položaj slovenskega naroda na začetku 20. stoletja ...................................................................................................................LII

Slovenci med 1. svetovno vojno ..................................................................................................................................................LII

Soška fronta ...........................................................................................................................................................................LIII

Predlogi za ustanovitev jugoslovanske države .......................................................................................................................LIII

Slovenci v prvi Jugoslaviji ........................................................................................................................................................... LV

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev .................................................................................................................................. LV

Kraljevina Jugoslavija ........................................................................................................................................................... LVII

Slovenci med avtonomizmom in unitarizmom v Kraljevini Jugoslaviji ................................................................................ LVII

Politično opredeljevanje ob grožnji bližajoče se vojne ....................................................................................................... LVIII

Gospodarski razvoj med vojnama ....................................................................................................................................... LVIII

Kulturni razvoj ....................................................................................................................................................................... LIX

Druga svetovna vojna (1941-1945) ............................................................................................................................................ LX

Aprilska vojna in razkosanje ................................................................................................................................................... LX

Okupacijska politika na slovenskem ozemlju ......................................................................................................................... LX

Odnos Slovencev do okupacije – polarizacija ....................................................................................................................... LXI

Osvobodilna vojna ............................................................................................................................................................... LXII

Kolaboracija, državljanska vojna in ostalo .......................................................................................................................... LXIII

Uveljavitev NOG v protifašistični koaliciji ........................................................................................................................... LXIV

Konec vojne na Slovenskem ................................................................................................................................................. LXV

Druga Jugoslavija – Slovenci po letu 1945 ............................................................................................................................... LXV

Položaj Slovenije v drugi Jugoslaviji ......................................................................................................................................... LXX

Federativna država in nacionalna enakopravnost ............................................................................................................... LXX

Krepitev državnosti Slovenije ............................................................................................................................................... LXX

Gospodarski razvoj ............................................................................................................................................................... LXX

Kulturni razvoj ..................................................................................................................................................................... LXXI

Odprto vprašanje meje s Hrvaško .......................................................................................................................................... LXXII

Slovenski izseljenci in zdomci ................................................................................................................................................. LXXII

Kako temačen je bil v resnici srednji vek? .................................................................................................................... LXXIII


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. III

Med demokracijo in totalitarizmom

Prva svetovna vojna

Svet in Evropa pred 1. svetovno vojno

1. Imperializem – http://www.youtube.com/watch?v=YwEE4YFZkpw&feature=related a. imperium = gospostvo b. širjenje držav na tuja ozemlja, ki jih spreminjajo v kolonije c. stopnja v razvoju kapitalizma (monopolni kapitalizem) po 1870

2. Vzroki za imperializem a. pridobivanje tržišč in surovin (ekonomski) b. evropocentrizem – »Evropa je v središču dogajanja.« (nacionalni) c. prepričanje o večvrednosti bele rase (pesem Belčevo breme) d. želja o prevladi e. širjenje krščanstva f. ventil za sproščanje notranjepolitičnih napetosti (ko pride do napetosti znotraj države vse

preusmerijo v zunanjo politiko) g. tehnična in vojaška premoč (pogoj za imperializem)

3. Največje imperialistične velesile a. Kolonialno posest VB razdelimo med

- kolonije – Egipt, Sudan, Kenija do J Afrike - dominione – Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, JAR (najprej kolonija, kasneje dominion) - strateške točke – Sueški prekop, Gibraltar, Ciper, Malta

b. Imperij ZDA - od Portorica do Filipinov - dolarski imperializem vodijo do latinsko-ameriških držav (finančna podpora, države so

popolnoma odvisne od ZDA) c. Nemški imperij

- nastanek nemškega cesarstva januarja 1871 - močna industrija – Krupp (lastnik največjih tovarn) - osvajanje kolonij po letu 1890, odstopu Bismarcka - Drang nach Osten und Suden; Adria bruck - širjenje vpliva v turškem cesarstvu in AO - kolonije v Tihem oceanu, Afriki, Aziji

d. Italija - nastanek 1861, priključitev Benečija 1866 in Rima 1870 - iredentizem – Italia iredenta, ustanovitelj Imbriani - Jadransko morje, kolonije v Afriki

e. Francoski imperij – nove kolonije po porazu s Prusijo – v Afriki, Indokini, Madagaskar, Gvajana f. Rusija

- prodor v osrednjo Azijo, Mandžurijo, vpliv v Afganistanu in Mongoliji - vojna z Japonsko 1904-1905 izgubi Port Arthur, del Sahalina in Kurilske otoke

4. Delitev Kitajske – VB, Nemčija, Rusija, ZDA, Japonska. Zavzemali so Kitajsko obalo in Kitajce prisilili v selitev na podeželje.

5. Vojaško-politične zveze (glavni oblikovalec Bismarck) a. zveza treh cesarjev 1873 – povezali so se nemški, ruski in avstro-ogrski cesarji (kmalu razpadla

zaradi dogodkov na Balkanu) b. trozveza konec 19.st. – Nemčija, Italija, Avstro-ogrska (iz zveze najprej izstopi Italija – razglasi

nevtralnost ob začetku 1.sv.vojne) c. antanta ali srčna zveza na začetku 20.st. – Rusija+Velika Britanija+Francija

http://www.youtube.com/watch?v=YwEE4YFZkpw&feature=related


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. IV

6. Krizna žarišča pred 1. svetovno vojno a. Daljni vzhod

- Kitajsko-Japonska vojna konec 19.st. (Japonska dobi Tajvan) - Boksarska vstaja 1900 – upor Kitajcev proti vsem tujcem na Kitajskem - Japonsko-ruska vojna (umik Rusije iz Daljnega vzhoda, interesno območje Balkan) - meščanska revolucija v Rusiji 1905 - Kitajska revolucija 1911 (Sun-Jat-Sen predsednik kitajske republike po revoluciji, ko strmoglavijo

cesarstvo) b. Afrika – samostojni Liberija (ZDA-sužnji) in Etiopija ali Abesinija

- Fašodska kriza (Francija:Velika Britanija) Francozi se hočejo širiti (Sudan), VB ne dovoli - Maroški krizi 1905 in 1911 (Nemčija:Francija) – Nemčija se umakne, Maroko ostane francoski - Libijska kriza – uvod v turško-Italijansko vojno – Turško cesarstvo je poraženo, Italija dobi Libijo - Burske vojne (Buri so odkrili diamante, kopali Velikobritanci)

I. Kitchener je pri bojevanju uporabil taktiko požgane zemlje, s katero je sistematično uničeval burske kmetije ter prebivalstvo pošiljal v koncentracijska taborišča

II. zmagajo Britanci in ustanovijo Južnoafriško unijo c. Balkan – sod smodnika

- Bosanska vstaja 1875, ki jo podpre Rusija in napove vojno Turčiji. Rusija premaga Turčijo, mir pa sklenejo v San Stefanu (1878) I. Črna Gora, Srbija in Romunija po tem miru postanejo mednarodno priznane države II. nastane Bolgarija (iz ozemlja, ki je bilo pod Turčijo) III. Avstro-Ogrska ne sme okupirati BiH IV. Bismarck se s San Stefanskim mirom ne strinja, zato skliče kongres v Berlinu – potrdijo vsa

določila San Stefanskega miru in določijo, da Avstro-Ogrska lahko okupira BiH - Ilindenska vstaja 1903, ki ga organizira VMRO (Makedonska revolucionarna organizacija) ni bila

uspešna – uprejo se Turkom - Mladoturška revolucija 1908 – Turškemu sultanu se uprejo turški oficirji. Sultan obljubi ustavo in

parlament, vendar tega ne uresniči. - 1908 pride do aneksijske krize, ko si je Avstro-Ogrska priključila BiH - Balkanski vojni 1912 in 1913

1) balkanska (osvobodilna) vojna – Na pobudo Rusije so se balkanske državice povezale v balkansko zvezo (Črna Gora, Srbija, Bolgarija in Grčija) ter napovedale vojno Turškemu cesarstvu. Turško cesarstvo vojno izgubi, na Balkanu pa ustanovijo novo državo – Albanijo (Srbiji in Bolgariji preprečili dostop do morja)

2) balkanska (osvajalna) vojna – Spopade se Bolgarija in ostale države balkanske zveze in Turčija. Bolgarija je poražena, posledice vojne pa je najbolj občutila Makedonija, ki so od 14.st. pod Turčijo (Egejsko Makedonijo dobi Grčija, Pirinsko dobi Bolgarija, Vardarsko pa dobi Srbija s Kosovom, Metohijo in Sandžak)

Oboroževalna tekma in pot v vojno

1. Pospešeno oboroževanje velesil konec 19.st. a. največje vojaške sile po velikosti redne armade – Nemčija, ZDA, Francija, Japonska (tabela U/110) b. najbolj se je oboroževala Nemčija zaradi strahu pred Francijo in zaradi prepričanja, da bo o

prihodnosti velesil odločalo morje c. admiral Tirpitz je vodil gradnjo nemške mornarice d. Nemčija postane 2. pomorska sila na svetu, takoj za Veliko Britanijo (sodobna Dreadnought 1906) e. nemški vojaški načrt iz 1905 – von Schlieffen (blitzkrieg)

2. Pacifizem – mirovno gibanje a. po Napoleonovih vojnah so nastala številna društva, ki so si prizadevala za mir, predvsem iz

religioznih razlogov


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. V

b. v 2. polovici 19.st. se je mirovno gibanje krepilo, nastajala so mednarodna društva – v Ženevi Mednarodna liga za mir in svobodo

c. Bertha Suttner ustanovi Avstrijsko mirovno družbo, dobi Nobelovo nagrado za roman »Dol z orožjem.«

d. Car Nikolaj II. predlaga velesilam, da bi se dogovarjali o omejitvi oboroževanja, o razsodišču, ki bi preprečilo vojskovanje, pravilih vojskovanja

e. 1.Haaška konferenca 1899 – velesile se dogovorijo - o razsodišču za neobvezno poravnavo sporov med državami (lahko so prišli na sodišče, ali ne) - sprejmejo konvencijo o pravilih in običajih kopenskega in pomorskega vojskovanja

f. 2.Haaška konferenca 1907 - ustanovijo stalno razsodišče v Haagu z mednarodnimi pristojnostmi razsojanja - pred začetkom vojne mora biti sporočena vojna napoved

3. V pričakovanju vojne a. velesile so se na mednarodnih konferencah začele pogovarjati o problemih vojne in miru, a generali

so bili močnejši v Nemčiji in ostalih evropskih državah narašča militarizem b. general F. von Bernhardi v knjigi »Nemčija in naslednja vojna« (1912) predlaga preventivno vojno s

Francijo

1.svetovna vojna

1. Vzroki za 1. svetovno vojno a. imperializem – širjenje matične države s priključitvijo kolonij b. hiter industrijski razvoj Nemčije, Avstro-Ogrske, Italija c. oboroževalna tekma med Nemčijo in Veliko Britanijo d. porast nacionalizma (nemškega in italijanskega) e. krepitev nemškega in avstrijskega militarizma (generali vodijo politiko)

2. Povod za vojno a. atentat na Franca Ferdinanda – Vidov dan 28.6.1914

- »Atentat je priložnost, ki je ne smemo izpustiti!« nemški/avstro-ogrski general – napoved vojne 3. Julijska kriza – 23.7.1914 Avstro-Ogrska pošlje Srbiji ultimat

a. Srbska vlada mora zatreti vse proti avstro-ogrske organizacije b. onemogočiti proti Avstro-Ogrsko propagando c. dovoliti, da Avstro-Ogrska, sodeluje pri sodni preiskavi in zaslišanju atentatorjev

- Srbija c. točko (ultimat) zavrne, zato ji Avstro-Ogrska 28.7.1914 napove vojno - sledijo si vojne napovedi med članicami antante in centralnih sil

4. Udeleženke 1. svetovne vojne a. centralne sile – Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija, Bolgarija, nemške kolonije b. antanta – Rusija, Velika Britanija, Francija, Srbija, Črna gora, Japonska, Italija (1915), Portugalska,

Romunija, Grčija (1917), Kitajska (1917) in ZDA (1917) c. nevtralne – Švica, skandinavske države, Španija

5. Javno mnenje 1914 a. vojno so podprle vlade držav (vojaški načrti že izdelani) in večina civilistov (povečan nacionalizem) b. prepričanje, da bo vojna kratkotrajna (do božiča) c. pacifizem – A. Nobel, Nikolaj II.

6. Bojišča izoblikovana leta 1914 a. zahodna fronta – Nemčija se bojuje z Francijo in Veliko Britanijo b. Balkansko bojišče – Avstro-Ogrska proti Srbiji, ki ji pomaga Črna Gora c. vzhodna fronta

- S odsek – Nemčija z Rusijo - J odsek – Avstro-Ogrska z Rusijo

d. vojna je potekala tudi na morju in v kolonijah (lokalni spopadi)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. VI

7. Način bojevanja – pozicijska vojna in njene značilnosti - vojska je vkopana v podzemne rove - minska polja - minimalno napredovanje - veliko človeških žrtev - izčrpavanje (pomanjkanje hrane, bolezni) - psihološki in fizični napor - posledica bojevanja – ekološka katastrofa (mine, bojni strup)

8. Zahodna fronta a. odprla jo je Nemčija poleti 1914, ko je napadla Francijo čez nevtralno Belgijo b. poskušala je uresničiti von Schlieffnov vojaški načrt, ki je predvidel bliskovito vojno na zahodu –

Francija bi po nekaj tednih kapitulirala, Nemčija pa bi vojake prestavila na vzhodno fronto c. načrt je propadel, saj se je vmešala Velika Britanija, ki je Nemčiji napovedala vojno in poslala svoje

vojake v Francijo; nemška vojska je bila zaustavljena ob reki Marni (pred Parizom) d. vojna se je preoblikovala v pozicijsko ali sedečo vojno

- obe vojski sta se vkopali v jarke, ki so potekali od Rokavskega preliva do švicarske meje - med jarki je bila nikogaršnja zemlja – minska polja, ostrostrelci,…

e. 1914 – prva uporaba strupa v bitki pri Ypresu f. 1915 – spopadi v Šampaniji, Flandriji (neuspeh, zato pa na V uspeh) g. 1916

- Nemci so se odločili za izčrpavanje Francije, začeli so z ofenzivo pri Verdunu (februar-december), prva uporaba metalcev plamena

- na vsaki strani 600 000 žrtev - junija so Britanci in Francozi začeli z ofenzivo na Sommi, prva uporaba tankov

h. 1917 - neuspešni preboji fronte v francoski vojski je prišlo do velike demoralizacije, prebegov in

uporov zadušeni (Petain) - aprila so v vojno na strani antante vstopile ZDA (konec politike izolacionizma) – vzroki

I. gospodarski (velik dolg držav antante do ZDA) II. nemška podmorniška vojna (potop Lusitanie) III. prizadevanje Nemčije, da bi v vojno proti ZDA pritegnila Mehiko IV. ZDA hočejo zaščititi rusko demokracijo (padec carizma – med februarsko in oktobrsko

revolucijo) pred nemško zmago i. 1918

- Nemci so del vojske prestavili iz V fronte na Z (3.3. Rusija podpiše mirovno pogodbo s centralnimi silami)

- organizirali so nove ofenzive in prodrli na Marno (ponovi se leto 1914) - novembra je prišlo do upora b nemški vojski, nato pa še do revolucije v Nemčiji - cesar Viljem II. odstopi, nova vlada 11.11. podpiše premirje

9. Vzhodno bojišče a. 1914

- boji so potekali na dveh odsekih – na S (Nemčija:Rusija) ter na J (AO:Rusija) - na S sprva uspešnejša Rusija, ki pa nato doživi poraza pri Tannenbergu in Mazurskih jezerih

(Hindenburg – general nemške vojske, kasneje predsednik) - na J so Rusi premagali AO vojsko in zavzeli Galicijo

b. 1915 - nemška vojska je potisnila ruske čete iz Bukovine, Galicije, Litve in poljske - fronta se je ustalila od Baltika do romunske meje

c. 1916 - uspešne ofenzive ruskega generala Brusilova na 500 km dolgi fronti


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. VII

- Romunija se avgusta priključi antanti - AO vojake so znova rešili Nemci, ki so premestili vojake z zahodne fronte (kar je izčrpanim

Francozom omogočilo, da so okrepili svojo obrambo pri Verdunu in zdržali nemški pritisk) d. 1917 – februarska in oktobrska revolucija v Rusiji – decembra podpiše premirje s centralnimi silami e. 1918

- 3.3. podpis mirovne pogodbe med Rusijo in centralnimi silami v Brest-Litovski - Rusija izgubi dele ozemlja, ob koncu vojne je mirovna pogodba postala neveljavna

10. Balkansko bojišče a. 1914 – AO je avgusta vdrla čez Drino v Srbijo in bila poražena na Ceru (1.zmaga antantnih sil),

decembra pa še pri Kolubari b. 1915

- po bitki na reki Kolubari je srbska vojska napadla severno od Beograda in v Bosno - oktobra nemško-avstrijske enote začnejo ofenzivo – umik srbske vojske proti J Srbije - v vojno vstopi tudi Bolgarija srbski vojski je bil preprečen dostop do Soluna - Srbska vojska in civilno prebivalstvo se je začelo v času zime umikati preko črne gore in S

Albanije k Jadranski obali - ostanki srbske vojske ter civilisti so bili do aprila 1916 prepeljani na Krf

c. 1916 – poleti so srbski vojaki skupaj s Francozi in Britanci odprli Solunsko fronto (srbska vojska osvoji Kajmakčalan in Bitolj)

d. 1917 – ni večjih vojaških operacij e. 1918 – zavezniki jeseni prebijejo fronto; Bolgarija kot prva konec septembra podpiše premirje

11. Italijansko – Avstro-Ogrsko bojišče a. Londonski pakt aprila 1915 – Italija s tem paktom vstopi v vojno na strani antante; Italija mora

odpreti novo bojišče, premagati AO in potem dobila del njenega ozemlja b. maja 1915 se že odpre soška fronta kot J del zahodne fronte (od Švice od Jadranskega morja) c. večina bitk na Soški fronti (11 dokaj neuspešnih ofenziv italijanske vojske + 12. ofenziva AO vojske-

Rommel), AO prebije fronto pri Kobaridu oktobra 1917 in potisne italijansko vojsko v Padsko nižino do Piave; AO podpiše premirje v začetku novembra 1918

d. vojna v visokogorju in njene značilnosti – drugačna, kot v jarkih 12. Vojna na morju

a. Galipoli – med Turčijo in antanto, ki hoče zasesti Bospor in Dardanele – neuspeh antante 1914 b. Jutlandija 1915 – spopad britansko-nemško ladjevja; izid neodločen antanta izvede popolno

pomorsko blokado Nemčije – nemške kolonije odrezane podmorniško bojevanje Nemčije in vstop ZDA, sledi revolucija v Nemčiji

13. Velika bitka se je sprevrgla v veliko vojno – vojaki so mislili, da bodo do božiča doma a. taktika bojevanja iz 19. stoletja in novo orožje povečajo število mrtvih b. veliki topovi (izstrelek dometa okrog 20km, 1 tono težka krogla) c. mitraljezi razbijejo napad pehote d. bojni strup – smrt vojakov v zaledju e. tank – za zaščito vojakov, letalo – izvidiška letala, kasneje z mitraljezi

14. Poraz centralnih sil a. porajajo se odeje o sklenitvi miru zaradi

- splošne izčrpanosti vseh vojskujočih držav - pomanjkanje hrane lakota v mestih - pomanjkanja delovne sile

b. narašča odpor proti vojni (upori francoskih, AO vojakov, nemiri v Nemčiji) c. mirovne pobude

- Nemčija ponudi antanti mirovna pogajanja že decembra 1916, a pod pogoji, ki jih ne sprejmejo - januarja 1917 Wilsonu mirovne pogoje sporočijo Britanci in Francozi (14 Wilsonovih točk –1918,

uresničene januarja 1919 – mirovna konferenca v Parizu)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. VIII

- avstrijski cesar Karel – ločen mir z antanto (brez Nemčije) – Sikstova afera (cesar kasneje prekliče predloge)

- papež Benedikt XV – mir brez odškodnine, meje iz 1914 - konec vojne zahtevajo socialistične/delavske stranke pod vplivom dogodkov v Rusiji (revolucija)

d. kapitulacija centralnih sil septembra-novembra 1918 - septembra Bolgarija - oktobra Turčija - novembra Avstro-Ogrska, 11.11.1918 Nemčija

e. propad imperijev – Avstro-Ogrska, Turško cesarstvo, ozemeljsko zmanjšana Nemčija in Rusija 15. Posledice vojne

a. žrtve (padli in umrli vojaki) - centralne sile – 4 milijone vojakov (AO, Nemčija, Turčija, Bolgarija) - antantne sile – 10 milijone vojakov (Rusija 3,5 milijona)

b. izgubljena generacija – pohabljeni, mladi umrli - španska gripa po vojni: 20-40 milijonov mrtvih (iz Španije se je širila vest, da se širi bolezen –

drugje je bila cenzura) c. spremenjena politična slika – Wilsonovih 14 točk – glej Versajsko Evropo d. razvoj znanosti in tehnike – novo orožje, iskanje nadomestnih surovin

16. Posledice vojne v zaledju - mirnodobna vojaška industrija - inflacija (tiskanje denarja brez kritja, boni) - racionalizacija dobrin – živilske karte - uničene kmetijske površine - izseljevanje prebivalstva iz okolice frontnih črt - vojni dobičkarji – le oni so imelo koristi - cenzura (pisem), da bi preprečili pesimizem - vloga ženske – fizična dela, skrb za družino, otroci v varstvu zavetišč, pomoč na fronti boj za

enakopravnost (plače, volilna pravica) - odpor proti vojni v zaledju – delavske stavke, zahteve narodov po lastnih državah v AO, Rusiji,

Turčiji

Versajska Evropa – pariška mirovna konferenca 1919

1. Udeleženke in cilji konference a. zmagovalke 1. svetovne vojne razen Rusije (boljševizem), poraženke le podpisale mirovne pogodbe b. najvidnejša vloga – ZDA s predsednikom Woodrowom Wilsonom (14 točk – U/19) c. cilji konference

- kaznovati države poraženke - razvoj parlamentarne demokracije - vzpostaviti svobodno tržno gospodarstvo - vzpostaviti mir in sodelovanje med narodi Društvo narodov (ni ZDA, poraženk, Rusije, nima

lastne vojske) 2. Mirovna pogodba z Nemčijo – Versailles, 28.junij 1919

a. izgubi ozemlje – atlas - Alzacija in Lorena gresta nazaj pod Francijo - Posarje pride pod upravo Društva narodov - Porenje je demilitarizirano - del ozemlja dobi Danska, del njenega ozemlja dobi Poljska - Memmel in pristanišče Gdansk pride pod upravo Društva narodov - nemške Sudete dobi Češkoslovaška - nemške kolonije si razdelijo Francozi in Britanci


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. IX

b. vojna odškodnina – reparacije (prevelika odškodnina-John Keynes!) c. ne sme imeti redne vojske (samo 100 000), vojne industrije, letalstvo, mornarico morajo uničiti,

prepovedana združitev z Avstrijo 3. Mirovna pogodba z Avstrijo

a. Saint-Germain, 20. september 1919 b. ustanovitev novih držav – Češkoslovaška, Madžarska, Kraljevina SHS, Avstrija, del ozemlja preide od

AO k Poljski c. za območje Celovške kotline (spor s Kraljevino SHS) in mesta Šopron (spor z Madžarsko) je bil

predviden plebiscit d. prepovedana združitev z Nemčijo e. število vojakov je bilo omejeno, vojna mornarica ukinjena, ladjevje pa razdeljeno med zaveznike

4. Mirovna pogodba z Bolgarijo a. Neuilly, 27. november 1919 b. odvzeta sta ji bila južna Dobrodža (k Romuniji) in obalno območje Trakije (h Grčiji) c. število vojakov je bilo omejeno na 20 000

5. Mirovni pogodbi s Turčijo a. 1. pogodba je bila sklenjena s sultanom omejena na Malo Azijo b. 2. pogodba pa s Kemal pašo Atatürkom – dobijo Armenijo in Kurdistan (genocid v 20ih letih)

6. Mirovna pogodba z Madžarsko a. Trianon, 4. junij 1920 b. izgubila je ogromno ozemlja, ozemlje dobijo Češkoslovaška, Romunija, Kraljevina SHS, Avstrija

Revolucionarno vrenje – Ruska revolucija

1. Rusija pred 1. svetovno vojno a) meščanska revolucija v Rusiji 1905

- vzroki: I. izgubljena vojna z Japonsko 1904-1905 II. slabe gospodarske, socialne razmere III. strog carizem Nikolaja II.

- povod – demonstracije 22. januarja 1905 – Krvava nedelja (napad na Zimski dvorec) - potek

I. sledili so nemiri, kmečki upori, upori vojakov (mornarji križarke Potemkin), stavke II. car Nikolaj II. je moral popuščati, saj je bilo veliko ruske vojske še na Daljnem vzhodu

- cesar izda oktobrski manifest obljubi ustavo, sklic dume, volilno pravico, stranke, svobodo tiska

b) najpomembnejša stranka je bila Ruska socialdemokratska stranka, ki ni bila dovoljena, njen voditelj Lenin je deloval v emigraciji; 1903 se je razcepila na dve stranki: - prevladujoči boljševiki, katere vodi Lenin – za (delavsko) revolucijo, za diktaturo proletariata - menjševiki – za reforme

I. Rusija se mora najprej industrializirati, z razvojem pa se bodo razvile delavske stranke II. razširitev volilne pravice, da bodo predstavniki delavcev prišli v dumo, kjer bodo sodelovali z

ostalimi strankami c) pomen revolucije 1905

- omeji se carizem z dumo - začne se delna industrializacija – nekoliko skrajšan delavnik, zvišane mezde (plače)

2. Razmere med 1. svetovno vojno a) razmere so se poslabšale b) vzroki za februarsko revolucijo 1917

- carizem in neuspehi v 1. svetovni vojni - slabšanje socialnih, gospodarskih razmer, pomanjkanje, lakota, rekvizicije (zaplembe) živine, žita


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. X

3. Februarska revolucija 1917 (2. meščanska revolucija) a) nemiri so se začeli v Petrogradu (Dol car in vojna! Kruha!) in se razširili na druga ruska mesta b) car pošlje nad demonstrante vojsko, ki pa stopi na njihovo stran c) poslanci dume sestavijo začasno vlado d) car se je moral odpovedati prestolu, Rusija je postala buržoazna republika (vstop ZDA v vojno, da

zaščiti ruski parlamentarizem) e) ustanovljen je bil tudi sovjet (svet delavcev, vojakov in kmetov) v Petrogradu, v katerem so bili

menjševiki, boljševiki ter eseri (stranke kmetov) 4. Dvovladje

a) obdobje deljene oblasti med začasno vlado in petrograjskim sovjetom imenujemo dvovladje (čas med februarsko in oktobrsko revolucijo)

b) začasna vlada je hotela ustavno monarhijo, petrograjski sovjet (ki je bil močnejši od vlade, saj se nadziral vojsko, železnico, industrijo), pa demokratično republiko

c) začasna vlada ni uvedla osemurnega delavnika, socialnih reform, agrarne reforme ter se ni zavzela za izstop Rusije iz vojne

d) razmere so se slabšale: gospodarsko razsulo, razvrednotenje rublja, dezertiranje v vojski e) Aprila 1917 se je v Rusijo vrnil Lenin, izdelal je aprilske teze (program za bližajočo se revolucijo):

»Mir, zemlja in kruh!« - konec vojne z delavsko revolucijo - nacionalizacija, agrarna reforma - narodom priznajo pravico do samoodločbe

5. Oktobrska (socialistična) revolucija 24./25. oktober 1917 oz. 6./7. november 1917 a) vzroki

- neuspehi na fronti, velike izgube, dezertacije - agrarna reforma ni bila izvedena - vlada je ukinila državljanske pravice in svoboščine - Lenina poskušajo aretirati

b) začela se je z napadom na Zimski dvorec v Petrogradu (odstop začasne vlade), revolucionarji zasedejo banke, železnico, pošto

c) naslednji dan je začel zasedati drugi vseruski kongres sovjetov; sprejeti so bili odloki - odlok o miru (boljševiki so zagovarjali mir brez priključitev, odškodnine, narodom so obljubljali

pravico do samoodločbe) - odlok o zemlji (razlastitev veleposestniške zemlje brez odškodnine, odvzeta zemlja je prišla v

upravo zemljiških odborov (vaških sovjetov), kmetje imajo le pravico do obdelave) - odlok o vladi (ustanovljen je bil svet ljudskih komisarjev, predsednik postane Lenin)

6. Diktatura boljševikov a) izvedene so volitve v ustavodajno skupščino boljševiki dobijo le 25%, zato jo razpustijo in oblast

prevzamejo sovjeti diktatura proletariata b) ukrepi boljševikov

- mir s centralnimi silami, Brest Litovsk, 3.3.1918 – določbe: I. denarna odškodnina II. izguba ozemlja: Poljska, Ukrajina, Finska, baltske dežele III. Rusija izstopi iz vojne, vojaška moč centralnih sil se je povečala

- ustanovitev Rdeče armade – organizator Lev Trocki - ustanovitev politične policije ČEKA (boj proti kontrarevoluciji, špekulantom, sabotažam) - ustanovitev revolucionarnih sodišč - uvedba vojnega komunizma (gospodarska teorija) 1918-1921

I. nacionalizacija velikih, srednjih podjetij, bank II. delovna obveznost, stavke prepovedane III. obvezna oddaja pridelkov državi


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XI

IV. ukinitev tržnega gospodarstva V. naturalna menjava

c) Julija 1918 je država dobila ustavo - Ruska sovjetska federativna socialistična republika - ustava je uzakonila oblast delavskega razreda - nacionalne pravice narodom - ločitev cerkve od države - brezplačno šolanje - splošna vojaška obveznost - delo je obveznost vseh

7. Državljanska vojna 1918-1922 a) med boljševiki – Rdeča armada in pristaši carja – Bela garda (plemstvo, meščanstvo, menjševiki,

cerkev) b) kontrarevolucijo so podprle tuje države (Velika Britanija, Francija, ZDA), ker se bojijo širjenja

komunizma c) poleti 1918 ubijejo carja in njegovo družino d) Boljševiki so 1922 zmagali zaradi

- Rdeče armade (nekaj milijonov vojakov) - neenotnosti kontrarevolucionarnih sil - dobro organizirane boljševiške partije, ki se tudi polasti oblasti nad sovjeti - dovolili so, da so se kmetje polastili zemlje (tudi ti so v RA)

e) 5-8 milijonov smrtnih žrtev med državljansko vojno 8. Rusija/SZ po državljanski vojni

a) migracije kontrarevolucionarjev b) opustošenje, lakota, konec vojnega komunizma 1921 Nova ekonomska politika

- dovoljena je privatna lastnina (nastanejo veliki kmetje ali kulaki) - dovoljen je uvoz tujega kapitala (izkoristila ZDA) - vzpostavljeno tržno gospodarstvo - manjša in srednja podjetja so lahko v rokah privatnikov, večja pa še vedno v državni lasti

c) konec leta 1922 je bila ustanovljena Sovjetska zveza (Zveza sovjetskih socialističnih republik – ZSSR) – sestavljale so jo 4 republike – Ruska, Ukrajinska, Beloruska in Kavkaška

d) boljševiki se preimenujejo v Komunistično partijo e) boj za oblast po Leninovi smrti 1924 (Trocki:Stalin), zmaga generalnega sekretarja Komunistične

partije Stalina stalinizem 9. Odmev oktobrske revolucije

a) delavske stranke – SDS se v Evropi po 1. svetovni vojni razcepijo na - komuniste (revolucija) - socialiste (reforme – volilna reforma, parlamentarna pot)

b) isti cilji komunizma in socializma (prevzem oblasti), vendar najhujši politični nasprotniki, zaradi tega pride do vzpona fašizma in nacizma

c) KP se povežejo v Komiterno/Komnistično internacionalo 1919 – sedež v Moskvi d) cilj Lenina – širiti delavsko revolucijo po Evropi

- Rosa Luxemburg, Carl Liebknecht v Nemčiji - na Madžarskem delno uspela (pol leta)

Ponovitev demokracije

1. Antična demokracija – ne pozna delitve oblasti, politične pravice le svobodni moški a. Atene 7.st.pr.n.št. postanejo aristokratska republika – Atene vodijo evpatridi

- bili so v arhonatu, sestavljenem iz 9 arhontov (arhonti so kasneje izvajali reforme – Drakon,.) - ter v aeropagu (svet starešin)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XII

b. reforme Drakona - umor loči od uboja - določil, kdo je lahko državljan Aten – hoplit

c. reforme Solona - ustava uvedla timokracijo – najpomembnejši postanejo najbogatejši - bule – svet 400ih, pripravljajo zakone, dnevni red za zasedanje ljudske skupščine - socialne reforme – odpravil je dolžniško suženjstvo (kmetje niso smeli postati sužnji zaradi

dolgov), zemljiški maksimum d. reforme Pizistrata

- oblast prevzel na silo, ni se hotel umakniti iz oblasti tiranija - z vsemi Solonovimi socialnimi reformami je nadaljeval

e. reforme Klistena - poskrbel je enakost pred zakonom – izonomijo

I. Atiko je razdelel na 10 fil (vsaka je imela obalni, podeželski, mestni del) II. vsaka fila je 1/10 leta vodila državo, iz teh fil imenujejo predsedstvo države ter predsednika,

ki ima enodnevni mandat - demokracijo je zavaroval z ostrakizmom – črepinjska sodba, bule je povečal za 100 članov

f. Periklej – vrh atenske demokracije - uvedel je dnevnice – plačevali iz Atiško-delske pomorske zveze - teti (ljudje brez premoženja) dobijo politične pravice; 10-20% ljudi ima politične pravice - najpomembnejši organi

I. bule II. svet starešin/aeropag (Solon je ukinil) III. ljudska skupščina/eklezija (6000 moških) IV. porotno sodišče/ Helieja

- politike so žrebali; niso žrebali vojaških poveljnikov in finančnikov 2. Antična rimska demokracija – v času republike

a. 2 konzula b. senat

- patriciji - v 3.st. so plebejci dobili 2 svoja zastopnika/ljudska tribuna

c. magistrature – uradniške službe, ki trajajo 1 leto, neplačane d. ljudska skupščina

3. Fevdalizem a. prepričanje, da oblast izhaja od boga b. na zemlji ga predstavljata papež in cerkev c. vladar je odvisen pred bogom = papežem in cerkvijo (papež mazili frankovske vladarje –

cezaropapizem, teokracija) – po smrti Justinijana, je prišla ženska na prestol, zato papež da naslov rimskih cesarjev Karlu Velikemu

d. v srednjem veku model vladanja fevdalna monarhija e. rahljanje vezi med vladarjem in cerkvijo, ker so vladarji potrebovali denar

- vladar začne iskati oporo svoji politiki pri davkoplačevalcih (sklic stanovske skupščine v Notterdamski katedrali)

- angleški parlament – Magna charta libertatum - stanovske skupščine v RNC, Franciji - stanovska skupščina (cortes) v Španiji v 15.st.

4. Razsvetljenstvo – 18.st. a. vzpon meščanstva in razvoj nacionalnih držav (Francija, Anglija, Španija) b. ideje razsvetljenstva in njihov uspeh


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XIII

- oblast ne izvira od boga ampak iz ljudstva in jo je potrebno izvajati z njegovo privolitvijo, vendar o vladanju odločajo tisti, ki imajo lastnino (cenzus)

- poudarjali so naravno pravo – temeljne človekove pravice (svoboda, os. lastnina, sreča, delo) - zahtevajo neodvisnost posvetne oblasti od cerkve

I. ZDA – Deklaracija o neodvisnosti II. Francija – Deklaracija o pravicah človeka in državljana

5. Parlamentarna demokracija – 19.st. a. po 1848 oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu (po odpravi fevdalizma) b. izvršuje jo

- neposredno – referendum, plebiscit - posredno – preko izvoljenih poslancev (splošna volilna pravica, svobodne volitve, politični

pluralizem); sodobna demokracije c. parlamentarna demokracija temelji na delitvi oblasti in svobodi medijev – državljanom omogočajo

nadzor nad delovanjem oblasti d. delitev oblasti na 3 veje (Montesquieu, Locke)

- zakonodajna oblast – parlament (sprejema in spreminja ustavo in zakone) - izvršilna oblast – vlada (sestavljena iz ministrov, vodijo jo premier, vodi politiko države) +

predsednik republike - sodna oblast – neodvisna sodišča

Demokratične države in svetovna gospodarska kriza

Združene države Amerike

1. Ponovi ameriško revolucijo in ureditev ZDA 2. Značilen je politični pluralizem, najmočnejši sta 2

a. demokrati (liberalci) – sprejemajo socialne zakone za najnižje plasti prebivalstva b. republikanci (konservativci) – stare vrednote, ne zanima jih sociala

3. Politično dogajanje po 1. svetovni vojni a. če je bilo 19. stoletje britansko, če 20. stoletje ameriško b. predsednik ZDA med 1. svetovno vojno je bil Woodrow Wilson, ki je vodil vizionarsko in

spremembam naklonjeno politiko; izgubil je volitve, zato je po 1. svetovni vojni za njih značilen izolacionizem (ne stopijo v Društvo narodov)

c. uveljavitev liberalistične gospodarske politike (država se ne vmešava v gospodarske zadeve, cene je oblikujejo na trgu)

d. republikanci – Warren G. Harding vrnitev k »normalnim« časom; Calvin Coolidge; Herbert Hoover

4. Gospodarsko dogajanje po 1. svetovni vojni – zlata 20 leta a. nizka brezposelnost b. gospodarska rast na vseh področjih c. modernizacija (tekoči trak, traktorji, umetna gnojila) d. težko življenje na podeželju, olajšajo ga kmetijski stroji pridelajo preveč, kopičenje zalog v

skladiščih 5. Življenje Američanov

a. elektrifikacija – radio, TV, pralni stroj, el. štedilnik, hladilnik, hitra način hrane b. telefon c. lahkoten ples (charleston), jazz, moda kažejo način življenja d. sprememba življenjskega standarda, razlike med spoloma se brišejo; 1919 dobijo volilno pravico e. nastanek srednjega razreda (javna uprava, administracija), ki zaslužijo toliko, da si še kaj kupijo (TV,

avto) f. širjenje izobraževanja


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XIV

6. Zagovorniki »stare Amerike« a. na podeželju in jugu ZDA b. zagovorniki vrednot – anglosaški rod, puritanstvo (kalvinisti), marljivost c. prohibicija (prepoved proizvodnje in prodaje alkohola) 1920-1933 kriminalne združbe d. republikanski predsednik je 1921 prisilil zakon o priseljevanju – visoka omejitev priseljevanja

7. Gospodarska kriza!

Velika Britanija in Francija po prvi svetovni vojni

1. Ponovi VB in Francijo v 19.st. – parlamentarizem. 2. Velika Britanija – kralj George V. (1910-1936) 3. Zunanja politika

a. izgublja vpliv; kolonialno se poveča (turške in nemške posesti), nadzira četrtino sveta b. boj kolonij za samostojnost:

- Indija-M.Gandhi – pasivne oblike upora (gladovne stavke) - Irska – prva doseže notranjo samostojnost (1921) – VB priznava parlament in vlado, Ulster s

plebiscitom ostane v VB c. 1926 status dominionov dobijo Avstralija, Nova Zelandija, JAR, Kanada d. popušča Hitlerju (Münchenski sporazum – Hitler zasede Sudete na Češkem)

4. Notranja politika a. liberalci izgubljajo, konservativci se krepijo; na moči pridobijo laburisti 1924 sestavijo vlado b. huda gospodarska kriza (industrija); leta 1931 je brezposelnih 3 mil. Britancev krepitev

komunizma – skrajna leva in fašizma – skrajna desna (Oswald Mosley), ki ne uspe c. rešitev iz krize Vlada narodne rešitve – liberalci+konservatici+laburisi (velika koalicija 1931-1940)

5. Francija a. ohrani položaj najmočnejše države na celinski Evropi b. pobudnica za ustanovitev male antante (Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija) – strah pred

obuditve Avstro-Ogrske c. politična kriza – nobena stranka ni dovolj močna za vlado krepitev desnih organizacij (Francoska

akcija, Ognjeni križ) d. 1936 Ljudska fronta (združene socialistične stranke) zmaga na volitvah, vlado sestavi socialist Leon

Blum - številne socialne reforme – 40 urni delovnik, plačan dopust, višje delavske plače - razpad vlade in fronte zaradi nesoglasij (nevtralnost ob španski državljanski vojni)

e. 1940 hiter poraz Francije ob nemškem napadu

Svetovna gospodarska kriza

1. Zlata 20. leta v ZDA – Hoover 2. Vzroki za krizo

a. nesorazmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov b. pretirano najemanje kreditov in neusklajeno kreditiranje (obresti niso bile revalozirane – obrestna

mera se je povečevala) c. špekulativna vlaganja v konjukturne veje industrije (tiste panoge, ki trenutno najvišje kotirajo v

državi – avtomobilska) d. nenadzorovano izdajanje vrednostnih papirjev ter državnih obveznic – posojila, obročno

odplačevanje, delniške špekulacije e. prevelika proizvodnja zasičenost trga in kopičenje zalog v skladiščih

3. Začetek in potek krize a. leta 1929 so borzne špekulacije pognale cene delnic v višave b. ljudje poskušali z dvigom gotovine rešiti svoje prihranke


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XV

c. konec oktobra 1929 zlom borze na Wall Streetu-u – črni petek d. znaki krize

- padec industrije, kmetijske proizvodnje na 1/3 predvojne, padec trgovine - velika brezposelnost – v ZDA leta 1933 15 milijonov (25%) brezposelnih, v Nemčiji 3 milijoni - bankroti bank – v ZDA je bankrotiralo 4300 bank - skoraj popolna prekinitev kroženja denarja, dela, blaga - kriza zajame ves svet, razen SZ (načrtno vodeno gospodarstvo – petletke)

4. Reševanje krize a. Hooverjeva vlada ne rešuje krize Hooverville

- ne poseže v gospodarstvo - ne zagovarja socialne varnosti ljudem javne kuhinje so ustanavljala društva

b. Franklin D. Roosevelt – New Deal na osnovi Keynsove teorije - sanacija bank in ustanovitev centralne banke – nadzor nad bankami - javna dela za zmanjšanje brezposelnosti - nova zakonodaja, ki nudi najosnovnejšo socialno varnost maksimalni delovni čas, pokojnine,

socialna podpora, najnižje plače - očitki komunizma zaradi ukrepov (v ZDA naj bi prinašal komunizem)

5. Reševanje gospodarske krize v Evropi a. Nemčija:

- poceni krediti - brezposelnost reševali z velikimi javnimi deli in povečane investicije v oboroževalno industrijo

b. Japonska – dumping (po nizkih cenah prodajajo izdelke na tujem tržišču, ko si ga zagotovijo, pa zvišajo cene)

6. Velika Britanija in Francija a. uvajanje zaščitniških carin (velike carine za uvoz) b. usmerjeno kmetijstvo c. socialna zakonodaja (pokojnine, plačan dopust)

Weimarska Nemčija (1918 – 1933)

1. Razmere v Nemčiji ob koncu in po vojni a. demonstracije, upori v vojski prerastejo v revolucijo b. cesar Viljem II. je moral odstopiti – pobegnil na Nizozemsko c. ustanavljajo delavske svete (sovjete) in Komunistično stranko d. v Münchnu ustanovljena Republika sovjetov, ki je obstajala nekaj mesecev e. oba voditelja stranke Spartakove zveze Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht sta bila ujeta in ubita

(spartakovci zahtevajo socialistično republiko) f. posnemanje Rusov ne uspe!

2. Januarja 1919 so potekale volitve v nemško ustavodajno skupščino a. socialdemokrati niso dobili 50% glasov, zato so morali sestaviti koalicijo b. socialdemokrati (zagovarjali parlamentarno republiko) in meščanski stranki Nemška demokratska

stranka ter katoliški Center so sestavili weimarsko koalicijo, ki je sestavila vlado c. za predsednika Weimarske republike izvoljen Friedrich Ebert

3. Vlada podpiše versajsko mirovno pogodbo in skupščina sprejme ustavo v Weimarju a. poudarjala je človekove pravice (naravno pravo), z dopuščeno svobodo mnenja in političnim

organiziranjem b. ustava se je zgledovala po Z državah c. Rajhstag – parlament, voljen na 4 leta (splošna volilna pravica za državljane nad 20 let, tudi ženske) d. predsednik države voljen na 7 let (Ebert Hindenburg)

4. Weimarsko republiko ogrožala skrajno desničarska (NSDAP) in komunistična gibanja 5. Življenje Nemcev


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XVI

a. visoka vojna odškodnina b. mirovno pogodbo jemljejo kot žalitev c. visoka inflacija, gospodarska kriza, brezposelnost (1920-1923) d. legenda o nožu v hrbet generala Ludendorfa e. poskusi državnih udarov

- vojska 1923 (preprečila antanta) - Hitler 1923 v Münchnu s svojo stranko NSDAP in njeno vojsko SA (juršni oddelki, rjavosrajčniki)

izvede puč; Hitlerja so aretirali, obsodili na 5 let ječe, s Hessom napiše Mein Kampf – programska knjiga nacistične stranke

f. leta 1923 so v Porurje vkorakali francoski in belgijski vojaki, da bi izsilili plačilo reparacij 6. Moj boj – program stranke

a. ideja o nadčloveku in arijski rasi b. rasna idelogija (bela arijska rasa) c. boj proti komunistom – antiboljševizem d. antisemitizem – teorija o svetovni judovski zaroti e. razdelitev ljudi na podrejene in nadrejene (po zunanjih znakih)

7. Ponovni zagon gospodarstva a. 1923 nemški kancler postane Stresemann, ki ničvredne bankovce zamenja z novo valuto b. Nemčija dobi posojila od ZDA c. ponovno začnejo odplačevati dolg d. Francozi se umaknejo iz Porurja, ker Nemci plačujejo dolg e. zaradi gospodarske rasti dobi NSDAP le 2,6% glasov na volitvah 1928 f. leta 1925 za novega predsednika v Nemčiji izvoljen Paul von Hindenburg, takrat tudi prizna

obstoječe zahodne meje (dokončno se odpove Alzaciji in Loreni) 8. Hitlerjev vzpon

a. borzni zlom 1929 – ZDA ne daje več posojil Nemčiji zopet gospodarska kriza b. velika brezposelnost, revščina c. krepitev skrajnih političnih gibanj NSDAP s pomočjo propagande (J. Goebbels) postane

najmočnejša stranka – 37% na volitvah 1932, zlasti volivci iz S in V, iz manjših krajev d. Hindenburg podeli Hitlerju mandat za sestavi vlade, januar 1933 – kancler e. februarja 1933 je Hitler razpisal nove volitve; prepovedal je sovražne časopise in politične shode f. 27.2.1933 je pogorel Reichstag – za požig so obtožili komuniste; nacisti so dogodek izkoristili za

dekret, ki je ukinjal svobodo tiska, govora in združevanja g. na volitvah so dobili 44% glasov; da bi dobili večino so se povezali z manjšimi strankami; konec

marca so sprejeli t.i. opolnomočenje – Hitlerjev kabinet je lahko vladal brez Reichstaga h. po Hindenburgovi smrti je Hitler leta 1934 postal še predsednik republike – der Führer i. Kako Hitlerju uspe tako nagel vzpon v parlamentu?

- demagoški govori - iskanje grešnega kozla – Judje - dobra propaganda - vsak 5. Nemec je bil brezposeln - nasilje (SA) – glavne poveljnike je Hitler dal 1934 pobiti (noč dolgih nožev)

Vzpon avtoritarnih in totalitarnih diktatur

1. Po 1. svetovni vojni ima večina držav parlamentarno demokracijo, ki jo nadomesti diktatura. 2. Zaradi gospodarske krize jo nadomesti diktatura na Madžarskem (admiral Horthy), v Italiji (1922

Mussolini), v Nemčiji (1933 Hitler), na Poljskem (Pilsudski), na Portugalskem (Salazar), v Avstriji (Dollfus), v Kraljevini Jugoslaviji (1929), v Estoniji, v Latviji, v Litvi, v Bolgariji, v Romuniji, v Španiji.

3. Demokracijo obdržijo Velika Britanija, države Beneluksa, skandinavske države ter Češkoslovaška do 1939.


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XVII

4. Neuspeh demokracije – razlogi - zapleten, drag, zelo ranljiv sistem - počasen pri odločanju in ukrepanju doseči je treba družbeni konsenz, to pa je odvisno od

demokratične tradicije, ravni splošne izobrazbe, politične kulture - nesoglasja obdobje gospodarske krize

5. Diktatura - vlada posameznik (veliki vodja) ali skupina ljudi - neodstranljiva na miren način - stebri vladanja (vojska in policija, vse 3 veje oblasti, medijski monopol, ideologija) - danes: Severna Koreja, Kitajska, Kupa, Laos, Vietnam, teokratske države arabskega sveta, Afrika - Avtoritarna in totalitarna diktatura

I. avtoritarna – ljudje sprejmejo voditelje, ni tako močne tajne policije II. totalitarna – ljudje morajo sprejeti voditelje, kot velikega voditelja (proslave, pozdravi, slike

voditeljev) - Diktator vlada uprava, vojska, policija ljudstvo

totalitarizem avtoritarizem

kult velikega vodje da ponekod

enostrankarski sistem da da

uradna ideologija da ponekod

nadzor nad represivnim aparatom da (močnejša vojska in policija) da

nadzor nad mediji da da

nadzor nad javnim izražanjem da da

nadzor nad zasebnostjo da ne

nasilje nad političnimi nasprotniki da da

zunajsodni (množični) poboji da ponekod

6. Razlika med avtoritarno in totalitarno državo – napisala Hannah Arendt a. avtoritarna država teži k omejevanju svobode b. totalitarna pa k odpravi svobode

- oblast mora nadzorovati vse, tako celotno družbeno življenje kot zasebnost vsakega posameznika

- posameznik ni vreden nič – nima pravic, le dolžnosti 7. Pogoji za razvoj diktatur

- neuspeh demokracije - razvoj znanosti in tehnologije (omogočijo nadzor nad ljudmi) - politična propaganda (razvoj filma, radia, TV) - znanstvena spoznanja v psihologiji množic, sociologiji, psihoanalizi - skrbno izpiljeni in načrtovani govori

Nacizem v Nemčiji

1. Nacizem – posebna oblika fašizma v Nemčiji. Simbol je svastika-kljukasti križ, ki je spremenjeno starodavno znamenje za sonce in germanski orel.

2. Značilnosti nacistične vladavine - socialdemokratska in komunistična stranka sta prepovedani, ostale so se same razšle – Nemčija

postane enostrankarska država - razpust sindikatov, ustanovitev Nemške delavske fronte – služila za nadzor nad delavci - nacisti nasilno prevzamejo oblast na lokalni ravni – ukinitev deželnih vlad in parlamentov - ukinitev weimarske ustave - ukrepi proti Judom, nasprotnikom nacizma (komunisti, socialdemokrati, nezaželeni družbeni

elementi) – 1933 so bila zgrajena prva koncentracijska taborišča


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XVIII

I. Nürnberška rasna zakona – o državljanstvu, o varovanju nemške krvi in časti II. prepoved poročanja Judov z Nejudi, odvzem nemškega državljanstva, razlaščanje Judov,

prepoved opravljanja državnih služb III. judovske trgovine so bojkotirane IV. začetek genocida pomeni kristalna noč 1938, ko so nacisti razbili številne judovske lokale,

pokopališča in sinagoge – 30.000 judov so zaprli, okoli 100 ubili, Davidova zvezda - policija dobi velika pooblastila, zlasti tajna državna policija Gestapo, krepitev SS oddelkov - odstranitev Röhma in zmanjšanje pomena SA (noč dolgih nožev 30.6.1934) - javna dela (avtoceste,stadioni, bloki) - splošna vojaška obveznost 1935 - prenehajo plačevati reparacije - obnovitev vojne industrije – ladjevja, letalstva - konkordat s Cerkvijo 1933 – država zagotavlja obstoj cerkvenih ustanov, cerkev pa se mora

umakniti iz političnega življenja - ustanavljanje nacističnih organizacij – Hitlerjeva mladina

3. Zunanja politika – najpomembnejše odločitve je sprejemal Hitler sam (bil je kancler, predsednik republike, vodja stranke)

- 1933 izstopi iz Društva narodov - 1935 plebiscit v Posarju – pripade Nemčiji, prej je bilo pod upravo Društva narodov - 1936 nemška vojska zasede demilitarizirano Porenje - marca 1938 Anschluss – priključitev Avstrije k Nemčiji (vkoraka nemška vojska, na plebiscitu

99,75% volivcev za priključitev) - Hitler zahteva Sudete, kjer je živelo 3 milijone sudetskih Nemcev

I. tu je imela Češkoslovaška večji del surovinske baze, industrije in obrambnih naprav II. z Münchenskim sporazumom štirih velikih sil (Francije, VB, Nemčije, Italije), ki ga je v VB

slavil premier Chamberlain kot zmago miru, je Hitler jeseni 1938 dobil zahtevano III. potrdilo se je, da se zahodni sili nista pripravljeni resno upirati Hitlerju ter, da nista

pripravljeni sodelovati s Sovjetsko zvezo – nje na konferenco nista povabili - 1939 je Hitler zasedel Prago, ter iz Češke in Moravske naredil nemški protektorat, Slovaška je

postala neodvisna, vendar pod nemškim varstvom - februarja 1939 je Hitler od Poljske zahteval koridor, ki bi povezoval nemško ozemlje z Gdanskom

in V Prusijo I. Poljska je izvedla mobilizacijo, VB pa ji je dala garancijo za njene meje II. odgovor z odpovedjo anglonemške pomorske pogodbe in nenapadalnega pakta s Poljsko

- aprila 1939 so se začela pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko zvezo – Nemčija je želela preprečiti sporazum med SZ in Francijo in VB

- 23. avgusta 1939 je bila sklenjena prijateljska nenapadalna pogodba med Nemčijo in SZ pakt Ribbentrop-Molotov I. če bi se katera izmed obeh držav zapletla v vojno, bi druga razglasila nevtralnost II. Nemčija je dobivala surovine in živila; SZ pa stroje za posodabljanje svoje proizvodnje III. tajne določbe: razdelitev Poljske (Narev-Visla-San), SZ sme zasesti Latvijo, Estonijo, kasneje

Litvo, ter del Romunije (Besarabijo) - s paktom Ribbentrop-Molotov, je Hitler želel osamiti Poljsko, Stalin pa je hotel, kar se da dolgo

obvarovati SZ pred vojno, saj nanjo ni bila pripravljena; sporazum je povzročil zmedo pri komunističnih partijah, ker so se v tem času držale ljudskofrontne protifašistične usmeritve

- VB in Francija sta Poljski obljubili pomoč v primeru vojne - Zveze

I. Protikominternski pakt (1936 – Nemčija, Japonska, 1937 Italija) – članice so se obvezale, da se bodo medsebojno obveščale o dejavnosti Kominterne, se posvetovale o ukrepih, ki jih bodo izvajale proti njej ter pri tem tesno sodelovale


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XIX

II. Os Rim-Berlin (1936 – Italija, Nemčija) III. jekleni pakt (1939 – Nemčija, Italija) – poleg obljube pomoči v primeru vojne, še delitev

interesnih območij v tajnem delu pogodbe – Nemčija dobi Evropo, Italija Afriko, Azija je bila rezervirana za Japonsko

Fašizem v Italiji

1. Razmere v Italiji po 1. svetovni vojni a. Gospodarske razmere

- Italijo pretresa povojna gospodarska kriza, ki se kaže v veliki brezposelnosti, inflaciji, pomanjkanju hrane

- v Italiji obstajajo velike razlike v razvitosti med S in J Italije; S – industrijski, J – kmetijski - kriza je zelo prizadela nižje in srednje sloje

b. Revolucionarno vrenje - Italijo so v letih 1918-1920 pretresale velike stavke na S, na J pa so bili kmečki upori ter

prilaščanje zemlje - obstajala je nevarnost socialistične revolucije, po tovarnah so nastajali delavski sveti, vendar

delavsko gibanje ni bilo enotno - najmočnejša je bila italijanska socialistična stranka – ni pa bila enotna; leta 1921 nastane KPI - stavke so bile s pomočjo desnih sindikatov in fašističnih bojnih skupin zlomljene

c. Politične razmere - italijanska parlamentarna demokracija ni normalno delovala, saj je do začetka 20. stoletja veljala

papeževa prepoved sodelovanja katolikov v političnem življenju - nobena stranka ni bila dovolj močna, da bi vladala sama - pomembnejše stranke so bile socialistična, ljudska, liberalna stranka, in stranka popularov - Italija je bila razočarana nad določbami pariške mirovne konference, prepričana je bila, da je

dobila premalo (okrnjena zmaga) - iredentizem še ni bil uresničen – ni dobila celotne V jadranske obale – dobila je J Tirolsko s

saintgermainsko mirovno pogodbo leta 1919, Julijsko krajino, Zadar z okolico ter nekaj jadranskih otokov z rapalsko pogodbo leta 1920 ter Reko z rimsko pogodbo leta 1924

2. Nastanek, vzpon fašizma a. rojstno leto fašizma je 1919; nastajati so začele oborožene bojne skupine (Fascio di combattimento)

za obračunavanje z delavci (pretepanje, zažiganje tiskarn …) b. prva taka skupina je nastala v Milanu, njihov časopis se je imenoval Popolo ď Italia, ustanovitelj

skupine je bil Benito Mussolini (bivši socialist, razočaran nad delavskim gibanjem, dvomi v marksistični program delavske revolucije)

c. v prvih letih so te bojne skupine (squadre) predstavljale sredstvo za obračunavanje s socialisti, komunisti

d. zaradi strahu pred le-temi je bojne skupine podpirala tudi buržoazija e. fašistične skupine so izvajale nasilje nad primorskimi Slovenci - požig narodnega doma v Trstu 1920 f. Leta 1921 je nastala Narodna fašistična stranka Partito nazionale fascista (PNF); program stranke je

zagovarjal monarhijo, svobodno podjetništvo, trgovino in protisocializem. - fašisti so sodelovali na volitvah leta 1921 – dobijo malo glasov - 1922 je bilo med veleindustrialci, veleposestniki in vojsko prepričanje, da je potrebno dati

priložnost fašistom - vladajoči liberalci so hoteli fašiste vključiti v vlado, vendar je Mussolini zavračal vsakršno vlado, v

kateri ne bi bil on sam predsednik, grozil je z množičnim pohodom fašistov iz vse Italije na Rim - kralj ni dal soglasja, da bi policija in vojska ta pohod preprečili, zato je liberalni predsednik vlade

odstopil – kralj je 29.10.1922 podelil Mussoliniju mandat za sestavo vlade - fašistični pohod na Rim (30.000-40.000 črnosrajčnikov) se je sprevrgel v proslavo zmage; Italija

je dobila fašističnega predsednika vlade, ne pa tudi same vlade, ki je bila koalicijska.


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XX

- leta 1923 je bil izdan nov volilni zakon – stranka, ki zmaga na volitvah, dobi 2/3 poslanskih mest v parlamentu

- na volitvah 1924 je zmagala fašistična stranka (volitve so potekale v znamenju prevar, nasilja) - opozicija je po umoru voditelja socialistične stranke Matteottija zapustila parlament. - Začela se je fašistična diktatura v letu 1925/1926

3. Značilnosti fašistične vladavine - organi oblasti: kralj, vlada, parlament, veliki fašistični svet. - prepoved vseh strank razen fašistične, parlament je v rokah fašistov; prepoved sindikatov - cenzura, fašistični prevzem tiska - tajna policija OVRA - Mussolini je voditelj stranke, predsednik vlade; pomembna mu je država in ne stranka – raste

kult osebnosti – Mussolini oziroma Duce (Voditelj) je nezmotljiv in ima vedno prav - listina o delu – Carta di lavoro iz leta 1927 – delo je socialna dolžnost, listina uvaja delavske

pokojnine, socialno zavarovanje, 40 urni delovnik … - korporativizem – od države vsiljena in dirigirana socialna pomiritev med delavci in delodajalci

I. korporacije (bilo jih je 22) so fašistični sindikati v katerih so delavci in delodajalci ter predstavniki države

II. bile so povezane v Nacionalni svet korporacij, cilj je odpraviti socialne napetosti med delavci in delodajalci; stavke so prepovedane

- propaganda: časopisi, radio, letaki, plakati, filmi - ureditev odnosov s katoliško cerkvijo leta 1929 z lateransko pogodbo (konkordatom)

I. nastanek cerkvene države Vatikan II. katoliška vera je državna vera III. italijanska vlada da odškodnino za prevzem Rima IV. v šole je uveden verouk kot obvezen predmet, obvezna je tudi cerkvena poroka

- fašistična gospodarska politika – značilno je poseganje države v gospodarstvo I. določitev tečaja lire II. uvedba carin za zavarovanje domače industrije III. država nadzoruje razvoj gospodarstva IV. javna dela (izsuševanje močvirij V. avtarkijo dosežejo le v proizvodnji žita.

4. Zunanja politika je zelo agresivna, ekspanzionistična - njena interesna območja so: Sredozemlje (Mare Nostro), Balkan, Afrika. - propaganda govori o okrnjeni zmagi; še naprej obstaja iredentizem. - Rapalska pogodba 1920 s Kraljevino SHS; ozemlje do Peč – Triglav – Blegoš – Planina – Snežnik - leta 1924 rimska pogodba z Kraljevino SHS – priključitev Reke k Italiji - Mussolini podpira v Jugoslaviji razna gibanja, ki so nasprotovala režimu (ustaši, VMRO). - 1923 zasedba Krfa – na pritisk Velike Britanije se umakne - 1923 dobi z lozansko pogodbo Dodekanez - 1926 si zagotovi varstvo – protektorat nad Albanijo - 1935 vdor v Etiopijo, 1936 jo zasede; sankcije Društva narodov so neučinkovite; v Afriki že ima

kolonije: Somalijo, Eritrejo, Libijo - 1936 v španski državljanski vojni podpre Franca - 1939 priključitev Albanije. - Zveze:

I. 1936 os Rim – Berlin II. 1937 protikominternski pakt Nemčija, Japonska, Italija III. 1939 »jekleni pakt« IV. že obljuba medsebojne pomoči v primeru vojne – med Nemčijo in Italijo, 1940 trojni pakt


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXI

Stalinizem – SZ med obema vojnama

1. Vojna, revolucija, državljanska vojna (1918-1922), intervencija (antanta), velike človeške in gmotne izgube so pripeljale državo na rob gospodarskega propada: a. narodni dohodek le 1/3 iz leta 1913 b. industrija le 1/5 predvojne proizvodnje c. nakopani premog 1/10 predvojne proizvodnje d. proizvodna železa ¼ predvojne proizvodnje

2. Da bi preprečila gospodarski zlom, so boljševiki uvedli vojni komunizem, ki mu sledi nova ekonomska politika. Gospodarstvo se počasi obnavlja tudi s tujim kapitalom (šele 1927 doseže predvojno gospodarsko raven).

3. Ustava Sovjetske zveze a. najvišji organ Vsezvezni kongres sovjetov (delegati iz sovjetov zveznih republik) b. izvršni organ oblasti svet ljudskih komisarjev c. državo vodila centralistično urejena stranka KP SZ (oblast v rokah politbiroja centralnega komiteja

komunistične partije, ki ima nadzor nad vsem – CK KP, predsedstvom, vlado in parlamentom 4. Smer Lenina in vzpon Stalina

a. marca 1924 (politična oporoka) b. odslej državo vodil Josip Visarjonovič Džugašvili Stalin c. Trocki (komisar RA) zagovarjal tezo širjenja revolucije po vsem svetu (Stalin o revoluciji v eni državi) d. Stalin je s spletkami, pritiskom in lobiranjem dosegel, da je Trocki odstopil, da so vso notranjo

opozicijo (pristaši Trockega) izključili iz KP SZ in državnega vodstva ter jih poslali v pregnanstvo ali celo pobili

e. Trocki pregnan za Ural, nato v tujino (v Mehiki na 1940 ubijejo agenti tajne policije NKVD) 5. Planski razvoj – načrtno

a. načrtno vodenje gospodarstva po petletkah - prva petletka 1929-1933 – razvoj težke industrije in elektrifikacije, kolektivizacija na vasi –

kolhoze (zadruge, katerih zemlja je bila last) - druga petletka 1933-1937 – načrtna gradnja železnic, prekopov (Moskva – Volga) ter lahke

industrije (vse iz 1. petletke ostane) - tretja petletka 1938-1941 (prekine jo vojna) – razvoj vojaške oboroževalne industrije

b. v času prve petletke so izvedli kolektivizacijo na vasi – nasilno razlastitev zasebne kmetove zemlje in prisilno vključevanja v zadružna in državna posestva

c. ustanavljali kolhoze – kolektivna zadružna posestva ter sovhoze – državna gospodarstva posestva d. kmetje so lahko ohranili le ohišnico e. pomanjkanje kmetijskih strojev – traktor postane simbol kmetijstva f. kmetje so požigali polja, klali živino, kolhoze in sovhoze vodijo neizkušeni ljudje (1 mil. ljudi umre) g. kolektivizacijo zaključijo 1937

6. SZ postane 3. industrijska sila sveta a. načrti so uresničeni s totalno mobilizacijo vseh družbenih sil – politično organizirane akcije

- propagande, prisile, fizično nasilje - udarniškega dela (udarnik – presežnik norme); Stahanov – 227 ton premoga v enem šihtu - preseganja norm - izredno nizka življenjska raven prebivalstva – primanjkovalo je vseka (obleke, stanovanj, hrane) - podreditev posameznika državnemu aparatu

7. Gospodarsko in politično nasilje – kult osebnosti stalinizem - uvajanje totalitarizma – zatrtje individualnosti (nasprotnike režima preganjala NKVD) pristaši

Trockega - delovna taborišča s prisilnim delom (gulagi v Sibiriji) – tja so jih pošiljali z družino vred - neverjetno moč dobila tajna policija, ki je nadzirala vse dogajanje v družbi – najhuje 1937-1939

– obdobje čistk (veliki teror/ježovščina – Ježov), čistka čistilcev – še NKVD)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXII

- preverjanje partijskih kadrov – iz KP izključili veliko članov - javni in režirani sodni procesi – izginili mnogi izobraženci, ki so kritizirali oblast (glavne žrtve

torej Stalinovi politični tekmeci in resnični in domnevni možni nasprotniki) - poudarjali so se pojmi narod, domovina, država - Stalin je za svoje cilje uporabljal – državni aparat, partijo, vlado, zunanjo politiko, Kominterno,

tajno policijo - razvija se kult osebnosti

Japonska in fašizem po azijsko

1. Politična ureditev a. klasični parlamentarni sistem se ni razvil, čeprav so obstajale stranke in parlament b. stranke niso imele jasnih programov, niso imele množične baze, sindikalno gibanje ni bilo razvito c. leta 1928 je postal japonski cesar Hirohito d. japonski politični sistem je bil totalitaren ter je bil mešanica teokracije (združitev posvetne in verske

oblasti), patriarhalnosti (poudarjanje vrednote družine) in militarizma (posebne pravice vojske, poudarjanje vojaških vrlin)

2. Gospodarske razmere a. po prvi svetovni vojni je bilo japonsko gospodarstvo v vzponu – tekstilna industrija (naravna vlakna

zamenjujejo z umetnimi), pomembni tudi železarstvo in jeklarska industrija b. začasen zastoj je povzročil potres leta 1923, sledil je nov vzpon do leta 1929 c. Japonsko je močno prizadela svetovna gospodarska kriza, zlasti padec cen kmetijskih pridelkov –

riža in svile. d. njen izvoz je močno upadel, kar je prizadelo kmeta, bedo prebivalstva je povzročala tudi hitra

demografska rast, ki je industrija ni mogla absorbirati e. obenem so ZDA prepovedale priseljevanje rumenopoltega prebivalstva leta 1929, kar je spodbudilo

rast japonskega nacionalizma in rasizma f. po gospodarski krizi – reforma 1932-1941

- razvrednotijo valuto – jen - povečali izvoz - izvajali dumping - graditev trgovske in vojne mornarice - graditev težke in vojaške industrije - gojenje riža, svile in zelenjave

3. Dogodki, ki so spodbudili rast japonskega rasizma in nacionalizma: gospodarska kriza, vselitveni zakon ZDA, mornariška konferenca v Londonu

4. Mornariška konferenca v Londonu leta 1930 a. Japonski radikalni nacionalisti so napadli lastno vlado, ker je sprejela diskriminacijske londonske

določbe o dovoljeni moči japonske mornarice in njenem razmerju do mornaric ZDA in VB v razmerju 3 : 5:5

b. na ministrskega predsednika je bil izvršen atentat vojska je prevzela oblast, parlament je še ostal – brez pomena 1936 vojaška diktatura

5. Japonska zunanja politika a. 1931 je Japonska zasedla Mandžurijo

- protest Kitajske pri Društvu narodov obsodilo, Japonska pa je leta 1933 iz DN izstopila - razglasili so jo za samostojno državo Mandžukuo, dobila je lastnega cesarja, bila je vezana na

Japonsko – Japonska je dobila surovinsko bazo b. 1934 razglasijo japonsko azijsko Monroejevo doktrino (Azijo Azijcem!) - japonski narod ima poseben

značaj in mora zavladati vzhodni Aziji c. 1936 sklene protikominternski pakt z Nemčijo


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXIII

d. 1937 je začela vojno proti Kitajski, ki je bila oslabljena zaradi državljanske vojne, vzrok za vojno je bila bogata kitajska surovinska baza in tržišče – zasedla je 2/5 kitajskega ozemlja; ZDA prekinejo trgovsko pogodbo

e. 1937 je japonska vojska iz Mandžurije začela prodirati v Mongolijo in SZ Rdeča armada je leta 1939 porazila japonsko vojsko, zato ta med drugo svetovno vojno ni tvegala novega napada

f. 1940 se je Japonska povezala z Nemčijo in Italijo v trojni pakt g. Aprila 1941 sta Japonska in SZ podpisali pogodbo o nevtralnosti, SZ napade Japonsko avgusta 1945 h. ZDA zamrzne japonsko premoženje v ZDA 7.12.1941 Japonska napade Pearl Harbour

6. Značilnosti japonskega fašizma a. kult cesarja – spodbuja šintoizem/šinoizem (cesar je bog sonca) b. militarizem – samurajska tradicija c. patriarhalnost – velika vloga družine d. okrepljen nacionalizem – večvrednost japonskega naroda – Azijo Azijcem!

Nemčija po 1933 Italija po 1922 Sovjetska zveza po državljanski vojni

Japonska

ime režima nacizem fašizem komunizem, stalinizem azijski tip fašizma

vzroki za njegov nastanek

gospodarska kriza, mirovna pogodba, nesposobnost SD

kriza 1919-1923, nesposobnost kralja

1.sv.vojna; neizpolnjene obljube po feb. revoluciji

gosp. kriza, vselitveni zakon, mornariška konf.,

sloji, ki podpirajo režim

industrialci, brezposelni, veleposestniki

industrialci, bankirji

delavci, kmetje; vsi razen pristaši carja in cerkve

nihče ni proti

zakaj ga podpirajo

obljubi delo, rešitev krize

rešitev krize sistem, ki podpira oblast delavcem

vera – šintuistična

vrsta in učink. gospodarskega sistema

načrtno v dveh 4-letkah; učinkovita

korporativizem, listina dela; učinkovita

NEP; plansko s 3 5.letkami; uspešno

proiz. riža, svile, zelenjave dumping

formalni vodja Führer Hitler Duce Mussolini Josip Visarjonovič Stalin cesar Hirohito

odnos do pol. opozicije in »nezaželenih«

koncentracijska taborišča, umori –SA, Gestapo

squadre pobijajo nasprotnike

čistke – ČEKA JE NI!

zunanja politika (načrti, težnje)

Lebensraum na V os Rim-Berlin – Tokio; protikomint. pakt, trojni pakt; osvojijo: Porenje, Posarje, Avstrijo, Sudete

iredentizem Z Slovenija, J Tirolska, Istra, Krf, Abesinija (Etiopija), Albanija; vojaško-politično zvezo

prijateljska in nenapadalna pogodba z Nemčijo, kasneje z Japonsko

Mandžurijo, Kitajska, SZ – neuspešno; vojaško-politične zveze z Nemčijo

Španska državljanska vojna

1. Razmere pred državljansko vojno: a. do leta 1918 – parlamentarna monarhija (dejansko vlada politična oligarhija) b. 1923 ukinejo parlamentarizem (sporazum med kraljem Alfonzem VIII in generalom de Riviero

diktature P. de Riviere, ki skuša vpeljati korporativizem c. volitve 1931 – zmaga republikancev

- demokratična republika (emigracija kralja, Prima de Riviere) - delna agrarna reforma in reforma vojske - avtonomija Katalonije


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXIV

- verska svoboda, ločitev cerkve od države - delavska in sindikalna zakonodaja (plačan dopust delavcem) - laizacija šolstva

d. razprtije - desnica – industrialci, veleposestniki, Cerkev se ne strinjajo z reformami, zbližajo se s

fašističnimi organizacijami in vojsko, ter se pripravljajo na državni udar - levica (socialisti, republikanci, komunisti) se združijo v Ljudsko fronto, ki na volitvah 1936 zmaga

2. Državljanska vojna (1936-1939) a. začetek vojne – del španske vojske junija 1936 v Maroku pod vodstvom generala Franka organizira

državni udar, pridružijo se jim še ostale posadke v Španiji b. delitev Španije na dva dela

- nacionalisti/pučisti/frankisti I. sprva zasedejo SZ, JZ in SV del Španije II. pomoč Nemčije (tanki, letalstvo – legija Condor), Italije (letala, divizije) in irskih katolikov

- republikanci I. vojaštvo Madrida, Barcelone, Valencie (osrednja Španija z večino sredozemske obale) II. pomoč Sovjetske zveze (denar, orožje, inštruktorji); preko Kominterne SZ organizira tudi

mednarodne brigade prostovoljcev (30.000 borcev, 500 iz Slovenije) – E. Hemingway c. značilnosti vojne

- poligon za preizkušanje novega orožja prvič sistematično bombardirajo mesta – ogromno smrtnih žrtev med civilisti (26.4.1937 Guernica)

- nevmešavanje zahodne demokracije (VB in Francije) - neposredno vmešavanje SZ v španske zadeve – porast vpliva komunistične stranke, kar privede

do zaostrovanja odnosov med zavezniki znotraj Ljudske fronte I. leta 1937 komunisti samovoljno z vojsko napadejo druge zaveznike (anarhistične kmečke

komune, trockiste v Barceloni), zaradi česa odstopi predsednik vlade Largo Caballero (ugleden demokrat, okrepil disciplino v republikanski vojski, krotil revolucionarno nasilje, onemogočal boljševiško revolucijo)

II. njegov naslednik je delal po komunističnih direktivah (zavzemanje samo za antifašistični boj, pozabi na malega človeka), zato je republikanska stranka tudi poražena

- geslo republikancev »No pasaran!« (Ne bodo prodrli!), je po španski državljanski vojni postalo mednarodni protifašistični slogan

d. konec vojne spomladi 1939 s padcem Madrida (peta kolona) - emigracije – 0,5 milijona - 1 milijon žrtev, po vojni še 250.000 - Španija v 2. svetovni vojni ne sodeluje - Francova fašistična diktatura traja do njegove smrti leta 1975


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXV

Sodelovanje in konflikti

Druga svetovna vojna

Hitlerjeva osvajanja na zahodu – delovni list

1. Münchenski sporazum je določal, da lahko Nemčija zasede češke Sudete. Podpisale so jo Francija, Velika Britanija, Italija in Nemčija. S tem so hotele preprečiti vojno.

2. Hitler je pred začetkom 2. svetovne vojne zasedel Porenje, Posarje, Sudete, Avstrijo, Češkoslovaško. 3. Prava naj bi se začela z vstopom ZDA v vojno. Če je dovolj, da poteka vojna v Evropi, ali mora po celem

svetu. 4. Sporazum je določal, da se ti dve državi ne napadata in da si državi delita poljsko ozemlje. Rusi dobijo še

Besarabijo (od Romunije) in baltiške države. 5. Hitlerje glavne osvojitve

a. 1939-Poljska b. 1940-Danska, Norveška, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Francija.

6. Izvor besede kvisling izhaja iz priimka Quisling-voditelj nacistične stranke na Norveškem. Pomen pa je narodni izdajalec, ker je tudi Quisling izdal svojo državo s tem, ko je sodeloval s Hitlerjem.

7. Vojna v Franciji 1940 je dobila oznako »smešna vojna«, ker se francoska vojska ni mogla zoperstaviti nemški.

8. Hitler je napadel Jugoslavijo-uspešno in Grčijo, kasneje še SZ v treh vejah – Leningrad in Moskva neuspešno (general Mraz – sneg), proti Stalingradu uspešno (1943 se vojaki predajo)

9. Jugoslavija je pristopila k trojnemu paktu. Kasneje je bil državni udar/puč, ki ga je izvedla vojska pod vodstvom generala Simovića in Mirkovića in kralja Petra so razglasili za polnoletnega. Jugoslavija ni bila pripravljena na vojno, taktika prve svetovne vojne.

10. Hitlerjev pohod po Evropi je zaustavil mraz in RA pred Moskvo, 1942 pa pred Stalingradom. Nafta je zmrzovala v nemških motoriziranih enotah, zaradi mraza umirajo vojaki.

Druga svetovna vojna po letu 1941

1. Leto 1941 a. S afriško bojišče

- se odpre že jeseni 1940 s prodorom italijanske vojske proti Egiptu - marec 1941 boji med Italijo (+Nemčija-Erwin Rommel) in Veliko Britanijo

b. Nemški napad na SZ 22.6.1941 in vojna na vzhodni fronti do 1943 c. odpre se pacifiško bojišče 7.12.1941 in bojujejo se do poletja 1942

- Japonska je do sredine 1942 osvojila: I. Indonezijo, Filipine, Tajsko, Burmo, Singapur, Indokino II. ogrožali so Indijo, Avstralijo, Novo Gvinejo

- do 1942 ima Japonska prevlado na Pacifiku 2. Leto 1942 – preobrat v 2. svetovni vojni

a. razlogi - sile osi so bile preveč razpotegnjene in niso bile sposobne skoncentriranih napadov

I. nemške enote – v Evropi od Atlantika do Volge in S Afrike II. japonske enote – od Mandžurije, Sahalina do otokov pred Avstralijo, ladjevje v Indijskem in

Tihem oceanu - napadene države že razvijejo vojno industrijo

b. preobrat na pacifiški fronti junija 1942 pri Midwayu – Japonska izgubi 4 največje letalonosilke in na morju ni več kos ZDA, ki začnejo frontno črto pomikati proti Japonski s t.i. taktiko žabjih skokov

c. preobrat na afriškem bojišču in kapitulacija Italije - novembra 1942 britanske enote zaustavijo italijansko-nemške enote pri El Alameinu in preidejo

v protiofenzivo


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXVI

- v Maroku in Alžiriji se izkrcajo anglo-ameriške in italijansko-nemške enote so stisnjene med dve bojni črti – maja 1943 se vdajo v Tuniziji

- anglo-američani se poleti 1943 izkrcajo na Siciliji in prodirajo po Apeninskem polotoku; Kralj odstavi Mussolinija; Italija 8.9.1943 kapitulira, naslednji mesec pa prestopi v protifašistično koalicijo in napove vojno Nemčiji

d. preobrat na vzhodni fronti - bitka za Stalingrad november 1942-januarja 1943 - sovjeti dobijo okrepitve iz vzhoda - nemške enote niso imele rezerv – padlo 150.000 nemških vojakov - feldmaršal von Paulus preda ostanek svojih enot 90.000 RA - poleti 1943 zadnji nemški poskus za prevzem pobude vojaških operacij – bitka tankov pri Kursku - RA frontno črto potiska proti zahodu in prodre v Evropo

3. Trojni pakt a. v 2. svetovni vojni so se bojevale fašistične države oz. sile osi (Italija+Nemčija+Japonska) proti

protifašistični koaliciji oz. zaveznikom (Velika Britanija + ZDA + Sovjetska zveza) b. Septembra 1940 so si sile osi s podpisom trojnega pakta razdelile interesna območja in še pustile

odprt prostor za dogovarjanje s SZ (ga zavrne) c. k trojnem paktu so še pristopile Madžarska, Romunija, Bolgarija in Jugoslavija prihod nemške

vojske, izkoriščanje rudnih bogastev, delovne sile, mobilizacija moških v nemško vojsko 4. Atlantska listina in protifašistična koalicija

a. napadene države so se začele povezovati pozno (ZDA – politika izolacije) - VB – šele 1940 nemško bombardiranje - SZ – pakt o nenapadanju z Nemčijo; 1941 jo ta napade V ali 1. fronta v Evropi - ZDA – vojna industrija; pomoč VB in Sovjetski zvezi

b. 14. avgust 1941 Roosevelt in Churchill podpišeta Atlantsko listino – s tem je začela nastajati protifašistična koalicija (zavezniki) – glavna odprta vprašanja - o povojni ureditvi sveta Washington januarja 1942 – 26 držav (Kitajska, Svobodna Francija –

de Gaulle) sprejme Atlantsko listino kot temelj za povojno ureditev sveta Roosevelt prvič uporabi izraz »združeni narodi« začetek OZN

- odprtje 2. fronte v Evropi (odpre se šele poleti 1944 – zaradi strahu pred socializmom) - ustanovitev sodišč za vojne zločince (Nemčija, Japonska)

c. Teheranska konferenca 1943 - 1. sestanek »velikih treh« protifašistične koalicije, kjer so se dogovorili:

I. najprej poraziti Nemčijo, nato Japonsko (napadla jo bo SZ) II. 2. fronta se bo odprla poleti 1944 v Evropi

Življenje (trpljenje) civilnega prebivalstva

1. Življenje na okupiranem ozemlju a. se je razlikovali glede na

- priključeno k rajhu – tisto, kjer so živeli Nemci (Poljska, Češka) pripraviti prostor za Nemce (Lebensraum)

- nepriključeno k rajhu – kjer ni bilo Nemcev (Jugoslavija, Romunija) dobijo oblast Nemcev naklonjeni režimi (npr. Neodvisna država Hrvaška-Pavelić); prejšnje vlade in monarhi zbežijo v VB

b. odnos Nemcev do ljudi na okupiranem ozemlju - Nemci so jih politično in rasno ocenili; namen – rasno neustreznim preprečiti vključitev v

nemško skupnost (izbris, zastonj delovna sila) in preprečiti izgon »rasno dragocenih«, ki bi obogatili tuje narode

- politične ocene – vodilo nemški, nemški, ravnodušen, Nemcem sovražen, vodilno Nemcem sovražen


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXVII

- Slovani morajo kot narod izginiti raznarodovanje (etnocid) c. odnos Nemcev do Judov

- »Judovstvo je za nacizem kot hudič za krščanstvo.« - 1935 nürnberški protijudovski zakoni

I. zakon – v Nemčiji postanejo Judje državljani 2. razreda II. zakon – prepovedo sklepanje zakonskih zvez med Judi in Nejudi (sterilizacija za mešance, če

bi se prostovoljno, bi postali 1. razred); izvenzakonski spolni odnosi kaznovani kot rasna sramota

- Kristalna noč 1938; Davidova zvezda od 1939 obvezna za Jude - končna rešitev judovskega vprašanja – Wannseejska konferenca 1942 genocid (odpiranje

novih uničevalnih taborišč na vzhodu (Poljska); med holokavstom (šoa) ubitih 6 milijonov Judov d. Nemško gospodarstvo

- se je dobro razvijalo vse do 1944, saj so izkoriščali surovine in poceni delovno silo v okupiranih in satelitskih državah (pristopnice k trojnemu paktu)

- moško delovno silo (v vojski) so nadomestili vojni ujetniki, prisilna delovna sila, tujci iz Z držav, ki so nasedli nacistični propagandi – organizacija za javna dela TODT – 3 milijone delavcev U/65 graf+odlomek

2. Življenje na neokupiranem ozemlju (Velika Britanija, ZDA, neokupirani deli Sovjetske zveze) – pomanjkanje

- moške delovne sile ženske - hrane – VB uvede racionirano preskrbo (boni, živilske karte – z njimi lahko kupili le osnovno

hrano), ostalo drago plačali; v SZ racionalizacija vodi v stradanje

Odziv prebivalstva na okupacijo

1. Kolaboracija – sodelovanje z okupatorjem a. Vzroki za sodelovanje z okupatorjem

- eksistenčni razlogi (ohranitev življenja) - dolgotrajna okupacija in pričakovanje zmage fašizma - simpatiziranje z nacistično in fašistično ideologijo (Quisling) - gospodarski vzroki - protikomunizem (kjer so bili na čelu odpora komunisti) oz. strah pred širjenjem komunizma - ohranitev in prevzem oblasti (Petain)

b. vrste kolaboracije - upravna kolaboracija (Z in S Evropa – domači uradniki sodelujejo z nemškimi svetovalci) - politična (sodelovanje domačih politikov-vlade) - vojaška kolaboracija je bila močnejša med germanskimi in romanskimi narodi, šele proti koncu

vojne tudi med »nižjo raso« Slovani (domača policija, prostovoljci se bojujejo proti domačim odporniškim skupinam, varujejo komunikacije, preganjajo Jude, se prostovoljno vključijo v nemško vojsko, SS)

- gospodarska (najbolj vprašljiva – podjetniki sodelujejo zaradi preskrbe trga, vojnega dobičkarstva)

- ideološka (tisti, ki simpatizirajo z nacizmom, antisemitizmom, antikomunizmom na različne načine sodelujejo z okupatorjem)

2. Odporniška gibanja – močnejša tam, kjer je bil najstrožji okupacijski sistem. Civilisti so z različnimi oblikami kazali odpor proti okupatorju a. pasivne oblike odpora (trojke)

- pisanje gesel (Živel Tito! Živela OF!) - deljenje letakov z protinacistično propagando - ilegalni tisk, radio (Slovenski poročevalec, radio Kričač) - skrivanje Judov, ljudi vpoklicanih v nemško vojsko, angloameriških vojakov


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXVIII

- sabotaže - organizacija pomoči za ilegalne skupine

b. gverilska gibanja – aktivne oblike odpora - osvobodilna gibanja (OG) so organizirala tudi svojo vojsko (gverila, partizani) zlasti leve stranke,

največ komunisti - najmočnejša so bila v Jugoslaviji, na Poljskem, Sovjetski zvezi, Franciji, Grčiji, Italiji, Kitajski - ta vojska se ni bojevala le proti okupatorju, temveč tudi proti domačim sodelavcev okupatorja državljanske vojne (Kitajska, Grčija, Jugoslavija)

- razcepljenost OG v številnih državah – komunisti (poziv Kominterne):ostale politične skupine I. v Franciji – komunisti: Resistence (ostale polit. stranke): de Gaullove skupine v francoskih

kolonijah (Alžirija, Maroko) 1943 so se poenotili za skupen boj proti sovražniku II. v Italiji se OG razvije po kapitulaciji 1943, najmočnejši komunisti III. v SZ partizani v zaledju frontnih črt pomagajo RA IV. na Poljskem sta se razvili 2 odporniški gibanji

(a) poljska vlada v Londonu organizira (I) poljsko vojsko v izgnanstvu, ki se z AA bojuje v Z Evropi in (II) Armio Krajowa, ki se bojuje proti okupatorju (Nemcem) na Poljskem, začeli so

varšavsko vstajo poleti 1944 (b) pod vplivom SZ se je na Poljskem razvila Armia Ludowa cilj, da po vojni oblast

prevzamejo komunisti V. podobno (levi in desno usmerjene skupine) je bilo v Grčiji in na Kitajskem (Čangkajšek: Mao

Cetung) državljanska vojna po koncu 2. svetovne vojne

Vojna in tehnologija

1. Zaradi potreb vojske je prišlo do številnih novih poskusov in raziskav na znanstvenem in tehnološkem področju a. raziskave o cepitvi atomov b. nove vrste orožja (V1, V2) c. opreme za vohunjenje

2. Vojaške novosti se uveljavijo v vsakdanjem življenju a. napredek avtomobilske industrije – Jeep razvoj terenskih avtomobilov b. napredek letalske industrije – prvo reaktivno letalo, prvo letalo brez pilota – leteče bombe V1, V2 c. napredek elektronike – računalnik 1941, majhni oddajniki za vohune, tempirane bombe s časovnim

zamikom, izpopolnjen radar d. napredek živilske industrije – konzerviranje, prehranski nadomestki e. napredek medicine

- antibiotiki (penicilin A. Fleming 1928) - sintetična zdravila (Japonska zasedla Javo – proizvedla 90% kinina) - DDT za zatiranje malarije, tifusa - skrb za »banke krvi« razvoj transfuzije; razvoj kirurgije

Konec vojne – začetek atomske dobe

1. Dan D – angloameričani odprejo 2. fronto v Evropi a. izkrcanje 6.6.1944 v Normandiji in prodor proti Parizu, kjer je organiziralo oboroženo vstajo OG

Resistance in osvobodilo Pariz b. iz V prodira RA že spomladi 1944, kar omogoči uspešnejše izkrcanje angloameričanov v Normandiji

in istočasno na Apeninskem polotoku, kjer angloameričani prodirajo S od Rima c. zavezniki dosežejo nemške meje konec 1944 d. Hitlerjev zadnji poskus za preobrat v vojni – neuspešna ofenziva v Ardenih decembra 1944


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXIX

e. predaja nemških vojakov anglo-američanom zaradi strahu pred RA f. vojni zločinci zbežijo ali si sodijo sami 30.4.1945 A. Hitler, dva dni prej italijanska OG ubije

Mussolinija g. 9.5.1945 kapitulacija Nemčija – konec vojne v Evropi?

2. Daljni vzhod a. ZDA osvajajo strateške točke s taktiko »žabjih skokov« b. avgusta 1945 napove vojno Japonski tudi SZ c. strah ZDA pred širjenjem sovjetskega vpliva atomski bombi 6.8. in 9.8. 1945 d. Japonska kapitulira 2.9.1945

3. Jaltska konferenca – februar 1945 a. Churchill + Roosevelt + Stalin b. Nemčija (reparacije, delitev na okupacijske cone, demilitarizacija, denacifikacija – sledi nacizma

morajo izginiti) c. Avstrija – delitev na okupacijske cone d. poljska meja se pomakne proti Z (kršijo Atlantsko listino) – izgubi V ozemlje (dobi SZ) in dobi Z

ozemlje (izgubi Nemčija) e. Sovjetska zveza napove vojno Japonski f. OZN – stalne članice Varnostnega sveta (velike zmagovalke 2. svetovne vojne) bodo imele pravico

veta 4. Obračun s poraženci

a. posledice vojne - okoli 60 milijonov smrtnih žrtev - pohabljeni, vojne sirote, pogrešani, pregnani - materialna škoda – uničeno gospodarstvo

b. zaradi brutalnosti in daljnosežnih posledic vojne so se odločili kaznovati Nemčijo in Japonsko - o tem so že govorili na jaltski konferenci, poleti 1945 potsdamska konferenca - Nemčija demilitarizirana, razdeljena na 4 okupacijske cone, izgubi ozemlje na V dobi Poljska,

reparacije mora plačati najbolj uničenim državam, kaznovanje vojnih zločincem – novembra 1945 mednarodni sodni proces v Nürnbergu

c. problem denacifikacije zlasti v nemških zahodnih conah zaradi ZDA, ki so hotele vzpostaviti zavezništvo; 1949 so končali preiskave proti državnim uslužbencem in vojski veliko nacistov se vrne v službo

d. obračun s kolaboracionisti – epuracije/retorzije (poboji) - pravici mora biti zadoščeno, ponovna vzpostavitev pravnega reda, okrepitev zaupanja v

demokracijo - legalna epuracija – izvajala civilna, vojaška, izredna sodišča (zapor, usmrtitev, odvzem

državljanstva) - epuracija osvobodilnih gibanj – legalna ali ilegalna? - vzhodna Evropa – sodna preiskava ni imele teže – kolektivna krivda zaradi etnične pripadnosti

npr. Nemcev, bogatih ljudi-lastnikov kapitala politični nasprotniki komunizma - divje epuracije neformalnih skupin, posameznikov

Organizacija združenih narodov

1. Temelji OZN so bili položeni avgusta 1941 z Atlantsko listino. Naslednje leto so se predstavniki 26ih držav zavezali, da se bodo bojevali proti silam osi. Takrat je Roosevelt za njih predlagal ime »Združeni narodi«.

2. Leta 1944 so se v Durbaton oaksu predstavniki ZDA, SZ in VB dogovorili o strukturi ZN. Na Jaltski konferenci pa so določili, da bodo imele stalne članice Varnostnega sveta pravico veta.

3. Spomladi 1945 so se članice OZN sestale na prvi konferenci v San Franciscu. Sprejeli so ustanovno listino, uradni začetek delovanja organizacije pa je 24.10.1945. Njihovo temeljno načelo je, da je vojna


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXX

največji zločin. Sedež OZN je v New Yorku. Leta 1948 pa so sprejeli še Splošno deklaracijo človekovih pravic.

4. Organi a. Generalna skupščina

- najpomembnejši izmed petih organov - nadzorovanje ostalih organov – volijo oz. odločajo člane vseh organov - enkrat letno zasedanje - vsaka država 1 glas - sprejemanje odločitev z navadno večino - pomembnejše odločitve (mirovne operacije, sprejem in izključitev članic) z 2/3 večino

b. Varnostni svet - ohranjanje miru in varnostni v svetu - 15 članic

I. pet stalnih članic (ZDA, VB, SZ/RU, KIT, FR) pravica veta II. deset nestalnih članic – voli jih Generalna skupščina, imajo 2-letni mandat

- sprejemanje odločitev z najmanj 9 glasovi, od teh mora biti ZA vseh 5 stalnih članic c. Sekretariat

- skrbi za nemoteno administrativno delovanje - vodi ga generalni sekretar Ban Ki-moon iz J Koreje - 5 letni mandat - predstavljanje OZN v javnosti - sekretar ne izhaja iz 5 držav s pravico do veta

d. Meddržavno sodišče - reševanje pravnih sporov med državami - sojenje vojnim zločincem - sedež v Haagu - 15 sodnikov iz različnih držav - 9 letni mandat

e. Skrbniški svet - nadzor nad upravo ozemelj pod mednarodnim skrbništvom - z njegovo pomočjo je neodvisnost doseglo kar 70 nekdanjih kolonij - neoperativen od leta 1994

f. Ekonomski in socialni svet - organizira ekonomske in socialne projekte - organizira projekte za višanje življenjskega standarda, za gospodarski in družbeni razvoj - pod njegovim okriljem delujejo različne organizacije:

I. WHO (zdravstvo) II. FAO (prehrana in kmetijstvo) III. UNESCO (izobraževanje, znanost, kultura) IV. UNICEF (otroke) V. UNCHR (begunci)

5. Reševanje mednarodnih sporov a. OZN ni bila vedno učinkovita pri reševanju sporov

- 1945-1990 Hladna vojna (ZDA:SZ) - 1994 Ruanda (Tutsiji:Hutuji) - 1995 BiH (Srebrenica)

b. kljub mnogim neuspehom je delo OZN odigralo veliko pomembnih vlog na številnih kriznih žariščih


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXXI

Bipolarni svet

1. Zmagovalke 2. svetovne vojne so bile članice protifašistične koalicije pod vodstvom ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije. Z bližajočim se koncem 2. svetovne vojne so se med zavezniki večala tudi nasprotja. Začetek razdora med vojnimi zavezniki je bil očiten že na konferenci v Potsdamu.

2. Potsdamska konferenca (Stalin, Truman, Attlee) a. sestajali so se med 17. in 25. julijem 1945 b. veliki trije velike koalicije c. osrednje teme pogovorov v Potsdamu so bile priprave na mirovno konferenco, obsodba nacističnih

voditeljev ter usoda povojne Nemčije, ki so ji naprtili kolektivno krivdo za 2. svetovno vojno d. pokazala nasprotja mejnih vprašanj, očitki zaradi politike obeh velesil na svojih interesnih območjih e. bila je zadnje srečanje veliki treh iz druge svetovne vojne

3. Svet je ob koncu vojne prešel iz multipolarnosti v bipolarnost. Razdelil se je na dva ideološko, politično in gospodarsko različna bloka. a. multipolarnost pred vojno

- VB, Francija, Nemčija, Japonska, SZ in ZDA - VB in Francija izgubljana kolonije in moč

b. bipolarnost – ZDA in SZ - ZDA – najboljše izhodišče za razvoj (demokratični/kapitalistični/zahodni blok)

I. (nasprotniki poraženi, zavezniki izčrpani) II. industrija, kmetijstvo in infrastruktura nedotaknjeni III. jedrsko orožje

- SZ (komunistični/vzhodni blok) I. zaostalo gospodarstvo II. komunistična ideologija

4. Začela se je hladna vojna, ki ni bila niti vojna niti mir a. najpomembnejši vzroki za hladno vojno

- razraščanje socializma po svetu - oblikovanje socialističnih držav

b. nasprotja med ZDA in SZ so se izrazile v najrazličnejših grožnjah - z jedrskim orožjem - oboroževalna tekma - vmešavanje v notranje zavede šibkih držav - zaostrena ideologizacija politike, gospodarstva, znanosti in celo športa - izogibali sta se neposrednim posegom v nasprotni blok

c. ZDA in Sovjetska zveza sta se bali medsebojnih ekspanzionističnih teženj, ker državi nista sprejemali in razumeli druga druge

d. bili sta zelo različni državi, z drugačnima gospodarskima in političnima sistemoma, izklučujočima se ideologijama in različno zgodovino

5. ZDA - zasebna lastnina - kapitalizem - demokratične volitve - ameriški ideal – individualizem, zasebna sreča

6. Sovjetska zveza - komunizem - državni nadzor gospodarstva - ni svobodnih volitev - odstranjena politična opozicija - državi vlada komunistična partija - sovjetski ideal: kolektivizem, skupni uspeh


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXXII

7. V ZDA so bili prepričani, da bo sovjetski sistem sčasoma propadel in da bodo v svetu prevladale demokratične in kapitalistične vrednote. Sovjetski voditelji so menili, da so kapitalistične države obsojene na medsebojne spore in, da jih bo komunizem spodkopal. Obe velesili sta neomajno verjeli v svoj družbeni sistem kot edino pot k napredku. Železna zavesa je sistem bunkerjev, bodečih žic, nadzornih stolpov.

8. Vesoljska tekma med ZDA in SZ – tekma za prestiž in tehnološko prevlado

ZDA SZ

atomska bomba 1945 1949

vodikova bomba 1953 1954

umetni satelit 1958 1957 Sputnik

osvajanje vesolja Armstrong – 1. človek na Luni 1969 Gagarin 1961

medcelinske rakete baza v Turčiji baza na Kubi

Oblikovanje zahodnega bloka

1. Zaradi straha pred komunizmom/SZ so ZDA pripravile novo strategijo do SZ – zastavitev sovražnika »containment«. a. povojna gospodarska kriza v Evropi zaradi

- uničenega nemškega gospodarstva - primanjkovali je dolarjev za nakup ameriških izdelkov - nimajo izdelkov za prodajo na neevropskih tržiščih

b. zaradi razočaranja Evropejcev, ker ni bilo hitre obnove, se med njimi krepi čar komunizma – KP Italije in KP Francije postajata vse močnejši

2. ZDA namenijo Evropi velika sredstva v obliki a. Trumanova doktrina 1947 – denarna pomoč (420 milijonov $) državam, ki jim grozi komunizem –

Turčija in Grčija; SZ odgovori z ustanovitvijo Informbiroja (KP V bloka+KP Italije+KP Francije) b. Marshallov načrt 1947 – ameriška gospodarska pomoč vsem evropskim državam, tudi SZ, ki jo

zavrne; Zahodna Nemčija doživi gospodarski čudež; SZ odgovori z ustanovitvijo SEV – Svet za vzajemno ekonomsko pomoč

3. Evropa se z ameriško pomočjo obnovi in 1951 celo preseže predvojno raven. Koristi imajo ZDA, ki trgujejo z Evropo.

4. Da bi zaustavile širjenje komunizma so ZDA osnovale vojaške zveze od Z Evrope, Latinske Amerike do Avstralije. Najpomembnejši 1949 ustanovljen NATO pakt.

5. Makartizem a. protikomunistična gonja v ZDA – nenehne obtožbe, žaljenja vplivnih politikov, da so komunisti ali

njegovi sodelavci, celo predsednika Eisenhowerja b. preiskovalno komisijo za razkrivanje »protiameriške« dejavnosti je vodil senator McCarty

6. Zakonca Rosenberg sta bila obtožena izdaje načrta atomske bombe

Sovjetizacija vzhodne Evrope

1. Sovjetizacija je preslikava sovjetskega sistema v države V in JV Evrope V blok 2. Razlogi za sovjetizacijo

a. zaščita sovjetske meje pred zunanjim svetom države V bloka so bile varnostni ščit Sovjetske zveze

b. SZ ima možnost gospodarskega izkoriščanja držav V bloka sovjetski imperializem (razlike s klasičnim imperializmom- SZ manj razvita in vpelje svoj sistem)

3. Potek sovjetizacije – lokalne KP dobijo - monopol nad politično oblastjo - nadzor nad represivnim aparatom - vzpostavitev enostrankarskega sistema KP


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXXIII

- vzpostavljanje gospodarstva I. uvedba planskega gospodarstva (5-letke) II. kolektivizacija kmetij (kolhozi, sovhozi)

- oblast si podredi družbeno (mediji, šole, kultura, znanost) in zasebno življenje 4. Vzpostavi se socializem

a. želja je prehod socializma v komunizem uvedba brezrazredne družbe b. vzhodno-evropski komunisti (bili so šibki – Stalinove čistke) so oblast prevzeli s pomočjo SZ c. Stalin taktizira in vzpostavi koalicijske vlade (kot predvojne ljudske fronte), nato pa s pritiski in

grožnjami izrinejo koalicijske partnerje – na Češkoslovaškem 1948 izvedejo puč – Klemen Gottwalt d. 1947 ustanovijo Informbiro – nadzor KP vzhodnega bloka in si jih podredi (vse članice V bloka + KP

Italije in Francije) 5. Informbirojevski spor

a. Jugoslovanski komunisti so sami osvobodili Jugoslavijo – J.B. Tito je organiziral in vodil partizansko odporniško gibanje in revolucijo v Jugoslaviji daje za zgled drugim KP

b. kult Titova osebnosti prerašča Stalinovo osebnost, na Balkanu se vse bolj uveljavlja kot hegemon (prevladujoč)

c. 1948 informbirojevski spor z Jugoslavijo - posledice za Jugoslavijo

I. izolacija (prekinjene trgovske pogodbe z državami V bloka, države V bloka prikličejo vse strokovnjake, grožnja z vojno)

II. prosi za finančno pomoč ZDA, spremeniti mora politični sistem (uvede delavsko samoupravo)

III. najde vmesno pot – gibanje neuvrščenih - za KP V bloka, ki so sledile Titu (Titoisti) – na zrežiranih sodnih procesih jih obsodijo na smrt/ječo

– 2. val Stalinovih čistk po 1948 6. Povezovanje vzhodnega bloka

a. politično področje 1847 informbiro (protiutež Trumanovi doktrini) b. gospodarsko področje 1949 SEV ali COMECON (protiutež Marshallovem načrtu) c. vojaško področje 1955 Varšavski pakt – zasnovan kot obrambna vojaška zveza

Krizna žarišča v Evropi

Nemško vprašanje

1. Nemčija in Avstrija sta bili po koncu vojne razdeljeni na okupacijske cone (sovjetsko. britansko, ameriško, francosko), obe glavni mesti (v sovjetskih conah) Berlin in Dunaj, naj bi zavezniki upravljali skupaj.

2. O usodi povojne Nemčije so se mnenja zaveznikov močno razlikovala (trda ali mila politika?). ZDA in kasneje VB sta zagovarjali milo politiko. Nemčijo je bilo potrebno obnoviti, saj bi se lahko zaradi ostrih ukrepov začela krepiti demagogija levih ali desnih strank, kot po 1. svetovni vojni. ZDA so bile prepričane, da lahko razvoj demokracije v Nemčiji pospeši le gospodarska stabilnost, zato so ji nudile finančno pomoč (Marshallov plan) in si tako tudi zagotovile njeno zvestobo in zvestobo zahodu. Zaradi nesoglasij o enotni ali razdeljeni Nemčiji, kar je izhajalo iz posamičnih interesov zaveznikov, so začeli nemško reševanje reševati vsak po svoje. Po jaltskih sklepih naj bi vsako okupacijsko cono upravljala posamezna zaveznica samostojno.

3. V posameznih conah so zavezniki ustanovili vlade con, ki so imele omejeno suverenost, medsebojna nesoglasja med vladami posameznih con je skušal reševati zavezniški kontrolni svet. Ta je vladal v Nemčiji v letih 1945-48, zaradi uvedbe nove valute na Z so nato sovjetski predstavniki iz njega izstopili. Tako se je marca 1948 zavezniški nadzorni svet kot najvišje upravno telo v zasedeni Nemčiji zadnjič sestal, saj je kasneje prenehal delovati. Medsebojna nesoglasja med zahodnimi zavezniki in SZ so postopoma pripeljala do nastanka ločenih držav.


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXXIV

4. Zaradi želje, da bi preprečili gospodarsko zmedo, so se zahodni zavezniki marca 1948 odločili, da bodo v svojih conah zamenjali nemško marko – uvedli so Deutsche Mark. Valutna sprememba je kmalu stabilizirala gospodarstvo. SZ je po protestu tudi sama zamenjala denar v svoji coni in ga poskušala uveljaviti v Z delu Berlina, čeprav je bil pod nadzorom zahodnih sil. Zahodne sile so se na sovjetsko potezo odzvale tako, da so zahodnonemško marko uvedle tudi v Z Berlinu. (Tako so zavezniki, kljub obveznosti, da obravnavajo vse štiri zasedbene cone kot enotno gospodarsko območje, izpeljali na svojih ozemljih različne denarne reforme).

5. Sovjetska vojska je 24.6.1948 odgovorila tako, da je zaprla vse dostope v zahodni Berlin in vse kopenske in vodne poti med Z conami in Z Berlinom, ki je ležal globoko v sovjetski okupacijski coni. S tako nastalo popolno blokado mesta se je začela prva berlinska kriza.

6. Stalin je z blokado Berlina poskušal prisilite Z sile, da se odrečejo Berlinu ali pa opustijo načrte o ločeni zahodnonemški državi, saj je želel enotno, vendar šibko, neoboroženo in nevtralno Nemčijo. Ker so ZDA štele Berlin za simbol zadrževanja sovjetskega vpliva v Evropi in Nemčiji, so skupaj z Veliko Britanijo začeli oskrbovati odrezano mesto z letali. Zavezniki so organizirali preskrbo mesta s pomočjo največjega zračnega mostu v človeški zgodovini. Zaradi uspešne preskrbe je vodstvo SZ spoznalo, daje postala blokada nesmiselna, zato so jo 12. maja 1949 ukinili. To je bila prva ostra konfrontacija med SZ in ZDA, ki se je končala brez uporabe sile.

7. Po deblokadi Berlina je maja 1949 nastala Zvezna republika Nemčija. Britanci in Američani so že januarja 1947 svoji coni združili, aprila 1949 se jima je priključila še francoska cona. Dne 23.5.1949 je iz teh treh con torej nastala Zvezna republika Nemčija. Imela se je za edino legitimno nemško državo in zakonito predstavnico nemškega naroda. Njen 1. kancler postane Konrad Adenauer. 7. oktobra 1949 je iz sovjetske okupacijske cone nastala Nemška demokratična republika, voditelj KP pa Walter Ulbricht, zvest Stalinu in SZ.

8. Mirovna pogodba z Nemčijo še ni bila podpisana, zato so ZDA, Velika Britanija, Francija 1951 razglasile konec vojnega stanja, SZ pa 1955. NDR je imela enega najtrših komunističnih režimov v Evropi, zato so po letu 1949 množice vzhodnih Nemcev bežale v Zahodno Nemčijo. Vojska in policija NDR sta zato leta 1953 hermetično zaprli mejo z Zahodno Nemčijo, kar je imelo za posledico, da so Vzhodni Nemci poslej skušali priti na zahod v Berlinu. Do 1961 jih je zbežalo na Z 2,5 milijona.

9. SZ je zahtevala že konec 50ih let, da bi Berlin demilitarizirali in spremenili v svobodno mesto. ZDA to zavrnejo, saj bi tako izgubile neposredni nadzor nad Berlinom in s tem propagandno in obveščevalno-operativno bazo. Leta 1961 je Nikita Hruščov znova zahteval demilitarizacijo Berlina, ZDA pa povečajo izdatke za oborožitev Z Evrope.

10. Zato so oblasti NDR na razmejitveni črti z zahodnim delom mesta začele 13. avgusta 1961 graditi zid (2.berlinska kriza), s katerim so nameravali preprečiti pobege iz države. Zid je brutalno presekal prijateljske in sorodstvene vezi, vse komunikacije, in iz enega mesta naredil dve. Kmalu je postal simbol razdeljenosti nemškega naroda in sveta.

11. Šele leta 1989 so v povezavi s procesom združevanja Nemčije in iskanjem novih medsebojnih odnosov v svetu zid podrli, njegove ostanke pa zaceli prodajati kot spominke. Do takrat pa je bil simbol delitve Nemčije in blokovske razdelitve sveta. 1990 se ZRN in NDR združita.

Avstrijsko vprašanje

1. Tudi Avstrija je bila 1945 razdeljena na štiri okupacijske cone. Izboljša se položaj Slovencev na Koroškem, vendar ga ovira dejstvo, da Avstrija ne izvede popolne denacifikacije po vojni. Ker je Sovjetska zveza sprva pogojevala rešitev prihodnjega statusa Avstrije z rešitvijo tržaškega vprašanja, so pogajanja o tem vprašanju zastala. Šele leta 1955 so s kompromisom rešili tudi ta problem.

2. Avstrija je postala samostojna. Priznali so ji meje, ki jih je imela pred letom 1938, tuje čete so zapustile njeno ozemlje. Zavezniki so Avstriji prepovedali združitev z Zvezno Republiko Nemčijo. Avstrija se je obvezala, da bo ostala vojaško nevtralna država (ni ne v V, niti v Z bloku). Njen položaj je določala Avstrijska državna pogodba.

3. Avstrijska državna pogodba 1955


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXXV

a. 7. člen zagotavlja slovenski in hrvaški manjšini posebne pravice, s katerimi je bila zagotovljena zaščita, skrb za izpolnjevanje člena je prevzela država obeh matičnih narodov – Jugoslavija - do lastnih organizacij in tiska - pouka v slovenščini v OŠ in SŠ - slovenščina se lahko uporablja kot uradni jezik - dvojezični topografski napisi - prepoved delovanja protimanjšinskih organizacij

b. Avstrija ga je kršila - odpravi obvezno dvojezično šolstvo na J Koroškem - odstranjujejo dvojezične krajevne napise - 1983 predlog o ločenih OŠ – demonstracije

4. Pridobitve – 1957 ustanovljena slovenska gimnazija v Celovcu, 1972 dvojezični krajevni napisi.

Tržaško vprašanje

1. Čeprav sta slovenska partizanska vojska in jugoslovanska armada osvobodili celotno slovensko etnično ozemlje, so se morali maja 1945 umakniti iz Koroške, ker so zavezniki sklenili, da se bo avstrijska država obnovila v predvojnem obsegu. Zaradi grozeče vojne z zavezniki, je junija 1945 sledil umik še iz Trsta in okolice.

2. Julijsko krajino so z Devinskim sporazumom 20. junija 1945 po Morganovi liniji razdelili na a) cono A, ki je bila pod anglo-ameriško vojaško upravo, obsegala pa je ozemlje Trsta, Gorice in Tržiča z

njegovo okolico ter Pulj, ki je bil s tem odrezan od Istre, ni pa obsegala Beneške Slovenije in Kanalske doline, čeprav je Jugoslavija to zahtevala; v coni sta se oblikovala 2 bloka - proitalijanski blok (tradicionalne italijanske stranke) - projugoslovanski blok (Slovenci in del italijanskih delavcev – zaradi komunizma)

b) cono B, ki jo je upravljala jugoslovanska vojska, obsegala pa je Primorsko, Istro z Reko in nekaj otokov (ostalo slovensko in hrvaško ozemlje, ki je bilo pred 2. sv. vojno pod Italijo

3. Italija želi le majhne popravke meje, podpirata jo ZDA in VB, Jugoslavijo podpira Sovjetska zveza. Takšna razdelitev je obstajala do septembra 1947. Mejo naj bi potegnili tako, da bi v obeh državah ostal približno enak delež narodne manjšine.

4. Vprašanje jugoslovanske meje so reševali na mirovni konferenci v Parizu. Nastali so številni mejni predlogi, julija 1947 pa so se dogovorili, da dobi Jugoslavija nekdanje italijanske pokrajine Reko, Zadar in dele pokrajin Pulj, Gorica in Trst. Tako je dobila Jugoslavija celotno cono B, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, Soško dolino do Bovca in Predila, Brda in Breginski kot. Italija je dobila Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo in Gorico (večji del cone A).

5. Ves čas pa je bil kot poseben problem postavljeno vprašanje pripadnosti Trsta. Mesto je sicer imelo italijansko večino, a je bilo zaledje popolnoma slovensko, zato je Jugoslavija na mirovni konferenci zanj predlagala status sedme jugoslovanske republike. Po sprejetem francoskem predlogu pa so sklenili ustanoviti posebno tampon državico Svobodno tržaško ozemlje (STO). Nastala je 15. septembra 1947 – tudi STO je bilo razdeljeno na dve coni in sicer na: a) cono A STO, ki je obsegala Trst z okolico, bila pa je pod zavezniško upravo; b) cono B STO, ki je obsegala Koper in Buje z okolico, bila pa je pod upravo jugoslovanske vojske.

6. V prihodnosti bi morali obe coni dobiti skupnega guvernerja (upravnika). To se ni nikoli zgodilo, saj STO kot samostojna državica ni nikoli v resnici obstajala. Uradni jezik v coni A je bil italijanski, čeprav bi morala biti oba, razveljavljeni niso bili tudi številni fašistični zakoni. Iz cone B pa so se v letih po vojni izselili številni Italijani (OPTANTI). Državi sta o tem sklenili poseben sporazum, po katerem so dobili optanti od italijanskih oblasti primemo odškodnino.

7. Meja ter jugoslovanske zahteve po reparacijah je bila vzrok za številne napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Maja 1952 sta Velika Britanija in ZDA na osnovi londonskega sporazuma iz leta 1948 objavili odločitev, da bosta prepustili cono A STO Italiji. Ko sta to oktobra 1953 hoteli storiti, je prišlo zaradi


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXXVI

kopičenja jugoslovanske in italijanske vojske ob skupni meji do tržaške krize. Tedaj je bila velika verjetnost izbruh nove vojne.

8. Sledila so pogajanja, ki so se končala 5. oktobra 1954 s podpisom drugega londonskega memoranduma oz. Spomenice o soglasju. Dogovorili so se, da je skoraj celotna cona A STO pripadla Italiji, cona B STO pa Jugoslaviji. Narodnima manjšinama na obeh straneh meje sta obe državi jamčili vse pravice. SLO dobi KP in izhod na morje. Ker so mesta v primorju naseljena z IT (okolica je SLO) sledi nov val migracij ezulov v Italijo ( na strnjeno slovensko naseljeno ozemlje v IT).

9. Šele z Osimskimi sporazumi 1975 je dokončno odpravljeno STO( 1954 utrjena delitev STO) in določena meja med državama.

10. Anglo-američani so delno odpravili fašistično zakonodajo in Slovenci so lahko ustanavljali OŠ, SŠ, oživela so slovenska kulturna društva. V TS slovensko gledališče, študijska knjižnica, časopisi, radio, Kulturni dom v TS 1964, v Gorici. Zaščitni zakon za Slovence sprejet v IT parlamentu šele 2001.

Destalinizacija, madžarska vstaja in praška pomlad

1. Destalinizacija a) po Stalinovi smrti pride na oblast Nikita Hruščov – njegovi cilji:

- izboljšati odnose z Zahodom in Jugoslavijo - reforma gospodarstva - destalinizacija

b) politika destalinizacije se je začela 1956 na 20. kongresu sovjetske Komunistične Partije – Hruščov napade Stalinov kult (U/91)

c) ukrepi - dovoli omejeno uvajanje političnih svoboščin – liberalizacijo - omili represivni aparat - opusti Stalinovo gospodarsko politiko - osvobodi več milijonov zapornikov iz gulagov in zaporov V Evrope

2. Destalinizacija vzhodne Evrope – stavka v Poznanu (Poljska) konec junija 1956 - zaradi nezadovoljstva s slabimi življenjskimi razmerami - prerasla je v ljudsko vstajo zahteve po demokratizaciji - na čelo KP Poljske pride Wladyslav Gomulka - oktobra 1956 izvede politične reforme, v katere je privolil tudi Hruščov pomlad v oktobru

3. Destalinizacija vzhodne Evrope – madžarska vstaja a) dogodki na Poljskem so spodbudili študentske demonstracije na Madžarskem 1956, v katerih so

zahtevali - večstrankarski sistem - svobodne volitve - svobodne univerze - izpustitev političnih zapornikov - gospodarske spremembe - naslonitev na zahod

b) novi madžarski premier Imre Nagy je obljubil izboljšanje življenjskih razmer in odpravo tajne policije c) Rdeča armada oktobra prvič vdre v Budimpešto in ljudska vstaja je prerasla v oborožen upor proti

komunizmu in Sovjetski zvezi d) nove obljube premierja Nagyja

- oblikovanje koalicijske vlade - izstop Madžarske iz Varšavskega pakta - vzpostavitev nevtralnosti (išče pomoč na Z in v Jugoslaviji)

e) uprejo se tudi delavci (hud udarec za komunizem) Sovjetska Rdeča armada novembra 1956 drugič vdre v Budimpešto in vstajo zaduši – zahodne sile niso posredovale na Madžarskem, ker so priznavale blokovsko delitev sveta


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXXVII

4. Zlom praške pomadi a) pred letom 1948 je bila Češkoslovaška industrijsko razvita in demokratična država, po prihodu

komunistov na oblast (puč Gottwalta 1948), je država politično in gospodarsko nazadovala b) znotraj KP ČŠ se pojavijo nesoglasja, na vodilni položaj KP izvoljen Aleksander Dubček c) marca 1968 so sprejeli program reform

- politična demokratizacija - decentralizacija gospodarstva - omilitev cenzure - oblikovanje Češkoslovaške federacije

d) začne se Praška pomlad - SZ dogajanje na Češkoslovaškem označi kot kontrarevolucionarno - voditelji V bloka so se odločili za vojaški posek - vojaki Varšavskega pakta so avgusta 1968 zasedli Prago

e) Dubčka in njegove sodelavce so aretirali, odpeljali v Moskvo, kjer so se z moskovskim protokolom odpovedali reformam in privolijo v okupacijo Češkoslovaške

f) sledi politično čiščenje in stroga cenzura (»normalizacija«) vstaja ni uspela, SZ še utrdi oblast v Vzhodnem bloku

g) Dubček:»They may crush the flowers, but they can't stop the Spring.«

Povezovanje zahodne Evrope

1. Številna osvajanja – Rimljani, Karel Veliki, Napoleon, Hitler 2. Zakaj so se zahodnoevropske države začele povezovati

a) zaradi težnje po varnosti pred Sovjetsko zvezo b) manjše odvisnosti od ZDA c) zaščita pred morebitnimi vojnami med evropskimi državami

3. Svet Evrope a) kot posledica težkih razmer (nezaupanje) je bilo največ, kar so tedaj lahko uresničili, ustanovitev

posvetovalnega foruma Svet Evrope leta 1949 b) sedež v Strasbourg (Francija) c) leta 1950 so sprejeli Evropsko konvencijo o človekovih pravicah d) evropsko sodišče za človekove pravice deluje znotraj Sveta Evrope

4. Robert Schuman & Jean Monnet a) Združene države Evrope – znebiti se vpliva ZDA b) »Ne oblikujemo koalicije držav, ampak združujemo ljudi.« c) Dan Evrope – 9.5.

5. Evropska skupnost za premog in jeklo – ESPJ a) gospodarsko povezovanje Francija, ZRN, Italija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska b) nastanek leta 1951 c) zaradi nadzora nad premogom in jeklom (pomembno za orožje)

6. Evropska gospodarska skupnost in Euratom a) v Rimu sta 1957 podpisani rimski pogodbi

- ustanovitev EGS - ustanovitev Evropske skupnosti za jedrsko energijo – Euratom

b) cilj EGS - oblikovati skupni trg (notranja odprava carine) - zagotoviti evropsko konkurenčnost na svetovnem trgu

c) posledice EGS - ekonomski rezultati EGS nadvse ugodni - naraste

I. trgovinski promet


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XXXVIII

II. industrijska proizvodnja III. življenjski standard IV. kupna moč

- EGS – svetovni gospodarski velikan (prehiti ZDA) 7. ESPJ + EGS + Euratom = Evropska skupnost (Politično povezovanje zahodne Evrope leta 1967) 8. Širjenje Evropske skupnosti

a) sprva VB ni želela vstopiti, ko pa se je odločila za vstop, ji je to kar 2x preprečil francoski predsednik Charles de Gaulle

b) leta 1973 – VB, Danska, Irska c) leta 1981 – Grčija, Španija d) leta 1986 – Portugalska

9. Evropska skupnost se leta 1992 preimenuje v Evropsko unijo. a) najpomembnejši organi

- Evropska komisija - Svet ministrov/Svet Evropske unije (!) - Evropski parlament - Sodišče Evropskih skupnosti (!)

b) Evropska komisija – ima izvršilno oblast in zakonodajno iniciativo (pobuda) c) Svet ministrov ali Svet Evropske unije

- vsi premierji/ministrski predsedniki Evropske unije - zakonodajna oblast - izvršilna funkcija - naloge:

I. zastopa interese nacionalnih vlad in usklajuje njihove ekonomske politike II. potrjuje odločitve Evropske komisije

d) Evropski parlament - pristojnosti

I. sodelovanje v zakonodajnem postopku II. izvajanje demokratičnega nadzora nad institucijami EU III. glasovanje o imenovanju Evropske komisije IV. potrjevanje evropskega proračuna

e) Sodišče EU - sodna oblast - sedež v Luksemburgu - naloga – skrbi za skupno evropsko zakonodajo in pravno usklajevanje njenih članic - nima veze s človekovimi pravicami (!)

Tretji svet

1. Pojem tretjega sveta a) čas hladne vojne in blokovske razdelitve sveta b) Alfred Sauvy v časopisu L'Observateur prvič omenil tretji svet c) delitev sveta na

- prvi svet – demokratični/zahodni blok - drugi svet – komunistični/vzhodni blok - tretji svet – ležijo na južni polobli, nekdanje kolonije, gospodarsko nerazvite

2. Osamosvajanje kolonij/dekolonizacija a) čas hladne vojne b) najprej se osamosvojijo kolonije v Aziji – po 2. svetovni vojni

- Indija 1947 – Mahatma Gandhi (gladovna stavka, miroljuben način, atentat) - Indonezija 1949


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XXXIX

c) kolonije v Afriki – šestdeseta leta d) Britanske kolonije – mirna pot, vključi jih v Commonwealth e) Francoske kolonije – vojne (Indokina 1946-1954, Alžirija 1954-1962, obe se osamosvojita) f) neokolonializem – kolonialisti jih izkoriščajo, nadzorujejo,…

3. Neokolonializem a) zaostajanje v gospodarskem razvoju je postajalo čedalje večje, razlike med razvitimi in nerazvitimi

so se še povečevale – zaradi tega se je kolonialna odvisnost nadaljevala b) ozemlja so dobila formalno politično neodvisnost, ne pa tudi dejanske možnosti samostojnega

razvoja c) nadaljevanje kolonialne odvisnosti je mogoče označiti kot neokolonializem d) postale so članice gibanja neuvrščenih

Korejska vojna

1. Razmere v Aziji po 2. svetovni vojni a) poteka proces dekolonizacije, na čelu osvobodilnih gibanj so večinoma komunisti b) to bi lahko pripeljalo do širjenja vpliva SZ in socializma na Daljni vzhod, zato se vmešajo ZDA, ki

hočejo na Daljnem vzhodu obdržati svoj vpliv (podpirajo dekolonizacijo) c) strah pred azijskim komunizmom se je še povečal, ko je 1949 nastala komunistična Kitajska

(sodelovala je s SZ) d) rivalstvo med ZDA in SZ na Daljnem vzhodu pripeljalo do korejske in vietnamske vojne

2. Vzroki za korejsko vojno a) 1910 – 1945 je bila Koreja pod Japonsko oblastjo b) februarja 1945 na Jalti odločitev o delitvi Koreje po 38. vzporedniku c) zavezniki odločili, da bodo v petih letih demokratične volitve ter združitev obeh korej

3. Potek vojne a) na severu se ustali komunistični sistem pod vplivom SZ b) na J pa kapitalistični sistem s pomočjo ZDA c) 38. vzporednik postal politična ter ideološka meja d) številni incidenti ter spopadi ob meji e) zaradi odprtega ideološkega vprašanja do volitev ter združitve ni prišlo

4. Novo razmerje sil na Daljnem vzhodu – 1949 državljanska vojna na Kitajskem nastanek Ljudske republike Kitajske

5. Napad Severne Koreje a) junija 1950 S Koreja napade J Korejo hitro zasedejo glavno mesto Seul b) Varnostni svet OZN (na zahtevo ZDA)

- zahteva takojšen umik severno-korejske vojske iz zasedenega ozemlja - S Korejo razglasi za agresorja/napadalca - oblikuje mednarodne vojaške enote pod vodstvom generala Douglasa MacArthurja

c) odgovor OZN in ZDA – izvedejo hiter protinapad in severnokorejsko vojsko potisnejo vse do reke Yalu na meji s Kitajsko (MacArthur – zamisel o napadu na Kitajsko)

d) odgovor Kitajske - Kitajske (zbrala prostovoljce za S-korejsko vojsko) je s protiofenzivo potisnila mednarodne čete

nazaj čez 38. vzporednik - Julija 1953 je v Ženevi sklenjeno premirje - mirovna pogodba do današnjega dne ni bila podpisana

6. Korejska demilitarizirana cona a) sporazum obnovil mejo pri 38. vzporedniku in ustvaril demilitarizirano cono med obema Korejama b) na jugu se je utrdila proameriška oblast c) na severu pa komunizem s kultom »velikega vodje« (Kim Il Sung), ki še dandanes ohranja oblast,

vodi ga pa Kim Jong-Un


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XL

7. Posledice a) prvič se uporabi helikopter v vojne namene, reaktivec (sovjetski Mig 15) b) nova orožja c) 3 milijone mrtvih

Vietnamska vojna

1. Nastanek Vietnama in vojna s Francijo (1946-1954) a) Vietnam nastane po kapitulaciji Japonske, vodi ga voditelj komunističnega osvobodilnega gibanja

(Vietminh) Ho Ši Minh b) vojna s Francijo (1946-1954), saj hoče dobiti nazaj nekdanjo kolonijo zmaga Vietnam c) 1954 podpis premirja v Ženevi – Vietnam se razdeli na 2 državi po 17. vzporedniku

- S (komunistična) Demokratična republika Vietnam - J (proameriška) Republika Vietnam

2. Osvobodilna vojna J Vietnama a) odporniško gibanje Vietkong (komunisti) začne z osvobodilno vojno proti proameriškemu sistemu b) oskrbuje jih S Vietnam – dobra oprema, motivacija, vodenje c) Kennedy v J vietnamu poveča število ameriških vojakov d) Kennedyjev naslednik Lyndon Johnson ukaže bombardiranje S Vietnama in tako se vojna razširi še v

S Vietnam e) Kitajska in SZ podpirata S Vietnam f) 1965 se število ameriških marincev poveča iz 3.500 na 200.000 (Johnson) g) V 2 bitkah Vietkong porazi J vietnamsko vojsko kljub izdatni ameriški pomoči

3. Posledice vojne za ZDA a) znižanje gospodarske rasti, inflacija, luknja v državnem proračunu b) med civilisti nestrinjanje z vojno vojna moralno izgubljena s pokolom vietnamskih civilistov v My

Lai 1969 (bakteriološko orožje, napalm) c) Nixon želi končati vojno z vietnamizacijo d) sledijo politična pogajanja med ZDA, Kitajsko in SZ e) 1973 podpis mirovne pogodbe v Parizu f) ameriške enote dokončno zapustijo državo

4. Državljanska vojna traja od 1964 do 1976. Državi se združita 1976 – Socialistična republika Vietnam

Bližnjevzhodna kriza

1. Ustanovitelj sionističnega gibanja je Teodor Herzl. Palestina postane del Turškega cesarstva v 15.stoletju. Med prvo svetovno vojno so palestinsko ozemlje zasedli Britanci, ki vzpostavijo protektorat; Lorenz Arabski obljubil samostojnost arabskih držav.

2. 1917 Balfourjeva deklaracija – Britanci dajo 10% Judom v Palestini podporo pri ustanovitvi njegove države, kjer je takrat 90% Arabcev. Priseljevanje Judov v Palestino med obema vojnama, zlasti po vzponu nacizma (ponovi!) Britanci omejujejo naseljevanje Judov zaradi odpora Arabcev. Zaradi holokavsta je bila svetovna javnost za ustanovitev judovske države.

3. 1. Vojna 1948 a) David Ben Gurion razglasi nastanek nove države – Izrael b) napadejo jo sosednje arabske države (Libanon, Sirija, Jordanija, Irak), ki so poražene 900.000

Palestincev zbeži odpre se palestinsko vprašanje c) Izrael zasede večino palestinskega ozemlja d) podpora velesil – Izrael: ZDA+SZ, Arabce: VB e) preobrat po vzpostavitvi diktatur v Egiptu in Libiji SZ podpre Arabce

4. 2. vojna 1956 (poveži z madžarsko vstajo) a) egiptovski predsednik Naser nacionalizira sueški prekop


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XLI

b) napadejo ga Velika Britanija in Francija+Izrael c) SZ jim zagrozi z jedrskim orožjem zato se umaknejo, prekop nadzorujejo enote OZN d) 1964 ustanovitev PLO (Palestinska Osvobodilna Organizacija) ustanovitev palestinske države v

mejah britanskega protektorata e) posledice sueške krize

- VB in Francija izgubita nadzor nad Bližjim vzhodom - okrepi se vloga ZDA zaradi nafte so se želeli zbližati z arabskimi državami - Eisenhowerjeva doktrina 1957 obljubi pomoč arabskim državam v denarju in orožju, če bi jih

ogrožal komunizem, podpira ga tudi Izrael 5. 3. vojna »Šestdnevna vojna« 1967

a) Izrael : Egipt, Sirija, Jordanija b) Izrael pridobi 3x več ozemlja (Sinaj, Golanska planota, Z breg reke Jordan) c) privolijo v umik s Sinaja do leta 1982 – vrnitev Egiptu d) Izrael pospešeno gradi judovska naselja na zasedenih ozemljih iz 6-dnevne vojne – kršijo

mednarodno pravo! (4. ženevska konvencija, ki prepoveduje naseljevanje na zasedenih ozemljih) 6. Jom kipurska vojna 1973

a) 6.10.1973 Egipt in Sirija napadeta izraelsko vojsko na prekopu in Golanu – izraelska vojska jih potisne proti Kairu – boji prekinjeni na zahtevo ZDA

b) Arabskim državam je grozil poraz - dvignile so cene nafte - zahtevale umik Izraela - zahtevale pravico do samoodločbe za Palestince

c) Naftni embargo prizadene ameriško gospodarstvo in povzroči 1. naftno krizo 7. 5. vojna

a) Izraelci leta 1978 vdrejo v južni Libanon (PLO) in ga zasedejo b) leta 1982 obkolijo in bombardirajo Bejrut (veliko civilnih žrtev, prihod mirovnih enot OZN c) Izrael se leta 1985 umakne

8. Prva intifada (vojna kamnov) 1987 - Hamas je razglasil val državljanske nepokorščine - »Palestinski nacionalni svet« 1988 razglasi neodvisno palestinsko državo (Z breg in Gaza) - Palestinci priznajo Izrael (na prvotnem ozemlju)

9. Dogodki do danes a) 1993

- mirovna pogajanje med Izraelci in Palestinci v Oslu - PLO in Izrael se priznata – sporazumni o palestinski samoupravo

b) 2000 - druga intifada – povzroči gradnjo varnostnega zidu

c) 2008, 2009 - vojna v Gazi – Izrael sproži tritedensko ofenzivo

Kubanska raketna kriza

1. Kubanski gverilci januarja 1959 pod vodstvom Fidela Castra in Che Guevare izvedejo revolucijo in odstavijo proameriški režim na čelu katerega je bil Batista.

2. Na Kubi začnejo pod vodstvom Castra izvajati reforme (nacionalizirajo ameriška podjetja, agrarna reforma) in Kuba postane 1961 komunistična država navezovanje na SZ. Embargo ZDA na trgovanje z Kubo.

3. Kuba se tesneje povezuje z SZ, kar je bila grožnja za ZDA. CIA je urila kubanske izseljence in jih pošlje v akcijo v Prašičji zaliv, operacija je bila neuspešna.

4. Kriza doseže vrh leta 1962 - ZDA začne nameščati rakete z jedrskimi konicami v Turčiji (1962)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XLII

- SZ odgovori z nameščanjem raket z jedrskimi konicami v Kubo (1962) 5. Izhod iz krize

a) dve možnosti - letalski napad na Kubo - blokada in zahteva po umiku SZ iz Kube - ZDA izda pomorsko blokado za Kubo

b) rešitev krize z dogovorom - 27.10-1962 se dogovorita, da bosta umaknili rakete (tajni del) - rdeči telefon – hot line

6. Ernesto Guevara – CHE - rojen v Argentini, študent medicine v času Peronove diktature - skupaj s Castrom prevzame oblast 1959 - 1965 zapusti Kubo - sodeluje v OG Afrike in Latinske Amerike - 1967 ubit v Bolivijo - postal je idol levičarsko usmerjene mladine

Gibanje neuvrščenih

1. Splošno o gibanju neuvrščenih - 120 držav (Afriške in Azijske), predvsem nekoč kolonialne države - nastalo po razpadu kolonialnega sistema, na vrhuncu hladne vojne - sorodnost držav – povezovanje - pomembna vloga pri dekolonizaciji, svetovnem miru - prvič se voditelji sestanejo 1955 v Bandungu (Indonezija) - cilj:

I. poudarijo pomen protikolonialnega boja (dekolonizacija) II. mirnega reševanja sporov III. so proti vojaški in politični polarizaciji sveta IV. gospodarsko sodelovanje

2. Ustanovna konferenca je bila 1961 v Beogradu. Zadnja pomembna konferenca je bila New Delhiju (1983) – sodeluje 98 držav, lahko vplivajo na odločitve Generalne skupščine OZN. Ob koncu 80-ih let gibanje, ki mu predseduje Jugoslavija, ki doživi krizo: Titova smrt, vojne med članicami neuvrščenih.

Vzpon komunistične Kitajske

1. Vzpon komunistične Kitajske a) 1911 nastanek republike Kitajske pod vodstvom Sun Jat Sena

začetki segajo v dvajseta leta b) državljanska vojna med nacionalno stranko Guomintang (voditelj Čangkajšek) in komunisti (voditelj

Mao Tse Tung) c) čistka komunistov (1927) – si opomorejo, ustanovijo Rdečo armado d) 1934 veliki pohod Rdeče armade na S kitajske, prevzamejo oblast in izvedejo agrarno reformo e) 1937 Japonska napade Kitajsko – sklenjeno premirje med Guomintangom in komunisti f) državljanska vojna se nadaljuje po 2. svetovni vojni – zmaga komunistov leta 1949 ustanovitev

Ljudske republike Kitajske (voditelj Mao Tse Tung) 2. Vodenje

a) Komunisti sprva sledijo sovjetskemu vzoru: - kolektivizirali so kmetijstvo - podržavili industrijo - nasprotnikom napovedali oster razredni boj


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XLIII

- spor s Sovjetsko zvezo ob koncu 50-ih let (nerešene meje, očitanje destalinizacije – navezovanje na Z blok, nočejo vpliva SZ-hočejo biti močnejši)

b) želja po pospešitvi gospodarstva (»velik skok naprej«): - povečanje industrijske proizvodnje (jeklo) - kmetijska proizvodnja nazaduje - dve zaporedni suši (lakota) - poleti 1976 eden izmed najhujših potresov

c) Kritika Maa 1966 – kulturna revolucija – Rdeča garda (mladinci, ki so preverjali, če ljudje upoštevajo Maove misli) - kult velike vodje - 1969 konec kulturne revolucije

3. Smrt Mao Tse Tunga a) 1967 b) Maova vdova (»tolpa četverice«) želi prevzeti oblast – neuspešno c) nasledi ga Deng

- konec kulturne revolucije - liberalizacija gospodarstva - večina reform ukinjenih do 1978 - Kitajska v dveh desetletjih postane velesila

Popuščanje napetosti (detant)

1. Ponovi oboroževalno tekmo 2. Začasno premirje med SZ, ZDA, Kitajsko

a) na začetku 70-ih let popuščanje napetosti ali detant b) vzroki za detant

- strah pred jedrskim spopadom (5 držav ima orožje) - veliki stroški oboroževalne tekme (izčrpali SZ in ZDA) - narašča moč državam tretjega sveta, zahodnoevropskim državam in mirovnim gibanjem

(Greenpeace, Amnesty International, hipijevsko gibanje) - dogajanje v SZ in V bloku – zahteve po demokratizaciji (praška pomlad), spor SZ s KITAJSKO - 1968 z ZDA pripravljena na pogajanja o nadzoru nad oboroževanjem, prekinjena zaradi praške

pomladi 3. Odnosi med Kitajsko in ZDA

a) zaostreni do 1972, saj ZDA priznavajo le kitajsko vlado na Tajvanu, ne priznavajo oblasti Maa b) 1971 ZDA le mlačno protestirajo ob vstopu Kitajske v OZN 1971 Kitajska vstopi v OZN c) Nixon in Kissinger (svetovalec za nacionalno varnost) obiščeta komunistično Kitajsko

- lažje trgovanje in potovanje med Kitajsko in ZDA - popolni diplomatski odnosi vzpostavljeni po 1979 (po smrti Maa)

4. Pogajanja med SZ in ZDA a) SZ se začne pogajati zaradi dobrih odnosov med ZDA in Kitajsko b) začetek pogovorov o omejevanju strateške jedrske oborožitve (Strategic arms limitation talks –

SALT) 1969 c) 1972 SALT 1 (Brežnjev, Nixon v Moskvi) d) Willy Brandt – Ost-politik (zahodni Nemec, ki je šel na obisk v vzhodni blok) e) 1979 SALT 2 (Carter, Brežnjev na Dunaju)

5. KVSE (Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju) 1973 a) je del procesa popuščanja, v katerega se vključijo evropske države – začetek 1973 v Helsinkih b) sodelujejo države V in Z bloka, ZDA, Kanada c) 1975 podpišejo Helsinško sklepno listino

- spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti držav


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XLIV

- nedotakljivost meja (SZ podpiše zaradi poljsko-nemške meje na Odri in Nisi – iz Jaltske konference, ko se Poljska pomakne na Z na račun Nemčije)

- Nevmešavanje v notranje zadeve držav - enakopravnost narodov in pravica do samoodločbe - spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

d) po sprejetju Helsinške listine se opozicija na Poljskem in Češkoslovaškem okrepi, vendar jo oblasti zatrejo (sojenja, zapori, izguba službe)

6. Proces detanta je ogrožen a) vzroki

- ZDA se še naprej oborožujejo - nova krizna žarišča v 3. svetu

b) krizna žarišča: - Čile – vojaška hunta (vojska) s Pinochetom (ob podpori ZDA) vrže iz oblasti predsednika

Alendeja, 1973 uvede vojaško diktaturo - Jomkipurska vojna med Izraelom (enote OZN) in arabskimi državami 1973 – 1. naftna kriza - spopadi v Afriki (Angola, Etiopija, Somalija) - Iran 1979 – islamska revolucija, strmoglavijo proameriško usmerjenega šaha (plemiški naslov)

Rezo Pahlavija (zanemarja islamsko tradicijo) oblast prevzame ajatola (verski naslov) Homeini – teokracija

- iransko-iraška vojna, ko Irak napade Iran I. iraškega voditelja Sadama Huseina je strah širjenje militantnega šiitskega islamizma

(ortodoksni muslimani) iz Irana II. hoče imeti prevlado v arabskem svetu in nadzor nad nafto III. Huseina so podprle ZDA IV. posledice 8 letne vojne – porast cen nafte 2. naftna kriza

- vojna v Afganistanu 1979-1989 I. vojaški udar 1978 oblast prevzame levičarska vlada, ki izvede reforme – odpravi

fevdalizem, uvede brezplačno šolstvo, zdravstvo, emancipacije žensk (»socialistične« reforme)

II. nasprotovanje islamistov začetek državljanske vojne in zmaga islamistov III. vmeša se SZ (socializem je bil ogrožen) – strah pred nemiri v sovjetskih islamskih republikah

osrednje Azije – sovjetska okupacija (100.000 vojakov) IV. vmeša se ZDA, ki omejijo trgovino s SZ, bojkotirajo OI v Moskvi 1980, podpirajo vojsko

talibov/mudžahide (začetki Al-Kaide); sovjeti se po 10-ih letih umaknejo, vendar se je državljanska vojna nadaljevala, zmagali so mudžahidi – oblast prevzame proameriški režim talibov (talibanov); po 11. septembru 2001 ZDA vržejo iz oblasti talibe in se zapletejo v najdaljšo vojno v ameriški zgodovini (vanjo potegnejo še NATO)

Gospodarski razvoj

1. Zahodne države a) povojni gospodarski sistem je bil začrtan julija 1944 s sporazumom v Bretton Woodsu v ZDA

- želja – vzpostaviti mednarodni ekonomski sistem, ki bi preprečil gospodarsko krizo - vlogo mednarodne valute dobi ameriški dolar, ki drugim valutam določa fiksno razmerje - ustanovili so tudi

I. mednarodni denarni sklad (podoben princip kot banka) II. svetovno banko za obnovo in razvoj (dajala je posojila)

b) zaradi gospodarske krize 1971 zamenjajo dolar z drsečimi menjalniškimi tečaji – glede na povpraševanje in ponudbo po valuti na trgu

c) po vojni gospodarska rast po zaslugi Marschalovega načrta do 70-ih let d) hkrati se je razvijala tudi socialna zakonodaja, najbolj uspešni v skandinavskih državah


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XLV

2. Tretji svet - gospodarsko zaostal - multinacionalne iščejo poceni delovno silo in surovine - onesnaževanje okolja – ekološke katastrofe (gore odpadkov) - prenaseljenost in visoka rodnost – pomanjkanje delovnih mest

3. Zahodno gospodarstvo v 70ih in 80ih letih a) v 70-ih letih 20.stoletja gospodarska kriza zaradi jomkipurske vojne 1.naftna kriza b) znaki krize – inflacija, brezposelnost c) izhod iz krize gospodarski (neo)liberalizem

- za večjo svobodo trga - znižanje davkov (bogatih) - krčenje socialnih pravic - odpravo državnih deležev v podjetjih privatizacija državne lastnine

d) radikalne gospodarske reforme so bile izvedene le v - ZDA v času predsednika Ronalda Reagana - VB pod premierko Margaret Thatcher (Iron Lady) – proti socialni državi

e) gospodarski vzpon v 80-ih letih po 2. naftni krizi do 2008 4. Države vzhodnega bloka

a) so gospodarsko propadale zaradi - planskega gospodarstva - usmerjene k težki industriji in premalo k potrošniškemu materialu

b) gospodarstvo preživi le zaradi - državnih subvencij - posojil iz zahodnih držav

Popularna kultura po 2. svetovni vojni

1. Začetki popularne kulture – namenjena je širokim ljudskim množicam a) kultura ni več omejena na višje sloje, geografska omejena območja b) radio, film, TV pospešijo širjenje »kulturnega imperializma« (amerikanizacija in rusifikacija)

2. Po drugi svetovni vojni - rast prebivalstva (baby boom) - gospodarska rast - višje plače - visoka kupna moč - prosti čas se nameni tudi potrošništvu - družbeni pojem mladina se spremeni - rast plač omogočajo najstnikom žepnine - očitne razlike med najstniki in odraslimi v oblačenju - pojavlja se popularna glasba – 50.leta - odpor moralistov, za njih je bil samosvoj način življenja najstnikov napad na avtoriteto - 60. leta najstniška povojna baby boom generacija

I. mobilna II. manj podredljiva III. zahteva prilagoditev politike, zakonov

- inovativna 50-ta in 60-ta leta, mainstreamovska (sledijo prejšnji) 70-ta in 80-ta leta 3. Množična gibanja v podporo miru v 60-ih letih v ZDA

a) protesti v ZDA – proti vietnamski vojni – 1967 v NYC, vodil Martin Luther King – 350 000 ljudi b) odklanjanje služenja vojaškega roka (Mohamed Ali) c) sojenje ameriškim vojakom zaradi pokola vietnamskih civilistov


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XLVI

d) leto 1968 – študentski nemiri v ZDA – proti vietnamski vojni, jedrski oborožitvi, potrošniškemu življenju – povezava s hipiji (komune – hip=pameten, izkušen), proti rasni nestrpnosti

4. V Sovjetski zvezi je razvita klasična kultura – prevladuje balet, šah in olimpijski športi. Državi tekmujeta v oborožitvi in katera bo močnejša na olimpijskih igrah. ZDA je bojkotirala OI leta 1980 v Moskvi (SZ poslala 100.000 vojakov v Afganistan).

Zaton hladne vojne

1. ZDA – Ronald Reagan (reaganizem) 1981 – 1988 a) republikanec, protisocialna politika b) vodil militantno hladnovojno politiko – vmešavanje v Latinski Ameriki, raketni obrambni sistem

(Star Wars) c) protikomunizem

- afera Irangate (dvojna vloga ZDA – pošiljanje orožja Iranu, podpiranje upornikov v Nikaragvi) - Sovjetsko zvezo je imel za imperij zla

2. Sovjetska zveza – Mihail Gorbačov postane generalni sekretar sovjetske partije 1985 a) njegov cilj – modernizacija in demokratizacija komunizma perestrojka (za tržno gospodarstvo) in

glasnost (konec cenzure) b) želel je stabilizirati odnose z Z državami in ZDA c) Reagan in Gorbačov podpišeta 1987 v Washingtonu INF (Intermediate Nuclear Forces) o

odstranitvi in uničenju jedrskega orožja d) Gorbačov se odloči

- za zmanjšanje konvencionalne (ne-jedrske) oborožitve - postopen umik sovjetske vojske iz V bloka padec komunizma

e) 1989 – konec hladne vojne, kar na Malti podpišeta Gorbačov in G. Bush starejši

Padec komunizma v vzhodni Evropi

1. Poljska a) gre prva na pot izpod komunizma, za padec komunizma zaslužen sindikat Solidarnost

- voditelj: Lech Walesa - 1980 stavka delavcev v Gdansku, pridružijo se izobraženci - zahteve: izboljšanje življenjskih razmer in politična demokratizacija

b) Poljska vlada razglasi izredno stanje in prepove Solidarnost (deluje v ilegali) c) 1988 Solidarnost organizira demonstracije po vseh državi (glej Gorbačov – SZ) d) KP privoli v pogajanja s Solidarnostjo, dobi status politične stranke, aprila 1989 – sporazum o

volitvah v poljsko skupščino e) junij 1989 parlamentarne volitve zmaga Solidarnost

2. Madžarska a) KP privoli v reforme, svobodne volitve, odpre mejo z Avstrijo (prvi, ki so odprli mejo) b) mirni prevrat je bil poleti 1989 – državniški pogreb madžarskega premiera I. Nagya (ubit 1956) c) marca 1990 – prve večstrankarske volitve, poraz komunistov

3. NDR a) od 1981 je bil generalni sekretar socialistične stranke Eric Honecker, ki zavrača vse reforme (!) b) oktobra 1989 demonstracije po večjih mestih c) partijski veljaki so želeli perestrojko in odstavijo Honeckerja – prepozno, saj demonstranti zahtevajo

združitev obeh Nemčij d) 9. novembra 1989 padec Berlinskega zidu e) 3. oktobra 1990 združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije

4. Češkoslovaška a) po zlomu praške pomladi so ČS komunisti uspešno ohranjali nadzor nad državo


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XLVII

b) teden dni po padcu berlinskega zidu demonstracije v Pragi (kot 1968) c) konec novembra 1989 so komunisti stopili z oblasti – predsednik Vaclav Havel žametna

revolucija d) 1993 žametna ločitev Češke in Slovaške

5. Romunija a) predsednik Nicolae Ceausescu

- avtokracija z nepotizmom (svoje ljudi postavlja na oblast) - tajna policija Securitate - prebivalstvo v strahu in bedi

b) decembra 1989 demonstracije – v Temišvaru, Bukarešti c) oblast prevzamejo navidezno reformirani komunisti – Fronta narodne rešitve d) demonstracije se nadaljujejo 25.12.1989 zakonca Ceausescu obsojena

6. Sovjetske zveza a) Gorbačov – perestrojka ni dala pričakovanih gospodarskih sadov, zato mu podpora pada b) po poskusu državnega udara ortodoksnih komunistov avgusta 1991 sovjetske republike razglašajo

neodvisnost; septembra 1991 tudi Rusija c) Gorbačov decembra 1991 odstopi, nasledi ga Boris Jelcin (dal je zatreti državni udar), SZ preneha

obstajati 1. januarja 1992, njena naslednica je Rusija 7. Kitajska

a) vsi poskusi demokratizacije propadejo Trg Nebeškega miru v Pekingu spomladi 1989 b) Kitajska ostane komunistična z uvedbo tržnega gospodarstva, ki je najhitreje rastoče na svetu

dejavnik (vzrok) padca komunizma

kdaj se konča komunizem razmere po koncu komunizma

za vse: Umik sovjetske vojske (ne bo posredovala), perestrojka, glasnost

Poljska sindikat Solidarnost leta 1980 in 1988

1989 Na volitvah zmaga Solidarnost, prevzame oblast

Madžarska pogreb Nagyja 1989 demokratizacija

Nemčija – NDR beg Nemcev čez Madžarsko in Avstrijo, padec zidu, trd sistem Honeckerja

Novembra 1989 Združitev obeh Nemčij

Češkoslovaška trd nadzor komunistov po praški pomladi

1989 žametna revolucija 1993 žametna ločite

Zavlada Havel (postane predsednik ČS)

Romunija Demonstracije proti Ceausescovemu sistemu

Božič 1989 Poskusi demokratizacije, neuspešni

Sovjetska zveza neuspešne reforme Gorbačova in državni udar

1991 zavlada Jelcin, razpad SZ – ostane Rusija


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. XLVIII

Vojne v nekdanji Jugoslaviji

1. Začetek konca Jugoslavije a) ostra mednacionalna nasprotja že v SFRJ, zlasti po Titovi smrti 1980 na Kosovu b) izoblikujejo se različni pogledi na prihodnost Jugoslavije c) pojavijo se nacionalistični demagogi

- Slobodan Milošević - Franjo Tuđman in HDZ - namesto zahtev po demokratizaciji, so imeli nacionalne zahteve 1991 – mednacionalna

nasprotja prerastejo v vojne 2. Srbija

a) voditelj Milošević b) podpora jugoslovanske zvezne vojska – JLA (večina srbov) c) prizadevali za ohranitev Jugoslavije, ki bi bila centralistično urejena, vodilno vlogo bi imela Srbija d) 1991/1992 – razpad Jugoslavije na 5 držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija, Zvezna republika

Jugoslavija) 3. Slovenija

a) 25.6.1991 – razglasitev neodvisnosti Slovenije (Dan državnosti) in Hrvaške b) napad JLA na Slovenijo – 10 dnevna vojna, razmeroma neboleč prehod v neodvisnost, saj ni Srbov c) umik enot JLA jeseni 1991 iz Slovenije d) JLA poseže v vojno na Hrvaškem, saj srbska manjšina zahteva priključitev k Srbiji

4. Hrvaška a) 1991

- JLA na Hrvaškem pomaga srbski manjšini v Krajini in Slavoniji - do konca 1991 so srbske enote s pomočjo JLA zasedle skoraj 1/3 hrvaškega ozemlja - Vukovar novembra 1991 pride v srbske roke - z zasedenih območij so izgnali Hrvate - sklenjeno je krhko premirje

b) 1992 - mednarodna skupnost prizna neodvisnost nekdanjih Jugoslovanskih držav - varnostni svet OZN na Hrvaško napoti mednarodne mirovne sile za

I. nadzor nad premirjem II. razorožitev Srbov III. vrnitev pregnanega hrvaškega prebivalstva na območje Krajine in Slavonije

- neuspeh modrih čelad - ZDA prepustijo reševanje Jugoslovanskega problema EU

5. Bosna in Hercegovina a) Jugoslavija v malem b) pripadniki treh večjih narodov

- Bošnjaki/Muslimani – 44% - Srbi – 33% - Hrvati – 17%

c) Marec 1992 – Hrvati in Bošnjaki izglasujejo neodvisnost BiH, bosanski Srbi napovejo vojno d) s pomočjo jugoslovanske/srbske vojske začnejo ustvarjati »Republiko srbsko« e) Sarajevo obkolili in obstreljevali f) 1993 – vojna tudi med Bošnjaki in Hrvati

6. Etnično čiščenje – nasilno izganjanje civilistov drugih etničnih skupin a) Srbi so izvajali množične umore, posilstva, mučenja, deportacije Bošnjakov b) število žrtev in beguncev 1995 krepko čez 2 milijona

7. Intervencija OZN a) 1993 – OZN poskuša obvarovati Bošnjake pred srbskim genocidom


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. XLIX

b) vzpostavi »varovana območja« v Srebrenici, Žepi in Goraždu c) že prej napotila modre čelade v BiH d) proti Srbiji uvede gospodarske sankcije e) brez uspeha

8. Srebrenica a) 1994 – mednarodna skupnost se odloči za ostrejše ukrepe b) letala NATA bombardirajo srbske vojaške položaje in preskrbovalne poti c) julij 1995 – srbski genocid nad Bošnjaki blizu Srebrenice srbska vojska pod vodstvom Ratka

Mladića pobije 8000 neoboroženih Bošnjakov 9. Konec vojn

a) 1995 – velika protiofenziva hrvaške vojske v Slavoniji in Krajini (zločini nad Srbi) b) poleti 1995 Hrvaška znova nadzoruje celotno ozemlje države beg krajinskih Srbov c) začetek protiofenzive hrvaške in bošnjaške vojske v BiH + pomoč NATA d) prisilijo Srbe k pogajanjem o sklenitvi miru

10. Daytonski sporazum a) November 1995 – S. Milošević, F. Tuđman in A. Izetbegović b) BiH mednarodno ostane ena država, razdeljena na federacijo Bošnjakov in Hrvatov (51%) in

Republiko srbsko (49%) c) Begunci dobijo pravico do vrnitve v njihove domove d) Svoboda gibanja po vseh državi e) OZN odpravi gospodarske sankcije proti Srbiji

11. Kosovo a) Milošević še vedno nadzoruje preostanek Jugoslavije (Zvezna republika Jugoslavija) b) stopnjuje se zatiranje Albancev na Kosovu oborožen odpor in ustanovitev Osvobodilne vojske

Kosova c) ZDA in partnerice hočejo posredovati, a v VS OZN nasprotujeta Rusija in Kitajska d) 1999 – po množičnih pobojih Albancev NATO napove (brez soglasja OZN) vojno beograjskemu

režimu e) NATO z letalskimi napadi resno poškoduje Srbiji – Junij 1999 – srbske sile se umaknejo iz Kosova f) 2008 – razglasitev neodvisnosti Kosova – le delno mednarodno priznan

12. Usoda Miloševića a) izgubi na predsedniških volitvah v Srbiji leta 2000 b) ne prizna poraza upor ljudskih množic, ki ga prisilijo k odstopu c) nova srbska vlada ga aretira in izroči Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji

v Haagu, umre 2006

Konec dveh Evrop?

1. Obdobje tranzicije za države V bloka a. iz avtoritarnega sistema v demokracijo b. iz socialističnega planskega gospodarstva v tržni kapitalizem

2. Težave vzhodnih držav a. politični problemi b. gospodarski problemi

- inflacija - propadanje nekonkurenčnih podjetij

c. brezposelnost, katere komunizem ni poznal 3. Države

a. Nemčija - 1990 združitev, obojestransko nezadovoljstvo (Osiji) - velika oslabitev evropskega finančnega sistema


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. L

b. Druge komunistične države - pričakovale dvig življenjskega standarda - ostro razslojevanje družbe - obžalovanje izgube komunizma in socialne varnosti

4. Vstop v EU a. velika želja nekdanjih komunističnih držav je vstop v EU, saj bi

- oživile svoje gospodarstvo - se hitreje modernizirale - stabilizirale in demokratizirale notranjo politiko

b. veliki problemi ob vstopu, saj te države nimajo izkušenj z demokracijo in politično kulturo; prevladuje nizka politična odgovornost, izvoljeni predstavniki na volitvah vzamejo svoj položaj – oblast, kot svojo last!

5. Evropska skupnost se preimenuje v Evropsko unijo v Maastrichtu na Nizozemskem februarja 1992. Lastnosti: a. skupna gospodarska politika b. skupna denarna politika (Evropska monetarna unija in Evropska centralna banka) c. sodelovanje v zunanji in varnostni politiki d. sodelovanje v notranji politiki in pravosodju

6. Širitev proti vzhodu in pogoji za vstop v EU - stabilna demokracija - spoštovanje človekovih pravic - konkurenčno tržno gospodarstvo - sposobnost prevzemanja pravnega reda, ki velja v Evropski uniji

7. Evropska unija a. Skupna denarna valuta

- Evropska denarna unija (EMU), njen najvišji organ je Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu

- 2002 začelo uporabljati prvih 11 držav EU skupno denarno valuto, Slovenija leta 2007 b. Schengensko območje

- odprte meje med državami - 1995 vstopili prvih sedem držav

Terorizem

1. Terorizem a) je uporaba nasilja za dosego političnih ciljev b) izraz terorizem izhaja iz obdobja jakobinske diktature v francoski revoluciji – veliki teror c) razlika z navadnim bojevanjem – nasilne akcije, ustvariti ozračje strahu v širši javnosti d) kraji in tarče

- množični kraji – železnice, letala… veliko ljudi - tarče, ki simbolizirajo moč (veleposlaništva)

e) glavni namen je vzbuditi strah za dosego sojih ciljev in prisiliti voditelje k ukrepom v prid njihovim ciljem

f) skupna značilnost teroristov – predstava o pravičnosti terorističnih idej g) učinkovitost terorizma narašča

- sodobno in množično orožje - pomembni so mediji

2. Vrste terorizma - nacionalni oz. terorizmi narodnih manjšin (IRA, ETA) - verski terorizem - levičarski


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LI

- desničarski - anarhistični - državni – vojska, policija, tajne službe

3. Zgodovina terorizma - 1. stoletje v Judeji, ko se judovska ločina – verska skupnost (Zeloti) uprejo Rimljanom - »veliki teror« francoskih jakobincev od poletja 1793, 14 mesecev vladanja - 19. stoletje – ruski anarhisti proti caristični vladi – uboj carja Aleksandra II. - ZDA po državljanski vojni (1861-1865)– Ku Klux Klan - junij 1914 – Mlada Bosna – povod za 1. svetovno vojno - med obema vojnama – nacistična Nemčija, fašistična Italija, stalinistična Sovjetska zveza - 1934 – atentat hrvaških ustašev in VMRO na jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseillesu

4. Vrste terorizma a) verski terorizem – po 2. svetovni vojni razmah terorizma na bližnjem vzhodu

- islamisti hočejo odstraniti vse zunanje vpliva v državah Bližnjega vzhoda – sveta vojna (džihad) - Palestinci proti Izraelcem – PLO (Arafat) - Hezbolah (Libanon), Hamas (Palestina), Al Kaida (mednarodna)

b) sedemdeseta leta 20. stoletja - levičarski terorizem (radikalna levica)

I. Frakcija Rdeče armade (RAF) v Z Nemčiji II. Rdeče brigade v Italiji – ugrabitev Alda Mora

- desničarski terorizem – neonacisti, neofašisti – »črni terorizem« c) nacionalistični terorizem ali terorizem narodnih manjšin

- ekstremne skupine želijo osvoboditi narod ali etnično skupnost in ustanoviti samostojno državo (atentati, ugrabitve, samomorilski napadi)

- Irska republikanska armada (IRA) v VB (S Irski) - Baskovska domovina in svoboda (ETA) v Španiji

Trajanje Udeleženci Vzrok Posledice

1948-1949 Izrael, Egipt, Sirija, Irak

Širitev ozemlja Sueški prekop dobi Egipt

Tretja izraelsko-arabska vojna

Izrael, Egipt, Sirija, Jordanija

Gradnja judovskih naselij in

Četrta izraelsko-arabska vojna

1973 Maščevanje, širitev ozemlja

Izrael, Libanon, Bejrut, razne milice


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LII

Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju

Položaj slovenskega naroda na začetku 20. stoletja

1. Živeli smo v različnih državah a) Kraljevina Italija – Beneški Slovenci 1866 b) Ogrska – Prekmurski Slovenci c) Avstrijsko cesarstvo – ostali

- Kranjska (Slovenci v večini, lastni kulturni razvoj) - Goriška (vpliv italijanskega iredentizma) - Štajerska, Koroška (germanizacija, nemški nacionalizem Most do Jadrana)

2. Ponovi Taffejevo vlado in slogaštvo 3. Politično življenje

a) politične stranke so nastale po razpadu sloge - SLS – klerikalna, večinska stranka, volilna baza – podeželje - NNS – liberalna; mesta - JSDS – delavska; industrijska središča

b) ostra klerikalno-liberalna nasprotja na Kranjskem, v ostalih deželah stranke med seboj sodelujejo c) trializem – želja po preureditvi AO (+ jugoslovanski del)

4. Gospodarski razvoj a) dežele so bile gospodarsko slabše razviti del AO b) delež tujega kapitala (češki, nemški) 10:1, narašča delež domačega kapitala (Ljubljanska kreditna

banka, Jadranska banka v Trstu) c) industrija razvita le ob železnici (TPD-trboveljska premogokopna družba, KID – kranjska industrijska

družba), drugje tovarne propadajo brezposelnost d) množično izseljevanje – pred 1. svetovno vojno 150 000 v ZDA, Vestfalijo, Aleksandrijo

5. Kulturni razvoj a) številna kulturna društva b) še vedno prevladuje nemščina kot pisni jezik c) ljudske šole – učni jezik domač, SŠ-nemščina d) škofijska gimnazija v Šentvidu 1905, prva popolna slovenska Gimnazija

Slovenci med 1. svetovno vojno

1. Pritisk oblasti na slovanske narode a) vojni absolutizem je način vodenja AO od začetka vojne do maja 1917; značilnosti:

- parlamentarno življenje je prenehalo - vse odločitve so v rokah vojske - cenzura tiska (prepoved Zarje, Preporoda) - prepoved določenih organizacij in društev (Slovenska matica), političnih strank – kultura zamira - izvajali so pritisk na politične osebnosti z aretacijami (Cankar), internacijami – izselitev (Ivan

Hribar), sodnimi procesi - vojaška sodišča (tudi za civiliste) smrtne kazni

b) vpoklic moških je povzročil gospodarsko stagnacijo, vojna pa splošno pomanjkanje c) begunce s frontnih območij in vojne ujetnike je bilo potrebno preskrbeti s hrano, obleko d) slovenski vojaki bežijo na antantno nasprotnikovo stran ali pa se skrivajo po gozdovih – zeleni kader e) upori slovenskih vojakov v AO vojski 1917 – Judenburg, Murau, Boka Kotorska


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LIII

Soška fronta

1. Kdaj je bil podpisan Londonski pakt? Naštej podpisnice! aprila 1915. Podpisale so ga antanta z Italijo.

2. Natančno pojasni, kaj je določal Londonski pakt a) za Italijo – odprtje nove fronte na meji med Italijo in AO in tam zmagati, da dobi Z del Slovenije in

hrvaško primorje z Istro b) za antanto – da mora ozemlje AO po zmagi dati Italiji

3. Kdaj je Italija napovedala vojno AO? maja 1915 Kdo je že pred tem napovedal krvave spopade ob Soči? Simon Gregorčič.

4. Zakaj je bojišče dobilo ime Soška fronta? Ker je večino bojišča potekalo ob reki Soči. 5. Kakšnih narodnosti so bili vojaki AO vojske? Poljaki, Hrvati, Madžari, Čehi, Slovenci, Avstrijski 6. Koliko ofenziv je bilo izvedenih do konca leta 1915 in katera stran jih je izvedla? Rezultati! 4, izvedla

Italija. Zavzamejo Kobarid, Tolmin (nižinska področja) – malo. 7. Leta 1916 je bilo na soškem bojišču kar 5 ofenziv. Italijanska vojska je v 5 soški bitki poskušala zavzeti

___ in ___, a jim ni uspelo. To jim je uspelo šele v 6. soški bitki, po hudih bojih na __ planoti. Zato velja izrek:» Doberdob, slovenskih fantov grob.«

8. Zakaj se 12. soška bitka imenuje »Čudež pri Kobaridu«? 9. Kdaj so se končali boji na Soški fronti? 10. Kje se je po tem ustalila fronta? 11. Opiši naravne razmere, ki so zahtevale izjemne napore in številne žrtve, tako od napadalcev kot

branilcev, na soški fronti? 12. Naštej infrastrukturo, ki jo je zgradila vojska za oskrbovanje soške fronte. 13. Katere znane osebnosti so se bojevale na Soški fronti? Rommel, Mussolini, pisal Hemingway, Badoglio

(kasnejši predsednik italijanske vlade), slikal Božidar Jakac, general Borojevič (edini Slovan, ki je prišel na tako visok položaj)

14. Pojasni pojme a) kaverna b) buzdovan – orožje c) lazaret – vojaške bolnišnice na odprtem polju

15. Zgodovinski pomen soške fronte a) največja bitka na slovenskih tleh v zgodovini b) je preprečila, da bi italijanske čete zasedle osrednji del slovenskega ozemlja, zaradi česar bi bilo

razkosanje naravnega ozemlja ob koncu vojne še hujše, kot je bilo c) vprašanje je tudi, kako bi bilo z določitvijo meje z Italijo po 2. svetovni vojni in kje bi danes tekla na

zahodu

Predlogi za ustanovitev jugoslovanske države

1. Predlogi za ustanovitev jugoslovanske države a) v začetku vojne je bila večina Slovencev lojalnih do AO b) zaradi AO političnega pritiska in Wilsonovih točk imajo želje po ustanovitvi Jugoslovanske države

2. Predlog Kraljevine Srbije za združitev a) med vojno kot antantna država zmaguje (Cer, Kolubara) b) srbska vlada in parlament se poleti 1914 preselita iz Beograda v Niš, kjer podpišejo niško izjavo –

združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev (iz velikosrbskega programa na jugoslovanskega) c) razlike med jugoslovanskimi narodi, ki bi se združili v skupno državo (vera, pisava, zgodovina,

gospodarska razvitost) 3. Predlog Jugoslovanskega odbora za združitev (JO)

a) jugoslovanski odbor so ustanovili slovenski in hrvaški politiki iz AO, ki so ob londonskem paktu 1915 emigrirali v tujino (Pariz, London)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LIV

b) predstavljal naj bi južne Slovane živeče v AO c) vodil ga je Ante Trumbić (Dalmatinec, Dalmacija bi šla Italiji po zmagi) d) propagirajo združitev Kraljevine Srbije, Kraljevine Črne Gore in južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske e) ko je bila prebrana majniška deklaracija so ti vseeno nadaljevali pogajanja s Srbijo (Slovenci smo se

pogajali za trializem) f) poleti 1917 s srbsko vlado podpišejo krfsko deklaracijo, ki je določala

- po vojni naj nastane Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev - bo demokratična parlamentarna monarhija - srbski kralj P. Karađorđević bo postal kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev - nezadovoljstvo Hrvatov z krfsko deklaracijo (ne bi imeli svoje države)

4. Predlog jugoslovanskega političnega kluba (JK) a) maja 1917 so se vanj povezali južnoslovanski poslanci v Avstro-Ogrskem parlamentu, ko je bilo

njegovo prvo zasedanje (cesar Karel I., konec vojnega absolutizma) b) predsednik JK je bil Anton Korošec, tudi predsednik SLS c) na zasedanju parlamenta je prebral majniško deklaracijo, ki jo zavrnejo dvor, cesar, Avstrijci-strah

pred Madžarsko in Nemci, zaprta pod do Jadrana (nastala bi država AO južnih Slovanov znotraj AO) d) deklaracijsko gibanje v podporo deklaraciji – zbiranje podpisov (200.000 zbranih)

5. Priprave na ustanovitev Jugoslovanske države a) avstrijske oblasti prepovejo deklaracijsko gibanje zaradi dogodkov v Rusiji (oktobrske revolucije) in

vojaških uspehov centralnih sil b) odmev Wilsonovih točk med J Slovani

- maja 1918 skupna izjava vseh slovenskih političnih strank za zedinjenje S,H,S (vojodinski in bošnjaški srbi) v lastni državi

- začeli so ustanavljati predstavniška telesa - 16.8.1918 ustanovitev Narodni svet za Slovenijo in Istro s sedežem v Ljubljani - 6.10.1918 ustanovitev Narodnega vijeća – NS (vrhovno predstavniško telo Jugoslavije v AO)

Slovencev, Hrvatov in Srbov v ZG (predsednik Anton Korošec) - zato je cesar Krel izvedel svoj zadnji poskus za ohranitev AO – 16.10.1918 manifest cesarja Karla Avstrija federacija, vendar brez Ogrske (Slovenci so proti)

- 24.10.1918 italijanski preboj pri Piavi – pritisk Wilsona na AO cesar prizna narodom AO pravico do samoodločbe nastanek Češkoslovaške,

6. 29.10.1918 razglasitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Prećanskih Srbov) s podpisom slavnostnega akta in prisego nove vojske a) organi oblasti

- vlada I. NS v Zagrebu (predsednik Korošec, podpredsednika Pavelić in Pribičević) II. vsak del države ima še svojo vlado 31.10. ustanovljena Narodna vlada za Slovenijo

(ministrski predsednik vitez Josip Pogačnik), ki je imela 12 poverjeništev (ministrstev) - vse vlade so bile podrejene NV v Zagrebu oz. NS SHS - Narodna vlada za Slovenijo

I. prevzela posle nekdanjih avstrijskih organov II. organizira svojo vojsko boj za meje na severu III. deluje do decembra 1918, ko jo ukine regent Aleksander IV. pokrajinski narodni sveti so nižji oblastni organi

b) problemi Države SHS - ni mednarodno priznana - nerešeno vprašanje meja (Italija, Avstrija, Madžarska) - grožnja socialistične revolucije - Prećanski Srbi želijo združitev s Srbijo rešitev vidijo v združitvi s Kraljevino Srbijo

7. Priprave na združitev s Kraljevino Srbijo


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LV

a) ženevska deklaracija - novembra 1918 pogajanja med srbsko vlado (Pašić), JO (Trumbić) in NV (Korošec) o združitvi

DSHS in Kraljevine Srbije - predlog o ureditvi

I. centralizem (Pašić): konfederacija (Korošec in Trumbić) II. o obliki ureditve države (monarhija:republika) bo odločala ustavodajna skupščina

b) seja NV 23.11. v Zagrebu (Korošca je nadomeščal Srb Pribičević) - odločitev za združitev s Kraljevino Srbijo - izvolitev delegacije (Pribičević) za v Beograd - navodila za pogajanja na načelih krfske deklaracije - v Beogradu določijo

I. združitev bo 1.12.1918 II. vladal bo kralj Karadjordjević III. o ureditvi bo govorila ustava 1921 (Vidovdanska ustava) IV. DSHS + Kraljevina Srbija Kraljevina Srbov (konec novembra se ji je pridružila Črna Gora,

ker so odstavili kralja; priključijo si tudi Vojvodino), Hrvatov in Slovencev (KSHS) V. ni bilo referenduma (za majniško deklaracijo so zbirali podpise)!

8. Razlogi za združitev pri Slovencih a) nezadovoljstvo z razmerami v AO b) strah pred germanizacijo, razkosanjem c) težnja po razvijanju SKJ in kulture d) želja po večjem tržišču e) idealistična predstava o drugih jugoslovanskih narodih f) nepoznavanje srbske politike in njenih namenov

9. Interesi Jugoslovanskih narodov a) Makedonci, Bošnjaki, Albanci niso priznani kot narod; Albanci se upirajo in niso za združitev b) Črnogorci so izgubili svojo državo, odstavijo Petroviće c) Srbi so vsilili svoj način združitve, ki jim je omogočal hegemonijo (prevlado)

10. Mednarodna politika a) s petimi državami ima KSHS hude spore zaradi meja (Romunija zahteva Banat /del Vojvodine/,

Bolgarija Makedonijo) b) Italija za pol leta prepreči mednarodno priznanje KSHS

Slovenci v prvi Jugoslaviji

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

1. Notranje politične razmere v KSHS a) KSHS je bila centralistično urejena, center v Beogradu

- kralj – Peter Karađorđević, ki je za prestolonaslednika oz. regenta določil Aleksandra - skupna vlada v Beogradu - začasno narodno predstavništvo – predstavniki SHS (od marca 1919), ki naj pripravilo volitve v

ustavodajno skupščino b) poenotili so zakonodajo (mi smo imeli AO davčni sistem, več lokalne avtonomije – deželne vlade; na

J tega ni), kar je sprožalo spore c) različni pogledi strank na ureditev

- za centralizem – NRS (srbska narodno radikalna stranka), JDS (jugoslovanska demokratska stranka – liberalci), KPS (komunistična partija Jugoslavije), SSJ (socialistična stranka Jugoslavije)

- za avtonomijo – SLS (slovenska ljudska stranka – A.Korošec), HKS (hrvaška kmečka stranka – S. Radić), JMO (Jugoslovanska muslimanska organizacija – M.Spaho) – zmagovalke na vseh volitvah

d) volitve v ustavodajno skupščino novembra 1920


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LVI

- zmagala je NRS - 2. je bila JDS – liberalci - 3. je bila KPJ – kasneje prepovedana - Slovenci smo dobili 38 poslanskih mest (od 419) – predstavljali smo 8,5% prebivalstva v SHS

e) reakcija slovenskih strank ob izidu volitev - avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delavcev februarja 1921 - SLS je izdelala ustavni načrt pokrajinskih avtonomij (meje novembra 1920 že določene)

I. 6 pokrajin, vsaka bi imela svojo vlado in parlament II. do 1920 zagovarja centralizem zaradi meja, nato decentralizacijo in avtonomijo

f) ustava KSHS sprejeta 28.6.1921 vidovdanska ustava (do takrat delujejo po Poslovniku) - sprejetje bojkotirajo KPJ, HKS, skupščino ob glasovanju zapusti tudi SLS - potrdi jo 53% poslancev - vidovdanska ustava uzakoni:

I. KSHS postane unitarna buržoazna parlamentarna monarhija; zakonodajno oblast ima enodomna skupščina, voljena na 3 leta; izvršilno oblast imajo kralj in ministri

II. kralj dobi velika pooblastila – vrhovni poveljnik vojske, sklicuje in razpušča skupščino, ministre, višje uradnike in župane

III. oblastne skupščine naj bi nadomestile deželne zbore (samoupravni organi) sešle so se šele 1927, 1929 pa so bile ukinjene

IV. srezi (okraji) nižje upravne enote,ki bi delovale avtonomno, vendar niso začele delovati - ustava predstavlja osnovo za delavsko zakonodajo (delavske skladnice – zbirali so denar, ki so ga

dali drugim delavcem) - kmečko vprašanje je slabše rešila, saj niso do konca izvedli agrarne reforme; ostale so

veleposesti, ki so jih poskušali odpraviti z zemljiškim maksimumom; naseljevanje srbskih vojakov v Vojvodino, Makedonijo, Kosovo

- narodno vprašanje – unitarizem (obstaja 1 jugoslovanski narod s 3 plemeni) – ne priznavajo Bošnjakov, Črnogorcev, Albancev in Makedoncev (so SRBI!); manjšinske pravice za Nemce (Vojvodina, Apaško polje, Kočevska), Madžare

- upravna razdelitev države na 33 oblasti (1922-1929); pri nas Mariborska in Ljubljanska oblast, ki ju vodita župana, imenovana iz Beograda; ukinjena še deželna vlada

- temeljne liberalne pravice – svoboda tiska, zborovanja, osebne, premoženjske in družinske pravice, splošna volilna pravica za moške

- uradni jezik: srbsko-hrvaško-slovenski jezik (SHJ) – problemi zaradi neznanja pisave (cirilica) – g) obdobje od vidovdanske ustave do 6.1.1929 Jugoslavija je ustavna parlamentarna demokracija

značilnosti: - ni bilo stranke, ki bi imela podporo v vseh delih države (JDS, SSJ, KPJ) pogoste predčasne

volitve in menjavanje vlad na približno 2 leti (25 vlad do 1929, vladale po 4 mesece) - najmočnejša srbska NRS – centralizem - na Hrvaškem HKS Radić – za federacijo in avtonomijo, streljanje v parlamentu 1928 – odpor

Hrvatov do srbske prevlade naraste - v BiH vodilna JMO (Spaho) – volijo muslimani - vsedržavne stranke:

I. JDS (liberalci) – zagovarjala centralizem in poenotenje države II. KPJ cilje hoče doseči s terorizmom – 1921 prepovedana (Obznana, Zakon o zaščiti države) –

deluje v ilegali III. SSJ se razcepi in izgublja podporo volivcev

2. Zunanje politične razmere a) mala antanta je nastala 1921 zaradi italijanskih in madžarskih zahtev po jugoslovanskem ozemlju

(nezadovoljstvo z versajsko Evropo) b) na pobudo Francije so se vanjo povezale Češkoslovaška, Romunija in KSHS


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LVII

Kraljevina Jugoslavija

1. Neprestane politične krize v KSHS zaradi velikih pooblastil kralja 2. Poleti 1928 se kriza zaostri zaradi streljanja v skupščini

a. ubiti hrvaški poslanci b. predsednik vlade postane Anton Korošec, ki je bil med streljanjem notranji minister.

3. Šestojanuarska diktatura a. 6.1.1929 je kralj razpustil parlament, ukinil Vidovdansko ustavo, razpustil vse politične stranke in

sindikate b. imenoval je novo vlado, ki je bila odgovorna le njemu šestojanuarska diktatura – osebna

diktatura (vse v rokah kralja), po Evropi so tudi diktature c. cilji diktature – pospešiti centralizem in unitarizem Kraljevino SHS preimenujejo v Kraljevino

Jugoslavijo (oktober 1929-1941) d. upravna ureditev – 9 banovin (Slovenija – Dravska banovina, najbolj znan ban Marko Natlačen)

4. Politični krizi se je pridružila gospodarska kriza (ponovi svetovno gosp. krizo) 5. Kralj popusti in 1931 izda oktroirano ustavo

a. dopuščala je ustanovitev strank, ki so po vseh delih Kraljevine Jugoslavije imele dosti članov b. kot vladna stranka je bila ustanovljena JNS – jugoslovanska nacionalna stranka (edina dovoljena),

vanjo so se vključili liberalci, saj so zagovorniki centralizma in unitarizma 6. Kralj vlada s pomočjo vojske, policije, cenzure do 1934, ko ga v Marseillu ubijejo hrvaški ustaši in VMRO 7. Kraljevo namestništvo je obdobje po 1934, saj je bil Peter II. Karadjordjević mladoleten, vladal je njegov

stric, regent knez Pavle a. politično krizo rešuje z novimi volitvami – 1935 ustanovijo še drugo vsedržavno stranko JRZ (jug.

radikalna zajednica) – nekdanje stranke JMO-muslimani, NRS-pravoslavci, SLS-katoliki, ki so prej zagovarjale avtonomijo

b. gospodarsko krizo rešujejo z izvozom v Italijo in Nemčijo (žito) c. politično krizo so zaradi nacionalnih sporov reševali tudi s preoblikovanjem države po plemenskem

načelu - avgusta 1939 ustanovljena Banovina Hrvaška (Cetković-Mačkov sporazum), ki je dobila velike

pristojnosti; obseg – Primorska, Savska, Vrbarska banovina - načrte za ustanovitev srbske in slovenske banovine je preprečil začetek 2. svetovne vojne

Slovenci med avtonomizmom in unitarizmom v Kraljevini Jugoslaviji

1. Do leta 1920 so vse slovenske politične stranke enotne (konflikti so pozabljeni), zaradi reševanja Z in S meje. Tega leta so za nas meje določene neugodno, zato se obnovijo stara strankarska nasprotja.

2. Ob glasovanju za vidovdansko ustavo je bila večina Slovencev proti (SLS), liberalci pa jo podprejo (JDS) centralizem bo omogočil prevlado liberalcev nad katoliškim taborom; onemogočeno bo krščanstvo, saj bo glavna vera pravoslavna.

3. Slovenska politika je bila razcepljena med a. katoliški tabor – SLS b. liberalni tabor – vstopili v vsedržavno JDS (razcepljena, politično šibka) c. marksistični tabor – SSJ (socialisti) in KPJ (komunisti)

4. SLS je vodil Anton Korošec a. delovala je s pomočjo RKC, po katoliških načelih, vključenih veliko duhovnikov, kmetov, saj ima

stranka veliko podporo na podeželju (katoliki očitajo liberalcem, da zanemarjajo slovenstvo) b. zagovarja avtonomijo (po 1920) in federacijo, saj so bili v KSHS pravoslavci v večini in bi katolištvo

zamrlo pri nas ji to prinese večino c. ko je v vladi (od 1927) zagovarja centralizem (tako naj bi naredili več za Slovence)

5. JDS – liberalni politični tabor a. pri nas izgublja volivce zaradi vztrajanja pri centralizmu in unitarizmu


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LVIII

b. vključeni izobraženci, med katerimi so ostre polemike o slovenstvu in jugoslovanstvu; večina proti močnemu jugoslovanstvu, zato jih vodstvo stranke kritizira in obsodi separatizma

6. Marksistični (delavski) politični tabor - JSDS 1920 razpade na: a. KPJ – na silo, z atentati prevzeti oblast, zato jih tudi kralj z Zakonom o zaščiti države in Obznano

prepove, zato delujejo v ilegali b. SSJ – parlamentarna pot do oblasti

7. Problem slovenstva a. unitarizem, uzakonitev neobstoječega srbsko-hrvaškega-slovenskega jezika, kot uradnega je krepilo

nezadovoljstvo med nesrbskimi narodi v državi b. v času diktature stranke niso delovale, zato so politiki in intelektualci nastopali proti unitarizmu in

diktaturi z javnimi izjavami kulturniki in SLS (avtonomistična izjava 1920-21; prvič se pojavijo zahteve po kulturni avtonomiji)

c. Josip Vidmar napiše Kulturni problem slovenstva 1932 - kot intelektualec liberalnih nazorov je ostro napadel unitarizem, za katerega so se zavzemali

slovenski liberalni politiki - slovenski politični prostor je razdelil na slovensko katoliškega in protislovensko liberalnega - intelektualci se za katoliškega ne morejo odločati zaradi idejne ozkosti in katolicizma, za

liberalnega pa ne, zaradi opuščanja slovenstva d. na politične pritiske se poleg intelektualcev odzovejo tudi politiki

- vodstvo SLS izda slovensko deklaracijo zahtevajo federacijo – živimo v 4ih državah, modamo se združiti, da bomo živeli v eni državi; nacionalni simboli – zastava, ime, finance, avtonomija

- politike SLS pošljejo v konfinacijo – prisilno bivanje v določenem kraju (Korošca pošljejo na Hvar)

Politično opredeljevanje ob grožnji bližajoče se vojne

1. V 30ih letih sta izgubljala na pomenu tako liberalni (JDS), kot katoliški (SLS) politični tabor. a. nista uspešna pri reševanju gospodarske krize b. odnos SLS do RKC in fašizma (Lateranska pogodba) c. odnos JDS do unitarizma v Kraljevini Jugoslaviji

2. Zato se lahko izoblikujejo nove politične stranke a. krščanski socialisti so se odcepili od SLS 1932 (E. Kocbek – Premišljevanje o Španiji /ko Cerkev

podpre fašiste/), saj se niso hoteli podrediti cerkvenemu vodstvu; zahtevali so razredni boj delavcev proti kapitalistom – simpatizirajo z marksizmom

b. KPJ ustanovljena 1919, delovala v ilegali, v 30ih letih uspe z ustanavljanjem Ljudskih front-preimenovale so se v OF (združenje vseh, ki so proti fašizmu); preoblikujejo se po federativnem načelu KPS, KPH, KPBiH; zahteva, da se Jugoslavija preoblikuje v federacijo

c. KPS ustanovljena 1937 na Čebinah – je del KPJ; vodi E. Kradelj – razvoj slo. narodnega vprašanja 3. Glavno vprašanje, ki je delilo politične stranke – Katera ideologija predstavlja za Slovence večjo

nevarnost?

Gospodarski razvoj med vojnama

1. V AO je spadalo slovensko ozemlje med manj razvite »vzdrževane« dele, ob nastanku Kraljevine SHS pa je postalo industrijsko najbolj razviti del nove države, ki je bila izrazito kmetijska.

2. Najbolj pomembna gospodarska panoga je bilo kmetijstvo, ki ga je po letu 1918 zajela konstantna kriza a. problemi kmetijstva

- izguba nekdanjega AO tržišča - tehnološka zaostalost - prenaseljenost podeželja - razdrobljenost zemljiške posesti (slovenske od 2-5 ha, le 1% kmetij nad 50 ha) – zakon o

dedovanju - visoki davki


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LIX

- konkurenca drugih delov KSHS, ki so imeli popolnoma agrarni značaj (najbolj zmanjša pridelava krompirja in zelenjave; od živinoreje se le perutninarstvo poveča

- škarje cen – padec vrednosti kmetijskih pridelkov, rast cen industrijskega blaga b. kmetje se izseljujejo v mesta barakarska naselja

3. Infrastruktura a. imeli smo zgrajeno železniško omrežje, zgradili smo betonsko cesto Ljubljana-Kranj-Jesenice z

odcepom proti Bledu, most čez Muro b. 1932 je bila vzpostavljena prva redna letalska Ljubljana-Beograd, 1934 pa Ljubljana-Celovec-Dunaj-

Berlin c. naši kraji so bili elektrificirani – ½ prebivalstva Dravske banovine, porabili smo 1/3 električne

energije v Jugoslaviji 4. Industrija

a. v primerjavi z drugimi delu države smo imeli razvito industriji, ob nastanku KSHS je bilo v Sloveniji 275 tovarn, do 2. svetovne vojne se je njihovo število podvojilo

b. prevladovali so mali obrati s po 10 zaposlenimi, največ zaposlenih v železarski industriji c. tekstilna in lesna industrija najbolj razviti, najmanj živilska

5. Struktura zaposlenih a. upada delež kmečkega prebivalstva

- po prvi svetovni vojni 60% - 40-ta leta 20.st. 55%

b. narašča delež zaposlenih žensk, zlasti v - tekstilni industriji - terciarnih in kvartarnih dejavnostih

6. Socialni razvoj a. delavska zakonodaja je omogočila ustanovitev borze dela in delavske zbornice, ki je skrbela

predvsem za socialno zaščito; v okviru delavskih podpornih društev so delavci sami skrbeli za samopomoč, zaščito jim je skušalo nuditi sindikalno gibanje

b. predpisane so bile minimalne plače, delovnih dolg 6 dni in 8 ur na dan številne stavke c. največji zaslužek je pripadal delavcem v grafični in papirni industriji, najmanj pa v gradbeni, lesni in

tekstilni d. tipičen način prebivališč so bile delavske kolonije; najrevnejši sloji prebivalstva, po navadi tudi

brezposelni, so živeli v barakarskih naseljih, kjer so bile razmere zelo slabe e. meščanska stanovanja – telefon, radio, vodovod, elektrika

Kulturni razvoj

1. Šolstvo a) imeli smo razvit šolski sistem (še AO) s številnimi strokovnimi šolami b) osemletna ljudska šola je imela nižjo (4 leta) in višjo stopnjo; po končani nižji stopnji so se učenci

lahko šolali na meščanski šoli, nižji gimnaziji ali realki c) SŠ slovenizirane že 1918/1919, oba spola v SŠ in VŠ enakopravna – skupaj v razredih d) učenje nemščine so opuščali, uveljavljala se je zlasti francoščina (zaradi tradicionalnega srbsko-

francoskega zavezništva) e) leta 1919 je bila ustanovljena univerza v Ljubljani, ki jo je sestavljalo 5 fakultet (teološka, pravna,

filozofska, tehnična in nepopolna medicinska) znanstvena dela, strokovna terminologija v slovenskem jeziku

f) akademija znanosti in umetnosti (AZU) g) Univerza in AZU financirani iz jugoslovanskega državnega proračuna (1929 Aleksander želel ukiniti,

Mihajlo Rostohar jo je preimenoval v Univerzo kralja Aleksandra, ni bila ukinjena!) 2. Največji delež pismenih v Sloveniji 90%, v ostalih delih Kraljevine Jugoslavije 40%. 3. Uradni državni jezik srbsko-hrvaško-slovenski.


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LX

4. Ostale kulturne ustanove a) narodni gledališči v Mariboru in Ljubljani podržavljeni b) narodna galerija – likovniki in kiparji c) Radio Ljubljana 1928 d) knjižnice – NUK tik pred 2. vojno (Plečnik) e) vsaka politična stranka ima svoja kulturna in telovadna društva (Sokoli – liberalci, Orli – SLS) f) Vladimir Šubic – nebotičnik

5. Likovna umetnost a) Tone in France Kralj, Veno Pilon, Avgust Černigoj, B. Jakac, I. Kobilca b) smeri ekspresionizem, konstruktivizem

6. Glasba – opera – skladatelja Kogoj, Osterc, Gerbič 7. Prvi film – V kraljestvu Zlatoroga

Druga svetovna vojna (1941-1945)

Aprilska vojna in razkosanje

1. Aprilska vojna in razkosanje a) jugoslovanska vojska je izvedla državni udar, oblast prevzame general Simović, ki razglasi kralja

Petra za polnoletnega; Jugoslavija kljub temu ostane v trojnemu paktu b) Hitler jo ima za nezanesljivo članico trojnega pakta, zato jo fašistične države 6.4.1941 napadejo c) vojna ni bila napovedana, blitzkrieg – bombni napadi na večja mesta (Ljubljana, Zagreb, Beograd),

bombnim napadom sledi prodor motoriziranih enot d) Jugoslovanska vojska se neuspešno spopada s fašističnimi vojskami – ni bila izvedena popolna

mobilizacija, uporabljajo taktiko 1. svetovne vojne; v 11 dneh jugoslovanska vojska kapitulira 2. Fašistične države si razdelijo ozemlje Jugoslavije

a) Bolgarija zasede Makedonijo, Kosovo, J Srbijo b) Italija zasede Črno Goro, Ljubljansko pokrajino (Ljubljana, Notranjska, Dolenjska) c) Nemčija zasede Banat (del Vojvodine), Štajersko, Koroško, Gorenjsko, nekaj vasi v Prekmurju , v

Srbiji prepusti oblast policiji pod vodstvom Nedića d) Madžarska zasede Prekmurje, deli Vojvodine e) 10.4. 1941 nastane NDH in obsega Hrvaško, Bosno, nekaj vasi pri Obrežju – sprejemajo

protijudovsko zakonodajo, Srbe spreobračajo iz pravoslavcev v katolike, če se niso spreobrnili so jih pošiljali v taborišča, največje v Jesenovcu

Okupacijska politika na slovenskem ozemlju

1. Skupen namen vseh treh okupatorjev a. priključiti zasedena območja k svojim državam (Italiji, Nemčiji, Madžarski) b. uničiti Slovence, kot narod – etnocid c. pridobiti delovno silo – TODT, naravna bogastva

2. Italijanska okupacijska politika a. cilj: Slovence asimilirati na daljši rok – kulturnostna politika b. 3.5.1941 so Ljubljansko pokrajino priključili k Italiji, ki dobi poseben status

- slovenskih fantov niso vpoklicali v italijansko vojsko (v Julijski krajini so jih) - dvojezičnost v uradih - pouk v šolah je potekal v slovenskem jeziku, kot obvezen učni predmet uvedejo italijanščino - kulturne in javne ustanove nadaljujejo z delom, priseči morajo lojalnost Italijanom

c. zaradi mile okupacijske politike Italije v Ljubljansko pokrajino prebeži veliko ljudi iz nemškega okupacijskega ozemlja (največ izobražencev)

d. Ljubljana postane središče slovenskega osvobodilnega gibanja (OF, radio Kričač, Slovenski poročevalec, vodstvo OG) – KPS Čebine 1937 (Kardelj, Kidrič, Tončka Čeč)


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXI

e. 1942 se italijanska politika do Slovencev zaradi oboroženega odpora zaostri (Roška ofenziva) – zapori, taborišča (Rab, Gonars)

3. Nemški okupacijski sistem a. najhujša raznarodovalna politika b. opravičevali so jo s tem, da je na Štajerskem in Koroškem nemški narodni, kulturni in življenjski

prostor (Lebensraum) c. nemški raznarodovalni ukrepi

- ukinitev slovenskih društev, političnih strank in organizacij ter zaplemba njihovega imetja - prepoved slovenskega tiska - uničevanje knjig, streljanje talcev (civilisti, ki so bili ustreljeni kot maščevanje partizanom) - vpeljava nemških izobraževalnih ustanov od vrtca naprej - prisilno vpisovanje odraslih v nemške organizacije – Štajerska/Koroška domovinska zveza - obvezni tečaji nemščine

d. Sprememba imen mest - Hrastnik Hrastnigg Eichtal - Trbovlje Trifail - Zagorje Sagor Edlingen (Kosezi)

e. politično in rasno ocenjevanje Slovencev (stran 27) – nemški načrt izgnati od 220.000-260.000 Slovencev - 1. val junija 1941 – 7.300 zavednih Slovencev izgnanih v Srbijo, na Hrvaško (NDH) - 2. val – priseljenci v Slovenijo po 1914 so bili avgusta 1941 izgnani v NDH (v Titovi Jugslaviji je bil

v spomin na te dogodke organiziran »vlak bratstva in enotnosti«) - 3. val – tisti, katerih posestva so potrebovali za nemško kolonizacijo (Posavje, Obsotelje) oktobra

1941 – julij 1942 (36.000 oseb v Nemčijo – delovna taborišča) - v izpraznjene slovenske domove naseljujejo Nemce

f. izgon sorodnikov partizanov in ubitih talcev - od 1942 – 1944 v koncentracijska taborišča 8000 ljudi - ločitev otrok od staršev – ukradeni otroci

g. Nemški okupator je izgnal 63.000 Slovencev, 17.000 jih je pobegnilo v Ljubljansko pokrajino ali v NDH

4. Madžarski okupacijski sistem a. podoben kot nemški, vendar manj nasilen b. cilj madžarizacija Prekmurcev (v 1. Jugoslaviji so jih slovenizirali), zato prepoved slovenskega jezika

in uvedba madžarskega jezika v šole in urade c. izgnanih ni bilo veliko, saj ni bilo veliko slovenskih izobražencev in duhovščine

Odnos Slovencev do okupacije – polarizacija

1. Za sodelovanje z okupatorjem (kolaboracija) a) se določijo tradicionalne politične stranke, saj so bile oslabljene (SLS/JRZ – Korošec umrl 1940, del

vodstva /Miha Krek/ v tujini; liberalci/JNS že v Kraljevini Jugoslaviji šibki) b) pogajanja z Nemci

- aprila 1941 v Ljubljani tradicionalne stranke ustanovijo narodni svet (nekakšna vlada Slovenije) – ni KPS, na čelu je bil ban dravske banovine Marko Natlačen

- pogajati so se šli v Celje – naj okupirajo celo Slovenijo, status kvizlinške države zavrnejo - tradicionalne stranke stopijo v italijansko konzulto 14 članski sosvet

c) namen tradicionalnih strank – bojevali naj bi se ostanki Jugoslovanske kraljeve vojske – četniki pod vodstvom D. Mihajlovića

d) izberejo taktiko čakanja na ugoden izid na svetovnih bojiščih, ob koncu vojne pa bi prevzeli oblast v Jugoslaviji

e) Jugoslovansko begunsko vlado (Peter II. Karadjordjević) v Londonu priznava protifašistična koalicija


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXII

f) poskusi sodelovanja med četniki (Srbija, Črna gora) in partizani jeseni 1941 (pogovori Tito-Mihajlović), saj partizani že poleti osvobodijo velik del Srbije (Užiška republika), propadejo in četniki sodelujejo z nemško vojsko; četniki napadejo Užiško republiko, vlada tega ne podpira

2. Boj proti okupatorju a) organizira KPJ oz. KPS-ima izkušnje z ilegalnim delom (tisk, propaganda) in vojno, saj so sodelovali v

španski državljanski vojni b) cilj KPS/KPJ tudi prevzem oblasti po vojni c) poleti 1941 nastanejo partizanske čete, za komandanta Vrhovnega štaba imenujejo J.B. Tita,

voditelja KPJ d) središče OG na Slovenskem je najprej v Ljubljani

- 26.4.1941 nastane protiimperialistična fronta - prepričani so, da je 2. sv. vojna boj med imperialističnimi državami, ki se jim bodo delavci pod

vodstvom komunistov uprli in vojno izrabili za izvedbo revolucije (vpliv SZ) - 4 ustanovne skupine (KPS, krščanski socialisti – Kocbek, levica Sokola, kulturni delavci – J.

Vidmar) - 22.6. (napad na SZ) se preimenuje v OF (Boris Kidrič, Edvard Kardelj) - mreža odborov OF (okrajni, okrožni, terenski) in struktura kaže na politično organiziranost (IO

Vrhovnega Plenuma OF) – B. Kidrič - vsak odpor zunaj OF razglasijo za razbijanje enotnosti naroda – ustreli VOS – Varnostna

Obveščevalna Služba (organizira KPS) - Radio Kričač, časopis Slovenski poročevalec - OF je bila tudi politično organizirana (IO VP OF) in to je zapisala v temeljnih točkah OF januarja

1942 e) stik med predvojno oblastjo in begunsko vlado v Londonu

- vzpostavljeni jeseni 1941 - Liberalci in SLS so imeli vsak svoje oborožene enote taktika čakanja (Petrova garda,

Prebujena Slovenija) - Slovenski oficirji (Ašič, Novak) hočeta vzpostaviti četniško vojsko (plava garda) - politični program meščanskega tabora novembra 1941 predstavi na radiu BBC Alojzij Kuhar

Londonske točke f) podobnosti med Temeljnimi točkami OF in Londonskimi točkami – razlika je v ureditvi

sodelovanje nemogoče - meščanski tabor OF očita, da jo vodi ilegalna KPS - KPS/KPJ pa noče z nikomur deliti oblasti

Osvobodilna vojna

1. Vodstvo OF izda poziv za odpor proti okupatorju poleti 1941 nastajajo partizanske čete – manjše akcije, sabotaže (Revirska, Celjska, Krimska, Brežiška)

2. Decembra 1941 se začnejo večji napadi na okupatorjeve enote (čete se povežejo v bataljone) – Tovarna usnja Šoštanj

3. Januar 1942 se Cankarjev bataljon direktno spopade z nemško vojsko na Dražgošah - po nekaj dneh se bataljon umakne, po umiku so se maščevali civilistom (smrt, taborišča, požig) - meščanski politiki in cerkveni voditelji obtožijo NOG za represalije (maščevanje) okupatorja

4. Prvo večje osvobojeno ozemlje 1942 v Ljubljanski pokrajini a. spomladi 1942 partizani osvobodijo ozemlje od Kolpe skoraj do Ljubljane, NOO, kakor v Užiški rep.

(Kočevski rog)-baza 20 italijanska roška ofenziva poleti 1942 krutost italijanskih vojakov – požig vasi, streljanje talcev, taborišča (Rab, Gonars) – (Maša za moje umrle – knjiga)

b. vodstvo OF in VŠ se umakneta v Polhograjske dolomite dolomitska izjava marca 1943 - vse politične organizacije v OF so prepovedane (Sokoli, Kršč. socialisti) - edina dovoljena je KPS


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXIII

c. v tem času partizani uničijo italijanski bataljon v Jelenovem žlebu nad Ribnico d. januarja 1943 nemška vojska uniči Pohorski bataljon na Osankarici – 69 mrtvih – zamre NOG na

Štajerskem šele januarja 44 pohod XIV. divizije, da bi nastajale partizanske čete

Kolaboracija, državljanska vojna in ostalo

1. Protirevolucionaren oz. protipartizanski tabor ni bil enoten, kljub temu ga je združevalo odklonilno stališče do KPS oz. OF (zlasti katoliški tabor, ki je bil pod vplivom Vatikana, čeprav je Italija napadla Yu), njihova vojska so četniki – Karel Novak (neuspešni)

2. Propadel je narodni svet, kasneje v konzulti. Marca 1942 ta tabor ustanovi Slovensko zavezo (neenotna, nezaupanje med voditelji strank, v primerjavi z OF ne pritegne ljudskih množic).

3. Program Slovenske zaveze a. boj proti OF, saj pričakujejo zmago protifašistične koalicije b. begunsko vlado v Londonu priznavajo za edinega zastopnika Jugoslavije c. začnejo sodelovati z okupatorjem, po dveh letih zamre 1944 se organizira v Narodni odbor za

Slovenijo 4. Kolaboracija

a. zaradi delovanja VOS (pobijanje cerkvenih dostojanstvenikov in ostalih) katoliški tabor zahteva - italijansko zaščito ali - dovoljenje za oblikovanje protipartizanskih enot poleti 1942 nastane 1. vaška straža v Št.

Joštu nad Horjulom - Italijani imenujejo vaške straže MVAC (protikomunistična milica); oborožujejo jih Italijani in

bojujejo se na italijanski strani nedopustna/vojaška kolaboracija, idejni voditelji so politiki SLS b. poleti 1942 – državljanska vojna (MVAC sodeluje v roški ofenzivi), omejena na Ljubljansko pokrajino c. slovenski politiki iz Londona opozarjajo MVAC in slovenske četnike na nedopustnost sodelovanja z

okupatorjem d. sredina – to so bili meščanski politiki in intelektualci, ki niso bili ne za OF in ne za tradicionalne

meščanske stranke - hoteli so doseči pomiritev med sprtima stranema (KPS-levica&SLS-desnica)-neuspešno - opozarjali so na posledice državljanske vojne

5. Kapitulacija Italije a. Septembra 1943 NOG zajame težko orožje in dobi premoč nad nasprotniki (četniki, MVAC)

- nastane obsežno osvobojeno ozemlje (Lj. pokrajina, razen Ljubljane) - prihod novincev v partizane - spodbudi se partizansko gibanje na Primorskem - NOG uniči četnike na Grčaricah in vaške straže na Turjaku preživeli ustanovijo Slovensko

domobranstvo b. Ljubljansko pokrajino zasede nemška vojska in jeseni 1943 začne ofenzivo na osvobojeno ozemlje osvojijo le večja mesta in prometne povezave, saj jim primanjkuje vojakov za manj pomembna bojišča na Balkanu (Kursk). Bela krajina postane središče NOG.

6. Civilno prebivalstvo med vojno a. pomanjkanje v Dravski banovini že v začetku 1941 – živilske karte b. po kapitulaciji Jugoslovanske vojske plenjenje vojaških skladišč s hrano c. okupacijske oblasti zagotovijo najnujnejšo preskrbo, max. cene, vendar veliko pomanjkanje

določenih izdelkov (zdravil); ni smrti zaradi pomanjkanja hrane 7. Gospodarsko izkoriščanje slovenskega ozemlja

a. nemški okupator - okupiral industrijsko najbolj razviti del Dravske banovine - zasegli so premoženje (položaj v Nemčiji! – racionalizacija, pomanjkanje vsega, tudi delovne sile) - gradnja vojaških tovarn (letalski deli) v Mariboru, tovarna glinice in aluminija, hidroelektrarne na

Dravi, posodabljanje rudnikov


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXIV

b. italijanski okupator – Ljubljanska pokrajina - prenaseljenost Ljubljane zaradi umika iz nemškega okupacijskega območja - pomanjkanje vsega - porast cen za 275% - ni večjih gradenj, saj je kmetijsko področje - uničene železnice, mostovi v Ljubljanski pokrajini (uničevali partizani)

8. Kulturna dejavnost med vojno a. na nemškem in madžarskem okupacijskem območju je ni b. italijansko okupacijsko območje (Ljubljanska pokrajina)

- v kolikšni meri prilagajati kulturo italijanske oblasti? (narodni izdajalec/ker so všeč prireditve?) - italijanska cenzura - v šolah italijanščina - OF razglasil bojkot italijanskih prireditev (če si šel, so te lahko obsodili); kulturni molk! - legalni časopisi so prirejali novice - ilegalni časopisi – Slovenski poročevalec, Delo - NOG organizira partizanske bolnišnice, mitinge (Baza 20, bolnica Franja; predstave, pevski zbor) - na osvobojenem ozemlju delujejo

1) Slovensko narodno gledališče 2) Znanstveni inštitut (pripravljal gradivo za nove meje po vojni), slikarji, glasbeniki – Kajuh,

Jakac, Matej Bor 3) ljudske šole

Uveljavitev NOG v protifašistični koaliciji

1. Uveljavitev NOG v protifašistični koaliciji a. se začne po kapitulaciji Italije, saj naraste število partizanov (PRAVI partizani so umrli 1943!) b. Balkan postane eno izmed možnih področij izkrcanja angloameričanov – močni partizani,

osvobojeno ozemlje v NDH (BiH) c. nemška vojska hoče ob sodelovanju četnikov uničiti partizane Neretva, Sutjeska 1943 d. spremenjen odnos angloameričanov do četnikov e. Teheranska konferenca novembra 1943 – Titova vojska dobi status sobojevnice zato se NOG

začne pripravljati na prevzem oblasti 2. Ustanavljanje političnih teles

a. zasedanje AVNOJa (PSNOJ – Protifašistični svet narodne osvoboditve Jug.) v Bihaću novembra 1942 najvišje predstavniško telo NOG (slovenskih predstavnikov ni bilo-roška ofenziva)

b. zasevanje AVNOJa v Jajcu 29.11.1942 - AVNOJ postane zametek skupščine - NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) ustanovljen kot nova vlada, predsednik

postane Tito - slovenska in hrvaška primorska naj se vključita v Jugoslavijo

c. begunska kraljeva vlada in kralj ne smeta zastopati jug. narodov nov predsednik jug. vlade v Londonu postane Ivan Šubašić

3. Sporazum Tito – Šubašić junij 1944 na Visu a. AVNOJ in NKOJ priznana kot začasna skupščina in vlada, vanj se vključijo tudi predvojni politiki, ki

niso sodelovali z okupatorjem 4. Ustanovitev slovenskih oblastnih organov

a. Kočevski zbor – 1943 ustanovljen 120 članski SNOO (prej VP OF) – Slovenski narodnoosvobodilni odbor (kot v Jugoslaviji AVNOJ) vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda

b. Črnomelj 1944: SNOO SNOS (začasni slovenski parlament); predsedstvo SNOSa postane začasna slovenska vlada

c. 5.5. 1945 Ajdovščina – SNOS imenuje Narodno vlado za Slovenijo (Boris Kidrič)


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXV

5. Sodelovanje Slovencev z Nemci a. le v Ljubljanski pokrajini! b. Leon Rupnik postane predsednik Ljubljanske pokrajinske uprave in voditelj/ustanovitelj

Slovenskega domobranstva (sodelujejo v vojaških akcijah z Nemci, so pomožna policijska sila za varovanje prometnih poti) – prisega U/180

c. slovenski politiki v emigraciji/Londonu in meščanski politiki poskušajo Rupnika odvrniti od sodelovanja z Nemci

d. proti sodelovanju z Nemci so tudi slovenski meščanski politiki ustanovijo Narodni odbor za Slovenijo oktobra 1944 in čakajo na izkrcanje AA ter sodelovanje z njimi

e. 3.5.1945 zaseda Narodni odbor na Taboru v Ljubljani - narodno državo Slovenijo je oklical kot del Kraljevine Jugoslavije, proglasil tudi Narodno vlado in

slovensko narodno vojsko – domobrance - parlament/narodni odbor je bil obnovljena Slovenska zaveza

Konec vojne na Slovenskem

1. Situacija na svetovnih bojiščih 1944 – osvobajanje Beograda in Srbije oktobra 1944 (partizani+delno RA) 2. V Beograd

a. se preselijo AVNOJ in NKOJ b. sklenjen 2. sporazum Tito-Šubašić

- volitve v skupščino po koncu vojne - izvoljena skupščina bo odločala o monarhiji oz. republiki

3. Marec 1945 v Beogradu a. razglasijo Demokratično federativno Jugoslavijo b. imenujejo vlado (Tito-predsednik, Šubašič-zunanji minister) c. Partizani so preimenovani v Jugoslovansko armado, katere glavni cilj je osvoboditi Jugoslavijo d. ustanovijo politično stranko Ljudsko fronto Jugoslavije (KP je še vedno prepovedana!) komunisti

se pripravljajo na volitve 4. Osvobajanje Jugoslavije

a. oktobra 1944 so partizani osvobodili Beograd s pomočjo RA b. boji na sremski fronti do aprila 1945 c. sovjetsko-nemško bojišče je spomladi 1945 na našem ozemlju, RA osvobodi Prekmurje in gre v

Avstrijo d. 4. Jugoslovanska armada osvobaja obalni del, Istro, 1.5.1945 Trst e. 8.5.1945 pride Kokrški odred do Celovca (Zedinjena Slovenija 1848) f. osvoboditev Ljubljane 9.5.1945 g. vojna se konča 15.5.1945 – Poljana na Koroškem, ko se predajo zadnje nemške enote h. protifašistična koalicija je imela dogovor, da sodijo vojnim zločincem doma, le največjim nacistom

pred mednarodnim sodiščem; poboji: - 12.000 domobrancev - ustaše, četnike (Tezno, Stari Hrastnik, Huda jama, Kočevski rog)

Druga Jugoslavija – Slovenci po letu 1945

1. Nastanek Demokratične federativne Jugoslavije – DFJ a. po sporazumu Tito – Šubašič nastane marca 1945 DFJ (o ureditvi bo odločala ustavodajna

skupščina) b. organi oblasti

- kraljevo namestništvo - razširjeni AVNOJ - skupna vlada


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXVI

c. predsednik Josip Broz Tito d. podpredsednik in zunanji minister Šubašić

2. Oblast prevzame KPJ a. KPJ utrjuje vezi s SZ in utrjuje centralizem

- slovenska partizanska vojska je razpuščena in vključena v JA, slovenski jezik se ne uporablja - zagovornika centralizma pri nas Edvard Kardelj in Boris Kidrič

b. v zaostrenem političnem položaju potekajo volitve c. 3. zasedanje AVNOJa

- AVNOJ se preimenuje v začasno ljudsko skupščino (vključeni poslanci skupščine 1938) - večino v začasni skupščini so imeli člani Ljudske fronte (KP) - zakoni: o ustavodajni skupščini, volilnih imenikih, volitvah (ni opozicije), agrarni reformi in

kolonizaciji, svobodi govora, tiska (cenzura), veroizpovedi, društvih, zborovanjih, državljanstvu - vpliv KPJ na medije – prepovedo časopise opozicije - delovanje OZN-e – Organizacija za zaščito naroda (zapira politične nasprotnike)

d. že pred volitvami izstopijo iz vlade Šubašić in ministri opozicije (primerjava 1920, Korošec!) e. volitve 11.11.1945

- v Sloveniji priprave na volitve bolj umirjene, saj so si komunisti preko OF zagotovili politični monopol že pred vojno z dolomitsko izjavo izgubi koalicijski značaj

- OF se vključi v državno LF-njen nosilec Tito - Zmaga LF z 88% (volile ženske, razočaranci nad 1. Jugoslavijo, privrženci NOG) - 29.11.1945 je bila razglašena FLRJ (prej DFJ)

3. Tesni sodelavci Tita a. Milovan Džilas – podpredsednik FLRJ b. Edvard Kardelj – pisec ustav, ideolog c. Aleksander Ranković – minister za notranje zadeve (UDBA), član CK ZKJ

4. KPJ uvaja sovjetski tip vladavine – sovjetizacija a. ustava FLRJ 1946 po vzoru SZ, strog centralizem namesto federalizma

- delitev oblasti (dejansko le peščica komunistov) 1) zvezna skupčina (dvodomna: zvezni zbor, zbor narodov) 2) vlada 3) prezidij (predsedstvo)

b. politično obračunavanje z nasprotniki se prestavi na sodišča politični sodni procesi proti - sodelavcem okupatorja - politikom, ki se med vojno niso vključili v OF - tistim, ki so obnovili politične stranke Stara pravda Nagodetov proces (Angela Vode)

c. Jugoslavija – federacija - 6 ljudskih republik - volitve v ustavodajno skupščino LRS oktobra 1946 – le lista Osvobodilne fronte - slovenska ustava januarja 1947 – dobimo svojo zastavo, grb, centralizacija – nimamo svoje

vojske, le nekaj pristojnosti v šolstvu, zdravstvu, kulturi d. gospodarstvo centralizirano – petletke, odklonimo pomoč Marshallovega plana e. močna cenzura

5. Povojna obnova a. delo pri obnovi države je postalo državljanska dolžnost ni bilo plačano, zanj so mobilizirali ljudi iz

vseh družbenih slojev, poklicev in starosti; delovne brigade so gradile ceste, mostove, zadružne domove, proge, tovarne,… zgradili so Novo Gorico, 14.000 slovenskih brigadirjev Šamac-Sarajevo; mnogo mladih je odšlo delat v mladinske delovne brigade, ki so veliko prispevale k obnovi poškodovanih objektov in gradile vrsto novih

b. intenzivna obnova je potekala med 1945-47; zaradi pomanjkanja vsega, so kramp in lopata ter kolo postali simboli prvih povojnih let; obnova je potekala na več načinov:


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXVII

- s prostovoljnim delom (množične delovne akcije prebivalstva, mladinske delovne brigade) - z udarništvom – delavec, ki je močno presegel normo ali delovne zahteve - s prisilnim delom političnih zapornikov in vojnih ujetnikov - zaradi tega je bilo za obnovo porabljenih malo sredstev

c. zaradi obnove hiter razvoj gradbeništva, rudarstva, gozdarstva, elektroenergetskih objektov, gradja HE na Dravi, tekstilna in živilska industrija (živilske nakaznice!)

d. Slovenija pri obnovi pomaga drugim republikam z materialom, kapitalom, strokovnjaki 6. Kmetijska politika

a. avgusta 1945 agrarna reforma izvedena še pred volitvami »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« b. zemljiški sklad:

- država vzame zemljo lastnikom kapitala, velikim kmetom, RKC, kolaborantom, banke - zemljo so delili malim kmetom (razdrobljenost)

c. kolektivizacija 1948-1954 – del posesti so dobila državna posestva in kmetijske delovne zadruge – KDZ (kolhozi v SZ) – le 5% prebivalstva ima svojo zemljo; gozdovi ostali državna last – 63%

d. reševanje viničarskega odnosa v Halozah (delali so za vino) in Slovenskih goricah ter kolonatskega v Primorju (delali so za hrano)

e. država kmetom kot zasebnikom ni bila naklonjena, saj jih je imela za nasprotnike socializma; tudi kmetje so v državi videli pravo mačeho, saj je vsilila še obvezni odkup/oddajo pridelkov državi po nizkih cenah skrivanje presežkov, prodaja na črnem trgu – zaradi pomanjkanja na trgu

f. hkrati z agrarno reformo, se je izvajala kolonizacija, saj so na jaltski konferenci sklenili, da se morajo nemške manjšine izseliti Apaško polje, Kočevsko, Vojvodino naselijo partizanske družine - sem se kolonizirajo partizanske družine iz svojih gorskih kmetij

7. Gospodarstvo a. nacionalizacija ali podržavljanje – država postane lastnica 90% vsega premoženja; cilji, ki jih je

oblast hotela doseči z nacionalizacijo - znebiti se meščanskega sloja prebivalstva - onemogočiti zasebni sektor - utrditi svojo oblast in zagotoviti popoln nadzor nad gospodarstvom - postaviti temelje za obnovo (1945-47) in kasnejše plansko gospodarstvo - dvigniti življenjsko raven prebivalstva - doseči vsestranski gospodarski razvoj in odpraviti zaostalost v nerazvitih republikah

b. 1. nacionalizacija 1946 - podržavijo rudnike, naftno industrijo, črno metalurgijo, veletrgovska, prometna, gradbena,

predelovalna podjetja - imenuje se tudi patriotična nacionalizacija, ker so podržavili zaplenjeno sovražnikovo lastnino

(nemškega prebivalstva ali namišljenih sodelavcev okupatorja); zaplemba se je v kazenskem zakoniku uveljavila kot dodatna kazen

c. 2. nacionalizacija 1948 - podržavijo kulturne, zdravstvene ustanove, hotele, manjša podjetja in trgovine - za to dopolnilno nacionalizacijo se je Jugoslovansko vodstvo odločilo zaradi zaostrenih odnosov

z Z in V država, zaradi težav pri uresničevanju petletke d. 3. nacionalizacija 1958

- podržavijo večstanovanjske, poslovne zgradbe in zemljišča, ki so presegla zemljiški max. 10ha 8. Načrtno gospodarstvo

a. 1. petletka 1947 – poglavitna cilja prve petletke: industrializacija – težka industrija in elektrifikacija države omogoči jo 1. nacionalizacija

b. ker ni tržnega gospodarstva, podjetja ne odločajo o ničemer, o vsem Zvezna vlada oz. planska komisija (birokrati – zato imenujemo to obdobje administrativni socializem do 1953, kasneje delavsko samoupravljanje) – načrtovala - proizvodnjo


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXVIII

- porabo - distribucijo izdelkov za vso državo - določala cene (te se ne oblikujejo na trgu glede na ponudbo in povpraševanje)

c. zapostavili so predelovalno industrijo in blago za široko potrošnjo d. pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, po sporu z Informbirojem še večje (boni, nakaznice

do 1951) e. hitro spreminjanje družbene in socialne podobe Slovenije

- deagrarizacija poveča se % delavcev - poveča se % prebivalcev mest

9. Spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo a. Vloga KPJ v Jugoslaviji

- sama pride na oblast, brez pomoči SZ - na ozemlju Jugoslavije ni enot Rdeče armade

b. vzroki za informbirojevski spor - Jugoslavija ne privoli v položaj satelita SZ; je za enakopravne odnose s SZ - spori glede Bolgarije in Albanije - Titov kult osebnosti močnejši, kot v ostalih državah V bloka – edini samostojno vodi državo, kot

Stalin SZ - glavni – obtožbe SZ oz. Stalina, da jugoslovanski komunisti ne sledijo izvirni ideji komunizma

(Marx, Engels, Lenin, Stalin) c. informbirojevski spor 1948 resolucijo Informbiroja Jugoslavija zavrne

- države V bloka prekinejo vse pogodbe z Jugoslavijo - Jugoslavija postane osamljena - Jugoslavija si prizadeva zgladiti spor s SZ in jo posnema

1) 2. nacionalizacija 1948 2) kolektivizacija 3) dachauski procesi

- 16.000 informbirojevcev (največ Srbov in Črnogorcev) poslani na Goli otok in Sv. Grgur Jugoslovansko vodstvo je strah, da bi delovali kot 5. kolona

d. posledice informbirojevskega spora - standard je padel večina proračuna je šla za oborožitev - investicije v gospodarstvo so se močno zmanjšale, prav tako število zaposlenih - povečana je bila vloga policije, UDBE

10. Iskanje drugačne poti socializma – samoupravljanje a. vzrok: po informbirojevskem sporu Jugoslavije išče zavezništva v Z bloku in ZDA; Jugoslavija dobi

gospodarsko in vojaško pomoč, izpeljati mora demokratizacijo političnega sistema b. 1953 se konča obdobje administrativnega socializma in se z ustavnim zakonom uvede socialistično

samoupravljanje c. glavne značilnosti tega obdobja:

- oblast prevzamejo delavci (delavski sveti), 1950 že samoupravljanje v industriji: »Tovarne delavcem!«

- namesto državne, je družbena lastnina - decentralizacija – odločanje o nekaterih zadevah se prepusti občinam, SZDL (Socialistična zveza

delovnega ljudstva – preimenovana LF) - ločitev partije in države

1) je bila izvedena le na formalni ravni, saj se KPJ preimenuje v ZKJ – Zvezo komunistov Jugoslavije – naj bi bila vodilna idejna sila, ki le usmerja družbo

2) SZDLJ (v njej bi množice politično in družbeno delovale – člani, predsednik Tito) - praznjenje zaporov in koncentracijskih taborišč, manj je političnih obsojencev - konec kolektivizacije, bonov, živilskih kart, obvezne oddaje pridelkov po 1951


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXIX

- investiranje v vse gospodarske panoge – predelovalna industrija, promet, trgovina – 2. petletka - dvig življenjskega standarda - ni več tako stroge komunistične cenzure - otoplitev odnosov s SZ po Stalinovi smrti (1955); stiki z Z in državami tretjega sveta – gibanje

neuvrščenih d. Zunanja politika v 50ih in 60ih letih

- otoplitev odnosov s SZ po Stalinovi smrti (1955 Hruščov obišče Beograd) - stiki z Z in državami tretjega sveta – gibanje neuvrščenih - Jugoslovani smo v 60ih letih dobili potne liste - na delo v ZRN: 1960 – 10.000; 1954 – 100.000 - Italijansko-Jugoslovanska meja najbolj prehodna med V in Z blokom

e. Jugoslavija ima še vedno veliko značilnosti, ki jih imajo komunistične države – 1 politična stranka (ZKJ), visoka stopnja zaposlenosti in socialne varnosti

f. ZKJ dopušča reforme le, če ni ogrožen njen monopol – zato številne reforme ostanejo na pol poti g. razlika z ostalimi komunističnimi državami

- upoštevala se je delna tržna zakonitost - gospodarstvo usmerjeno v potrošništvo (zlato obdobje do 1965) - višji življenjski standard (krediti, vikendi, avto, TV, hladilnik) - bolj dostopne informacije, saj je manj cenzure - država je bolj odprta proti svetu - večja svoboda v kulturi (film Vesna; revije Beseda, Perspektive, Revija 57; gledališče Oder 57 –

kritični do oblasti) 11. Oblastne politične organizacije

a. monopol KPJ oz. od 1953 imenovana ZKJ - njene komisije nadzorujejo vse kadrovanje; če nisi član ZKJ, nisi primeren za službo - čeprav je KPJ nastala 1919 kot delavska stranka, se ji ni uspelo razširiti med delavce in kmete

b. zato naj bi množice pritegnila LF/SZDL (vstopali celi kolektivi, društva, upokojenci), ki naj bi uresničevala odločitve ZKJ; 1953 postane Tito tudi predsednik SZDLJ

c. glavno vprašanje ZKJ razdvoji komuniste v 60ih letih: Do kam dopuščati liberalizacijo države in družbe, da ne bo okrnjen položaj ZKJ? - mlajši politiki/liberalni komunisti – za liberalizacijo, tržno gospodarstvo, politični pluralizem

poskušajo z reformami znotraj komunistične vladavine - starejši/konservativni komunistični politiki (Kardelj, Tito) še vedno poudarjali

1) razredni boj (kot v zgodnjem kapitalizmu), s katerim so delavci prišli na oblast in so proti liberalnemu kapitalizmu, čeprav so nekatere države s takšno politiko imele dobro socialno zakonodajo (skandinavske)

2) proti razvoju prometa, trgovine, liberalnemu kapitalizmu 3) mlajše politike označijo kot liberalce (partijski liberalizem, saj smo imeli le 1 stranko)

12. Partijski liberalizem v Sloveniji a. se je začel konec 50-ih let, ko je Boris Kraigher postal predsednik slovenske vlade; začel je

pripravljati gospodarsko reformo v Jugoslaviji, da bi dobila kredite mednarodnih bank, ta naj bi pospeševala gospodarstvo bolj razvitih delov države

b. liberalci so bili pri nas na višku v 2. polovici 60ih, ko je bil predsednik slovenske vlade Stane Kavčič – nujno reformirati gospodarstvo (turizem, bančništvo, trgovina, novi viri energije – nafta, plin, atomska,…), več avtonomnosti SZDL in republikam-iz federacije ustvariti konfederacijo

c. stare komuniste (Tito, Kardelj) je bilo strah, da bodo liberalni komunisti s temi zahtevami uvedli večstrankarski sistem liberalni politiki gredo predčasno v pokoj ali se umaknejo iz politike; gospodarstvenike odstavijo gospodarska stagnacija


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXX

Položaj Slovenije v drugi Jugoslaviji

Federativna država in nacionalna enakopravnost

1. FLRJ 29.11.1945 – centralizirana do 1950: zagovarjala tudi slovenska komunista Kidrič in Kardelj zaradi reševanja Z meje

2. Razredno vprašanje najpomembnejše za jugoslovanske politike – oblast naj dobijo socialno podrejeni sloji-delavci

3. Nacionalno vprašanje so imeli politiki za rešeno z razglasom federacije enakopravnih narodov; konec 50ih let so jugoslovanski politiki predlagali poenotenje – ena kultura, en jezik, en narod

4. V posameznih republikah so opozarjali na razlike in nerešena vprašanja v FLRJ a. jezikovno vprašanje in z njim povezano nacionalno

- v Sloveniji so politiki in pisatelji opozarjali na 1) podrejenost slovenskega jezika (SHJ v vojski, upravi, konzulatih, podnapisi pri filmih, TV

dnevnik do 1968, reklame) 2) medrepubliške odnose ne morejo obravnavati kot odnose med upravnimi enotami temveč

kot mednacionalne odnose, saj so republike oblikovane po nacionalnih mejah - na Hrvaškem – le pisatelji, opozarjajo na neobstoječ SHJ in zahtevali materni jezik - konec 60ih se izboljša položaj slovenskih kulturnih ustanov in položaj slovenskega jezika (TV,

podnapisi v kinu); v republiških skladih so ostajala sredstva, ki so jih do takrat pošiljali v zvezni proračun v Beograd – porabili za šolstvo, kulturo (gospodarska reforma 1965)

b. gospodarski vprašanje – Slovenija kot najbolj razvita republika plačuje največ v zvezni proračun in iz njega dobi najmanj

c. politično vprašanje - Slovenski politiki so v 2. Jugoslaviji imeli pomembnejši položaj kot v K SHS - Kardelj, Kidrič,

Kraigher, Dolanc - B. Kraigher avtor gospodarske reforme 1965

Krepitev državnosti Slovenije

1. Hitro menjavanje ustav – doseči večjo demokracijo in hkrati ohraniti vodilni položaj ZKJ 2. Avtorji ustav – Kardelj, (Đilas/Č.G./, Rankovič/Srb/)

a. 1946; ustavni zakon 1953 – socialistično samoupravljanje (delavski sveti) b. 1963, ko se FLRJ preimenuje v SFRJ, dopolnjena je z številnimi ustavnimi dopolnili/amandmaji

krepitev republik s teritorialno obrambo 3. Ustava 1974

a. Jugoslavijo približa konfederaciji b. dvodomna skupščina

- zvezni zbor - zbor republik in pokrajin ustava poveča pravice in vlogo republik (veto)

c. uvede tudi delegiranje (odpravi klasične volitve) d. nadaljuje delavsko samoupravljanje, ki okrepi nadzor komunistov nad celotno družbo e. ustava, ki je bila s svojimi 406 členi med najdaljšimi na svetu, pa tudi med najbolj težko razumljivimi f. največji nasprotniki ustave Srbi, saj sta Kosovo in Vojvodina dobili status avtonomnih pokrajin g. po Titovi smrti 1980 spor med zagovorniki in nasprotniki ustave pripelje do konca SFRJ

Gospodarski razvoj

1. Gospodarstvo v začetku 50ih let a. Posledice informbirojevskega spora na gospodarskem področju – lakota, ogrožena 1. petletka; po

pomoč na Z b. Jugoslavija uvede delno tržno gospodarstvo

- blago za široko porabo


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXXI

- začetki potrošništva - sprostitev notranje trgovine, bančništva - pospeševanje predelovalne industrije

c. 1952 začetek gospodarskega poleta do začetka 60ih (zlata leta) – narašča narodni dohodek, zaposlenost, plače kupna moč – samopostrežne trgovine

d. južni deli SFRJ izvažajo po zgladitvi spora s SZ v V blok – klirinška menjava (blago za blago); Slovenija izvaža na Z – konvertibilna menjava

e. industrijska rast uspava državno vodstvo, ki ne dokonča reform gospodarski zastoj v začetku 60ih let

2. Gospodarska reforma 1965 a. avtor Boris Kraigher b. ukrepi, ki so pozitivno vplivali na razvoj gospodarstva so bili

- devalvacija dinarja - davčna reforma - delna sprostitev tržnih zakonitosti - večje naložbe v prestrukturiranje gospodarstva - uvajanje novih tehnologij - cene, življenjski stroški in inflacija so se ustalili - ker so podjetja bolj samostojno razpolagala z dobički je rasla delovna storilnost in plače - novi viri energije so postali plin, nafta, jedrska energija

c. hkrati so se kopičile negativne posledice - večji uvoz kot izvoz trgovski deficit (primanjkljaj) naraščal - dvig plač ogrožal razvojne projekte

d. po smrti B. Kraigherja, je reforma leta 1966 zastala 3. Slovensko gospodarstvo v 50ih

a. zgled skandinavske in Z države b. izvažamo na Z in Hrvaško – plačilno sredstvo ameriški dolarji c. težave slovenskih podjetij zaradi

- upadanja vrednosti jugoslovanskega dinarja - zastarela tehnologija (visoke plače) - premalo konkurenčnih proizvodov

4. Slovenija in gospodarska reforma 1965 a. predsednik slovenske vlade Stane Kavčič, ki se je zavzemal za partijski liberalizem b. gospodarstvo se lahko bolj prosto razvija – trgovina, promet (načrt za avtocesto Šentilj-Nova

Gorica), turizem c. vlaganje v šolstvo, znanost d. novi viri energije e. konec reforme 1973, ko odstavijo S. Kavčiča – obračun s partijskim liberalizmom f. država zoper preveč odloča o gospodarstvu, naftna kriza 1973 zaradi jomkipurske vojne še poslabša

razmere g. SFRJ veča uvoz in manjša izvoz, krizo rešuje s pretiranim zadolževanjem 1977-1980; posledice

inflacija, brezposelnost, upad življenjskega standarda

Kulturni razvoj

1. Federativna ureditev omogoči Sloveniji samostojen kulturni razvoj in razvoj šolstva 2. Dobimo osrednje slovenske državne ustanove – državni arhiv, državni radio, NUK – financirano so iz

republiškega/slovenskega proračuna. 3. Naraste število šol – OŠ, SŠ (strokovne in gimnazije), VŠ in študentov 4. Spodbujajo razvoj tehniških in naravoslovnih znanosti.


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXXII

5. Razvoj kulture pod vplivom KPJ/ZKJ, zgledovanje po SZ (rusifikacija) a. komunisti na vodilnih mestih kulturnih ustanov b. stroga cenzura – upoštevati ideologijo marksizma – leninizma, slaviti junake revolucije (NOB)

socialistični realizem c. do informbirojevskega spora ruska literatura, filmi d. Na svoji zemlji – 1. slovenski celovečerni film (1948)

6. Širi se mreža kulturnih ustanov a. knjižnice – krajevne, občinske, pokrajinske, NUK – financirajo jih občine

Položaj koroških Slovencev 1. Koroški Slovenci so bili izpostavljeni asimilaciji. Omejena je bila raba slovenskega jezika v javnih

ustanovah. 2. Do 1938 dokaj ugoden položaj – časopisi, društva, po anšlusu prepovedani, saj nacisti niso priznavali

slovenskega naroda izseljevanje v taborišča, preseljevanje. Vindišarska teorija – govorijo vindiš jezik, morajo govoriti Nemško in bodo Nemci.

Madžarska – porabskim Slovencem je dovoljeno govoriti le prekmursko narečje, ne slovensko. Ni bilo

slovenskih šol. Ideja Madžarov – spremeniti Slovence v Madžare. Po 2.sv.vojni dobijo Slovenci status narodne manjšine. – središče Monošter, šolanje v lastnem jeziku,

uporaba SJ na sodiščih, dvojezični napisi

Odprto vprašanje meje s Hrvaško

1. Hrvaška a. to je nekdanja meja med avstrijskim in ogrskim delom monarhije b. po 1. svetovni vojni je bila meja večkrat prestavljena

- glede na oblikovanje upravnih enot – oblasti, banovine v KSHS - ob priključitvi Prekmurja in Međimurja

c. po 2.svetovni vojni je prestavljena ob pridobitvi Istre in Primorske d. začrtale naj bi se meje med republikami v SFRJ, vendar se nikoli niso e. sporne točke ob Muri, Beli krajini, snežniških gozdovih – Trdinov vrh, spodnji tok Dragonje in meja

na morju arbitražno sodišče

Slovenski izseljenci in zdomci

1. Izseljenci a. vzroki za iseljevanje:

- ekonomski (konec 19. in 20.st.) - politični

I. po 1. sv.vojni iz Julijske krajine II. po 2. sv.vojni nasprotniki komunizma

2. Zdomci – začasni izseljenci a. odšli so na delo v tujino in se nameravajo vrniti v domovino po izboljšanju gmotnih razmer b. iz najmanj razvitih predelov Slovenije – Haloze, Prekmurje, Bela krajina, Obsotelje c. da bi zaustavili zdomstvo, je 1971 vlada določila manj razvita območja Slovenije, ki dobijo več

sredstev iz proračuna d. izseljenska društva v Avstraliji, Kanadi: časopisi, tečaji slovenskega jezika, radio e. 1956 je bilo prvo srečanje izseljencev v Sloveniji in od 1989 je tradicionalno Srečanje v moji deželi f. Slovenci so v nekdanjih republikah SFRJ zapostavljeni, saj jim Slovenija je posveča toliko pozornosti.

MANJKA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE TER DOLOČANJE MEJA, KAR JE NA LISTIH


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXXIII

Kako temačen je bil v resnici srednji vek? 1. Srednji vek in mi

a. oznaka za slabo, neprimerno npr. kot srednjeveške ceste, oprema bolnišnic, plače b. zgodovinsko obdobje za katerega značilni tudi razvoj, napredek, izumi; potrebno ga je presojati

glede na tedanje stanje družbe in stopnjo tehnološkega razvoja c. humanistični misleci so ga označili za temačno obdobje, ker so ga videli kot odklon od antičnih

vrednot d. ta miselnost je predlagala, ker je humanistična miselnost podlaga vsem poznejšim miselnim

tokovom in znanstvenemu zgodovinopisju; to je hvalilo humanizem in renesanso ter antiko e. srednji vek so začeli proučevati šele v 20.st. f. humanisti pa so antiko spoznali preko del, ki so jih hranile srednjeveške knjižnice – Frankovska

država (Diakon), Ostrogotska država (Boetij, Kasiodor), Vizigotska država (Izidor Seviljski) 2. Duhovna in posvetna moč Cerkve (ponovi papeško državo in RNC)

a. med preseljevanjem ljudstev je bila cerkev edina ustanova s trdno notranjo organizacijo b. v fevdalizmu postane še pomembnejša

- 1. stan duhovščina - papež zmaga v investiturnem boju, konča se 1122 z Wormskim konkordatom (posvetni vladarji

mu priznajo prvenstvo) c. v 12.st. se izoblikuje cerkveno ali kanonsko pravo

- velja za duhovščino in laike - pod vplivom rimskega prava - urejanje zakonske zveze (neločljiva), skrbstvo otrok, dajanje priseg, posojanje denarja - s tem cerkev postane urejevalka družbenih razmer v Z Evropi

d. nastanejo cerkvena sodišč (za duhovščino in laike); laikom sodijo tudi posvetna (fevdalna, mestna), vendar s potrditvijo cerkvenega sodišča

e. kazni - odvisne od teže greha, najhujše za herezijo ali krivoverstvo – grmada (Jas Hus) - ekskomunikacija ali izobčenje npr. papež Gregor cesarja RNC Henrika; njegovim podložnikom je

dovoljena nepokorščina, lahko bi izgubil tudi oblast - interdikt – ozobčenje mesta, dežele (U/227) - podeljevanje odpustkov le papež lahko v imenu boga odpusti grehe sproži reformacijo

f. samostani in srednjeveška družba - menihi so bili najbolj versko predani, težili k najvišji stopnji duhovnosti, ki je ne morejo doseči

med laiki - krščanski menihi najprej nastanejo v Egiptu in Siriji (živeli so v puščavi in iskali boga v molitvi ter

delu /puščavniki/) - v 6.st. so se menihi začeli združevati v skupnosti, ki so delovale po pravilih in jih je vodil opat

življenje v samostanu g. sv. Benedikt ustanovi Monte Cassino benediktinci

- razširijo se po Evropi, vključijo jih v cerkveno organizacijo in postanejo fevdalni posestniki – cerkveno plemstvo

- ukvarjajo z znanostjo (zeliščarstvo), izobraževanjem (samostanske šole), melioracijami, kolonizacijo, skrbijo za omiko in moralnost skupnosti

- veliko menihov z darovi obogati, tisti, ki hočejo še naprej živeti revno, odmaknjeno,… ustanovijo nove redove v 11.st. beli menihi (Stična) ali cistercijani in kartuzijani (Jurklošter)

- v 13.st. nastajajo beraški meniški redovi I. frančiškani (revščina, skrb za sočloveka; Sv. Frančišek, velike cerkve/za veliko vernikov/ v

gotskem stilu, poslikal Giotto) II. dominikanci (vodijo univerze, cerkvena sodišča) – verska (Španija, Rim)


Ko mlad vojak samo pomisli na rano, pobledi, star pa pogumno gleda kri. LXXIV

h. vera in verniki - vera je človeka spremljala od rojstva do smrti sprejemanje svetih zakramentov - bogoslužje ob praznikih in nedeljah, poteka v latinščini do protireformacije (16.st.) - sprejemanje vere preko podob, vitražev, oltrajev, razpel - Kristusovo žrtvovanje zaradi grehov človeštva (hostija, vino) - za srednjeveškega vernika značilna romanja k svetim krajem

I. odpuščeni jim bodo grehi II. romanja v času križarskih vojn v Sveto deželo, Rim, Santiago de Compostela III. zato v romarskih središčih gradijo velike cerkve, tekmujejo po velikosti in lepoti

3. Skrb za higieno a. Javna in zasebna kopališča (beri: čebri z vodo!) v večjih mestih že v 12.st.

- dojenčke so kopali vsak dan v topli vodi - zbirka nasvetov za zdravo življenje – Regimen sanitaris

b. Vv16. in 17.st. kopanje postane škodljivo – skoraj vsa javna kopališča v Evropi so zaprli c. Ponovna skrb za osebno higieno v 18.st. – dojenčke naj bi kopali vsak dan v mrzli vodi

4. Medicina a. Z njo so se najprej ukvarjali v samostanih – zeliščarstvo b. V 11.st. ustanovljena 1. laična medicinska šola v Z Evropi – Salerno (J Italije)

- posredovali arabsko, bizantinsko, judovsko znanje – ginekologija, anatomija (humanizem), kirurški priročniki

- izdajali diplome - skrbnik je bil cesar RNC Friderik II. – vsako 5.leto vsaj eno seciranje trupla

c. poznali bolnišnice/hospice (najprej so to bila zavetišča za siromake in popotnike – bolne in zdrave) d. v 19.st. kopalnice in kanalizacija v velikih mestih

5. Bolezni a. črna smrt ali bubonska kuga (1348-1351)

- umre 1/3 prebivalstva, največ v mestih - posledice za mesta (karantene – 40 dni osamitve), podeželje (na podeželju niso oboleli, selitve v

mesta), delovna sila je bolje plačana zaradi uporov, padejo cene nepremičnin 6. Revni in bogati

a. prepad revni:bogati je bil stanovsko pogojen, saj je srednjeveška družba stanovska kmetje:plemstvo

b. vladarji, samostani so revnim dajali miloščino npr, ob pogrebih pomembnežev, če so vladarji potovali po deželi (u/235)

c. srednji sloj – ne bogati, ne revni – se pojavi z nastankom mest; ideal meščanstva je skromnost, zato je med njimi razširjen kalvinizem

7. Lahkota iz izobilje a. v poznam srednjemu veku (13.-15.st) zaradi naraščanje prebivalstva, vojn (stoletna, rekonkvista) in

slabih letin lakota; požrešnost so imeli za smrtni greh b. bogati so bili vrh RKC, vladarji, meščani (Benetk, Genove, Pariza, Bruggea); gradili so palače, se

razkošno oblačili (barvne obleke), organizirali pojedine in si zato celo sposojali denar; črne obleke do konca 16.st. moderne (Filip II. španski), nato značilne za reveže

8. Šolstvo in izobrazba a. v rokah duhovščine, ki ne uvede šolske obveznosti, saj Biblijo tako razlagajo duhovniki b. v Frankovski državi – dvorna šola za uradnike, duhovnike, plemiče c. nastanek mest (11.-13./15.st.) mestne šole (branje, pisanje, računanje), univerze za ostale (nižja

duhovščina, vaganti – izobraženi klateži/trubadurji) – 7 svobodnih umetnosti na nižji stopnji, na višji medicino, teologijo, cerkveno/kanonsko pravo

d. novi programi v 17.st. – biologija, fizika, matematika (vpliv humanistov, reformatorjev) e. prve univerze – Salerno, Bologna; srednjeveška univerza v Parizu Robert de Sorbon


Ad suspicionem vulneris tiro pallescit, audacter veteranus crourem suum spectat. LXXV

9. Širjenje pismenosti a. v Evropi v 13.st. z uporabo papirja – iz duhovnikov in plemstva se širi na meščane b. izum tiska z gibljivimi črkami – J. Gutenberg 1456 tiskarne v okoli 200 evropskih mestih c. listi z novicami – predhodniki časopisa d. prodaja knjig – frankfurtski knjižni sejem 16.st.

10. Vraževernost in čarovniški procesi a. najhujše preganjanje čarovnic v stoletju razuma – 17.st. b. verovanje v čarovnice že v predkrščanskem času, čarovniška mrzlica v 14. in 15.st. 1. val

preganjanja čarovnic v 13.st. na J Francije, nato po več kot ½ Evrope c. Papež Inocenc VIII. je bil ogorčen zaradi množičnega občevanja s hudičem v RNC; dominikanca

odkrivata čarovnice z najboljšimi metodami (mučenje) in jih objavita v Kladivo čarovnic d. božja sodba – sodni postopek iz časa germanskih vdorov in pokristjanjevanja Evrope; bog ne more

zapustiti nedolžnega človeka; del božje sodbe je preizkus z vodo s katerim so še v 17.st. prepoznavali čarovnice

e. konec čarovniških procesov v 18.st., z razsvetljenstvom 11. Občutenje življenja in smrti

a. Srednjeveški vladarji so pokopani v znamenitih cerkvah, ki so povezane z njihovo dinastijo ali življenjskimi uspehi. Upali so, da bodo v teh objektih zveličani po sodnem dnevu. Ker so bili maziljeni, so enakovredni duhovščini in pokopani na najsvetejših krajih v grobnicah. Nagrobniki jih vedno prikazujejo z rokami, ki molijo (slavijo boga) ali takšnimi napisi na grobnicah.

b. smrt so ljudje dojemali kot del življenjskega ciklusa, čakali so na sodni dan - bodo šli v nebesa – če so opravljali dobra dela, molili, plačali odpustke-večno življenje - ali v pekel – večna poguba

c. na pokojnika se ni smelo pozabiti (molitve, odpustki), da ne bi obtičali v vicah d. v poznem srednjem veku so začeli meščani pisati oporoke, pogodbe; plemstvo pa prave

genealogije, s katerimi so dokazovali starost in ugled rodbine e. v renesansi grobnice ne slavijo več boga, ampak pokojnika; Ta je moral svet zapustiti tako, da je

postal neumrljiv in slaven – umiranje postane umetnost. Konec.. Morm rečt d sm kr mal žalostn d smo tuk hitr kunčal..

Documents

GESŠ Trbovlje (MATURITETNA) ZGODOVINAdijak.gess.si/alen.first/Zapiski 4.letnik/Zgodovina.pdf · LVIII Kulturni razvoj ... - nastanek 1861, priključitev enečija 1866 in Rima 1870