GLASILO OBČINE RIBNICA 28. FEBRUAR 2017 / XXI FEBRUAR …

www.ribnica.si

GLASILO OBČINE RIBNICA 28. FEBRUAR 2017 / XXI

ROKOMETAŠI RIBNICE DOMA PRIKAZALI DOBRO IGRO, SLEDIJO FRANCOZI

RIBNICA IN VELIKE POLJANE OBELEŽILI KULTURNI PRAZNIK

IZŠLA JE BROŠURA O RIBNIŠKEM OKTETU

RIBNIŠKI PLAVALCI NADKRILILI KONKURENCO, PADEL DRŽAVNI REKORD

ŠD EXTREM V VSEH KATEGORIJAH V KONČNICI DRŽAVNIH PRVENSTEV

NABOR UKREPOV ZA TRAJNOSTNI PROMET

Neustrašna volja in odločnost rokometašev RD Riko Ribnica proti Füchse BerlinFoto Mitja Ilc

FEBRUAR 2017

2 Rešeto – februar 2017

Rešeto – februar 2017 3

KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica- marec 2017 -

28. 2. POČITNIŠKE USTVARJALNICE: PUST LAČNIH USTod 10. do 12. ure Rokodelski center Ribnica1. 3. POČITNIŠKE USTVARJALNICE: SPLETAMO KOŠARICE IZ VOLNEod 10. do 12. ure Rokodelski center Ribnica 1. 3. DAN ODPRTIH VRA T PGD Ribnicaob 18. uri Gasilski dom v Ribnici2. 3. PREDSTAVITEV NOVOSTI PRI KMETIJSKIH SUBVENCIJAH ZA LETO 2017ob 10. uri Rokodelski center Ribnica2. 3. POČITNIŠKE USTVARJALNICE: KA KŠNO SPODNJE PERILO SO NOSILI NEKOČ?od 10. do 12. ure Rokodelski center Ribnica3. 3. POČITNIŠKE USTVARJALNICE: KUHAMO, JEMO IN SE ZABAVAMOod 10. do 12. ure Rokodelski center Ribnica3. 3. SKUPINSKA SREČANJA: VARNO STARA NJEob 17. uri Predavalnica Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica7. 3. LITERA RNI VEČER OB DNEVU ŽENA: predstavitev knjige Naročje spirale z glasbenim recitalom Slavice Tesovnik (umetniška beseda, vokal, kitara) in Lada Jakše (klaviature, pihala in kalimba)ob 19. uri Dvorana Knjižnice Miklova hiša Ribnica8. 3. BREZPLAČNE MERITVE IN SVETOVANJE OB SVETOVNEM DNEVU LEDVICod 13.00–14.30 Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica8. 3. ŠIVILJSKI TEČAJ ZA OTROKEob 17. uri Rokodelski center Ribnica8. 3. DAN ODPRTIH VRA T PGD Ribnicaob 18. uri Gasilski dom v Ribnici9. 3. ODPRTJE RA ZSTAVE NINE ČELHAR: LES, BETON IN ROŽEob 19. uri Galerija Miklova hiša10. 3. OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICAob 18. uri Kraj bo določen naknadno10. 3. DELAVNICA IZDELOVANJA GREGORČKOVob 17. uri Rokodelski center Ribnica10. 3. PRIČETEK ŠOLANJA PSOV VSEH STOPENJob 18. uri Poligon kinološkega društva na Opekarski cesti10. 3. PREMIERA GLEDALIŠKE IGRE KUD DRA MŠPIL: KNJIŽNI KLUBob 19. uri TVD Partizan11. 3. INTERVIZIJSKO SREČANJE MEDGENERA CIJSKEGA DRUŠTVA ZA KA KOVOSTNO STAROST RIBNICA, tema: preprečevanje okužbob 18. uri Dom starejših občanov Ribnica 11. 3. PONOVITEV GLEDALIŠKE IGRE KUD DRA MŠPIL: KNJIŽNI KLUBob 19. uri TVD Partizan12. 3. GASILSKE VAJE PGD Ribnicaob 9. uri Gasilski dom v Ribnici13. 3. OSKRBA SADOVNJAKA V SPOMLADANSKEM ČASU, predava Alenka Cafob 16. uri Sejna sobe Kmetijske zadruge Ribnica

14. 3. ZAKA J NASTAJA RA K IN KA KO SE GA DA PREMAGATI?, predavanje energetskega terapevta in zdravilca Draška Dimnikaob 18. uri Dvorana Knjižnice Miklova hiša Ribnica15. 3. ŠIVILJSKI TEČAJ ZA OTROKEob 17. uri Rokodelski center Ribnica15. 3. DAN ODPRTIH VRA T PGD Ribnicaob 18. uri Gasilski dom v Ribnici15. 3. Meditativno druženje STOPI KORA K BLIŽJE K IZBRA NEMU CILJUob 18.30 Gorenjska cesta 6, Ribnica, vhod zadaj (s strani nekdanjega Ideala)17. 3. SKUPINSKA SREČANJA: VARNO STARA NJEob 17. uri Predavalnica Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica18. 3. PREDAVANJE ASTROLOGINJE EME KURENT: UPORA BNOST ASTROLOGIJE IN LUNINEGA KOLEDARJAob 10. uri Rokodelski center Ribnica18. 3. ZBOR ČLANOV DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICAob 12. uri Gostilna Pugelj18. 3. LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV RIBNICA Kraj in ura bosta določena po prijavah21. 3. NASTOP PIHALNEGA KVINTETA PENTAÈDRE (Montreal, Kanada), 1. koncert v Koncertnem abonmaju 2017 (program: Mozart, Ligeti, Taff anel in Šenk)ob 19.30 Dvorana Knjižnice Miklova hiša Ribnica22. 3. ŠIVILJSKI TEČAJ ZA OTROKEob 17. uri Rokodelski center Ribnica22. 3. GASILSKE VAJE in DAN ODPRTIH VRA T PGD Ribnicaob 18. uri Gasilski dom v Ribnici23. 3. KONCERT GLASBENE ŠOLE RIBNICA OB MATERINSKEM DNEVUob 18. uri dvorani Glasbene šole Ribnica25. 3. 24. TRA DICIONALNI POHOD V JELENOV ŽLEB (980 m)ob 7.30 Zbirno mesto v Rakitnici pri nakladališču lesa oz. prvi informacijski tabli Učne poti SV25. 3. 17. SALAMIJADAod 9. ure dalje Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori25. 3. SPOMINSKA SLOVESNOST OB 74-LETNICI ZMAGE PARTIZANSKIH BRIGAD NAD ITALIJANI V JELENOVEM ŽLEBUob 13. uri Športni center Ribnica 25. 3. Prireditev KUD France Zbašnik: MATERINSKI DANob 18. uri Dvorana DC-16, Dolenja vas28. 3. STARODAVNA UMETNOST ZDRA VLJENJA – TRA DICIONALNA EVROPSKA MEDICINA, predstavitev knjige Veronike in Uroša Plantanaob 19. uri Dvorana Knjižnice Miklova hiša Ribnica29. 3. DAN ODPRTIH VRA T PGD Ribnicaob 18. uri Gasilski dom v Ribnici30. 3. PREDSTAVITEV KA TALOGA DRUGA KOŽAob 19. uri Rokodelski center Ribnica

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.

Uredniški odbor: Domen Marinč - član

Programski svet: Zalka Gorše, Nastja Dejak,

Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin,

Gašper LevstikLektura: Aleš Lampe in Tina Blatnik

Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889

Tisk in prelom strani: ABO grafi ka, d.o.o.

Naklada: 3.300 izvodov

Naslov: Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica

Tel.: 051-641-021E-pošta: [email protected]

Izid naslednje številke: 31. marca 2017

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere

se obračunava DDV po stopnji 9,5 %.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržuje-

mo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega škrata v našem glasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. marca 2017.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno

tudi mnenj in stališč uredništva.

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

Koledar dogodkov pripravlja Zdenka Mihelič, podatke pošljite na [email protected].


IZP

OD

ŽU

PAN

OVE

GA

PE

RE

SA Izpod županovega peresa

Nabor ukrepov za trajnostno prometno prihodnost občine Ribnica4. javna razprava v sklopu priprave Celostne prometne strategije občine Ribnica

V okviru izdelave Celostne prometne strategije občine Ribnica smo v torek, 24. januarja 2017, v sejni sobi Športnega centra Ribnica iz-vedli 4. javno razpravo, pred katero smo v zahvalo za sodelovanje v uvodnih anketnih raziskavah podelili nagrade srečnim izžrebancem.V sklopu projekta, namenjenega vzpostavitvi trajnostnega načrtovanja prometa in spodbujanju uporabe trajnostnih prevoznih sredstev, smo organizirali že tri javne razprave ter izvedli prve javnomnenjske razi-skave in analizo prometnega stanja na območju občine. Izoblikovali smo tudi vizijo prometne ureditve, po kateri naj bi Ribnica postala ekonomsko močna, vsem dostopna in varna občina, ki bo streme-la k trajnostnemu prenavljanju prometnih površin in spodbuja-nju urejanja privlačnih javnih površin za druženje ter aktivno in

zdravo življenje skupnosti. Občino Ribnica bodo v prihodnosti po-vezovale urejene peš in kolesarske poti v turistično zanimiv kraj, ki ohranja svojo bogato kulturno dediščino. Viziji razvoja prometa v občini smo posvetili tudi razstavo, ki si jo lahko ogledate na dveh lokacijah: v avli Športnega centra Ribnica na Majnikovi 2 in v izložbi poslovnega objekta na Škrabčevem trgu 23.Na četrti javni razpravi smo na podlagi sprejete vizije posebno pozor-nost namenili izbiranju predlogov za nabor ukrepov za izboljšanje možnosti za pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega potniške-ga prometa z namenom doseganja preurejanja prometnih in drugih javnih površin v občini. Vsi udeleženci so bili povabljeni k izboru dveh ukrepov v posameznem stebru trajnostne mobilnosti. Predlogi ukre-

Spoštovane, spoštovani!Naj v začetku povzamem besede enega od svetnikov v preteklem mandatu, ko je dejal: »Žalosten in razočaran sem nad vašimi de-janji!« Res ne ostane človeku drugega, saj se lahko nad celotnim dogajanjem samo pošteno zamislimo o tem, kam plovemo. Ta mesec se je veliko govorilo o Rešetu, potem ko je od-govorna urednica odstopila s skopo obrazlo-žitvijo – osebni razlogi. Žal tudi meni, čeprav sem jo imenoval, ni uspelo spoznati pravih ra-zlogov, je pa bilo veliko različnih verzij, zlasti pa so svoj lonček kmalu pristavili tisti politiki in mnenjski voditelji, ki ne spustijo priložnos-ti povedati, kako slabo je v naši občini.Rešeto bo še vedno izhajalo iz edinega pravega razloga; ker je to dober časopis. Velikokrat pa slabe namene pripisujejo drugim prav tisti, ki jih imajo sami, saj sem takšen občutek dobil, ko sem prebiral očitke drugih, in sicer na moj račun in na račun mojih sodelavcev, češ da cenzuriramo Rešeto. Dejstvo je, da sam nisem imel nikoli težav s pojasnjevanjem kakršnih-koli negativnih stvari, ki gredo na moj račun, tudi z Opekarsko cesto ne, ki je pravzaprav sprožila ta začetni kamenček. O tej problema-tiki me je nedavno avtorica spraševala tudi na Radiu Univox in zadevo sem ji poskušal po-jasniti po svojih najboljših močeh. Vem, da z odgovorom ni bila zadovoljna; niti z mojim odgovorom niti z odgovorom Sveta za varstvo in vzgojo v cestnem prometu, ki je strokovni posvetovalni organ, zato sem spoštovano gos-po z dopisom vljudno povabil, da se udeleži delavnice o Celostni prometni strategiji, ki so jo v ŠCR vodili priznani strokovnjaki za promet. To bo strokovna podlaga, da se bo lahko občina s svojimi projekti prijavljala na evropske in državne razpise. Razprave na teh delavnicah so bile zelo zanimive, saj vsi naj-bolj poznajo okolje, v katerem že leta prebiva-

jo, tako so bili vsi njihovi predlogi zabeleženi in bodo tudi strokovno obravnavani. Zato je dobro poznati tudi zgodovinski razvoj prome-ta v Ribnici; od konjskih vpreg do sedanjih velikih tovornjakov in povečanega prometa z osebnimi vozili, pa to ne velja samo za Ope-karsko cesto, ampak za vse cestne površine v Ribnici. Eno od vprašanj je bilo tudi, komu bomo dali prednost v našem mestu: avtomo-bilu ali človeku?Morda še nekaj besed o programskem svetu Rešeta, saj sem se močno zamislil nad odsto-pom predsednika programskega sveta, ki je v odstopni izjavi razkril popolnoma druge zgod-be, kot so se širile po družbenih omrežjih in do-minantnih medijih, ki niso niti želeli objavljati popravkov Občine Ribnica na očitane neresni-ce, čeprav bi to po zakonu morali storiti. Toliko morda o cenzuri na Rešetu in v drugih medijih pa tudi o političnih provokacijah nekaterih, ki tudi sicer ne zamudijo nobene priložnosti ob-računavati tako z menoj kot Občino. Upam, da bom s preostalimi člani programskega sveta vendarle kmalu sedel za isto mizo in se bomo dogovorili za popolnitev uredniškega odbora z usklajenimi imeni, kar od vseh deležnikov zah-teva tudi odlok. Res pa ne morem pristajati na nekakšen diktat z vsiljevanjem imen, s katerimi se ne strinjam, izkazalo se je namreč, da so bila prav ta imena med najbolj glasnimi v zadnji go-nji proti Občini. Ob zadnjem obisku g. Ivana Sivca, ko sva modrovala o njegovem knjižnem opusu, sem ga moral vprašati, kako je lahko do sedaj na-pisal 130 knjig pa še ni napisal zadnje besede. Priznam, da me je njegov odgovor prijetno presenetil: »Kar je napisano, ne bo nikoli izbrisano!« Morda se tega včasih vsi skupaj premalo zavedamo. Lahko si v prvem trenut-ku prava zvezda mastnih časopisnih naslovov, v naslednjem momentu pa ostaneš sam, saj si

za seboj popolnoma zaprl vrata in včerajšnja novica je že zgodovina. V tem nekoliko ne-predvidljivem času polnem negativizma se pošteno in trdo delo vedno izplača. To so nam na najlepši možni način pokazali naši športni-ki. V prvi vrsti rokometaši. Tako s sodelova-njem na svetovnem rokometnem prvenstvu naših dveh junakov, kot s sodelovanjem naše-ga kluba v evropskem tekmovanju. Ne smemo pozabiti naših plavalcev, ki s sistematičnim delom z mladimi dosegajo zavidljive rezultate na vseh nivojih. Ne pozabim niti naših lepo-tic pri mažoretkah ter članic in članov kluba Sibor, nogometašev Extrema in še celo vrsto gasilskih društev in posameznih klubov v naši občini. Še posebej pa smo Ribničani ponosni na skladateljico go. Nino Šenk, ki je letos pre-jela nagrado Prešernovega sklada. Prešernova nagrada je namenjena ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim opusom trajno obogatili sloven-sko kulturno zakladnico.Neizpodbitno dejstvo je, da je Ribničan skozi vso svojo zgodovino kljub vsem težavam, ki so ga pestile skozi življenje, vedno ostal zmago-valec. Naj ostane tako tudi v prihodnje.

Župan Jože Levstek


AK

TUA

LNO

VIZIJA

VIZIJA

VIZIJA

Fred Kent, “Projekt za javni prostor”.

VIZIJA

VIZIJA

pov so zajemali tako mehke ukrepe, ki predvidevajo manjši fi nančni vložek, kot trde ukrepe, ki vključujejo večjo fi nančno naložbo.V stebru peš prometa oz. hoje so udeleženci z večino glasov med meh-kimi ukrepi izbrali predloga za izdelavo registra črnih točk in odpra-vo le-teh ter posodobitev oz. izdelavo načrta širitve peš omrežja. S seznama trdih ukrepov pa so izglasovali predloga za ureditev varnej-ših prehodov za pešce v skladu z varnostnimi standardi, predvsem na območju velike frekvence prometa, ter povečanje števila pre-hodov za pešce znotraj naselij in gradnjo manjkajočih pločnikov znotraj naselij.Za kolesarski promet je največ glasov prejel predlog za posodobitev oz. izdelavo načrta omrežja za kolesarjenje, med trdimi ukrepi pa sta na koncu glasovanja prednjačila ukrepa za razširitev omrežja kole-sarskih poti in dopolnitev manjkajočih delov površin za kolesarje v mestu in naseljih ter dopolnitev kolesarskih povezav med naselji. Na področju javnega potniškega prometa sta bila na seznamu mehkih ukrepov izbrana predloga za študijo in optimizacijo avtobusnega prometa (preučitev možnosti uvedbe krožne linije) ter za pobude Slovenskim železnicam za izboljšanje železniške infrastrukture (posodobitev proge med Ribnico in Kočevjem, frekvence vlakov – po-večanje števila odhodov vlakov in krajši potovalni časi). Izmed trdih ukrepov pa so udeleženci v večini izglasovali predloge za prilagoditev voznega parka ter postajališč gibalno in senzorično oviranim ose-bam, prilagoditev voznega parka za kolesa in parkirišča za avtobu-se.V celoten proces izdelave strategije želimo vključiti čim večje število občanov, da bodo pri oblikovanju strategije upoštevana stališča vseh deležnikov, zato smo tudi v drugi fazi poleg javnih razprav izvedli javno-mnenjske raziskave za pridobitev dodatnega vpogleda oz. mnenj. Rezultati anketne raziskave na temo vizije, strateških ciljev in ukrepov za izboljšanje prometne situacije v občini so pokazali, da največjo pri-oriteto občanom predstavlja dobra dostopnost za vse ljudi do šol,

delovnih mest in pomembnih storitev. Na področju peš prometa so anketiranci v glavnini podprli dopolnitev manjkajočih delov pločni-kov ob glavnih cestah in nadgraditev varnih poti v šolo. Za kole-sarski promet so večinsko izglasovali dopolnitev manjkajočih delov kolesarskih površin in dopolnitev kolesarskih povezav z okoliški-mi naselji. Na področju javnega potniškega prometa sta največ glasov prejela predloga za optimizacijo železniškega prometa in ureditev avtobusnih in železniških postajališč, najpomembnejši potrebni izboljšavi v motornem prometu pa sta po mnenju večine izboljšanje kakovosti vozišč in umirjanje prometa.Intervjuji s predstavniki štirinajstih organizacij, podjetij, društev in drugih pomembnejših institucij na območju občine so pokazali po-doben izid. Poleg tega se je izkazalo, da zaposleni za pot na delo v večini običajno uporabljajo osebni avtomobil, pri tem pa ima večina težave s parkiranjem. Večina institucij se sooča tudi s težavami glede dostopnosti in z zagotavljanjem pogojev za trajnostno mobilnost. Uporabo trajnostnih prevozov sicer organizacije intervjuvanih v ve-čini spodbujajo, polovico pa bi zanimala tudi izdelava mobilnostne-ga načrta. Do končnega izoblikovanja Celostne prometne strategije občine Rib-nica nas loči le še nekaj korakov, ki jih bomo izvedli v prihodnjih mese-cih. Prijazno vabljeni k spremljanju obvestil na naših spletnih kanalih!

Občina Ribnica in projektni partner MK projekt d. o. o. sta v nagradnem žrebanju podelila tri mestna kolesa znamke Krpan in skiro. Kolo so prejeli: Mitja Žnidaršič iz Brega pri Ribnici, Teja Kljun iz Dolenjih Lazov, Tomaž Tanko iz Gornjih Lepovč. Liza Mrhar iz Brega pri Ribnici pa je prejela skiro. Dve kolesi je župan podaril Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna Ribnica.

Avtor: Služba za odnose z javnostmi in MK projekt d. o. o.


JAVN

I RA

ZP

IS Občina Ribnica objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16) in Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Ur. l. RS, št. 13/12)

J A V N I R A Z P I Szbiranja predlogov za sofi nanciranje programov ljubiteljske

kulturne dejavnosti v Občini Ribnica za leto 2017

1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.

2. Predmet razpisa je sofi nanciranje materialnih in programskih stroškov za naslednje vsebine:

– redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost;

– kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješol-ske in študentske populacije – vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe;

– izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kul-turnih dejavnosti;

– kulturne prireditve in projekte, ki so v interesu občine.3. Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarja-

nja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knji-žne, glasbene, plesne, mažoretne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, fi lmske in video dejavnosti ter kul-turne dediščine.

4. V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in strokovnih meril Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Ur. l. RS, št. 13/12). Pravil-nik z merili je priloga razpisne dokumentacije.

5. Okvirna vrednost sredstev razpisa je 25.000 EUR. 6. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v ob-

dobju proračunskega leta 2017, upoštevaje plačilne roke, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračuna RS in ostali podzakonski predpisi.

7. Pogoji sofi nanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za pro-gram, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javne-ga zavoda, ter samostojni kulturni ustvarjalci (nepoklicni), katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt ter izpolnjujejo nas-lednje pogoje:

– imajo sedež v občini Ribnica;– so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti;– izvajajo kulturne programe najmanj eno leto;– imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in orga-

nizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejav-nosti;

– imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini;– opravljajo dejavnost na neprofi tni osnovi;– občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realiza-

ciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto;– imajo posamezni kulturni ustvarjalci stalno prebivališče v obči-

ni Ribnica.

8. Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti obvezno podane na prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur v glavni pisarni Občine Ribnica (vložišču), Gorenj-ska c. 3, 1310 Ribnica. Razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani občine (www.ribnica.si).

9. Rok in način prijave: Pisne prijave na prijavnih obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate predložiti najkasneje do petka, 31. 3. 2017, do 11. ure na naslov Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica (glavna pisarna), v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in pripisom »Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2017 – NE ODPIRA J«.

10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 31. 3. 2017 ob 11.15 v pisarni Oddelka za družbene dejavnosti. Odpiranju vlog smejo pri-sostvovati predstavniki društev, javnih zavodov oz. vsaka oseba, ki kandidira na razpisu.

11. Obveščanje o izboru: Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi direktorja občinske uprave. Z iz-vajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Ribnica sklenil pogodbe o sofi nanciranju.

12. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti pri Metki Tramte, telefon 01/837-20-23, e-pošta: [email protected].

Številka: 41010-0001/2017Ribnica, 28. 2. 2017

ŽUPANJože Levstek

Dobra hrana in dobro vino gresta vkup, zato bodi pozdravljen pohodnik, ljubitelj suhomesnatih izdelkov, človek vedrega srca in pozitivnih misli, morda zgolj fi rbec ali samotar, veseljak ali limona in

pridi na Sv. Ano, ker se bo 25. 3. 2017 zgodila

17. SALAMIJADA.Potek salamijade: • sprejem salam od 9.00 do 11.00;• začetek ocenjevanja ob 11.00;• zaključek ocenjevanja ob 14.00;• razglasitev zmagovalca ob 14.30;• pogostitev vseh prisotnih z ihanskim brancinom lanskega

zmagovalca.

Vsak izmed udeležencev bo prejel za ocenjeni vzorec diplomo z doseženim rezultatom, prve tri salame pa bodo prejele trofeje za osvojeno mesto. Zmagovalec bo vpisan tudi na mesnico slavnih. Vsaka salama bo v pokušino tudi obiskovalcem. Sistem in način ocenjevanja bo izveden skladno s pravilnikom o ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov. Komisija bo sestavljena iz petih članov.

Tudi za dobro kapljico in harmoniko bo poskrbljeno, zato si le vzemite čas in pridite. Veselo bo!

Leon – 041 552 056, Boštjan – 041 644 415

Dogodek sponzorira Kleparstvo Franci Andoljšek, s. p.


TEM

A M

ES

ECA

Slovenija – center japonske robotike v EvropiPodjetje Yaskawa Electric Corporation, največji proizvajalec industrij-skih robotov na svetu, se je konec minulega leta odločilo, da bo svojo prvo tovarno za proizvodnjo robotov v Evropi postavilo v Sloveniji. Odločitev je sledila več kot dvajsetletnemu uspešnemu delu Yaskawe v Sloveniji, bolj natančno v Ribnici.

Z odločitvijo, da bo pri nas zgrajena tudi tovarna robotov, Sloveni-ja postaja evropski center za japonske proizvajalce robotov, ki imajo prevlado v svetovni proizvodnji. To je v vseh pogledih veliko prizna-nje Sloveniji in pomeni zelo pomemben korak naprej v gospodarskem sodelovanju z Japonsko – tretjim največjim gospodarstvom na svetu.

In kaj bomo pridobili z novo tovarno? Predvsem prihodnost! Robo-tika sodi med najbolj obetajoče gospodarske panoge, ki ji vsi kazalci gospodarskega razvoja obetajo cvetočo prihodnost. Delovna mesta, ki jih ponuja ta gospodarska panoga, bodo zagotavljala dostojno živ-ljenje tudi prihodnjim generacijam. Obenem pa bo to tudi prispevek k prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, ki še zmeraj temelji na tradicionalnih industrijah.

Projekt Yaskawe je pomemben za celotno Slovenijo. Ne gre samo za višino naložbe in število novih delovnih mest, temveč predvsem zato, da postopoma postanemo središče robotike. Tovarna robotov bo ime-la številne sinergije. Pričakujemo lahko prihod proizvajalcev sestavnih delov robotov, ki bodo postavili nove tovarne, dobavitelje komponent, razvoj ostalih servisnih dejavnosti, tako da je danes skoraj nemogoče napovedati vse pozivne učinke.

Slovenija se je v primeru Yaskawe zelo potrudila. Japoncem so zelo ugodne pogoje za investicijo ponujali na Poljskem, Češkem in Slova-škem. Nazadnje je zmagala kombinacija dolgoletnega uspešnega dela Yaskawine tovarne v Ribnici in ugodna ponudba slovenske države. V to ponudbo sodi tudi lokacija nove tovarne.

Odločitev, da bo nova tovarna s centroma za Raziskave in razvoj v Ko-čevju, pomeni nov razvojni zagon za celotno področje južne Sloveniji in bo končno zaustavila nazadovanje tega dela Slovenije. Priložnost za kvalitetno zaposlitev bodo praktično dobili ljudje od Ljubljane do Kol-pe.

Yaskawa sama vidi tovarno robotov v Kočevju kot svoj EVROPSKI projekt in tako ga moramo videti tudi mi. Prvi naložbi bodo sledile druge in kar je najpomembnejše: uspešen Yaskawin projekt bo v regijo pritegnil tudi druge japonske investitorje.

Kdo je Yaskawa Electric Corporation?Ustanovljena: 1915Najpomembnejši izdelki: roboti, servo motorji, servo regula-cije, invertorjiŠtevilo zaposlenih: 14.361 (2016)Letni prihodek: 4 milijarde evrov (2016)

Za postavitev nove tovarne robotov v Sloveniji je imela Yaskawa og-romno ponujenih lokacij po vsej Sloveniji. V ožji izbor sta na koncu prišli dve, in sicer v Ribnici in Kočevju. Obe občini sta se korektno in zavzeto potegovali za pridobitev projekta.

Na koncu se je tehtnica nagnila v korist Občine Kočevje. Razlogov za tako odločitev je več, in sicer: atraktivna lokacija ob regionalni cesti Ko-čevje–Novo mesto, možnost nadaljnje širitve in prihod dobaviteljev na isto lokaciji ob zajamčeni ceni zemljišča, saj je zemljišče v lasti Občine, atraktivna cena zemljišča, enostavna in cenovno ugodna priprava zem-ljišča za gradnjo objekta in večje subvencije zaradi programa Pokolpje.

V imenu Yaskawe se na tem mestu zahvaljujemo za sodelovanje županu g. Jožetu Levstku in Občini Ribnica ter vsem lastnikom zemljišč, ki so bili le-ta pripravljeni prodati za gradnjo tovarne robotov.

V Ribnici, 21. 2. 2017Avtor: dr. Hubert Kosler;

foto: Sašo Hočevar

REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA

e-pošta: [email protected]

NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETAIZIDE 31. MARCA 2017.

GRA DIVO ODDAJTE DO 15. MARCA 2017.


IZP

OS

TAVL

JAM

O

V Muzeju Ribnica so ob zaključku dolgoletne-ga delovanja okteta izdali brošuro z zgoščen-ko, na kateri je zbranih 20 pesmi. Predstavitev je potekala v Rokodelskem centru Ribnica, v sklopu praznovanj slovenskega kulturnega praznika. Na dogodku so se zopet zbrali vsi še živeči člani, ki so v oktetu prepevali skozi čas; prišlo je kar enajst pevcev in harmonikar Ja-nez Goršič. Kakšna neverjetna energija, kljub letom! Ganljivo je bilo poslušati zbrane, ko so zapeli pesem »Mrzel veter« in so jo posvetili vsem članom, ki so se že poslovili, ali ko so za-peli »Ribniško«. Tega se sploh ne da opisati z besedami. Njihov zaključek je bil takšen kot njihovo delovanje: veličasten! Začetek delovanja Ribniškega okteta sega v leto 1978. Idejo za njegovo ustanovitev sta dala Tone Kozlevčar, pobudnik in organizator Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in številnih drugih kulturnih manifestacij, in Ribničan Janez Peček.Kozlevčar in Peček sta začela zbirati pevce. Večinoma so bila to že uveljavljena imena s koncertnih in opernih odrov, ki so pred tem že delovala v Slovenskem oktetu, pridružili pa so

Sprva ljubiteljsko navdušenje, veselje do petja in druženja, kasneje poklicno znanje, dolgoletno požrtvovalno delo in disciplina, ubrani glasovi s klenim zvokom, zliti v bogat repertoar enoglasnega in večglasnega petja, ki slovi po odlični izvedbi. To in še več je skozi leta svojega delovanja poosebljal Ribniški oktet.

Ribniški oktet - s pesmijo v širni svet

se jim še izkušeni zborovski pevci iz Ribnice. Prva zasedba okteta je bila: Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Jože Kores, Dragiša Ognjano-vić, Rudi Zupančič in Ribničani Franc Lesar, Rudi Trdan in Vlado Mihelič. Za oktet je na-stopal tudi Peter Beltram. Prvič je nastopil na turneji po Južni Ameriki, kjer je nadomeščal Toneta Kozlevčarja, ki je zbolel in se turneje ni mogel udeležiti. Pionirsko delo zborovodje je opravil Andrej Štrukelj, ki je bil umetniški vodja kar sedem let. Leta 1985 je umetniško vodstvo prevzel Jože Kores.Sestav okteta se je spreminjal. Poleg že ome-njenih so kot dolgoletni sodelavci z oktetom sodelovali prvi tenor Miloš Genorio, drugi tenor Stane Mancini, baritonisti Jože Čer-ne, Marjan Kraševec, Jože Genorio in Janez Perko ter basista Aleš Lajovic in Vasja Ulrih. Ribniški oktet je na harmoniki sprva spremljal Leopold Poljanšek (1978–1979), naslednjih šestnajst let pa Vital Ahačič. Med leti 1995 in 1998 jih je spremljal Stane Hudolin. V zadnjih letih je bil član okteta priznani harmonikar Ja-nez Goršič, ki je pomembno prispeval k celot-ni podobi okteta.

Zlitje ljubiteljstva in poklicnega znanjaIme je oktet dobil po priljubljeni pesmi »Rib-niška« v priredbi Franceta Marolta, ki je bila tudi ena od pesmi njihovega zlatega reperto-arja. Repertoar okteta je bil kvaliteten in zelo pester. Zajemal je pesmi iz obdobja renesanse, baroka, romantike in pesmi drugih narodov s posebnim poudarkom na slovenski ljudski in umetni pesmi.V svojih spominih, ohranjenih v rokopisih, je Janez Peček začetke okteta strnil v en sam stavek: »Sprva smo mislili, da nam bo petje le v zasebno veselje, stalne vaje in trdo delo z disciplino pa so napravili svoje in dozorelo je v nekaj več.« Skupini se je posrečilo, kot so sami zapisali, »zlitje poklicnega znanja in pristopa z ljubiteljskim navdušenjem in neposredno-stjo«. Oktet je kmalu zaslovel s svojim zvokom, presenetljivim dinamičnim razponom, solistič-nimi vložki in prepričljivim podajanjem.Oktet je na začetku vadil kar pri Pečku doma, kasneje pa v Osnovi šoli Staneta Rozmana v Ljubljani. Začetek je bil naporen. Za vaje ok-teta so potrebovali klavir, ponj sta se odpra-vila Janez Peček in Jože Kores. V enem prvih intervjujev za časopis je Janez Peček takole opisal začetke okteta: »Pa gre precej časa in precej denarja za to ljubiteljstvo. Klavir smo potrebovali za vaje, obleke za nastope so dra-ge, prevoz tudi, naročili smo značke, lesene krožničke z ribniškim emblemom.« Zanje je prepoznavni znak oziroma emblem izdelal Ribničan in tudi prijatelj, akademski slikar Jože Centa.

888888888888 ReReReReReRReReReReRRReReReeR šešešešešešešešešešeešešešešetotottootototttotototooo –––– ffffffffffffffffffebebebebebebebebebebebebeebebebbebbbbe rururururuurrurrururururuur ararararararararararrarararararararar 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222000001010101101101010011001010101010101010101000100010177777777777777777777777777777777777

Z leve: Jože Kores, Miloš Genorio, Vlado Mihelič, Matevž Jamnik, Tone Anžlovar, Stane Mancini, Jože Genorio, Jože Černe, Franc Lesar, Aleš Lajovic, Vasja Ulrih in harmonikar Janez Goršič


IZP

OS

TAVLJA

MO

ziliji ter v Severni Ameriki, ZDA in Kanadi. S teh gostovanj so prinesli nepozabne spomine in trajna prijateljstva.

Ribnici v ponosRibniški oktet je bil pomemben ambasador slovenske pesmi in ribniškega imena. Vsak, ki je kdaj slišal »Ribniško« v izvedbi okteta, zna povedati, kako se mu je naježila koža. V zahvalo, ker so tako ponosno nosili v svet ime Ribnice, sta oba ustanovitelja okteta prejela tudi priznanje častnega občana Občine Ribni-ca; Tone Kozlevčar je postal prvi častni občan Občine Ribnica že leta 1956, Janez Peček pa leta 2012. Leta 1998 je Ribniški oktet prejel tudi Gallusovo priznanje Občine Ribnica.

Izdajo brošure sta podprla Občina Ribni-ca in JSKD Ribnica.

Besedilo povzeto po brošuri: Ribniški oktet. S pesmijo v širni svet. Brošura z zgoščenko je na voljo v trgovini Roko-delskega centra Ribnica.

Avtorica: mag. Marina Gradišnik; foto: Marko BurgerOsem žlic kot zaščitni znak okteta. Izdelal Jože Centa.

Preko 700 nastopov doma in v tujiniRibniški oktet je po ustanovitvi začel aktiv-no delovati. Že prvo leto delovanja so imeli približno štirideset nastopov. Nastopali so po Jugoslaviji, nastope pa so imeli tudi za naše za-mejce v Italiji.

V času svojega delovanja so imeli več kot se-demsto nastopov doma in po svetu. Gostovali so v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Švici, na Nizozemskem, po republikah nekda-nje Jugoslavije in v Iraku. Dvakrat so gostovali v Južni Ameriki, Argentini, Urugvaju in Bra-

Umetniški vodja prof. Jože Kores o Oktetu …Vsako rojstvo ima svoj konec, temu nihče ne uteče, niti Ribniški oktet. Ribniški oktet je zaživel leta 1978 z neutrud-no voljo in prizadevnostjo Toneta Kozlevčar-ja, slavnega baritonista in svetovno znanega interpreta pesmi »Ribničan« v Slovenskem oktetu. Njegova desna roka je bil letos (2016) umrli Janez Peček. Bil je neutrudni »lovilec« vseh mogočih sredstev za nemoteno delovanje ok-teta. Tretji član okteta, Ribničan Franci Lesar, ba-sist, je bil nepogrešljiv v vseh komunikacijah, pri računovodskih, gospodarskih in koncer-tnih evidencah ter kronoloških zapisih. Nje-gova vzorna poštenost, rednost in skromnost nam je vsem nepogrešljiv vzor.Umetniška rast okteta ne bi bila mogoča brez zrelih mož – pevcev. Z vso spoštljivostjo moram poudariti, da so vsi člani Ribniškega okteta od nastanka do konca vredni vsega spoštovanja. Vsi, brez izjeme, so umetniki in vzorni nosilci slovenske pevske kulture po skoraj vsem svetu. Vsi so lahko ponosni na svoje umetniško poslanstvo. Naj ne pozabim naših umetnikov harmonikarjev, ki so s srč-nostjo in profesionalnostjo izpolnjevali želje pevcev in navodila umetniških vodij.

Vaje, ki smo jih redno obiskovali, so bile podrejene velikemu samoodpovedovaju, toč-nosti, prijateljskemu vzdušju in spoštovanju. Skupaj smo praznovali umetniške dosežke, osebne jubileje in se skupaj veselili tudi uspe-hov družinskih članov. Vsi smo bili »naši«. Bili smo odgovorni in dostojanstveni do vseh

ljudi doma in po širnem svetu, kjerkoli smo bili. Vedno in povsod smo posredovali slo-vensko pesem, kar pomeni, da smo slovensko pevsko umetnost pa tudi pesmi drugih na-rodov sveta zavestno in z zrelostjo predajali vsem obiskovalcem in poslušalcem. Ponosni smo na to.Ne omenjam imen vseh, ki so sodelovali v oktetu, ne krajev po svetu, ne datumov in ostalih podrobnosti, saj so že marsikje zapisa-ni. Omeniti pa želim lepe občutke bivanja in ustvarjanja med odličnimi člani okteta, ki so z vso odgovornostjo, zanosom in predanostjo soustvarjali slovensko kulturno dediščino.Žal je tudi oktet dosegla jesen, ki bleščeče ze-leno listje odene v vse barvne odtenke, dokler ne odpadejo in se sčasoma izgubijo v pozabo! Saj bo gotovo spet prišla pomlad. Naše slo-venske pesmi bodo – po zaslugi rojenic in so-jenic –spet oživele v novem sijaju.Lahko pa mirno povem, da sta petje in glasba nasploh najvišja fi lozofi ja duše in srca!

Avtor: prof. Jože Kores, umetniški vodja Ribniškega okteta,

nekdanji član Slovenskega okteta in operni solistfoto: Marko Burger


Prva tovarna telovadnega orodjaJakob Oražem Ribnica – JORRibniški človek je znan po svoji bistrosti, pridnosti in ustvarjalnosti. Njegov značaj se kaže na različnih področjih delovanja. Tudi v gospodarstvu. In Tovarna telovadnega orodja JOR je prav gotovo ena izmed teh zgodb. V začetku februarja je Športni center Ribnica odprl vrata stalni postavitvi telovadnega orod-ja iz ribniškega podjetja JOR, ki se šteje kot prvo tovrstno podjetje na Slovenskem. Podjetje se je razvilo iz ključavničarske de-lavnice na Mlaki, ki jo je Jakob Oražem (po domače Jergčev), odprl leta 1881. Oražem je bil prodoren človek in velik vizionar. Spekter njegovega delovanja je bil zelo širok: v začet-ku 20. stoletja postavil svojo elektrarno, ki je napajala javno ribniško razsvetljavo, prevzel je tudi napeljavo in vzdrževanje vodovoda od zajetja pri Sv. Frančišku do Ribnice.

Tovarna telovadnega orodja JOR je delovala od leta 1909 do leta 1948. Njena telovadna orodja so slovela kot zelo kvalitetna in dovrše-na, izdelovali so pa jih za vadbo društev, špor-tne dvorane, osnovne šole in tudi za potrebe tekmovanj. Še danes najdemo v nekaterih sta-rejših telovadnicah kakšno športno orodje ali rekvizit z oznako JOR. Tudi orodja, ki so pos-tavljena na ogled v Športnem centru, so se po-večini nahajala v ribniškem Sokolskem domu oziroma kasnejšem TVD Partizanu. Razen krogov, ki so v zasebni lasti. Pričakujemo, da se bodo v prihodnje vitrine dopolnjevale z novimi orodji, ki se bodo našla na ribniških podstrešjih.Poleg kvalitetnega programa telovadnega orodja je podjetje izdelovalo tudi kmetijsko orodje in kasneje tudi medicinske pripomoč-

ke.Oražmovi so bili nedvomno pomembna ribniška družina, ki je močno zaznamovala polpreteklo zgodovino. Spomin nanje je skozi leta vedno bolj bledel. Le redkokdo se še spo-minja uspešnosti podjetja in tega, da je imel tako znani ribniški RIKO svoje korenine rav-no v tem podjetju. Poleg tega je ribniški JOR pomembno prispeval tudi k razvoju podjetja ELAN. Tudi malokdo od tistih, ki so obisko-vali t. i. staro glasbeno šolo, nasproti današnje Upravne enote, ve, da je bila ta stavba nekoč Oražmova družinska hiša.S pričujočo razstavo smo želeli to spremeniti in ponovno obuditi spomin na družino in na uspešnost podjetja, na katerega smo lahko vsi ponosni, da je zraslo v naši sredi. V projektu, ki je nastal na pobudo Miloša Petelina, smo sodelovali še Občina Ribnica, Športni center Ribnica, Muzej Ribnica ter oblikovalka Mate-ja Goršič, ki je razstavi dala celostno podobo. K projektu smo pritegnili tudi Tehniški muzej Slovenije in Muzej Športa.Ob tem se zahvaljujemo tudi vsem, ki so so-delovali pri pripravi teh vsebin in se odzvali na naše javne pobude: Urošu Bregarju, Andreju Kramplju, Ivanu Ogrincu, Andreju Kramplju ter Jakobu Pogorelcu in Oražmovim sorodni-kom Dušanu Oražmu in družini Oberstar.Ribniški človek je znan po svoji pridnosti, ustvarjalnosti in kreativnosti. Ta ribniški ka-rakter se odraža na različnih področjih delova-nja tudi v gospodarstvu in Tovarna telovadne-ga orodja JOR je ena od teh zgodb.

Avtorica: Marina Gradišnik, Muzej Ribnicafoto: Domen Čampa Marinč


NA

J ŠP

OR

TNI D

OG

OD

EK

Z vlakom na rokometno tekmo v Ljubljano Za ribniškimi rokometaši je ognjeni krst v skupinskem delu tekmovanja pokala EHF, tekma med domačo ekipo Riko Ribnica in nemško ekipo Füchse iz Berlina, ki je bila prava poslastica tako za številno občinstvo v dvorani ŠC Ribnica kot tudi za gledalce pred TV-zasloni. Dvorana je pokala po šivih, glasno navijanje 1200 gledalcev ni pojenjalo skozi celotno tekmo, nepozabno vzdušje in čudovito kuliso pa sta pričarala tudi modra igralna površina in reklamni LED-zasloni ob igrišču. Česa takega ribniška dvorana ni doživela nikoli pred tem.

Rokometni dogodek za zgodovino, ki ga ni skazil niti poraz proti evrop-skemu velikanu. Kako bi ga le, ko pa je našim fantom uspelo dobiti prvi polčas in praktično do petdesete minute slovitemu nasprotniku dihati za ovratnik, dokler jim niso v zaključku tekme nekoliko pošle moči, posledično pa je prišlo do padca koncentracije, kar so izkušeni in fi -zično močnejši gostje s pridom izkoristili. Dogodek je bil izpeljan na visoki organizacijski ravni, zato ne čudi, da smo dobili številne pohvale tako iz novinarskih krogov kot od gostujoče ekipe, domačih navijačev in ljubiteljev rokometa širom Slovenije. Še posebej veseli dejstvo, da je delegat tekme v pisarno EHF na Dunaj poslano pisno poročilo za čisto petico, kar nam daje upanje, da bomo lahko v domači Ribnici znova dobili zeleno luč za organizacijo tretje domače tekme proti danski ekipi GOG Gudme.

A o tem prihodnjič, tokrat je pred nami druga »domača« tekma sku-pinskega dela pokala EHF med ekipama Riko Ribnica in Saint-Raphael iz Francije, za katero so odgovorni iz pisarne EHF že pred odigranim prvim krogom sprejeli odločitev, da mora biti odigrana na Kodeljevem v Ljubljani. To predstavlja za društvo nov izziv, saj bo treba v tuji dvo-rani ponovno poskrbeti za odlično organizacijo. Logistično to pomeni prestaviti celoten administrativni aparat, tehnično osebje za omizjem, zdravstveno službo, varovanje, VIP-postrežbo, prodajo vstopnic itd. iz Ribnice v Ljubljano. Žal bo gostovanje v Ljubljani povečalo tudi že tako enormne stroške evropskega tekmovanja.

Pri organizaciji tekme smo veliko pozornosti namenili domačim navija-čem, saj želimo, da se tudi na Kodeljevem zberejo v čim večjem številu in glasno podprejo naše fante, ki se bodo tokrat pomerili z eno najbolj-ših francoskih moštev iz dežele svetovnih prvakov. V ta namen smo se dogovorili s Slovenskimi železnicami in organizirali brezplačen prevoz z vlakom. Odhod iz Ribnice je predviden ob 15.45, povratek iz Lju-bljane pa ob 20.00. Našim zvestim navijačem želimo ponuditi udoben in varen prevoz ter pričarati posebno doživetje, saj bomo rokometni privrženci prvi, ki bomo na poseben način oživili desetletja opuščen železniški potniški promet v naših krajih. Velja poizkusiti, mar ne?

Kot vidite, ne obupujemo, ravno nasprotno, z veliko vnemo gremo no-vim izkušnjam naproti. Tudi dvorano Kodeljevo želimo napolniti do zadnjega kotička, pri tem pa računamo na pomoč ljubiteljev rokometa tako iz Ljubljane kot širše Slovenije, kjer ima Ribnica iz dneva v dan več privržencev. Naj nas vse skupaj vodi goreča želja, da našim roko-metašem v teh za ribniški rokomet zgodovinskih trenutkih ponudimo bučno podporo. Pa naj bo to dunajski gospodi všeč ali ne!

RD Ribnica

ČESTITKA!

Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so učen-ci Glasbene šole Ribnica dosegli naslednje rezultate: ZOJA SO-MRA K in LUKA OGRINC sta prejela srebrno plaketo v discipli-ni tamburica, mentorica Emina Kuhar, korepetitor Aleksander Oražem ter TRISTAN ARKO srebrno plaketo v disciplini tolkala, mentor Vito Opeka, korepetitorka Kristina Pečnik.

Učencem, mentorjem, korepetitorjem in staršem iskreno čestitamo.

Ravnateljica Majda Kokošinek in kolektiv Glasbene šole Ribnica


KU

LTU

RN

I UTR

INK

I

207 let v preteklost: Prešeren v spominih ribniških sošolcevSlovenski kulturni praznik, ki ga obeležujemo na dan smrti Franceta Prešerna 8. februarja 1849, je v Ribnici povezan s Prešernom, kot ga pri njegovem kasnejšem pomenu za Slovence mnogokrat spregledamo. Tako občina Ribnica kot Osnovna šola dr. Franceta Prešerna sta lahko na svojo šolsko tradicijo in povezanost z življenjem našega največjega pesnika resnično ponosni. To je v svojem nagovoru ob kulturnem pra-zniku znova podčrtal tudi ribniški župan in dodal, da so na svoj prispe-vek h kulturi v Ribnici lahko ponosni tudi učenci in učenke obeh šol. Občina vsako leto zaupa pripravo občinske prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku šoli, le-ta pa jo z vso odgovornostjo pripravi.France Prešeren kot otrok in šolar. Pomemben čas za vsakogar, kjer se v marsičem oblikujejo človeške lastnosti, ki kasneje, včasih nezavedno, krojijo naše življenje.

Osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Ribnici je naslednica nekoč slav-ne dvoletne trivialke, ene izmed samo treh na Slovenskem, v kateri so se šolali učenci iz praktično vseh slovenskih dežel ter celo s Hrvaške.Franceta Prešerna je med 1810 in 1812 iz njegovega sveta v Ribnico pripeljala »uka žeja«, priložnost, ki jo je izkoristil v kar najboljši meri, saj se je obe leti vpisal v zlato knjigo odličnih učencev. Glede na tedanje šolske metode je treba njegov uspeh še posebej pohvaliti.Osnovna šola se je odločila, da bo letos kulturni praznik proslavila ne-koliko drugače, da bo pokazala pesnikovo povezanost z ribniško šolo. Tako je nastala prireditev 207 let v preteklost: Prešeren v spominih ribniških sošolcev, njen namen je bil prikazati Prešerna, kot so se ga spominjali njegovi sošolci Franc Kramer, Štefan Praznik, Jože Andol-šek in Ivana Nosan, ki so skupaj z njim gulili šolske klopi. Prireditev sta pripravili Jelka Mate in Angelca Bregar. K sodelovanju sta povabili tudi Glasbeno šolo Ribnica, ki se je vabilu z veseljem odzvala.Prešernove sošolce so odigrali učenci Osnovne šole dr. Franceta Prešer-na v Ribnici Marko Kos, Maks Oberstar, Rok Andoljšek in Lara Turk. Njihove spomine je dopolnjevala Nika Žlindra, pesnika je upodobil Nejc El Habasy, prišepetavala je bila Pia Petek. Sledila je himna Republike Slo-venije ter petje posameznih Prešernovih pesmi, kjer so sodelovali posa-mezni učenci, zbor in šolski ansambel pod mentorstvom Nataše Arko. Nastopali so pevski zbor, Vid Bižal, Alisia Lenič, Sara Žužek, Ema Štupi-ca, Ema Lovšin, Staš Tomšič, Tim Tomšič, Tristan Arko, Aljaž Čop, Ema Marija Korošec, Luka Kljun, Dora Marinkovič, Ines Topolnik.Instrumentalni del prireditve je prevzela Glasbena šola Ribnica, in sicer pod mentorstvom Mirjane Zeljić Brnčič in Gašperja Dolgana. Učenci glasbene šole so izvedli Jenkovo Lipa zelenela je v priredbi J. Puciharja in izvedbi Ane Ilc ter Puciharjevega Otožnega sibirskega tigra v izvedbi Ize Prelesnik. Spremljavo sta odigrala M. Z. Brnčič in A. Oražem.Veseli smo dobrega sodelovanja obeh šol, dobrega obiska prireditve, ki je potekala v dvorani TVD Partizan, prepričani smo, da lahko Ribnica najde še veliko podobnih zanimivih ljudi in dogodkov, ki so vredni po-dobnega obeleževanja.

Gašper Dolgan, Martin Lavrič, GŠ Ribnicafoto: Angelca Bregar


Poljanski poklon kulturiV TD Grmada smo v ponedeljek, 6. 2., s kulturnim programom po-častili Pesnikov spomin in s tem potrdili, kako pomemben del našega življenja je kultura. Prav tej temi smo letos posvetili veliko pozornos-ti, saj je bila rdeča nit večera prav vprašanje, kaj je kultura, kaj nam pomeni. Želeli smo doseči, da bi se prav vsak za trenutek zamislil, se vprašal, kaj je kultura, kako nam bogati življenje in naše sobivanje ter nas usmerja v medčloveških odnosih. Odgovorili smo si nekako tako-le: Kultura je prizadevanje za popolnost, za najboljše, kar je bilo kdaj mišljeno, izrečeno, povedano. Dobro se zavedamo, da je naša sloven-ska kultura tisti vogelni kamen, ki nas je ohranil kot narod brez lastne države na krutem prepihu Evrope kar 1500 let, zato trdno zaupamo v njeno trdoživo moč tudi v prihodnosti.Na začetku programa je zazvenela slovenska himna v izvedbi Cerkve-nega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Ivana Koširja. Njena vsebina prav v današnjih burnih časih še posebej opomni z večnim klicem k prijateljskemu sožitju vseh ljudi sveta. Pevci so nas po uvod-nem pozdravu razveselili še s čudovito zapeto Večerno.Naš program so letos že petnajsto leto zapored obogatili učenci OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, Podružnične šole Sušje, ki so pod vod-stvom svojih mentoric pripravili imenitne recitacijske in pevske točke ter izvirno razmišljali o pomenu kulture za obstoj naroda in njego-ve bodočnosti. Njihov izjemen trud ob izdatni podpori staršev nas navdaja z velikim upanjem, da se nam za obstoj naše kulture tudi v prihodnosti bi bati.Letošnji častni gost večera in slavnostni govornik je bil slovenski gle-dališki in fi lmski igralec Ivo Ban, ki je v svojem razmišljanju o pome-nu praznika poudaril, da je slovenska kultura tisti trdni temelj našega naroda, ki ga je v evropskem prostoru ohranjal brez lastne države, da pa je prav z njo sedaj zavarovan tudi za prihodnost. Na nas pa je, da se zavedamo pomena Brižinskih spomenikov, Trubarjevega temelja slo-venske samobitnosti v pisani besedi, Prešernove genialne umetniške moči, ki je zmogla v našem narodnem ustvarjanju zapolniti vrzel od srednjega veka preko renesanse do sodobnosti in vizionarsko usme-riti našo usodo tudi v prihodnost. Govornika se je čustveno dotaknil nastop učencev, zato je tudi on prepričan, da smo na pravi poti.

Večer so z dvema pesmima popestrila dekleta Cerkvenega dekliškega pevskega zbora Velike Poljane pod vodstvom Teje Levstik. Res lepo je bilo prisluhniti njihovim ubranim in samozavestnim glasovom.Zelo sta se za ta večer potrudila tudi Katja in Peter Andolšek, ki sta nas s citrami, klaviaturo in ubranim petjem razveselila kar trikrat.Kristina Zajc je z deklamacijo odlomka Prešernove Glose opomnila, da je narod prevečkrat gluh za pesnikove besede in se je pripravljen pokloniti le materialnim dobrinam, vendar ostaja svetlo upanje v pe-snikovem upornem vztrajanju in veri v moč njegove izpovedi.Za konec sta Manca in Vid Oblak ob spremljavi kitare zastavila vpra-šanje, ali so najlepše pesmi že napisane in ali je vse najgloblje že pove-dano. Seveda še ni in vemo, da nikoli ne bo.Po končanem programu je gospod Ivo Ban še odgovarjal na vprašanja nastopajočih učencev, ki jih je zanimalo njegovo otroštvo, odločitev za igralski poklic, njegova družina, vpliv igralskega poklica na njegove otroke, njegove najljubše vloge, število vlog in še kaj. Pokazal se je za izjemno prijetnega sogovornika, v svojih odgovorih je bil sproščen in malo hudomušen ter zelo spoštljiv do nadobudnih šolarjev. Prav to pa je tista osebna veličina, ki jo imaš ali pa ne. Pri njem smo jo začutili v polni meri. Svoje odgovore je obogatil z dvema anekdotama iz časov, ko je igral na odru in v fi lmu v vlogi Vanča v Partljičevi komediji Moj ata, socialistični kulak. Vsi vemo, kako neprekosljiv je bil v tej vlogi.Ob slovesu od njega smo z rahlo bojaznijo izrekli povabilo »za še kdaj«. V šali je odvrnil: »Mi smo kot gasilci, ko pokličete, pridemo.« Ne bomo pozabili in ga bomo držali za besedo.Iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k tako prijetni obele-žitvi slovenskega kulturnega praznika.

Avtorica: Marija Oblak,foto: Darko Hribšek

Recitacijske in pevske točke učencev POŠ Sušje

Gledališki in fi lmski igralec Ivo Ban gost večera


Obrazi življenja: Predstavitev novih knjig Janeza Mateta v Miklovi hišiV torek, 14. 2. 2017, je bila v Miklovi hiši v Ribnici predstavitev novih knjig Janeza Ma-teta z naslovoma Moje srečanje s sindromom Guillain-Barre in Obrazi sindroma Guillain-Barre. Prišlo je več kot 70 obiskovalcev in prav vsak izmed njih je odšel bogatejši za nekaj informacij, spoznanj in humorja. Prav tako so obiskovalci lahko uživali v čudovitem nastopu Patricije Kos in Kristine Pečnik z Glasbene šole Ribnica. Predstavitev je vodil direktor Knjižnice Miklova hiša Marko Zupanc, ki se je z avtorjem pogovarjal o vsebinah obeh knjig in razlogih za pisanje. Prijetno druženje se je nadaljevalo tudi po predstavitvi. Večina udeležencev večera si je bila enotna, da je bila predstavitev izpeljana zelo dobro in je omo-gočila vpogled v Janezova razmišljanja o nje-govem soočanju z usodo. Knjigo lahko kupite ali pa si jo izposodite v Knjižnici Miklova hiša.Življenje nam kaže mnogo obrazov, od lepih trenutkov z najdražjimi, novih odkritij in spo-znanj, pomladno toplih sončnih dni in zimsko mrzlih noči, trenutkov moči, ko zremo na re-zultate svojega dela, do trenutkov nemoči, ko zremo v kruto usodo naše minljivosti. Janez Mate nam je preko svoje bolezni in spopa-danja z njo govoril o moči naših misli in naše volje do življenja. Moč, ki je v vsakem izmed nas in jo lahko odkrijemo, kadar se zazremo vase. Na lep sončen poletni dan, ko uživamo nekje na plaži, v baru ali kakšnem drugem le-tovišču, polni zanosa in idej, ko se predajamo ugodju in uživanju, takrat imamo vse. Naši obrazi so veseli in nasmejani. Niti za trenutek ne pomislimo, kako ranljivi smo takrat, šibki pravzaprav in nemočni. Takrat ne potrebu-jemo nobene vrline, nobene vrednote, no-

benega znanja, pravzaprav ničesar, kar bi nas izpopolnjevalo. Takrat nimamo priložnosti, da postanemo boljši. Svoje kreposti odkriva-mo šele takrat, ko nam življenje pokaže svoj kruti in temni obraz, ko ne gre vse tako, kot smo si zamislili. Šele takrat se, soočeni s kru-to realnostjo našega obstoja, soočamo s svojo nemočjo, z vsem, kar premoremo. Ali po do-mače: kakor pač vemo in znamo. Med vsem tem uživanjem smo namreč popolnoma poza-bili, da ima vsak kovanec dve plati. Prav tako pa ima tudi življenje vsaj dva obraza. Hitro smo pozabili tudi na vse svoje kreposti, ki jih med vsem tem veseljačenjem niti nismo pot-rebovali, dokler nas življenje spet ne spomni, da jih še kako potrebujemo. Kako hitro človek pozabi na sonce pod oblaki, na zimo poleti, ali na jesen spomladi, da za dežjem posije sonce in za življenjem pride ... Pozabljamo, da smo kljub vsemu razvoju, odkritjem in tehniki še vedno le del narave. Človek je včasih premis-lil, kaj bo spomladi sadil, da bo poleti žel in pozimi jedel, da preživi. Mi pa prepogosto že spomladi živimo poletje, kot da zime nikoli ne bo. Janez nam je preko opisa svoje krute in redke bolezni in preko soočanja z njo po-kazal ravno to. Ne samo, kako se pripraviti na zimo, predstavil nam je, kako lahko tudi v naj-temnejših trenutkih naših življenj odkrivamo brezmejne lepote v nas samih. Spomnil nas je, da žarek upanja v nas lahko razsvetli še tako temno noč. Preko različnih tehnik dihanja, meditacije, mišljenja, razmišljanj, dialogov, obrazov bolezni in krute realnosti nam je pri-kazal, kako se lahko soočamo z neizprosnimi trenutki naših življenj, ki so že tu ali pa še pri-hajajo. Predstavil nam je, kaj mu je pomagalo

pri soočanju z njimi in kako jih je sam prema-goval, s tem pa odprl razpravo, ki si je nihče ne želi, a jo vsi potrebujemo. Vse, karkoli že je pred nami, bomo lažje premagali, če vemo, kako se s tem soočati in če imamo nekoga s katerim si delimo tudi to. Pravijo, da ima bog namen za našo bolečino, razlog za naše bitke in darilo za našo vztraj-nost. Zato je je bilo sporočilo srečanja »nikoli ne obupajte« lahko marsikomu navdih, spod-buda, predvsem pa pogled proti obzorju, kjer je noč najbolj črna in hladna ravno pred sonč-nim vzhodom.

Avtor: Vasilij Matefoto: Domen M. Čampa Marinč


IZ M

IKLO

VE H

IŠE

Knjižne novosti iz Knjižnice Miklova hišaOBIČAJI DEŽELE – Edith WhartonObsežni roman ameriške pisateljice in Puli-tzerjeve nagrajenke Edith Wharton je prvič izšel že leta 1913. Avtorica, pri nas znana predvsem po delu Čas nedolžnosti, v svojih delih razprostira ostro satiro in družbeno kritiko tedanjega časa. V času po državljan-ski vojni se je družba v ZDA začela deliti na sveže bogataše, ki so obogateli z naložbami in špekulacijami na Wall Streetu, in staro aristokracijo, ki ni bila vajena delati za de-nar, na eni ter revne množice na drugi strani. V to okolje je postavljena mlada lepotica Undine, hči na hitro obogate-lih staršev. Prepričana in vzgajana v trdnem prepričanju, da lepoti pripa-da denar, gibanje v visoki družbi in nenehna zabava, ne izbira sredstev, kako to doseči. Neprizanesljiv pogled na tedanjo družbo, v kateri vred-note vedno bolj določa denar, pa se nam tudi danes zdi nekam znan.

JAPONSKI LJUBIMEC – Isabel AllendeLjubezenski roman čilsko-ameriške pisa-teljice pripoveduje zgodbo o ljubeznih in preizkušnjah dveh družin, bogate družine Belasco iz Sea Cliff a, njihove nečakinje in posvojenke Alme Mendel ter japonske dru-žine Fukudo, ki pri njih opravlja vrtnarska dela. Mlada Alma pri osmih letih spozna ljubezen svojega življenja, Ičimeija Fukudo, sina vrtnarja iz Sea Cliff a. Zgodovinske raz-mere ju ločijo, družino Fukodo med drugo svetovno vojno pošljejo v ameriško taborišče. Tam najde ljubezen Iči-meijeva sestra, sam pa se z Almo ponovno sreča šele mnogo let pozne-je, a ju okoliščine, tudi take, ki jih ustvarjata sama, nenehno ločujejo. Zgodbo o strastni ljubezni, ki ne ugasne več kot sedemdeset let, izve-mo iz pripovedi sedaj triinosemdesetletne Alme, stanujoče v domu za starostnike, ki se odloči svoje spomine pred koncem življenja zaupati mladi uslužbenki doma Irini in vnuku Sethu.

PODREDITEV – Michel HouellebecqIzjemno provokativen roman razvpitega francoskega avtorja nam prikaže sliko Fran-cije bližnje prihodnosti, točneje leta 2022, ko na volitvah večino dobi muslimanska stranka pod vodstvom Mohammeda Ben Abbesa. Izredno stanje, demonstracije, nemire in množično izseljevanje pred volitvami sprem-ljamo skozi oči Françoisa, univerzitetnega profesorja srednjih let in strokovnjaka za Joris-Karla Huysmansa, voditelja »dekaden-tnega gibanja« v literaturi. François dogajanje spremlja resignirano; rahla zaskrbljenost zaradi dejstva o spreminjanju francoske družbe in uvelja-vljanju islamskega prava v univerzitetno okolje se pri njem nenehno izme-njuje s skrbjo o njegovi upadajoči spolni moči. Vse dokler ga zavedanje o pomembnosti profesorskega poklica v islamski državi, ki ima posledice v njegovi fi nančni preskrbljenosti (univerzo po novem fi nancirajo Savdijci) in obet mnogoženstva ne spodbudi, da na islam začne gledati v drugi luči. Roman je v Franciji izšel prav na dan napada na časopis Charlie Hebdo, kjer so islamistični skrajneži pobili dvajset sodelavcev časopisa. Houelle-becq se je zaradi tega umaknil iz Pariza in dobil policijsko zaščito, kar je še pripomoglo k provokativnosti romana.

SPLETKE – Michelle MillerInvesticijska banka L. Cecil iz New Yorka dobi posel, v katerem bo precej ljudi obo-gatelo. Ekskluzivno bodo zastopali vstop delnic na trg vplivne aplikacije za mreženje Hook, v kateri prek petsto milijonov ljudi po vsem svetu išče partnerje. Toda posel, ki ga dobi v roke ekipa razmeroma neizkuše-nih, a toliko bolj ambicioznih tridesetletni-kov, se vedno bolj zapleta. Na dan prihajajo podatki o aplikaciji, ki bodo, če se razkrijejo, povzročili najmanj upad cene delnic. Ko se tik pred vstopom na trg v zgodbo vplete še umor, ki je najverjetneje povezan z uporabo aplikacije, se igra še zaostri. Sodobni triler ameriške avtorice na izjemno berljiv način kaže ogledalo zahodni družbi, v kateri pohlep po moči, denarju in vplivu prevlada nad moralo.

TIHA VODA – Viveca StenV novi knjigi iz serije kriminalnih romanov v zbirki Umori na Sandhamnu nas švedska avtorica Viveca Sten odpelje na otok San-dhamn, ki s svojo lego blizu Stockholma ve-lja za popularno turistično destinacijo pre-bivalcev švedske prestolnice. Ko nekega dne naključni sprehajalec na morski obali odkri-je truplo moškega, zavitega v ribiško mre-žo, preiskavo prevzame inšpektor Th omas Andreasson, ki zaradi bivanja v bližini kraje dobro pozna. Kar se najprej zdi kot nesreča, s pojavom novih trupel nenadoma pridobi strašljivo gotovost umorov. Hkrati z nestrpnostjo nadrejenih, ki želijo zaradi poletnih počitnic in dopustnikov zadevo razjasniti čim hitreje in čim bolj potiho, pa se Th omas otepa še lastnih demonov, s smrtjo trimesečne hčerke in ločitvijo, ki sta mu pred komaj šestimi meseci postavili življenje na glavo. Po tej uspešni knjižni seriji se na Švedskem že več let snema tudi TV serija.

FRANČIŠKA – Anna PiwkowskaPrvi mladinski roman poljske avtorice, ki je prejel tudi nagrado za knjigo leta, ki jo po-deljuje poljska sekcija IBBY, na svež in spro-ščen način pripoveduje zgodbo 13-letne Frančiške. Nekega dne se Frančiškina mati ne vrne domov. Namesto nje pred vrati stoji uglajena in moderna gospa srednjih let – iz-kaže se, da ima Frančiška babico, za katero doslej še ni slišala. Zaradi novih razmer, bo-lezni, ki je mater zadržala v bolnišnici, sta se babica in vnukinja prisiljeni počasi navaditi na svoji novi vlogi. Babica, ki je življenje posvetila gledališču, se mora naučiti v svoje samotno in nestanovitno življenje sprejeti deklico, Frančiška pa uteho išče v poezi-ji, ki v njenem mladem življenju pridobiva vedno večjo vlogo. V babici najde nepričakovano zaveznico, veselje pa ji prinašajo nova prijateljstva, pisanje pesmi, prve ljubezni – predvsem pa upanje, da bo mami počasi le bolje.

Nastja Hafnar, bibliotekarkaKnjižnica Miklova hiša Ribnica


NA

Š B

ISE

R N

AR

AVA Podlubniki vedno bolj ogrožajo smreko

Vremenske razmere v zadnjih letih, predvsem po žledolomu leta 2014, so bile za podlubnike zelo ugodne in so povzročile njihovo izjemno razmnožitev v Sloveniji in okolici. Kljub za-tiralnim ukrepom se je širjenje teh drobnih hroščev nadaljevalo in stopnjevalo še v lan-skem letu. Na območju občine Ribnica je bilo samo lani v zasebnih in državnih gozdovih KE Ribnica posekano pribl. 22.000 m3 smrekovih lubadark.Na celotnem gozdnogospodarskem območju Kočevja je bil v lanskem letu odkazan posek 237.200 m3 lubadark. Cene lesa se zaradi ve-like ponudbe v drugi polovici leta običajno znižajo, medtem ko so v prvi polovici cene precej normalne. Podlubniki na dlačicah pre-

našajo spore gliv modrivk, ki z obarvanjem lesa dodatno cenovno razvrednotijo smreko-vo hlodovino, zato je tudi s komercialnega vi-dika primerno, da se napadeno drevje poseka takoj, ko se opazi napad lubadarja.Smreka je prvotno poraščala le vrhove gora, v doline so jo zanesli naši predniki, ker je bil les smreke v preteklosti veliko več vreden od lesa drugih drevesnih vrst. Danes se smreka dobro naravno pomlajuje, še posebej na rahlo zaki-sanih tleh, kjer se je v preteklosti grabilo listje. Klimatske spremembe in s tem velika tempe-raturna in padavinska nihanja močno vplivajo na smreko, ki ima plitev koreninski sistem. V toplejših nižinah so podlubniki bolj uspešni, saj imajo tri ali celo štiri generacije, medtem ko imajo v naravnih, hladnejših in višjih ras-tiščih smreke le eno ali dve. Iz ene oplojene sa-mice velikega smrekovega lubadarja (velikosti 4–5 mm) lahko v enem letu nastane tudi mi-lijon potomcev. Da podlubniki prekinejo pre-tok sokov v odraslem drevesu, pa zadošča že nekaj deset teh drobnih žuželk. Poleg velikega smrekovega lubadarja, ki ga imenujemo tudi knaver, je nevaren še mali smrekov lubadar, ki se zavrta v tanjše lubje, zlasti veje in vrhače. Prvo rojenje je običajno v aprilu, in sicer ko se povprečne dnevne temperature dvignejo na 17 °C. Mraz in suša jih ne uničita. Dež in vla-ga pospešita razvoj gliv in raznih bolezni ter s tem poleg detlov, žoln in ognja najučinkovite-je zmanjšata število podlubnikov. S kurjenjem vej in lubja, ki so ga napadli podlubniki, uni-čimo del podlubnikov. Zaradi dobro vidnih znakov napada, kot je odstopanje lubja in rja-venje iglic, je zatiranje najučinkovitejše zgodaj

spomladi. Poleti je glavni znak napada rjava črvina (prah) ob vznožju debla in na okoliških rastlinah. Kasneje se začne drevo sušiti, ven-dar je takrat veliko lubadarjev že na drugem drevesu. Lubadarji ne poznajo parcelnih meja, zato je odgovornost vsakega lastni-ka gozda, da vsaj enkrat mesečno pregleda svoje (in sosednje) parcele, porasle s smre-ko, in o pojavu lubadark obvesti revirnega gozdarja. Z njim se dogovori o času in nači-nu sanacije. Najpomembnejši čas je zgodaj spomladi. Po navedbi Pravilnika o varstvu gozdov je potrebno do 20. marca sanirati vse lubadarke, opraviti gozdni red in odpe-ljati les z lubjem iz gozda.Seveda pa ne bo odveč ponoviti, da je nujno opravljati in vzdrževati gozdni red tudi po redni sečnji. Še vedno velja, da je sečišče ureje-no, če so posekana vsa drevesa, ki so bila pri seč-nji ali spravilu močneje poškodovana, iz gozda spravljeni vsi lesni sortimenti, veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce ter obeljeni panji smreke in bora. Urejenost sečišč – tudi saniranih žarišč podlubnikov in izvajanje gozdnega reda – poleg Zavoda za gozdove kontrolira tudi gozdarski inšpektor.Razmere v gozdovih so torej take, da je nujno hitro in kakovostno ukrepanje. To pa bo izve-dljivo le ob sodelovanju lastnikov gozdov in gozdarjev.

Zavod za gozdove SlovenijeObmočna enota KočevjeKrajevna enota Ribnica

Jože Oberstar, univ. dipl. inž. gozdarstva

Predstavitev novosti kmetijskih subvencij za leto 2017

Vabimo vas na predstavitev novosti kme-tijskih subvencij za leto 2017, ki bo v četr-tek, 2. 3. 2017, ob 10.00. Predstavitev bo potekala v Rokodelskem centru Ribnica, Cesta na Ugar 6.Od 27. 2. do 6. 5. 2017 je predviden redni rok za oddajo zbirnih vlog. Predstavljene bodo spremembe pri pogojih in obve-znostih vlaganja za posamezne zahtevke s poudarkom na neposrednih plačilih in plačilih za dobrobit živali, ki se z letošnjim letom uvaja tudi za drobnico. Izobraževanje ni obvezno, ga pa zaradi aktualnosti priporočamo vsem, ki boste v letošnjem letu oddali zbirno vlogo za kmetijske subvencije.

Oskrba sadovnjaka v spomladanskem času

Predavanje bo v ponedeljek, 13. 3. 2017, ob 16.00 v sejni sobi Kmetijske zadruge Ribnica. Tema predavanja: Oskrba sadovnjaka v spomladanskem času. Obrezovanje, či-ščenje, varstvo rastlin, sajenje … – kaj nas čaka v spomladanskem času. Predavala bo Alenka Caf .

Vljudno vabljeni!

Pomen sajenja medovitih rastlinPrebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapušča-le varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet, in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med kate-re sodijo na primer vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice in leska. To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogo-čajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah. Med take spadajo facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice itd. Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najde-mo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z na-menom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki ali javne površine. Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sa-jenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomemb-nejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikrolokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin ter tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin, in tako poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna.

Kaj lahko sami naredimo za čebele?Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela in je ob pestri zasaditvi taka greda zanimiva skozi vse leto.Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago spe-cies), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homulice, od dišavnic pa poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Th ymus vulgare), žajbelj (Salvia offi cinalis) in druge.

Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spada navadna leska (Corylus avellana) in večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin pa zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hi-biskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovač-nikov ali lonicer in mnoge druge.Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glav-nem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa pavlovnijo (Paulownia tomentosa), trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasto amorfo (Amorpha fr uticosa L.), mehurnik (Koelreuteria pa-niculata Laxm.), japonsko soforo (Sophora japonica L.), evodijo (Tetra-dium daniellii) in še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je mogoče ku-piti v naših vrtnarijah, večina pa vzorčno raste tudi na Čebelarski zvezi Slovenije in v okolici. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogi-bamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav posadimo vanjo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevske-ga gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dvema do tremi centimetri žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo. Če to počnemo pozneje, lahko namreč poškodujemo korenine. Rastlino vlo-žimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli desetimi litri vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da jih ne posadimo preblizu ene zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo.V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso ena-ko gospodarsko pomembne za čebelarstvo. Za čebele je od njih zanimi-vih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod in nektar v času, ko v naravi ni paše. Čebelarji mu pravimo brezpašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobro-došel. Naše čebele nam bodo hvaležne.

Avtorja: Jure Justinek in Nataša Klemenčič Štrukelj

NA

Š B

ISE

R N

AR

AVA

SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE- KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)

*GRADBENA DELA- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN)

*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA

*POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

*ČISTILNI SERVIS

Jejte kot

zdumarJIOBHAJILA / KRSTI / BIRME / ABRAHAMI / POSLOVNA KOSILA

041/201-232, [email protected]

Rezervacije sprejemamo na:

ShSolna hiša Ribnica

[email protected] zdravja in dobrega počutja Most, Hrovača 8, 1310 Ribnicawww.solnahisaribnica.wixsite.com/solnahisa

ZAGOTOVITE SI PROST TERMINKONTAKT: 051 363 667

WWW.BLESK2.SI

KONTAKT:

T://051-334-826T://01-836-99-33E://[email protected]

Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

- slikopleskarska dela- polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)

- manjša zidarska dela

POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE

ZAVAROVALNICE BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO

VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI

SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED

POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI

AVTO DIAGNOSTIKA AVTOVLEKA

POMOČ NA CESTI

POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO

Tako kot motoristi tekmujejo na Moto GP, naši roboti tekmujejo v industriji.

Napovedujemo začetek dirke z novima tekmovalcema: MOTOMAN GP7 in

MOTOMAN GP8! Sta izjemno hitra in samozavestno narekujeta tempo.

Večji pospeški, hitrejši takti ter krajši časi zagona. Robota serije MOTOMAN GP

sta pripravljena na »veliko nagrado«. V vašem podjetju bosta zagotovo povečala

učinkovitost in izboljšala gospodarnost.

YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · [email protected] · www.yaskawa.eu.com

NAREKUJEMO

TEMPONOVO

Proizvodnja ekoloske opreme

… PESKANJE, REZANJE, BARVANJE, STRUZENJE …

Ob generalni prenovi peskirnice in posodobitvi plamenskega/plazemskega rezilnika vas obveščamo, da smo začeli intenzivno izvajati storitve peskanja, barvanja plazems-kega/plamenskega rezanja, ravnanja in struženja velikih obdelovancev, tudi za zunanje naročnike.

Izvajamo ročno peskanje velikih kovinskih in nekovinskih konstrukcij v peskirni ko-mori dimenzij 9 m x 5 m x 4 m, ki omogoča peskanje velikih kovinskih in nekovinskih konstrukcij, obnovo avtomobilskih in kamionskih prikolic, šasij avtomobilov, strojev, kmetijskih strojev kot so: cisterne, trosilnike, prikolice, poljedelski priključki ...

Kvalitetno izvajamo tudi storitev plamenskega razreza debeline pločevine do 150 mm, plazemski razrez pa do debeline pločevine 20 mm ter z možnostjo reza pločevine di-menzij: dolžine 6 m in širine 2,5 m.

Vse to vam nudimo na naši lokaciji podjetja, EKOP d.o.o., industrijska cona, Lepovče 23, Ribnica.

Pokličite nas na telefonsko številko: 01/837 32 45 ali obiščite našo spletno stran: www.ekop.si, kjer si lahko ogledate tudi naš celoten program. Radi se bomo odzvali vašim željam.

Lepovče 23, 1310 Ribnica | tel.: 01/837 25 45 – 01/836 20 59 | e-pošta: [email protected] | www.ekop.si

MONTAZA VSEH VRST SENCIL PO KONKURENCNIH CENAH

ZALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SAMONAVIJALCI, ROLO NA VERIZICI, KOMARNIKI (SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH)

Montaza sencil – Kovac Jernej, s. p., Gornje Lepovce 68, 1310 RIBNICA

Tel.: 041 758 552, 01 836 06 82

PRODAMO

HIŠE:

LJUBLJANA - Novo Polje, prodamo delno opremljeno vrstno hišo velikost 62,80 m2 - tri etaže z vrtom, parcela je velika 163 m2. Hiša je bila zgrajena leta 1980. Vsa infrastruktura, vseljiva takoj, brez obremenitev. CK na olje. Cena 210.000 EUR, EI v izdelavi.

LOŠKI POTOK - Lazec, prodamo stanovanjsko stavbo (gostinski objekt) v izmeri 87 m2 in dva poslovna prostora v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorišče v izmeri 1649 m2, primerno za turistično dejavnost, z idilično okolico, zgrajeno leta 1989, vsa infrastruktura, CK na olje in trda goriva, takoj vseljivo, cena 133.000 EUR, nova cena 112.000 EUR. Nova cena 88.000 EUR. EI-Strokovno mnenje – Izkaz.

KOČEVJE - Mlaka pri Kočevju, prodamo novozgrajeno, delno opremljeno stanovanjsko hišo, zgrajeno leta 2014, 10 x 8 m, 150 m2 bivalne površine, velikost parcele 663 m2, vsa infrastruktura, fasada še ni dokončana, CK na trda goriva,vseljiva po dogovoru. Cena 130.000 EUR.

RIBNICA - Ulica talcev, prodamo starejšo stanovanjsko stavbo, potrebno obnove. Stavba je v izmeri 63 m2, dvorišče v izmeri 358 m2. Vsa infrastruktura. Stavba je bila zgrajena pred letom 1967. Neobremenjeno. Cena 29.950 EUR.

DOBREPOLJE - Tisovec, v vaški idili prodamo starejšo kmečko hišo 12 x 8 m, potrebno obnove, z gospodarskim poslopjem in kozolcem. Dvorišče v izmeri ca. 4000 m2 ter ca. 26 ha zemljišč (gozdovi, njive, pašniki in travniki). Hiša je zgrajena pred letom 1967. Vsa infrastruktura, cena 80.000 EUR.

RIBNICA - Dolenja vas, Lončarska ulica, prodamo stanovanjsko hišo v izmeri 101 m2 in dve tretjini parcele, ki predstavlja dvorišče v izmeri ca. 149 m2, ter parcelo v izmeri 75 m2, vse k.o. 1629 Dolenja vas. Stavba je bila zgrajena pred letom 1967. CK na plin, vsa infrastruktura. Cena je 60.000 EUR.

STANOVANJA:

RIBNICA - Zlata Ribica, dvosobno stanovanje, neizdelano – potrebno dokončati prostore z notranjimi vrati in podi, z ložo in shrambo v izmeri 63,46 m2 , plus parkirno mesto, zgrajeno leta 2009, v drugem nadstropju - dvigalo, CK - Petrol , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 95.723 EUR. EI razred B2 27 kwh/m2a.

RIBNICA - Zlata Ribica, trosobno stanovanje, neizdelano – potrebno dokončati prostore z notranjimi vrati in podi, z ložo in shrambo v izmeri 72,15 m2, plus parkirno mesto, zgrajeno leta 2009, v drugem nadstropju - dvigalo, CK- Petrol , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 105.066 EUR. EI razred B2 27 kwh/m2a.

RIBNICA - Zlata Ribica, garsonjera, neizdelana – potrebno dokončati prostore z notranjimi vrati in podi, z balkonom in shrambo v izmeri 31,49 m2, plus parkirno mesto, zgrajeno leta 2009, v četrtem nadstropju - dvigalo, CK - Petrol, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 53.198 EUR. EI razred B2 27 kwh/m2a.

Del. čas: od 10 - 17, sob. 10 - 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004

Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje.

RIBNICA - Škrabčev trg, strogi center, prodamo enosobno stanovanje velikosti 39,36m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena je 49.500 EUR. EI razred D 64 kwh/m2a.

RIBNICA - Knafljev trg, prodamo dvosobno stanovanje z balkonom in kletjo v izmeri 63,11 m2, zgrajeno leta 1978, v četrtem nadstropju, CK, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 60.000 EUR, nova cena 56.000 EUR. EI razred E 120 kwh/m2a.

KOČEVJE - Kolodvorska, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v skupni izmeri 50,80 m2, brez balkona, s kletjo v drugem nadstropju, zgrajeno pred letom 1967,1 z vso infrastrukturo, plinsko ogrevanje, vseljivo takoj. Cena 35.500 EUR, znižanje cene na 32.000 EUR. Nova cena 25.500 EUR. EI razred E 108 kwh/m2.

GRADBENE PARCELE:

VIŠNJA GORA - Prodamo več gradbenih parcel, velikosti od 556 do 795 m2, na zanimivi sončni lokaciji v bližini avtoceste in železnice. Vsa infrastruktura ob parcelah. Pri gradnji je potrebno upoštevati OPN občine Ivančna Gorica. Cena za m2 je 65 EUR, nova cena je 45 EUR za m2.

VELIKE LAŠČE - Opalkovo, na lepi lokaciji prodamo gradbeno parcelo v izmeri 2579 m2, vsa infrastruktura na oz. ob parceli. Cena za m2je 42 EUR.

VELIKE LAŠČE - Karlovica, na lepi lokaciji prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1338 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo v izmeri 7x9 m, ter začeto gradnjo, izdelano do prve plošče, vsa infrastruktura ob parceli, cena 76.000 EUR.

ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela v izmeri 765m2 z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m, vsa infrastruktura na parceli. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. Znižana cena je 46.000 EUR.

ORTNEK - Dule, Velike Lašče, gradbena parcela, v izmeri 1156 m2, z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, cena je 37.000 EUR.

SODRAŽICA - na Peseku, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 927 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bližini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35 EUR.




VELIKE LAŠČE - strogi center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 925 m2, vsa infrastruktura na oz. ob parceli. Pridobljena lokacijska informacija o gradnji. Cena za m2 je 49 EUR.

VELIKE LAŠČE – Cereja - Prodamo več gradbenih parcel velikosti od 402 do 575 m2, na zanimivi lokaciji . Vsa infrastruktura je ob parcelah. Pri gradnji je potrebno upoštevati VL-9 občine Velike Lašče. Cena za m2 je 40 EUR.

CERKNICA - V k.o. Bločice prodamo stavbno zemljišče v izmeri 1557 m2. Vsa infrastruktura ob parceli. Cena je 18.684 EUR oz. 12 EUR za m2.

RIBNICA - Hrastje, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1335 m2, vsa infra struktura na parceli, brez obremenitev. Cena 32 EUR za m2 oz. 42.720 EUR.

RIBNICA - VELIKE POLJANE, v prekrasni vaški idili prodamo delno gradbeno 1.350 m2, delno kmetijsko 980 m2 parcelo, v skupni izmeri 2.330 m2. Elektrika ob parceli, vode ni. Cena 45.000 EUR.

RIBNICA - Hrastje, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1347 m2, vsa infra struktura na parceli, brez obremenitev. Cena 40.000 EUR.

KMETIJSKE PARCELE:

RIBNICA - v k.o. Ribnica, prodamo gozd v izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimiva lokacija, cena za m2 je 0,45 EUR, nova cena je 0,35 EUR za m2.

CERKNICA - v k.o. Bločice prodamo dve kmetijski zemljišči v izmeri 3799 m2, po ceni 0,50 EUR za m2 in 1546 m2, po 1 EUR za m2. Skupna cena je 1.899 EUR in 1546 EUR oz. vse skupaj 3.445 EUR.

POSLOVNI PROSTORI:

TRŽIČ - strogi center, Trg svobode, prodamo poslovni prostor v pritličju, v velikosti ca. 30 m2, v poslovno stanovanjski hiši. Hiša je bila zgrajena pred letom 1967. Takoj vseljivo, vpis etažne lastnine v postopku urejanja, brez obremenitve. Cena 16.900 EUR. Energetska izkaznica v izdelavi.

LJUBLJANA - Šmartinska, BTC, prodamo poslovne prostore velikosti ca. 33,50 m2, ki se nahajajo v kleti velikosti 161 m2 (6 enot), v pritličju ob glavnem vhodu - frekventna lokacija velikosti 134 m2 (4 enote) in v nadstropju velikosti 129 m2 (4 enote), poslovne zgradbe Tangram, vsa infrastruktura, CK, takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis etažne lastnine v ZK se izvaja, cena po nadstropjih je od 1.200, do 1.550 EUR za m2. EI razred C 55kWh/m2a.

RIBNICA - strogi center, Ljubljanska cesta, prodamo popolnoma izdelano poslovno stanovanjsko hišo v Ribnici 10x 14 m v tlorisni izmeri 143 m2, zemljišče je veliko 185 m2, uporabne površine v štirih etažah je 414 m2 . Hiša je bila zgrajena leta 1997, etažna lastnina je urejena, CK na olje - trenutni dobavitelj Petrol, brez obremenitev, cena 320.000 EUR plus DDV . EI razred D 100 kWh/m2a. Nova cena 290.000 EUR plus DDV.

RIBNICA - center, Knafljev trg, prodamo poslovni prostor - montažni objekt, v izmeri 11 x 9 m, v tlorisni izmeri 102 m2, zemljišče v izmeri 231 m2 . Objekt je bil zgrajena leta 1990, CK na olje - trenutni dobavitelj Petrol, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 86.000 EUR. EI razred D 100 kWh/m2a.

VIKENDI:

KOČEVJE – KOLPA - Maverc, 150 m od reke Kolpe, v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hišo 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze - pod streho, voda in elektrika na parceli. Velikost parcele 267 m2, brez obremenitev, cena 35.000 EUR.

KOČEVJE – KOLPA - Maverc, 150 m od reke Kolpe, v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hišo 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze - pod streho, voda in elektrika na parceli. Velikost parcele 420 m2, brez obremenitev, cena 40.000 EUR.

KOČEVJE – KOLPA - Maverc, 150 m od reke Kolpe, v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hišo 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze, pod streho, voda in elektrika na parceli. Velikost parcele 516 m2, brez obremenitev, cena 41.000 EUR.

SODRAŽICA - Travna gora, prodamo vikend hišico v skupni izmeri 7x7, ca. 2 x 50 m2, velikost parcele je 894 m2, zgrajena je bila leta 1980 in se nahaja v mirnem idiličnem okolju. Je kompletno opremljena (odkup opreme je nujen), ogrevanje s kamini na trda goriva. Cena je 70.000 EUR plus dogovor za opremo. Energetska izkaznica v izdelavi.

SODRAŽICA - Travna gora, prodamo vikend hišo 10 x 8 m, v skupni izmeri ca. 3 x 80 m2, velikost parcele je 1341 m2, zgrajena je bila leta 1995 in se nahaja v mirnem idiličnem okolju. Je kompletno opremljena, CK na olje, vsa infrastruktura. Voda kapnica. Cena je 139.000 EUR. Energetska izkaznica v izdelavi!

ODDAMO

POSLOVNI PROSTORI:

SODRAŽICA, IZVIR - v najem oddamo poslovne prostore v izmeri ca. 572 m2, kar v naravi predstavlja poslovne prostore v dveh etažah, vsa infrastruktura urejena- priključna moč za el. je 66 KW/100A, leto izgradnje 1979. Objektu pripada še dvorišče v izmeri 528 m2. Možna takojšna vselitev, cena najema za en mesec je 1.000 EUR neto, plus DDV, plus stroški. Potrebna sta predplačilo in garancija. Energetska izkaznica v izdelavi.

RIBNICA - center, Škrabčev trg, v najem oddamo opremljen poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 44 m2 v pritličju, vhod z glavne ulice. Vsa infrastruktura, ogrevanje Petrol, vselitev je možna takoj, cena najema 300 EUR plus stroški in varščina.

BLED - strogi center, v najem oddamo poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe v izmeri 120 m2 v obratovanju - trgovina, vsa infrastruktura, cena najema je 800 EUR plus stroški in varščina.

KUPIMO

STANOVANJA:

LJUBLJANA - Trnovo, Vič, Rožna dolina, center, Mesarska ulica, kupimo dvoinpol do trisobno stanovanje, v izmeri ca. 70 m2, v prvem nadstropju - balkon, manjši blok, zaželjeno parkirno mesto, starost do 20 let, cena od 145.000, do 160.000 EUR.


STR

AN

ZA

ZD

RA

VJE Vpliv kajenja na zdravje obzobnih tkiv

V Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Odstotek moških kadilcev upada, odstotek kadilk se povečuje. Včasih je bilo kajenje kla-sifi cirano kot razvada, danes ga obravnavamo kot odvisnost. Približno dve tretjini kadilcev želi opustiti kajenje, polovica jih poskusi prenehati, a uspešnih je žal le nekaj odstotkov.

Kajenje je povezano s slabšim splošnim zdravjem (bolezni dihal, bo-lezni srca in ožilja, nizka porodna teža otroka itd.) in dokazano povzro-ča vsaj 10 različnih vrst raka (najpogosteje prizadeti so pljuča, ustna votlina in žrelo, grlo, ledvice in mehur). Polovica kadilcev umre zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem. Kadilci v Sloveniji umirajo v pov-prečju kar 15 let prej kot nekadilci.

Učinki kajenja v ustni votlini so številni, od preprostega zabarvanja zob, slabega zadaha, kadilske melanoze, nikotinskega stomatitisa in napre-dovanja parodontalne bolezni pa do ustnega raka. Odvisni so predvsem od števila pokajenih cigaret na dan, trajanja kajenja in morebitnega pridruženega uživanja alkoholnih pijač. Tobačni dim na ustno votlino vpliva direktno ob stiku s tkivi in preko absorpcije v pljučih, vsebuje namreč tisoče različnih škodljivih substanc, zanemarljiv pa ni niti nje-gov toplotni učinek.

Parodontalna bolezenGre za skupino bolezni, ki so razvrščene v osem razredov, najpogostej-ša med njimi je kronični parodontitis – vnetje obzobnih tkiv (dlesen, zobni cement, pozobnična vlakna, kost). To vodi v njihovo propadanje in izgubo funkcije sidranja zoba. Bolezen glede na stopnjo prizadetosti obzobnih tkiv delimo na začetno, zmerno in napredovano obliko.

Že dolgo je znano, da povezave med staranjem človeka in propadanjem obzobnih tkiv ni. To pomeni, da parodontalna bolezen ni posledica sta-ranja! Glavni vzrok in hkrati predpogoj za njen nastanek je slaba ustna higiena – prisotnost zobnih oblog, ki predstavljajo vir bakterij in s tem kronično okužbo.

Slika 1: ponazoritev primerjave med zdravimi in vnetimi obzobnimi tkivi

Slika 2: zdrava obzobna tkiva

Sliki 3 in 4: kronični parodontitis

Značilni klinični znaki in simptomi so:– prisotnost mehkih in trdih zobnih oblog (zobnega kamna), – krvavenje dlesni ob ščetkanju zob,– krvavenje dlesni pri pregledu obzobnih tkiv pri zobozdravniku,– otekanje in umik dlesni,– majavost zob.

Zdravljenje parodontalne bolezni sestavljata higienska (vzročno, osnovno zdravljenje) in kirurška (korektivna) faza. Temu aktivnemu zdravljenju sledi podporno zdravljenje oz. vzdrževanje, ki je ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje stabilnosti obzobnih tkiv.


IZ D

OM

AČ

IH A

RH

IVOV

Kajenje in parodontalna bolezenNa razvoj in napredovanje parodontalne bolezni vplivajo tudi drugi ri-zični faktorji in indikatorji: – sistemski: kajenje, sladkorna bolezen, debelost, osteoporoza, slab

socialno-ekonomski status, stres,– lokalni: neprimerni protetični nadomestki, delna proteza, orto-

dontski aparat, zobni kamen, dihanje skozi usta, poškodbe zob.Poleg slabe ustne higiene je kajenje drugi najpomembnejši rizični fak-tor. Bolj dovzetni za razvoj in napredovanje vnetja, vendar v manjši meri, so tudi pasivni in nekdanji kadilci.

Glavni mehanizmi, preko katerih kajenje vpliva na razvoj in hitrejše napredovanje parodontalne bolezni, so sledeči:– spremenjena bakterijska sestava zobne obloge,– sprememba žilja v obzobnih tkivih,– spremenjen vnetni in imunski odziv, kar povzroča hitrejše propada-

nje tkiv,– zmanjšana zmožnost obnove tkiva.Ključne razlike med simptomi in znaki pri kadilcih v primerjavi z ne-kadilci so posledica predvsem spremembe žilja v obzobnih tkivih, kar povzroča »maskiranje« vnetja oz. bolezni:– zmanjšana/odsotna krvavitev ob ščetkanju zob,– zmanjšana/odsotna krvavitev pri pregledu obzobnih tkiv pri

zobozdravniku,

– manjše otekanje dlesni,– rdečina dlesni največkrat ni prisotna,– bolj napredovana oblika bolezni (globlji obzobni žepi, večja izguba

kosti).Ključne razlike med uspešnostjo zdravljenja pri kadilcih v primerjavi z nekadilci so:– slabše in podaljšano celjenje po začetni in korektivni fazi zdravlje-

nja,– večja verjetnost za ponovitev vnetja po aktivni fazi zdravljenja,– zgodnejša izguba zob,– večje število izgubljenih zob.Po aktivnem zdravljenju kadilci tako spadajo v skupino ljudi s poveča-nim tveganjem za ponovitev bolezni, iz česar sledi, da mora biti vzdrže-valna faza zdravljenja izvedena pogosteje (na tri oz. šest mesecev), kar je za pacienta dodatna časovna in fi nančna obremenitev.Številne študije kažejo, da opustitev kajenja močno izboljša zdravje ob-zobnih tkiv in odziv na terapijo. Pri izvajanju preventivnih programov proti kajenju, svetovanju, motivaciji in pomoči pri odvajanju od kajenja je zato zelo pomembno aktivno vključevanje zobozdravnikov in ustnih higienikov – poznati morajo načine zdravljenja odvisnosti, pacienta ob vsakem obisku motivirati za opustitev kajenja, predvsem pa morajo sta-nje njegove ustne votline redno spremljati.

Jona Bambič, dr. dent. med.

Razglednica Kot pošta Ribnica, foto Bavec, Rajhenburg, založil I. Mihelič, Kot. Na razglednici je hiša Ivana Miheliča.

»Pošiljam Ti pozdrav iz Ribniške doline ...«Stare razglednice Ribnice in okoliških krajev, ki so izhajale v obdobju od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne, predstavljajo svojevrstno kulturno vrednoto. Tudi v Ribnici so v tem obdobju izdali razmero-ma veliko razglednic. Izdajatelji so bili večinoma trgovci, gostilničarji in podjetniki, ki so s tem na takrat najboljši in najučinkovitejši način predstavljali svoje dejavnosti. Danes gledamo stare razglednice pred-vsem kot zanimivo primerjavo med takratno in današnjo ureditvijo posameznega dela kraja. Modnost pošiljanja razglednic je žal skoraj usahnila, kajti današnje sodobne tehnologije nam omogočajo stik na drugačen, hitrejši način, vsak trenutek in z vsem svetom. Čas je zaprašil zlato dobo pošiljanja razglednic, pa vendar le-to obujamo številni za-sebni zbiratelji in ljubitelji lepih razglednic. Ne samo nostalgija in ljube-zen do domačega kraja, estetika kartic in raznolikost motivov, temveč tudi zavest, da je to gradivo del krajevne in splošne slovenske kulturne dediščine, so vedno bolj prisotni pri ljudeh, ki jim ni vseeno, kaj se do-gaja z njihovim okoljem danes.Stare razglednice nam omogočajo primerjavo s časom pred sto in več leti. Poleg omenjenega odkrivajo še eno stran slovenskega človeka tiste-ga časa, in sicer način pošiljanja pozdravov. Lepa razglednica in prisrčni pozdravi so marsikomu ozaljšali dan. Tudi sam vam želim, da s pogledom na razglednico vidite, kje so živeli naši predniki … (Danes vas Jurjevica in Kot pri Ribnici).

Zapisal: Peter LesarRazglednice: osebni arhiv Petra Lesarja

Peter Lesar, zbiratelj starih razglednic Ribniške doline. Te so mi dragocen vir pri raziskovanju preteklosti. Razglednice tudi z ve-seljem odkupim.

030 996 [email protected]

Razglednica Pozdrav iz Jurjevce pri Ribnici, založil Franc Kunc, Ljubljana.Na razglednici je cerkev sv. Križa in središče vasi, kjer je stal tudi vodnjak, ob katerem so se zbirali otroci in vaščani in si izmenjavali novice.


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

Reportaža z državnega prvenstva v duo sistemu Globoko 2017Pet slovenskih klubov je 28. 1. 2017 sodelovalo na državnem prvenstvu v duo sistemu za vse kategorije. Tekmovanje je potekalo v OŠ Globoko v organizaciji DBV Katana. Na tekmovanju je nastopilo okoli 100 tek-movalcev oz. 47 parov.Ekipa Sibor Inotherm je osvojila 23 odličij, od tega 9 zlatih, 8 srebrnih in 6 bronastih medalj. Tekmovanja se je tako udeležilo 40 članov Sibor-ja, ki so dosegli odlične uvrstitve:

- Luka ČIROVIČ in Nejc PODLOGAR duo U18 moški par – 3. mes-to;

- Andraž ŽLINDRA in Gal KOŠIR borbe duo U18 moški par – 2. mesto;

- Naja POJE MIHELIČ in Tim BENČINA GRGURIČ duo U12 me-šan par – 2. mesto;

- Tim BENČINA GRGURIČ in Anže GOLEŽ duo U12 moški par – 1. mesto;

- Gal RESAMN in Jan ERJAVEC duo U12 moški par – 2. mesto;- Naja POJE MIHELIČ in Lana POJE MIHELIČ duo U12 ženski par

– 2. mesto;- Sara DIVJAK in Laura ZAJC duo U12 ženski par – 3. mesto;- Luka ČIROVIČ in Karin AMBROŽIČ duo U15-mešan par – 3. mes-

to;- Neli PODLOGAR in Nika KOTAR duo U15 ženski par – 3. mesto;- Jan Divjak in Lana POJE MIHELIČ duo U10 mešan par – 3. mesto;- Anamarija VOLF in Miha KRIŽ duo U10 mešan par – 2. mesto;- Timotej DELAČ in Maj BEGIČ duo U15 moški par – 3. mesto;- Tina PELC in Anton AMBROŽIČ duo U18 mešani par – 1. mesto;- Lovro DIVJAK in Matic JAKŠIČ duo U18 moški par – 1. mesto;- Liza Rus in Maja ŽLEBIČ U8 ženski par – 2. mesto;- Tina in Maja ŽLEBIČ U8 ženski par – 1. mesto;- Enej Žagar in Anže GOLEŽ duo U15 moški par – 2. mesto;- Zoja ŽAGAR in Žiga Turk duo U8 mešani par – 1. mesto;- Maks LEVSTIK in Ajken INTIHAR duo U8 moški par – 1. mesto;- Matej in Nejc KOTAR U10 moški par – 2. mesto;- Hana RUS in Evelin KOŽUH U10 ženski par – 1. mesto;- Jan Divjak in Benjamin VUKA LIČ U10 moški par – 1. mesto;- Sara BESAL in Patricija DELAČ duo U21 ženski par – 1. mesto.

Čestitke tudi vsem članom, ki so dosegli uvrstitve od 4. mesta dalje.

Predsednik SIBORJAElvis PODLOGAR

Reportaža iz mednarodnega turnirja KODOKAN OPEN NEMČIJA 2017Član Sibor Inotherm se je 12. 2. 2017 udeležil mednarodnega turnirja Kodokan Open v ju--jitsu, ki je potekal v Nemčiji.

Član Sibor Inotherm Gašper Marolt je na Ko-dokan Open turnirju v kategoriji kadeti do 73 kg zasedel 3. mesto po vprašljivi odločitvi sodnikov, ki so Gašperja v 1. borbi diskvalifi ci-rali. V nadaljevanju je Gašper že v 1 minuti vse zmagal na »full ippon«. 3. mesto je odlična uvrstitev pred prihajajočim svetovnim prven-stvom.

Čestitke gredo tudi trenerju Vitji Gričarju, ki je našega člana vodil na tekmovanju.

Predsednik Siborja Elvis Podlogar


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

RIBNIŠKI PLAVALCI POSTAVLJAJO NOVE MEJNIKE DOLENJSKEGA PLAVANJAOb zaključenih državnih prvenstvih za vse starostne skupine se lahko Ribničani upra-vičeno veselimo uspehov naših plavalcev in plavalk. Skupaj smo osvojili petinštirideset stopničk, od tega osem prvih, petnajst drugih in dvaindvajset tretjih mest, za piko na i pa še nov državni rekord.Kot prvi so se za naslove konec januarja v Mariboru potegovali kadeti, mladinci in člani. V absolutni kategoriji se je z najvrednejšim rezultatom med posamezniki izkazal Chad Andoljšek na 100 m prosto, kjer je suvereno slavil zmago in se kot prvi Ribničan in kot deseti Slovenec spustil pod magično mejo 50 sekund. Chad je prav tako gladko opravil s konkurenco tudi na 50 m prosto. Med posa-mezniki so se na stopničke v absolutni konku-renci povzeli še Lucija Kous z 2. mestom na 100 m hrbtno in 3. mestom na 50 m hrbtno ter Tim Zobec z 2. mestom na 50 m prsno in 3. mestom na 100 m prsno. V absolutni kate-goriji je odlično nastopal še Robert Lovšin, sicer še mladinec, ki je osvojil 2. mesto na 100

m delfi n, 3. mesto na 50 m, 100 m in 200 m prosto ter na 50 m in 200 m delfi n. Robert je v mladinski kategoriji slavil na 50 m in 100 m prosto ter na 100 m in 200 m delfi n, 2. mesto je osvojil na 50 m delfi n in 200 m prosto, tretje mesto pa na 400 m prosto.V kadetski konkurenci je najbolj izstopala Laščanka Ana Kastigar s kar šestimi fi nalni-mi nastopi, ki pa bo svoje stopničke napadala šele naslednje leto, saj letos nastopa kot mlajša v kategoriji kadetinj. V fi nalu pa so se borile tudi Gaja Radivojević, Nadja Padar in Maša Lovšin. Za najbolj odmeven moštven rezultat so pos-krbeli fantje v štafeti 4x50 m prosto v postavi Tilen Kočevar, Tim Zobec, Robert Lovšin in Chad Andoljšek, kjer so postali državni prva-ki in postavili nov absolutni rekord Slovenije. Moška štafeta na 4x100 m prosto v postavi Jan Arko, Robert Lovšin, Tim Zobec in Chad Andoljšek je osvojila 2. mesto, moška štafeta na 4x100 m mešano v postavi Jošt Pavlin, Tim Zobec, Robert Lovšin in Chad Andoljšek pa je osvojila 3. mesto.Med 3. in 5. februarjem je v Kranju poteka-lo državno prvenstvo za dečke, stare 13 in 14 let, ter deklice, stare 12 in 13 let. Najuspešnejši posameznik je bil Vid Lovšin, ki se je zmage veselil na 100 m delfi n, drugi je bil na 200 m delfi n in tretji na 50 m delfi n. Med starejšimi se je Nani Poje uspelo uvrstiti na 3. mesto na 50 m hrbtno. Med mlajšim je izstopal Filip Čirovič z 2. mestom na 50 m prsno in 400 m mešano ter 3. mestom na 50 m in 200 m prsno in 200 m mešano. Prav tako 3. mesto je osvojil Klemen Topolnik na 1500 m prosto. Med dekleti pa je Maja Levstek osvojila 2. mesto na 100 m in 200 m hrbtno ter 3. mesto na 50 m hrbtno. V fi nal-nih nastopih smo navijali še za Emo Tomšič, Nejca Miheliča in Jakata Lovšina. V skupnem seštevku so Ribničani osvojili zelo dobro 7. mesto med 26 slovenskimi klubi.

Zadnji so se prav tako v Kranju za naslove naj-boljših borili mlajši dečki in mlajše deklice. Najuspešnejši plavalec tega državnega prven-stva je postal Maks Kastigar, ki je v mlajšem letniku osvojil kar šest diplom. 2. mesto je os-vojil na 50 m hrbtno in 200 m hrbtno, tretji pa je bil na 400 m, 200 m in 100 m prosto ter na 100 m hrbtno. Tudi dekleta so se odlično odrezala. V soboto je šlo najbolje Dori Đukič, ki je osvojila 3. mesto na 50 m hrbtno. V ne-deljo pa sta se s 3. mestom v mlajši kategoriji izkazali tudi Olja Radivojević na 100 m prosto in Marta Arko na 200 m hrbtno. Tudi ostalih pet plavalcev (Hana Starc, Niki Starc, Mitja Turk, Nik Blatnik in Lovro Ći-rović) je nanizalo veliko osebnih rekordov in dokazalo, da spadajo v sam vrh slovenske-ga plavanja med mlajšimi dečki in deklicami. Hana Starc je k odličnem skupnem rezultatu dodala 6. mesto na 200 m prosto in 7. mesto na 400 m prosto, Mitja Turk pa štiri uvrstitve med najboljših deset v mlajšem letniku. Čestitke!

Foto: Dolores Arko in Miha KorenAvtor članka: Miha Koren

Ekipa mlajši dečki in deklice Z leve Tilen Kočevar, Chad Andoljšek, Robert Lovšin, Zobec Tim

Nana Poje 3. mesto Nana Poje 3. mesto


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

ŠD Extrem v vseh kategorijah v končnici državnih prvenstevŠD Extrem je s preko 260 člani s področja šestih občin med največjimi športnimi društvi v regiji. V letošnji sezoni ima skupno oblikovanih kar 24 vadbenih skupin (od tega jih je osem zgolj ribniških, v treh drugih mešanih skupinah je velik delež Ribničanov in Ribničank, v ostalih skupinah pa so člani pretežno iz drugih občin). V dosedanji 16-letni zgodovini delovanja se ŠD Extrem lahko pohvali s številnimi uspehi na državni ravni zlasti na tekmovanjih v futsalu:• 3 leta igranja v 1. SFL in 5 let igranja v 2. SFL, od tega dvakrat prvaki

2. SFL,• U-21: dvakrat drugi in dvakrat tretji na državnem prvenstvu,• U-19: enkrat tretji v državnem prvenstvu,• U-18: državni prvaki 2013/2014, enkrat drugi in enkrat tretji na dr-

žavnem prvenstvu,• U-17: državni prvaki 2007/2008, enkrat drugi na državnem prven-

stvu,• U-15: državni prvaki 2015/2016 in 2010/2011 (zadnjih 7 zapore-

dnih let nikoli slabši kot drugi, enkrat tretji na državnem prvenstvu),• U13: enkrat drugi, trikrat tretji na državnem prvenstvu,• imamo tudi tri skupine deklet, članice so trenutno 3. na lestvici 1.

ženske futsal lige,• število otrok v skupinah od U-5 do U-11 se stalno povečuje.

V zadnjih dveh sezonah smo poleg futsala izjemno uspešni tudi na no-gometnih tekmovanjih. ŠD Extrem tako ni več znan samo kot uspe-šen futsal klub, marveč tudi vedno bolj spoštovan nogometni klub. Lani smo s kategorijo U-13 v nogometu že po drugi sezoni napredovali v višjo ligo, letos se to obeta ekipi U-15. V društvu smo ugotovili, da se oba športa, tako futsal kot tudi nogomet, izjemno dobro dopolnjujeta (vsaj za osnovnošolsko mladino) in nudita kakovostne treninge, pred-vsem pa tudi tekmovanja skozi celo leto (kar 11 mesecev kakovostnih tekmovanj). V letošnji sezoni trenirajo in tekmujejo v obeh športih že v

kategorijah U-9, U-11, U-13 in U-15 ter tudi obe ženski osnovnošolski skupini DU-13 in DU-15. Zelo smo veseli, da so se na stadionu Ugar v Ribnici uredili dobri pogoji za treniranje in tekmovanja in je tako Rib-nica prišla do novih športnih površin, saj je Športni center Ribnica ob tako uspešnem športu (praktično v vseh športnih panogah) postal že pretesen. Zunanje nogometne športne površine pa so se za najmlajše ekipe začele urejati tudi v drugih občinah.

TRENUTNI REZULTATI SEZONENAJMLAJŠIKvalitetno delo v mladimi od 4. leta dalje se obrestuje, na kar kažejo odlični rezultati. Predšolski otroci (U-5 in U-6) še nimajo tekmovanj. V najmlajših tekmovalnih kategorijah U-7, U-9 in U-11 pa potekajo iz-redno zanimiva tekmovanja predvsem na medobčinski ravni. Rezultati z lestvicami pri najmlajših niso v ospredju in se tudi po pravilih NZS še ne smejo voditi. Kljub temu pa mladi nadobudneži kažejo izjemen talent in velik napredek. Kategorije od vključno U-13 dalje pa imajo tekmovanja že na državni ravni. Letos po več kot polovici sezone kaže vsem ekipam ŠD Extrem izjemno dobro in se bodo vse borile v končnicah za najvišja mesta v državi. V končnico se uvrstijo prve štiri ekipe iz vsake skupine (vzhod in zahod).

U-13V kategoriji U-13 tekmujeta kar dve naši ekipi, ki jih trenirata Srečko Rajšel in Srđan Đorđević ter sta trenutno uvrščeni na 2. in 6. mesto zahodne skupine DP. Na seznamu najboljših strelcev lige se nahaja naš Andraž Gregorič na drugem mestu s 30 zadetimi goli.

Selekcioniranje U-17 - po tekmi VZHOD - ZAHOD 5.2.2017 v Ribnici


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

T Z N P D:P +/– T

1. KMN Oplast Kobarid 16 15 0 1 130:18 +112 45

2. ŠD Extrem A 16 11 2 3 94:31 +63 35

3. FC Litija 18 10 2 6 97:44 +53 32

4. KMN Bronx Škofi je 15 8 1 6 63:51 +12 25

5. Futsal klub Dobrepolje 15 6 1 8 43:86 –43 19

6. ŠD Extrem B 16 2 2 12 26:75 –49 8

7. Futsal Olimpija Ljubljana 18 1 0 17 12:160 –148 3

U-15Tudi v kategoriji višje, U-15, imamo dve tekmovalni ekipi, za kateri sta zadolžena Mitja Mihelič in Srečko Rajšel. V zahodni skupini DP je ekipa ŠD Extrem B na 2. mestu, medtem ko je ekipa A s tekmo manj 3. Tudi v tej kategoriji imamo v svojih vrstah odličnega strelca – Žana Bracovića s 25 goli, kar ga uvršča na 3. mesto med najboljšimi strelci.

T Z N P D:P +/– T

1. KMN Bronx Škofi je 13 11 0 2 91:31 +60 33

2. ŠD Extrem B 13 10 1 2 103:26 +77 31

3. ŠD Extrem A 12 10 1 1 81:12 +69 31

4. KIX Ajdovščina 13 6 0 7 52:82 –30 18

5. Futsal klub Dobrepolje 13 3 0 10 30:81 –51 9

6. KMN Oplast Kobarid 13 2 0 11 32:90 –58 6

7. Puntar Tolmin 13 2 0 11 14:81 –67 6

U-17Naša skupina fantov U-17 pod okriljem trenerja Mitje Miheliča je trenu-tno na zahodu še brez prave konkurence, saj so z naskokom brez izgub-ljene točke uvrščeni na prvo mesto. Timotej Debeljak je najboljši strelec lige z 20 danimi goli. Uspešno delo se kaže tudi pri selekcioniranju NZS v tej kategoriji, saj je bilo v zahodno skupino selekcioniranja na doseda-njih treh izborih uvrščena že skoraj polovica fantov iz ŠD Extrem (Nejc Cimprič, Timotej Debeljak, Špendi Iseni, Drejc Kljun, Žiga Nosan, Max Vesel in Jure Vetrih). Izjemno smo ponosni, da je za vodjo selekcioniranja

na zahodu izbran prav naš trener Mitja Mihelič, kar zagotovo dokazuje, da so pri NZS opazili naše kvalitetno delo v preteklosti. Po četrtem selek-cioniranju bodo iz obeh skupin selekcioniranja izbrali 12 fantov, ki bodo zastopali slovensko reprezentanco na razvojnem turnirju UEFA, ki ga bo aprila gostila Slovenija. Poleg gostiteljice Slovenije bodo nastopile še Ma-džarska, Slovaška in Ukrajina. Nadejamo se, da bo v reprezentanci vsaj kakšen igralec tudi iz ŠD Extrem.

T Z N P D:P +/– T

1. ŠD Extrem 11 11 0 0 91:15 +76 33

2. KMN Oplast Kobarid 11 7 1 3 66:34 +32 22

3. FK Zavas Siliko 11 5 1 5 35:50 –15 16

4. Puntar Tolmin 12 2 3 7 33:64 –31 9

5. KMN Bronx Škofi je 11 0 1 10 17:79 –62 1

ČLANICEV letošnji sezoni žanjemo uspehe na državnem prvenstvu tudi pri žen-skah. Trenutno ekipa ŠD Extrem zaseda tretje mesto, Mateja Zabuko-vec pa je z 10 goli najboljša strelka lige.

T Z N P D:P +/– T

1. KMN Slovenske Gorice 12 7 3 2 18:8 +10 24

2. ŽNK Celje 12 6 3 3 39:16 +23 21

3. ŠD Extrem 12 6 1 5 23:23 0 19

4. ŽNK Cerkvenjak 12 6 1 5 24:25 –1 19

5. FK Zavas Nova Panorama 12 1 0 11 7:39 –32 3

DEKLETA U-13 in U-15S skupinama deklet U-13 in U-15 smo sodelovali tudi v zimski ženski ligi NZS, kjer so se dekleta odlično odrezala in uspešno kosala z neka-terimi ekipami, ki imajo precej večjo bazo igralk. V odlični organizaciji ŠD Extrem sta bila izvedena tudi dva turnirja v kategoriji U-13 in en turnir v kategoriji U-15.

Za vse te uspehe so zaslužni prav vsi: tekmovalci, tekmovalke, trenerji, uprava in drugi delavci v društvu, starši, podporniki, donatorji in spon-zorji. Hvala vam!

Vabljeni k spremljanju izjemno zanimivih tekem v končnicah tekmo-vanj DP futsal v športnih dvoranah, od sredine marca dalje pa tudi no-gometnih tekmovanj na stadionu Ugar. Tudi letos bomo organizirali nogometni tabor za najmlajše in tako tudi njim ponudili v toplejših mesecih vadbo nogometa na stadionu. Vsi termini tekmovanj in dru-gih dogodkov so objavljeni na spletni strani društva www.sd-extrem.si. Spremljajte nas tudi na Facebooku.

Mateja ZabukovecFoto: Mitja Mihelič in Mateja Zabukovec

Ekipa ŠD Extrem U-15 A vesela po zmagi nad KMN Bronx Škofi je za 1. mesto v skupini

OBVESTILO MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA ZA KAKOVOSTNO STAROST RIBNICA

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ribnica vabi vse člane in tiste, ki bi to radi postali, v ponedeljek, 11. marca 2017, ob 18. uri na intervizijsko srečanje v Dom starejših občanov Ribnica. Tema srečanja: Preprečevanje okužb

NOVO IZOBRA ŽEVANJE:Skupinska srečanja »Varno staranje«Na trinajstih srečanjih bomo ob pogovoru obdelali različna pod-ročja, kot so: lep osebni pogovor, varnost doma in na ulici, obvla-dovanje jeze, skrb za telesno aktivnost, urejanje premoženja …

Namen programa je krepitev varovalnih dejavnikov za poveča-nje varnosti v starosti in poteka po programu Inštituta Antona Trstenjaka.

Srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu v predavalnici Zdravstvenega doma Ribnica. Prvo srečanje bo 3. februarja ob 17. uri.

Vabljeni!

Informacije: [email protected] ali na 068 64 69 74


S P

LAN

INC

I NA

PO

T

Datum: SOBOTA, 4. 3.Kam: DOM NA KOMNI (1520 m) in do KOČE POD BOGATI-NOM (1513 m).Izhodišče: Koča pri Savici (653 m).Načrt poti: Koča pri Savici (653 m)–Dom na Komni (1520 m)–Koča pod Bogatinom (1513 m)–po isti poti nazaj. V primeru dobrih razmer bomo turo podaljšali do Bogatinskega sedla (1803 m) ali Lan-ževice (2003 m), temu primerno se tura podaljša za 3 do 4 ure.Zahtevnost: lahka pot, zimska tura, težavnost odvisna od razmer.Okvirni čas hoje: 6 ur.Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna osebna planin-ska oprema (topla oblačila, kapa, rokavice, dobra planinska obutev itd.), pohodne palice, male dereze, malica, pijača, planinska članarina za leto 2017 in varen korak. Prijave z akontacijo: v torek, 28. februarja, ob 18. uri, v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnica PZS (informacije: 041 222 358).

Datum: SOBOTA, 25. 3.Kam: 24. tradicionalni pohod v Jelenov žleb (980 m) – ob 74. oble-tnici zmagovitega boja Cankarjeve, Gubčeve, Šercerjeve in Tomšičeve brigade nad italijanskim bataljonom divizije Maceratt a (26. 3. 1943).

MAREC 2017

Snežna Kriška gora s Tolstim vrhomZadnjo soboto v januarju, 28. januarja, smo se vodniki PZS (VPZS) iz našega planinske-ga društva in PD Kočevje najprej odpravili na svoje interno izpopolnjevanje v snežnih razmerah. Podali smo se na Debelo peč, zad-nji dvatisočak v grebenu nad Krmo, nato pa smo na planini Lipanca izvedli različne vaje s plazovnimi žolnami. Preverili smo tudi svoje znanje, hkrati pa ponovili uporabo cepina in derez oz. hoje z njimi.Enajstega februarja je sledila prva prava snež-na tura PD Ribnica. Pod vodstvom VPZS Romana Petelina smo se povzpeli na Kriško goro z najvišjim vrhom Tolstim vrhom, ki je s 1715 metri sicer čudovit razglednik, tokrat pa nas je pričakal v megli. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig, se sicer odpira pogled na osre-dnje Karavanke, kjer bi v lepem vremenu vi-deli celoten greben Košute, Storžič, gorenjsko ravnino in Julijske Alpe s Triglavom na čelu. Kljub megli in zmanjšani vidljivosti pa dobre volje ni zmanjkalo. Ves čas nas je navduševala v snežne koprene zavita narava, saj je dan prej sneg dodatno pobelil tako pobočja kot smre-ke in borovce. Ob sestopu smo se na koncu lepe grebenske poti ustavili v koči na Kriški gori na višini 1471 metrih, ki jo upravlja PD Križe. Po okrepčilu in počitku nas je čakala samo še pot do našega izhodišča v vasi Gozd. Varen in previden korak nas je spremljal ves čas, prav tako smeh in veselje.

Zdenka Mihelič

Na Tolstem vrhu nas je pričakala megla, a dobre volje ni zmanjkalo. Foto: Zdenka Mihelič

Prijave niso potrebne.Zbirno mesto in odhod: v soboto, 25. marca, ob 7.30 v Rakitnici pri nakladališču lesa oz. pri prvi informacijski tabli Učne poti SV.Potek: pohod po potekal po Rudeževi poti oz. Poti pomnjenja in spominov iz Rakitnice mimo Črnega vrha in gozdarske koče Korita do Brezna v Jelenovem žlebu. Povratek: Sestop po isti poti oziroma prek vrhov Velike gore – naj-višjega vrha Ribniške doline, Turna (1254 m), ter Rezinskega vrha in Okamnelih svatov (Belih sten). Čas hoje (okvirno): skupaj 6 ur (3 ure vzpona, sestop 3 ure – če po isti poti; sicer prek Turna in Rezinskega vrha traja sestop 4 ure).Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna planinska opre-ma, pohodne palice, malica, pijača, varen korak in evidenčni karton-ček o številu pohodov v Jelenov žleb. Vodji pohoda: Janez Centa (informacije: 031 844 910) in vodnik PZS Stane Babič (informacije: 041 415 308).

Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema itd.), podatki pa bodo obja-vljeni tudi na spletni strani PD Ribnica (www.planinskodrustvo-rib-nica.si).

Srečno in varen korak!Planinsko društvo Ribnica


IZ Š

OLS

KIH

KLO

PI

Zima, zima bela …Res je, hladnega mraza in hudih cestnih zame-tov nima prav nihče rad. Že ob sami misli na to, da moramo na cesto v snežnih razmerah, nas ob še tako topli peči zmrazi. Oh, ko bi bilo vsaj čimprej konec te zime …Še dobro, da imamo okoli sebe naše otroke, ki nas spomnijo na radosti zime! Malčki ko-maj čakajo, da lahko obujejo mehke škornje, oblečejo najdebelejšo bundo, volneno kapo s cofk om in tople rokavice, ki jih je pod smreči-co pustil dobri mož, kajti zunaj jih čaka zim-sko veselje. Vsaka snežinka je padla ravno na pravo mesto in čaka, da otroci z njeno pomoč-jo naredijo snežaka, da jo stisnejo v kepo ali pa se po njej le veselo sankajo. Pozimi namreč nikoli ne more biti preveč zime, zato je prav, da znamo tudi odrasli uživati vse njene rados-ti, čeprav nam morajo pri tem včasih pomagati otroci.Tudi učenci Osnovne šole dr. Franceta Pre-šerna Ribnica radi delijo svojo pozitivno naravnanost z drugimi, zato so v februarju pripravili obširno in razgibano zimsko razsta-vo v Zdravstvenem domu Ribnica, k čemur sem jih spodbudila vodja Šolske skupnosti razredne stopnje. Prvošolčki iz 1. A in 1. B ter drugošolci iz 2. A, 2. B in 2. C so z obiskovalci zdravstvenega doma delili svoje umetniške iz-delke, nastale pod mentorstvom Vanje Novak, Karin Žnidarčič, Valerije Ivetič in Mojce De-beljak z namenom, da bi s svojimi zimskimi utrinki obolelim lajšali bolečine in krajšali čas v čakalnici pred ordinacijo. Kaj menite, jim je uspelo?

Tekst in foto: Katja Rus

V avli veselo pozdravljajo učenci 2. A s svojimi rokavičkami.

Drugošolke so pridno pomagale razstaviti izdelke.

Vesela zimaPa smo končno dočakali tisto PRA VO ZIMO!Doooolgooo smo jo čakali, celo kar nekaj let, ampak v letošnjem januarju nas je preseneti-la z vsem svojim sijajem. Zasnežena so polja,

ših občanov Ribnica prišli učenci in učiteljice Podružnične osnovne šole Dolenja vas. V le-denem zimskem dopoldnevu so se prikazali v debelih bundah, zimskih škornjih in pisanih kapah, pripravljeni, da se brez težav spopadejo z mrzlo zimo. Prav vsi učenci – od najmlajših prvošolčkov do najstarejših petošolčkov – so s svojim petjem, deklamacijami in plesom opa-zno popestrili vzdušje v domu. Starostnike so na koncu presenetili in navdušili še čudoviti metuljčki, katere so učenci pripravili prav za vsakega v občinstvu in jih ob spremljavi har-monike veselo raznesli po domu.Tako kot so učenci toplo oblečeni in nasmeja-ni prišli, so seveda po odličnem nastopu tudi odšli. Veselo so ob odhodu pomahali staro-stnikom in se v pričakovanju igre na snegu urno odpeljali nazaj v svojo šolo v Dolenjo vas.

Tekst in foto: Katja Rus

hribi, ceste, poledenela so jezera. In kdo se vseh teh snežnih dobrot najbolj veseli? Seve-da, naši otroci!Polni snežnih pesmic, veselih ugank in zim-skega plesa so v četrtek, 26. 1., v Dom starej-

Pevski zbor je že na začetku poskrbel za veselo vzdušje.


ME

D N

AŠ

IMI L

JUD

MI

Spomenik v Jelenovem Žlebu skoraj v celoti uničenV Zvezi borcev za vrednote NOB Ribnica smo bili v nedeljo, 12. februarja letos, obveščeni, da je neznanec poškodoval osrednji spomenik v Jelenovem Žlebu, ki priča o pomembni bitki in zmagi partizanov nad bataljonom italijan-ske divizije Macerata 26. marca 1943. Izročila te bitke in pomembne vojaške zmage nadalju-je tudi naša Slovenska vojska.Po prijavi na policiji je sledil ogled mesta dogodka, ki obiskovalcu zdaj nudi žalostno podobo. Naj samo spomnim, da je tu od leta 1958 stal bronast spomenik priznanega ki-parja Stojana Batiča. Kip je pred leti izginil, najbrž zaradi ljubiteljev materiala, iz katerega je bil narejen. S prostovoljnimi prispevki je bil pred osmimi leti na istem mestu postavljen kamnit spomenik z dvema marmornatima ploščama in rdečo zvezdo na vrhu. Danes ni več zvezde, prav tako pa je neznanec obe plo-šči popolnoma uničil.Omenjeno dejanje v slovenskem prostoru povzroča zaskrbljenost, saj kaže na nestrpnost posameznikov. Vsekakor se bodo na dan slo-vesnosti 25. marca letos, ob 74-letnici ome-njene bitke, obiskovalci, med katerimi naj bi bili poleg udeleženca bitke generala Lada Kocjana vabljeni tudi vojni atašeji Rusije, ZDA in Velike Britanije, na lastne oči prep-ričali o današnjem odnosu do zgodovine in skupne borbe proti okupatorjem.

Tekst in foto: Daniel Divjak

13. smučarsko prvenstvo vojnih veteranov za SlovenijoPo dolgih in vztrajnih letih udeležbe OZVVS Ribnica je bilo na smučarskem prvenstvu v veleslalomu, ki je potekalo v soboto, 28. 1. 2017, v Cerknem, končno lepo sončno vreme in le nekaj stopinj pod ničlo.Naša ekipa (Žagar, Kos, Košir, Perhaj) je bila zaradi epidemij in virusnih obolenj v dolini in okoliških krajih letos okrnjena, ampak štirje očetje in možje smo se kljub temu brez strahu podali med rdeče-modra vrata.Vsi smo uspešno prismučali do cilja, potem pa smo se šli pogret v prelepo restavracijo na smučišču.

Zapisal in slikalAnton Perhaj

Vabljeni 15. marca ob 18.30 na enourno meditativno druženje

Stopi korak bližje k izbranemu cilju.

Preko samoanalize na drugačen način kot smo vajeni to početi v vsakdanjem življenju, boste dobili odgovore na izbrano temo. Vse je v nas, tako tudi uspehi in prepreke, ki jih je

dobro odkriti, ozavestiti in spremeniti. Uspehe pa seveda nadaljevati. Pred tem boste dobili navodila. Za napredovanje se priporoča ponovitev; primerno je tudi za začetnike.

Prijave na FB: Društvo joga v vsakdanjem življenju Ribnica ali M: 041 397 789Vabi vas Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica na Gorenjsko cesto 6, vhod zadaj –

s strani nekdanjega Ideala.


OB

ČA

NI P

IŠE

JO

Gremo res v pravo smer?Spoštovane bralke in spoštovani bralci,ocenjujem, da se zadnje mesece v Ribnici v zvezi z gospodarskim in družbenim razvo-jem pojavlja izključno negativna energija občanov. Verjetno je ta posledica neuspe-šnega kandidiranja Ribnice za pridobitev nove investicije, ki je povezana z razvojem in rastjo podjetja Yaskawa. Kot vemo, se bo investicija, ki bo prinesla mnogo novih de-lovnih mest, zgodila v Kočevju. Ravno tako se Občina Kočevje bori za pridobitev nove tuje investicije na področju obdelave lesa, o čemer v Ribnici ni ne duha ne sluha. Že gle-de na vse povedano verjetno res ne moremo skakati od veselja. V prejšnji številki Rešeta je župan v rubriki Izpod županovega peresa govoril o zapuščini Jožeta Plečnika v Ribnici. Glede na to, da je

trenutno odprt postopek za izbor Plečnikovih del, ki se bodo vpisala na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, podajam javno pobudo Občini Ribnica, da aktivno pristopi k postopku izbora najimenitnejših Plečniko-vih del tudi z zvonikoma cerkve Sv. Štefana v Ribnici. V zadnjem mesecu smo lahko občani, tudi iz nacionalnih medijev, prebirali o dogajanju v zvezi z urejanjem lokalnega glasila Rešeto. Menim, da je Rešeto ključen medij v Občini Ribnica, skozi katerega vladajoča garnitura podaja omejen spekter informacij, s katerimi želi javnosti prikriti drugo plat dogajanj, kar je nedopustno. Glede na odziv strokovne kot tudi laične javnosti upam, da bo prišlo do ure-ditev razmer in ponovnega izhajanja kvalite-tnega Rešeta brez političnih cenzur.

Moti me, da je prioriteta župana zaposlitev sodelavca, ki skrbi za odnose z javnostmi oz. podobo župana v javnosti, namesto zaposlitve človeka, ki bi prijavljal Občino na razpise za pridobitev evropskih sredstev na najrazličnej-ših projektih, kot to počne Občina Kočevje. Ne glede na to, da je imela Ribnica v prete-klosti neverjetno gospodarsko rast, za kar je zaslužno izključno ribniško gospodarstvo, je potrebno poudariti, da je Občina Ribnica pri pripravi vseh vrst projektov, črpanju sredstev EU in podpori, ki bi jo morala nuditi gospo-darstvu, zaspala. Francoski pisatelj iz obdobja razsvetljenstva Beaumarchais je rekel: »Ne glej od kod priha-jaš, glej kam greš.«

Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica

Vihar v kozarcu vode»Sprta« Cerar in BrglezKoalicija Mira Cerarja vedno znova dokazuje, da nima prav nikakršnega občutka za upravlja-nje z državnim premoženjem. DUTB-ju in SDH-ju, ki naj bi iz »državne srebrnine« izvlekla najboljše mogoče učinke, ne uspeva prav veliko. V več primerih upravljanja ali pro-daj družb je neposredno vpletena tudi vlada, čeprav Cerar in njegovi ministri kar naprej tr-dijo, da se ne vmešavajo v gospodarstvo.Zadnje dni lahko spremljate zgodbo Cimosa, nekdaj enega najuspešnejših slovenskih pod-jetij, ki ga poskušajo popolnoma izropanega poceni prodati italijanskemu skladu. Minister Počivalšek se je kar sam in mimo svojih po-oblastil dogovoril, koliko bo DUTB plačala Hrvatom za njihove terjatve. Plačnik (DUTB) je dobil samo politični nalog za nakazilo. S prodajo Cimosa bo k novemu lastniku preš-la tudi vsa dokumentacija, s čimer se bo pre-prečilo, da bi lahko kdorkoli resno brskal po zgodovini podjetja in raziskoval odgovornost vodstev družbe in njihovih podpornikov iz politike. Ob tem še posebej izstopa dejstvo, da mediji skoraj ne poročajo o osebah, ki so Cimos vodile, upravljale in usmerjale in ga pripeljale na rob propada. Ko bodo pred prodajo poplačali Cimosove dolgove Hrva-ški – minister Počivalšek naj bi se dogovoril za 7 milijonov evrov –, bodo Italijani Cimos, če se bodo za nakup sploh odločili, kupili za drobiž, in sicer za slabih 100 tisoč evrov. Tako se to počne v Cerarjevem času. Zanimivo pa je, da so ob tovrstnih mešetarjenjih sindikati zelo tihi, mediji pa prizanesljivi. Ni nobenih spraševanj bivših direktorjev, nobenega ne lo-

vijo s kamerami, ni nobene reportaže o njiho-vem premoženju, cenah parcel, jahtah itd. Če bi se take zgodbe dodajale pod kakšno drugo oblastjo, bi spravili vso Slovenijo na noge. V primeru Cimosa pa gre za podobno zgodbo, kot je šlo pri Elanu, Adrii Airways, Palomi ipd.Ob tem bi pričakovali, da bo kdo v koaliciji le dvignil glas in zahteval preiskavo, da bi poi-skali odgovorne za potop podjetja, ki je dobilo več kot 100 milijonov evrov državnih pomoči in iz katerega je izpuhtelo na desetine milijo-nov evrov. Navsezadnje je šel Cerar na volitve z zagovarjanjem etike, poštenosti, spoštovanja pravne države; vse to ima zapisano tudi v koa-licijski pogodbi. A ne bo se zgodilo nič, nihče iz koalicije ne bo mignil s prstom, ker je denar odtekal po pravih poteh. Zato so vsi tiho, po-dobno kot pri preiskavi žilnih opornic, Teš-a6 ali bank, kjer se ne glede na javna priznanja prič v preiskavah Cerarjeva koalicija obnaša, kot da jo ugotovljene nezakonitosti sploh ne zanimajo. Je pa viharček v koaliciji in v največji vladni stranki SMC nastal pri povsem drugi zadevi, pri kateri bi se morali vsi poenotiti in zašči-titi interese države in nas državljanov. Gre za novelo Zakona o tujcih, ki jo je vlada z veliko zamudo in s težkim srcem predložila državne-mu zboru in s katero je omogočeno nekoliko ostrejše in hitrejše ukrepanje v primeru nove-ga migrantskega navala na evropske in naše meje. Del Cerarjevih ministrov je tej noveli naspro-toval, pridružil pa se jim je še del parlamenta s predsednikom Brglezom na čelu. Brglez in »njegovi« nasprotniki novele so se sklicevali

na človekove pravice migrantov, pri čemer ne gre za migrante, ki so že v naši državi, ampak za tiste, ki jih na našem ozemlju sploh še ni. Ker naša ustava velja samo za nas, se pravi za teritorij Slovenije, je jasno, da so želeli Brglez in ostali levičarji doseči, da bi Slovenija pos-tala privlačna destinacija za migrante, zaradi česar bi si migranti morebitnega novega vala množično želeli v Slovenijo. To skupino ministrov in poslancev ne zanima-jo težave Slovencev ali njihove ustavno zago-tovljene pravice. Do njih ne pokažejo veliko sočutja. Še posebej ne do tistih s podeželja ali socialnega roba. Za naše državljane jim je težko zagotoviti nekaj evrov za topel obrok ali plačilo položnic, z lahkoto jih deložirajo, medtem ko so za tujce pripravljeni dati skoraj 2 tisoč evrov mesečno. In teh tujcev si želijo na tisoče.Prav ta novela Zakona o tujcih je sprožila tudi »spor« med Cerarjem in Brglezom. Nekate-ri pravijo, da je zaigran, da se dela promocija morebitnemu predsedniškemu kandidatu Brglezu in da se z njim motivira del levega vo-lilnega telesa, spet drugi, da s tem kupujeta čas za izpeljavo in prikrivanje takih zgodb, kot je Cimosova. Takih zaigranih viharčkov v koaliciji, ki bodo medijsko utrujali Slovenijo, bo čedalje več; vse z namenom, da javnost ne bi opazila dru-gih podobnih zgodb, kot je Cimosova.

Jože Tankoposlanec SDS


OB

ČA

NI P

IŠE

JO Vlada naj ponovno uvede brezplačen vrtec za drugega otrokaPoslanci Nove Slovenije enkrat na mesec obiščemo eno izmed slo-venskih regij. Tako se srečujemo s podjetniki, obrtniki, kmeti, župani, predstavniki civilne družbe in ljudmi, ki nam želijo predstaviti svoje delovanje in tudi probleme, s katerimi se dnevno srečujejo. Ta sreča-nja nam zelo koristijo pri opravljanju našega političnega poslanstva, saj lahko iz prve roke izvemo, katere stvari v praksi ne delujejo in kje bi bilo potrebno zakonodajo popraviti in izboljšati. Predvsem mladi nas opozarjajo, da imajo resne težave pri pridobitvi zaposlitve, s kate-ro bi dostojno (pre)živeli in si lahko ustvarili družino. Drugi problem pa predstavljajo stanovanja, saj mladi nimajo pravih možnosti, da bi se osamosvojili in zaživeli na svojem. Gradnja lastne hiše je ob vseh do-voljenjih in drugih stroških velik zalogaj, na drugi strani pa si mlada družina le stežka privošči visok kredit in nakup stanovanja. Raziskave kažejo, da rodnost v celi Evropi postaja velik problem, ki pa ga bomo v polnem obsegu občutili šele čez nekaj let. V Sloveniji tako že več kot desetletje beležimo padec rodnosti, kar pomeni, da se letno rodi okrog 10.000 otrok premalo za naravno obnavljanje naroda. Zadnji čas je, da se na to odzovemo in sprejmemo ukrepe za dvig rodnosti in za pod-poro družini. Seveda staršem ne more nihče predpisati, koliko otrok naj

imajo. Ustrezna družinska politika, kot je bil na primer brezplačni vrtec za drugega otroka, pa je marsikoga spodbudila, da se je odločil še za drugega ali tretjega otroka. Zato smo v NSi pripravili nabor ukrepov, s katerimi bi mladim omogočili lažjo odločitev za družino in otroke. Predlagamo otro-ški dodatek za vse, nižje cene vrtca za prvega otroka ter brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke. Prav tako pa davčne olajšave za mlade družine in ugodnejše kredite ob nakupu prvega stanovanja. Predlagamo ponovno uvedbo univerzalne pravice do pomoči ob rojstvu otroka in pravico do dodatka za veliko družino.Potrebno se je zavedati, da je prav od števila rojstev odvisna prihodnost slovenskega naroda. In da bodo od števila za delo sposobnih in zaposle-nih ljudi odvisne tudi pokojnine prihodnjih rodov. Priseljevanje sicer lahko omili težave, a vedeti moramo, da bi se ob tem bistveno spre-menila tudi kultura in druge vrednote, ki so skozi stoletja oblikovale slovenski narod. Zato je predvsem od nas samih odvisno, ali bomo s pravilno družinsko politiko dajali upanje za dolgoročni obstoj sloven-skega naroda.

Ljudmila Novak, poslanka v Državnem zboru RS

Rešeto, Jelenov ŽlebPrimer Rešeto ali saga o Rešetu se nadaljuje že en mesec in se celo stopnjuje. Razsežnosti in odmevnosti, ki jo dosega tudi v ostalih me-dijih in posledično v javnosti, so si verjetno najmanj želeli povzročitelji tega stanja. Jasno je, da mora biti medij neodvisen in avtonomen ne glede na izdajatelja, sploh če je izdajatelj javni zavod, kar občina je, in če razpolaga z javnim oz. »našim« denarjem. Po obmetavanjih z besedami, v katerih je polno žaljivk z ene in dru-ge strani, predlagam, da v Občinskem svetu skupaj stopijo vse stranke t. i. opozicije (SLS, Lista za jutri, SMC, NSi in SD), ki pa lahko zdru-žena, ponavljam, samo združena! prevzame večino v Občinskem sve-tu. Predlagam tudi, da se sestanemo in oblikujemo skupno stališče in podpremo Rešeto, da se vrne k svojemu poslanstvu, kot ga je imelo 20 let, da je ponovno avtonomno in neodvisno, svobodno, da bodo v njem

lahko pisali tudi drugače misleči, ki so tudi kritični do občine! Če še tako obračamo in lepšamo stvari, vsak občan ve, da se v Ribnici ne cedi-ta samo med in mleko, sploh pa ne v zadnjem času.

ZL-DSD ostro obsoja oskrunitev spomenika NOB v Jelenovem žlebuV Združeni levici – Demokratični stranki dela (ZL-DSD) smo prejeli novico, ki so nam jo posredovali iz Združenja borcev NOB Ribnica, da je bil vnovič poškodovan spomenik NOB nad breznom v Jelenovem Žlebu.Spomenik je zgodovinskega pomena za slovenski narod in njegovo identiteto. Spomnimo, da da sta Cankarjeva in Gubčeva brigada ob podpori Tomšičeve in Šercerjeve brigade 26. marca 1943 v Jelenovem Žlebu popolnoma premagali bataljon italijanske divizije Macerata. Do-godka se z globoko pieteto spominjamo vsako leto. V nedeljo, 12. februarja, je neznani storilec razbil obe plošči na spome-niku NOB ter odstranil rdečo zvezdo s spomenika. Spomenik so po-dobno oskrunili že pred osmimi leti – takrat so odtujili prvotno ploščo iz brona – a se ne gre čuditi, saj so tovrstna vandalska dejanja posledica čedalje bolj grobega in direktnega sovražnega govora in širjenja neres-nic o NOB. Tako kot v ZZB NOB Slovenije tudi v ZL-DSD menimo, da gre za vandalizem, za katerega v javnosti ne bi smelo biti nobene tolerance, tovrstna dejanja strahopetcev pa bi moral obsoditi tudi državni vrh. Pri-čakujemo, da bo tudi policija opravila svoje delo, našla storilca/-e tega dejanja in s tem potrdila svojo vlogo v tej družbi.V ZL-DSD ostro obsojamo skrunitev spomenika v Jelenovem Žlebu, pri čemer ponavljamo že zapisan poziv, ki smo ga javnosti sporočili ob dnevu zmage nad fašizmom lansko leto: V Evropi se zavestno ali ne vzpostavljajo pogoji za ponovni vzpon fašizma. Razočaranje zaradi izgube delavskih pravic in posledično siromašenje vse širših ljudskih slojev pa sta podlaga za homogenizacijo množic, ki iščejo odrešitelja. Strah je predpogoj za vzpon fašizma, ki smo mu priča, in tisti, ki ga se-jejo, to dobro vedo in s pridom izkoriščajo.

Aleš Hoge,predsednik OO ZL-DSD Ribnica

Spoštovani,v januarski številki Rešeta je izšel članek o prenovitvi poslovnih prostorov pošte v Ribnici (Rešeto, let. 21, jan. 2017, str. 4). Opazili smo, da Glasbena šola Ribnica v članku ni omenjena niti z besedo, čeprav je sodelovala na prireditvi. Glasbena šola Ribnica sodelu-je na mnogih prireditvah, otvoritvah in drugih javnih dogodkih. Nastopov naših učencev v vseh treh občinah je zelo veliko. Stati-stično gledano ne mine teden brez vsaj enega nastopa. Vse to od glasbene šole zahteva resničen organizacijski napor in usklajevanje vseh sodelujočih, da poleg svoje osnovne dejavnosti izvede takšne nastope.Glasbena šola Ribnica je in želi biti pomemben kulturni dejavnik v občini, zato se rada odzove vabilom na posamezne dogodke. Ni-kakor pa učenci, učitelji in glasbena šola niso samo kulisa oziroma vedno na voljo le kot neobvezna glasbena spremljava raznim do-godkom.Ravno zaradi pomembnosti dogodka, kar je potrdila tudi pristnost poslanca državnega zbora, g. Jožeta Tanka, želimo, da bi o dejavno-stih in sodelovanju glasbene šole na prireditvah poročali dosledno.Ob tem bi se radi zahvalili Pošti Slovenije za dobro voljo in navdu-šenje, s katerim so sprejeli sodelovanje glasbene šole na odprtju.

Majda Kokošinek, ravnateljica GŠ Ribnica


ZA

HVA

LE O

B S

MR

TI

Pomlad bo na tvoj vrt prišlain čakala, da prideš ti,in sedla bo na rožna tlain jokala, ker te ni.(Simon Gregorčič)

Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več se tvoj glas ne sliši,če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.

Vsak človek je zase svet,čuden, svetal in lepkot zvezda na nebu …Vsak tiho zori,počasi in z leti,a kamor že greš, vse potije treba na novo začeti.(Tone Pavček)

ZAHVALAOb boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija in tasta

IVANA GREGORIČA(5. 5. 1943–21. 1. 2017)

iz Gornjih Lepovč

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, prostovoljkam, stanovalcem ter osebju DSO Ribnica in sodelavcem z Inlesa, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili iskreno sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše.

Za lepo opravljen poslovilni obred se zahvaljujemo gospodu dekanu mag. Antonu Berčanu in gospodu župniku Eriku Šviglju, hvala tudi Komunali Ribnica ter pevcem za zapete pesmi.

Hvala tudi vsem Vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Toplina tvojega srca bo vedno ostala z nami.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

ZAHVALAOb boleči izgubi naše drage mame

MARIJE POGORELEC(1929–2017)iz Prigorice 49

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.

Hvala tudi gospodu župniku, zdravstvenemu osebju ZD Ribnica, pevcem za zapete pesmi in Komunali Ribnica.

VSI NJENI

ZAHVALAZahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so

pospremili

STANKOTA MIŠIČA(20. 4. 1948–12. 1. 2017)

iz Dolenje vasi

na njegovi zadnji poti na ljubljanskih Žalah.

Hvala za vso pomoč, darovane sveče, svete maše in izrečeno sožalje.Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov LOŠKI POTOK.

SESTRA MILENA HORVAT Z DRUŽINO

ZAHVALAOb boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka

JOŽETA LEVSTKA(3. 3. 1930–14. 2. 2017)

iz Hudega konca,

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Muleju za doživet cerkveni obred, slemenskim pevcem za izbrane pesmi, osebju Zdravstvenega doma Sodražica in vsem ostalim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Velika zahvala gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo naši dragi teti Marti Adamič za njeno večletno nesebično pomoč in družbo, s katero je prinašala veselje in našemu atku lajšala preizkušnjo v bolezni.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI


ČLANI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA,

vabljeni na zbor članov društva, ki bo potekal v soboto, 18. 3. 2017, ob 12. uri v gostilni Pugelj. Po uradnem delu bo ob prijetni glasbi sledila zabava in druženje. Prijave za udeležbo na zboru članov zbira-mo do 15. 3. 2017. Za dodatne informacije in prijavo smo vam na voljo v uradnih urah društva, v ponedeljek in petek od 9.00 do 11.00, na telefonski številki 836-11-69 ali 031/756-598 (Marija) in po elektronski pošti [email protected] vabljeni!Društvo invalidov Ribnica

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA

VABI

Pohod po Jurčičevi poti v soboto, 4. 3. 2017

Prijave na tel. 040 262 692 (ga. Magda Oražem) do vključno 2. 3. 2017 zaradi organizacije prevoza.Letni občni zbor dne 18. 3. 2017Prijave na tel. 01 836 12 77 ali 031 792 694 do vključno 14. 3. 2017 zaradi izbire prostora.Zdravilišče Dobrna od 23. 3. 2017 do 28. 3. 2017Prevoz od doma in domov je v programu, ki vsebuje 5 nočitev, polpenzion, 2 izleta in še veliko drugih dejavnosti po progra-mu, ki ga vsako leto pripravijo za nas.Prijave na tel. 031 792 694 do vključno 20. 3. 2017.Letovanje v ZadruHotel DONAT 3* v izvedbi RELAX TU-RIZEM D. D. z odhodom 5. septembra in povratkom 12. septembra, 7x all inclusive. Informacije in prijave na tel. 031 792 694. Možnost obročnega plačevanja.Lepo vabljeni!DU Ribnica

Društvo podeželskih žena vabi vse dosedanje in nove članice naOBČNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo 10. 3. 2017, ob 18. uri.

Kraj bo določen naknadno.

Prijave obvezne do 8. 3. 2017 na tel. št.: 051 362 664.

Marinka Vesel, Predsednica DPŽ RIBNICA

Predavanje astrologinje Eme KurentUporabnost astrologije in

Luninega koledarjaRokodelski center Ribnica,

18. 3. 2017, ob 10. uri.Prijava udeležbe z nakazilom 15 evrov na TRR organizatorja. Po plačilu pošljite svoje osebne podatke na e-poštni naslov [email protected] ali tel. št. 051 363 667, da vas vnesemo na seznam udeležencev. Število prijav je omejeno.Rok za prijave je torek, 15. 3. 2017. Vsak udeleženec prejme Lunin koledar 2017.Podatki za nakazilo so:KLUB ZDRA VJA IN DOBREGA POČUTJA MOSTHROVAČA 81310 RIBNICATRR SI56 0232 1026 2142 941 (NLB d. d.)SKLIC 00 18032017NAMEN: Ime in priimek udeleženca, PREDAVANJE EME KURENT

GLASBENA ŠOLA RIBNICAvabi na

KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU

bo v četrtek, 23. 3. 2017 ob 18. uriv dvorani Glasbene šole Ribnica

Rokodelski center Ribnica razpisuje ŠIVILJSKI TEČAJ za

osnovnošolske otroke od 7. leta starosti naprej.

Tečaj bo potekal v Rokodelskem centru Ribnica

tri srede v marcu (8., 15. in 22. marca) od 17. do 18.30 ure, pod mentorstvom

Eve Podgorelec.Mlade šivilje in krojači se bodo naučili

osnov šivanja, krpali oblačila in jih okraševali. S pridobljenim znanjem bodo

izdelali uporabne stvari.Ves potreben material bodo dobili na

tečaju, s seboj lahko prinesejo le kakšne stare nogavice in rokavice.

Cena tečaja je 30,00 EUR, prijave sprejemamo na info@rokodelskicenter-

ribnica.si ali na tel. št. 01 8361 104 do 3. marca oz. do zapolnitve prostih

mest.Vabljeni!

GUBČEVA BRIGADA, CANKA R-JEVA BRIGADA, TOMŠIČEVA

BRIGADA, ŠERCERJEVA BRIGADA, OBČINA RIBNICA, SLOVENSKA VOJSKA , ZZB NOB RIBNICA, PD RIBNICA, ZVEZA VETERA NOV

VOJNE ZA SLOVENIJO IN ZVEZA ČASTNIKOV DOLENJSKE IN BELE

KRA JINE

vljudno vabijov soboto, 25. marca,

ob 13. uriv Športni center Ribnica na

SPOMINSKO SVEČANOSTob 74-letnici zmagovite bitke pri

Jelenovem Žlebu

26. marca 1943 so Gubčeva, Cankarjeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada uničile bataljon italijanske divizije Macerata, kar ja bila največja bojna zmaga nad italijan-skimi okupatorskimi enotami.Slavnostni govornik bo predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slove-nije tov. Tit Turnšek.Spominski dogodek bomo obeležili s kul-turnim programom pod vodstvom gospe Irme Grbec.Hkrati s spominsko svečanostjo vabimo tudi pohodnike, da se v organizaciji Planinskega društva Ribnica udeležite tradicionalnega pohoda v Jelenov Žleb z začetkom v Rakitni-ci ob 7.30 ali v Loškem Potoku ob 8.30, prid-ružili se bodo tudi pohodniki iz Sodražice. V sklopu pohoda bomo ob 11. uri položili venec ob spomeniku v Jelenovem Žlebu in dogodek obeležili z zgodovinsko učno uro. Za topel napitek ob spomeniku v Jelenovem Žlebu bo poskrbela Slovenska vojska.Vljudno vabljeni!

Pustno društvo Goriča vas se zahvaljuje obiskovalcem, nastopajočim, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi pustnega sprevoda 2017.

Pustno društvo Goriča vas

KUD FRANCE ZBAŠNIK

VSTOP PROST!

25. 3. 17 18.00 DC-16

Documents

GLASILO OBČINE RIBNICA 28. FEBRUAR 2017 / XXI FEBRUAR …