Upload
knjiznica-rogaska-slatina
View
252
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Â
Citation preview
GL
AS
ILO
KN
JIŽ
NIC
E R
OG
AŠ
KA
SL
AT
INA
KNJIŽNIČNI
UTRINKI J U L I J / A V G U S T 2 0 1 3
L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 4
S T R A N 2
» Knjige naj bodo
pripomoček za
ozaveščanje
družbenih
problemov in
odpravljanje
predsodkov.«
Janja Vidmar
Zahvaljujemo se ...
Kolofon
Letnik 1, številka 4
(julij/avgust 2013)
September 2013
Izdala in založila: Knjižnica Rogaška Slatina
Fotografije: Arhiv Knjižnice Rogaška Slatina,
Bukla, Google
Oblikovanje: Sigrid Horvat, dipl. bibl. in inf.
Tisk: Podoba, Matija Kvesić s.p.
Naklada: 50 izvodov
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Kazalo
Uvodnik……………………………...3
Odziv bralcev………………………..3
Poletne delavnice za otroke………...4
Poletni kino za otroke……………...7
Priporočila za odrasle…………….....8
Priporočila za mlajše………………..9
Kulturne drobtinice………………..10
Napovedujemo……………………..11
Uvodnik
S T R A N 3 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 4
Dragi bralci!
Poletje se neizbežno približuje
koncu, s tem pa tudi čas, ki
smo ga mnogi porabili za brez-
skrbno branje poletnega lahko-
tnega branja. Ponovno se bo
potrebno posvetiti vsakodnev-
nim opravilom. Tudi otroci so
že sedli v šolske klopi. Čas, ki
so ga poleti namenili branju,
delavnicam in druženju s film-
skimi junaki v naši knjižnici, bo
nadomestila šola. Toda verja-
memo, da na nas ne bodo
pozabili, kajti hitro bo potreb-
no poseči po knjigah za doma-
če branje, bralno značko, pa
tudi seminarske naloge bodo
kmalu na »sporedu«. Tako bo
jeseni knjižnica zaživela v novi,
delovni luči.
In kako ustvarjalni smo bili v
knjižnici poleti? Poskrbeli smo
za naše predšolske in šolske
otroke, ki smo jih dvakrat
tedensko razveseljevali z
ustvarjalnimi delavnicami.
Delavnice je obiskalo zelo veli-
ko otrok, njihov nasmeh na
obrazih pa je zahvala nam, ki
smo se zanje trudili in se še
bomo. Tudi dvorana v knjižnici
je vsak teden v avgustu pokala
po šivih, ko so mlade gledalce
razveseljevali filmski junaki.
Seveda brez pokovke in soka
ni šlo! Naj tukaj omenim še
pakete presenečenj, v katerih
so bile knjige po našem izboru
in namenjene vsaki starostni
skupini posebej. Ti paketi so
bili prava poslastica za mlajše
in starejše.
In tako smo ustvarjalno poletje
uspešno pripeljali do konca. A
tudi jeseni ne bomo prav nič
počivali. Pri nas se bo dogajalo
marsikaj. Naj vam razkrijem le
kanček dogodkov: prireditve
lokalnih in ostalih gostov, ura
pravljic za naše najmlajše, pes-
tro dogajanje ob tednu otroka
z obiskom znanega slovenskega
pisatelja in še veliko, veliko
zanimivega.
Zato ne pozabite na nas in nas
še naprej pridno obiskujte.
Jerneja Medved,
bibliotekarka
Odziv bralcev »Jesen je pričela barvati drevje.
Vrhovi kron so drug za drugim
porumeneli. Odmrli so prvi listi.
Veter jih je trgal z vej in vejic. V
kolobarjih so se spuščali z višine
na tla. Noči so bile vedno hlad-
nejše. Padle so prve slane in razli-
le po obledelem zelenju bogastvo
barv. Bukev je pordela, gaber in
javor sta rjavkasto zadahnila,
macesni so v soncu blesteli kakor
čisto zlato. Čimdalje bolj pa so se
kazale temnozelene smreke in
srebrno iglaste jelke. Borovci so
kljubovalno pogledovali s pobočij
v doline, kakor bi hoteli reči list-
natem drevju, da jih ni strah
zime.
Drevje se je čimdalje bolj obleta-
lo. Pod nogami je pošumevalo
listje. Divjad je postala nemirna.
Zajec se je umaknil večnemu
nemiru goščav pod samotne
grme na senožetih in pašnikih.«
Gornji odlomek iz knjige slo-
venskega pisatelja Janeza Jalna
je samo en delček iz bogastva
vseh zvrsti svetovne literature.
Izbral sem ga zaradi nazornosti
opisa prihoda jeseni v gore. Ko
to prebereš, si kar predstavljaš
lepoto gora jeseni in si v mislih
narišeš barvni film in skorajda
duhaš naravo in njene sokove.
Knjiga je bila zame vedno pred
filmom ravno zato, ker sem si
na podlagi prebranega filme
delal v glavi sam in sem jih take
tudi ohranil v spominu. V bis-
tvu so mi ostale v spominu
večinoma lepe stvari. Tudi
žalostnih odlomkov se spom-
nim, vendar bolj megleno, ker
sem si jih v mislih pofilmal
manj žalostne, kot so bili opi-
sani v knjigi, in jih včasih tudi
preskočil.
Zakaj tako dolg uvod? Zato, da
bolj nazorno pojasnim pred-
nost prebranega pred gledanim
oziroma prednost knjige pred
filmom in karikirano, knjige
pred računalnikom. Seveda to
ve samo pravi bralec. To pa
postaneš, če knjige začneš brati
kot otrok in nadaljuješ do poz-
ne starosti oziroma do konca
življenja. Knjiga ti je prijateljica
in te spremlja skozi življenje, ti
daje uteho, ti pomaga prebro-
diti slabe trenutke, te uči,
pomaga do modrosti, te nauči
razumeti lepoto in tudi kultu-
ro, ti daje napotke in informa-
cije.
Začel se je pouk in spet bo v
knjižnici pestro in upam, da
tudi veselo. Knjig je dovolj, v
knjižnici so prijazni, uslužni in
strokovni, manjka samo še
spodbuda za branje. Ta pa
mora priti z vseh strani, predv-
sem s strani staršev, družinskih
članov in pedagogov, medijev
ter seveda vseh bral-
cev. Truditi se mora-
mo, da vsem, predv-
sem pa mladim vzpo-
dbudimo željo po
branju, jim s tem obo-
gatimo običajen vsak-
dan, razširimo obzor-
je in jih s tem mogoče
tudi obvarujemo pred
stalnim čepenjem
pred računalnikom.
S takšno željo zaklju-
čujem moj predgovor.
Če nam bo pa uspelo,
bomo spet videli spo-
mladi ob podelitvi
bralne značke.
Rudi Matešič
S T R A N 4
POLETNE DELAVNICE ZA OTROKE
Na prvih polet-
nih ustvarjalnih
delavnicah za
otroke smo
skupaj izdelali
ribico v 3D teh-
niki.
Polovičko kro-
glice iz stiropora smo
najprej oblepili s serviet-
no tehniko, tako da smo
nanjo nanesli vsak svoj
prtiček z različnim moti-
vom.
Medtem, ko se je naša
kroglica sušila, smo izde-
lali še ribico, katero smo
s pomočjo šablone obri-
sali na barvni karton in
jo izrezali. Nato je sledil
zabaven del, saj smo
ribico okrasili s pisanim
papirjem in pobarvali s
flomastri. Ko je bila ribi-
ca okrašena, smo na
trup pritrdili stiroporno
kroglico. Na koncu so
nastale čudovite pisane
ribice!
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Ribica v 3D tehniki Ustvarjali smo v torek, 2. julija 2013, v Knjižnici Rogatec
in v sredo, 3. julija 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
S T R A N 5 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 4
Na drugih poletnih ustvar-
jalnih delavnicah smo
ustvarjali z lesom. V Knjižni-
ci Rogatec smo pare lesenih
ploščic poslikali v enakem
motivu in z akrilnimi barva-
mi. Skozi delavnico smo
tako okrasili več parov in si
izdelali igro spomin.
V Knjižnici Rogaška
Slatina pa smo na
drugih delavnicah
gostili prav poseb-
ne goste, saj so se
nam pridružili varo-
vanci VDC Šmarje
pri Jelšah. S sabo so
prinesli raznovrstne
izdelke iz lesa,
katere izdelujejo sami in nam tako
dokazali, kaj vse les
premore. Pokazali
so nam tehniko
žganja motivov v
les in prerisovanje
slik na ploščice s
pomočjo indigo
listov. Tudi sami
smo imeli možnost
poskusiti različne
tehnike in na kon-
cu smo si tudi v
Rogaški ustvarili
vsak svojo unikatno igro spomin.
rob slike pa smo nato priče-
li okraševati s pisanimi in
različno dolgimi slamicami!
Z lepilom smo jih pritrdili
na rob in si ustvarili pisan
košček poletja, s katerim si
lahko popestrimo sobo.
Na tretjih poletnih ustvarjal-
nih delavnicah smo se lotili
izdelovanja prav posebnih
okvirčkov. Na zlati karton,
ki je že imel izdelano mre-
žo, smo v sredinski kvadrat
najprej naslikali risbico s
poletnim motivom, zunanji
Ustvarjanje z lesom Ustvarjali smo v torek, 9. julija 2013, v Knjižnici Rogatec
in v sredo, 10. julija 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
Okvirčki s čudovito sliko Ustvarjali smo v torek, 16. julija 2013, v Knjižnici Rogatec
In v sredo, 17. julija 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
S T R A N 6
Dreamcatcher ali lovilec sanj Ustvarjali smo v torek, 23. julija 2013 v Knjižnici Rogatec
in v sredo, 24. julija 2013 v Knjižnici Rogaška Slatina
Na zadnjih poletnih
delavnicah za otroke
smo si postavili malce
zahtevnejši izziv in se
odločili, da bomo pos-
kusili izdelati prave lovil-
ce sanj. Delavnice so
tako zahtevale precej
ročnih spretnosti in vol-
je.
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Na koncu pa smo
na obroč pritrdili še
vrvice, na katere
In kako smo izdelali
lovilce sanj? Vsak otrok
je dobil svoj leseni
obroč, katerega smo
ovili z barvnim trakcem.
Nato smo izbrali barvno
vrvico, s katero smo
znotraj kroga spletli
mrežo, ki je morala biti
dovolj trdna in gosta, da
bo ponoči uspešno pre-
stregla vse slabe sanje.
smo nanizali barvne per-
lice in navezali pisano
perje!
S T R A N 7 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 4
V mesecu avgustu smo za
vse mlade in najmlajše orga-
nizirali dopoldansko družen-
je z risanimi junaki.
Vsak avgustovski četrtek ob
10. uri smo se tako zbrali v
dvorani Knjižnice Rogaška
Slatina in si ogledali sinhro-
nizirani risani film ob poko-
vki in soku.
Kot prvi film smo si 1. avgu-
sta ogledali risanko Rio,
zabavno zgodbo papagaja
Bluja, ki v iskanju družice
zapusti varnost domače klet-
ke in se odpravi v Rio de
Janeiro. Tam sreča simpatič-
no Jewel, toda da bi očaral
razigrano mladenko, se
mora udomačeni Blu najprej
naučiti leteti…
Nato smo si 8. avgusta ogle-
dali risanko Madagaskar 3.
V nadaljevanju živalskih pri-
god se pogumni lev Aleš,
čudaška zebra Martin, boječa
žirafa Milko in odločni povo-
dni konj Slavka odpravijo v
Monte Carlo, da bi našli pin-
POLETNI KINO ZA OTROKE
gvine in z njihovo pomočjo
odleteli nazaj domov, v
newyorški živalski vrt. Po sple-
tu nesrečnih dogodkov se
znajdejo med vagoni potujoče-
ga cirkusa, toda nastopajoče
živali niso navdušene nad priš-
leki, zato si morajo prijatelji
izmisliti osupljive cirkuške toč-
ke, ki bodo navdušile gledalce.
19. avgusta smo gledali film
Hotel Transilvanija. Sprem-
ljali smo nenavadno zgodbo o
skrivnostnem gradu, kamor se
pošasti iz vsega sveta zatečejo
pred nadležnimi ljudmi. Lastnik
Drakula skrbi za udobje in
počitek strašnih
gostov, toda
skrbi mu dela
svojeglava hčer-
ka Mavis, ki bi se
končno rada
osamosvojila in
raziskala svet. Še
več težav povz-
roči prihod nič
hudega slutečega
mladeniča Jonat-
hana, ki s svojimi
barbarskimi človeškimi navada-
mi ogrozi mrtvaško spokoj-
nost hotela in se zaplete v
romantično razmerje z Mavis.
29. avgusta pa smo kot zadnjo
risanko gledali Samovo
potovanje 2, kjer se po dol-
gih letih brezskrbnega želvjega
življenja Samo in Rok znova
znajdeta v ujetništvu, zato se
njegov pogumni vnuček Ricky
in njegova prijateljica Ella
odpravita na drzno reševanje.
Mala junaka se znajdeta v veli-
kanski avanturi, polni nevarno-
sti in divjih vodnih tokov. Med
tem Samo in Rok v velikan-
skem akvariju bogatega šejka
kujeta svoj načrt za pobeg, a
kot po navadi se njuni načrti
tudi tokrat končajo z obilico
zabavnega morskega kaosa.
Opis filmov iz strani
http://www.kolosej.si/
S T R A N 8
»Človeško telo je
roman o vojni v naj-
širšem pomenu bese-
de.« 52 izletov po Sloveniji
Blato, znoj in solze - Bear Grylls
PRIPOROČILA ZA ODRASLE
Človeško telo je roman o
vojni v najširšem pomenu
besede. O vojni v Afganis-
tanu, o vojni v medosebnih
odnosih – tako intimnih
kot družinskih – o vojni
človeka s samim sabo …
Skupina mladih italijan-
skih fantov odhaja na
vojaško misijo v Afganis-
tan. Vsak ima svoje raz-
loge, zakaj se želi odtr-
gati od dotedanjega živ-
ljenja in bližnjih. Za vse
je to prva pomembnejša
preizkušnja v življenju in
vanjo se podajajo nepri-
pravljeni in lahkoverni.
Giordano rahločutno in
domiselno izrisuje življe-
nje v vojski, medosebne
odnose v izrednih raz-
merah, vezi junakov z
zunanjim svetom, zlasti s
svojci. Kot v Samotnosti
praštevil je očitna deter-
miniranost protagonis-
tov s primarno družino.
Os romana sta ponesre-
čena vojaška operacija in
travmatična izkušnja pre-
živelih, ki odločilno vpliva
na njihovo ravnanje in
poznejše življenjske odlo-
čitve.
Paolo Giordano je že s svo-
jim prvencem Samotnost
praštevil dosegel vrtoglavi
uspeh, osvojil najuglednejši
italijanski knjižni nagradi
strega ter campiello in nav-
dušil bralce v več kot štiri-
desetih jezikih.
val gore in borilne vešči-
ne, med študijem pa
opravil naporen izbor za
pripadnike SAS, ki ga je
prignal do skrajnih meja
telesne in umske vzdrž-
ljivosti. Nato si je v stra-
šni padalski nesreči v
Afriki poškodoval hrbet.
Nihče ni vedel, ali bo
lahko še kdaj hodil. Ven-
Bear Grylls, pustolovec,
nekdanji pripadnik pose-
bne vojaške enote SAS
in voditelj resničnostne
oddaje Neverjetno pre-
živetje, je človek, ki pre-
mika meje. Odrasel je
na otoku Wight, kjer ga
je oče že pri mladih letih
naučil jadrati in plezati.
Kot najstnik je razisko-
dar je samo osemnajst
mesecev pozneje – pri
triindvajsetih letih – in
povsem v nasprotju s
pričakovanji zdravnikov
postal eden najmlajših
plezalcev, ki so se vzpeli
na Everest.
A to je bil šele začetek
njegovih neverjetnih
pustolovščin …
Festivali, prireditve, zgo-
dovina, kulturna, etnolo-
ška in naravna dediščina
ter nevsakdanje pusto-
lovščine – spoznajte Slo-
venijo na poučnih, izvir-
nih in zabavnih temat-
skih izletih za konec ted-
na. Knjiga, ki vas bo nav-
dušila nad popotniš-
tvom, odkrivanjem in
raziskovanjem Slovenije!
Tematska doživetja za
čisto vsak konec tedna
v letu.
52 idej za razgibane
konce tedna po vsej Slo-
veniji, v vsakem vreme-
nu, v vseh letnih časih,
vseh težavnostnih sto-
penj in za vso družino.
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Človeško telo - Paolo Giordano
PRIPOROČILA ZA MLAJŠE
S T R A N 9 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 4
Čudovita slikanica o prijatelj-
stvu in športu!
Slikanica Lipko in Košo-
Rok, izpod peresa priljublje-
nega avtorja mladinskih
knjig, Primoža Suhodolča-
na in z ilustracijami Gorazda
Vahna, mlade bralce nago-
varja z zgodbo o odraščan-
ju, poudarja pomen prijatelj-
stva, vzpodbuja športni
Kje je sreča? je prisrčna
knjiga z bogato ilustracijo.
»Mi pokažeš pot do sreče?«
sprašuje v gozdu mali lisjak
živali. Toda živali mu ne
morejo pomagati, kajti lisja-
ček išče prav posebno sre-
čo: srečo za svojo mamo!
In ta sreča je očitno zelo
dobro skrita …
Karou, ki je odkrila vzpore-
dni svet, naseljen s sovražni-
ma rasama himer in angelov.
Posledice, ki jih je prinesla
prepovedana ljubezen med
himero in angelom, pa so
tokratna srž knjige, ki se
ubada z notranjo bolečino
čustveno zlomljenih juna-
kov. Tem se sanje po bolj-
šem jutru sesujejo pod težo
starodavnega sovraštva,
predsodkov in vojne noros-
ti. Dnevi zvezd in krvi niso
namenjeni plahim bralcem,
saj Taylorjeva ne skopari z
nazornimi opisi nasilja in
blaznosti, po drugi strani pa
v njeni pripovedi tlita upanje
in hrepenenje. Treba
je samo odpustiti dru-
gemu pa tudi sebi …
Paranormalna romanti-
čna fantazija za zrelejše
b r a l c e
se bo
končala
prihod-
nje leto
z napo-
vedanim
p r i h o -
d o m
t r e t j e
knjige.
(Aleš
Cimprič)
Potem ko je prva knji-
ga, Hči dima in kosti, nav-
dušila tako kritike kot bral-
ce in se uvrstila med finalis-
te in dobitnike prestižnih
nagrad – med drugim je
zasedla vrh lestvice najbolj-
še mladinske knjige spletne-
ga portala Amazon za leto
2011 –, so bila pričakovanja
za novi del upravičeno viso-
ka. Ta so zlahka dosežena
tudi v precej temačnejšem
in intenzivnejšim nadaljevan-
ju, ki že na prvi pogled obe-
ta drugačen ton od prve
knjige. Pri prvem delu je
bilo gonilo knjige odkrivanje
neznanega skozi oči dekleta
Zbirka Hči dima in kosti - Laini Taylor
Kje je sreča? in Goska Lučka
Lipko in Košorok - Primož Suhodolčan
Predstavitev knjig na strani 8 in 9 je
povzeta iz spletnih strani Bukla in Felix.
duh in opozarja na pomen
sožitja z naravo.
Zgodba bo zagotovo nav-
dušila staro in mlado, še
posebej pa najmlajše šport-
ne navdušence, raziskoval-
ce in ljubitelje narave.
Spremljala jih bo ob navija-
nju za naše košarkarske
junake in ob lastnih šport-
nih uspehih.
Slikanica je zma-
govalna zgodba
razpisa Pravljica o
Lipku, ki ga je
Društvo slovenskih
založnikov izpelja-
lo v sodelovanju z
Javno agencijo za
knjigo RS in Euro-
Basketom 2013.
Goska Lučka je ganljiva
zgodba o otroškem strahu
pred neznanim in kako lah-
ko materina brezpogojna
ljubezen naredi vse mogoče.
Ljubka zgodba s toplim spo-
ročilom o pomenu ljubezni
in občutku varnosti.
S T R A N 1 0
Veronikina nagrada 2013
KULTURNE DROBTINICE
Na Festival Pranger je
vabljenih 9 izbranih slo-
venskih pesnic in pesni-
kov, 3 članice in člani
kritiške skupine za pes-
ništvo, 3 članice in člani
skupine prevajalk in pre-
vajalcev slovenske poe-
zije. Pranger se je doga-
jal v Rogaški Slatini,
nekdaj pa tudi v krajih
na Kozjanskem in v
Obsotelju, ki imajo
ohranjene prangerje. Od
leta 2012 se Pranger
dogaja tudi v prestolnici,
Ljubljani, s sestrskim
festivalom Mlade rime in
študentsko kritiško raz-
pravo. Letos so gostili
tudi Društvo sloven-
skih pisateljev, ki je na
sklepni prireditvi v
soboto, 6. julija, po jubi-
lejnem govoru predsed-
nika Državnega sveta
RS podelilo Stritarjevo
nagrado za mladega
kritika ali kritičarko.
Nagrado za mladega
obetavnega literarnega
kritika, je letos prejela
Gabriela Babnik.
okrog 250 naslovov)
izbrala pesnika mlajše
generacije (1983). Odlo-
čala se je med njim ter
Andrejem Brvarjem
(Material), Kristino
Hočevar (Na zobeh
aluminij, na ustnicah
kreda), Jurijem Hudo-
linom (Čakanje revolu-
cije in modrosti) in Pat-
r i c i j o P e r š o l j a
(Gospodinjski blues).
Predsednik žirije v svo-
jem poročilu uvodoma
Karlo Hmeljak, letoš-
nji dobitnik Veronikine
nagrade, si je nagrado
prislužil z zbirko Krčrk.
To je njegova druga pes-
niška knjiga, žirija pa
zanjo ugotavlja, da
»razkriva globoko zavest
o temeljnih dilemah pes-
nikovanja v tem ne le
ekonomsko ubožnem
času«.
Žirija je med petimi
nominiranimi avtorji
(pred tem je pregledala
ugotavlja, da tokratna
pesniška bera (se pravi
zbirke, ki so izšle med
lanskim in letošnjim
poletjem) »ni bila med
najbolj plodnimi in
ustvarjalno presežnimi v
zadnjem času. Nomini-
rane knjige povezuje
izrazita umeščenost v
čas in svet, sredi katerih
je ta poezija nastala, nji-
hove avtorje pa druži
socialni čut, s katerim
besedno obračunavajo s
tem časom in svetom.«
mi in slovenskimi usta-
novami.
Smisel festivala Pranger
je neposreden pogovor
med kritiki/poznavalci in
pesniki, med prevajalci
poezije in pesniki, med
pesniki in pesniki, preva-
jalci in prevajalci, in, zelo
pomembno, tudi pogo-
vor kritikov in kritičark
med sabo. Pogovor o
konkretnih zbirkah, pes-
mih, verzih, o merilih
poezije, pa tudi morebit-
ni teoretski nastavki za
širše smernice. Kritiki in
kritičarke prejmejo sez-
nam preteklo leto objav-
ljenih pesniških zbirk po
podatkih Nuka.
Festival ima vsako leto
izbrano državo oziroma
kulturo, v katere jezik
prevaja slovensko poezi-
jo, in iz katere skupaj s
partnerji povabi v goste
pesnice in pesnike.
Letos je izbrana država
Rusija. Program nasto-
pov Festival Pranger
pripravlja skupaj z ruski-
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
10. festival Pranger 2013
http://www.delo.si/kultura/
knjizevni-listi/veronikina-nagrada-
2013-pesniku-in-jadralcu-karlu-
hmeljaku.html
http://www.pranger.si/
NAPOVEDUJEMO ...
S T R A N 1 1 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 4
Teden otroka je program Zveze
prijateljev mladine Slovenije.
Temelji na obeleževanju Svetovne-
ga dneva otroka. Je projekt ZPMS,
ki se začne vsak prvi ponedeljek v
mesecu oktobru in traja 7 dni, v
letošnjem letu 2013 bo to natanč-
neje od 7. do 13. oktobra.
V Tednu otroka se organizirajo
različni prostočasni in razvedrilni
programi za otroke v vseh večjih
Njegov stil pisanja lahko označi-
mo kot akcijsko komedijo in
domišljijski humor, z veliko
količino mladostne razigranosti
in besednih iger.
Vabljeni, da se nam pridružite
………???.………
(Vir : http : / /s l .wik ipedia .org /wik i /
Primož_Suhodolčan)
Ob tednu otroka nas bo obiskal
znani slovenski pisatelj Primož
Suhodolčan!
Primož Suhodolčan je sodoben
otroški in mladinski pisatelj. Nje-
gova dela so zelo priljubljena med
otroki in mladostniki in so že več
let v vrhu najbolj branih knjig.
Primož Suhodolčan
… ob tednu otroka
Natančnejši razpored prireditev najdete na naši spletni strani www.r-sl.sik.si
in v knjižnicah v Rogaški Slatini in Rogatcu.
krajih po Sloveniji, v javnost pa
se preko medijev posredujejo
sporočila otrok, ki jih pripravi
ZPMS na podlagi sklepov Naci-
onalnega otroškega parlamenta
in povzetkov ugotovitev iz Ana-
lize klicev na TOM telefon
otrok in mladostnikov.
Tema letošnjega Tedna otroka
2013 je KAKO JE BITI
OTROK V DANAŠNJI
DRUŽBI?
(Vir: http://www.zpms.si/projekti/teden-
otroka/)
Tudi v naši knjižnici bomo ob
tednu otroka organizirali vrsto
raznolikih dejavnosti!
Za podrobnejši razpored priredi-
tev za otroke spremljajte spletno
stran knjižnice, Facebook stran
ali bodite pozorni na nove mese-
čne razporede prireditev pri izpo-
sojnem pultu.
Celjska cesta 13
3250 Rogaška Slatina
Tel: 03 818 57 80
Fax: 03 818 57 84
e-mail: [email protected]
Delovni čas
Po, Sr, Pe: 10:00-18:00
To, Če: 7:00-15:00
So: 8:00-13:00
Poletni delovni čas (julij in avgust)
Po, Sr: 10:00-18:00
To, Če, Pe: 8:00-15:00
So: zaprto
Knjižnica Rogaška Slatina Knjižnica Rogatec
Strmolska ulica 6
3252 Rogatec
Tel: 03 819 07 30
E-mail: [email protected]
Delovni čas
To: 10:00-18:00
Pe: 12:00-18:00
Poletni delovni čas (julij in avgust)
To: 10:00-18:00
Pe: 9:00-15:00
Obiščite nas tudi na
spletni strani knjižnice in Facebook strani!