Glasnik Občine Divača • letnik 18 • št. 4 • oktober, 2012

2

Pa smo iz vročega in suhega poletja prišli v jesen in oktobrska številka Glasnika je pred vami. Na naslovnici smo ovekovečili novo divaško krožišče, ki je z vrtcem največja pridobitev obči-ne v zadnjem času. Divača počasi postaja mesto, saj je dobila prvo krožišče v občini. O vseh peripetijah, ki so spremljale gradnjo vrtca, še bolj pa njegovo financiranje, vam podrobno predstavlja župan, ki si je po koncu tako velikega projekta ver-jetno pošteno oddahnil. Moram priznati, da je kljub začetni skepsi pri gradnji novega vrtca nastal kar dopadljiv objekt, pa tudi otroci in starši so z njim zadovoljni, da ne govorimo o vzgojiteljicah, ki so v novih prostorih prav prerojene.Poleg navedenega pa je velika novost v naši občini prva ve-trna elektrarna pri Dolenji vasi, ki je tudi prva v Sloveniji. Do-mačini so nad njo navdušeni, radovedneži jo hodijo gledat, čas pa bo pokazal njeno koristnost in morebitne slabe strani. Upajmo samo, da se z Griškega polja vetrnice ne bodo sčaso-ma preselile še na Vremščico. Ker Vremščice pa ne damo!Na začetku Glasnika si lahko ogledate slikovno poročilo o dogajanju na občinskem prazniku in predstavitev letošnjih prejemnikov občinskih priznanj. Res je, da smo precej v zamudi s poročanjem o poletnem dogajanju, vendar Glasnik izide na tri mesece, zato ne more biti aktualen. Poglejte si tudi povabilo k izpolnitvi spletne ankete o občinskem prazniku, ker organizatorje zanima vaše mnenje.

Od julija se je zgodilo precej dogodkov, ki so zabeleženi (vsaj tisti, o katerih ste pisali) v rubriki Zgodilo se je. Prebrali boste lahko tudi podrobno poročilo o novo odkriti Davorjevi jami pod Kačičami, naša dopisnica z Brkinov pa nam je predstavila lepo primerjavo Barke v 60-ih letih in sedaj.V Dolnjih Ležečah je odprt nov vadbeni prostor, kjer je va-diteljica Mateja pripravila kombinacijo različnih oblik vadb za različne starostne skupine vadečih. V Divači pa ponujajo tudi plesno rekreacijo, balet za vse generacije, plesne urice za otroke, godbeniško šolo … ob vikendih pa zanimiv program v jazz klubu. Dejavnosti je veliko, samo odločiti se moramo, kam bomo šli. Tisti, ki so bolj kulturno usmerjeni, pa so verjetno opazili, da je divaška knjižnica brez stalne knjižničarke, kar se bo gotovo poznalo pri številu knjižničnih dejavnosti. V občinski zgradbi se bo odprla energetska svetovalna pisarna, ki nam bo pomagala v teh kriznih časih prihraniti kaj energije oziroma plačila zanjo. Naslednji Glasnik bo izšel pred božičnimi prazniki,

prispevke zanj pa zbiramo do konca novembra – 30. 11.

Lep pozdrav in prijetno branje in seveda, pišite nam, če hoče-te biti opaženi.

Urednica

GLASNIK OBČINE DIVAČA oktober 2012, letnik 18, številka 4Izdajatelj in založnik: Občina Divača; Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj; urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik, Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl; Oblikovanje: JPStudio Divača; Tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografij.

Fotografija na naslovnici: prvo krožišče v občini Divača, nov vrtec in dvajstletnica kluba ljubiteljev starih motornih vozil ”Balilla” DivačaFoto: JOŽE POŽRL

Foto: JOŽE POŽRL

Prispevke pošiljajte na E pošto:glasnik@divaca.net

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov.Starejše števike Glasnika si lahko ogledate na spletni strani:http://issuu.com/obcina_divaca

3

1. Pogodbena in projektna dokumentacija

Dne 2. 10. 2012 je bil izveden tehnični pregled cestne infrastrukture in otroških igrišč novo zgrajenega vrtca. Torej v prihodnjih dneh ( vsekakor pa do izida našega glasila) pričakujemo na občini uporabno dovoljenje še za drugo fazo izgradnje. S tem se zaključuje ena najpomembnejših investi-cij v občini Divača v mandatu sedanjega občinskega sveta. Prav je, da ob tej priložnosti občankam in občanom v skopih obrisih predstavim celotno problematiko izgradnje, vključno z najosnovnejšimi finančnimi pokazatelji.Po širši razpravi med krajani se je občinski svet še enkrat odločal med rekonstrukcijo starega vrtca in izgradnjo novega.

Odločitev, ki sem jo tudi sam podpiral, je bila v prid novogra-dnje s spremljajočo infrastrukturo. V to so nas navajala tudi že odobrena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve razvojnih potencia-lov in prioritet za obdobje 2007-2013 v višini 1.096.469,30 €. Na osnovi navedenega je občina v skladu z že izpeljanim in zaključenim javnim naročilom (v septembru 2010 je bil izdan sklep o izbiri) sklenila z izvajalcem Godina d. o. o. v juniju 2011 gradbeno pogodbo v vrednosti 2.440.370,30 €. Že ob pregledu projektne dokumentacije je bilo ugotovljeno, da ni popolna, poleg tega pa se je že v letu 2011 pokazala potreba po večjem vrtcu, saj je bil predvideni s 6 igralnimi enotami že v startu premajhen za eno enoto. Tako smo projektantu naročili do-polnitev projektne dokumentacije za povečanje kapacitet vrtca iz prvotno predvidenih 6 igralnih enot na 8 oziroma 9 igralnih enot.

Izvajalec je z deli začel 22. 6. 2011 ob zaključku šolskega leta, da ne bi motil rednega dela šole. Predhodno so bila z izvajal-cem izvedena pogajanja za določitev vrednosti dodatnih in nepredvidenih del. Na osnovi izvedenih pogajanj je naročnik - občina z aneksi povišala osnovno pogodbeno vrednost za 565.515,89 € z DDV-jem, tako da je znašala končna pogodbe-na vrednost vseh del z DDV-jem 3.005.078,35 €.Vključno z ostalimi stroški (projektna dokumentacija, strokovni nadzor itd.) je torej celotna vrednost investicije 3.300.000,00 €.Naročene spremembe projekta so bile vezane predvsem na povečanje prostorske kapacitete in zahteve, da vrtec ustreza parametrom nizko energetske porabe energije, kar bi nam omogočilo kandidiranje za sredstva EKO sklada. Glede na to so bile naročene naslednje spremembe:

a) povečanje uporabnih površin v nadstropju za cca 200 m2 oziroma za dve dodatni igralni enoti in rezervno igralno enoto - trenutno večnamenski prostor in zagotovitev prostorov za osebje v severnem traktu;

b) prilagoditev strojnih in električnih instalacij na tako spremenjeno stanje;

c) izvedba stavbnega pohištva (zunanja okna, vrata) v kvalitetnejši ALU-izvedbi;

d) prilagoditev opreme igralnic in prostorov za osebje za nove kapacitete vrtca (od 130 na 180 otrok);

e) spremenjena sestava strešne konstrukcije z dodatno toplotno izolacijo;

f ) opustitev avtomatskega krmiljenja žaluzij in svetlobnih teles;

aktualno

4 aktualno

g) dodatna toplotna izolacija stropa kleti v debelini 14 cm zaradi dosega-nja parametrov za nizko energetsko gradnjo;

h) izvedba podzemnega povezovalne-ga hodnika s telovadnico osnovne šole in obnovitev kletnega dela hidroizolacije obstoječe telovadnice;

i) izdelava rampe za prevoz hrane v šolski del iz centralne kuhinje vrtca v kleti objekta;

j) dopolnitev sistema odpiranja vrat s PANIC okovjem po zahtevah požarne varnosti in Pravilnika o vrtcih;

k) spremenjena izvedba tlakov v skladu s Pravilnikom za gradnjo vrtcev - PVC namesto parket/keramika;

l) dobava in montaža zunanjih senčil, ki niso bila predvidena v pogodbenem popisu del;

m) prilagoditev kapacitet kuhinje za vrtec in šolo (cca 300 obrokov);

n) ostale spremembe projektne doku-mentacije v smislu racionalizacije investicije.

Navedene spremembe so že v izho-dišču povečale investicijo najmanj za strošek novo pridobljenih površin s pri-lagoditvami instalacij ter opreme za cca 550.000 € in omogočile kandidiranje na sredstva EKO sklada v višini 233.439 €.

2. Finančna konstrukcija

Z upoštevanjem povečanja objekta in uveljavitvijo vseh ostalih sprememb na željo naročnika naj bi bila končna kumulativna vrednost investicije: gradnja vrtca z opremo in igrišči 2.598.000 €zunanja ureditev 407.000 €stroški projektiranja in druge dokumentacije 232.182 €stroški investicijskega nadzora 24.696 €stroški projektantskega nadzora 7.680 €stroški svetovanja in vodenja razpisa 3.564 €drugi operativni odhodki, materialni stroški in storitve 35.898 €Kumulativna vrednost investicije 3.300.000 €

Finančni viri:EU sredstva sklada za regionalni razvoj 1.096.469 €EKO sklad 233.439 €23. člen (Zakon o financiranju občin) 473.284 €ostali viri – Občina (kredit in lastna sredstva) 1.496.808 €Skupaj: 3.300.000 €

3. Izkaz neto površin objekta s terasami

Klet 704 m2

Pritličje 927 m2

Nadstropje 662 m2

Skupaj: 2.293 m2

Zunanje igralne površine in atrij obsegajo še cca 380 m2.

Na osnovi navedenega s sorazmerno porazdelitvijo spremljajočih stroškov na vrtec in zunanjo ureditev izhaja, da je cena neto gradbenih površin vrtca z opremo 1.260 €/m2.

4. Sprememba pogodbenega roka in zaključek del

Dne 22. 5. 2012 je bil opravljen teh-nični pregled objekta vrtca vključno z minimalno zunanjo ureditvijo. Dne 11. 6. 2012 je bilo za sam objekt pridoblje-no uporabno dovoljenje in naslednjega dne se je pričela preselitvi otrok v novi vrtec. Izvajalcu je bil na njegovo zahte-vo končni rok dokončanja infrastrukture podaljšan do 20. 9. 2012. Za pridobitev sredstev Eko sklada so bile v avgustu 2012 uspešno izvedene tudi meritve zrakotesnosti objekta.Dela na drugi fazi, to je rušitvi starega vrtca, izgradnji cestnoprometne ureditve in parkirišč so se izvajala v poletnih me-secih po zaključku šolskega leta in so bila do začetka novega šolskega leta v celoti zaključena. Ureditev otroških igrišč vrtca in hortikulturna dela so se zaključila do

predvidenega roka, to je 20. 9. 2012. 2. 10. 2012 je bil izveden tehnični pregled in v postopku je pridobitev dokončnega uporabnega dovoljenja, nato sledi še zapi-sniški prevzem izvedenih del z izvajalcem. Veliko je suhoparnih številk in naštetih dejstev, ki same po sebi ne govorijo o vseh težavah, s katerimi smo se srečevali med izgradnjo. Predvsem tiste, vezane na redno plačevanje gradbenih situacij, so se včasih zdele skoraj nerešljive, še posebej, ko je država skoraj za leto dni zaustavila predvidena plačila in smo finančno luknjo morali premoščati sami z »zategovanjem pasu« na občini ter s pomočjo izvajalca oziroma njegove banke in z razumeva-njem podizvajalcev del, ki smo jih sami poravnavali. Občina ima glede vrtca trenutno poravnane vse finančne obve-znosti, ostaja pa nam obveza plačevanja dolgoročnega kredita (še 9 let) s cca 120.000 € obveznostmi na leto. To pa je cena, za katero verjamem, da se je splača-lo potrpeti in priti do novega vrtca.Divača, oktober 2012

Drago Božac, župan

Operacijo »Izgradnja vrtca v Divači« je delno financirala Evropska unija v višini 1.096.469,30 EUR, in sicer iz Evropske-ga sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, ra-zvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi.

Ob zaključku tedna otroka in ob svetov-nem dnevu učiteljev smo se tudi učite-ljice na podružnični šoli v Vremskem Bri-tofu odločile, da 5. oktobra praznujemo pomemben dan za Vremsko dolino - 50. obletnico delovanja podružnične šole v sedanji stavbi.S krajani Vremske doline smo se pove-zali že v mesecu juliju, ko smo zbirali podatke o šoli v preteklosti. Odziv je bil dober in rezultat je bogat zbornik, ki je nastal iz njihovih pričevanj in predsta-vlja potek dela na podružnični šoli Vre-me skozi petdeset let. Poleg krajanov so ga oblikovali tudi bivši delavci šole.

Na prireditvi ob tej obletnici so pri-sotne pozdravili ravnateljica divaške osnovne šole Damijana Gustinčič, župan občine Divača Drago Božac in predsednik krajevne skupnosti Vreme Dušan Škrlj. Poudarili so pomen šole v Vremski dolini, ki je bila in je ves čas tesno povezana s krajani. Množico obiskovalcev sta s svojim pripovedo-vanjem navdušili upokojeni učiteljici Anica Švagelj in Aleksandra Cerkvenik, s katerima je vodil pogovor učitelj Boris Mahnič. Anica Švagelj se je, na

primer, spominjala, kako je pri izpol-njevanju obrazca za pridobitev službe v rubriko Posebne želje napisala, da bi rada službovala »nekje pri morju«, potem pa je prejela sporočilo in od-ločbo, da je nameščena kot učiteljica na Osnovni šoli Barka, ki pa ni bila pri morju. Aleksandra Cerkvenik pa je predvsem poudarila delo krajanov pri vzdrževanju in ohranitvi podružnice v Vremskem Britofu med njenim petintri-desetletnim službovanjem na tej šoli. Program, ki sta ga povezovali bivša in

sedanja učenka Katja Prunk in Lana Furlan, so obogatili še Janja Konestabo in Zoran Lupinc s petjem in spremlja-njem na harmoniki, Ada Škamperle in Anita Penko s pevskim zborom in spremljanjem na klavirju. Z rajalno igro so se predstavili vsi današnji učenci podružnice. V prostorih šole smo pripravili tudi razstavo starih šolskih listin in nekdanjih učnih pripomočkov ter sodoben prikaz dogodkov z video projekcijo. Dodatno so jo obogatile fotografije domačina Zvonka Malovca.Pri izvedbi našega praznovanja so sodelovali tudi starši učencev, ki so za to priložnost uredili šolsko okolico, praznovanje pa obogatili še s sladkimi dobrotami. Na pomoč so priskočili tudi donatorji s svojimi prispevki.Zanimanje ljudi za našo šolo v preteklo-sti in sedanjosti nas še dodatno spod-buja v naši skrbi za čim boljšo vzgojo in izobrazbo naših šolskih otrok, ki bosta prispevali tudi k lepši in uspešnejši prihodnosti otrok v domačem okolju in v širši družbi.

Jožica Ivančič, Katja Kovačič in Andreja Perhavec Čok,

učiteljice na Podružnični šoli Vreme

5aktualno

6

V torek, 9. oktobra, je nacionalni odbor za dediščino pri Slovenski komisiji za Unesco skupaj s Parkom Škocjanske jame organiziral posvet ob 40-letnici konvencije o svetovni dediščini. Posveta, ki je bil name-njen predvsem strokovni javnosti in lokalnemu prebivalstvu na zavaro-vanih območjih, se je kot častni gost udeležil tudi predsednik republike Danilo Tűrk. Konvencija je pred 40 leti prvič v med-narodnopravnem dokumentu povezala naravno in kulturno dediščino; od takrat pa do danes je postalo samoumevno, da sta oba elementa dediščine nede-ljiva, neločljiva in da vplivata drug na drugega. Kot je povedala Breda Pavlič iz Slovenske nacionalne komisije za Unes-co, je namen konvencije bil in še vedno je, ne le varovanje in ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot temveč tudi ozaveščanje in izobraževanje.V Sloveniji imamo trenutno tri vpise na seznam svetovne dediščine (Škocjan-ske jame, kolišča na Barju in dediščina živega srebra) ter dva postopka vpisa v začetni fazi (Plečnikova dediščina in Dinarski Kras, obe kot serijska čezmejna nominacija). Po mnenju predsednika

dr. Tűrka pa si še marsikateri košček Slove-nije zasluži to pomembno priznanje: "Ko govorimo o pomenu konvencije danes nasploh in še posebej za Slovenijo, naj najprej opozorim, da nam konvencija, tako kot drugim državam, nalaga, da ugotovimo, katere naravne vrednote in kulturna dediščina presegajo nacio-nalne in regionalne okvire. To seveda ni vse - konvencija nam tudi nalaga skrb

zanje, primerno varovanje, ohranjanje ter uporabo." Dodal je še, da imata vedenje in vrednotenje lastne kulturne dediščine ter ustrezna skrb zanjo velik nacionalni pomen, kulturna, duhovna, snovna in nesnovna dediščina pa so po njegovem mnenju spoštovanja vredne tradicional-ne vrednote, ki se jih v danih okoliščinah ne moremo in ne smemo odpovedati.

Sidonija Zega

Vetrnica na Griškem polju pri Dolenji vasi bi se morala vrteti že od oktobra lanskega leta. Vendar je ministrstvo za okolje in prostor konec leta 2010 razveljavilo veljavno gradbeno dovolje-nje in že začeta dela so se zaustavila. Za investitorja slovensko–avstrijsko družbo Alpe Adria Energija (AAE) je to pomeni-lo velik šok in tudi velike stroške, saj je bila gradnja ustavljena le deset dni pred zaključkom del. Vzrok, zaradi katerega je ministrstvo razveljavilo gradbeno dovoljenje, je bila anonimna prijava na protikorupcijsko komisijo. Investitor je spremenil tip vetrnice zaradi napredka tehnologije in zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenje, ki ga je tudi dobil. Vendar je ministrstvo za okolje na pobudo komi-sije za preprečevanje korupcije odločbo upravne enote razveljavilo, ker ni bilo pridobljeno soglasje vseh lastnikov in njihovih dedičev na neznanih naslo-vih. Po desetih mesecih trdega dela in iskanja dedičev ter dednih postopkov se je tudi ta težava rešila in decembra 2011 je investitor pridobil vso potrebno

dokumentacijo za nadaljevanje gradnje. Investitor je moral ponovno pridobiti vsa dovoljenja za prevoz strojev na gradbišče in vsa dovoljenja za delo nemških monterjev. Zaradi podražitve projekta in zasedenosti dvigala so se dela ponovno začela v ponedeljek, 27. avgusta, in bodo predvidoma dokonča-na do konca septembra. Družba AAE je zaradi ustavitve gradnje utrpela škodo, ocenjeno na pol milijona

EUR in to vsoto bodo poskušali izterjati po pravni poti, saj menijo, da jim je bilo dovoljenje neupravičeno odvzeto.Prvi vetrnici bo sledila izgradnja še 20 vetrnic na območju Griškega polja in Selivca v okolici Dolenje vasi.Od vetrnega polja pa si zaslužek obeta tudi 61 članov Agrarne skupnosti Do-lenja vas, ki bodo prejemali letno rento glede na količino proizvedene elektrike.

Alenka Dovgan Štrucl

aktualno

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

PRIZNANJE OBČINE DIVAČAPREJEMNIK: ELEKTRO - SLOVENIJA, D. O. O., PE DIVAČA, RTP DIVAČA PREDLAGATELJ: DOBRIVOJ SUBIĆ, Ulica Brkinskega odreda 6, 6215 DivačaNAMEN: Za izjemno sodelovanje z lokalno skupnostjo in spodbudo v prihodnosti

UTEMELJITEVPodjetje Elektro – Slovenija, d. o. o., Center vzdrževanja Di-vača, Razdelilna transformatorska postaja Divača je že dolga desetletja vpeto v okolje občine Divača. Sobivanje družbe ELES, sistemskega operaterja prenosnega omrežja Republike Slovenije, z občino Divača, z njenim lokalnim prebivalstvom in krajevnimi skupnostmi je primer res zglednega sodelo-vanja. Skozi občino Divača potekajo vsi Elesovi daljnovodi, priključeni v RTP Divača, za celotno Primorsko območje pa je glavni vir električne energije, ki je v našem vsakdanu nujno potrebna. Tako je ELES ob svojem 20-letnem delovanju v RTP Divača leta 2011 postavil tudi največji prečni transformator v Evropi, za kar smo v občini Divača tudi izdali soglasje. Transformator je omogočil nadzor pretokov električne energije v sosednjo Italijo in že po enem letu se je investicija pokazala za pravil-no in ekonomsko zelo upravičeno. Tudi pri uporabi skupne infrastrukture, na primer pri izrednem prevozu tega prečnega transformatorja, je ELES ravnal strateško in v prvi vrsti odgo-vorno do lokalnega okolja.

Center vzdrževanja Divača zaposluje približno 30 oseb, med njimi je večina domačinov. Podjetje podpira in spodbuja zaposlovanje in izobraževanje mladih z različnimi štipen-dijami in drugimi spodbudami. Svojo dejavnost nenehno izpopolnjuje in dopolnjuje, v največji meri se trudi ohranjati skrb do okolja, saj se zaposleni zavedajo, kako pomembno je to dejstvo za prihodnost nas vseh. Kljub številnim oviram uspejo s prizadevanji izpolnjevati vsa potrebna in ustrezna merila ter standarde, potrebne za kvalitetno delovanje in pravočasno poravnajo vse finančne obveznosti in prispevke do občine. Družba ELES jemlje sodelovanje z lokalnimi skupnostmi kot svojo zavezo. Vsakodnevno ustvarja dialog z nami. S svojimi donacijami in sponzorstvi občini, institucijam v našem okolju, javnim zavodom, predvsem pa ljubiteljskim društvom s področja športa, kulture, turizma in drugih, omogoča mar-sikatero dejavnost ter s tem veča zadovoljstvo občanov in posredno spodbuja razvoj občine. Tako ELES vsakič znova dokazuje, da ceni lokalno okolje, v katerega je vpet.Za izjemno sodelovanje z lokalno skupnostjo in spodbudo v prihodnosti prejme podjetje Elektro – Slovenija, d. o. o., Cen-ter vzdrževanja Divača, Razdelilna transformatorska postaja Divača priznanje občine Divača.

PRIZNANJE OBČINE DIVAČAPREJEMNIK: VOJKO FRANK, Partizanska ulica 10, 6215 DivačaPREDLAGATELJ: KARATE KLUB BUSHI DIVAČA, Ulica Stanka Volka 3, 6215 DivačaNAMEN: Za dosežene izjemne uspehe na področju mednarodnega karate športaUTEMELJITEVVojko Frank se z borilnimi veščinami ukvarja že od malih nog. Prvič se je z njimi srečal že v osnovni šoli, ko je leta 1974 pričel trenirati borilno veščino jiu-jitsu, v kateri je nosilec mojstrskega (črnega) pasu 1. dan. Aktivneje se je v borilnih veščinah udejstvoval v času srednješolskega izobraževanja na kadetski šoli v Ljubljani. Vendar mu borilne veščine judo in jiu jitsu, ki jih je ponujala šola, niso bile dovolj. Leta 1984 je začel trenirati tradicionalni karate v karate klubu Emona v Ljubljani. Njegov prvi učitelj je bil legendarni japonski mojster Takoshi Tokuhisa.

7občinski praznik

Vse

foto

graf

ije v

rub

riki

ob

čins

ki p

razn

ik: R

OBI

KO

CJA

N

8

Od takrat dalje je treninge karateja opustil le v krajšem časov-nem obdobju. Izkušnje, ki jih je pridobil v različnih slovenskih karate klubih od Kopra, Postojne do Ljubljane, so mu dale širino, ki jo s pridom izkorišča pri vodenju treningov. Svoje znanje je nadgrajeval na inštruktorskih seminarjih v tujini pri japonskih mojstrih, kot so Hiroshi Shirai, Kase, Kanazawa, Naito, Fugaza, in italijanskih mojstrih Contareliju, Campariju in Marangoniju. Prvo mojstrsko stopnjo je položil že leta 1988, leta 2002 je opravil stopnjo 2. dan pri mojstru Shiraiju, jo leta 2009 potrdil še v JKA-karateju in leta 2010 pridobil mojstrski naziv 3. dan.Na Fakulteti za šport v Ljubljani je opravil izpit za inštruktorja karateja in trenerja samoobrambe. V okviru izobraževanj, ki jih nudi japonska karate zveza JKA Slovenija, je pridobil A-licenco za inštruktorja, B-licenco za sodnika ter A-licenco za izpraševalca, in je tako najbolj strokovno usposobljeni član našega kluba.Njegovi uspehi in znanje ga uvrščajo v sam vrh slovenske karate stroke, o čemer priča njegovo mesto pomočnika selek-torja reprezentance Slovenije za borbe ter članstvo v strokov-nem svetu JKA-zveze.Vojko je sedaj član Karate kluba BUSHI Divača, ki ga je v letu 2000 pomagal tudi ustanoviti. K aktivnemu udejstvovanju v klubu pa je spodbudil celotno družino. Že od samega začetka v klubu, kolikor mu čas dopušča, pomaga pri trener-skem delu. Poleg trenerskega dela je še vedno tudi aktiven tekmovalec. Tekmuje v kategorijah kumite in kata. Udeležuje se tako domačih tekem v JKA-zvezi kot tudi mednarodnih tekem, nekaterih največjih kot član slovenske reprezentance. Z njo je v letu 2011 zabeležil dosedanji največji klubski uspeh z osvojitvijo naslova evropskega podprvaka v katah v katego-riji veteranov na evropskem JKA-prvenstvu v nizozemskem Beeku (21. 5. 2011). Njegov uspeh je za razvoj karate športa v občini Divača še posebej pomemben, ker pripomore k promociji in dobremu imenu karateja na Divaškem, njegovo znanje, izkušnje in širi-na pa k dobrim doseženim tekmovalnim rezultatom mladih članov. Za vloženi napor na treningih, za dosežene izjemne uspehe na področju mednarodnega karate športa in za uspešno delo z mladimi v klubu Vojku Franku podeljujemo priznanje občine Divača.

PRIZNANJE OBČINE DIVAČAPREJEMNIK: KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA, KNJIŽNICA DIVAČA, Kraška cesta 67, 6215 DivačaPREDLAGATELJ: AS Divača, Mirjam Frankovič Franetič in Dobrivoj SubićNAMEN: Za spodbujanje kulturne klime in izobraževalnih aktivnosti v občini DivačaUTEMELJITEVKNJIŽNICA DIVAČA praznuje v letošnjem letu 30 let svojega delovanja. 21. maja 1982, na divaški krajevni praznik, je v stavbi Zadružnega doma začela delovati krajevna knjižnica, podružni-ca Kosovelove knjižnice Sežana. V nove, prenovljene prostore pa se je preselila 25. novembra 2006, v katerih deluje še danes.Poleg osnovne dejavnosti knjižnice - skrbi za bralno kulturo in dajanje bralcu osnovne informacije, je knjižnica odprt kulturni prostor, ki skrbi še za izobraževanje, prireditveno dejavnost, or-ganizira kulturna srečanja, razstave ter razne družabne dogodke Prireditve so posvečene domačim avtorjem, iz cele Slovenije in Slovencem onstran meja. Sedem let zapored potekajo v knjižni-ci srečanja, branja ali simpoziji, posvečeni pisatelju dr. Bogomir-ju Magajni. Velike zasluge pri tem ima dolgoletna knjižničarka Magda Bezlaj, ki zna povezati krajane in skrbi za utrip tega kraja.Knjižnica sodeluje v akciji Primorci beremo, v vseslovenskem projektu Bralna značka z Osnovno šolo dr. Bogomirja Magaj-na, Vrtcem Divača, VDC-jem Koper, enoto v Divači, Parkom Škocjanske jame ter z ostalimi zavodi in društvi, ki delujejo v občini Divača.Knjižničarka redno organizira ure pravljic za najmlajše, ustvarjalne delavnice, razstave ter vodi bibliopedagoške ure, namenjene predšolskim in šolskim otrokom. V letu 2011 je v Knjižnici Divača potekalo delo treh študijskih krožkov, in sicer: 35 mm filmske umetnosti, Ustvarjamo skupaj in Iz Knjižnice Divača v svet.V zadnjih letih sledi knjižnica modernemu trendu razvoja in delo v njej se zelo posodablja. Kosovelova knjižnica Sežana s podružnicami posveča vse večjo pozornost prisotnosti na spletu ter ponujanju storitev prek oddaljenega dostopa. Bralci naročajo in rezervirajo knjižno gradivo tudi po spletu. Knjižnica je prisotna tudi na spletnem omrežji Facebook, na katerem redno obvešča veliko prijateljev o dogodkih v knji-žnici, v kraju ter o kulturnih dogodkih v Sloveniji in po svetu. Na spletni strani Kamre so zasijale stare razglednice Divače.Število obiskovalcev se iz leta v leto povečuje, kar dokazuje, da je ta kulturni hram utrip našega kraja, ki izpolnjuje svojo vlogo in uresničuje svoje cilje.Za spodbujanje kulturne klime in izobraževalnih aktivnosti v občini Divača podeljujemo Knjižnici Divača priznanje občine Divača.

občinski praznik

9

PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE DIVAČAPREJEMNIK: G. ANTON GRANDIČ, Kolodvorska ulica 2, Divača PREDLAGATELJ: OBČINA DIVAČA, DRAGO BOŽAC, županNAMEN: Za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja v domačem kraju in širšem okolju

UTEMELJITEVAnton Grandič, trenutno najstarejši gospod v občini Divača, je bil rojen 5. avgusta 1918 v Danah pri Divači pri Maticevih v številni družini. Osnovno šolo je obiskoval v Škocjanu, sprva slovensko, nato pa italijansko. Do vpoklica v italijansko vojsko je opravljal priložnostna dela, ker kot Slovenec pod fašistično Italijo ni mogel dobiti stalne zaposlitve, v italijanski vojski pa je preživel dobra štiri leta. Domov se je vrnil septembra 1943 po razpadu Italije in se pridružil partizanom v Brkinih.

Večkrat je bil v smrtni nevarnosti, svobodo pa je dočakal kot ranjenec. Šele decembra 1948 je bil demobiliziran in se je po desetih letih vojaščine vrnil v civilno življenje. Za zasluge in hraber boj v partizanskih vrstah je bil velikokrat odlikovan. Na pomembnost ohranjanja vrednot in spomina na NOB ni pozabil niti kasneje v življenju, saj je eden od pobudnikov postavitve spomenika padlim borcem v Divači in še vedno aktiven član Zveze združenj borcev za vrednote NOB Sežana. Anton Grandič, za prijatelje Toni, je tudi eden redkih, še žive-čih pravih partizanov, ki s svojo pojavo na različnih komemo-racijah ohranja vrednote NOB, boja slovenskega naroda proti fašističnemu zatiranju. Kmalu po demobilizaciji se je zaposlil na železniški postaji v Divači kot prometnik, kasneje »razporedni«, pred upokojitvijo pa je bil pomočnik šefa postaje Sežana in po 33 letih zaključil kariero v raznih uniformah. Prav tako kot v partizanskih, se je tudi v železničarskih vrstah izkazal kot izjemno prizadeven in zanesljiv človek. Po upokojitvi je ostal aktiven v Zvezi borcev, sindikatu, krajev-ni skupnosti in v drugih organizacijah ter tako pripomogel k večjemu poznavanju Divače v Sloveniji in v tujini. Udejstvoval se je tudi na kulturnem področju, saj je bil kar 40 let član pevskega zbora Divača, ki ga je 25 let tudi vodil in prejel več priznanj za zborovsko petje.Za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja v domačem kraju in širšem okolju prejme Anton Grandič priznanje župana občine Divača.

občinski praznik

10

Tudi v letošnji julij smo v divaški občini vstopili praznično. Za organizacijo številnih dogodkov in prireditev je župan, gospod Drago Božac, imenoval Razvojni center Divača, nad sestavo vsebinskega dela prireditev pa je bdela komisija v sestavi: predsednica Lilijana Kocjan Žorž ter člani Igor Zafred, Mirjam Frankovič Franetič, Romana Derenčin, Tatjana Cerkve-nik in Nataša Matevljič v sodelovanju s posameznimi društvi in posamezniki, ki bodo o dogodkih gotovo natančneje poročali tudi sami.Občinski praznik se je pričel 26. 6. 2012 z zaključkom sezone pogovornih večerov Stojana Lipolta z imenom Mesto nad Reko z gostom Janezom Suhadolcem. Dva dneva kasneje je sledil večer predstavitve Karate kluba Bushi iz Divače s prika-zom treninga za otroke in odrasle ter video projekcije veščin tradicionalnega japonskega karateja. V pEtEK, 29. 6. 2012, smo izvedli 2. ex-tempore Stojana Za-freda, ki je bil tudi letos humanitarne narave. Dobitnika zbra-nih sredstev na dražbi likovnih del, likovno nadarjenega otro-ka iz občine Divača, bo predlagala osnovna šola Divača v tem šolskem letu. Pri organizaciji ex-tempora nam je pomagala Jana Pečečnik, ki je pritegnila k sodelovanju številne priznane umetnike. Njenemu povabilu so se tako odzvali Suzana Bricelj, Ciril Horjak, Srečko Srebot, Mojca Senegačnik, Andrejka Čufar, Damijana Stepančič, Danijel Demšar, Daša Simčič. Udeležen-ci so začasno domovali na Dujčevi domačiji na Škofljah, pri Emilijani Lipovšek, ki jih je res gostoljubno sprejela. Umetniki so ustvarili številna likovna dela na temo lepot občine Divača, ki so se v četrtek, 5. 7. 2012 prodajala na otvoritveni razstavi v Muzeju slovenskih filmskih igralcev. Razstavo je vodil Gojmir Lešnjak Gojc, dogodek pa nam je prijetno popestril tudi klasič-ni kitarist Uroš Barič. Do sedaj so prodana 3 likovna dela, ostala pa so si še vedno lahko ogledate in kupite v pisarni Razvojne-ga centra Divača po predhodni najavi.V SREDO, 4. jULIjA, se nam je kljub vročini obetala ohla-ditev pri Reki, saj je Manja Žiberna, članica Kluba ljubiteljev psov Divača in tržaškega društva operativne kinološke enote UCIO, ki usposablja pse in njihove lastnike za reševanje ljudi iz vode, s svojo novofundlanko Ink prikazala različne načine reševanja iz vode ob pomoči Igorja Ivančiča na manjšem gu-menjaku in Jožeta Čeperja, ki je igral utopljenca. Za gledalce je bil iz Brežca organiziran skupen pohod. Istega dne je v večernih urah v Muzeju slovenskih filmskih igralcev potekala fotoprojekcija »Pepine zgodbe«, ki sta jo »pripovedovala« Tanja Godnič in Borut Benedejčič. Gre za uspešen projekt, nadaljevanje Pepinega vrta, s katerim je Bo-rut Benedejčič pred tremi leti zmagal na londonski hortikul-turni razstavi Hampton Court Palace Flower Show in si tako prislužil vabilo na razstavo Chelsea Flower Show, ki jo prav tako prireja britansko Kraljevo hortikulturno združenje. Pepina zgodba pa je letos osvojila srebro v kategoriji umetniških vrtov (Artisan Gardens).V ČEtRtEK, 5. jULIjA, dopoldne je sledila uradna otvoritev zbirnega centra za individualni dovoz odpadkov Divača, ob čistilni napravi v Divači in otvoritev obnovljene poti Ško-cjanske jame (Betanja)–Gabrk v Betanji. Obnova ceste je del projekta Kras-Carso – Trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija, sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sred-stev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Na obeh dogodkih je za kulturni program poskrbela Tanja Gec z igranjem na diatonično harmoniko. V četrtek

10občinski praznik

11

zvečer so se obiskovalci lahko nasmejali gledališki predstavi na borjaču Škrateljnove domačije v izvedbi KD Domovina iz Ospa z naslovom Ali ženske kdaj odnehajo?pEtEK, 6. jULIjA, sta zaznamovali slavnostni prireditvi. Po-poldan smo pričeli s slavnostno sejo občinskega sveta občine Divača in podelitvijo priznanj občine Divača, ki so jih prejeli ELEKtRO - SLOVENIjA, D. O. O., pE DIVAČA, Rtp DIVAČA za izjemno sodelovanje z lokalno skupnostjo in spodbudo v prihodnosti, g. ANtON GRANDIČ za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja v domačem kraju in širšem okolju, KOSOVELOVA KNjIŽNICA SEŽANA, KNjIŽNICA DIVAČA za spodbujanje kulturne klime in izobraževalnih aktivnosti v občini Divača in VOjKO FRANK za dosežene izjemne uspehe na področju mednarodnega karate športa. Dogodek se je odvijal v dvorani hotela Malovec. V kulturnem programu sta zaigrala glasbenika Miha Štokelj na klavirju in Sanja Repše na violončelu. Slavnostni seji je sledilo odprtje novega Vrtca v Divači. Po otvoritvenem županovem govoru je zbrani množici nekaj spodbudnih besed namenil slavnostni govornik Alen Kofol, direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Otvoritev so prijetno popestrili otroci iz vrtca v Divači in Pihal-ni orkester Divača. Pomembno pa je navesti, da je izgradnjo vrtca delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, operacija pa se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za ob-dobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi. Praznični večer je zaključil Poklon Špeli Rozin v organizaciji Slovenske kinoteke na borjaču Škrateljnove domačije.Najbolj dogodkov poln in pester dan je bila nedvomno SOBOtA, 7. jULIjA. Pričeli smo dopoldne z 2. divaškim tekom po ulicah Divače, ki so ga pomagali organizirati člani ŠD Hitre noge, istočasno pa je potekal pohod proti Triglavci. Slednjega je vodil Boris Čok, ki je pohod popestril s pripoved-mi o staroverskih običajih na Divaškem. Preko dneva so pote-kale tudi glasbene delavnice za otroke pri Godbenem domu v sodelovanju Pihalnega orkestra Divača in Medobčinskega društva prijateljev mladine iz Sežane ter predstavitev tabor-niške čete Črni bor Divača. Na otroškem igrišču ob ambulanti so otroci lahko skakali na trampolinu in se vozili z vlakcem. AMD Divača in AMZS pa sta na parkirišču ob ambulanti orga-nizirala družinske urice s simulatorji preverjanja varne vožnje. Tu je potekala tudi razstava starodobnih vozil Kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla. Popoldne se je odvijal nogome-tni turnir v organizaciji NK Železničar. V sklopu prireditev, ki so se odvijale za občinski praznik, je v so-boto potekala tudi dobrodelna akcija za pomoč socialno ogro-ženim družinam v občini Divača. Z akcijo Drobtinica so članice Krajevne organizacije Rdečega križa Divača s pecivom in z ostalimi domačimi izdelki, ki so jih napekle in naredile občanke, zbrale prostovoljne prispevke v višini 197 evrov. Prostovoljke medžupnijske Karitas Lokev-Divača-Vreme-Vatovlje in Kraške dekanijske Karitas pa so zbrale 75 kg različnih artiklov: 55 kg hrane (različne konzerve, testenine, riž, sladkor, olje, moka …) in 20 kg higienskih potrebščin (čistil, detergentov, šamponov, mil, zobnih past, toaletnega papirja, higienskih vložkov …), ki jih bodo prejele socialno ogrožene družine v občini Divača.Večerna osrednja prireditev je minila v znamenju pihalne glasbe. Na njej so najprej nastopili Kraška pihalna godba

občinski praznik

12

Sežana z dirigentom Ivom Bašičem in Pihalni orkester Divača z dirigentom Borisom Benčičem. Sledil je nagovor župana Draga Božaca in nato koncert Big banda Nova iz Nove Gorice z gostujočo pevko Aniko Horvat.V nedeljo, 8. julija, dopoldan smo praznovanje zaokrožili z otvoritvijo prenovljene cerkve in vaškega doma v Lažah.Vse dogodke je povezovala Vesna Matevljič in so bili kljub pole-tnim počitnicam lepo obiskani. Muzejski kompleks pri Škratelj-novi domačiji se je pokazal kot čudovit prireditveni prostor.

Organizatorji bi se radi ob uspešni izvedbi 7. OBČINSKE-GA pRAZNIKA OBČINE DIVAČA za vso pomoč in sodelo-vanje še posebej zahvalili:Emilijani Lipovšek iz Dujčeve domačije, Jani Pečečnik, Karate klu-bu Bushi Divača, Niku Dolganu, ŠD Hitre noge iz Senožeč, Sonji in Brunu Bombaču, Borisu Čoku, KD Domovina iz Ospa, Robiju Ko-cjanu, Mihi Štoklju, Sanji Repše, Urošu Bariču, Hotelu Malovec, sli-karjem, ki so sodelovali na 2. ex-temporu Stojana Zafreda: Suzani Bricelj, Cirilu Horjaku, Srečku Srebotu, Mojci Senegačnik, Andrejki Čufar, Damijanu Stepančiču, Danijelu Demšarju, Daši Simčič, Klu-bu ljubiteljev psov Divača na čelu z Manjo Žiberna, Igorju Ivanči-ču, Jožetu Čeperju, prostovoljkam krajevne organizacije Rdečega križa Divača, prostovoljkam in prostovoljcem Kraške dekanijske Karitas in medžupnijske Karitas Lokev-Divača-Vreme-Vatovlje, Tanji Gec, Vesni Matevljič, članom KUD Nova, Kraški pihalni godbi Sežana z dirigentom Ivom Bašičem, Pihalnemu orkestru Divača z dirigentom Borisom Benčičem, Big bendu Nova iz Nove Gorice, Aniki Horvat, AMD-ju Divača, Stojanu Lipoltu, AMZS-ju, Rober-tu Gomanu s. p., Medobčinskemu društvu prijateljev mladine Sežana, Klubu ljubiteljev starih motornih vozil Balilla, Nogome-tnemu klubu Železničar Divača, Gojmirju Lešnjaku Gojcu, Borutu Benedejčiču in Tanji Godnič, TKŠD Urbanščica, Taborniški četi Črni bor Divača, Slovenski kinoteki, pripadnikom Civilne zaščite občine Divača, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Senožeče, in drugim, ki so k uspešni organizaciji prireditev kakorkoli doprinesli, a se nam je njihov naziv v tem članku nehote izmuznil.

Organizatorji:

Občina Divača, KUD Nova, Razvojni center Divača.

GLASBENE DELAVNICE PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA NA OBČINSKEM PRAZNIKUMentorji Pihalnega orkestra Divača: profesor Boris Benčič – trobila, profesor Mitja Tavčar – tolkala in profesorica Nika Hribar – pihala so v okviru praznovanja občinskega praznika skoraj 30 otrok popeljali v svet instrumentalne glasbe. V prvem delu so se otroci s pomočjo kviza seznanili z instrumenti in nato iz njih poskusili izvabiti kakšen ton. Ob koncu pa je sledila glasbena pravljica z naslovom Džungla, kjer so uporabili naučene zvoke. Glede na veliko zanimanje najmlajših si v društvu želimo orga-nizirati delavnice tudi ob naslednjem občinskem prazniku.

Pihalni orkester Divača

PREDAVANJE J. SUHADOLCA26. junija je potekal v okviru praznovanja občinskega praznika 11. pogovorni večer Divača mesto nad Reko, ki ga že več let organi-zira domačin, arhitekt Stojan Lipolt. Tokratni gost je bil legendarni profesor ljubljanske fakultete za arhitekturo Janez Suhadolc. V Divači je imel reprizo svojega zadnjega predavanja pred upokoji-tvijo z naslovom Zakaj študij arhitekture odsvetujem?

občinski praznik

13

Kljub poletnim dnem se je v dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev zbralo lepo število poslušalcev, predvsem arhitektov, ki so zamudili Suhadolčevo provokativno predava-nje ob zaključku njegove profesorske kariere, ki je napolnilo predavalnico Fakultete za arhitekturo do zadnjega kotička. Predavanje se je navezovalo na prejšnji, 10. pogovorni večer, ki je bilo posvečen 140-letnici rojstva Plečnika, ki ga Suha-dolc ne poimenuje z imenom, ampak mu je dal nadimek Neizrekljivi. V zanimivem predavanju nam je ob projekciji različnih mostov, zgradb, trgov, ulic, nabrežij, spomenikov … dokazal, da je moderna arhitektura dolgočasna, zgolj funk-cionalistična, brez lepote in da se v nobenem primeru ne more primerjati s starejšo, predvojno, ki je bila zaznamovana s Plečnikom in kasneje njegovimi učenci. Svojo trditev je podkrepil s prikazom ljubljanskih razglednic, na katerih niso upodobljene novejše arhitekturne rešitve, ampak so na vseh podobe izpred leta 1940. Njegov zaključek je bil, da če stroka ne presega prejšnjih zgradb, torej če moderna arhitektura ne more konkurirati starejši, je bolje, da se ne producirajo novi arhitekti, ki ne morejo nikoli doseči popolnosti in lepote Neizrekljivega.

V. B. Š.

PRIKAZ REŠEVANJA IZ VODE S PSIOb divaškem občinskem prazniku je divaški Klub ljubiteljev psov prikazal reševanje iz vode s pomočjo psov. Glavna akter-ka je bila psička novofundlanka Ink s svojo vodnico reševalnih psov Manjo Žiberna iz Divače, ki sta že drugo leto ob reki Reki predstavili zelo pomembno pasjo veščino.Manja je tudi članica UCIO (Društva operativne kinološke enote) iz Trsta, ki usposablja pse in njihove lastnike za reševa-nje ljudi iz vode s pomočjo psov. Manja pravi, da take enote žal v Sloveniji nimamo, imamo pa reševanje ponesrečencev iz ruševin, iskanje pogrešenih oseb s pomočjo psov idr. Tokrat so v Reki pod Brežcem, kjer so imeli demonstrativni prikaz pasjih veščin, prikazali kar pet vaj, pri čemer sta bila v veliko pomoč Joško Čepar, ki je igral utopljenca oz. žrtev v vodi, in Igor Ivančič, ki je bil pomočnik na gumastem čolnu. Pri vseh vajah sta sodelovala pes reševalec in njegova inštruktorica oz. lastnica. Prikazali so reševanje ene osebe z brega z uporabo rešilnih pripomočkov (boje), kjer je psu pomagal vodnik in pes je privlekel utopljenca na obalo. Prikazali so reševanje osebe iz gumenjaka, vleko čolna na obalo. Še prav posebno zanimiva je bila vaja, ko je pes reševal čoln s tremi ljudmi.Žal pa se vse prevečkrat dogaja, da obiskovalci Reke pu-ščajo svoje železne konjičke blizu reke oz. kopališča. Zato Park Škocjanske jame opozarja, da na območju Vira, kjer je

V julijskem Glasniku smo ob intervjuju s Stojanom Lipoltom pozabili objaviti tehtno izjavo o Stojanovem vizionarskem delu, ki jo je podal občinski svetnik Alojz Mahorčič. Za napako se opravičujemo, izjavo pa objavljamo v tej številki Glasnika. Stojan Lipolt, divaški intelektualec, v svojem projektu Divača, mesto nad Reko skozi skrbno izbrane teme, ki obsegajo različna področja, bogati naš kulturni prostor. Stojan je odličen pozna-valec zgodovine, stroke, širšega področja, kjer živimo, in je vizio-nar. Projekt Divača, mesto nad Reko je negovanje naše bogate zgodovine, čuvanje kulturne dediščine in vizija prihodnosti. Žal tisti, ki bi morali to sporočilo razumeti, tega ne razumejo.

Lojze Mahorčič

občinski praznik

14

kopališče, vožnja z vozili na motorni pogon po Zakonu o regijskem parku Škocjanske jame iz leta 1996 ni dovoljena. Za neupoštevanje zakonskih določb, ki so bile sprejete že pred 16-imi leti, je predvidena denarna kazen. Zato naravovarstve-na nadzorna služba opozarja, naj vsi obiskovalci (ne glede na to, ali so domačini ali tujci), upoštevajo zakonske določbe in svoje jeklene konjičke puščajo na za to določenih oz. označe-nih mestih in se peš odpravijo do reke. Izjema so le domačini, ki imajo dovolilnice, in določene osebe po predhodnem dogovoru.Tako je prepovedano uporabljati motorna vozila vseh vrst, razen intervencijskih vozil in kmetijsko-gozdarskih strojev izven javnih cest, kot tudi taboriti, parkirati in puščati motor-na vozila ali bivalne prikolice zunaj za to določenih prostorov.

Olga Knez

OTVORITEV CERKVE IN VAŠKEGA DOMA V LAŽAHV začetku julija smo v okviru občinskega praznika občine Divača v Lažah odprli prenovljeno cerkev in vaški dom ali »šulo«, kot ji pravimo Laženci. Dela so trajala dolga tri leta, zato je bilo veselje toliko večje, predvsem zato, ker je pri obnovi sodelovalo tudi Primorje Ajdovščina, zanj pa vemo, da je v stečaju. Zaradi tega dejstva je že kazalo, da dela na cerkvi nikoli ne bodo končana.S Primorjem sobivamo že dolgih štirideset let in vedno smo zadovoljivo sodelovali, le pred nekaj leti se je zalomilo, ker se je podjetju zazdelo, da nam ničesar več ne dolguje v zameno za hrup in prah, ki ga dnevno povzroča. Že leta 2008 smo pričeli s pogajanji o odškodnini, s katero bi pridobila tako vas kot Primorje. Vendar Laženci s Primorjem nismo našli rešitve, zato nam je na pomoč priskočila Občina Divača. G. Dobrivoj Subić se je zavzel za nas in v okviru odbora za prostorsko pla-niranje ustanovil komisijo, ki so jo poleg njega sestavljali še g. Boris Gombač, g. Iztok Felicijan in takratni župan g. Potokar. Ta komisija je delovala kot moderator med nami in Primorjem. Primorje so zastopali g. Branko Bakaršič, g. Mitja Čotar ter g. Jure Pregelj, vaščane Laž pa Gorazd Pangerc, Martina Žetko, Zlatka Pangerc in Marjan Delak. Po številnih pogajanjih smo se končno sporazumeli, da nam Primorje popravi cerkev in pomaga občini pri obnovi okolice »šule«.Prva dela so se začela junija 2009, in sicer s prenovo okolice vaškega doma, z ureditvijo talne izolacije v domu ter z za-menjavo oken in vrat. V istem letu, tik pred velikimi neurji, je Primorje odkrilo streho cerkve, vendar je zaradi krize,

občinski praznik

15

ki je nastala v tem podjetju, le-ta ostala odkrita skoraj dve leti. Nastajala je velika škoda, vaščani pa smo se zaskrbljeno ozirali proti njej.Občina nam je bila ponovno v veliko pomoč, saj je prisilila Primorje, da je v letu 2011 končalo začeta dela. Ob pogledu na cerkev z novo streho in fasado smo si končno oddahnili. A ostal je grenak priokus - notranjost cerkve je bila po dveh letih moče in vlage katastrofalna. Vendar nam je letos s pomočjo občine in KS, ki sta organizirali prenovo notranjosti, senožeškega župnika Pavla, ki je poskrbel za dve novi okni, in pridnih vaščanov, ki so se z veseljem odzvali na delovne akcije, končno uspelo urediti notranjost. Med tem časom je bila na vaškem domu zamenjana kritina in narejena fasada. Naša »šula« je dobila novo in svežo podobo. Vsa dela je financirala občina Divača. Z veseljem se bomo v njej srečevali na sestankih in družabnih srečanjih, v zgornjem nadstropju pa je urejeno tudi stanovanje za primer, če kdo od vaščanov utrpi naravno ali drugo nesrečo.Za vse te pridobitve se v imenu vseh vaščanov najlepše zahvaljujem Občini Divača in županu g. Božacu, predsednici KS Senožeče Alenki Štrucl, Primorju Ajdovščina, izvajalcem del ter vsem vaščanom, ki so kakorkoli doprinesli s svojim trudom in delom.Posebno pa se zahvaljujem vaškemu odboru za vložen čas in trud za dobrobit vasi ter g. Subiću za vztrajnost in razumevanje!

Martina Žetko, predstavnica vaščanov Laž

Spoštovane občanke in občani občine Divača! V času praznovanja občinskega praznika se je v enajstih dneh odvilo precejšnje število raznovrstnih dogodkov. Z izjemo osrednje prireditve so bili ostali dogodki organizira-ni v glavnem s prostovoljnim delom. Ker si želimo, da bi se vložen trud manifestiral tudi v ve-čjem obisku prireditev, nas zanima vaše mnenje o dogod-kih, vaše želje, kritike in pohvale. Zato vas prosimo, da na spletni strani občine Divača http://www.divaca.si izpolnite anketo o tej temi.

Občinska komisija za izvedbo občinskega praznika

občinski praznik

Fotografije z občinskega praznika: ROBI KOCJAN

16

V sredo, 4. julija, je župan občine Divača Drago Božac povabil na obisk osem učencev, ki so junija z odličnim uspe-hom zaključili deveti razred na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Divači. To so bili Eva Gombač, Jerneja Škrlj, Andraž Brožič, Matej Gabrič, Larisa Bric, Maja Može, Dominik Kobal in Monika Ra-dič. Zadnja dva sta bila že na počitnicah, tako da se povabilu nista mogla odzvati. Najprej je prisotne, med katerimi sta bili poleg odličnjakov tudi ravnateljica OŠ

Damijana Gustinčič in njena pomočnica Nives Skuk, pozdravil župan, jim čestital za njihov šolski uspeh in jih pohvalil za delavnost, požrtvovalnost in pomoč sošolcem. Pozanimal se je, katero srednjo šolo so si izbrali in kakšne cilje imajo v bodoče. Svetoval jim je, naj vztrajajo in trdo delajo kot doslej, čeprav rezultati morda ne bodo vedno taki, kot jih priča-kujejo. Svoj nagovor je zaključil: »Nikoli ne recite: 'To se ne izplača!', kajti trud se vedno obrestuje.« Na koncu jim je še

položi v srce, naj se po končanem šola-nju vrnejo v Divačo, kjer bodo lahko s svojim znanjem pomagali svojemu kraju.Čestitkam se je pridružila tudi ravnatelji-ca OŠ dr. Bogomirja Magajne Damijana Gustinčič, ki je dejala: »Šola si prizadeva, da razvijete potenciale, ki jih imate, vas spodbuja, vendar je največ odvisno od vas samih.« Pohvalila jih je, da svoje znanje niso ohranjali samo zase, ampak so ga delili z drugimi. »Vaša generacija je zopet obudila načelo solidarnosti, za katero se včasih zdi, da izginja,« je še dodala. Tudi pomočnica ravnateljice Nives Skuk je odličnjakom zaželela še nadaljnje uspehe in jim svetovala, da se ob vsakem možnem neuspehu zopet poberejo, poiščejo pomoč staršev, učite-ljev, in gredo naprej proti svojemu cilju. Na koncu je župan še zaključil: »Cilj, ki si ga postavite, mora biti optimalen, ker boste samo tako lahko uresničili vse svoje potenciale, seveda pa boste morali kot doslej trdo delati.« Preden so se odličnjaki razšli, so se z županom, ravnateljico in pomočnico postavili pred občinsko zgradbo, kjer jih je v svoj objektiv ujel divaški fotograf Jože Požrl, župan pa je odličnjake obda-ril s knjižno nagrado.

Vlasta Bratož Štokelj

zgodilo se je

Da razni zabavni dogodki ne spremljajo le predvolilnih kampanj, je dokazala Neodvisna lista AS Divača, ki je občane zadnjega junija povabila na prireditev Pozdrav poletju, za katero si želimo, da bi v Divači postala tradicionalna. Organiza-cijo in financiranje prireditve so v celoti

prevzeli občinski svetniki Dobrivoj Subić, Mirjam F. Franetič, Igor Zafred - Šmid in Blaž Malovec. Poudarek prireditve pa ni bil na politični pripadnosti, ampak na popestritvi poletnega dogajanja v Divači, ki je v zadnjih letih kar nekoliko »zaspa-lo«, čeprav je občina z obnovljeno

Škrateljnovo domačijo pridobila čudovit zunanji avditorij za poletne prireditve. Po uvodnem skeču igralske sekcije TKŠD Urbanščica Fameljski fenomen, ki je napolnil Škrateljnov borjač, je za inštru-mente poprijela prva glasbena skupina. Na prireditvi so se prvič skupaj pred-stavili trije divaški »bendi«, o katerih ste lahko brali v prejšnji številki divaškega Glasnika. Balkan boysi so z balkanskimi ritmi dodobra segreli zbrano občinstvo, nato pa so oder zavzeli trši ritmi v iz-vedbi skupin PecheGlava in Notterdam. Obiskovalci so koncertu lahko prisluhni-li ob degustaciji hrane in pijače. Prireditev je dokaz in izziv tudi drugim društvom in skupinam, kako je z nekaj dobre volje in vztrajnosti moč popestriti dogajanje v Divači, zato AS-i upamo, da naslednje poletje pozdravimo še v večjem številu in na še kakšnem zabav-nem, kulturnem ali športnem dogodku v Divači več.

NL AS DIVAČA

Foto

: JO

ŽE

POŽ

RL

17

Domače društvo TKŠD Urbanščica iz Vrem se je odločilo, da po dveh letih premora ponovno obudi priredi-tev Vremski praznik in tako še bolj popestri dogajanje v Vremski dolini s kulturnimi in športnimi dogodki. V sklopu prireditev, ki so trajale tri dni, je bila v večnamenski dvorani v Famljah otvoritev razstave Moja mala punčka, učencev Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, enota Divača in učen-cev OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača ter prodajne razstave izdelkov in vizitk Olge Grgorovič iz Divače. Odprtje razstave je popestril kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Divača, pod vodstvom Nele Subič in Tjaša Tominc, učenka glasbene šole Sežana, enota v Divači.Razstava je bila odprta tudi v soboto in v nedeljo.

V soboto je bila osrednja prireditev na igrišču športnega centra Vreme. V kulturnem programu so sodelovali Pi-halni orkester Divača, Plesni center ADC s plesno skupino Štorovke ter dramska sekcija TKŠD Urbanščica iz Vrem. Program je povezovala Katja Prunk. Krajane je poleg organizatorja pozdravil tudi predsednik KS Vreme Dušan Škrlj. Ples je popestril že kar legendarni ansambel Venera.Zadnji dan je bil balinarski turnir če-tvork. Sodelovale so ekipe iz občin Diva-ča, Sežana in Hrpelje - Kozina. Prijavilo se je kar 12 ekip, zato so morale igrati še na baliniščih v Lokvi in na Barki. Finalni tekmi sta se odvijali na domačem balinišču. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 4. mesto - ekipa Gradišče3. mesto - ekipa Vreme2. mesto - ekipa Barka1. mesto - ekipa Tabor iz Materije

Ekipe so prejele pokale in medalje ter priložnostne nagrade, prvouvrščena je dobila pršut. V bližanju je bil tretji Andrej Hreščak, drugi Stojan Rožanc, prvi pa Marjo Maslo.V zbijanju balina je bil najboljši Bru-no Ujčič, drugi je bil Martin Zdavc, tretji pa Bojan Skalec.V imenu organizatorja se zahvaljujemo vsem sodelujočim na prireditvi in na tekmovanju, sponzorjem Baru Vreme, Mesariji Prunk, Mesarstvu Kaluža in Banani njam, njam ter vsem, ki so prostovoljno pomagali, zlasti fantom družine Mikolj ter družini Jurasević za nudenje gostinskih storitev Bara Vreme.

Mirjam Frankovič Franetič

zgodilo se je

Ob izginotju našega krajana Ivana Pavlovčiča iz Senožeč se je organizi-rala v soboto, 7. julija, iskalna akcija za pogrešanim. Zadnjič so ga videli krajani v torek, 3. 7. V soboto nas je na iskalni akciji sodelovalo 20 gasilcev, 11 lovcev, 3 krajani in približno 20 vodnikov z reševalnimi psi. Prečesali smo področje

hriba Strničnik, Stari grad, Dobravšni vrh in Ajdovec, a brez uspeha.Na željo krajanov je policija organizirala še drugo iskalno akcijo v nedeljo, 15. julija. Tokrat je sodelovalo 15 lovcev, 14 gasilcev, 8 krajanov, 6 jamarjev in 2 policista, ki so preiskali še Sv. Jelene hrib, Mlačni hrib in Mali Gabrk ter ponovno

še enkrat področje hriba Strničnik. Nekaj krajanov pa nas je skupaj s šestimi jamarji jamarskega društva Sežana in Divača preiskalo 6 jam na področju Vo-dnega dola pri Lažah. Tudi brezuspešno. Jamarjem Zdenki, Mitju, Bonisolu, Marku, Slavku in Jožetu hvala za vaš čas in pomoč.

Andrej Škapin

Foto: MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ

18

Člani AMD Divača, ki je obstajalo pred mnogimi leti, a ni bilo aktivno, in je imelo 220 članov, so se pred kratim po 35-ih letih ukinitve avtošole ponovno zbrali na občnem zboru, kjer so izvolili novo vod-stvo. Za predsednika so imenovali doma-čega arhitekta Stojana Lipolta. Sprejeli so program dela, kjer se zavzemajo, da bi dobili prostore in v sodelovanju z AMZS-jem ter Šolo vožnje Koper ponovno v domačem kraju ustanovili šolo vožnje. »Prizadevamo si za ureditev poligona varne vožnje na Zajčici – kamnolomu ce-stninske postaje pri Senožečah. Zadeva je v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Radi bi poživili turistično dejavnost v divaški občini. Tako navezujemo kontakte s turističnimi agencijami iz Kopra za privabitev turistov iz potniškega terminala. Divača namreč ponuja Divaško jamo, ki je zelo primerna za hitre obiske, Škrateljevo domačijo z

urejenim muzejem slovenskih filmskih igralcev in spominsko sobo domače filmske dive Ide Kravanja - Ite Rine. V Gradišču imamo cerkev sv. Helene s fre-skami Janeza iz Kastava, ki je poslikal tudi znano cerkev v Hrastovljah. Ne smemo zanemariti eno največjih ledenic v Evro-pi, gre za ledenico v Kačičah,« poudarja Lipolt in nadaljuje, da društvo sodeluje pri organizaciji pogovornih večerov s skupnim imenom Divača – mesto nad Reko. Tako bodo v kratkem pripravili sklop večerov o Trstu kot gravitacijski točki Krasa, na katerem bosta sodelovala znani kapitan, dolgoletni pomorščak in dober poznavalec pomorstva in ribištva, raziskovalec in publicist Bruno Volpi Lis-jak, ki je pri koprski založbi Libris pravkar izdal svojo najnovejšo knjigo Radovedni galeb, in dober poznavalec turizma in upokojeni direktor Parka Škocjanske jame Albin Debevec. Oba gosta prihajata

iz Križa pri Sežani. 12. pogovorni večer se bo odvijal že oktobra, ko bo Lisjak Volpi predstavil pomen pomorske in ribiške tradicije Trsta z okolico, Debevec pa bo imel uvodno predavanje o Antonu Handkeju – habsburškem zakladniku v Trstu in človeku, ki je imel izjemno rad naše kraje, se ukvarjal z raziskovanjem jam in je tudi v Škocjanu pokopan.

Olga Knez

V nedeljo, 17. junija, smo se ljubitelji hoje v naravi, zagovorniki vrednot NOB-ja in partizanskega odpora odpravili na tradici-onalni pohod iz Dolenje vasi na Veliko Po-lje. Tokrat nas je bilo 41. Na Velikem Polju so nas domačini prijazno sprejeli in nam že ob prihodu v vas pripravili dobrodošli-co. Tam smo se udeležili tradicionalnega spominskega srečanja ob spomeniku narodni heroini Mihaeli Škapin Drini. Slavnostna govornica Saša Pavček nam je v svojem govoru poudarila, da »naj-slabši nauki zgodovine govorijo: maščuj, ubijaj, kot so ubijali, uniči, ponižuj, kot si bil ponižan, blati, kot so te oblatili, obso-jaj in razdiraj! In večjega brezna in mraka si ne morem zamisliti. Najboljši nauki pravijo: zgradi, kar je porušeno, spoštuj, kar je bilo dobrega narejeno, ohranjaj,

kar ti je bilo zaupano, neguj, kar ti je bilo darovano, odpuščaj, bodi solidaren, potrpežljiv, ceni, spoštuj in poslušaj so-človeka, pogovarjaj se z njim, bodi složen in prijateljski, zanesljiv, verjemi v svoje in v skupno delo, v znanje, napredek, umetnost, kulturo; spodbujaj in verjemi v mlade, daj jim možnost, da se razživijo, naj se veselijo življenja v svobodi, kajti vojna, ta največja zabloda človeštva je zlo, ki prinaša krivico. Veliko krivic in veliko trpljenja. Zlo pa se ne odpravlja z zlom. Krivice ne z maščevanjem. Edino dejstvo na tem svetu je, da smo in bomo odšli. Za to, nam ni treba ničesar storiti. Vmes je življenje. Za vsakega posamezni-ka drugačno, za vsakega posameznika enako dragoceno in vredno naše po-zornosti in spoštovanja. Zato ni vseeno,

kako ravnamo z lastnim življenjem in s tujimi življenji. Življenje je najvišja sila, najvišja vrednota in največji blagor. Življenje je zato, da se ga živi. Človek, ki ne daruje in ne deluje, samo životari. A življenje je čudež! Radostimo se ga. Ne poneumljajmo ga, ne zanemarjajmo naših naravnih danosti, talentov, moči ustvarjanja, našega znanja, izobraževanja, naše znanosti, umetnosti, kulture, športa, veselja do gibanja. Beseda srečanje nosi v sebi besedo sreča. Pazila bom, da današnje sreče ne skalim. Kajti ni samoumevna. Da si srečen, moraš biti najprej srčen. Narodna junakinja Drina je imela srčnost in moč. Z vero, voljo in odločnostjo je znala prenašati nadčlo-veške napore, bodriti soborce, skupaj z njimi slediti cilju: svobodi! Danes se nam zdi skorajda samoumevna. Pa ni. Zanjo se je bilo potrebno pred 70 leti boriti, danes je mir in svobodo potrebno ceniti. Kajti lahko nas ne bi bilo, lahko bi bila tu druga država, drugi ljudje, lahko bi bili Slovenci izbrisani iz zemljevida, razseljeni, poteptani, preimenovani, poimenovani z besedo Sclavus – Slovan – sciavo – suženj, hlapec. A tako, kot vidimo, ni in tudi v bodoče ne bo. Svobodo je treba spošto-vati, kajti svoboda je pravica, da živimo v skladu s pravili in zakoni. Svobodo je treba negovati, kajti svoboda je zato, da jo dajemo v enaki meri tudi drugim.«

Andrej Škapin

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NEZ

19

V soboto, 14. julija, smo se člani Društva diabetikov Sežana na povabilo Društva diabetikov Ilirska Bistrica z avtobusom od-peljali do Sviščakov, v podnožje Snežnika, kjer so nas pričakali domačini Ivan, Vilko in Jožef.Po uvodnem pozdravu, meritvah sladkorja in tlaka smo si pod vodstvom Vilka in Jožefa ogledali zanimivosti, ki so skrite v snežniških gozdovih na območju Sviščakov.Povzpeli smo se na Veliki Razor, visok 1300 m, od koder je sicer lep razgled, vendar nam vremenske razmere tega niso dovoljevale.Med drugim smo si ogledali spomenik letalcu – inštruktorju Josipu Križaju na Jarnovcu, našemu kraškemu rojaku, rojenem v Koprivi na Krasu, ki je iz neznanih razlogov med poletom iz Ljubljane proti Pulju strmoglavil leta 1948.Pot smo nadaljevali do ostankov vojaških objektov italijan-ske vojske iz časa 1. in 2. svetovne vojne. Na Volovji rebri smo si ogledali veliko utrdbo iz časov Italije, ki ni bila nikoli v uporabi.Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo izlet in pohod zaklju-čili ob malici v planinskem domu na Sviščakih, na višini 1242 m ter se zadovoljni vrnili domov.Članom Društva diabetikov Ilirska Bistrica se zahvalju-jemo za lepo pripravljen in organiziran pohod in izlet.V poletnem času je Društvo diabetikov Sežana opravilo tudi pohod na Kokoš, vzpetino nad nekdanjim mejnim preho-dom Lipica, ki sodi v že tradicionalne pohode.V počastitev občinskega praznika občine Sežana smo mesec dni prej, 9. in 23. julija, organizirali predavanji na temo Življenjski slog in sladkorna bolezen in Prevzgoja sladkornega bolnika, ki sta bili v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Pre-davala je mag. Iris Marolt, dr med. int. spec. diabetolog iz ZD Koper. Predavanji nam je omogočila občina Sežana.

Pavel Škamperle

zgodilo se je

Lansko leto nas je sežanske in tudi divaške planince presenetil dež, tako da nismo prišli na vrh našega očaka. Uspel nam je le vzpon iz doline Zadnjice do Doma na Doliču, naslednji dan pa smo se v dežju vrnili v dolino. Letos je bilo lepo vreme, tako, da nam je podvig uspel. V skupini je bilo sedemindvajset planin-cev, med njimi četrtina Vremcev in en Divačan. Prvi dan smo prehodili pot od Aljaževega doma v Vratih na preval Luknja, se po mulatjeri nekoliko spustili in nato ponovno povzpeli do Doma na Doliču. Po predahu smo nadaljevali pot pod Šmarje-tno glavo in Rjavcem vse do Doma na Planiki, kjer smo preno-čili. Naslednji dan smo se v popolni planinski opremi podali na vrh. Novinci so doživeli krst, med njimi tudi študent medicine Carsten Birch iz Copenhagena, ki se je podviga najbolj veselil, saj so hribi na Danskem visoki le nekaj več kot sto metrov. V naše društvo ga je včlanila družina Prunk iz Dolnjih Vrem, s kate-ro prijateljuje od dneva, ko se je na izmenjavi študentov spoznal s hčerko Katjo. Na vrhu smo doživeli vse, od sonca, vetra in megle, kar pa ni zameglilo našega veselega razpoloženja. Do Triglavskega doma na Kredarici smo sestopali počasi in previdno, sledila je dolga planinska pot čez Prag v Vrata. Kljub utrujenosti so bili planinci po naporni turi polni lepih vtisov, saj so poleg planinskih poti spoznavali in opazovali še druge okoli-ške vršace, gorsko cvetje ter gamse, ki so se brezskrbno pasli ali pa počivali pod skalnimi previsi. Ob prihodu v dolino pa smo se uspelega podviga, ki se je končal brez nezgod, najbolj veselili vodniki, Mirjam, Bogdan, Branko-Ježek in pomočnik Dušan. Gorski vodniki prevzemamo veliko breme in odgovornost pri vodenje po gorah. Nesreče se dogajajo kljub popolni planinski opremi in usposobljenosti vodniškega kadra. Velikokrat je vzrok nevarnosti v gorah subjektivni dejavnik, ki izvira iz vsakega po-sameznika. Večja skupina pohodnikov pomeni tudi večje tvega-nje za vodnika, ker v celoti ne pozna psihofizične usposobljenosti ljudi, ki se prijavijo na zahtevnejše gorske ture. Planinska zveza Slovenije bi morala planinske vodnike prav zaradi takih dejavni-kov tveganja še bolj pravno zaščititi, če do nesreče ni prišlo zaradi njihove malomarnosti. Vsak planinec bi moral podpisati izjavo, da se podaja na zahtevnejšo turo na lastno odgovornost.Borut Peršolja, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), je v vodniški učbenik zapisal:»Vodniki PZS so strokovni in organizacijski temelj delovanja pla-ninskih organizacij. Poleg znanja iz planinske šole ter stalnega strokovnega, licenčnega usposabljanja, ki se odvija na tri leta, vodniku omogoča samostojno gibanje v gorah, obvladovanje tehnike planinskega vodenja, upravljanja skupine in poučeva-nja planinskih veščin ter odgovornost za varnost vodenih.«

Mirjam Frankovič Franetič

Foto

: MIR

JAM

FRA

NKO

VIČ

FRA

NET

IČ

Foto

: PA

VEL

ŠKA

MPE

RLE

20

Predzadnjo septembrsko soboto so va-ščani vasi Naklo praznovali vaški praznik ali opasilo, ki se je začelo s sveto mašo ob spremstvu otroškega pevskega zbora in krstom najmanjšega prebi-valca Naklega - Žige Tavčarja v cerkvici zavetnika vasi sv. Brikcija. Tudi najstarejši prebivalci vasi Naklo in okoliških vasi nimajo v spominu, da je bil v tej cerkvici kdaj obeležen krst, tako da sta mamica Vanja Gombač in oče Gorazd Tavčar lahko ponosna na to veliko dejanje.Celotna druščina se je preselila pred vaški dom v Naklo, kjer se je pričel

kulturni program, za katerega ima zasluge vaščanka in mamica krščen-ca Žige Vanja Gombač, ki je uspela v zelo kratkem času nekaj dni vse otroke Naklega ter okoliških vasi pripraviti na nastop bodisi z recitiranjem, igranjem na instrument ali petjem. Otroci so se izka-zali za odlične kulturnike in poželi bučen aplavz. Našemu opasilu sta se pridružila tudi župan občine Divača Drago Božac in soproga. Z obiskom sta nas zelo raz-veselila. Po zaključku programa je sledila pogostitev z zabavo do jutranjih ur.

Orjana Gombač

V poletnih mesecih so člani Medob-činskega društva prijateljev mladine Sežana za otroke občin Krasa in Brkinov izvedli pester otroški program, ustvar-jalne delavnice, celodnevno varstvo in letovanja v hribih in na morju.Eden primarnih ciljev delovanja našega društva je tudi omogočanje vključevanja vseh otrok v naše programe ne glede na njihov socialni status, zato smo kljub kriznim časom otrokom uspeli zagotoviti regresirano letovanje s pomočjo sredstev ZZZS-ja, sredstev donatorjev, posamezni-kov in lokalnih podjetij ter donatorskih akcij, kot npr. Pomežik soncu, dobrodelni sejmi in podobno. Tako je v naši organizaciji v poletnih po-čitnicah sodelovalo več kot 300 otrok. V

mesecu juniju so v Kranjski Gori v treh izmenah letovali predšolski otroci, ki so se preizkusili v planinskih veščinah, spo-znavali naravne in kulturne znamenito-sti Triglavskega narodnega parka ter se v skupini vrstnikov in skozi igro navajali na samostojno in družabno življenje. Zaradi povečanega zanimanja za pred-šolsko letovanje v Kranjski Gori bomo v naslednjem letu izvedli štiri izmene.Morskih radosti pa so se otroci in mladostniki naužili v treh izmenah v Pacugu in Poreču. Otrokom in mlado-stnikom je bil na voljo pester program z različnimi športnimi in ustvarjalnimi vsebinami. Otroci so se lahko po želji

vključevali v posamezne dele programa glede na svoje individualne interese in potrebe, kar je letovanjem dajalo poseben počitniški pridih. K uspešnemu programu so bogato pripomogle tudi domiselne in igrive vsebine vzgojiteljev, ki so z vso odgovornostjo in predano-stjo na zabaven način vodili programe.Za vse tiste, ki so ostali v domačem kraju, pa smo nudili možnost vključeva-nja v počitniško varstvo in brezplačne ustvarjalne delavnice na krajevnih prireditvah in občinskih praznikih naše regije.Lepi spomini jih bodo še dolgo spre-mljali v šolskih klopeh.

Ana PangosMedobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana,

zgodilo se je

V mesecu juliju so en teden počitnic preživljali mladi zamejski skavti iz Trsta in okoliških vasi, nastanjeni v lovski koči v Vremah. Skupaj z vodji jih je bilo blizu 30. Z njimi je bil dnevno v stiku oskrbnik koče Nikola Jurasević in poskr-bel, da jim ni nič manjkalo. Spoznavali so zani-mivosti naših krajev, poti kalov in izvedli učno uro pri fameljskem kalu. V vasi so si ogledali tudi zanimivo gotsko cerkvico sv. Tomaža in kmetijo pri Župančevih. Izpeljali so celodnevni pohod na Artviže in bili kljub vročini nasme-jani in dobre volje. Verjetno jim bo kraj ostal v lepem spominu, nam krajanom pa njihova odzivnost, vedoželjnost in prijaznost do ljudi.

Mirjam Frankovič Franetič

Foto

: MIR

JAM

FRA

NKO

VIČ

FRA

NET

IČ

Foto

: ORI

AN

A G

OM

BAČ

21zgodilo se je

Foto

: EG

ON

REB

EC

Z ustanovitvijo Združenja predstav-nikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) se pričenjajo novi časi za gospodarski in pravni razvoj in razcvet Agrarnih skupnosti (AS) na Sloven-skem. V začetku junija so v Sežani usta-novili ZPASS, katerega predsednik je postal Anton Može iz Senožeč. Namen ZPASS-a je v povezovanju AS-ov v Slo-veniji pri urejanju skupnih interesov.

ZPASS, ki je po zakonu o društvih dobilo formalno obliko, je nepolitično, nestran-karsko, vseslovensko in prostovoljno združenje, ki si želi združiti AS-e po Slo-veniji in vzpostaviti komunikacijo med AS-i z namenom izmenjave pozitivnih izkušenj in problematike ter aktivno pristopiti k urejanju odnosov z državo.V Sloveniji deluje 622 AS-ov, veliko šte-vilo jih je prav na Primorskem, na Krasu in Brkinih oz. v sežanski Upravni enoti jih je kar 62, od tega kar 16 v občini Hrpelje - Kozina. »V januarju lani je bil na pobuda petih zanesenjakov ustanovljen iniciativni odbor z namenom združe-vanja AS-ov, tako na Primorskem kot v slovenskem prostoru. Na sestankih so se plodnemu razmišljanju priključevali čla-ni iz ostalih AS-ov iz vseh delov Slove-nije. Da resno mislimo s povezovalnim delom, se je pokazalo 2. junija v Sežani, ko smo na prvi skupščini ustanovili ZPASS,« je poudaril Anton Može, ki vodi 11-članski upravni odbor, v katerem so predstavniki AS-ov po regionalnem ključu (Kra s, Is tra, No tranj ska, Po soč je, Go renj ska, Šta jer ska in Bela kra ji na).Skupščine, kjer so izvolili vodstvo in sprejeli statut, se je udeležilo blizu 150 vabljenih, od tega tudi ugledni gosti Zavoda za gozdove Slovenije, KGZ Slovenije, DS, pobudnik sprejetja dosedanjega zakona o AS-ih Rudi Šimac in drugi.»Naš cilj je sprememba zakonodaje oz. dopolnitev veljavnega zakona o AS-ih na način, da premoženje deduje samo en član družine in da se ne deli. Cilji ZPASS-a so, da se pravna ureditev AS-ov približa taki obliki pravne osebe, ki bo upoštevala izvor in naravo A-ov, hkrati pa ji dala vso gospodarsko operativnost, ki jo v današnjem času potrebuje nek-do, ki želi in mora gospodariti z zemljo. Primere, kako naj bi AS-i delovali, lahko iščemo v prejšnji ureditvi AS-ov, ki so se ohranila skozi izročilo prednikov, lahko pa jih vidimo tudi v primerih iz tujine, saj take oblike upravljanja z zemljo poznajo skoraj povsod po svetu,« je

dejal novoizvoljeni predsednik Može. V članstvo je pristopilo tudi Združenje jusov in srenj na Tržaškem. »Danes je stanje med AS-i drugačno, kot je bilo v času sprejetja Zakona o ponovni vzpostavitvi AS-ov in vrnitvi njihovih pravic leta 1994. Še vedno so v Sloveniji AS-i, ki niso uspeli priti do pre-moženja, ki jim je bilo odvzeto. Obstaja-jo pa tudi AS-i, ki so uredili vse postopke dedovanja in pridobitve odvzetega premoženja, vendar se danes soočajo s težavami, ki izhajajo iz nedorečenosti njihovega pravnega statusa. Zato smo se povezali v ZPASS,« pravi Može in dodaja: »Pomen dela AS-ov se je spre-menil. Nekoč so zemljišče uporabljali za pašo živine in nabiranje suhljadi, danes so se pašne površine spremenile, marsikje so v zaraščanju v nekvalitetne gozdove, zaradi katerega so ustvarjeni novi pogoji in moramo uresničevati nove programe na gospodarsko-eko-nomskem področju. ZPASS bo kot krovna organizacija še bolj učinkovita, če bo imela več članov.« ZPASS je takoj po ustanovitvi že začel uresničevati svoje poslanstvo. Program dela ZPASS-a v naslednjih mesecih sloni predvsem na pridobivanju novih članov ter na delu na pravnih vprašanjih o AS-ih.V juniju so izvolili posamezne organe združenja. V organih so predstavniki AS-ov Krasa in Brkinov dobro zastopani. Iz divaške občine so to: Anton Može (AS Gabrče) je predsednik združenja, Ivan Dolenc (AS Divača) član UO, Zmago Barič (AS Škoflje - Zavrhek) predsednik častnega razsodišča. Potrdili so program dela in ustanovili delovno skupino za pravna vprašanja iz področja problema-tike AS-ov.

Predstavniki ZPASS-a so se srečali s predstavniki posameznih institucij, Obiskali so Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer jih je sprejel državni sekretar Branko Ravnik. Obisku MKO-ja je sledil obisk parlamenta, kjer jih je sprejel mag. Dejan Židan, predsednik Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdar-stvo, prehrano in okolje. Pred kratkim pa so obiskali tudi KGZS, kjer jih je sprejel novi predsednik zbornice Cvet-ko Zupančič. Povsod so predstavili pro-blematiko AS-ov v Sloveniji ter potrebe po novi pravni ureditvi AS-ov, ki bi izboljšala upravljanje s premoženjem. ZPASS je od institucij dobil podporo za svoje delovanje in potrditev, da je pro-blematika AS-ov aktualna in potrebna ureditve. Na podlagi dogovora so na MOK-u začeli z ustanovitvijo medre-sorske delovne skupine za pripravo spremembe zakonodaje s področja AS-ov in kot člana te skupine, ki naj bi zastopal interese AS-ov, povabila tudi ZPASS. V parlamentu je ZPASS dobil podporo pri sprejemanju zakonodaje o AS-ih, na KGZS-ju pa tudi podporo pri obveščanju o aktualnostih iz AS-ov v zborničnem glasilu Zelena dežela.ZPASS je že z nasveti pomagalo prvim AS-om, ki so se nanj obrnili in tako že pričel izvajati njegovo poslanstvo, pomoč, podpora in svetovanje posa-meznim AS-om. Za več informacij so na voljo po e-pošti: agrarne.skupnosti@gmail.com in GSM 031 221 788, deluje pa tudi internetna stran http://agrarnaskupnost.wordpress.com/, na kateri so informacije o ZPASS-u, napotki za včlanitev ter aktualnosti o delovanju AS-ov.

Olga Knez

22

Ob 90-letnici vasi Benica smo obiskali naše rojake ob Muri. Kot simbol trdoživosti in kljubovanja smo Primorci v prek-murski vasici Pince Marof posadili kraški bor. Tja na skrajni severovzhod Slovenije smo ga prinesli skupaj s posodo, do vrha napolnjeno s primorsko zemljo, v katero smo položili tri kamne – iz Goriških brd, Istre in Krasa. Med letoma 1921 in 1932 se je v Prekmurje odselilo pribli-žno 125 družin ali 1300 Primorcev in Istranov iz Brd, Vipa-vske doline, Krasa in predvsem hrvaške Istre. Tja so bežali pred fašizmom. Oblast jim je z agrarno reformo dodelila 875 oralov zemlje, čeprav so jo stežka obdelovali, kaj šele odplačevali, saj živine niso imeli. Primorci se niso vdali, sami so si izdelali orodje in začeli kmetovati. Ko smo z avtobusom prispeli k njim, nas je sprejel predsednik društva Primorci in Istrani v Prekmurju, Vlado Radikon. Njegova stara starša, teta in oče, ki mu je bilo takrat šele 12 let, so v Dolgo vas leta 1932 prišli izpod Sabotina v Brdih. Trnovo pot primor-skih izseljencev je v knjigi Od Soče do Mure, za katero je spremno besedo napisal naš zgodovinar Jože Pirjevec, opisal Stanko Bensa.

Slavnostni govornik na proslavi ob 90-letnici je bil naš tržaški pisatelj in akademik Boris Pahor. Poudaril je, da nas Primorce in Prekmurce druži podobna usoda: oboji živimo na obrobju in nas Slovenija pogosto ne vidi in ne sliši. Naša delegacija je tam tudi položila venec pred njihovo spominsko ploščo na stavbi KS. Ob tej priliki je Boris Pahor prerezal slavnostni trak novemu muzeju v spominski hiši, v kateri so domačini zbrali zapise, slike, orodje in še marsikaj, kar jih spominja na težko življenje njihovih prednikov, priseljencev v ta kraj. V muzeju je nastala tudi fotografija z Borisom Pahorjem, ki je skupaj z nami z zanimanjem pregledoval njihovo zbrano in razstavlje-no gradivo. Skupaj z njimi smo se veselili in zaplesali ter ob koncu sreča-nja ubrano zapeli našo primorsko himno Vstajenje Primorske. Prekmurci so nas bili zelo veseli, kajti ponovno so nas povabili k njim, mi pa njih. Skoraj vseh 70, ki smo tja odšli v organizaci-ji OO ZZB Sežana (Bojan Pahor) in društva AVNOJ Slovenija (Franko Pleško), se nas je zbralo in za spomin fotografiralo pred njihovim novim muzejem.

Andrej Škapin

zgodilo se je

Foto

: AN

DRE

J ŠK

API

N

Foto

: AN

DRE

J ŠK

API

N

V Senožečah smo končno dočakali, da je del občinskih sred-stev prišel tudi do nas. Konec avgusta so se začela obnovitve-na dela na že obstoječem igrišču nad trgovino v Senožečah. Igrišče je bilo zgrajeno s prostovoljnim delom v letih 1975/76 in ga je že močno načel zob časa. S prenovo se bo ohranilo sedanje košarkarsko igrišče in dodalo nove košarkarske table. Na novo bo urejeno igrišče za otroke s šestimi igrali, prenovili bomo tribune in poskrbeli za lepšo okolico. V proračunu občine Divača za leto 2012 so namenjena sredstva

za izgradnjo igrišč v Senožečah v višini 35.000 EUR. Občina je izgradnjo igrišča uspešno prijavila na projekt LAS in prejela sredstva iz tega naslova. Celotna vrednost investicije za igrišče v Senožečah je 22.000 EUR, ostala sredstva pa bomo porabili za nakup igral za druge vasi v krajevni skupnosti Senožeče. Krajani Senožeč in okoliških vasi upamo, da to ni edina inve-sticija, ki bo dosegla našo krajevno skupnost, saj si tudi naše vasi zaslužijo lepšo in bolj urejeno prihodnost.

Alenka Štrucl Dovgan

23

Člani Kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana iz Senožeč, ki je bilo ustanovljeno leta 1973, smo tudi letos organizirali dvo-dnevno kulturno prireditev v Senožečah – 14. Pastirske igre, in sicer 3. in 4. avgusta. Tradicionalne igre, katerih tehnični vodja je letos bil predsednik KUD-a Valter Cerkvenik, so začele že leta 1995, da bi popestrile dogajanja v domačem kraju, nji-hov glavni namen pa je bil srečanje rejcev drobnice in prikaz kmečkega življenja na vasi in vsega, kar je povezano s tem.Petkovo prireditev smo izvedli v gasilskem domu. Veliko zanimanja je vzbudila predstavitev knjige Vstala Primorska si v novem življenju, ki osvetljuje čas od konca 2. sv. vojne do osamosvojitve Slovenije. O knjigi, ki jo je bilo mogoče kupiti po ugodni ceni in ki je bila izdana ob 70-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte, je spregovoril eden izmed avtorjev Šte-fan Cigoj, ki je predstavil, kako je prišlo do izdaje knjige. S po-močjo prenosnega računalnika in projektorja sem na platno predvajal film Streli na Bazoviški gmajni, avtorja Jadrana Ster-leta. O filmu sta spregovorila režiserja Tugo Štiglic in Jadran Sterle, ki sta poudarila pomen projekcije še posebej za mlajše rodove s ciljem ohranjanja dostojanstva vseh ljudi. Sterle pa je izrazil željo, da bi posnel tudi film o tigrovcu Danilu Zelenu, kateremu smo v Senožečah postavili spominsko ploščo. Z dogodka, ki je do zadnjega kotička napolnil prostore doma-čega Prostovoljnega gasilskega društva, smo poslali čestitko predsedniku ZZB tovarišu Janezu Stanovniku za njegovih 90 let. Zvečer pa so nam na prireditvenem prostoru, pri bivši restavraciji Adria, zaigrali fantje iz ansambla POP CORN. Na plesišču smo zdržali kar dolgo v noč.V soboto zjutraj žal ribiči niso začeli z ribiškim tekmovanjem v senožeškem Bajerju, ker je bilo vode premalo zaradi suše. Da pa organizatorji iger nismo bili lačni, so tudi letos poskrbeli pridni fantje in punce iz Bajerja, ki so nam skuhali dober golaž pod vodstvom kuharice Nade Premrl. Ribiška družina deluje že 20 let, trenutno pa jo vodi Srečo Žvab.Popoldne je ekološka kmetija domačina Nika Medena odprla svoja vrata in obiskovalcem ponudila na ogled svoje prostore, živali in opremo. Medenovi so bili z obiskom tudi letos zadovoljni. Punce iz Aktiva žena pri domačem KUD-u pod vodstvom Brigite Bursy razstavile bogato zbirko peciva. Ob številnih poticah so spekle še buhteljne, češpove njoke, bleke, sukan močnik, štravbe in druge dobrote. Na ognjišču Pr' Štefetovih, ki nosi letnico 1840, so članice aktiva žena ku-hale ječmen. Že drugo leto sta zakonca Stepančič, ilustrator Damijan in restavratorka Lucija, ki sta se s sinovi Orlandom, Krištofom in Davidom pred tremi leti iz Ljubljane preselila v Senožeče, odprla vrata domačije, kjer se je nekoč ob ognjišču zbiralo več generacij družine in si pripovedovalo zgodbe. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo tihoži-tja, posušenih in uokvirjenih rastlin in rož domačinke Marije Meden, voščilnic, nakita in lutk Olge Gregorovič iz Divače ter okrašenih steklenic in raznovrstnih koškov Marije Uršič iz Križa. Valentin – Zdravko Čuk, zbiralec starin iz Senožeč, je na svoji domačiji obiskovalcem pokazal svojo bogato etnološko zbirko starin. Med drugim nam je pokazal tudi razglednico iz Trsta, na kateri so tržaški smučarji poleg avtobusa, s katerim so se med dvema vojnama vozili v Senožeče na smučanje, ter 100 let star še delujoč gramofon. Domači čebelar Stanko Rupnik nam je ponovno pokazal svoj čebelnjak in opremo za čebelarjenje. V podjetju Cimos so tudi letos za obiskovalce organizirali dan odprtih vrat in izvedli voden ogled tovarne.Člani Razvojnega društva Bandera iz Dolenje vasi so za

obiskovalce v prevozni krušni peči spekli kruh in prikazali, kako se je to delalo včasih. Na sami prireditvi je obiskovalce pritegnila stojnica organiza-torja, kjer so punce iz aktiva žena ponujale razstavo z naslo-vom Dobrote po domače. Nekaj jedi, kot so polenta, pa naj si gre za ajdovo, koruzno ali belo, z ocvirki ali kislim mlekom, je bilo mogoče tudi poskusiti. Dobra je bila tudi domača mocarela, pa domač kruh z namazom s skuto in čemažem ali pa z maslom. Postregle so nam tudi s »kafetom« z ekolo-škim mlekom, sirotko in bezgovim sokom. Tudi letos so na prireditvi sodelovale punce in domačinka Sanja Višnjevec iz Medobčinskega društva prijateljev mladine, ki so otroke usmerjale v ustvarjanju. Poseben čar prireditvi so prispevali člani društva Doli iz Lokavca, ki so s svojima dvema kočijama z vprežnimi konji prevažali ljudi po Senožečah. Prireditveni prostor iger je kot vsako leto krasil mlaj, ki so ga postavili domači gasilci pod vodstvom Gorazda Gerželja, s pomočjo domačina Igorja Čiča.Tradicionalno 22. srečanje harmonikarjev Primorske je vodil humorist Igor Malalan ob pomoči Mirjam Može. Pomerilo se je 9 večinoma mladih godcev na diatonično harmoniko. Tričlanska komisija je razglasila, da je prvo mesto osvojil Miha Grmek Seražin, drugi je bil Matej Emili in tretji Luka Može. Izven konkurence nam je po koncu srečanja zaigral tudi več-kratni zmagovalec Anže Počkar, mini igralska skupina iz Harij pa nam je vmes predstavila hudomušen skeč.Vse prisotne sta pred začetkom iger pozdravila župan občine Drago Božac in Bruno Kocjan podpredsednik KUD-a. Uvodno pastirsko pesem »Planinska - Zakrivljeno palico v roki« je tudi letos ubrano zapel mladi domačin Andrej Colja skupaj s svojim učiteljem Nacetom Junkarjem. Igre so se začele, ko je pastirski ogenj prižgala dolgoletna aktivna članica KUD-a Mojca Može Škapin.Igre, ki sta jih kot vsako leto pripravila Gregor Kocjan in An-drej Colja, je ocenjevala sodniška ekipa: Robert Pek, Breda Vičič, Jerneja Volk in domači župnik Pavel Kodelja. Ekipe so prišle od vsepovsod, poleg domačih so bile še druge s Krasa

zgodilo se je

Foto

: DA

RJO

GER

ŽEL

J

in Primorske ter celo s Štajerske. Največ zanimanja je požela spretnostna vožnja s karjolo, ki pomeni rdečo nit vseh Pastirskih iger, ki jih je zasnoval znani primorski humorist Andrej Jelačin – Toni Karjola, rojen pred 80-imi leti prav tu v Senožečah. Tekmovalci so morali prevoziti ovire s karjolo, v kateri je bil tekmovalec, ki je v eno stran vozil balo sena, pol poti pa vedro, polno vode. Seveda so se pri tej igri zgodile za gledalce razne vesele nevšečnosti. Zmagala je ekipa Čisle čuolce (kar pomeni limonove napolitanke) iz Cerknega, ki si je prislužila posebno nagrado, ki jo je prispeval prav Jela-čin. V igri sestavljanja kock iz lesa je zmagala ekipa Oljka iz Sečovelj in postala tudi zmagovalka letošnjih Pastirskih iger. Drugo mesto je odšlo v roke ekipe Kekci iz Postojne, ki se je najbolj izkazala v zadnji igri dirki z jajci, 3. mesto pa je z ena-kim številom točk osvojila domača ženska ekipa Čebelice, v kateri je nastopila tudi predsednica KS Senožeče Alenka Dovgan Štrucl. Tekmovalci pri plezanju na mlaj so imeli kar nekaj težav, največ spretnosti pa je pokazal Joško Čepar, sicer odličen plezalec in strelec, ki je tekmoval za ekipo Lipe iz Laž. Od najdlje, iz Malečnika pri Mariboru, pa je prišla eki-pa Klopotcev. Tudi Pastirske igre je vodil priznani primorski humorist Igor Malalan. Podelitev nagrad so zaključili s posebno nagrado, ki jo je organizator izročil Jelačinu za njegov dolgoletni trud pri organizaciji in vodenju Pastirskih iger in kot skromno pozor-nost ob njegovem okroglem življenjskem jubileju, ki ga bo praznoval 22. oktobra.Domače društvo lastnikov gozdov Vrhe–Vremščica skupaj z Zavodom za gozdove je letos na prireditvi prikazalo različne načine rezov z motorno žago. Predstavnikoma društva, po-klicnima mojstroma žage Jasminu Jušiću in Petru Ferfili je po-magal dogajanje na strokoven način komentirati predstavnik

Zavoda za gozdove Egon Rebec. Niko Meden pa je izvedel kratko nagradno igro ugibanja teže lesenega čoka. Ekipa pod vodstvom Mojce Može Škapin je tudi letos uspešno izpeljala bogat srečelov. Prireditev smo zvečer zaključili s plesom z ansamblom AKORDI. Poudariti moram pomen pastirskih iger, kot jih je na začetku v svojem nagovoru orisal podpredsednik domačega KUD-a Bruno Kocjan. Opozoril je na pomen gospodarskega razcve-ta Senožeč v prvi polovici 19. stoletja, ko je skoznje peljala furmanska cesta. »Koliko voz na dan v obe smeri, koliko gostiln in kovačij je bilo v tem času. Sedaj pa hitro živimo, pozabljamo na preteklost, zato je prav, da na današnjem prazniku Pastirskih iger obujamo spomine po starih zapisih in pripovedovalcih, ki imajo izkušnje in modrost. Žal je bogata gospodarska in kulturna dejavnost Senožeč zamrla, ko smo izgubili pivovarno Adria in z izgradnjo železnice in avtoceste, ki sta obvozili Senožeče.« Orisal je ljudi, ki so dali Senože-čam neizbrisen pečat: »To so: Rudolf Cvetko - sabljač in prvi slovenski dobitnik olimpijske medalje, tigrovec Danilo Zelen, antifašist Niko Šturm Tarzan in prva padla primorska partizan-ka Pepca Čehovin Tatjana, po kateri društvo s ponosom nosi njeno ime, ter zgodovinar dr. Ervin Dolenc, ki je napisal knjigo Senožeče - skupnost na prepihu.«Da smo tudi letošnjo prireditev lahko uspešno izpeljali in brez vstopnine, se moramo zahvaliti vsem aktivnim članom društva, sponzorjem in vsem, ki so nam podarili dobitke za srečelov, popestrili našo prireditev s svojimi razstavami in prikazom različnih opravil ali kakor koli pomagali pri izpeljavi prireditve. Ogromno je še tistih, ki v članku niso bili omenjeni, so pa s svojim prostovoljnim delom veliko prispevali. Hvala vsem.

Andrej Škapin

Foto

: DA

RJO

GER

ŽEL

J

Foto

: DA

RJO

GER

ŽEL

J

Foto: darjo gerželj

24zgodilo se je

25

1. septembra 1991 se je v Sežani prvič zbralo večje število sta-rodobnih vozil, ki so se popeljala skozi Sežano in do mejnega prehoda na Fernetičih.To je bilo prvo uradno srečanje, ki ga je organiziral Štefan Poz-derec. Ker je bil odziv nad njegovimi pričakovanji, se je odločil in s pomočjo Olge Knez 16. aprila naslednje leto ustanovil Pri-morski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla. Od takrat dalje klub organizira že tradicionalno prireditev pod imenom Kras – Brkini, na kateri se srečujejo lastniki in ljubitelji staro-dobnih vozil iz vse Slovenije in tujine. Prireditev je vsako prvo soboto v septembru ne glede na vreme. Člani in obiskovalci smo veseli, da so redke tiste vožnje, s katerih pridemo domov premočeni. Tako je bilo tudi v soboto, 1. septembra, ko smo v Divači pripravili praznovanje ob 20. obletnici delovanja kluba in ga kljub muhastemu vremenu izpeljali brez odprtih dežnikov.Povabili smo veliko število ljubiteljev starodobnikov, tako avtomobilov kot motornih koles in tovornjakov. Posebno pozornost smo namenili avtomobilom znamke Fiat tipa Balilla, saj naš klub nosi ime ravno po teh avtomobilih in letos mineva polnih 80 let od začetka proizvodnje teh legendarnih vozil. Zbralo se jih je sedem in vse smo postavili na ogled pred garažo gasilskega doma v Divači, ob njih pa tudi druga vozila častitljive starosti.Ker smo letos malo spremenili potek srečanja in se odpove-dali skupinski vožnji, smo se člani kluba še posebej potrudili, da je bilo na prireditvi pestro in da ne bi bilo nobenemu obiskovalcu dolgčas. Od jutra do uradnega začetka praznova-nja je za vse obiskovalce z domačim pršutom oskrbela ekipa domačije in osmice Mahnič – Grahovo Brdo.V garaži gasilskega doma je bila na ogled razstava fotografij Jožeta Požrla, na katerih so bila prikazana najlepša in najsta-rejša vozila v našem klubu, ob tem pa si je bilo mogoče ogle-dati tudi zbirko modelčkov avtomobilov vseh vrst lastnika Nenada Majkića in motornih koles Moto Guzzi, katerih lastnik je Vladimir Godina. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi nekaj priznanj in pokalov iz bogate zgodovine delovanja kluba Balilla ter zelo lepo prikazano in postavljeno zbirko starih motornih žag Dušana Franka in simulator vožnje motornih koles PPP Koper. Obiskale so nas tudi članice društva Rosa Klementina in popestrile dogajanje s prikazom oblek, ki so jih nosile meščanske gospe v 18. stoletju.

Ob začetku prireditve smo lahko občudovali predstavo mažoretk iz Povirja, ki letos praznujejo 20 let uspešnega delovanja. Ob spremljavi Pihalne godbe iz Divače so s svojim nastopom navdušile občinstvo. Potem je obiskovalce pozdra-vil sedanji predsednik kluba Nenad Majkić, v imenu občine Divača je zbrane nagovoril Dobrivoj Subič, v imenu občine Sežana pa župan Davorin Terčon. Seveda je navzoče pozdra-vil in nagovoril tudi ustanovitelj kluba Štefan Pozderec.Nato smo se vsi skupaj odpravili v Muzej slovenskih filmskih igralcev, kjer smo si v pritličju Škrateljnove hiše ogledali stalno razstavo, posvečeno Iti Rini, v muzeju pa osrednjo stalno raz-stavo, posvečeno slovenskim filmskim igralcem. V večnamen-ski dvorani je bil na ogled posnetek našega prvega srečanja iz leta 1991.Po povratku na prireditveni prostor smo si privoščili kosi-lo, golaž pripravljen v stari vojaški prikolici. Zatem smo si ogledali prikaz reševanja prometnih nesreč, razrez vozila in nudenje prve pomoči, za kar se zahvaljujemo Gasilski enoti iz Senožeč in ekipi projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), ki deluje v sklopu Društva Vita iz Pivke. Dodatna popestritev so bili miličniki s svojimi vozili Zastava 750 in 101, ki so poskrbeli za zavarovanje kraja »nesreče«.Ob dobri volji in glasbeni spremljavi skupine Ventilčki so se na odru predsedniku kluba pridružili vsi predhodni predse-dniki: Štefan Pozderec, Vladimir Žiberna, Sašo Kompare in Du-šan Mramor ter prejeli plaketo v zahvalo za uspešno vodenje kluba v svojih mandatih.Nenad Majkič je v imenu kluba podelil še dodatno priznanje ustanoviteljem kluba, ki sta ga prejela Štefan Pozderec in Olga Knez. Sledila je še podelitev spominskih priznanj za vse udeležence srečanja nato pa najslajši del, torta velikanka, kakor se tudi spodobi ob tako visokem jubileju.Uradni del prireditve smo zaključili z ogledom nastopa kultur-nega društva Golidaric iz Čenturja in se poslovili v upanju na ponovna lepa druženja in skupne vožnje z našimi starodob-nimi vozili, saj bo, glede na to, kako čas beži, kmalu tudi 25. obletnica delovanja kluba Balilla in takrat vas bomo zopet povabili v našo družbo.

Člani Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla,

Nenad Majkić,predsednik

Foto

: JO

ŽE

POŽ

RL

Foto

: JO

ŽE

POŽ

RL

zgodilo se je

26

V nedeljo, 16. septembra, je vse župnijsko občestvo v senožeški župniji, še posebej pa vaščani Dolenje vasi, z veseljem priča-kovalo visok obisk v cerkvi, posvečeni Žalostni Materi Božji. Na povabilo Razvojnega društva Bandera Dolenja vas se je na-mreč odzval škof dr. Jurij Bizjak, ki je v vaški cerkvi daroval sveto mašo, ki ni bila namenjena zgolj temu, da je vaščanom z njo v teh težkih časih vlil duhovne moči, temveč tudi temu, da je blagoslovil na novo obnovljeni cerkveni zvonik. Dolga leta so krajani namreč z grenkobo gledali nanj, kako propada, čeprav so ga daljnega leta 1654 ljudje zgradili z veliko ljubeznijo. Da pa je bil vaški praznik še bolj svečan, so pri maši s svojim ubranim petjem pripomogli člani MePZ Senožeče pod vodstvom ge. Ade Škamperle. Svečana maša se je na povabilo senožeških pevcev končala še s koncertom Kvinteta Utrip. Praznična ne-delja se je zaključila sredi vasi, kjer so se prav vsi lahko okrepčali ob bogato obloženih mizah, za katere so poskrbeli številni vaščani. Vsem iskrena hvala za kakršno koli pomoč.

Nataša Adam

V začetku septembra smo v Lažah opazili razrast močno alergene ambrozije, za katero tudi zakon določa, da jo je treba iztrebljati in uničevati.Helena plešnar je organizirala akcijo, kjer smo populili tudi najmanjše rastlinice, ki smo jih našli, jih zvozili na kup in zažgali.Zadovoljni, da smo naredili koristno delo za naše zdravje, smo si obljubili, da bomo tudi v bodoče spremljali pojav te rastline in jo zatirali.

Martina Žetko

Najmlajši člani divaškega pihalnega orkestra (Lara, Jaka, An-drea, Blaž, Andraž, Martin in Mitja) smo bili letos prvič v vzho-dnem delu Evrope, natančneje na Češkem in Slovaškem. Na Slovaškem v Bratislavi smo si ogledali zelo lep grad, ki je vse navdušil. Med gostovanjem smo si, medtem ko smo čakali na nastop, v kraju Bravantice ogledali pravo ledeno dvorano za hokej. Ker v času našega ogleda ni bilo nikogar v dvorani, smo si na skrivaj privoščili tudi malce drsanja. Ta dogodivščina je bila vsem zelo všeč, predvsem pa zelo zabavna. Fantovske-mu delu druščine je v spominu ostal predvsem motoristični bar v kraju Studenka, kjer smo imeli kosilo. Bar je bil zelo motoristično opremljen, v lokalu je bil celo obešen pravi motor. Fantje so si ga z velikim veseljem in zanimanjem ogle-dovali. Zelo zanimiv pa je bil ogled železničarskega muzeja, v katerem smo videli maketo vlakov. Vsem nam je gostovanje bilo velika dogodivščina, ki nam bo ostala v spominu. Komaj čakamo na naslednje gostovanje.

Lara Može in Jaka Sila

zgodilo se je

V nekdanji upravni zgradbi Liva v Famljah so predstavili predpremiero dokumentarno–igranega 30-minutne-ga filma z naslovom Zakriti premogov-niki Krasa, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Jadran Sterle z Unca, vendar po rodu Kraševec. Film je nastal v petih snemalnih dneh v lanskem letu v okviru izobraževalnega progra-ma Televizije Slovenije. Organizatorji dogodka domače Turistično, kulturno in športno društvo Urbanščica iz Vrem, Park Škocjanske jame in RTV Slovenija so bili nadvse zadovoljni, saj niso priča-kovali tako velikega obiska, iz katerega lahko sklepamo, da se domačini vse bolj zavedajo pomena svoje naravne in kulturne ter tehniške dediščine, ki je na Krasu nadvse bogata. O tem razmi-šlja tudi divaški župan Drago Božac, direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gordana Beltram kot tudi podpred-sednica domačega TKŠD Urbanščica Mirjam Frankovič Franetič. Društvo, ki deluje že 7 let in šteje približno 30 članov, se zavzema za revitalizacijo domačega rudnika in odprtje muzeja o kraških premogovnikih. Za to imajo vso podporo divaške občine in strokov-njakov Parka Škocjanske jame. Ogleda filma so se udeležili tudi nekateri še živeči rudarji (kot sta Viktor Magajna in Franc Kos) ter domačini, ki so odstopili eksponate in gradivo za film in razstavo. Ob predstavitvi filma so pripravili tudi skromno razstavo rudarskih eksponatov in arhivskega gradiva, ki ga nameravajo zbrati za muzejsko zbirko. Trditev, da so na kamnitem Krasu nekoč bili številni premogovniki, je za mnoge

presenetljiva. Na Krasu so bili števil-ni premogovniki, ki so generacijam kopačev - rudarjev prinesli lepe zasluž-ke, pravi Sterle, ki dodaja, da se je pri snemanju dokumentarnega filma opiral na strokovnjake. Tako je o geološkem portretu Krasa spregovoril dr. Bogdan Jurkovšek v sodelovanju z Rajkom Pavlovcem, mag. Tadej Brate, specialist za zgodovino železnic pa je govoril o pomenu lokalnih rudnikov ob trasi Južne železnice, posebej za Kras. Največji premogovniški kompleks na Krasu je bil v Vremski dolini - premo-govnik Vremski Birtof. V okoliških vaseh (Vreme, Zavrhek, Famlje, Gradišče …) je še živ zgodovinski spomin na čase, ko so njihovi očetje in dedje kopali premog.»Prvi izkoriščevalci vremskega premo-ga so bili Holandci. Leta 1775 so se iz Zagorja (zaradi stroškov transporta) preusmerili na Kras. Premog so potre-bovali za čistilnico sladkorja najprej na Reki, nato še v Trstu. Tako so že leta 1778 kopali dva kopa (pri Famljah in Škofljah), kasneje še okrog Vremskega Britofa. Leta 1782 pa je lastnik čistilni-ce sladkorja iz Trsta začel kopati črni premog pri Lipici in Bazovici. Zanimi-vost: vsi kopači/rudarji na takratnem slovenskem etičnem ozemlju so bili podložniki, z izjemo v Vremskem Britofu, kjer so bili najemni, mezdni delavci,« pravi Sterle. Začetki rudarjenja na Krasu tako segajo v 18. stoletje, v čas vzpona železarstva. Zelo ga je pospešila tudi izgradnja Južne železnice (1857), ko so dunajski poslovneži spodbujali lokalno prebivalstvo h kopanju premoga. Prav

zato so Avstrijske železnice potegnile železniško progo do Labina. Ko so Italijani leta 1918 z zavezniško darilno pogodbo okupirali Primorsko, so takoj začeli z izkoriščanjem tudi rudni-kov premoga. Sistemsko so iskali in ko-pali premog v letih 1920-1931 ter 1937 do 1939, ko so v širši okolici Vremskega Britofa zvrtali 14 raziskovalnih vrtin. Pri Rodiku pa so vrtali vse do kapitulacije leta 1943. Nekateri domačini se tega časa še spominjajo. Rudnik v Vremah je deloval do 1964. leta.In kaj je ostalo od številnih rudnikov premoga, od celega obdobja, ko so naši očetje in dedje kopali premog na pregovorno kamnitem Krasu? Ostal je ljudski spomin, ki počasi tone v pozabo, ostalo je še nekaj trohnečega orodja, ki mu nihče več ne ve pravega imena, in ostale so zevajoče luknje – vhodi v ru-dnike, ki so dajali kruh številnim kraškim družinam.Da pa ne bi vse to tonilo v pozabo, Jadran Sterle skrbi za ohranjanje tehniške dediščine s tem, da je posnel dokumentarni film, ki ga je predvajala TV Slovenija na 1. programu 30. sep-tembra. Občina Divača je odkupila nekdanjo stavbo, v kateri so bili upravni prostori rudnika, kasneje pa je bil tu Liv. Prostor je sedaj namenjen dramski in plesni dejavnosti, družabnim srečanjem, razstavam, plesom in drugim priredi-tvam. Domačini pa si želijo, da bi nastal muzej premogovništva, ki bi orisal del naše bogate tehniške in gospodarske dediščine Krasa.

Olga Knez

27zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NEZ

28

V petek, 6. julija, se je na obnovljeni Nanet'vi domačiji v Matavunu odvil dogodek, ki naj Kraševce spodbudi k ponovnemu spoznavanju dediščine kraških suhih zidov, njihovemu vzdr-ževanju in s tem ohranitvi podedova-nega znanja, ki se vleče od bronaste dobe do danes. Z vzdrževanjem suhih zidov se bo ohranil pristnejši videz kraške kulturne krajine, ki je na nacionalni ravni prepoznana za izjemno. V nagovorih ob tokratni otvoritvi razsta-ve Suhi zid na Krasu, ki je že gostovala v ljubljanskem atriju ZRC SAZU, in so jih izpeljali avtorja razstave doc. dr. Domen Zupančič in prof. dr. Borut Juvanec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Lju-bljani, promotor pastirske in duhovne dediščine Krasa Boris Čok in kustodinja Pokrajinskega muzeja Koper, arheolo-ginja mag. Maša Sakara Sučević, je bila izražena želja po prenosu znanja funk-cionalno domišljene kraške suhozidne gradnje na mlajše »FB« generacije. Kra-ševec je vselej imel malo vode in veliko kamenja. S tem je preživel in bo moral tudi v bodoče, zato je pametno in po-membno ohranjati stara znanja. Poleg že ustanovljene Organizacije za suhi zid Slovenije Boris Čok načrtuje ustanovitev društva, ki naj poveže vse kraške pozna-valce tovrstne gradnje in tiste, ki bi radi spoznali njene zakonitosti. Enako je sporočilo polurnega doku-mentarno-igranega filma RTV Slovenije Zazidan kamen Krasa Jadrana Sterleta, Krasu zavezanega režiserja in scenarista, ki smo si ga na otvoritvi razstave lahko predpremierno ogledali. Film potegne lok od kamna, njegovih tipov, načinov pridobivanja, do različnih funkcional-nih rab suhozidnih gradenj na kraški gmajni. Zgodbo nam s Sterletom predstavijo Boris Čok iz Lokve, Viljem Ražem iz Bazovice in dr. Aleksander Panjek iz Trsta, ki problematiko tehtno umesti v širši življenjski kontekst naših prednikov. V filmu za kratek čas nastopi-jo tudi učenci razreda učiteljice Mirjam Trampuž iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača na sprehodu po učni poti Škocjan. Med sproščenim druženjem, ki je sledilo uradnemu delu, se je rodilo kar nekaj pobud. Med drugim ta, da bi film moral gostovati z razstavo po kraških šolah, knjižnicah pa tudi v Kobilarni Lipica.Ob tem ne bo odveč opozorilo vsem prebujajočim se ljubiteljem suhega

zidu, da so slednjega naši predniki po-stavljali s točno določenim namenom, na točno določen način in na točno določenih lokacijah, kar velja spoštova-ti, da ne bomo zapadli v estetiziranje in banaliziranje tega segmenta dediščine. Ne bi bilo prav, da bi v vznesenosti ob ponovnem odkritju pastirskih hišk slednje postavljati vse povprek, npr. na domačem vrtu, kjer nikoli niso stale,

tam nimajo neke izpričane kontinui-tete, in na način, ki za neko lokacijo ni značilen. Tak primer je ožje zavarovano območje parka Škocjanske jame, kjer pastirskih hišk po pričevanju najsta-rejših domačinov niso poznali, so pa zato zelo bogati z različnimi izvedbami podpornih suhih zidov in (bližnjih) ledenic.

Darja Kranjc

Foto

: VA

NJA

DEB

EVEC

IN B

ORU

T LO

ZEJ

Park Škocjanske jame

29

V soboto, 23. junija, smo se z mentoricami Mreže šol parka Škocjanske jame ob uspešnem zaključku skupnega programa za šolsko leto 2011/2012, v sklopu aktivnosti UNESCO programa MAB, odpravili na odkrivanje nove bo-doče slovenske lokacije svetovne dediščine (tiščimo pesti) in ostali očarani nad gostoljubjem.»Idrija je najstarejše slovensko rudarsko mesto. Ponaša se s petstoletno tradicijo rudarjenja in bogato naravoslovno de-diščino, ki je pravi zaklad naše zgodovine.« V to trditev so nas popolnoma prepričali. Po jutranjem ogledu Antonijevega rova kot najstarejšega dela rudnika, kjer so nas seznanili z novimi vsebinami, prilagojenimi učnim načrtom in različnim stopnjam znanja učencev, nas je prekaljen rudarski vodnik popeljal po starem delu mesta mimo poslopja prve slovenske realke do gradu Gewerkenegg, nekda-nje upravne stavbe idrijskega rudnika in skladišča živega srebra,

kjer ima danes sedež Muzej Idrija. Prečiščena premišljena in nevsiljiva stalna postavitev obiskovalca seznani z ravno pravšnjo dozo informacij in kmalu postane jasno, zakaj je bil muzej leta 1997 izbran za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. Za šolske skupine nudijo različne učne ure. Po krajšem premoru za kavico in košček sladkega, za kar so poskrbele sedaj že upokojene, a še vedno »naše« mentorice mreže šol in nas zelo prijetno presenetile, nas je muzejski vodnik predal mlademu poznavalcu vodnih živalic in sinu ustanovitelja Akvarija M Idrija. V več kot štirideset akvarijih, terarijih in velikem paludariju z biotopi iz celega sveta smo med drugim občudovali mehiško jamsko ribico, piranje, hrbtoplovke, strupene žabice in strelke, če naštejemo nekaj najbolj zanimivih. Akvarij, poln otroških risbic, na vsakem koraku izžareva ljubezen do vsebin, ki jih predstavlja, in ga udeleženke ekskurzije močno priporočamo v ogled. Po končanem ogledu akvarija nas je ponovno prevzel muzej-ski vodnik in nas popeljal do kamšta, rudniške črpalke z lese-nim pogonskim kolesom premera 13,6 metra, ki je največje tovrstno kolo v Evropi. Po poti se nam je pridružil še idrijski podžupan, geolog Bojan Režun, ki nas je s svojo prisotno-stjo, tik pred odhodom v St. Petersburg na razglasitev novih lokacij svetovne dediščine, zelo počastil. Mimogrede nam je pokazal še novi TIC, urejen v prostorih obnovljene strojnice rudniške jaška, kar mu daje unikaten pečat. Pri Jožefovem jašku nas je pričakala gospa Ivica Kavčič, nekdanja predsednica Muzejskega društva Idrija, ki je bila ena od gonilnih sil za uresničitev ideje bližnjega Scopolijevega spominskega vrta, po katerem nas je popeljala. Vrt nosi ime po znamenitem naravoslovcu Janezu Antonu Scopoliju, ki je v Idriji deloval v 18. stol. kot rudniški zdravnik in za potre-be zdravljenja začel preučevati lokalno floro. Gre za začetke botanike na Slovenskem.Po zelo zanimivi predstavitvi vrta kot rastlinskega spominske-ga obeležja na pomembne idrijske naravoslovce nas je go-spod Bojan Režun, poln zanimivih zgodbic, popeljal ob rakah do Divjega jezera, ki spada med največje kraške izvire pri nas. Pred kratkim je Zavod za varstvo narave OE Nova Gorica okoli jezera uredil nov dostop, ki v naravo ne posega z odvečnim betonom. Sledilo je druženje ob žlikrofih na Lajštu, sotočju reke Idrijce in Belce, ki se je zaključilo z dobrimi željami pri vpisu Idrije na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Darja KranjcFoto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Park Škocjanske jame

30

Konec avgusta se je z odkritjem table v Divači uradno začelo delo na projektu Comenius, pri katerem bodo Občina Divača, OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače in Park Škocjanske jame sodelovali s tremi švedskimi institucijami.Projekt z naslovom »Razvoj metodologij in orodij za interdisciplinarni pristop pri izobraževanju in pridobivanju veščin za uporabo trajnostnega razvoja v vsakda-njem življenju« predstavlja pomemben člen v sodelovanju med tremi sloven-skimi ustanovami, kakor tudi v sodelo-vanju med Slovenijo in Švedsko. To so poudarili župan občine Divača Drago Božac, ravnateljica šole Dami-jana Gustinčič in direktorica parka dr. Gordana Beltram, ko so slovesno odkrili tablo na križišču v Divači, s katero partnerji sporočajo, naj stopimo skupaj za trajnostni razvoj. Pomemben pečat je k obeležju začetka projekta predstavljal obisk Meriem Bouamrane, predstavnice UNESCO MAB sekretari-ata iz Pariza. Zelo veseli smo bili tudi udeležbe generalne sekretarke Sloven-ske nacionalne komisije za UNESCO in direktorice Urada za UNESCO Marjutke Hafner. Po uradni predstavitvi projekta na novinarski konferenci na Nanetovi domačiji so udeleženci v prijetni senci njenega vrta lahko preizkusili domače dobrote ponudnikov iz biosfernega območja, ki so se odzvali na pova-bilo, in ga park upravlja v skladu s programom MAB. S tem je Park kot organizator dogodka visoki gostji, svetnikom divaške občine, medijem in vsem udeležencem nakazal eno izmed konkretnih praks na poti k udejanjanju trajnostnega razvoja, katerega temelj je v povezovanju vseh akterjev obmo-čja. Skupaj zmoremo. Med glavne cilje predstavljenega pro-jekta spada razvoj sposobnosti šolske mladine, krepitev njihovega znanja in kritičnega mišljenja na področju trajno-stnega razvoja, izhajajoč iz pozabljenih praks lastnih prednikov, povezanih z njihovim okoljem, naravo in kulturno dediščino ter vsakdanjim življenjem. S senzibilizicijo mladine za trajnostno in odgovorno vedenje želimo obenem dvigniti zavedanje o sposobnosti vpliva na posameznikovo življenje in njegovo prihodnost tako pri šolarjih kot znotraj širše skupnosti. Med projektom bo vzpostavljeno par-tnerstvo med obema regijama Slovenije

in Švedske ter mreženje šol, ki so pove-zane v projekt. V vzgojno-izobraževalne dejavnosti projekta bodo vključene tudi lokalne skupnosti. Aktivno bo potekalo usposabljanje mentoric, njihovo pre-izkušanje novih učnih metod, vzaje-mno vrednotenje pedagoškega dela s švedskimi kolegicami ter kakovostno ozaveščanje javnosti.Vrednost projekta, ki bo trajal do leta 2014, znaša dobrih trideset tisoč evrov in poteka v okviru evropskega progra-ma Vseživljenjsko učenje Centra RS za

mobilnost in evropske programe izo-braževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Njegova predstavnica na dogodku An-dreja Lenc je povedala, da se program izvaja od leta 2009 z namenom spod-bujanja EU k večjemu povezovanju, vključevanju in izmenjavi izobraževalnih ustanov s svojim lokalnim/regionalnim okoljem. V Sloveniji vlogo povezovalne-ga člena prevzemajo občine.

Sidonija Zega in Darja Kranjc

Park Škocjanske jame

NOVINARSKA KONFERENCA JE POTEKALA V PROMOCIJSKO-KONGRESNEM CENTRU PR' NANETOV'H V PARKU ŠKOCJANSKE JAME.

ODKRITJE TABLE SO ZAZNAMOVALI (OD LEVE) PREDSTAVNICA UNESCA - MERIEM BOUAMRANE, RAVNA-TELJICA OŠ DR. BOGOMIRJA MAGAJNE DIVAČA DAMIJANA GUSTINČIČ, ŽUPAN OBČINE DIVAČA DRAGO BOŽAC, DIREKTORICA PARKA ŠKOCJANSKE JAME DR. GORDANA BELTRAM IN MARJUTKA HAFNER, PREDSTAVNICA UNESCA.

Foto

: SID

ON

IJA

ZEG

A IN

DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: SID

ON

IJA

ZEG

A IN

DA

RJA

KRA

NJC

31

Imeti na murvinem vrtu Promocijsko-kongresnega centra Pr' Nanetov'h projekcije neigranih filmov in video gradiva, posnetega v teh krajih, krajih Biosfernega območja Kras (BOK), o njihovi naravi ter kulturi in še več kot to. Spodbu-diti filmsko oziroma video produkcijo, ki naj zabeleži čim več vsebin s področja jam, narave in kulture na tem obmo-čju. In ne nazadnje hraniti digitalno avdio in video bazo gradiva, ki naj bo dostopna čim širšemu krogu raziskoval-cev. To so bili povodi za organizacijo prvega bienalnega Festivala znanstvenega in dokumentarnega filma o JAM-ah, NAR-avi in KULT-uri v parku Škocjanske jame. Zgodil se je v okviru treh tematskih petkovih večerov v septembru. Pripravili smo izbor filmov in video gradiva, ki je na upravo parka med januarjem in aprilom prispelo po pošti, smo ga iz-brskali v Slovenskem filmskem arhivu oziroma ga posneli kar sami s strokovno pomočjo. Največ gradiva je bilo zbranega za sklop filma o kulturni dediščini, zato smo bili pri tem primora-ni narediti še ožji vsebinski izbor. Drugače je bilo z jamarskim gradivom in gradivom o naravi, kjer smo program morali zapolniti še z našo video produkcijo, geografsko pa se nismo

omejevali na območje BOK. Za jamarski film se tudi v bodoče pri pripravi programa ne bomo omejevali na to območje ter tako kot edini »jamski park« v Sloveniji skušali čim celoviteje zajeti tematiko.In potem smo postavili gradivo na ogled.

Prvi petek, 7. septembra 2012: Kulturna dediščina Na čarobno osvetljenem murvinem vrtu smo si, po uvo-dnem predavanju prof. dr. Naška Križnarja iz Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU o pomenu ustvarjanja in zbiranja video gradiva o vsakdanjem dogajanju na širšem območju PŠJ, ogledali prvih šest enot. Publika je za tretjeuvrščeni film večera zbrala film v produkciji Triglav filma »100 km življenja« iz leta 1958, ki prikazuje utrip vsakdanjega življenja železničar-jev in potnikov na poti iz Krasa v Istro konec 50-ih let 20. stol. Gre za imeniten dokument takratnih navad, nošnje ljudi in delovnega ritma železničarjev. Drugo mesto je pripadlo krat-kemu dokumentarnemu filmu »Vizita«, ki je leta 1998 nastal v Produkciji Sokolski dom iz Ilirske Bistrice. Nastajal je med leti 1994 in 1998 in gledalcem ponuja malo drugačen pogled na tradicionalno prireditev, ki se je na bistriškem razvila iz nabora. Publika je za film večera izbrala video gradivo dr. Naška Križnarja »Vrbiške šjme«, ki je pokazal utrinke dogajanja v Vrbici na pustno nedeljo in pepelnico ter intervju s pokoj-nim Marjanom Prosenom, enem od nekdanjih organizatorjev

vrbiškega pustovanja. Zmontirano gradivo bo nared kot del dokumentacije za morebitni vpis vrbiških šjm v register seznama žive kulturne dediščine Slovenije.

Drugi petek, 14. septembra 2012: JameNa večer jamarskega filma je bilo mraz, zato smo se odločili projekcijo izpeljati v notranjosti promocijsko-kongresnega centra. Tokrat je publika, ki so se ji pridružili tudi nekateri slovenski jamarji ter udeleženci tu potekajoče mednarodne konference o znanstvenem raziskovanju v turističnih jamah, na tretje mesto postavila dokumentarni film Jadrana Sterleta »Načrti podzemlja«, ki je v produkciji RTV Slovenija nastal leta 2010. V njem strokovnjaki iz Inštituta za raziskovanje krasa spregovorijo o jamah s poudarkom na zgodovini jamarskih načrtov in njihovega izdelovanja ter potrebnih inštrumen-tih. Drugo mesto je publika dodelila znanstvenemu filmu, ki je zaradi svoje dolžine (40 min) žal konkuriral v njemu tematsko nenaklonjenem večeru. Šlo je za film Žige Goriška »Push Bura. Kakšno se vam zdi življenje v Ilirski Bistrici 1996-

2011«, ki je nastal v Produkciji Sokolski dom leta 2011. Gre za etnografski film, ki vzame 15-minutni film članov Produkcije Sokolski dom iz leta 1996 in ga nadgradi s primerjalnim gra-divom iz leta 2011. Film s partecipacijsko metodo predstavi kvaliteto življenja v Ilirski Bistrici skozi oči njenih prebivalcev. Petnajstletni časovni razmak pokaže tudi spremembe v po-dobi kraja. Naslov filma jamarskega večera si je prislužil kratek poljudni film ali video kolaž Edgarda Maurija »∏ρωτεύς« evo-lution, ki je nastal leta 2012 v produkciji Speleovivarija Erwina Pichla iz Trsta. Film predstavi problematiko raziskav razširjeno-sti proteusa in njemu podobnih vrst na planetu, ki temeljijo na predpostavkah o možnih razlogih za določitev prilagajanja na življenje v temi in razlogih neotenije.

Slavnostna nedelja, 16. septembra 2012: Vremska dolinaIzven festivalske konkurence smo TKŠD Urbanščici pomagali izpeljati predpremiero naknadno predloženega dokumen-tarnega filma Jadrana Sterleta »Zakriti premogovniki Krasa«, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija leta 2011. Film je bil predstavljen tam, kjer je med drugim nastajal, na mestu vremskega premogovnika. Da je med njimi še kako živa zavest o tej tematiki, je pokazal ogromen odziv domačinov, ki so dobesedno zasedli dvorano Šhta. S svojo prisotnostjo pa nas je počastil tudi divaški župan Drago Božac, ki je podprl prizadevanja vremske občinske svetnice Mirjam Frankovič

Park Škocjanske jame

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

32

Tudi letošnje poletje so se v letnem kinu na Škrateljevem borjaču vsak petek zvečer julija in avgusta predvajali filmi pod zvezdami. Prvi je bil Nočni izlet v okviru občinskega praznika, in sicer Poklon Špeli Rozin, 6. julija. 27. julija je bil letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači v znamenju animiranega filma. Predvajali so kratki film Či-korja an' kafe (2008) ter celovečerni film Socializacija bika? (1998).Pred projekcijo je Igor Prassel predstavili knjigo Filmografija slovenskega animiranega filma 1952-2012, ki je letos izšla pri Slovenski kinoteki. Letos obhajamo stoletnico rojstva velikega slovenskega skla-datelja Bojana Adamiča, med drugim tudi avtorja glasbe za več

kot 250 slovenskih in tujih, celovečernih in kratkih filmov. Ob tej priložnosti so v Slovenski kinoteki pripravili obsežno retro-spektivo filmov, za katere je glasbo napisal mojster Adamič.Retrospektivo so odprli v petek, 10. avgusta, ob 20. uri v letnem kinu Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači s projekcijo filmske klasike Vesna. Pred projekcijo je Alenka Maier Popov na violino, s katero je bila leta 1953 posneta originalna filmska glas-ba, zaigrala nekaj motivov iz filma Vesna. Do konca avgusta se je retrospektiva nadaljevala pod zvezdami na Krasu, s septembrom pa se je preselila v dvorano Slovenske kinoteke v Ljubljani.V petek, 17. avgusta, ob 21. uri pa je bil v letnem kinu predsta-vljen vrhunski in enkraten filmsko-glasbeni dogodek. Zavrteli so najnovejšo pridobitev kinotečnega filmskega arhiva: novo, restavrirano, barvno verzijo znanstvenofantastične klasike Po-tovanje na Luno (Le voyage dans la lune) v režiji znamenitega filmskega pionirja Georgesa Meliesa iz leta 1902.Kratki film so predvajali dvakrat. Prvič z novo posneto glasbo, kot si jo je zamislil francoski elektro dvojec Air. Drugič s povsem drugačno glasbeno spremljavo v živo, za katero so poskrbeli mojstri Boštjan Gombač (klarinet), Janez Dovč (harmonika) in Goran Krmac (tuba). Živo glasbeno spremljavo je omogočil Francoski inštitut Charles Nodier.

Franetič za ohranitev in valorizacijo premogovniške dediščine v dolini. Če smo skupaj z Jadranom, Mirjam in Dragico uspeli kaj premakniti, si v Parku štejemo v veliko čast.

Tretji petek, 21. septembra 2012: Narava in »netopir«Festival smo zaključili z večerom filma o naravi. Ob tej prilo-žnosti smo bili počaščeni z obiskom številčne štajerske ekipe, ki je prišla podpret svoja favorita Adrijano Novak in Davorina Preisingerja iz Nove Cerkve. Njunima dvema filmoma je publi-ka dodelila tretje in drugo mesto. Tretje je dodelila njunemu letošnjemu dokumentarnemu filmu »Šentanski rudnik«, ki pripoveduje izjemno zanimivo zgodbo o rudarjenju živega srebra v Podljubelju, na drugo pa film »Sitarjevec«, ki sta ga posnela leta 2009. Gre za 12-minutno predstavitev leta 1965 opuščenega Litijskega rudnika, ki po svoji mineraloški boga-tosti in slikovitosti velja za »kralja« med opuščenimi sloven-skimi rudniki. In verjemite mi, da so bili posnetki prekrasni. Naziv filma večera pa je publika dodelila predstavitvenemu filmu »Park Škocjanske jame«, ki ga je leta 2006 izdelala ekipa Jureta Škrlepa iz Video Pro. Film poleg svetovno znanih jam predstavi tudi park z vplivnim območjem vred. Sledila je razglasitev filma festivala, ki ga je med tremi petkovimi zmagovalci izbrala komisija, sestavljena iz članov festivalskega organizacijskega odbora. Med video gradivom o Vrbiških šjmah in video kolažem o razvoju proteusa je bila odločitev za »boljšega« nemogoča. Zato se je odbor odločil, da bo s prvim festivalskim »netopirjem« spodbudil amatersko skupino Edgarda Maurija iz Speleovivarija v Trstu k nadaljnje-mu delu na področju promocije podzemeljske favne. V Parku namreč menimo, da vsak napor za ohranitev naše narave in kulturne dediščine zanamcem šteje. Ali drugače: Če želimo zanamcem pustiti vsaj tisto, kar smo prejeli, moramo pri tem sodelovati vsi, tako stroka kot ljubitelji.

Darja Kranjc

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

Foto

: JO

ŽE

POŽ

RLFo

to: J

OŽ

E PO

ŽRL

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

kultura

33

Med 13. in 17. avgustom je v Muzeju slovenskih filmskih igralcev pod vodstvom mentorjev Društva zaveznikov meh-kega pristanka iz Krškega oziroma Luksuz produkcije pote-kala delavnica igranega filma. Udeležilo se jo je šest filmskih navdušencev, večinoma iz Divače oz. širše primorske regije, eden je prišel celo z Gorenjske. Delavnice sta se udeležili tudi Andreja Gombač, učenka Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača in Alja Grželj, učenka Osnovne šole Drago-mirja Benčiča Brkina Hrpelje. Povprečna starost udeležencev je bila 12. let. Delavnica je potekala vsak dan med 9.30 in 17. uro, vmes so se mentorji in udeleženci okrepčali na kosilu v Gostilni pri Malovcu. Po uvodnem spoznavanju sta mentorja Tomaž in Enej mla-dim filmarjem najprej razložila osnove filmske jezika, nato pa so skupaj začeli razvijati idejo za film. Izdelali so sinopsis in narisali »storyboard« oz. zgodboris ter se podali na divaške ulice posnet, kar so si zamislili. V procesu snemanja so se praktično spoznali s filmskimi izraznimi sredstvi – filmskimi plani, koti, kompozicijo, svetlobo, zvokom, scenografijo, masko, igro … v zaključnem delu delavnice pa še z montažo posnetega gradiva. Tako so se preizkusili v različnih vlogah in vsakemu je ustrezala druga – nekateri so najbolj uživali v vlogi igralca, drugi pa kot montažerji oz. režiserji. Končni

rezultat so trije odlični kratki filmi, ki smo si jih ogledali zadnji dan delavnice skupaj s starši, sorodniki in prijatelji, udeleženci pa so prejeli potrdila o udeležbi. Tako udeleženci in njihovi starši kot tudi mentorji in organizatorji smo bili z potekom in rezultati delavnice navdušeni, zato bomo naslednje poletje nadaljevali s podobnimi počitniškimi aktivnostmi za mlade.

Špela ČižmanSlovenska kinoteka

Vsako zadnjo soboto v mesecu so v Mu-zeju slovenskih filmskih igralcev v Divači prirejali brezplačne ustvarjalne delavnice recikliranja. Na delavnicah so skupaj z udeleženci spoznavali in raziskovali, kako lahko iz odpadnih in naravnih materialov naredimo celo vrsto uporabnih in okra-snih izdelkov. Navdih za igrivo ustvarjanje so črpali iz sveta filma in filmskih podob.Tako so v soboto, 25. avgusta, so popol-dne iz kartona, papirja in blaga sesta-vljali maske znanih slovenskih in tujih igralcev in igralk, z malo domišljije pa so udeleženci lahko sestavili tudi svojega.Delavnice je pripravljalo Društvo GUMB in so bile namenjene otrokom in mla-dim od šestega leta dalje, dobrodošli pa so bili tudi starši.

V. B. Š.

kultura

34

GOSTOVANJE PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA V ČEŠKIH BRAVANTICAH - ROJSTNEM KRAJU ANTONA HANKEJA

Člani Pihalnega orkestra Divača so se v začetku septembra udeležili medna-rodnega festivala pihalnih orkestrov na Češkem. Tja so šli na povabilo češkega organizatorja. Lani nas je obiskal mla-dinski orkester iz Bravantic in s svojim nastopom popestril naš občinski praznik. Mnoge je očaral predvsem njihov nastop z mažoretno skupino Petra iz kraja Stu-denka, ki se uvršča v sam evropski vrh.Ob 5h zjutraj je avtobus odpeljal na dolgo pot proti češko–poljski meji. Na poti smo se ustavili tudi v glavnem mestu Slovaške – Bratislavi, kjer nas je čakal vodič, ki nam je v nekaj urah razkazal znamenitosti tega evropskega velemesta. Obiska mesta so se najbolj veselili najmlajši člani, saj je bila zanje pot najbolj naporna, nekajurni postanek pa zelo dobrodošel.Ob 22h smo prispeli v mesto Bravantice, kjer nas je pričakala predstavnica organi-zatorja. Gospa Vera nas je pospremila do delavskega doma, kjer so nam postregli tipično češko jed: kuhani kruhovi štruklji z golažem. Po večerji smo odšli v hotel in se odpočili po več kot 15-urnem potovanju.Dopoldne naslednjega dne smo se ude-ležili proslave v spomin na Antona Han-keja, ki se je rodil v Bravanticah. V veliko veselje njegovih sorodnikov in ostalih sodelujočih smo dogodek obogatili s svojo glasbo. Godbenike je zelo pritegnil življenjepis tega velikega moža, ki ga je predstavil g. Albin Debevec. Po kratkem premoru smo odšli na prizo-rišče festivala, ki se je pričel s parado vseh sodelujočih orkestrov in spremlja-jočih skupin mažoretk. Sledil je nastop orkestrov iz Češke, Poljske, Avstrije, Italije in Slovenije. Naši godbeniki so pu-bliko navdušili z izbranim programom, največji aplavz pa so poželi s skladbami

slovenskih avtorjev, kot sta Bojan Ada-mič in Slavko Avsenik. Ta del programa smo pripravili skupaj z mažoretno skupino Petra, kar je skladbam dodalo poseben čar. Naš župan g. Drago Božac in njegova so-proga sta s ponosom spremljala navduše-nje publike, ki je dokazovalo, da je pihalni orkester v zadnjih letih zrastel v zasedbo, ki s trdim delom ponosno predstavlja naš kraj tako doma kot tudi v tujini. Svojega navdušenja nista mogla skriti niti dirigen-ta italijanskega in avstrijskega orkestra. Tako je naš orkester prejel povabili, da se predstavi tudi v italijanskem mestu Lucca in avstrijskem kraju Obermarkersdorf. Drugi dan festivala je potekal v bližnjem kraju Jistebnik, kjer so naši godbeniki ponovno navdušili publiko. Z Golico in Roblekom so se mažoretkam na prizo-rišču pridružili tudi avstrijski godbeniki, kar je dodatno potrdilo priljubljenost slovenske glasbe. Ob koncu nastopa je predsednik orkestra g. Dobrivoj Subič predstavnikom sodelujočim predal sim-bolično darilo v spomin na ta dogodek, in sicer knjigo Divača na stičišču poti. Po nastopu so se godbeniki utrujeni, vendar zadovoljni, odpravili na dolgo pot proti domu. Domov so prinesli nove izkušnje in poznanstva, lepe spomine pa tudi obvezo, saj so uspešni nastopi lahko le plod vztrajnosti in trdega dela.Godbeniki bi se v tem članku radi zahvali-li županu Dragu Božacu za podporo, Katji Ferfila, ki je skrbela za najmlajše, dr. Faki-nu, ki je bdel nad zdravstvenim stanjem sodelujočih, predvsem pa Dragu Škam-perletu in vsem ostalim sponzorjem, ki so omogočili, da se je naš Pihalni orkester udeležil tako prestižnega festivala.

Boris Benčič,dirigent

kultura

Foto

: NIK

A S

TEG

OVE

CFo

to: N

IKA

STE

GO

VEC

35kultura

PA ŠE TO O PIHALNEM ORKESTRU DIVAČA IN GOSTOVANJU NA ČEŠKEM Sem član Pihalnega orkestra Divača (POD) od leta 1991 in član upravnega odbora od 1997. Preživel sem vzpo-ne in padce tega orkestra, zato sem še toliko bolj vesel novega zagona, ki ga je orkester dobil z dirigentom prof. Borisom Benčičem in predsednikom Dobrivojem Subićem ter novim upravnim odborom, ki je orkester po dolgih letih povezal z glasbeno šolo, pomembnimi drugimi institucijami, sponzorji in kraji. Po dolgih letih so besede o »pomlajevanju« POD končno prešle v dejanja. Pričeli smo z vzgojo in izobraževanjem mladih godbenikov. S tem smo kreativno zapolnili prosti čas marsikaterega mladega občana, hkrati pa prispevali k dvigu kvalitete samega orkestra. Šolski otroški orkester je požel navdušenje tudi na zadnjem tradicionalnem božično-novoletnem koncertu. Zavedamo se, da mladi potrebujejo nove izzive in stalno motivacijo, zato prire-jamo koncerte, udeležujemo se tekmovanj, festivalov in organiziramo gostovanja, kar pa – kljub mnenjem nekaterih, zahteva obilo zavzetosti, vztrajanja, izkušenj, prostovoljnih ur dela in še bi lahko naštevali.Ne morem mimo dejstva, da bi v tem prispevku težko naštel vse nastope doma in v tujini v tem dveletnem obdobju sedanjega upravnega odbora. Udeležili smo se tudi državnega tekmovanja in soorganizirali odmeven projekt Mistična godba … Najbolj pa nam seveda osta-nejo v spominu gostovanja. kot je bilo lansko v Španiji in letošnje na Češkem. Verjetno si marsikdo težko predsta-vlja ponos, ki ga godbenik čuti, ko koraka v paradi izven matične domovine, sledeč slovenski in občinski zastavi, vedoč, da v danem trenutku ni samo »Tone s trobento«, ampak po njem sodijo ves slovenski narod. Seveda pa organizacija takšnih potovanj zahteva ogromno energije in zajeten zalogaj finančnih sredstev.Novo postavljeni upravni odbor se je pred dvema leto-ma soočil z nezavidljivo finančno situacijo društva, zato smo takrat o gostovanjih lahko samo sanjali. Lahko si predstavljate, kolikšno delovno in finančno stabilnost smo morali doseči, da smo si gostovanje na Češkem in na drugih festivalih ter nastopih lahko privoščili. Naj povem, da smo udeležbo na festivalih v Španiji in na Češkem uspeli izpeljati brez vsakršne denarne pomoči Občine Divača oziroma brez porabe občinskih pro-računskih sredstev, tako tistih, namenjenih za redno delovanje društva, kot katerih koli drugih postavk občinskega proračuna. Zavedamo se finančne situacije Občine Divača, zato si njene finančne pomoči nismo niti obetali in si sredstva zagotovili s pomočjo zvestih sponzorjev, gostiteljev ter z lastnim delovanjem. Marsi-kateri slovenski orkester se je namreč takšnim gosto-vanjem moral odpovedati, saj ne uspe zbrati dovolj sredstev za pokritje stroškov.Kljub temu, da je v teh težkih finančnih časih delovanje vseh društev precej oteženo in da tudi v POD pogosto naletimo na privoščljive in škodoželjne misli, se držimo starega slovenskega reka, da se za dobrim konjem ve-dno kadi in s svojimi načrti za uspešen razvoj pihalne-ga orkestra trdno sedimo v sedlu!

Igor Zafred – Šmid,predvodnik POD

DIVAŠKI PIHALNI ORKESTER OBISKAL HANKEJEV ROJSTNI KRAJLetos je divaški pihalni orkester vrnil obisk češkemu mladinskemu pi-halnemu orkestru iz Bravantic, ki je z mažoretkami že dvakrat gosto-val v divaški občini in obakrat obiskal tudi Hankejev grob na škocjan-skem pokopališču, kjer je slavnemu rojaku zaigral nekaj skladb. Oba kraja - Divača in Bravantice nista povezana samo z godbeniki, ampak s slavnim raziskovalcem krasa Antonom Hankejem, ki se je rodil v Bravanticah na Češkem 21. 12. 1840, pokopan pa je v Škocjanu, nad njemu tako ljubimi Škocjanskimi jamami. Umrl je zaradi pljučnice in prehlada, ki ga je dobil v Kačni jami, 3. 12. 1891, star 51 let. Bil je eden izmed najpomembnejših raziskovalcev krasa in sistema Škocjanskih jam z okolico v 19. stoletju. Divaški godbeniki so z obiskom njegove-ga rojstnega kraja obudili spomin na tega velikega moža, ki je tudi izdelal najstarejši zemljevid Škocjanskih jam iz leta 1888, ki velja za prvi objavljeni zemljevid. Bil je velik ljubitelj Krasa, krajev okrog Divače in tu živečih ljudi, predvsem otrok, ki jih je nesebično obdaroval posebno v zimskem času z oblačili in sadjem.Na proslavi v Bravanticah, ki je bila posvečena slavnemu rojaku, so divaški godbeniki zaigrali nekaj skladb, g. Albin Debevec, upokojeni nekdanji direktor javnega zavoda Park Škocjanske jame, pa je opi-sal njegovo življenjsko pot. Kasneje je o obisku Češke povedal: »Pri kandidaturi Škocjanskih jam za vpis v seznam v svetovno dediščino Unesco leta 1986 in njegovi uspešni realizaciji je bilo regijskemu parku Škocjanske jame naloženo, da ob skrbi za grobove padlih partizanov in žrtev NOB skrbi še za groba dveh raziskovalcev: domačina Mahor-čiča in Hankeja. Kot posebnost tokratnega obiska je bila prisotnost daljne Hankejeve sorodnice ge. Ane Hanke, ki mi je predala izjemno zanimive slike in rokopise Antona Hankeja ter mi povedala številne informacije o njegovem življenju, s poudarkom na izjemnem veselju do raziskovanja Krasa,« in dodal, da jim je predala rože s prošnjo, da jih nesejo na Hankejev grob. Obenem se je zahvalila obema županoma (tako divaškemu kot županu občine Studenka) za dobro sodelovanje in razvijanje tradicije in simpatij obeh narodov, ki jih je gojil že Hanke.Tako so se stkale prijateljske vezi s poudarkom na kulturno-glasbe-ni in zgodovinski povezavi javnega zavoda Park Škocjanske jame, Občino Divača in krajem Bravantice. Po besedah povezovalke Vere Šustkove iz Bravantic temelji ta povezava na skupni želji po ohra-njanju spomina na Antona Hankeja, druženju in povezavi naših kulturnih potencialov in ljudi. Hanke pa bo tudi povezovalni člen na enemu izmed pogovornih večerov na temo Divača – mesto nad Reko, ki bo v oktobru in na katerem bosta sodelovala dober poznavalec ribištva Bruno Volpi Lisjak in Albin Debevec.

Olga Knez, V. B. Š.

36

Balerine iz skupin 2. in 4. razred in Zala Dodič so 16. 6. 2012 opravljale zaključne izpite na Kon-servatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Dekleta so se zelo uspešno predstavila pred strokovno komisijo in bila nagrajena z lepimi ocenami. Izpiti predstavljajo svojevrsten izziv tako za balerine kot za učiteljico, saj na njih prikažemo naše celoletno delo in osvojeno znanje. Komisija pa je poudarila, da ocenjuje vse plesalce po enotnih kriterijih, enakih kot za balerine, ki se šolajo na konserva-toriju. Zato smo še toliko bolj veseli lepih ocen, ki nam predstavljajo spodbudo pri prizadevanju za kvalitetno baletno šolanje v Divači.Bravo dekleta! Izpite lahko v Sloveniji opravljajo otroci od 9 leta. Po sistemu baletnega šolanja otrok v tej starosti doseže razvojno stopnjo, pri kateri je sposoben obvladovati zahteve učnega načrta za 1. razred nižje baletne sole.Posebej se zahvaljujemo staršem deklet, ki so jim ves čas stali ob strani, vozili na vaje in nudili veliko podpore.

kultura

Kdor hodi pogosteje v divaško knjižnico, je verjetno opazil, da nam tako znanega obraza ni več na njenem dolgoletnem delovnem mestu. Naša prijazna knjižničarka Magda se je namreč upokojila. Seveda ji želimo, da bi čim bolj polno preživljala proste dni, saj jih med njenim delom v knjižnici ni bilo ravno veliko. Vendar ugotavljamo, da za njo zeva praznina. Knjižni-ca je še vedno odprta po starem urniku, vendar Divača nima več svoje knjižničarke. Nadomeščajo jo različne knjižničarke, ki pa se zaradi stalne menjave ne bodo mogle vpeti v naš divaški kulturni prostor, kot se je Magda, ki je živela tu in za knjižnico. Zaradi krize se varčuje povsod. Julija je kolegij županov štirih občin, ki jih pokriva Knjižnica Srečka Kosovela Sežana s podružnicami, odločil, da se novih delavcev ne zaposli, čeprav so v tem letu odšle v pokoj kar tri delavke knjižnice (poleg bivše direktorice še dve). Zakon za uravnoteženje javnih financ omejuje novo zaposlovanje, torej naj se sežanska knjižnica znajde, kot ve in zna s tremi delavkami manj. Kmalu bo šest let, odkar je Divača dobila lepo, novo knjižnico, v kateri se je dogajalo veliko kulturnih dogodkov, in niso minili niti štirje meseci, odkar je prejela KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA, KNJIŽNICA DIVAČA priznanje občine Divača za spodbujanje kulturne klime in izobraževalnih aktivnosti v občini Divača. Po tako visokem občinskem priznanju pa sledi šok, ker se bodo morale široke knjižnične dejavnosti zreducirati na izposo-jo knjig zaradi pomanjkanja kadra. Ve se, kdo bo čutil posledice.

V. B. Š.

V mesecu avgustu sta prostore Občine Divača krasili razstavi Mihaele Božeglav iz Izole ter Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla iz Divače.Leta 1934 rojena Mihaela Božeglav je svoja prva slikarska znanja pridobi-vala na mariborskem učiteljišču. Po končanem šolanju leta 1957 ji gmotne težave niso dovoljevale vpisa na Akademijo za likovno umetnost, in tako se je posvetila učiteljskem poklicu. Leta 1989 se je pridružila klubu slikar-jev pri Italijanski skupnosti v Piranu, kjer je s ponovno obujeno slikarsko strastjo nadaljevala uresničevanje neizpolnjene želje iz mladih let po pridobivanju novih znanj in postopkov nastajanja likovnih del.

Svoja dela je predstavila na števil-nih skupinskih pa tudi samostojnih razstavah. Avtorica najraje upo-dablja krajinske motive, tihožitja s cvetjem in sadjem v različnih teh-nikah od slikanja z oljnimi barvami do akvarelov. V zadnjem tednu avgusta pa smo gostili razstavo Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Ba-lilla iz Divače. Razstavo so pripravili ob 20. obletnici delovanja kluba.V septembru je bila na ogled razstava na temo Kačiče – vas nad Davorjevo jamo, ki se nahaja pod vasjo Kačiče. Razstavo je pripravil član Jamarskega društva Hrpelje - Kozina Davor Mesarec v sodelova-nju s Klelijo Potokar.

Suzana Škrlj

37

Kobilarna Lipica je letošnjo tekmovalno sezono z vpregami priče-la veliko boljše in obetavnejše kot prejšnja leta. To dokazuje tudi nastop in številni uspehi ter pokali, ki jih je voznik lipiške dvov-prege Mitja Mahorčič dosegel na dvotedenski največji folklorni manifestaciji v Đakovu - Đakovački vezovi, ki je letos potekala že 46. leto zapored. Z ugledne manifestacije se je vrnil kar s štirimi pokali, kar dokazuje veliko kvaliteto in uspehe mladih tekmoval-cev Kobilarne Lipica in dvig kvalitete konjeniškega športa.Sicer pa 38-letni tekmovalec Mitja Mahorčič iz Divače pravi, da so v lipiški kobilarni, za katero s kočijo tekmuje tudi mladi kočijaž Marko Memon, tekmovalno sezono pričeli boljše kot lani. Na prvi tekmi, ki jo je organizirala lipiška kobilarna v počastitev 432-letnice kobilarne v Lipici 19. in 20. maja, so v vožnji vpreg (dresura in spretnostna vožnja) osvojili prvo mesto. Zatem je sledil pokal za 2. mesto na tekmi v Povirju in 3. mesto v maratonu na 5. odprtem državnem prvenstvu Hr-vaške v Pletenici v Slavoniji, ki se ga udeležujejo že tretje leto. Velik uspeh pa so doživeli na letošnji že 46. manifestaciji Đako-vački vezovi, največjem hrvaškem tradicionalnem festivalu v Đakovu v Slavoniji, kjer se zvrstijo številne kulturne prireditve, nastopi tamburic, plesnih skupin in seveda tudi tekmovanja s konji. »Letošnjo manifestacijo v Đakovu je obiskalo več kot štiri tisoč obiskovalcev. Festival poteka dva tedna. Slovenski kočijaži, še posebej mi iz Lipice, smo doživeli izredno lep sprejem. Naše konje so dali v novo jahalnico z novimi boksi. Prvi vikend v juliju je potekalo tekmovanje vpreg in tekmovanje v skakanju. V dresu-ri smo dosegli 1. mesto, v spretnosti vožnji s kočijami pa 3. mesto. Tekmovanje je štelo tudi za hrvaški kup. Na prizorišču Kobilar-ne Đakovo je tekmovalo devet dvovpreg. Sicer pa s kobilarno Đakovo, ki je tekmovanje izvedla na zelo visokem nivoju, že vrsto let uspešno sodelujemo,« je povedal Mahorčič, ki je tekmoval s sovoznico (ženo) Lucijo Prihavec. Poudariti velja, da je v veliki

povorki, ki se je vila po glavni ulici mesta, sodelovalo več kot 60 konjskih vpreg, ki jih je številno občinstvo z visokimi uglednimi gosti iz gospodarskega in političnega sveta nagradilo z obil-nim aplavzom. Prva v povorki je sicer bila štirivprega Kobilarne Tomislav Obrovac Đakovo, takoj za njo pa je kot druga v povorki pripeljala dvovprega lipiške kobilarne. Poseben del programa tako namenijo predstavitvi konj in kočij, tekmovanju s konji in seveda mimohodu čistokrvnih belih lipicancev. Poudariti velja, da je prireditev dobro izpeljal Konjeniški klub Ergela Đakovo in da so številni obiskovalci nadvse uživali v dresurni vožnji kočij. Klub visokim dnevnim poletnim temperaturam je lipiški voznik Mahorčič dosegel 53.33 točk in lep uspeh za lipiško kobilarno. Pokal mu je podelil generalni sekretar Lif organizacije Christi-an Mainz s sodnikom Ivico Mandićem, dolgoletnim direktor-jem kobilarne Đakovo, sedaj pa poslancem hrvaškega sabora, in aktualni direktor kobilarne Pavo Sabolski, progo pa je postavil tehnični direktor kobilarne Ivan Kuna.Po tekmi v avstrijski kobilarni Piber so lipiški vozniki vpreg so-delovali konec septembra na mednarodnem turnirju v vožnji vpreg v Lipici.

Olga Knez

šport

V soboto, 15. septembra, je na Barki potekal že 15. tradicional-ni balinarski turnir četvork, ki je tako zaokrožil serijo balinar-skih turnirjev, ki se odvijajo med majem in septembrom na območju Brkinov.Udelžba je bila letos nekoliko okrnjena, saj se na žalost kar nekaj ekip ni moglo odzvati vabilu, tako je na turnirju sodelo-valo le 10 ekip. Tekmovanje se je začelo z jutranjim prigrizkom in žrebom, nato so se balinarji podali v boj za pokale, medalje in privlačne nagrade. Predtekmovanja so potekala na baliniščih na Barki, Misličah, Gradiščici in v Vremah, finalni del pa na Barki. Po celodnevnem tekmovanju je v tekmi za tretje mesto ekipa Vrem (Bojan Škalc, Edi Drobnjak, Stojan Rožanc in Jože Kuk) s 13 : 2 prepričljivo premagala ekipo Javorja (Zdravko Valenčič, Franci Urh, Franci Malečkar in Jože Sluga). V zelo napetem fi-nalu pa je domača ekipa Barka (Boštjan Polh, Aleksander Polh, Mitja Polh in Bojan Čepar) s 13 : 5 premagala ekipo Tabor iz Materije (Stanko Križman, Bojan Renko, Branko Novak, Stanko Šiškovič in Albin Hrvatin) in poskrbela, da je pršut, ki je bil seveda glavna nagrada, ostal doma.Nekateri balinarji so se po slastnem kosilu pomerili tudi v po-samičnih disciplinah - v bližanju v krog in v zbijanju balinčka. Tretje mesto v bližanju v krog je pripadlo Radku Ivančiču iz Ostovice, drugo mesto Zdravku Valenčiču iz Javorja, najboljši bližač pa je bil Jadran Ivančič iz Gradiščice. V zbijanju balina

je tretje mesto zasedel domačin Aleksander Polh, drugo Elvis Drožina z Mislič, naj zbijalec pa je postal Lado Fatur iz Obrova. V večernih urah je sledila podelitev pokalov in nagrad. Ude-leženci pa so se potem poveselili z domačim harmonikarjem Mitjo ob kapljici rujnega in zmagovalčevem pršutu.Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli h kvalitetnejši izvedbi turnirja, še po-sebna zahvala gre sponzorjema KS BARKA in Mesnica PRUNK Lokev ter Suzani in Duški za njihovo pomoč.

Boštjan Polh

Foto

: DU

ŠKA

PO

LH

38

Športno društvo Hitre noge Senožeče je v nedeljo, 8. 4. 2012, organiziralo 12. tek v Senožečah. 106 udeležencev, 10 pohodnikov in 96 tekačev in tekačic se je pomerilo na razgibani in zahtevni, 11 km dolgi progi po okoli-ških gozdovih. Start je bil na Curku, 1 km od gostilne Stari grad. Pot je tekla do vasi Laže, skozi vas, po gozdni poti do Jelenj in nazaj v cilj na prireditveni prostor gostilna Stari grad. Letos je vreme kljub slabi napovedi zdržalo do konca, tako da so bili organizator in udeleženci senožeškega teka zadovoljni. Najhitrejši je bil Jernej Šemrov AD Kladivar Celje s časom (38.03), drugi Tomaž Ferjančič (39.07), tretji pa Kristijan Ipavec s časom (39.46). V ženski konkurenci je zmagala Neja Kršinar Jur (45.30), druga je bila Valentina Bonani Trst (45.58 ), tretja pa Katja Bele iz Pivke (47.22).KOLEKTOR LIV je bil tudi letos generalni (glavni) sponzor prireditve.Vsi udeleženci, tako teka kot pohoda, so prejeli majico in bili nagra-jeni s praktičnimi nagradami (srečelov), ki so jih prispevali še drugi, številni sponzorji teka. Okrepčali smo se s pasuljem in sadjem.

Veselko Španić

šport

Konjeniški klub Štjak združuje člane iz različnih občin (Sežana, Divača, Ajdovščina …), različne starosti in različnih interesov. Vsem pa je skupna velika ljubezen do konjev. Glavna dejav-nost kluba je trening dresurnega jahanja in priprava jahačev na tekmovanja ter klasična šola jahanja.V septembru 2012 je Center konjeniškega športa Celje povabil jahače na dan odprtih vrat. Predsednik kluba in trener Pavle Štemberger je s tem obiskom želel predstaviti svoje mlade jahače Blaža Lokarja, Freido Sossi in najmlajšo Marjano Gerželj.V Celju so se predstavili z dresurnim jahanjem. Jahali so mešano četvorko z lipicanci in predstavili šolo nad zemljo (levado, pesado, curbeto). Člani Konjeniškega kluba Štjak se zahvaljujejo Centru konjeni-škega športa za vabilo in Deželni banki Slovenije ter Zavaro-valnici Adriatik Slovenica za finančno podporo.

Dragica Gerželj

39

»To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje.« Začetek novega šolskega leta je poseben dogodek – polni novih pričakovanj, želja in ciljev stopamo v šolo učenci, starši in delavci šole. Med poletnimi počitnicami so pridne roke našega hišnika in čistilk poskrbele, da smo pouk začeli v prepleskanih in skrbno počiščenih prostorih. Pa tudi novih pridobitev smo se razveselili: sodobne opreme v nekaterih učilnicah, prenovljene likovne učil-nice, interaktivne table pa še nekaterih drugih stvari. Spodbudno je dejstvo, da letos obiskuje našo šolo kar 17 učencev več kot lani in tako imamo tudi en oddelek več v primerjavi z lanskim letom. Dobri materialni pogoji za delo nam omogočajo kakovostno iz-vedbo našega programa, ki ga skupaj z učenci in njihovimi starši želimo izvajati tako, da bodo učenci poleg znanja pridobili tudi omiko in zavedanje, da je v življenju pomembno sodelovanje, prijateljstvo, solidarnost, odgovornost, ekološka ozaveščenost in druge vrednote, ki ne smejo biti pozabljene. Tudi v prihodnje bomo ob naši temeljni nalogi – to sta vzgoja in izobraževanje, prispevali h kulturnemu utripu naše občine in se

povezovali z drugimi akterji v okolju, ki lahko naše delo dopolnijo in popestrijo. Naša prizadevanja bodo usmerjena tudi v to, da bi šola postala stičišče medgeneracijskega sodelovanja. Učenci in učitelji bodo načrtovali konkretne dejavnosti, da bi v šolo privabi-li starejše občane in preko njih spoznavali navade, običaje iz preteklosti. V mesecu oktobru pa bomo v sklopu projekta Simbi-oza odprli vrata občanom, ki bi želeli pridobiti znanja s področja uporabe računalnika. S skupnimi dejavnostmi bomo utrdili zavedanje o vseživljenjskem učenju in bogastvu medgeneracij-skega sodelovanja. In ob tej misli se najlepše zahvaljujem našim občanom prostovoljcem, ki so ob začetku šolskega leta poskrbeli za varnost in usmerjanje udeležencev ob novi prometni ureditvi pred šolo v Divači in sicer: Dušanu Peterlinu, Mateju Bezeljaku, Zdravku Družini, Jožetu Perhavcu in Mirjam Frankovič Franetič.Učencem in njihovim staršem želim prijetno in uspešno šolsko leto. Vabim občane, da nas obiščejo na naših prireditvah in drugih povabilih.

Damijana Gustinčič, ravnateljica

šola

V ponedeljek, 3. septembra, so se ponovno odprla šolska vrata tudi v Divači. To je bilo prav posebno popoldne za letošnjo ge-neracijo prvošolcev, ki šteje kar 44 otrok, in sicer 5 iz Vrem, 10 iz Senožeč in 29 iz Divače. Prvošolčki so ponosno prikorakali v šolo, polni pričakovanj, vznemirjenja, upov in želja, nekateri malce prestrašeni pred novim in neznanim, drugi ponosni in korajžni. Letos so se skupaj s starši zbrali v večnamenskem prostoru na centralni šoli. Učiteljice in učenci šole smo jim pripravili prijetno dobrodošlico. Posebej so jih pozdravili ravnateljica Damijana Gustinčič, župan Drago Božac in policist Janko Šenkinc in jim za-želeli srečno, uspešno in varno šolsko leto. Sprejem so popestrili pevci in pevke otroškega pevskega zbora pod mentorstvom Ade Škamperle. Učenci dramskega krožka pod mentorstvom Tanje Trebec Benedejčič in Anje Abram so jim odigrali igro Če-pica sreče in našim prvošolcem zaželeli srečo. Otroci so budno

spremljali program, vse dokler jih niso razredničarke povabile na sladko presenečenje v jedilnico, še prej pa so s skokom čez vrvico dokazali svojo zrelost za vstop v šolo. Posladkali so se s torto gosenico, fotografirali in še malce pokramljali. Prav gotovo je prvi šolski dan eden tistih, ki si ga zapomnimo za vse življenje, saj pomeni začetek neke nove poti, na katero enkrat vstopi prav vsakdo. In vsi delavci šole ter obeh podružnic želimo našim najmlajšim učencem čim več znanja in nepozabnih spominov.Prvošolci, novo šolsko leto vas pričakuje – prepustite se raziskovanju vsega lepega.Tone Pavček pravi takole: »A male glave rastejo vneto, prerastejo z letom male rokave, male težave, male besede, male stezice … Nekoč je majhnega konec. In napoči veliko.«

Nives Skuk in Monika Rebec

40 šola

V letošnjem šolskem letu je OŠ dr. Bogo-mirja Magajne Divača s svojim progra-mom, ki sta ga oblikovali šolska svetoval-na delavka Barbara Skalec in ravnateljica Damijana Gustinčič, uspela na natečaju programa Popestrimo šolo, ki ga financi-rajo poleg Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, še Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij ter Evropska unija – Naložba v vašo prihodnost. Vesela novica je ta, da so dejavnosti, ki se izvajajo iz tega progra-ma, brezplačne. Poleg tega pa program zagotavlja popestritev obveznega vzgoj-no–izobraževalnega programa in pome-ni dodatno vrednost pri izobraževanju

naših otrok. Kar precej ur je namenjenih učni pomoči učencem, ki jo potrebujejo in medvrstniški pomoči. Tekom leta se bodo v popoldanskem času izvajale tudi matematične in naravoslovne delavni-ce, preizkusili se bomo v raziskovalni in podjetniški dejavnosti, urili se bomo za medvrstniške mediatorje ter »z žlico po svetu« raziskovali, kaj so jedli naši »nonoti in none«. Nekatere od naštetih dejavnosti se bodo izvajale tudi med počitnicami, in sicer: v jesenskih počitnicah na podru-žnični šoli v Senožečah, v novoletnih in zimskih počitnicah na matični šoli v Divači in med prvomajskimi počitnicami na podružnični šoli v Vremah. Ure učne

pomoči in nekatere dejavnosti se bodo izvajale v začetku poletnih počitnic, ven-dar vse po predhodnem dogovoru. Poleg zgoraj naštetega bomo izdelali šolski kal in v spomladanskem terminu sodelovali v medgeneracijskem učenju. Gledališka šola bo zaživela tudi v tem šolskem letu z novimi igralskimi izzivi. Z zgoraj naštetimi dejavnostmi želimo spodbuditi zanimanje učencev za raz-lična področja ter nadgraditi že obsto-ječi program in ponudbo šole. Skušali bomo izboljšati razgledanost in funkci-onalno pismenost naših učencev in jih usposobiti za kritično razmišljanje.

Lucija Prihavec

Septembra smo, že dobro navajeni na nove prostore, zakorakali v novo šolsko leto. Dve skupini prvega starostnega obdobja, dve kombinirani skupini in tri skupine drugega starostnega obdobja smo zasedli sedem od osmih igralnic novega vrtca. V sodobno opremljenih prostorih pote-ka pester program, ki vsak dan zaposli preko 120 otrok. Dejavnosti z različnih področij potekajo v igralnicah in dveh večjih, večnamenskih prostorih. Pred-vsem spodnji, ki je primeren za gibanje,

omogoča pestre gibalne dejavnosti, ki so za otroke izrednega pomena. Otroci se z gibanjem sproščajo in razvijajo pomembne gibalne sposobnosti in spretnosti.Velika pridobitev je tudi kuhinja, saj ni potreben več prevoz hrane iz Sežane. Prav te dni pa zaključujejo dela na prometnih poteh in igrišču vrtca, ki bo za otroke velika pridobitev. Žal bomo na uporabo igralnih površin morali še malo počakati, saj mora na vseh delih, ki so pokriti z zemljo, zrasti trava.

Izteka se mesec september, ki mu v vrtcu pravimo uvajalni mesec. Skupine otrok so zaživele v vsej ustvarjalnosti, igrivosti in razigranosti. Tudi novi otroci so se na nas in način življenja v vrtcu že dobro navadili.Oktober začenjamo s tednom otroka. Letos ga bodo zaznamovale naravoslov-ne dejavnosti. Kaj vse bodo pri tem spo-znali in ugotovili, pa izveste v naslednji številki Glasnika.

Vlasta Perhavec

41

Letošnja kačišnica, ki se praznuje v počastitev malega šmarna oz. Marijinega rojstva 8. septembra v Kačičah-Paredu se je pričela z odprtjem fotografske razstave na turistični kmetiji Vrbin v Paredu z na-slovom Kačiče – vas nad Davorjevo jamo.Z bogatim fotografskim in drugim do-kumentarnim gradivom se predstavljata dva domača avtorja, oba iz Kačič – Pare-da. Pisateljica, raziskovalka in publicistka Klelija Potokar, ki raziskuje zgodovino domačih vasi že dobrih 15 let in je avtorica treh obsežnih domoznanskih knjig (Kačiče na Krasu (2005), Vremska dolina med Krasom in Brkini (2008) in Divača na stičišču poti (2010) je na slav-nostnem odprtju razstave na predvečer malega šmarna predstavila obsežno zgodovino vasi Kačiče, medtem ko je mladi 32-letni jamar JD Hrpelje Kozina razstavil fotografije Davorjevega brezna, ki leži nad vasjo Kačiče. S tem so tudi proslavili 672. obletnico prve pisne omembe vasi Kačiče in žegnanja oz. opasila, poimenovanega kačišnica.»Praznovanje kačišnice je bilo za vas velikega verskega, gospodarskega, kul-turnega in prosvetnega pomena. Pisalo se je leto 1340, ko sta brata Friderik in Herman za 300 mark srebra, ki sta jih dala goriškemu grofu Albertu, dobila v zastavo grad Švarcenek (v Podgradu pri Vremah) in mitnino v Kačičah, ki se pobira na dan Marijinega rojstva. Mitnino so plačevali potniki za tovore in vozove, katere so prevažali skozi mi-tnico v Kačičah v Istro in Koper. Ljudje so na dan malega šmarna, 8. 9., prazno-vali žegnanje, proščenje v spomin na rojstvo Matere Božje. Njo so izbrali za zaščitnico. K njej so romali od vsepo-vsod, molili in jo prosili za dobro letino,

zdravje, preživetje in podobno. Njej je na zvončinici kačiške cerkve vklesana zahvala neznanega romarja iz leta 1784. Že v listini s prvo omembo Kačič iz leta 1340 omenjajo pobiranje mitnine, ki se je pobiralo ob žegnanju na dan Mariji-nega rojstva. Tako vas Kačiče praznuje letos 672 let prve pisne omembe vasi in prve pisne omembe žegnanja. Ljudje so žeganje poimenovali kačičnico (po vasi Kačiče) in pozneje kačišnico. Skozi vas so šle pomembne trgovske poti. Vas je slovela po božjepotni cerkvi Mariji-nega rojstva in velikih sejmih. Ta dan so sovpadali tudi sodni zbori, kjer so razsojali pritožbe in pravde kmetov. Na dan malega šmarna so ljudje plesali in se družili,« je poudarila Potokarjeva.Do 2. sv. vojne je bilo praznovanje kačišnice še mogoče s sveto mašo, sejmi, druženjem ljudi pri cerkvi in plesi. Praznovanje po 2. sv. vojni je zbledelo, a nikoli popolnoma zamrlo. Pred 10-imi leti ga je zopet obudilo domače Kulturno

turistično društvo Mejame z domačinko Andrejko Cerkvenik. Zadnja leta se je praznovanje pri cerkvi opustilo in se preselilo drugam in to z vsebino, ki ne ohranja bogastva tega ljudskega običaja.Na kulturnem programu ob odprtju raz-stave, ki naj bi se preselila še po drugih krajih divaške občine, in prav bi bilo, da bi jo videla tudi tržaška javnost, so so-delovali: cerkveni pevski zbor Rodik pod vodstvom Edija Raceta, pevka Manja Miklavčič in harmonikar Klemen Škerlj.Prireditev, ki jo je povezoval Matija Poto-kar, se je nadaljevala ob prijetnem druže-nju ob zvokih diatonične harmonike, za katero je poprijel tudi avtor fotografske razstave Davor Mesarec, pa ob dobrih kulinaričnih dobrotah. Omeniti velja do-natorje prireditve, ki so omogočili odprtje razstave. To pa so: KS Divača, AMD Divača, Kmetija Vrbin, odvetniška pisarna Denis Zobarič, Studio Meander Stojan Lipolt, Vinska klet Aleksi Jakomin in domačini.

Olga Knez

iz zgodovine naših krajev

Foto

: OLG

A K

NEZ

7. septembra je bilo na Domačiji Vrbin v Paredu odprtje razstave KAČIČE VAS NAD DAVORJEVO JAMO, ki so jo pripravili Davor Mesarec, Klelija Potokar in Matija Potokar. Na razstavi so bile razstavljene fotografije o Davorjevi jami in o zgodovini vasi Kačiče. Davorjeva jama je bila odkrita leta 2009. Razprostira se 220 m pod vasjo Kačiče v smeri proti Škocjanskim jamam. Jamo je odkril jamar in član Jamarskega društva Hrpelje - Kozina Davor Mesarec. Pri raziskavah so mu pomagali tudi jamarji iz sekcije Eugenio Boegan v Trstu (Com-missione grotte Eugenio Boegan). Da-vor Mesarec je o tem odkritju povedal:

»Med Rodikom in Kačičami se razpro-stira podolgovata dolina, okoli 1500 metrov dolga in 300 metrov široka, kjer so nekoč ponikali potoki. O tem pričajo številni udori, zaliti s flišnim blatom, ki so zaradi vsipanja zemlje iz leta v leto manj opazni. Tu je po površju tekel tudi Kranjski potok, ob katerem je nastala vas Kačiče. Raziskovanje tega terena je po dolgih letih obrodilo sadove in tako nam je uspelo najti skrit vhod v jamo. Špranja je bila najdena v najožjem delu doline med cesto Kačiče-Rodik in žele-znico Divača-Koper na območju njiv in travnikov lastnikov iz Kačič, imenovano Pod jezerom.

Špranja je merila 10 krat 10 m in iz nje je močno pihalo v izmeničnem intervalu. Kar enodnevna akcija je bila potrebna, da smo odkopali prehod, ki smo ga kasneje zaradi padajočega kamenja podprli z gradbeno konstrukcijo in si omogočili varen dostop.Vhodno brezno z ostrimi stenami je globoko 20 metrov. Konča se z ovalnim dnom 7 krat 4 m, ki mu sledita dvome-trski spust in poševen meander, razšir-jen v dolžini šestih metrov. Za njim se nadaljuje niz plitvih brezen, globokih 3-7 m, ki jih povezuje vijugast rov. Tako pridemo do ožine, za katero se odpre prva večja razširitev v 30 metrov

42

globoko brezno. Po nekaj metrih hoje prispemo v prečni meander, pod kate-rim zija previs v Kačiški lord.To je najgloblja vertikala v jami in z dobrimi 60 metri globine v najkrajši raz-dalji velja za najgloblje notranje brezno, od tod izvira tudi ime. Brezno je široko 10-15 metrov in zaradi akustike se v njem dobro sliši ropot vlaka s površja. Od dna nas 10 metrov dolg meander vodi v Arkadno dvorano, ki je največji prostor v jami 80 krat 30 m, in se strmo spušča v globino. Kakih 70 metrov daleč se na desni strani meandra za kapniki skriva lepo zasigan rov, poimenovan Drobne lepote, ki ga krasijo majhni kristali v obliki koral.V prej omenjeni Arkadni dvorani imamo več nadaljevanj, za katere si bo treba vzeti kar nekaj časa in jih podrob-neje pregledati. V kotu, kjer se prostor zoži, smo razširili ožino nad manjšo lužo, nad katero je bil le nekaj centime-trov visoko manjši prehod, iz katerega je po večjih neurjih močno pihalo. Dolg je sedem metrov in je delno zalit z vodo, za njim pa se odpre nova raz-širitev v obliki kanjona, ki nas pripelje do vodnega toka z rodiške strani ter odtoka proti Kačičam.Pritočna smer proti Rodiku je dokaj viju-gast meander, ki smo ga zaradi akvarel-no temne obarvanosti poimenovali Kar-bonski meander. Le nekaj metrov nad

njim se strmo dviga rov v fosilni del, ki je eden najlepših v jami. Imenovali smo ga galerija Kalcitna tramontana. V njem vladajo krasni stalaktiti in stalagmiti, ponvice s kristali in zanimive skupine helektitov. Tik pred koncem rova med kristalnimi tvorbami kraljuje orjak s 30-centimetrsko postavo, ki velja za enega najdaljših znanih helektitov v Evropi.Od prej omenjenega križišča v odtočno smer gremo skozi 400 metrov dolg meander Tihe vode, ki ga krasi veriga manjših jezerc, do sedem metrov glo-bokega brezna, v katerega pada slap. Nadaljnjih sto metrov se jama stopnjuje kot prej do manjšega sifona, nad kate-rim se odpira kamin. Visok je 20 metrov in iz njega pridemo v 70 metrov dolg vodoraven rov - Rov ledenih rož. Ime je dobil,ker je lepo obdarovan s koloni-jami prozornih kristalov raznih oblik, spominjajočih na zmrzal, ki se pozimi ustvarja na steklu. Ta tvorba pokriva tla in stene.Spodnji sifonček je bil preplavan dober meter in kasneje tudi širjen, tako da za prehod ni več potrebno potapljanje. Za njim se spet odpre razširitev do nove večje dvorane, ki smo jo poime-novali Dvorana malega šmarna. Ime izvira po lokaciji, ker se prav tukaj nahajamo nekako dvesto metrov pod cerkvijo Marijinega rojstva v Kačičah. Zanimivost te dvorane je, da njena tla prekriva siva mivka, stene in obrobje pa rjava siga z belimi stalagmiti. Iz nje na desni strani vodi večji fosilni rov, ki še ni raziskan, ker ga prekine brezno, ob katerem bo treba napeljati prečko. Leva stran pa vodi v 30 metrov glo-boko brezno, kjer na dnu naletimo na nov, večji potok, kar pomeni, da smo najverjetneje pridobili pritok iz ponora Mejam pri Danah.Odtočna smer je zanimiva kombinacija aktivnega dna in fosilnih sten ter stropa meandra, lepo obarvanega v črno barvo, s katerega rastejo beli kapniki. Beneški meander je dobil ime, ker je podoben beneškim ulicam, kjer so tla zalita z vodo, s strani pa jih krasijo razne arhitekturne lepote kot na tem mestu razgibana zasiganost. Postopoma se spušča v globino z jezerci in manjšimi slapovi vse do dvorane sifonskega jezera. To jezero na globini 280 metrov meri približno 20 krat 20 m, globoko pa je 15-20 metrov.«V prem letu raziskovanja so jamarji izmerili 1,2 kilometra jame, do sedaj pa še 1,8 kilometra. Med raziskovanjem

so naleteli na dva vodna toka, eden je hudournik, ki doseže razliko vodostaja dva metra, drugi pa je stalni vodni tok, ki prihaja s področja Brkinov in odteka v smeri doline Glinščice. Odvzet je bil vzo-rec vode in poslan na univerzo v Trst, kjer je analiza pokazala, da gre za čisto pitno vodo, kar je v tem delu Slovenije velika redkost, saj skoraj vsi podzemni vodni viri imajo vpliv onesnaženosti civilizacije iz površja.Jama je do sedaj druga najgloblja na območju med Divačo, Ilirsko Bistrico in morjem. Iz nje je možen dostop iz stare fosilne jame v jamo z aktivnim podzemnim vodotokom neoporečne podtalnice.Raziskave Davorjeve jame se nadaljuje-jo. Trenutno se odpira še en vhod, tokrat na kontaktu laporja in apnenca kakšen kilometer stran ob strugi Globokega potoka. Upati je, da bodo jami nekoč povezani in tako bo vzpostavljen še en nov jamski sistem v tem delu Slovenije.Odkrtije Davorjeve jame dokazuje, da skriva podzemni svet krasa še mnogo čudes, ki jih bodo skrbni jamarji še našli. Tudi to odkritje se bo zapisalo v zgodo-vino jamarstva.Vir: - Ustni vir, Davor Mesarec - Grotte Davor, Progressione 56

Commissione grotte Eugenio Boegan, Trst,2009

Klelija Potokar

iz zgodovine naših krajev

Foto

: PET

ER G

EDEI

Foto

: PET

ER G

EDEI

43

Tako je začel, pred več kot sto leti, pesem svoji vasi Mohor Krlinov. In jo ohranil za zanamce.Moj spomin na njenega pol stoletja (od 1960 do 2010) ohranja spomine drugače, po svoje. Nekega dne se nenadoma zaveš, da je vas, ki jo hraniš v spominu, pravzaprav le tvoja podoba daljne preteklosti. Spomin dela selekcijo. Ohranja tisto, kar je bilo obar-vano s čustvi, in pozablja marsikaj, kar ni bila osebna izkušnja. Nekega deževnega tedna, primernega za listanje spominov, sem se odločila in se sprehodila skozi moj čas in nastal je zapis. Moji najzgodnejši spomini na Barko, mojo rodno vas v Brkinih: ozke, kamnite in pogosto blatne vaške poti, obdane z visoki-mi, tesnobnimi zidovi dvorišč, posute s posušenimi kravjaki, s tesnimi gasami med hišami – meko za naše otroške igre. Kolovozi, obrasli z grajami, ki kot lovke vodijo iz vasi. Poleti zadušljivo prašni, spomladi in jeseni blatni in polni luž, pozimi zasuti s snegom. Kolone govedi, ki zjutraj zvončkljaje odhajajo iz vasi in se v mraku vračajo mimo kalov, v nasprotni smeri. Za njimi mi otroci, ki na paši nabiramo različne izkušnje in spre-tnosti. Vaščani, ki z grabljami, vilami, seponi, srpi, motikami, kosami na ramah, odhajajo na polja in v senožeti. Se srečujejo, ogovarjajo, poklepetajo, tudi dogovarjajo za izmenjave žrnad. Ropotajoči vozovi, ki jih, dan za dnem, mukoma vlečejo voli ali krave, priganjane z biči njihovih lastnikov. Spomladi, še preden ozeleni narava, za njimi proti njivam najprej potujejo koši gnoja, nato plugi in brane, s katerimi vaščani z živalmi pripravljajo njive za setev. V poletnih pripekah, oviti v dehteč vonj sena, za vpregami proti vasi stokajo visoko naloženi vozovi sena ali žita. Dan za dnem, neutrudno. Med jesenskimi meglami in deževji škripaje v vas potujejo vozovi drv, grozdja, sadja, poljščin, listja. Pozimi vozovi prenehajo s svojo škripajo-čo pesmijo. Vas za nekaj mesecev potone v tišino.Spomin na jesenski čas na Barki prikliče podobo gobarjenja, z večernim rezanjem nabranih jurčkov, natikanjem rezin na žice, kjer se, napeti pod stropom kuhinje, nato sušijo, do-kler ne skrivaj odpotujejo do Trsta. Prikradejo se tudi druge podobe: ribanje zeljnatih glav in repe, mletje grozdja ali jabolk, pobiranje in prebiranje sadja, krompirja, pese korenja, kolerabe, zelja, ruženje koruze in kostanjev, trganje, ruženje in sušenje fižola, graha. Poraja se tudi slika žetve, sklonjenih hrb-tov žanjic in cepinov, s katerimi možje mlatijo žito, ženske pa razprostirajo ponjave in trosijo nanje pšenico, rž, oves, ki jih skrbno čuvajo pred dežjem. Veliko gibanja – raznih aktivnosti zapolnjuje ohranjeno podobo jeseni na vasi.Spomin na zimo prežemajo nič kaj prijazni spomini na težavno pot do šole na Misličah, na utiranje globokih gazi v snežni belini. Na nove zvoke, na koline. Vedno se umikam, ko je doma čas za to opravilo. Da ne bi slišala cviljenja, si zati-skam ušesa in se zakopljem globoko v posteljo ali odidem k sorodnikom na obisk, dokler ni vse končano. Od večine ostalih opravil ob tem »prazniku« sem odmaknjena. Včasih pomagam spirati čreva, zavezovati klobase ali rezati slanino pred cvrtjem. Dvakrat na zimo se to dogaja v naši hiši. Ostala zimska opravila so v spominu zapisana kot prijetnejša: pletenje košev, izdelovanje grabelj, kosišč, toporišč, kosirjev, vil in kake igrače zaposluje očeta. Mati včasih prede, več pa plete, šiva, krpa. Nekateri vaščani ob večerih vadijo gledališke spretnosti in spomladi nam na vaških dvoriščih odigrajo svoje predstave: Via mala, Veriga … Spomin na večere prikliče še druge glasove: moške pogovore ob lupljenju kuhanih kostanjev. Vroče debate se razvnemajo ob temah: koliko prstov je bil debel špeh zaklanega prašiča,

pa kdo med dedci je pravi dedec, ker je premagal tega in tega, dvignil toliko in toliko …Tja do pomladi, ko se ritem opravil začenja vrteti v novem krogu.Del moje mladosti prežemajo spomini na prihode »ciganov« v vas. Na Barko prihajajo peš mimo naše hiše, navadno posa-mično. Morda sploh niso cigani. Včasih prosijo hrano, sicer prerokujejo, popravljajo marele, brusijo nože in škarje, ponuja-jo svoje zidarske usluge, prodajajo oljčne veje. Zvečer poprosi-jo za streho nad glavo in prespijo na našem seniku ali v stelji. V nedeljo, ki je gospodov dan, delo zastane. Dopoldne se večina vaščanov v pražnjih oblekah napoti k maši. Ob praznikih v proce-siji hodimo skozi vas, od okrašene postaje do postaje in molimo. V nedeljskih popoldnevih se moški zberejo pri barlanju, ženske opravijo obiske, ki jim moški pravijo »prodajanje česna«. Otroci se ob igrah zbiramo zdaj tu, zdaj tam in »obdelujemo« vso vas.Rabote se tudi hranijo v spominu. Po zvonjenju, ki nazna-ni dogovorjeno uro, se moški zberejo, glasno razpravljajo, se tudi prerekajo, nato pa skupaj očistijo blatne kanale ob poteh, jih posujejo z gramozom, rešijo vaške kale odvečnega blata, posekajo razrasle graje ob poteh, skidajo ali splužijo vaške poti ali pozidajo razrušene zidove ob skupnih vaških stavbah. Pred opasilom, vaškim praznikom, vsako leto znova, pospravijo in pometejo vso vas.Šele kasneje, okrog 1965. leta, se v mojem spominu pojavijo ropotajoči stroji. Pravzaprav so to prve vespe in čudni motorji, ki se jih držijo čolni (šulni). Z njimi prihajajo v vas Italijani. Med njimi tisti vaščani, ki so se v različnih kriznih časih odselili v Trst. Nekateri prihajajo uradno, drugi tiho, skrivaje, tako kot je pač kdo odšel iz vasi čez mejo. V naslednjih letih zahrzajo v vasi tudi prvi konji in malo kasneje zabrnijo prvi avtomobili in zarohnijo prvi traktorji. Vsi verjamemo, da se pričenja razvoj, ki vodi v podobo, ki jo vas Barka ponuja pol stoletja kasneje.POL STOLETJA JE MINILO in tako moj spomin dela približen zbirnik, od domačije do domačije in beleži spremembe v vasi.

Op.: V letu 2011 se je število prebivalcev z novo priseljenimi vaščani dvignilo, kar v zgornji mini statistiki ni vključeno.Zanimalo me je, katere domačije so v tega pol stoletja zažive-le in katere so propadle. Življenje vasi je nedvomno drugač-no. Drugačni so tudi odnosi med ljudmi. Nove tehnologije in načini preživetja so prinesli nujne posledice. Vas je dobila v teh desetletjih veliko novih priimkov in veliko starih (iz časa, ki se ga sama spominjam) se je izgubilo. Najbolj opazna sprememba je seveda pogojena z biološkimi vzroki. Stara, najstarejša generacija (iz mojega spomina) – stari očetje in matere, sem jih imenovala, je pomrla. Pomrla je tudi večina njihovih sinov in hčera (naših očetov in mater).

VAS BARKA okrog leta 1960 2010Stalno naseljene hiše: 56 29Občasno naseljene domačije – vikendi: 1 15Število stalno naseljenih oseb: 275 75Prazne hiše (podrte): 2 11Prodane hiše: / v vasi 5, priseljencem 4Obnovljene hiše: 2 25Nove hiše: 2 10Povprečno št. članov v družini: 5 2,5Št. oseb, starih nad 70 let: 75 18Število otrok in mladine: okrog 80 otrok 4, mladine 15

iz zgodovine naših krajev

44

Ostali vzroki sprememb so bolj ekonomske in družbeno-poli-tične narave. Naša generacija, »povojna boom generacija«, se je večinoma izselila iz vasi. Odšli smo, v skladu s takratnim druž-benim trendom, v šole in mesta. Le malokateri se je nato vrnil domov. V zadnjem desetletju se na vas vračajo nekateri naši otroci in skušajo obnoviti, kar v teh desetletjih še ni dokončno propadlo.

KAJ JE ŠE SPREMENJENO?Kolovozi v gozdovih so v tem času dobili mnoge nove brate. Poti na polja in travnike so izgu-bile svoje graje in zredile so se. Zarasle so se bližnjice, ki so vo-dile čez travnike. Vaške poti so se skrile pod asfaltno prevleko. Zapustile so jih gase in blato. Hiše so se na novo oblekle in si nadele moderne klobuke. Vozovi so dobili gumijasta kolesa in traktorje. Vaščanov z orodji na ramenih ni več na poteh. Izginili so kravjaki s poti in dvorišč. Izginile so tudi krave iz vasi. Vaščani vodo zajemajo na pipah in svetijo si s svečami, ko so postoterile svojo moč. Cigani ne ponujajo več svojih drobnih uslug. Vsaj peš ne prihajajo v vas. Tudi vaščanov, ki odhajajo k nedeljski maši, ni več in skoraj ni več otrok, ki se igrajo na vasi. Zimske večere je napolnilo utripanje TV-spre-jemnikov, ki sili skozi okna hiš. Ropot avtomobilov, traktorjev in druge mehanizacije se je po-deseteril. »Dvorišča so pomete-na in cesta je gladka,« bi rekla Ela Peroci. Energija se pridobiva iz obnovljivih virov. Gozd za-rašča travnike in polja, njive, ki so postale travniki. Začenja se nov, tokrat »trajnostni razvoj« podeželja. Število kmetov se je več desetkrat zreduciralo. Kmetovanje je postalo dopol-nilna dejavnost. Nekaj kmetov v vasi še intenzivno izkorišča večje površine zemlje in se tako preživlja. »Vse je v najlepšem redu,« bi zapisala Perocijeva, »le ljudje so izginili in nevest primanjkuje,« dodajam jaz.

Cvetka Skok

Zaradi napadov na domače živali so ljudje stoletja preganjali velike zveri, kar je pripelja-lo do ohranitve zgolj zdesetkanih ostankov njihovih nekdanjih populacij na določenih območjih. Zmanjšanje števila konfliktov med velikimi zvermi in rejci drobnice je torej zelo pomemben pogoj za ohranitev teh zavarova-nih živalskih vrst, hkrati pa bo ugodno vplival na razvoj živinoreje. Najboljši način za prepre-čevanje napadov na domače živali je pravilno gospodarjenje s čredami, ki ne smejo nikoli ostati brez nadzora. To zagotavlja kombinacija različnih ukrepov: uporaba ograj, prenočeva-nje v oborah za živali, uporaba pastirskih psov in psov čuvajev ter pastirski nadzor. Poznamo dva tipa ograj s prisotnostjo električnega toka: fiksne in mobilne. Fiksne ograje so finančno upravičene na pašnikih, kjer nameravamo izvajati pašo daljši čas. Običajno uporabimo lesene stebričke in kovinsko žico. Slabost tega tipa je v tem, da je težko postaviti ustrezno visoko ograjo, ki zagotavlja varnost pred zvermi, med vzdr-ževanjem pa moramo biti zelo pozorni na odpravljanje šibkih točk.Pri postavljanju ograje je potrebno upošte-vati 46. člen Pravilnika o varstvu gozdov, ki prepoveduje »zasekovanje, lupljenje, zarezo-vanje, vrtanje, zažiganje ali drugo poškodo-vanje drevja in grmovja, razen takrat, ko so ta potrebna zaradi spremljanja stanja in razvoja gozdov, gospodarjenja z gozdovi ali znan-stveno-raziskovalnega dela.« Fiksne ograje moramo postaviti tako, da postavljajo čim manjšo oviro za migracije divjadi. Ograje s prisotnostjo električnega toka omogočajo uspešno kontrolo domačih živali in preprečujejo njihovo uhajanje iz pašnika, hkrati pa so najboljše sredstvo za prepreče-vanje vdora velikih zveri in divjega prašiča na kmetijske površine. Za ustrezno varovanje pred napadi so uporabne tako žičnate elektroograje kot tudi elektromreže. Pomembna je predvsem višina ograje (160 cm), pokošenost travne ruše na mestu postavitve ograje in napetost mreže med količki. V primeru uporabe žičnatih elektroograj je pomembno tudi število žic (min 7). Pri postavljanju moramo paziti, da zaradi prevelike razdalje med količki spodnja žica ne poteka previsoko nad zemljo (maks. 15 cm) in da se ta ne dotika morebitnih objektov na tleh, kot so na primer skale. Pozorni moramo biti tudi na ustrezno ozemljitev, uporabo ustre-znih izolatorjev in na pravilno izvedbo vrat, ki morajo prevajati električni tok. Ker lahko kot vir energije uporabimo 12-V-ni avtomobilski akumulator oz. sončne celice, je mogoče tako elektromreže kot tudi elektroograje postaviti tudi na od naselij oddaljenih pašnikih. Nape-tost v žicah nikoli ne sme pasti pod 5000 V. Po postavitvi mora biti ograja neprestano pod

napetostjo, sicer zverem omogočimo iskanje šibkih točk v ograji. V okviru projekta SloWolf poskušamo zato opremiti najbolj prizadete rejce z ustrezno visokimi mobilnimi električnimi mrežami. Pogoj za dodelitev teh mrež je, da mora biti drobnica v njih zaprta vsaj v nočnem času, ko praviloma prihaja do napadov volkov. Z veliko vloženega truda smo k sodelovanju pritegnili več rejcev drobnice iz območja pojavljanja volka, pri katerih so se v prete-klosti škode redno pojavljale. Pri teh rejcih smo pašnike opremili z varovalnim kom-pletom, ki vključuje visoke električne mreže (višine 145 ali 170 cm), baterijski pašni aparat, ozemljitev za pašni aparat in merilec napetosti toka v električni mreži. 5 komple-tov je bilo financiranih iz sredstev projekta SloWolf, 2 pa sta bila kupljena iz javnih sredstev, namenjenih vlaganju v gozdove. V letu 2011 ni prihajalo do škod pri rejcih, ki so brezplačno dodeljene električne mreže (višine 145 ali 170 cm) uporabljali v skladu s priporočili. Rejci so z učinkovitostjo električ-nih mrež zadovoljni, hkrati pa opozarjajo, da postavljanje električnih mrež ter večerno zapiranje in jutranje spuščanje ovac nazaj na pašnik predstavlja dodatno delo. V okviru projekta SloWolf promoviramo tudi varovanje čred s psi čuvaji. Do sedaj smo izvedli izobraževanje nekaterih zainteresiranih rejcev drobnice, ki tega načina varovanja še ne uporabljajo, a bi ga radi vpeljali v bodoče. Poudarek izobraževanja je bil na ustreznem ravnanju s psi ter njihovem uvajanju v čredo. Sedmim lastnikom smo v letu 2011 donirali mladiče pastirskih psov. Aktivnosti, povezane z doniranjem in vzgojo pastirskih psov, izva-jamo v sodelovanju z Društvom ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Ti pre-jemnike psov redno obiskujejo, jih dodatno izobražujejo in jim nudijo strokovno pomoč pri vzgoji. Na podlagi izkušenj nekaterih ve-stnih rejcev v Sloveniji in v tujini pričakujemo, da bo tudi ta način varovanja uspešen. V prihodnje bo torej potrebno več pozorno-sti nameniti ustreznemu varovanju drobni-ce, saj je trenutni obseg škod, ki ga pov-zročajo velike zveri, nesprejemljiv tako za lastnike čred kot tudi za državo. Naše prve izkušnje z mobilnimi električnimi mrežami kažejo, da bo v prihodnje država morala več sredstev nameniti za zagotovitev ustreznih zaščitnih sredstev, lastniki drobnice pa jih bodo morali redno in vestno uporabljati. Število škodnih primerov bo tako bistveno zmanjšano, država bo prihranila del sred-stev, namenjenih za izplačilo škod, povečala pa se bo tudi toleranca ljudi do velikih zveri.

Bogdan Magajna, Andrej Sila, ZGS OE Sežana

obvestila

foto

grafi

je e

lekt

roog

raj s

o na

pov

ezav

i htt

p://

ww

w.b

ox.c

om/s

/tq3

vreg

7pcy

8qm

nrkc

hy

45

Veliki in poljski jesen sta zlasti v Brkinih na določenih gozdnih rastiščih pomembni drevesni vrsti. Od leta 2006 obe vrsti jesena v Sloveniji življenjsko ogroža gliva neprava pecljevka (Hymenoscyphus pseudoalbidus, anamorf Chalara fraxinea), ki povzroča jesenov ožig. Jesenov ožig se širi s trosi po zraku, zato je njegovo širjenje nemogoče preprečiti.Bolezen povzroča odmiranje tkiva na listih in na listnih pecljih ter rakave rane na vejah in deblu. Okužba se najpogosteje vrši na listih. Iz listnega peclja se bolezen lahko razširi v poganjek, kjer povzroča odmiranje prevodnega tkiva in obarvanje lesa.Kakšen obseg poškodb bo jesenov ožig povzročil v Sloveniji, ne moremo natančno napovedati. V Litvi se je na primer v 15-ih letih posušilo okoli 60 % velikega jesena, in to odraslih dreves. Ugotovljeno je, da so posamezna dreves na okužbo in razvoj bolezni bolj odporna, zato bo potrebna posebna skrb za ohranjanje odpornih dreves. Gliva tudi bolje uspeva v hladnejših in bolj vlažnih vremenskih razmerah.

ZNAKI pREpOZNAVANjA jESENOVEGA OŽIGA• Venenje in sušenje mladih poganjkov z listi. Posušeni mladi

poganjki in listi so lahko tudi črno obarvani, kot bi bili ožgani – odtod ime bolezni.• Odmiranje tkiva (nekroza) na poganjkih in listnih pecljih. Odmrlo

tkivo na listnih pecljih se obarva rjavo. Odmiranje se začne na listnem peclju in od tam prodira naprej v poganjek. Na mladih poganjkih in vejah so opazne svetlo do temno rjave nekroze na skorji. Prehod med zdravim in bolnim delom je dobro viden. Če zarežemo v poškodovano tkivo, vidimo rjavo obarvan les.• Svetlo do temno rjavo obarvan les. • Prezgodnje odpadanje listov (lahko že konec avgusta). Naslednje

vegetacijsko sezono drevesa normalno odženejo, vendar lahko pričakujemo nekoliko več suhih poganjkov.• Rakave rane na vejah in deblu.Bolezen prizadene tako odrasla kot mlada drevesa. Med po-sameznimi osebki je opazna razlika v odpornosti na bolezen. Odpornejša naj bi bila drevesa, ki bolj zgodaj odvržejo listje. Jesene, oslabljene zaradi jesenovega ožiga, pogosto okuži bela trohnoba korenin oz. mraznica (Armillaria spp.) ali jih napade podlubnik - pisani jesenov ličar (Leperesinus fraxini), kar pospeši propad drevesa. Odraslo drevo propada počasi 7-15 let, naravno mladje se posuši v 2-3 letih.V primeru suma pojava bolezni v vašem gozdu se najprej

posvetujte s svojim revirnim gozdarjem. Pri izbiri drevja za posek pri negovalnih sečnjah veliki in poljski jesen, ki ga zara-di sanitarnih vzrokov ni treba posekati, ohranjamo, vendar ga praviloma ne pospešujemo na račun drugih rastišču primer-nih drevesnih vrst. Pospešujemo le posamezna drevesa, ki niso oziroma so manj poškodovana od drugih dreves jesena v sestoju. Okužena drevesa je priporočljivo posekati, ko je ve-čina poganjkov in vej že odmrlih in suhih ter če se je okužba razširila v deblo, zaradi česar se zmanjšuje vrednost lesa. Če so okuženo drevo dodatno napadli podlubniki, jih je treba čim prej posekati.Enako je treba postopati pri negi mladovja in pri naravni obnovi. Pospešujemo neokužene jesene in druge prisotne drevesne vrste v mladovju. Nege mladovja in tanjših dro-govnjakov, kjer poleg velikega oziroma poljskega jesena ni drugih drevesnih vrst, praviloma ne izvajamo. Sadike jesena Zavod za gozdove Slovenije nadomešča s sadikami gorskega javora ali z drugimi rastišču primernimi vrstami, dokler ne bodo vzgojene za okužbo z jesenovim ožigom odpornejše sadike.Posebnih zatiralnih ukrepov se v gozdovih ne izvaja. Če imate jesene zunaj gozdnega prostora kot okrasna drevesa, je priporočljivo, da okužene poganjke odrežete (odstraniti ves obarvan les), odpadlo listje in listne peclje pograbite in sežgete.

Bogdan Magajna, Marija KolšekZavod za gozdove Slovenije

obvestila

Foto

: NIK

I OG

RIS

Foto

: NIK

I OG

RIS

NAJBOLJ POGOST SIMPTOM JESENOVEGA OŽIGA – VENENJE LISTOV

SUŠENJE POGANJKOV TER MOČNO PRIZADETA KROŠNJA VELIKEGA JESENA

46

MATEJA ŠAJNA kot profesorica špor-tne vzgoje že vrsto let poučuje vadbe pilatesa, joge, kinergetixa po Primor-ski in Notranjski, v letošnjem letu pa je v Dolnjih Ležečah 19 odprla tudi svoj vadbeni prostor s prav posebno vsebino.Mateja, z letošnjo jesenjo prihaja v našo občino prav poseben vadbe-ni program, ki si ga oblikovala na podlagi dolgoletnih izkušenj učenja pilatesa, joge, kinergetixa, raztezanja, sproščanja in drugih oblik vadbe. Za kakšen inovativni program gre? Odgovor je zelo preprost - gre za združi-tev najučinkovitejših elementov zgoraj naštetih vadb, preizkušenih v praksi. Vadba mora biti ravno dovolj dina-mična, zanimiva in prijetna ter seveda učinkovita. Imeti moraš izkušnje, znanje in občutek za ljudi, da lahko prilagajaš vadbo dani skupini in po potrebi impro-viziraš. Tukaj pa je poleg znanja potreb-ne še nekaj ustvarjalnosti. Bistvena pa ni samo vadba, ampak pozitivna energija inštruktorja, skupine in ambienta. Vadba mora biti privlačna, da vadeči nanjo komaj čakajo - kot da bi čakali na ogled filma s tremi oskarji (smeh).Kako pa tehnično gledano vadba poteka in seveda, kdaj se je lahko udeležimo?Funkcionalna vadba je semiindividual-no naravnana, zato poteka v skupinicah od 1 do 3 ali od 4 do 6 oseb. Traja od 70 do 80 min, tako da se sistematično lotimo ogrevanja z dinamičnim raz-tezanjem, chi-gongom in tai-chi-jem, nato sledi dinamično povezana vadba ob glasbi, ki vsebuje elemente pilatesa, joge in raztezanja, z velikim poudarkom na ravnotežju in stabilnosti, zaključimo pa z raztezanjem in sproščanjem. Vadba je primerna za vsakogar, saj je indivi-dualno naravnana, pa tudi skupine so oblikovane homogeno. Poteka celo leto s pričetkom v oktobru. Urniki se še obli-kujejo. Okvirni termini pa so: ponedeljek

ob 20.00; torek ob 18.30, ob 19.45 in ob 20.50; sreda ob 18.30, ob 19.45 in ob 20.50; četrtek, ob 20.50; petek ob 18.30, ob 19.45. Jutranje vadbe pa bodo potekale ob torkih in ob četrtkih ob 8.00 ali ob 9.15. Možni so tudi drugi zgodnejši ali kasnejši termini. Ker so skupine majhne, so potrebne rezervaci-je. Seveda si lahko posameznik najprej vadbo samo ogleda in jo preizkusi na lastni koži. Lahko pa se zbere skupina prijateljic ali sodelavk, vaščank in se organizira termin samo za njih.In kako si se odločila, da svojim učen-cem poleg vodene vadbe ponudiš tudi lasten prostor?Za gradnjo je bilo potrebno veliko angažiranosti, pozitivno naravnanost in vero v uspeh. Odločitvi sta botro-vala želja po obnovi in delu v svojem ustvarjalnem studiu ter finančna pod-pora ministrstva. Dvorana se nahaja v podstrešnem delu in je izredno prijetna in svetla, kar bistveno pripomore k po-zitivnemu vzdušju med vadbo ali med delavnicami.Sama sem kandidirala za EU-sredstva za razvoj podeželja in tako dobila

priložnost za obnovo domače hiše. Ideja je nastala pred dvema letoma in tako smo zgradili 4 apartmaje, zunanji prostor za delavnice in pa poslovni del za vadbe, delavnice in masaže. Tako da se poleg vadb, nudijo prenočišča, vikend paketi, masaže: terapevtske, fizioterapevtske, športne, globoko sprostitvene s tibetanskimi posodami in gongom … Masaže in vadbe izvaja strokovni tim inštruktorjev, maserjev in fizioterapevtov. Nudi se tudi oddajanje prostorov v najem za delavnice, vadbe, tematske večere, potopisna predavanja, kulinarične večere, poletne kampe ali »team buildinge«. Ker so v bližini doma-če gostilne, bodo imeli gosti na razpo-lago tudi prehrano. Moj namen pa je še globlji: gostom ponuditi veliko paleto zanimivosti za zadovoljitev vseh čutov in tako pomagati drugim s promocijo domačih prehrambenih izdelkov kme-tov in umetniško-obrtniških stvaritev.

Za vse informacije in rezervacije sem vam na voljo Mateja Šajna: tel. 040 303 578; mateja.sajna@gmail.com, www.sanafit.si (še v izdelavi …)

obvestila

Plesna rekreacija je vadba, ki je namenjena vsem starostnim skupinam. Ura plesne rekreacije vključuje aerobno vadbo, vaje za mišično moč, stretching, sproščanje in enostavnejšo plesno koreografijo. Z vadbo razvijamo gibalne sposobnosti, izboljšamo koordinacijo, pridobimo mišično moč ter ravnotežje. Plesna rekreacija sicer poteka že četrto leto. V letošnjem šolskem letu pa deluje v okviru Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača. Če se nam želite pridružiti, ste vabljeni, da nas obiščete ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure, v baletni dvorani društva. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 051/306 859 (Petra).

Potekajo ob torkih in četrtkih, od 15. do 15.30, v večnamenski dvorani vrtca Divača. Plesne urice so primerne za otroke, stare 3-4 leta. Zaradi boljšega učenja otrok je plesna urica skoncentrirana na 30 min. V tem času bomo uživali v plesu, trenirali spomin in se ob vsem tem neskončno zabava-li. Začnemo že 2. oktobra. Vabljeni, da se nam pridružite. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št.: 041/842 032 (Alena).

47obvestila

Mladi prijatelj, sta ti všeč glasba in dobra družba?Bi rad igral svoj najljubši instrument?Klarinet, trobenta, saksofon, pozavna, bariton, tuba in drugi instrumenti te že čakajo v godbeniški šoli.Lahko se jih naučiš igrati pod mentor-stvom diplomiranih glasbenikov in pe-dagogov našega društva ter se obenem zabavaš v družbi svojih vrstnikov.VABLjENI K OGLEDU VAj, VSAK ČEtRtEK OB 17:45, V pROStORE pIHALNEGA ORKEStRA DIVAČA.

N I K O L I N I P R E P O Z N O , D A N A R E D I M O N E K A J Z A S E

Ste že kot otrok želeli plesati balet, pa takrat ni bilo možnosti? So vam rekli, da niste primerni za balet? Občudujete elegantno pojavo in hojo balerin? Si želite okrepiti mišice in izboljšati držo? Nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj zase. Tega se zavedajo tudi marsikateri zvez-dniki in najboljši svetovni športniki, ki vključujejo balet kot del priprav in ohranjanja kondicije pred tekmovanji (atleti, gimnastičarke, celo profesionalni nogometaši in košarkarji uporabljajo veščine baleta za optimizacijo in koordinacijo gibanja). V letošnjem letu smo se v našem društvu odločili za novost, in sicer, da ponudimo možnost obiskovanja klasičnega baleta tudi odraslim, ki želijo vstopiti v stik s ple-sno umetnostjo in narediti nekaj zase, saj balet s treningom mišic telesa omogoča svobodo gibanja in izražanja. Balet je umetnost, ki oblikuje elegantno postavo in bogati dušo. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel.št.: 041/842 032 (Alena).

V soboto, 27. Oktobra, ob 20h, bo divaški klub Jazz hram 8. leto zapored odprl svoja vrata v novo koncertno sezono ter s tem prispeval kamenček v mozaik klubskega dogajanja na področju kreativne glasbe.Koncertna sezona 2012/2013 bo v znamenju predstavitev novih plošč, kar je jamstvo, da bo program svež in atraktiven. V novembru bo zasedba Jazoo predstavila 4. studijski album Are you still there, trobentač Igor Matkovič pa svoj avtorski prvenec Sonic Motion. Ob 5. obletnici smrti legendarnega saksofonista Michaela Breckerja se bo saksofonist Lenart Krečič predstavil z zasedbo European Tribute To Michael Brecker Band. V predpraznični decembrski čas smo povabili k nam latin bend kubanskega kitarista in pevca Ariela Cubrie, Vivaracha. Januarja bosta svoj novi album predstavila fusion zasedba Nice Twice z istoimenskim albumom in Howard Cur-tis s projektom Perkussion Diskussion, s čisto svežim izdelkom Like a crazy. Februarja bo na odru zazvenel ognjeviti flamen-ko zasedbe Vito Marenče Group ter projekt Gee Baby pevca Aleša Hadalina, izjemnega vokalnega interpreta in raziskoval-ca človeškega glasu. V mesecu marcu bodo oder zasedli violi-nist Luca Ciarla s svojim kvartetom in z eksplozivno mešanico etna, klasike in jazza, The Open Trio s predstavitvijo drugega studijskega albuma Open your mind ter Tori trio s osveženo ekipo in svežim albumom Wine Cafe. V letošnji koncertni sezoni bodo znova bolj redni tudi jam sessioni, namenjeni kreativnemu druženju glasbenikov.

27. 10. 2012 Jazoo (SLO)/ nu-jazz, ambiental, fusion/ pred-stavitev albuma 'Are You Still There?'

10. 11. 2012 Igor Matkovič Sonic Motion (SLO)/ mainstream jazz, electronics/ predstavitev albuma 'Sonic Motion'

17. 11. 2012 Duologic (ITA)/ mainstream jazz/ + jam session24. 11. 2012 European Tribute to Michael Brecker Band

(SLO/AUT)/ contemporary jazz8.12. 2012 Vivaracha (SLO/CUB/TUN/IT/CRO)/ latin5. 1. 2013 Nice Twice (SLO)/ fusion/ predstavitev albuma

'Nice Twice'12. 1. 2013 Jam session 19. 1. 2013 Perkussion Diskussion (USA/AUT/SLO)/

contemporary jazz/ predstavitev albuma 'Like a Crazy'

2. 2. 2013 Vito Marenče Group (SLO)/ flamenko16. 2. 2013 Aleš Hadalin 'Gee Baby' (SLO)/ vocal jazz23. 2. 2013 Jam session 2. 3. 2013 Luca Ciarla Quartet (ITA)/ jazz, classic, etno,

gypsy/ predstavitev albuma 'Il Vento dei Saraceni'

16. 3. 2013 The Open Trio (SLO)/ ambiental funk, jazz/ predstavitev albuma 'Open Your Mind'

23. 3. 2013 Tori trio (SLO/AUT/ITA)/ jazz, etno, tango/ predstavitev albuma 'Wine Cafe'

V koncertnih večerih se bo klub odprl ob 20h, koncerti pa se bodo začeli ob 21.30. Več informacij o programu najdete na www.jazzhram.com in v programskih knjižicah, ki bodo kmalu dosegljive na javnih mestih.Prisrčno vabljeni!

Jazz hram team

48

NOVO V DIVAČIODPRTJE ENERGETSKO-SVETOVALNE PISARNE V DIVAČI - ESP DIVAČA*Vabljeni!Tudi občina Divača se z odpiranjem energetskosvetovalne pisarne pridružu-je več kot 35-im že delujočim pisarnam po Sloveniji.Kaj je ENSVETTo je nasvet o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov ener-gije (OVE), kar pripomore k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energi-jo in izboljšanju bivalnih razmer.Kaj je Energetskosvetovalna pisarnaJe pisarna, kjer bomo skupaj z vami poskušal najti za vas najboljše rešitve iz naslednjih področij:- energetske sanacije stavb ali učinkovito

energetsko zasnovo novogradnje,- ustrezno zasnovo zunanjega toplotne-

ga ovoja stavbe,- ustrezno izbiro stavbnega pohištva in

zasteklitev,- pomoč pri izbiri ustreznega ogreval-

nega sistema in za vas primernega energenta,

- izbira primernega sistema za prezrače-vanje in hlajenje,

- uporaba obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavbe in pripravi sanitarne vode,

- možnost pridobitve nepovratnih sred-stev in kreditov za URE in OVE,

- vsa ostala vprašanja glede rabe energije v vašem gospodinjstvu.

Kje in kdaj svetujemoESP Divača deluje v prostorih Občine Divača (pritličje)

vsako sredo od 1600 do 1900

Kako do nasveta? Predhodno se najavite po telefonu 05/7310-930 vsak delovni dan v delovnem času občine. Kje dobimo dodatne informacije:- spletna stran občine Divača

www.divaca.si/ESp Divača - www.ensvet.si- telefonski kontakt: 080 1669 Z BREZpLAČNIMI NASVEtI vam bomo pomagali zmanjšati stroške za energijo ob hkratnem povečanju zadovoljstva in ugodja bivanja. Poleg prihrankov v dru-žinskem proračunu pa boste pripomo-gli tudi pri ohranjanju čistejšega okolja.

* NATANČEN DATUM IN URA BO-STA OBJAVLJENA NAKNADNO.

obvestila

KNJIŽNICA DIVAČAVas v torek, 23. oktobra 2012, ob 18. urivabi na predstavitev mladinskega literarnega prvencaavtorja Aleša Sile z naslovom PUSTOLOVCI: SKRIVNOSTI DVOGLAVEGA KRILATEGA LEVA.

Z njim se bo pogovarjala slovenistka in bibliotekarkaTanja Bratina Grmek.Vabljeni, da se nam pridružite.

Vse, ki se ob pogledu na spodnjo sliko spomnite časov, ki ste jih kot otroci preživeli v »Mladinskem domu Toneta Tomšiča« v Št. Petru na Krasu (sedaj Pivka) v letih 1946 do 1953, vas naprošam, da se mi javite:na tel. 05 680 11 27 Vladimir Grželj v večernih urah ali na mobi 031 539 028 cel dan vlado.grzelj@siol.net

Windischgrätzova vila v Št. Petru na Krasu (sedaj Pivka), kjer je bil takoj po vojni »Mladinski dom Toneta Tomšiča«. (Slika je last notranjskega muzeja Postojna)

V želji, da bi se vsi še živeči prebivalci doma iz Windischgrät-zove vile v Št. Petru na Krasu nekje srečali in obudili spomine na tiste čase, si oglejte vilo v kateri ste prebili svojo mladost in se mi javite na zgornji naslov.

49

V dneh, ko vedno več posameznikov in družin trka na naša vrata s prošnjo za pomoč in ko z zaskrbljenostjo spremlja-mo dogajanje tudi v nekaterih kraških podjetjih, smo veseli vsake pobude, vsakega predloga, vsakega dobrega dejanja, ki prinaša upanje, veder pogled, pogum in predvsem krepi čut solidar-nosti in odgovornosti. V svojem imenu, imenu Kraške deka-nijske Karitas in medžupnijske Kari-tas Lokev-Divača-Vreme-Vatovlje se iskreno zahvaljujemo svetnici Lilijani Kocjan Žorž in Občini Divača, ki sta ob občinskem prazniku dala pobudo in omogočila dobrodelno akcijo zbiranja prehranskih in drugih izdelkov za ljudi, ki jih življenje posebej preizkuša.Na praznovanju je bilo sodelavcem Karitasa darovanih za 75 kg različnih artiklov: hrane 55 kg (različne konzerve in testenine, riž, sladkor, olje, moka ...) in higienske potrebščine - 20 kg (čistila, detergenti, šamponi, mila, zobne paste, toaletni papir, higienski vložki ...). Zbrano hrano in higienske potrebščine smo sodelavci medžupnijske Karitas predali v skladišče Kraške dekanijske Karitas.VESELI SMO, DA LAHKO SKUpAj VLIVAMO UpANjA IN OptIMIZMA. HVALA IN VSE DOBRO!

Leo Ban, voditelj KDK

Ivanka Fonda, odgovorna za skladišče

Tomaž Kodrič, predsednik Karitas

obvestila

V začetku septembra nas je nepričako-vano zapustil Andrej Pučko - dimnikar iz Rodika. Spominjali se ga bomo kot vestnega in dobrega človeka ter požr-tvovalnega gasilca PGD Divača. Ohranili ga bomo v naših mislih.Sostanovalci Stanovanjske skupine Divača,

Vida Mesarpredsednica Društva »Vezi«

NAJVEČJI IN NAJTEŽJI DOJENČEK V OBČINIPopolnost družine Ivančič je s svojim prihodom izpopolnil mali »veliki« Maks. Rodil se je staršema Ines in Petru. Ob rojstvu je meril kar 58 cm in tehtal 5250 g. Zelo je razveselil celotno družino, še posebej sestrici Iris in Glorio. Je pravi mali smeško in dobrovoljček.

veseli dogodki

Po uspešnem zagovoru svoje doktorske disertacije Intonacija v spontanem neformalnem govoru slovenskih govorcev na dvojezič-nem področju Slovenske Istre je bila Jana Volk maja letos promovirana v doktorico znanosti. Ob pomembnem dosežku ji iskreno čestitamo.

Starši in družina

50

Na pobudo Jasmine Plestenjak iz Lokve pri Divači in Benjamina Škrlja iz Dan pri Divači smo se 1. septembra zbrali potomci družine Nedoh (po domače Lukcovi iz Dan pri Divači), katere koreni-ne segajo v daljno leto 1615.Očetu Jožetu in materi Angeli so se rodili trije sinovi in dve hčerki. Žal ni no-benega več živega, najstarejša še živeča je žena najmlajšega izmed sinov, ki je stara šele 75 let. Vseh skupaj nas je bilo 56, od tega 41odraslih in 15 otrok. Skupno druženje smo nadaljevali v gostilni Na Planinci v Danah pri Divači. Imeli smo se zelo lepo in si želimo, da bi takšna srečanja postala tradicija.

Jasmina Plestenjak in Benjamin Škrlj

Stanislavo Čeper iz Gornjih Ležeč smo obiskali 20. avgusta, na njen 90. rojstni dan, proti večeru, ko se je nekoliko shladilo, temperatura pa je bila še vedno nad 30 stopinj. Kljub velike-mu številu sorodnikov in še nas, ki smo jo obiskali in voščili v imenu Občine Divača, Krajevne skupnosti Vreme ter RK Sežana, je Stanislava obiske lepo prenašala. Povedala nam je marsikaj zanimivega in pokazala darilce svoje vnukinje Martine, lično izdelan zvešček, opremljen z risbicami, v katerega je zapisala hvaležne besede svoji noni.

Stanislava je bila rojena na Bujah, pri Jerakovih, kjer je bilo 7 otrok. Svojo poklicno pot je najprej opravljala kot šivilja, potem se je omožila na Gornje Ležeče ter kot pridna gospo-dinja in mati skrbela za svoja dva otroka, Tatjano in Jožeta. Sedaj ima že štiri vnuke in eno pravnukinjo. Je dobrovoljna, ustrežljiva mama, nona in pranona, ki zna skrbeti tudi za svoje zdravje. O tem nam je zaupala njena snaha Branka, da še vedno redno hodi na krajše sprehode po poti, ki vodi na Vremščico. Vsi skupaj ji želimo še veliko zdravih let.

Mirjam Frankovič Franetič/ foto ista

Foto

: MIR

JAM

FRA

NKO

VIČ

FRA

NET

IČ

Foto

: MIR

JAM

FRA

NKO

VIČ

FRA

NET

IČ

veseli dogodki

51

Obina Divaa Kolodvorska ulica 3a

6215 Divaa

SLOVENIJA

OBVESTILO O NOVI PROMETNI UREDITVI

NA OBMOJU OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V DIVAI

OBINA DIVAA obveša vse udeležence v prometu, da se s septembrom 2012

zakljuuje gradnja novega vrtca v Divai in s tem se spreminja prometna ureditev v okolici šole in vrtca. Skladno z nartom novega vrtca v Divai in spremembo

(premikom) dela Kosovelove ulice smo pred šolo dobili novo krožiše.

Obmoje v bližini šole in vrtca (kot je prikazano na sliki) – del Kosovelove ulice

med Kajuhovo ulico in novim krožišem, ulica Albina Dujca in del ulice dr. B. Magajne od Kraške ceste mimo šole do Kolodvorske ulice, je postalo

obmoje umirjenega prometa z omejitvijo 30 km/h za vozila ter urejeno s ploniki

in prehodi za pešce za pešce in kolesarje. V tem obmoju bodite vozniki pozorni na

vse pešce in s previdno ter poasno vožnjo poskrbite za varnost vseh udeležencev v

prometu.

Za starše, ki otroke pripeljete zjutraj v šolo in vrtec, sledjo pomembne novosti:

1. Promet po delu ulice dr. B. Magajne od krožiša mimo Osnovne šole do

Kolodvorske ulice je zaprta za ves promet od 7.00 do 15.00 z izjemo šolskih

avtobusov in stanovalcev blokov ulice dr. B. Magajne 3 in 5 ter zaposlenih na

šoli.

2. Za kratkotrajno parkiranje (dovoz in odvoz otrok z osebnimi avtomobili) so

urejena poševna parkiriša na ulici dr. B. Magajne (6 parkirnih mest in dve za

invalide - ob zidu Hotela Malovec) ter bona parkirna na Kosovelovi ulici (17

parkirnih mest) . e bi sluajno zmanjkalo mest, je ob Kosovelovi ulici (pred

križišem s Kajuhovo ulico) urejeno parkiriše s 24-imi parkirnimi mesti in

enim za invalide. To parkiriše je tudi namenjeno zaposlenim v vrtcu in šoli.

3. Iz vseh parkiriš se po ploniku in preko prehodov za pešce pride peš varno do

šole.

Pomembna novost je tudi krožiše pred šolo, ki ima med 7.00 in 15.00 uro zaprt

krak, ki pelje mimo šole, zato opozarjamo vse voznike, naj se tega držijo, ker se bodo

kršitve strogo kaznovale.

Vsem udeležencem v prometu, uporabnikom omenjene ulice ter obanom, ki vsak dan

uporabljate te dele ulice, se zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje med

gradnjo in vas prosimo, da redno skrbite za varnost s previdno vožnjo, predvsem pa

da ste pozorni na najmlajše udeležence v prometu.

OBINA DIVAA Župan Drago Božac