Glavnatema ElektroGorenjskaprejelnagradiza … · Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Littera picta, d. o. o. N akl d : 850iz vod I SN 15 8- 02 ... del org an izc j sk utp.Z

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 2, 24. junij 2010, letnik VIII

Glavna tema4 Elektro Gorenjska prejel nagradi za

poslovno odliËnost

Aktualno8 Solarni sistemi Bramac -

energija z lastne strehe

Za vsakogar nekaj38 Pariz in

Normandija

3 Beseda uprave

Glavna tema4 Elektro Gorenjska prejel nagradi za poslovno odliËnost

Aktualno7 Utrip poslovanja druæbe Elektro Gorenjska, d. d., v letu 20098 Solarni sistemi Bramac − energija z lastne strehe10 Dan odprtih vrat, 14. maj 201012 Kaj so mediji v letu 2009 zapisali o Elektru Gorenjska?13 Vam je Elgo vπeË?14 Rezultati ankete o zadovoljstvu kaæejo, da zaposleni Ëutimo

moËno pripadnost podjetju

16 Odsev Ëetrtletja

Znanje je moË21 Microsoft Office 2007, 1. del

Novosti22 Predstavljamo vam naπo novo interno spletno stran, SrediπËe EG

Standardi kakovosti24 Tudi prostovoljci Elektra Gorenjska na vseslovenski Ëistilni akciji25 Sistem za nadzor osamljenih delovnih mest

Iz Gorenjskih elektrarn26 Sklopni preizkus elektriËnih generatorjev27 Menjava gumenega jezu v HE Soteska28 Analiza obratovanja proizvodnje, investicije in razvoj v letu 200930 Dan slovenskih elektroenergetikov

Predstavljamo se31 Bojan MaËek

Elektro Gorenjska smo ljudje32 Kadrovske novice

Upokojenci so praznovaliNaj marËevski prispevek

Za vsakogar nekaj33 Vabljeni v ©portno druπtvo Elektro Gorenjska

Planinska tura na Olπevo34 Sindikat SDE:Vlada πe vedno vztraja pri svojem modelu

reorganizacije elektrodistribucijskih podjetijDruπtvo upokojencev Elektro Gorenjska

36 Fotogalerija: Bohinj37 Nagradna kriæanka38 Pariz in Normandija, 2. del

Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska.Št. 2, junij 2010; tekoËa št. 27, leto VIII

Glavna urednica: mag. Mateja Nadiæar SvetOdgovorna urednica: mag. Renata KriænarPredsednik uredniπkega sveta:: mag. Joæe Knavs»lani uredniπkega sveta: Aleπ Aæman, MBA, mag. Jelka Blejec,mag. Edvard Koπnjek, mag. Bojan Luskovec, Uredniπka skupina: Alenka Andolπek, Teja Bizjak, Robert Joπt, Drago Papler,Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Æumer

Uredniπtvo:Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 KranjTelefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83 600e-poπta: [email protected]

Izdajatelj:Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriËne energije, d. d.

Za izdajatelja uprava druæbe: predsednik uprave mag. Joæe KnavsOglasno træenje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600 e-poπta: [email protected]

Lektoriranje:: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p.Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Littera picta, d. o. o.Naklada: 850 izvodovISSN 1581-8020

Fotografija na naslovnici: Roman BratunPoslovno glasilo Elgo izhaja πtirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajozaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn,πtipendisti in poslovni partnerji.Naslednja številka izide 24. septembra 2010.

2

Kaæipot po vsebini

ELGO, junij 2010

Spoπtovani!Naj bo vsaka naslednja πtevilka Elga πe bolj zanimiva za branjetudi z vaπo pomoËjo.

V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov inidej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih spreje-mamo do 20. 7. 2010 na elektronski naslov [email protected].

Beseda uprave

3ELGO, junij 2010

OdliËnost se kaæe v vsakodnevnih dejanjih

Æe Aristotel je dejal: “Ljudje smo tisto, kar vedno znova delamo. OdliËnost torej ni dejanje, temveË navada.“

Naπe podjetje je aprila prejelo srebrno priznanje za odliËnost. Priznanje, ki ni rezultat zgolj

naπih enkratnih dejanj, ampak naπih delovnih navad. To ni priznanje za projektno skupino. Niti ni

priznanje za posameznika. Gre za priznanje, ki je potrdilo odliËnost poslovanja celotnega kolektiva

Elektra Gorenjska.

Potrdilo naπega dobrega dela so tudi konËni poslovni rezultati lanskega leta. Kljub neugodni gospodarski

situaciji smo v lanskem letu poslovali razmeroma dobro. Zaostrene gospodarske razmere, nad katerimi so

v zaËetku lanskega leta nekateri samo zamahnili z roko, so se izkazale za izredno zahtevne. VarËevalni in

premiπljeni ukrepi, ki smo jih sprejeli, so nam omogoËili pozitivno poslovanje.

V tokratni πtevilki internega glasila vam poleg pregleda poslovanja podjetja ponujamo kar nekaj zanimivih

vsebin in dogodkov, ki smo jim bili priËa v drugem kvartalu, prav tako napovedujemo novosti - ena od njih

je oblikovna prenova intraneta, SrediπËa EG.

Veseli me, da imamo v Elektru Gorenjska sodelavce, ki svoj prosti Ëas posveËate druæbeno koristnemu delu.

©e bolj pa me veseli, da imamo v naπih vrstah ljudi, ki prepoznajo dobro delo in poærtvovalnost svojih

sodelavcev in jih predstavijo v naπem glasilu. Ob tem imam v mislih tako sodelovanje prostovoljcev

v vseslovenski akciji OËistimo Slovenijo v enem dnevu, kot tudi nagrade, ki so jih v tem obdobju prejeli

naπi sodelavci.

Poletje je pred vrati. To je Ëas, ki ga zaradi dopustov simbolizira veËja brezskrbnost, dobrovoljnost in

energiËnost. Æelim vam veliko prijetnih in nepozabnih trenutkov na vaπem letoπnjem poletnem oddihu.

Naj vas spremlja pozitivna energija. Kadarkoli. Kjerkoli.

Predsednik uprave

mag. Joæe KNAVS

4

Glavna tema

ELGO, junij 2010

Elektro Gorenjska prejel nagradi zaposlovno odliËnost � Brigita Eling B

V kongresnem centru na Brdu pri Kranju je bila 7. aprila 2010 slovesnost obpodelitvi priznanj Republike Slovenije za poslovno odliËnost (PRSPO) za leto2009. V kategoriji zasebnih podjetij z nad 250 zaposlenimi je Elektro Gorenjskaprejel srebrno diplomo za sodelovanje v postopku priznanja RS za poslovnoodliËnost za leto 2009 in diplomo za uvrstitev med finaliste.

Priznanje Republike Slovenije za poslovno odliËnost (PRSPO) je najviπje dræavnopriznanje Republike Slovenije na podroËju kakovosti in odliËnosti poslovanja.Zajema doseæke na podroËju kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanjain inovativnosti ter stalnih izboljπav. Nagrada je medresorska, saj spodbujadoseganje odliËnih rezultatov organizacij na vseh podroËjih delovanja dræave− od poslovnega sektorja, zdravstva, πolstva do javne uprave. Prejmejo gaorganizacije, ki v procesu ocenjevanja doseæejo najviπje πtevilo toËk v svojikategoriji in so izbrane izmed finalistov ter se tako uvrstijo v vrh poslovneodliËnosti v slovenskem prostoru.

Vloge in prakse dvanajstih na razpis prijavljenih organizacij je ocenjevalo 52ocenjevalcev in 7 razsodnikov, ki sta se jim pred podelitvijo priznanj zahvalilaministrica za javno upravo in predsednica Odbora za priznanja RS za poslovnoodliËnost Irma PavliniË Krebs in minister za visoko πolstvo, znanost intehnologijo ter Ëlan Odbora PRSPO Gregor GolobiË, ki je med drugim povedal:“Priznanje RS za odliËnost je najviπja nagrada za doseæke slovenskih podjetij injavnih ustanov na podroËju kakovosti poslovanja. Dosedanji dobitniki priznanjaPRSPO so znana, pomembna in ugledna slovenska podjetja.”

Odbor za leto 2009 ni prepoznal organizacije, ki bi ustrezala najviπjimstandardom za podelitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odliËnost,zato je sklenil, da se priznanje Republike Slovenije za poslovno odliËnost za leto2009 ne podeli. Priznanje se podeli le v primeru doseganja najviπjihstandardov odliËnosti na vseh podroËjih delovanja prijavljene organizacije.Predsednik razsodniπke komisije Vojko Kriæman je ob tem povedal, da se je tudina poslovanju slovenskih podjetjih poznalo stanje na evropskem in svetovnem

gospodarskem trgu in pojasnil: “Odbor PRSPO zato ni prepoznal organizacije,ki bi ustrezala najviπjim standardom za podelitev priznanja.”

Slavnostni govornik na podelitvi je bil predsednik vlade Borut Pahor, ki je dejal,da je brez odliËnosti v danaπnjem tekmovalnem svetu teæko napredovati in bitinajboljπi. “OdliËnost je nekaj, kar odloËa o naπem uspehu. Ne samo samostojnipodjetniki ali majhne druæbe, tudi veliki poslovni sistemi v Sloveniji so vglobalni ekonomiji majhni. Da bi postali konkurenËni, morajo ustvariti nekododano vrednost, ki se skriva ravno v odliËnosti.” Ob tem je predsednik vladedodal, da Slovenija kot majhna deæela ne more tekmovati s kvantiteto, lahkopa s kvaliteto in prav to je naπa priloænost za uspeh. V nadaljevanju je πe poudaril,da “je za dræavo pomembno, da razvije enaka pravila za vse, da pa potem tisti,ki so bolj talentirani, ki imajo veË poguma, ambicij in poslovne domiπljije, sevedauspejo bolj kot tisti, ki se za to ne potrudijo ali pa nimajo toliko talenta inposlovne domiπljije.”

Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Joæe Knavs je ob prejetju diplompovedal: “Prizadevanja za poslovno odliËnost so v Elektru Gorenjska bistvenidel organizacijske kulture podjetja. Zaposleni v Elektru Gorenjska se trudimodoseËi poslovno odliËnost, ki ustreza standardom, kot so uveljavljeni vEvropski uniji. Prednost, ki jo naπemu podjetju daje tradicija, bi ostala brez

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Srebrna diploma za sodelovanje vpostopku priznanja RS za poslovnoodliËnost za leto 2009.

Diploma za uvrstitev med finaliste.

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

Predsednik razsodniπke skupine Vojko Kriæman o letoπnjih standardih zapodelitev priznanja.

Foto

: Sta

nko

Grud

en/S

TA

Premier Borut Pahor na slovesnosti ob podelitvi priznanj Republike Slovenijeza poslovno odliËnost (PRSPO) za leto 2009.

Glavna tema

5ELGO, junij 2010

vrednosti, Ëe je ne bi dopolnili s kakovostnimi storitvami. Naπi odjemalcipriËakujejo in zahtevajo kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektriËno energijoter zagotavljanje prijaznih in inovativnih storitev, ki jih lahko ponudimo samoz odliËnim poslovanjem.”

NaËin sodelovanja v postopku za priznanje inocenjevanje za poslovno odliËnostPodjetja in druge organizacije, ki æelijo sodelovati v postopku ocenjevanja, seprijavijo na javni razpis, ki je objavljen v Uradnem listu RS in sredstvih ob-veπËanja in opredeljuje roke ter zahtevane pogoje za prijavo.

V letu 2009 se je postopek zaËel z objavo javnega razpisa za zbiranje vlog zapriznanje dne 5. junija 2009 in zakljuËil 7. aprila 2010 s slovesno podelitvijopriznanj najboljπim organizacijam.

Prijavitelji smo svoje vloge oddali do 30. septembra 2009; v postopkuocenjevanja se je zvrstilo 12 prijaviteljev:

• Elektro Gorenjska, d. d.,• Hidria AET, d. o. o.,• LotriË, d. o. o., • Sploπna bolniπnica Novo mesto,• Terme 3000, d. o. o., • Terme Lendava, d. d., • Upravna enota Celje,• Upravna enota Ljubljana,• Upravna enota Slovenj Gradec,• Upravna enota Trebnje,• Vzajemna, d. v. z.,• ZdraviliπËe Radenci, d. o. o..

Organizacije so sodelovale:• v kategoriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnega

sektorja, • v kategoriji organizacij z 250 in manj zaposlenimi na podroËju zasebnega

sektorja in• v kategoriji organizacij iz javnega sektorja.

Delo ocenjevalcev je potekalo od novembra 2009 do februarja 2010. Vocenjevanje je bilo vloæenega veË kot 30.000 ur dela.

Skladno z javnim razpisom so ocenjevalci obiskali vse prijavljene organizacijez namenom preverjanja trditev, ki so jih slednje navedle v vlogah, terugotavljanja dejanskega stanja in dodelitve konËne ocene. Organizacije sodosegle konËne ocene v razponu do 450 toËk (od 1000 moænih). Na podlagikonËnih ocen, prejetih s strani ocenjevalnih skupin, je razsodniπka skupinapripravila predlog finalistov in nagrajencev ter ga posredovala Odboru vdokonËno odloËitev.

Nagrajenci PRSPO za leto 2009O priznanju vsako leto odloËa Odbor PRSPO. Ta je na seji 3. marca 2010 zakljuËilpostopek za izbor nagrajencev priznanja Republike Slovenije za poslovnoodliËnost (PRSPO) za leto 2009 in sprejel sklep, da se podeli:

• 5 diplom sodelujoËim organizacijam za uvrstitev med finaliste zapriznanje:

I. V kategoriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnegasektorja so se med finaliste uvrstili Elektro Gorenjska, d. d., Hidria AET, d. o. o., inZdraviliπËe Radenci, d. o. o..II. V kategoriji organizacij na podroËju javnega sektorja sta se med finalisteuvrstili Sploπna bolniπnica Novo mesto in Upravna enota Trebnje.III. V kategoriji organizacij z 250 in manj zaposlenimi na podroËju zasebnegasektorja letos ni finalista.• 3 srebrne diplome organizacijam za sodelovanje v procesih ocenje-

vanja priznanja RS za poslovno odliËnost za leto 2009 napodroËju zasebnega sektorja:

Elektro Gorenjska, d. d., Hidria AET, d. o. o., in ZdraviliπËe Radenci, d. o. o..• 4 diplome organizacijam za sodelovanje v procesih ocenjevanja

priznanja RS za poslovno odliËnost za leto 2009 na podroËju javnegasektorja:

2 srebrni diplomi: Sploπna bolniπnica Novo mesto in Upravna enota Trebnje2 bronasti diplomi: Upravna enota Celje in Upravna enota Slovenj Gradec.• 2 diplomi za posebne doseæke − za stanovitnost namena in πirjenje

koncepta odliËnosti.Organizacije dokazujejo nenehno izboljπevanje po merilih modela odliËnostiin so v letu 2009 presegle prag 400 toËk.

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

Premier Borut Pahor izroËa predsedniku uprave Elektra Gorenjska mag. JoæetuKnavsu diplomo za uvrstitev med finaliste.

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

Podpredsednica Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovnoodliËnost Tatjana Fink izroËa predsedniku uprave Elektra Gorenjskamag. Joæetu Knavsu srebrno diplomo za sodelovanje v postopku priznanjaRS za poslovno odliËnost za leto 2009.

6

Glavna tema

ELGO, junij 2010

Vse izbrane organizacije − finalisti PRSPO 2009 v svoji kategoriji predstavljajozgled dobrega in uspeπnega poslovanja. Doseæeni rezultati ocenjevanja sopokazali uspeπno uporabo modela poslovne odliËnosti pri nenehnemizboljπevanju svojega poslovanja in so potrdili, da imamo v Sloveniji πe vednozelo uspeπne organizacije.

Celotno ocenjevalno komisijo PRSPO tvorijo sedemËlanska Razsodniπka skupinater veË kot 90 usposobljenih strokovnih ocenjevalcev. Urad RS za meroslovje vokviru Ministrstva za visoko πolstvo, znanost in tehnologijo koordinira deloposameznih organov PRSPO in izvaja potrebne strokovne, organizacijske inadministrativne naloge.

Priznanje PRSPO je bilo osnovano v prvih letih po osamosvojitvi Slovenije vokviru nacionalnega programa za kakovost − po zgledu evropske nagrade zaodliËnost EFQM Excellence Award-EEA ter nacionalnih nagrad drugih dræav EU− v podporo politikam veËanja konkurenËnosti na vseh podroËjih delovanjadræave. Osnova za delovanje na tem podroËju so evropski kriteriji odliËnosti inmerila za njihovo ocenjevanje, ki jih je razvila Evropska fundacija za upravljanjekakovosti (EFQM) − European Foundation for Quality Management. V Slovenijitako uporabljamo enak model odliËnosti, kot ga uporablja EFQM pri evropskinagradi za odliËnost in v okviru nacionalnih nagrad na tem podroËju v veË kot25 evropskih dræavah.

Foto

: Sta

nko

Grud

en/S

TA

Premier Borut Pahor in ministrica za javno upravo Irma PavliniË Krebs z dobitniki priznanj Republike Slovenije za poslovno odliËnost za leto 2009.

Kaj o uvrstitvi med finaliste PRSPO 2009 meniMarjan Porenta:

Z zakonom, ki je bil sprejet marca 1998, jeSlovenija dobila nacionalno priznanje zaposlovno odliËnost kot najviπje dræavno priznanjeza doseæke na podroËju odliËnosti poslovanjaoziroma delovanja. Program priznanja RS zaposlovno odliËnost postavlja smernice in merila,ki jih poslovne organizacije lahko uporabijo privrednotenju svojih prizadevanj za izboljπanjekakovosti.

Na razpis za prijavo za priznanje RS za poslovno odliËnost se je v letu 2009naπe podjetje prijavilo æe tretjiË zapored. Ocena kompleksnega delovanjadruæbe na vseh segmentih je za nas pomemben pokazatelj, saj dobimopovratno informacijo o nazadovanju ali napredku na posameznemsegmentu. Predvsem pa æelimo delovanje podjetja primerjati z drugimi vpanogi. S sodelovanjem v procesu ocenjevanja postavljamo na vpogledcelotno delovanje naπega podjetja.

Z dosedanjimi doseæenimi rezultati smo zelo zadovoljni. Glede na ocenoneodvisnih ocenjevalcev in evropsko predpisanega in uveljavljenega naËinadela lahko trdimo, da je naπe delovanje nadpovpreËno dobro predvsem vprimerjavi s panogo. To pa ima v danaπnjih Ëasih doloËeno teæo.

Doseæena ocena veË 400 toËk po sistemu RADAR v letu 2009 pomeni sre-brno priznanje in je vsekakor zavidljiv rezultat, nikakor pa ne stanje, ki gane bi mogli preseËi.

Tudi v letu 2010 se je naπe podjetje prijavilo na razpis za priznanje RS zaposlovno odliËnost. Vlogo smo morali oddati do 26. maja.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: Arh

iv m

ag. A

ndre

j Puπ

nik

Komentar vodilnega ocenjevalca PRSPO 2009mag. Andreja Puπnika

Doseæeni napredek Elektra Gorenjska je rezultatveËletnih aktivnosti druæbe za doseganjeposlovne odliËnosti. Utemeljitev doseækov inpriloænosti za izboljπave je podana v obπirnemdokumentu KonËno poroËilo prijavitelju,povzetek vsega pa je dobro predstavljen v toËkahuvodnega dela poroËila: KljuËne prednosti zavoditeljstvo:

• Poslanstvo in vizija podjetja sta izhodiπËi vseh aktivnosti v podjetju, kjerso motivirani zaposleni bistvenega pomena za doseganje ciljev. Podjetjeima opredeljeno poslanstvo, vizijo in vrednote æe daljπe Ëasovno obdobje,njegova odliËnost in kakovost sta temeljni usmeritvi poslovanja druæbe zaizpolnjevanje vizije in strateπkih usmeritev.

• Podjetje ima uveden procesni pristop in redno spremlja procese.Vzpostavljeno je skrbniπtvo procesov, lastniki in odgovornost za vodenjeprocesov. »lani kolegija uprave so praviloma lastniki procesov in so aktivnovkljuËeni v procese stalnega izboljπevanja prek kazalnikov uspeπnostiprocesov.

• Podjetje omogoËa vsem veËjim poslovnim odjemalcem, da se lahkopogovorijo z osebnim svetovalcem o izboljπavi elektriËne energije, naËinuplaËila, o vrstah in Ëasovni dinamiki v pogodbah, o morebitnih projektihkogeneracij itn.

• KljuËne organizacijske spremembe so v podjetju potekale ob takojπnjem in-formiranju in sodelovanju zaposlenih, sveta delavcev in sindikatov, veËje or-ganizacijske spremembe (pravna loËitev reguliranega in trænega dela) paso potekale tudi v sodelovanju z zunanjimi partnerji (GIZ, sindikati, dræava).

Aktualno

7ELGO, junij 2010

Rezultat poslovanjaDobiËek druæbe Elektro Gorenjska je pred obdavËitvijo znaπal 1.711.794 € in jeza 49 % viπji kot lani. Druæba je v letu 2009 realizirala 99.112.793 € prihodkovin 97.400.998 € odhodkov.

KoliËine distribuirane, kupljene in prodane elektriËneenergije V letu 2009 je bilo po omreæju druæbe Elektro Gorenjska, d. d., distribuirane 952.021 MWh elektriËne energije oziroma 7,4 % manj kot v letu 2008(1.027.741 MWh). V primerjavi z naËrtovanimi koliËinami za leto 2009 je bilodistribuirane pribliæno enako elektriËne energije, kot je bilo naËrtovano. Deleædistribuirane elektriËne energije gospodinjskim odjemalcem znaπa 33,8 %,poslovnim pa 56,2 %.

Slika 1: Primerjava distribuiranih, kupljenih in prodanih koliËin elektriËneenergije po letih.

Za potrebe kupcev (brez nakupa elektriËne energije za pokrivanje izgub vomreæju) je druæba v letu 2009 od dobaviteljev elektriËne energije skupnokupila 1.017.077 MWh elektriËne energije. Struktura nakupa elektriËneenergije je sledeËa: HSE 54 %, GEN-I 27 %, EFT 8 % in kvalificirani proizvajalci(male elektrarne) 11 %.

Naπim kupcem smo v letu 2009 skupno prodali za 1.018.978 MWh (vkljuËnos trgovanjem) elektriËne energije, kar je malo manj kot v letu 2008 in za 5 % veË,kot smo naËrtovali. Deleæ prodaje gospodinjskih odjemalcev znaπa 31,6 %,poslovnih 54,6 % in trgovanja 13,8 %.

Slika 2: Skupna prodaja elektriËne energije po letih v GWh.

Kakovost oskrbe z elektriËno energijoKakovost oskrbe z elektriËno energijo na obmoËju Gorenjske, ki ga pokrivadistribucijsko omreæje druæbe, se vseskozi izboljπuje, kar je rezultat skrbnega

naËrtovanja in izvajanja stalnih izboljπav, posodobitev obstojeËega omreæja inizgradnje novega omreæja ter nenehnega vzdræevanja omreæja. Tako je bila tudiv letu 2009 zanesljivost oskrbe boljπa kot v letu poprej. Kazalec SAIDI kaæe, daje bil povpreËni Ëas trajanja nenapovedanih prekinitev na odjemalca v letu 2009v primerjavi z letom 2008 krajπi za tretjino. Kazalec SAIFI pokaæe, da je bilopovpreËno πtevilo nenapovedanih prekinitev na odjemalca v letu 2009 za40 % manjπe kot v letu poprej.

InvesticijeDruæba Elektro Gorenjska je v letu 2009 investirala v opredmetena osnovnasredstva, dolgoroËna sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve 17.017.862€ (leta 2008: 16.503.149 €).Pomembnejπe naloæbe v letu 2009 so se odvijale na naslednjih objektih:Visokonapetostno omreæje: RTP Moste 110/20/6,3 kV − izvedena so bilagradbena dela v celoti, izvedena je bila dobava, postavitev in montaæa 110 kVstikaliπËa v GIS-izvedbi, vkljuËno s sekundarno opremo, lastno rabo inkompenzacijo. Postavljena sta bila tudi oba 20 MVA obnovljena transforma-torja. RTP Æelezniki 110/20 kV: izvedba zakljuËnih del in funkcionalnihpreizkusov. Objekt je zaËel obratovati. RTP ©kofja Loka 110/20 kV: opravljenagradbena dela in nabava 40 MVA transformatorja. Srednje in nizkonapetostno omreæje: prvi del prenove in izgradnjenadomestnega srednje napetostnega in nizko napetostnega omreæja v okvirukohezije v obËini TræiË, prvi del 20 kV omreæja na podroËju Most − za potrebenove RTP, zgrajenih in obnovljenih je bilo pribliæno 25 km 20 kV kablovodov,obnovljenih je bilo 66 in zgrajenih 30 novih transformatorskih postaj,obnovljenih in na novo zgrajenih je bilo pribliæno 25 km nizkonapetostnegaomreæja v preteæno kabelski izvedbi. Ostale naloæbe: telekomunikacije inzaπËita (telekomunikacijska oprema, radijsko omreæje), merilne naprave (projektAMI), poslovno-tehniËna oprema (posodobitev informacijskega sistema).

ZaposleniV Elektru Gorenjska je bilo 31. 12. 2009 zaposlenih 323 delavcev (71,5 odstotkovmoπkih in 28,5 odstotkov æensk). V letu 2009 smo prviË presegli povpreËnostarost 42 let, kar pripisujemo dejstvu, da delavci odhajajo v pokoj starejπi,zaposlujemo pa mlade z viπjimi stopnjami izobrazbe, ki se zaradi izobraæevanjazaposlijo pri viπji starosti. Analiza skupin zaposlenih po letih nam kaæe, da je vdruæbi Elektro Gorenjska tako kot v preteklih dveh letih najveË zaposlenih vstarostni skupini od 36 do 45 let, in sicer 30 odstotkov vseh zaposlenih.PovpreËna stopnja izobrazbe je bila na dan 31. 12. 2009 v druæbi ElektroGorenjska 5,71, pri Ëemer stopnja 5 predstavlja srednjeπolsko izobrazbo. V letu2009 smo πtipendirali 11 dijakov in πtudentov. V letu 2009 je v ElektruGorenjska na druga delovna mesta napredovalo 23 delavcev, kar znaπa 7odstotkov vseh zaposlenih.

Podatki za delniËarjeNa dan 31. 12. 2009 je imela druæba 447 delniËarjev, na zadnji dan leta 2008 jihje bilo 435. Na dan 31. 12. 2009 je bilo v lasti pravnih oseb, ki predstavljajo10,29 % vseh delniËarjev, 96,70 % delnic druæbe. NajveËjih deset lastnikov jeimelo na dan 31. 12. 2009 skupaj 89,9-odstotni deleæ druæbe. Po stanju na dan31. 12. 2009 je πe vedno najveËji delniËar Republika Slovenija z 79,50-odstotnimdeleæem. Knjigovodska vrednost delnice je konec leta 2009 znaπala 7,45 €, ËistidobiËek na delnico pa 0,08 €.

Utrip poslovanja druæbe Elektro Gorenjska,d. d., v letu 2009 � Joæe Gorenc

880900920940960980

100010201040106010801100

distribucija nakup prodaja

GWh

2007 2008 2009

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2007 2008 2009

GW

h

gospodinjski odjemalci poslovni odjemalci trgovanje

108

4329

0

20

40

60

80

100

120

2007 2008 2009

SAIDI

min

ut/o

djem

alca

2,4

1,79

1,07

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

2007 2008 2009

SAIFI

prek

inite

v/od

jem

alca

880900920940960980

100010201040106010801100

distribucija nakup prodaja

GWh

2007 2008 2009

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2007 2008 2009

GW

h

gospodinjski odjemalci poslovni odjemalci trgovanje

108

4329

0

20

40

60

80

100

120

2007 2008 2009

SAIDI

min

ut/o

djem

alca

2,4

1,79

1,07

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

2007 2008 2009

SAIFI

prek

inite

v/od

jem

alca

8

Aktualno

ELGO, junij 2010

Solarni sistemi Bramac − energija zlastne strehe � Karmen ©mon

Sonce je Ëist in donosen vir energije, ki se obnavlja, ne onesnaæuje okolja in jehkrati brezplaËen. Energijo sonca lahko uporabljamo tako za ogrevanjeprostorov, vode in bazenov, kot tudi za proizvodnjo elektriËne energije. SonËnaenergija je energija prihodnosti, sonËna naprava pa investicija v Ëisto prihodnost.

Spremenjen koncept ReenergijeS 1. februarjem 2010, ko smo ukinili Sklad Reenergija in s tem prispevek zaReenergijo, smo napovedali spremembe koncepta Reenergije. »lanstvo v KlubuReenergija ni veË pogojeno z nakupom Reenergije, træna znamkaReenergija pa po novem zdruæuje storitve Elektra Gorenjska na podroËjuobnovljivih virov in uËinkovite rabe energije. Klub Reenergija daje svojimËlanom koristne nasvete pri ukrepih s teh podroËij in nudi ugodnosti prinjihovi izvedbi. Med te ukrepe πtejemo vgradnjo solarnih kolektorjev,toplotnih Ërpalk, peËi na lesno biomaso in podobno.

Solarni sistemi BramacV Elektru Gorenjska smo skupaj s priznanim podjetjem Bramac streπni sistemioblikovali ponudbo za nakup solarnih sistemov Bramac Solar. Podjetje Bramacstreπni sistemi je v Sloveniji znano kot dobavitelj streπne kritine Bramac, vzadnjem letu pa je prisotno tudi na podroËju solarne tehnike kot dobaviteljkakovostne solarne opreme Bramac Solar. Solarni sistemi Bramac Solar, ki polegsolarnih kolektorjev vkljuËujejo tudi hranilnik tople sanitarne vode, toplotni iz-menjevalnik, solarno postajo, raztezno posodo in drugo, predstavljajo celovitoreπitev za ogrevanje sanitarne vode, prostorov ali bazenov v stanovanjskih hiπahin poslovnih objektih.

S podjetjem Bramac smo sklenili pogodbo o posredniπtvu. Na podlagi pogodbeElektro Gorenjska izvaja promocijo in posreduje pri prodaji solarne tehnologijeBramac Solar, podjetje Bramac pa koristi prodajno mreæo gospodinjskih odje-malcev Elektra Gorenjska. Skupna aktivnost poteka tako, da kupec ob nakupusolarnih izdelkov Bramac Solar pri katerem koli prodajalcu v Sloveniji unovËikupon Elektro Gorenjska − Bramac za 15-odstotni popust. Trgovec unovËenkupon s podatki kupca posreduje Bramacu, le-ta pa na osnovi prejetih kuponov

Kupon za 15-odstotni popust ob nakupu solarnih komponent Bramac Solar.

Vodnik k solarni strehi Bramac.

poπlje podatke o kupcih izdelkov Elektru Gorenjska. Na koncu Elektro Gorenjskapoπlje kupcem aneks oziroma pogodbo za prestop v paket Reenergija. Kuponza popust prejmejo odjemalci Elektra Gorenjska, ki so Ëlani Kluba Reenergija.

Ugodnosti Paketa ReenergijaOblikovali smo tudi nov paket, Paket Reenergija. Paket je namenjen ËlanomKluba Reenergija, ki se odloËijo za nakup katerega od izdelkov Bramac Solar.»lani Kluba Reenergija so deleæni dodatnih ugodnosti pri nakupu teh izdelkovin pri plaËevanju stroπkov elektriËne energije. Cena elektriËne energije v novemPaketu Reenergija je najugodnejπa v primerjavi s cenami v ostalih paketih zagospodinjske odjemalce (trije osnovni paketi ter paketa Porabim, kar rabim inVedno porabim, kar rabim). Odjemalcem ni potrebno javljati stanj πtevca, dveleti po vgradnji solarnega sistema pa odjemalci prejemajo tudi dodaten bonusv vrednosti 5 EUR/MWh. Za vstop v Paket Reenergija mora imeti kupecsolarnega sistema Bramac Solar sklenjeno osnovno pogodbo o dobavielektriËne energije z Elektrom Gorenjska in mora biti Ëlan KlubaReenergija.

OdloËili smo se, da nov produkt najprej predstavimo ËlanomKluba Reenergija. V mesecu maju smo jim poslali predstavitveno pismo, kuponza popust in katalog, poklicali smo jih tudi po telefonu in jim osebno predstaviliponudbo. V naslednjih mesecih bomo v prilogi z meseËnim raËunom novoponudbo predstavili tudi ostalim gospodinjskim odjemalcem.

Vse informacije o skupni ponudbi so predstavljene na spletnem mestuwww.reenergija.si in na spletnem mestu www.bramac-solar.si.

Nova πtevilka revijeKlub Reenergija5. junija, na svetovni dan okolja, je izπla æe Ëetrta πtevilka revije Klub Reenergija.Revija je namenjena Ëlanom Kluba Reenergija. Osrednja tema tokratne πtevilkeje predstavitev nove tehnike Bramac Solar. S sliko in z besedo osvetljujemo tudinekaj dogodkov in aktivnosti s podroËja obnovljivih virov in uËinkovite rabeenergije, ki so se v skupini Elektro Gorenjska zvrstili od lanskega septembrado letoπnjega junija.

Aktualno

9ELGO, junij 2010

Cenik za paket REENERGIJA.

PREDNOSTI PAKETA REENERGIJAUporabniki storitev Reenergija, ki se bodo do 30. septembra 2010odloËili za nakup solarnih komponent Bramac Solar, bodo deleænidodatnih ugodnosti, in sicer:

• Niæje cene elektriËne energije v okviru uporabe storitev Reenergija:Paket Reenergija zdruæuje storitve Elektra Gorenjska za Ëistejπe okolje.Storitve obsegajo ukrepe za veËjo izrabo obnovljivih virov in uËinkovitorabo energije.

• Dodatni popust ob nakupu solarnih komponent Bramac Solar:uporabniki storitev Reenergija bodo prejeli kupon z dodatnim15 -odstotnim popustom ob nakupu solarnih komponent Bramac Solar.

• Dodaten bonus pri odjemu elektriËne energije: Po vgradnji solarnegasistema bomo v Elektru Gorenjska kupcem v obdobju dveh let podarilidodaten bonus v vrednosti 5 EUR/MWh (cena vkljuËuje DDV).

10

Aktualno

ELGO, junij 2010

Dan odprtih vrat, 14. maj 2010� Brigita Eling B, Foto: Roman Bratun, mag. Renata Kriænar

Skupina Elektro Gorenjska se je letos æe tretjiË pridruæila projektu promoviranjasonËne energije, ki æe nekaj let v mesecu maju poteka v okviru EvropskihsonËnih dni.

14. maja je odprla vrata sonËne elektrarne in elektriËne polnilnice na Laborahv Kranju. Poleg ogleda elektrarne in strokovne razlage o izkoriπËanju sonËneenergije in gradnji sonËnih elektrarn so se obiskovalci lahko pouËili tudi odelovanju elektriËne polnilnice ter se preizkusili v voænji z avtomobili naelektriËni pogon, z elektriËnimi kolesi in s skuterjem.

Povabilu na dan odprtih vrat so se odzvali Ëlani Kluba Reenergija, upokojenisodelavci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn ter drugi, ki jih je zanimalodelovanje sonËne elektrarne, nameπËanje fotonapetostnih celic na njihovedomove in prevozna sredstva na elektriËni pogon. Dneva odprtih vrat se jeudeleæilo okrog 70 obiskovalcev.

Dan odprtih vrat se je odvijal v okviru Evropskih sonËnih dni (12.−15. maj 2010),ki so letos tretjiË potekali tudi v Sloveniji, æe nekaj let pa se izvajajo v ©vici,NemËiji in Avstriji, razπirili pa so se tudi æe v Francijo, ©panijo, na Portugalsko in

Nizozemsko. Njihov namen je pritegniti pozornost javnosti za okolju prijaznoenergijo ter poslediËno poveËati proizvodnjo elektrike in toplote iz sonca.

Udeleæba na brezplaËnem dnevu odprtih vrat je bila dobra priloænost, da so seobiskovalci seznanili in pouËili o izrabi sonËne energije in prihajajoËem trenduna podroËju transporta, ki oba v veliki meri vplivata na zmanjπanje koliËineizpustov toplogrednih plinov in tako prispevata k izboljπanju razmer v okolju,v katerem æivimo.

Aktualno

11ELGO, junij 2010

Vozila na elektriËni pogon − elektriËna kolesaÆe desetletja nam znanstveniki obljubljajo, da bodo vozila na elektriËnipogon zamenjala tista na fosilna goriva. Verjetno razlog, da se to res nizgodilo æe leta nazaj, tiËi v dejstvu, da so naftni lobiji zavirali razvojelektriËnih pogonov. Da so elektromotorji mnogo zmogljivejπi od tistihna naftne derivate, vemo æe dolgo. Problem je bila le akumulacijaelektriËne energije, ki je bila do pred desetih let v glavnem omejena nateæke svinËene akumulatorje. V zadnjih desetih letih se je stanje na tempodroËju vidno izboljπalo z uvajanjem novih tehnologij na podroËjuakumulacije elektriËne energije. Trenutno imajo najboljπe lastnostibaterije na Li-osnovi: Li-ion baterije in izpeljanke le-teh. So 4- do 6-kratlaæje in imajo pribliæno polovico do tretjino volumna svinËenih baterij.Tudi ostale njihove lastnosti so precej boljπe: daljπa æivljenjska doba,manjπa obËutljivost na razliËne naËine uporabe, manjπe samopraznjenje,ekoloπko so bolj prijazne za okolje ...

Na slovenskem trgu so nekaj let prisotna tudi elektriËna kolesa, ki so pravtako priπla do izraza πele z uporabo novih baterij na Li-osnovi. Sedajbaterija za povpreËni domet kolesa 30−40 km (z enim polnjenjem) tehtale 3,5 kilograma in se lahko pribliæno 1000-krat napolni, medtem kosvinËena baterija z enako kapaciteto tehta okrog 20 kilogramov in selahko napolni pribliæno 300-krat.

Zaradi izdatne pomoËi elektromotorja in tihega delovanja so elektriËnakolesa najbolj uporabna za:

• voænjo v sluæbo brez znojenja,• kolesarjenje po opravkih, tudi Ëe so razdalje veËje,• starejπe osebe, ki jim klanci predstavljajo veliko oviro,• voænjo po mestnih srediπËih, kjer obstaja problem parkiranja,• voænjo z osebo, ki ima veË kondicije kot vi.

Z uporabo elektriËnega kolesa tudi avtomobila za krajπe relacije neuporabljamo tako pogosto, zato prihranimo pri gorivu. Cena enegapolnjenja baterije elektriËnega kolesa stane pribliæno 0,04 € (za 30−40km voænje), tako da si lahko izraËunate prihranek v primerjavi z drugimiprevoznimi sredstvi.

Povzeto po Ëlanku avtorja Iztoka Prezlja, Ekoalternativa, d. o. o.

Vozila na elektriËni pogon − elektriËna kolesa

Na dnevu odprtih vrat na Laborah so testne voænje koles in predstavitevelektriËnih avtomobilov omogoËila naslednja podjetja oziromaposamezniki:• Andrej PeËjak, inovator in elektriËni pionir, ki s svojo ekipo sestavlja

elektriËne avtomobile za lastno uporabo. Nejc ©ter, Ëlan ekipe, je takopripeljal na ogled predelani πportni avto mazda bolt RX8.

• Tazzari − njihovo ponudbo si lahko ogledate na: www.tazzari-zero.si.• Tehnosol − njihovo ponudbo si lahko ogledate na: www.termosol.si.• Eko alternativa, ki zaposlenim Elektra Gorenjska nudi 15-odstotni

popust ob nakupu elektriËnega kolesa; veË na: www.ekoalternativa.si.

Statistika, objavljena v trænem poroËilu Bike Europe, kaæe, da so elektriËnakolesa industrijo koles popeljala v milijonske posle. ZaËelo se je naKitajskem, kjer se vozi æe veË kot 120 milijonov elektriËnih koles, zadnjihnekaj let pa se njihova uporaba πiri v Ameriko, Indijo in Evropo.

12

Aktualno

ELGO, junij 2010

Nekateri medijem pravijo psi Ëuvaji. Drugi jih oznaËujejo kot Ëetrto vejo oblasti.Zopet tretji jih uporabljajo kot sprostitev v prostem Ëasu. V Elektru Gorenjska znjimi vsakodnevno sodelujemo, saj verjamemo, da odgovorno delovanjepodjetja zajema tudi transparenten in spoπtljiv odnos z novinarji. Vsako letopripravimo tudi pregled medijskega poroËanja za preteklo leto. Vabimo vas, dase z nami sprehodite skozi pregled medijskega poroËanja o Elektru Gorenjskav preteklem letu.

V lanskem letu so mediji objavili 579 prispevkov o Elektru Gorenjska, od tegaje 40 prispevkov pripadalo Gorenjskim elektrarnam. To pomeni, da sta bila oElektru Gorenjska vsak dan v povpreËju objavljena 1,5 prispevka.

Kar 41 odstotkov (235 objav) vseh prispevkov je bilo naklonjenih ElektruGorenjska; ti so bili preteæno skoncetrirani v dveh mesecih. V mesecu aprilu2009 so mediji pozitivno in odmevno pisali o naπem paketu Porabim, kar rabimter o investiciji v sonËno elektrarno na Osnovni πoli Kriæe. V decembru smo vmedijih lahko spremljali informacije o prvi polnilnici za elektriËna vozila ter oinvesticiji v daljnovod med Æelezniki in Bohinjem.

Zgolj 4 odstotki objav (25 objav) so bili nenaklonjeni, kar je najniæji deleæ po letu2006. Preostalih 319 medijskih objav je bilo nevtralnih.

V katerih medijih smo bili prisotni? O Elektru Gorenjska je v lanskem letu poroËalo kar 47 slovenskih medijev − odtega je bilo 26 tiskanih, 16 elektronskih in 5 spletnih medijev. NajveËkrat smoo Elektru Gorenjska lahko brali v Gorenjskem glasu in posluπali na Radiu Kranj,ki je poleg Æurnala24 − Gorenjska objavil najveË naklonjenih prispevkov opodjetju. Po vsej Sloveniji so nas najbolj spremljali bralci Dela in Dnevnika. Tisti,ki raje prebirate objave na spletu, ste o Elektru Gorenjska lahko najveË prebralina spletnih straneh STA in Energetika.net.

O Ëem so najveË poroËali in pisali? Paketa Porabim, kar rabim in Vedno porabim, kar rabim, ki smo ju v lanskem letuoblikovali za gospodinjske odjemalce, sta poæela zelo veliko zanimanja vmedijih in tudi pri konËnih odjemalcih. Z odzivom − za paketa se je odloËiloveË kot 6.500 odjemalcev − smo zelo zadovoljni, saj je presegel naπa prvotnapriËakovanja.

Mediji so v lanskem letu pogosto poroËali o naloæbah in investicijah skupineElektra Gorenjska, pri tem pa niso pozabili omeniti, da ima skupina najveËjivloæek v sonËne elektrarne. Aktivni smo bili tudi na podroËju sponzoriranja indonacij, v medijih smo lahko brali ali posluπali tudi o πtevilnih nagradah inpriznanjih, ki smo jih prejeli v lanskem letu. Kot vsako leto je bil tudi lanimedijsko odmeven dogodek Dan odprtih vrat − Evropski sonËni dnevi vSloveniji, med strokovno javnostjo pa je odmevala konferenca Trajnostnaenergetska oskrba v alpskem prostoru (AlpEnergy).

In kako intenzivno so v medijih prisotna ostalaelektrodistribucijska podjetja?

V lanskem letu se je Elektro Gorenjska, poleg Elektra Celje, najpogostejepojavljal v slovenskih medijih; od vseh ostalih elektrodistributerjev pa je bilravno Elektro Gorenjska najpogosteje prisoten v spletnih medijih. Glede na to,da je bila velika veËina (kar 96 odstotkov) medijske publicitete pozitivne alinevtralne, je slednje pozitivno vplivalo na grajenje naπe prepoznavnosti innaπega ugleda.

Povzeto po Analizi medijev (PAM-ET) za Elektro Gorenjska za leto 2009,Kliping, d.o.o.

Kaj so mediji v letu 2009zapisali o Elektru Gorenjska?

232 objav; 20 % 292 objav; 26 %

192 objav; 16 %

284 objav; 24 %

166 objav; 14 %

Elektro Celje Elektro PrimorskaElektro Gorenjska Elektro Maribor Elektro Ljubljana

Slika 1: Pregled πtevila medijskih objav za slovenske elektrodistributerje.Tabela 1: Pregled πtevila objav o Elektru Gorenjska v letu 2009.

Leto2009

©teviloobjav

PovpreËnoπtevilo

objav/mesec

Pozitivneobjave

Nevtralneobjave

Negativneobjave

πteviloobjav 579 48

23541 %

31955 %

254 %

Mediji so le ena od javnosti, s katerimisodelujemo v Sluæbi za marketing. Uspeπnosodelovanje z njimi lahko doseæemo le spoznavanjem in spoπtovanjem njihovegadela. Zato jih redno obveπËamo o aktivnos-tih podjetja, vabimo jih na dogodke, odgo-varjamo na njihova vpraπanja. Delo znovinarji zahteva kar nekaj iznajdljivosti,predvsem pa prilagodljivosti,” je delo zmediji komentirala mag. Renata Kriænar,vodja Sluæbe za marketing.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Na kratko o medijskem poroËanju Elektra Gorenjske v lanskem letu:• Mediji so objavili povpreËno 1,5 prispevka vsak dan v lanskem letu.• Kar 96 odstotkov medijskih objav je bilo pozitivnih ali nevtralnih.• V lanskem letu smo dosegli najmanjπe πtevilo negativnih objav od leta

2006.• Najpogosteje lahko informacije o Elektru Gorenjska preberemo v

tiskanih medijih.

Aktualno

13ELGO, junij 2010

Æe kar nekaj Ëasa je minilo od zadnje ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimiter upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn o branosti in vπeËnostiinternega glasila Elgo. Prav zato smo se odloËili, da v letoπnjem letu ponovnoraziπËemo, kaj vam je najbolj vπeË, kaj vas moti in kako bi Ëasopis πe izboljπali.Vas zanima, kaj smo ugotovili?

Anketo smo v elektronski obliki v mesecu marcu 2010 razposlali vsemzaposlenim v Elektru Gorenjska in Gorenjskih elektrarnah, vsem naπimupokojencem pa smo anketo v tiskani obliki poslali skupaj z marËevsko πtevilkoElga. V anketi je sodelovalo 10,87 % naπih sodelavcev in upokojencev. Vnadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave.

Kako podrobno prebiramo Elgo?Z anketo smo skuπali ugotoviti, v kolikπnem obsegu preberemo vsako πtevilkoElga. Rezultati so pokazali, da slaba tretjina anketirancev (26,15 %) Elgoprebere v celoti, veË kot tretjina (38,46 %) ga prebere veË kot polovico, beænoga preleti 27,69 % vpraπanih, zgolj 7,69 % anketirancev pa Elgo samo prelista.Z veseljem ugotavljamo, da se je v primerjavi z letom 2007 poveËal odstotektistih, ki naπ interni Ëasopis preberejo v celoti. V letu 2007 je namreË Elgo v celotiprebralo le 8 % anketirancev, danes pa je takih æe 26,15 %.

Kaj nas prepriËa, da pogledamo glasilo Elgo?NajveË anketirancev je odgovorilo, da ga pogledajo, ker delajo v ElektruGorenjska in jih zanima, kaj se dogaja v podjetju (38,46 %). Iz radovednosti Elgoprebere slaba tretjina anketiranih (30,77 %); v æelji, da bi v publikaciji naπlifotografije ljudi, ki jih poznajo, Elgo prelista petina anketiranih (20 %). Nekajmanj kot 8 % anketiranih Elgo prebere, ker potrebujejo podatke o zadnjihposlovnih informacijah, dobre tri odstotke anketiranih (3,08 %) poseæe ponaπem internem glasilu, ker jih premami fotografija na naslovnici.

Katere rubrike so nam najbolj vπeË?Anketirance smo povpraπali, katere so njihove najljubπe rubrike, pri Ëemer je ocena5 predstavljala najviπjo, ocena 1 pa najniæjo vrednost. Zmagovalne rubrike so:

Kaj menimo o vsebini in obliki?PovpreËne ocene anketirancev o vsebini in obliki glasila Elgo se gibljejo medocenama 3,84 in 2,91 (pri Ëemer ocena 5 predstavlja najviπjo, ocena 1 pa

najniæjo vrednost). Anketirancem je Elgo na sploπno vπeË; po njihovem mnenjuso prispevki napisani razumljivo in pregledno, saj hitro najdejo informacije, kijih najbolj zanimajo. Anketiranci tudi ocenjujejo, da Ëlanki niso preveË strokovni,da so napisani razumljivo in da razmeroma enakovredno pokrivajo razliËna po-droËja delovanja Elektra Gorenjska, hkrati pa si æelijo veË razvedrilnih vsebin.

Kako lahko naredimo Elgo πe boljπi?Anketiranci so bili mnenja, da bi lahko Elgo izboljπali: • z dodatnimi vsebinami, povezanimi s poslovanjem Elektra Gorenjska:

36,92 % anketiranih;• z nagradnimi miselnimi igrami (kriæanka, sudoku): 20 % anketiranih;• z dodajanjem novih rubrik (npr. priloga za otroke) ter z lahkotnejπimi in manj

strokovnimi Ëlanki: 12,31 % anketiranih;• z veË fotografijami: 9,23 % anketiranih;• s predstavitvami zaposlenih (npr. intervjuji): 6,15 % anketiranih;• drugo (npr: obseænejπa predstavitev sreËanj z upokojenci): 3,08 % anketiranih.

VeËina anketiranih se je strinjala, da Elgo izhaja kot trimeseËnik (69,70 %anketirancev), medtem ko jih 27,27 % meni, da izhaja preredko; slabi trijeodstotki anketirancev niso znali opredeliti, v kakπnem Ëasovnem razmiku najinterni Ëasopis izhaja.

Kaj menite vi?Vsem, ki ste izpolnili anketni vpraπalnik, se najlepπe zahvaljujemo. Vaπe predlogein mnenja smo upoπtevali æe v πtevilki, ki jo ravnokar berete. Tako smo ponekajletnem predahu ponovno uvedli nagradno kriæanko. Vabimo vas, da seprepustite izzivu, in vam æelimo obilo sreËe ob reπevanju.

Glede na rezultate ankete se bomo trudili, da vas πe intenzivneje informiramoo dogajanju v Elektru Gorenjska ter o vsebinah, ki so povezane s poslovanjemdruæbe. Prav z namenom zagotavljanja informacij s Ëim bolj razliËnih podroËijsmo v lanskem letu imenovali nov uredniπki svet, ki ga sestavljajo zaposleni izvsake organizacijske enote. »e bi v Elgu æeleli objaviti svoj prispevek aliopozoriti na zanimive informacije, vas prosimo, da obvestite predstavnike vaπihorganizacijskih enot: Alenko Andolπek, Tejo Bizjak, Roberta Joπta, Draga Paplerja,Majdo Repnik, Marka Vilfana in Alojza Æumra.

Tudi v prihodnje ste prijazno vabljeni k prebiranju naπega internega glasila ink sodelovanju pri njegovem nastajanju.

Vam je Elgo vπeË? � Alenka Andolπek

32 %21 %

11 %

36 %

3 %

38 %

20 %

8 %

31 %

fotograÞja na naslovnici

Slika 1: Kaj bralce prepriËa, da pogledajo Elgo

Slika 2: Ocena vsebine in oblike glasila Elgo

želja, da bi v publikaciji našel slike ljudi,ki jih poznam

potreba po zadnjih poslov nih informacijah

radov ednost

preberem, ker delam v Elektro Gorenjska inmoram v edeti, kaj se dogaja

drugo

2010

2007

0 1 2 3 4 5Pov prečna ocena

Prispev ki so napisani razumljiv o.

Informacije imajo zame uporabno v rednostin mi pomagajo pri v sakdanjem delu.

Ob prebiranju v sebine se tudi kaj naučim.

V Elgu je dovolj informacij odogajanju v podjetju.

Elgo je pregleden in v v saki štev ilki hitronajdem informacije, ki me najbolj zanimajo.

Prispev ki v glasilu enakov redno pokrivajorazlična delovanja Elektra Gorenjska.

Elgo krepi mojo pripadnost podjetju.

V Elgu je premalo razv edrilnih v sebin.

Elgo mi je v šeč.

Prispev ki so prev eč strokov ni.

• Za vsakogar nekaj in Novosti (4,02)• Elektro Gorenjska smo ljudje (4)• Aktualno (3,96)• Predstavljamo se (3,91)• Znanje je moË (3,84)

• Glavna tema (3,63)• Odsev Ëetrtletja (3,56)• Iz Gorenjskih elektrarn (3,48)• Beseda uprave (3,35) in • Standardi kakovosti (3,27).

32 %21 %

11 %

36 %

3 %

38 %

20 %

8 %

31 %

fotograÞja na naslovnici

Slika 1: Kaj bralce prepriËa, da pogledajo Elgo

Slika 2: Ocena vsebine in oblike glasila Elgo

želja, da bi v publikaciji našel slike ljudi,ki jih poznam

potreba po zadnjih poslov nih informacijah

radov ednost

preberem, ker delam v Elektro Gorenjska inmoram v edeti, kaj se dogaja

drugo

2010

2007

0 1 2 3 4 5Pov prečna ocena

Prispev ki so napisani razumljiv o.

Informacije imajo zame uporabno v rednostin mi pomagajo pri v sakdanjem delu.

Ob prebiranju v sebine se tudi kaj naučim.

V Elgu je dovolj informacij odogajanju v podjetju.

Elgo je pregleden in v v saki štev ilki hitronajdem informacije, ki me najbolj zanimajo.

Prispev ki v glasilu enakov redno pokrivajorazlična delovanja Elektra Gorenjska.

Elgo krepi mojo pripadnost podjetju.

V Elgu je premalo razv edrilnih v sebin.

Elgo mi je v šeč.

Prispev ki so prev eč strokov ni.

14

Aktualno

ELGO, junij 2010

Rezultati ankete o zadovoljstvu kaæejo, da zaposleniËutimo moËno pripadnost podjetju � Mojca JelovËan

V mesecu januarju smo med zaposlene æe Ëetrto leto razdelili anonimnoanketo o ugotavljanju zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Analize, ki smo jihvsakokrat naredili iz pridobljenih podatkov, so pokazale, da si zaposleni æelimoinformacij in kvalitetnega komuniciranja. Rezultati zadnje ankete so precej boljπikot v letu 2004. V primerjavi z letom 2006 pa je bilo pri nekaterih trditvahzaznati rahel padec ocen. Na anketo se je v letoπnjem letu odzvalo 34 %zaposlenih. 68 % anketirancev je bilo moπkega spola; najveË anketirancev jebilo starih med 30 in 50 let. 46 % anketirancev je imelo srednjeπolsko stopnjoizobrazbe, 39 % pa najmanj visoko strokovno usposobljenost.

V analizah smo vsakokrat predlagali ukrepe, za katere ocenjujemo, da bipripomogli dvigniti raven zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Na sliki 1 soprikazane povpreËne ocene posameznih podroËij in primerjava z letoma 2004in 2006. Zaradi veËje preglednosti na sliki ni podatkov za leto 2005, v kateremso se povpreËne ocene gibale nekoliko nad ocenami iz leta 2004.

Slika 1: PovpreËne ocene posameznih podroËij in primerjava z letoma2004 in 2006.

V letoπnjem letu je bila pripadnost podjetju ponovnona prvem mestu Pripadnost podjetju je tesno povezana z motiviranostjo, ustreznim pristopomdo zaposlenih, spodbujanjem njihovega interesa za delo, notranjimi odnosi inrazumevanjem organizacije. V letoπnji raziskavi se je ponovno povzpela na prvomesto.

Slika 2: PovpreËne ocene za pripadnost podjetju.

S podrobnejπo analizo je bilo ugotovljeno, da je pripadnost podjetju visoka privseh anketirancih, ne glede na spol, starost ali izobrazbo. Nekoliko veËrazmiπljajo o zaposlitvi izven podjetja zaposleni stari od 18 do 30 let. Prav takose z dviganjem starosti pri anketirancih zniæuje verjetnost, da bi izgubilizaposlitev v podjetju. Na delo najraje hodijo anketiranci z visoko stopnjoizobrazbe in anketiranci stari od 31 do 40 let. Nad povpreËjem so ocene vsehtrditev pri anketirancih, ki so stari nad 51 let, in anketirancih, ki imajoodgovornost za delo s podrejenimi. V primerjavi z rezultati iz preteklih letostajajo povpreËne ocene trditev na istem ali celo viπjem nivoju. Glede na leto2006 se je precej dvignila pripadnost podjetju pri æenskah, moπkih starih od 18do 40 let in osebah z viπjo in visoko stopnjo izobrazbe.

Najbolj je narasla ocena za zadovoljstvo zizobraæevanjemStalno in naËrtno izobraæevanje ter usposabljanje, ki je v skladu s potrebamidelovnih procesov, je eden izmed temeljev razvoja zaposlenih ter poslediËnorazvoja in uspeha podjetja. PovpreËna ocena podroËja skozi obdobje raziskavepoËasi naraπËa.

Slika 3: PovpreËne ocene za izobraæevanje.

V letu 2006 nekoliko niæja ocena za trditev “imam dovolj znanja za dobroopravljanje svojega dela” se je v letu 2009 ponovno dvignila. Glede na visokopovpreËno oceno za trditev “sodelavcem z veseljem posredujem novapridobljena znanja” bodo naπa prizadevanja za uveljavitev ideje o prenosu znanjmed zaposlenimi olajπana. Navedeno trditev so najviπje ocenjevali anketiranci,ki so odgovorni za delo podrejenih, anketiranci starejπi od 31 let ter anketiranciz viπjo in visoko (ali veË) izobrazbo. Razveseljiva je tudi viπja povpreËna ocenaza trditev “pri mojem usposabljanju se upoπtevajo tudi moje æelje”, iz katere jemogoËe razbrati, da zaposleni pri svojem izobraæevanju bolj sodelujemo kot vpreteklosti. Nekoliko pod povpreËjem so trditve ocenjevali anketiranci ssrednjo stopnjo izobrazbe in najmlajπa kategorija anketirancev. Nobena trditevpa ni bila izrazito slabo ocenjena.

Nekaj trditev ocenjenih slabπe kot v preteklemobdobjuZadovoljstvo z nadrejenimi pogosto najbolj vpliva na sploπno zadovoljstvo zodnosi v podjetju in s tem tudi na motiviranost in zaupanje.

4,10

4,02

4,00

3,86

3,82

3,75

3,69

3,43

3,32

3,07

4,26

4,09 4,

20

3,97 4,

13

4,09

3,92

3,75

3,77

3,52

4,32 4,29

4,174,08 4,09

3,92

3,793,73

3,65

3,43

3,00

3,50

4,00

4,50

pripadnostpodjetju

delov nookolje

odnos dokakov osti

izobraževanje obv ladovanjeprocesa

notranjiodnosi

nagrajevanje v odenje napredov anje komuniciranje

2004

2006

2009

4,40 4,384,22

4,04

3,73

4,61 4,36 4,41 4,08 3,83

4,62

4,36

4,53

4,24

3,83

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

Zunaj podjetja oElektru Gorenjskagov orim pozitivno.

Rad hodim na delov naše podjetje.

Ponosen sem, dasem zaposlen v

Elektru Gorenjska.

Ne razmišljam ozaposlitv i izven

podjetja.

Menim, da jev erjetnost, da

izgubim zaposlitevv podjetju majhna.

2004

2006

2009

4,38 4,35

3,923,66

3,204,46 4,14 4,04 3,78 3,44

4,54

4,25

4,08

3,86

3,66

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

Sodelavcem zv eseljem

posredujem novapridobljena znanja.

Imam dovolj znanjaza dobro

oprav ljanje svojegadela.

Nova pridobljenaznanja mi

omogočajo, da delooprav ljam boljkakov ostno.

Podjetje miomogoča potrebnousposabljanje zadobro oprav ljanje

svojega dela.

Pri mojemusposabljanju se

upoštev ajo tudimoje želje.

200420062009

4,10

4,02

4,00

3,86

3,82

3,75

3,69

3,43

3,32

3,07

4,26

4,09 4,

20

3,97 4,

13

4,09

3,92

3,75

3,77

3,52

4,32 4,29

4,174,08 4,09

3,92

3,793,73

3,65

3,43

3,00

3,50

4,00

4,50

pripadnostpodjetju

delov nookolje

odnos dokakov osti


notranjiodnosi


2004

2006

2009

4,40 4,384,22

4,04

3,73

4,61 4,36 4,41 4,08 3,83

4,62

4,36

4,53

4,24

3,83

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00




Elektru Gorenjska.


podjetja.



2004

2006

2009

4,38 4,35

3,923,66

3,204,46 4,14 4,04 3,78 3,44

4,54

4,25

4,08

3,86

3,66

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00








svojega dela.



200420062009

4,10

4,02

4,00

3,86

3,82

3,75

3,69

3,43

3,32

3,07

4,26

4,09 4,

20

3,97 4,

13

4,09

3,92

3,75

3,77

3,52

4,32 4,29

4,174,08 4,09

3,92

3,793,73

3,65

3,43

3,00

3,50

4,00

4,50

pripadnostpodjetju

delov nookolje

odnos dokakov osti


notranjiodnosi


2004

2006

2009

4,40 4,384,22

4,04

3,73

4,61 4,36 4,41 4,08 3,83

4,62

4,36

4,53

4,24

3,83

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00




Elektru Gorenjska.


podjetja.



2004

2006

2009

4,38 4,35

3,923,66

3,204,46 4,14 4,04 3,78 3,44

4,54

4,25

4,08

3,86

3,66

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00








svojega dela.



200420062009

Aktualno

15ELGO, junij 2010

Kvalitetni notranji odnosi, ki vkljuËujejo sodelovanje med zaposlenimi inkomuniciranje, pozitivno vplivajo na prilagodljivost in pripadnost ter lahkopripomorejo k uspeπnosti posameznika, skupine in nenazadnje tudi podjetja. Vletu 2009 je bilo podroËje notranjih odnosov v primerjavi s preteklim letomocenjeno slabπe. Razen sodelovanja s sodelavci so bile vse ostale trditveocenjene sicer viπje kot v letu 2004, vendar pa niæje kot v letu 2006. Notranjiodnosi so tesno povezani z obvladovanjem vodenja in ravnanja z zaposlenimi.Naπa odloËitev, da v letu 2010 namenimo veËji poudarek izobraæevanjem spodroËja vodenja in komuniciranja, je zagotovo pravilna. Izrazitih odstopanjmed povpreËnimi ocenami po posameznih kategorijah anketirancev ni, zatose moramo z izvajanjem ukrepov za izboljπanje osredotoËiti na vse zaposleneoziroma na vse vodje.

Slika 4: PovpreËne ocene za notranje odnose.

Na sliki 5 so predstavljene trditve, katerih ocene so se najbolj dvignile glede naleto 2004. Ocene vseh trditev so bile v porastu tudi v letu 2005 in v letu 2006.

Slika 5: Trditve, katerih ocene so se najbolj dvignile glede na leto 2004.

Zavzetost zaposlenih v naπem podjetjuLetos smo z anketo drugiË ugotavljali tudi zavzetost zaposlenih. Zavzetost nampokaæe, koliko smo zaposleni pripravljeni vlagati energijo v svoje delo znamenom, da bi dosegali najboljπe rezultate. Zavzetost zaposlenih je odvisnaod vodij in njihovega odnosa do sodelavcev. Ocene zadovoljstva s podroËjavodenja, komuniciranja in notranjih odnosov se odraæajo tudi pri rezultatih ozavzetosti zaposlenih. Na sliki 6 je prikazana primerjava zavzetosti med letoma2006 in 2009. Ugotavljamo, da v letu 2009 aktivno nezavzetih sicer nimamozelo veliko, lahko pa bi imeli precej manj nezavzetih.

Slika 6: PovpreËne ocene zavzetosti zaposlenih.

Zavzeti zaposleni so tisti zaposleni, ki delajo s strastjo in Ëutijo globokopovezanost s podjetjem, v katerem so zaposleni. So izvor inovacij in pomagajopri razvoju podjetja. Zaupajo v sodelavce in vodje. Nezavzeti zaposleninaredijo le to, kar morajo. Med delovnim Ëasom “na pol spijo”, v delo sicervlagajo svoj Ëas, ne pa tudi energije in strasti. Aktivno nezavzeti zaposleniniso samo nezadovoljni na svojem delovnem mestu, ampak svojenezadovoljstvo tudi aktivno izkazujejo. Vsakodnevno podcenjujejo delo, ki gaopravijo njihovi zavzeti sodelavci.

Ugotavljanje zavzetosti po posameznih demografskih podatkih kaæe, da jeaktivno nezavzetih veË anketirank kot anketirancev. Bolj so zavzeti anketiranci,ki so odgovorni za delo podrejenih. Po starostni strukturi je najveË aktivnonezavzetih starih od 18 do 30 let in starejπih od 51 let. Najbolj zavzeti soanketiranci, stari od 41 do 50 let. Glede na stopnjo izobrazbe je tudi letos visokodstotek aktivno nezavzetih med anketiranci z viπjo πolo. Najbolj so zavzetianketiranci, ki imajo visoko (ali veË) stopnjo izobrazbe.

Vodje s posluπanjem, z zadostnim in ustreznim informiranjem, s priznavanjemuspehov in svojo dosegljivostjo zaposlenim prispevajo k zaupanju. Vodenje zzaupanjem, odkritim komuniciranjem, spoπtovanjem in odgovornostjopodpira razvoj zaposlenih in je usmerjeno k uresniËevanju skupnih ciljev. V podjetju bomo lahko ohranili tudi dobre poslovne rezultate, Ëe bodozaposleni imeli obËutek, da so pomembni ter imajo vodje in sodelavce, ki jihposluπajo, pohvalijo, spodbujajo v kritiËnih situacijah ter jih redno informirajoo spremembah in novostih v podjetju. Uspeπno opravljeno delo, ki je opaæeno,je za zaposlenega lahko velika motivacija.

Vsem, ki ste sodelovali v letoπnji anketi, se iskreno zahvaljujemo.

4,22

3,933,76 3,69

3,244,46 4,23 3,94 3,94 3,84

4,48

4,05

3,81 3,76

3,52

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

S sodelav ci v enotimnogo bolj

sodelujem kottekmujem.

Sv ojim sodelav cemzaupam.

Vodja službe siprizadev a, da so

med sodelav cidobri odnosi.

Vodja službe cenimoje delo.

Konßikti oz.nesoglasja v naši

enoti se rešujejo naustrezen način.

200420062009

2,942,76

3,19

2,60

3,36

3,77

3,45

3,98

3,20

3,75

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

O rezultatih mojegadela v zadnjem letu

sv a se pogov arjala zv odjo službe.

V naši enoti imamoredne delov ne

sestanke.

Prisotnost v ečsodelav cev v

delov nem okolju mepri oprav ljanju dela

ne moti.

Zadov oljen sem ssv ojo pla čo.

S sv ojimdosedanjim

razv ojem v podjetjusem zadov oljen.

2004

2009

44%

42%

14%

35%

57%

8%

Zavzeti

Nezavzeti

Aktivnonezavzeti

2009

2006

4,22

3,933,76 3,69

3,244,46 4,23 3,94 3,94 3,84

4,48

4,05

3,81 3,76

3,52

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00









200420062009

2,942,76

3,19

2,60

3,36

3,77

3,45

3,98

3,20

3,75

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00




sestanke.



ne moti.


S sv ojimdosedanjim


2004

2009

44%

42%

14%

35%

57%

8%

Zavzeti

Nezavzeti

Aktivnonezavzeti

2009

2006

4,22

3,933,76 3,69

3,244,46 4,23 3,94 3,94 3,84

4,48

4,05

3,81 3,76

3,52

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00









200420062009

2,942,76

3,19

2,60

3,36

3,77

3,45

3,98

3,20

3,75

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00




sestanke.



ne moti.


S sv ojimdosedanjim


2004

2009

44%

42%

14%

35%

57%

8%

Zavzeti

Nezavzeti

Aktivnonezavzeti

2009

2006

V podjetju bomo lahko ohranili tudi dobre poslovnerezultate, Ëe bodo zaposleni imeli obËutek, da so

pomembni ter imajo vodje in sodelavce, ki jihposluπajo, pohvalijo, spodbujajo v kritiËnih situaci-

jah ter jih redno informirajo o spremembah innovostih v podjetju.

16

Odsev Ëetrtletja

ELGO, junij 2010

Obnovljiva in uËinkovita rabaenergije za Slovenijo do leta 2030� Jurij »adeæ

15. marec − 15. marca 2010 je v prostorihDræavnega sveta Republike Slovenije potekalakonferenca z naslovom Obnovljiva in uËinkovitaraba energije za Slovenijo do 2030. Glavnipobudnik konference je bila Zveza druπtev zabiomaso Slovenije. Konference se je aktivnoudeleæil Jurij »adeæ iz Gorenjskih elektrarn, ki jepredstavil referat z naslovom MALE HIDRO-ELEKTRARNE in OVE v SLOVENIJI. Trenutno je vSloveniji gradnja MHE blokirana s strani MOP, ki gaproblematika obnovljivih virov ne zanima, sajnalogo poveËanja deleæa obnovljivih virov nazahtevanih 25 odstotkov izvaja Ministrstvo zagospodarstvo RS. Akterjem s podroËja MHE vSloveniji torej preostane le migracija investicijskihpotencialov na Balkan ali pa aktivno lobiranje zaspremembo Zakona o vodah in njegovihpodzakonskih aktov.

Job Fair 2010 − sejem moænosti inpriloænosti � Marko Vilfan, Samo ©tojs

15.−18. marec − Fakultete naravoslovnih ved æedolgo ne morejo zadostiti kadrovskim potrebamslovenskega gospodarskega prostora. Temu zago-tovo botruje nezadostno zanimanje za tovrstenπtudij. Po drugi strani πtudentom in mladim diplo-mantom precejπnjo oviro predstavlja tudi iskanjeπtipendij, praks in prve zaposlitve.

Mednarodno zdruæenje πtudentov elektrotehnikein raËunalniπtva EESTEC LC Ljubljana v sodelovanjus Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za raËu-nalniπtvo in informatiko organizira JOBFAIR −sejem moænosti in priloænosti z namenom, da πtu-dentom in diplomantom naravoslovnih fakultetUniverze v Ljubljani predstavi razliËne moænosti prizaposlitvi, πtipendiranju in dodelitvi praks. Hkrati

pa dijakom in bodoËim πtudentom æeli vzbuditizanimanje za tovrsten πtudij.

Tudi letos je od 15. do 18. marca na Fakulteti zaelektrotehniko ter Fakulteti za raËunalniπtvo in in-formatiko potekal sejem JobFair, kjer se je med de-vetnajstimi podjetji predstavilo tudi naπe podjetje.Poleg vpraπanj πtudentov glede zaposlitve,πtipendij in praks sta Marko Vilfan in Samo ©tojsπtudentom podrobno predstavila podjetje ElektroGorenjska: s Ëim se podjetje ukvarja, katere so nje-gove temeljne naloge, kateri so uspehi, ki smo jihdosegli, in kakπni izzivi nas πe Ëakajo v prihodnosti. Odziv πtudentov je bil pozitiven, med njimi je bilotudi veliko takih, ki πe nimajo kadrovskih πtipendijali pa zagotovljene zaposlitve, zato upamo, dabodo πtudenti v prihodnosti z naπimi informacijamiuspeli pridobiti kadrovsko πtipendijo oziroma za-poslitev v æelenem podjetju.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Jurij »adeæ

Podor skal na jezu HE Standard� Foto: Simon Peternel

10. april − Manjπi podori v kanjonu Kokre sopogosti, tudi veËjih je æe bilo nekaj. Prav v bliæinipodora, ki se je zgodil letoπnjega aprila, se je predpribliæno πtiridesetimi leti zgodil veËji podor skalin kamenja.

10. aprila zgodaj zjutraj se je sproæil veËji podor levebreæine tik nad jezom male hidroelektrarneStandard. Stavba elektrarne ob tem ni bilapoπkodovana, bil pa je poπkodovan betonski deljezu, kjer so vidne veËje vdrtine na betonskihsegmentih. Kolikπna je dejanska πkoda, bo vidnoπele po odstranitvi materiala. Podor sega po celotniviπini nabreæine. Padli material − kamenje, zemljain drevje, ki ga je pribliæno 300 m3, bo potrebno

odstraniti, saj ovira pretoËnost struge Kokre.Pred priËetkom odstranjevalnih del bo potrebno

dodatno zruπiti πe pribliæno 100 m3 labilnegamateriala na nabreæini zaradi varnosti izvajalca.

Foto

: Mar

ko V

ilfan

Na sejmu sta bila Marko Vilfan in Samo ©tojs.

Posledice podora v kanjonu Kokre.

Odsev Ëetrtletja

17ELGO, junij 2010

15. obËni zbor ©portnega druπtvaElektro Gorenjska � Alenka Andolπek

12. april − 15. obËnega zbora ©portnega druπtvaElektra Gorenjska, ki je potekal 12. aprila, se jeudeleæilo 40 Ëlanov. Prisotni so potrdili zakljuËniraËun za leto 2009, soglasno sprejeli plan dela in fi-nanËni naËrt za leto 2010 ter izvolili nove Ëlaneizvrπnega odbora.

Poslovanje πportnega druπtva, ki je bilo v letu 2009pozitivno, je predstavila Agata ©tular. Mnenje kposlovanju druπtva je podal predsednik nad-zornega odbora druπtva Bojan Luskovec, ki naposlovanje ni imel pripomb. Vojko Oman, predsed-nik disciplinske komisije, je povedal, da disciplin-ska komisija v letu 2009 ni prejela nobene pritoæbe,zato tudi ni imela nobene seje.

Plan dela in finanËni naËrt za leto 2010 je predstavilMarjan Porenta, ki je za leto 2010 predlagal spre-membo finanËnega naËrta.

Udeleæenci obËnega zbora so sprejeli odstoppredsednika druπtva Marjana Porente in izvolili novizvrπni odbor druπtva, ki ga sestavljajo predsednikDominik OvniËek ter Ëlana Florijan Cerkovnik inMarjan Porenta.

Dragu Paplerju priznanje zaposebne zasluge � Alenka Andolπek

19. april 2010 − Na 12. Dnevih energetikov, ki sopotekali 19. in 20. aprila v Portoroæu, so letos velikopozornost namenili energetiki na razvojnem

prelomu. Udeleæenci so lahko prisluhnili πtevilnimvidikom upravljanja z energijo.

19. aprila so v okviru nateËaja Ministrstva za gospo-darstvo RS, Centra za energetsko uËinkovitost In-πtituta Joæefa Stefana in Ëasnika Finance podelilinagrade za energetsko uËinkovitost. Nagrado zaposebne zasluge za razvoj in promocijo okolju pri-jazne proizvodnje elektriËne energije je prejel tudiDrago Papler, zaposlen v Gorenjskih elektrarnah,d. o. o.. Mag. Boris Selan, predsednik ocenjevalneskupine, je v obrazloæitvi povedal, da se je komisijaodloËila posebno priznanje podeliti osebi −strokovnjaku, ki uspeπno povezuje znanstveneraziskave, razvoj, kakor tudi konkretno izvedbo in-vesticijskih projektov, πe posebej na podroËjuproizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virovenergije. Drago Papler je aktiven tudi na podroËjuizobraæevanja in promocije obnovljivih virovenergije.

Drago Papler, ki ni skrival navduπenja nad prejetonagrado, je ob tem dejal, da je doseæek plodveËletnega dela, kjer kot vodja Sluæbe za investicijein razvoj v Gorenjskih elektrarnah spodbuja razvojin raziskave obnovljivih virov energije in uresniËe-vanje naloæb v hidroelektrarne, sonËne elektrarnein druge alternativne vire, ne samo v podjetju,ampak tudi na Fakulteti za management KoperUniverze na Primorskem, kjer zakljuËuje doktorskiπtudij.

Dragu Paplerju je priznanje podelil mag. BorisSelan. Ob prevzemu priznanja je povedal:

“Posebno priznanje simbolizira “DR2AGO”, kipomeni Doseæek Dejavnosti je plod Raziskav inRazvoja na podlagi Analiz, ki temeljijo na Gospo-darnosti − ekonomiËnosti projektov in OsveπËanjupri izobraæevanju in promociji v javnosti in okolju”.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

15. obËnega zbora se je udeleæilo 40 Ëlanov druπtva.Fo

to: M

atej

Sla

be, F

inan

ce

Drago Papler, prejemnik posebnega priznanja zarazvoj in promocijo okolju prijazne proizvodnjeelektriËne energije.

18 ELGO, junij 2010

Odsev Ëetrtletja

Prva skupπËina druæbeSoenergetika, d. o. o. � Simona Kancler

20. april − 20. aprila 2010 je bila izvedena prvaskupπËina druæbe Soenergetika, d. o. o., v kateri imaElektro Gorenjska, d. d., Ëetrtinski deleæ. Direktordruæbe Soenergetika, d. o. o., Aleπ Aæman, MBA, jeskupπËino sklical zaradi sprejetja sklepov v zvezi stekoËim poslovanjem druæbe. Zaradi dejstva, dadruæba nima nadzornega sveta, je veËina pomem-bnejπih odloËitev v pristojnosti skupπËine druæbe.Na skupπËini so druæbenike predstavljali: zakonitazastopnika mag. Joæe Knavs (predsednik upraveElektra Gorenjska, d. d.), ki je vodil skupπËino doizvolitve predsednice skupπËine, in Vera Zevnik (di-rektorica Domplana, d. d.), predsednica skupπËine,ter pooblaπËenca preostalih dveh druæbenikovmag. Nenad Trkulja (HSE, d. o. o.) in Janez Groπelj,MBA (Petrol, d. d.). Vsi predlagani sklepi naskupπËini so bili soglasno sprejeti.

Predhodno se je 15. 4. 2010 konstituiral Konzorcij-ski odbor Soproizvodnja Planina, ki je na podlagiKonzorcijske pogodbe druæbenikov Soenergetike,d. o. o., pristojen za soglasen sprejem vseh pomem-bnih odloËitev v zvezi z izgradnjo SPTE Planina. Vkonzorcijski odbor so imenovani naslednji Ëlani:mag. Ambroæ Bogataj (Elektro Gorenjska, d. d.),mag. Nenad Trkulja (HSE, d. o. o.), Andrej KrË (Dom-plan, d. d.) in Janez Groπelj, MBA (Petrol, d. d.).

Skrbni pregled poslovanja ElektraGorenjska � Marjeta Rozman

7. maj − Nadzorni svet druæbe je na podlagi sklepa13. redne seje skupπËine izvedel zbiranje ponudbza izbiro izvajalca skrbnega pregleda poslovanjaElektra Gorenjska, d. d.. Kot najugodnejπi ponudnikje bil izbran konzorcij izvajalcev Jerman&Bajuksvetovanje in izobraæevanje, d. o. o., in Nebra,d. o. o. . Izvajalci so priËeli s pregledovanjemdokumentacije 7. 4. 2010. Delo je potekalo v dveh skupinah: pravniki so pregledovali poslovanjedruæbe s pravnega vidika, revizorji pa s finanËnega,raËunovodskega in davËnega ter organizacijskegavidika. Skrbni pregled so konËali 7. 5. 2010.Sodelovanje zaposlenih v druæbi z izvajalci je SaπaJerman, vodja projekta, ocenila z odliËno.

Potrjen najboljπi referat9. konference slovenskihelektroenergetikov � Alenka Andolπek

10. maj − 18. redni sestanek ©tudijskega komitejaCIGRE B2 − Nadzemni vodi je potekal v ponedeljek,10. maja 2010, v sejni sobi Tehnoloπkega parka

Ljubljana − Brdo. Med predlaganimi toËkamidnevnega reda je bila tudi toËka, kjer se je potrdilonajboljπi referat ©K CIGRE B2 na 9. konferencislovenskih elektroenergetikov, ki je potekala vKranjski Gori od 25. do 27. maja 2009.Med dvanajstimi referati je bil za najboljπi referatizbran referat z naslovom UmeπËanje 110 kVdaljnovodne povezave med RTP Æelezniki in RTPBohinj, avtorjev Tomaæa Sitarja in mag. EdvardaKoπnjeka.

Sodelovanje na 19. mednaro-dnem posvetovanju Komunalnaenergetika − Power Engineering2010 � Alenka Andolπek

11. − 13. maj − Med 11. in 13. majem 2010 je vprostorih Fakultete za elektrotehniko, raËunalniπtvoin informatiko Univerze v Mariboru potekalo 19.mednarodno posvetovanje Komunalna energetika− Power Engineering 2010. Osrednja temaletoπnjega posvetovanja je bila Kako premagatiovire pri zanesljivi in uËinkoviti oskrbi z energijo.Na konferenci so bili predstavljeni πtevilni tematskisklopi na temo obnovljivih virov energije, okoljskihzahtev in oskrbe z energijo ter tehnologije venergetiki.

19. mednarodnega posvetovanja Komunalnaenergetika − Power Engineering 2010 sta seudeleæila mag. Edvard Koπnjek in Tomaæ Mavec, kista imela predavanje z naslovom IKT in aktivnaomreæja za distribucijo elektriËne energije danesin jutri.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ra G

oren

jska

Tomaæ Sitar ob predstavitvi referata na 9. kon-ferenci slovenskih elektroenergetikov.

Akcija Modra stopinja� Brigita Eling B

22. april − Akcija Modra stopinja, v kateri kot Ëlanmreæe Sinergija sodeluje tudi Elektro Gorenjska, seje priËela 22. aprila, na svetovni dan Zemlje. Njennamen je predstavitev in posredovanje uporabnihnasvetov o uËinkovitem hlajenju in ogrevanju spomoËjo obnovljivih virov energije. Pomembendel akcije je bila v mesecu maju izobraæevalna

nagradna igra Spoznaj obnovljive vire energije,ki je potekala v obliki kviza. V πtirih korakih, ki sovkljuËevala vpraπanja o vodi, soncu, biomasi, vetruin geotermalnih virih, nam je bil predstavljenpotencial obnovljivih virov v Sloveniji in v svetu.Obnovljivi viri so kljuËni za trajnostni razvoj, sajomogoËajo proizvodnjo energije brez emisij CO2.Zabavno izobraæevanje je nekaterim udeleæencemigre prineslo tudi koristne nagrade.

Odsev Ëetrtletja

19ELGO, junij 2010

22. mednarodni forum odliËnostiin mojstrstva � Alenka Andolπek

20. in 21. maj − Na OtoËcu se je v Ëetrtek, 20. maja,zaËel 22. mednarodni forum odliËnosti inmojstrstva ter 14. konferenca zmagovalcev EFQM vorganizaciji Druπtva ekonomistov Dolenjske in Belekrajine, Urada RS za meroslovje in Fakultete zaorganizacijske πtudije. Naslov tokratnega sreËanjaje bil EtiËnost razmiπljanja in delovanja priuveljavljanju strategije univerzalne odliËnosti inmojstrstva.

Slavnostni uvodni govornik je bil predsednikdræavnega sveta mag. Blaæ KavËiË, ki je skupaj spredsednico Druπtva ekonomistov Dolenjske inBele krajine ter Ëlanico uprave Krke, d. d., ZvezdanoBajc podelil Veliko nagrado odliËnosti in mojstrstva2010 naπemu slavnemu olimpioniku Miru Cerarju.Na forumu je tokrat sodeloval tudi naπ sodelavecMarjan Porenta s prispevkom Elektro Gorenjska napoti k poslovni odliËnosti. Naπe podjetje je bilouvrπËeno med pet finalistov za prejem najviπjegadræavnega priznanja PRSPO v letu 2009, zato nasje organizator foruma povabil k sodelovanju.

Obisk predstavnikov tehniËnih πoliz Novega Sada � mag. Renata Kriænar

21. maj − Na pobudo Andreje AhËin, ravnateljiceBiotehniπkega centra Naklo, smo v petek, 21. maja2010, gostili ravnatelje in uËitelje tehniËnih πol izNovega Sada. Gregor ©tern in Miha Æumer sta jimpredstavila tehnologije, ki jih uporablja ElektroGorenjska, in razvojne projekte, ki so izrednegapomena za kakovostno in zanesljivo oskrbo zelektriËno energijo. S predstavitvijo podjetja so biligostje zelo zadovoljni, πe posebej z ogledomdaljinskega centra vodenja.

Elektro Gorenjska zanimiv tudi zaruske predstavnike podjetja Tevis� mag. Renata Kriænar

26. maj − Avtomobilski grozd je v tednu od 23. do30. 5. 2010 v Sloveniji gostil predstavnike podjetjaTevis. Podjetje Tevis je distributer elektriËneenergije, ogrevanja ter tople in hladne vode zamestno obËino Toglyatti, ki vkljuËujeje tudinajveËjega ruskega proizvajalca vozil AvtoVAZ innjegove dobavitelje.

Rusko delegacijo je med drugim zelo zanimalaenergetika, zato so izrazili velik interes, da bi polegDirektorata za energijo obiskali tudi Agencijo zaenergijo, Borzen, Skupino HSE, TE-TOL in ElektroGorenjska. ©est ruskih predstavnikov je naπepodjetje obiskalo 26. maja. Na enournem sreËanjusmo jim predstavili naËin organiziranosti podjetja,z zanimanjem so si ogledali tudi daljinski centervodenja.

Marjan Porenta je na forumu sodeloval s prispevkom Elektro Gorenjska na poti k poslovni odliËnosti.

Foto

: Arh

iv F

ERI

Foto

: Rom

an B

ratu

n

19. mednarodnega posvetovanja Komunalna energetika sta se kot predavatelja udeleæilamag. Edvard Koπnjek in Tomaæ Mavec.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Ruskim predstavnikom je dobrodoπlico zaæelelpredsednik uprave.

20

Odsev Ëetrtletja

ELGO, junij 2010

Izvoljen novi Svet delavcevGorenjskih elektrarn� Janez Basej

3. junij − Na 1. redni seji se je sestal novi triËlanskiSvet delavcev podjetja Gorenjske elektrarne vsestavi Janez Basej, Matej Koπir in Drago Papler, kiso bili izvoljeni med πestimi kandidati na volitvah31. maja 2010. Za predsednika je bil izvoljen DragoPapler, ki je postal tudi Ëlan nadzornegasveta Gorenjskih elektrarn iz vrst zaposlenih. Zapodpredsednika je bil izvoljen Janez Basej, ki je tofunkcijo opravljal tudi v preteklem mandatu. K deluv odborih sveta delavcev so povabljeni vsi, ki soizrazili æeljo za sodelovanje delavcev pri upravljanjuin so kandidirali v svet delavcev, prav tako tudistrokovnjaki in drugi zainteresirani. Svet delavcevpodjetja Gorenjske elektrarne se bo vËlanil vZdruæenje svetov delavcev slovenskih podjetij(ZSDSP).

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Naπe podjetje je obiskalo πest predstavnikov iz Rusije.

Rezultati naπih πportnikov na16. letnih πportnih igrah EDS � mag. Renata Kriænar, Foto: Marko Vilfan

12. junij - Nova Gorica je bila tokratno prizoriπËe16. letnih πportnih iger elektrodistribucijskihpodjetij. V lepem sonËnem vremenu smo sepredstavniki petih distribucijskih podjetij pomeriliv 12 razliËnih πportnih disciplinah.

Naπi πportniki so v skupinskih disciplinah dosegliosem odliËij. Prvi mesti sta osvojili æenski ekipitenisa in namiznega tenisa, drugo mesto sta osvo-jili æenski ekipi v kegljanju in odbojki, tretje mestopa so dosegle æenske v kolesarjenju in streljanju termoπki v tenisu in balinanju.

Med posamezniki je v kegljanju zlato medaljo os-vojila Gabrijela Remic, v krosu Maπa Jamnik. Tudimoπki so osvojili dve medalji v krosu, Ivan ©monsrebrno, Matej Pintar pa bronasto medaljo.

V skupnem seπtevku je prvo mesto s 67 toËkamiosvojil Elektro Maribor, drugo mesto so z 61toËkami osvojili predstavniki Elektra Celje, tretjemesto z 58 toËkami pa je zasedel Elektro Ljubljana.

Konkurenca je bila huda, vendar se je celotna ekipaElektra Gorenjska borila po svojih najboljπihmoËeh.

»estitke vsem sodelujoËim.

Srebrna ekipa odbojkaπic.

Zlata æenska ekipa tenisa. Zlata æenska ekipa namiznega tenisa.

Gabrijela Remic z zlatim odliËjem v kegljanju. Bronasto odliËje balinarjev.

Znanje je moË

21ELGO, junij 2010

Microsoft Office 2007, 1. del � Dominik OvniËek, Helena Ravnik

Microsoft Office 2003 je vredno nadgraditi na Office 2007 zaradi laæjegaraziskovanja prej teæko dostopnih funkcij, boljπe povezljivosti med aplikacijami,manjπe velikosti aplikacij in dokumentov ter laæjega reπevanja pokvarjenihdokumentov novega formata. Word zajema osnovna orodja za objavljanje, vExcelu je sklicevanje na formule postalo enostavnejπe, s PowerPointom pa lahkoustvarjamo privlaËnejπe predstavitve.

Microsoft Office 2007 prinaπa najpomembnejπo posodobitev uporabniπkegavmesnika sistema Microsoft Office v veË kot desetletju, ki so ga poimenovaliMicrosoft Office Fluent. Na Microsoftovi spletni strani je napisano, da je bil glavnicilj pri naËrtovanju uporabniπkega vmesnika Office Fluent uporabnikomomogoËiti preprostejπe iskanje funkcij, ki so na voljo v programih, in njihovouporabo. Dosegli so tudi urejen delovni prostor brez nepotrebnih elementov,tako da bi lahko uporabniki veË Ëasa in energije vloæili v svoje delo.

Microsoftova preizkuπanja kaæejo, da uporabniki hitro osvojijo nov uporabniπkivmesnik in se navadijo na nov naËin delovanja programov. Zmogljive funkcijezdaj lahko poiπËete preprosteje, saj so menije in orodne vrstice zamenjali strakom, na katerem so zmoænosti razvrπËene in predstavljene na naËin, ki je boljneposredno prilagojen uporabnikovemu naËinu dela.

Glavni spremembiGlavni spremembi sta:

• nov uporabniπki vmesnik• nova oblika zapisa datoteke.

Z novim uporabniπkim vmesnikom smo se v naπem podjetju æe seznanili vOutlooku 2007, ki je del paketa Microsoft Office 2007. Preostale programe izMS Office bomo predvidoma nadgradili v juliju.

Dokumente novih razliËic prepoznamo po dodatnem x-u, tako na primer Word2007 uporablja .docx namesto .doc in Excel 2007 .xlsx namesto .xls. Vse staredokumente lahko brez teæav odpremo v novejπih razliËicah programov, medtemko je bilo potrebno za odpiranje dokumentov, ustvarjenih z novejπimi MS-programi, namestiti dodatke. »e ustvarimo dokument v novejπi razliËici, ga lahkoshranimo v staro obliko, pri Ëemer izgubimo nepodprte funkcionalnosti.

TrakV uporabniπkem vmesniku Office Fluent je tradicionalne menije in orodnevrstice zamenjal trak, ki predstavlja ukaze, organizirane v nabor kartic. Nakarticah na traku so prikazani ukazi, ki so bistveni za posamezno obmoËjeopravil v programih, kartica Osnovno pa ponuja preprost dostop do pogostouporabljenih ukazov. V Office Wordu 2007 so na primer na voljo kartice sskupinami ukazov za vstavljanje predmetov, kot so slike in tabele, njihovooblikovanje, postavitev in oblikovanje strani, delo s sklici, poπiljanje inpregledovanje. V ostalih programih Office 2007 je na voljo podoben naborkartic, s poudarkom na delu, znaËilnem za posamezne programe.

Gumb Microsoft OfficeGumb Office 2007, ki se nahaja v levem zgornjem kotu okna, je zamenjal meniDatoteka in skrbi za dostop do znaËilnih funkcionalnosti za vse aplikacije,vkljuËno z odpiranjem, shranjevanjem, tiskanjem in skupno rabo datotek. Podprenovljeno zgodovino lahko dostopamo tudi do ostalih moænosti, ki nam jihponuja Word in s katerimi si lahko prilagodimo orodno vrstico za hitri dostop.

Prednosti• UËinkovitejπa komunikacija z diagrami SmartArt in novimi orodji za

ustvarjanje grafikonov omogoËa privlaËno vsebino s 3D-oblikami,prosojnostjo, padajoËimi sencami in drugimi uËinki.

• Shranjevanje v obliki PDF neposredno v Office Wordu 2007• Nova ploπËa za pregled s tremi podokni izboljπa funkcije za primerjavo in

zdruæevanje dokumentov programu Office Word 2007 tako, da si lahkoogledate oba dokumenta, ki ju primerjate, poleg tega je na voljo tudi podoknos povzetkom, v katerem so navedeni vsi popravki v obeh dokumentih.

• Zmanjπajte datoteke in izboljπajte obnovitev poπkodovanih datotek,saj so z novimi oblikami zapisa datotek Ecma Office Open XML datotekebistveno manjπe, na voljo pa je tudi izboljπano obnavljanje podatkov izpoπkodovanih datotek.

Kartice v kontekstuNekateri nabori ukazov so uporabni le, kadar urejate doloËene vrste predmetov.Ukazi za urejanje tabele na primer niso uporabni, dokler ne naredite tabele, kibi jo lahko spreminjali. V dosedanjih razliËicah programov sistema MicrosoftOffice je bilo te ukaze teæko najti. V Office 2007 se kartica za urejanje tabeleprikaæe πele, ko æe imate v dokumentu tabelo; ko tabelo oznaËite, se tudi karticasama izbere. Kartice v kontekstu se prikaæejo le, kadar jih potrebujete, zatoveliko preprosteje poiπËete in uporabite ukaze, ki jih potrebujete za trenutnooperacijo.

Predogled v æivoPredogled v æivo je nova tehnologija, ki omogoËa prikaz rezultatov spremembpri urejanju ali oblikovanju, ko uporabnik premakne kazalec nad moænosti vgaleriji. S to novo dinamiËno zmogljivostjo zagotavlja boljπo pripravo, urejanjein oblikovanje, saj uporabniki doseæejo odliËne rezultate v krajπem Ëasu in zmanj truda.

Povezave in viriMicrosoftova predstavitev vmesnika Microsoft Office Fluent:http://office.microsoft.com/sl-si/products/HA101679411060.aspxMicrosoftova stran s preprostimi navodili za osnovne programe Offica 2007:http://office.microsoft.com/sl-si/2007/FX102704851060.aspxPomoË in video predstavitve:http://office.microsoft.com/sl-si/getstarted/FX101055081060.aspx

Slika 1: Trak, ki predstavlja ukaze, organizirane v nabor kartic.

22

Novosti

ELGO, junij 2010

Pred dobrim letom smo v Elektru Gorenjska izvedli analizo internega komuni-ciranja, v okviru katere smo nekatere izmed naπih sodelavcev povpraπali tudio njihovi oceni SrediπËa EG. In kaj smo takrat izvedeli?"SrediπËe EG je trenutno skopo. Pozitivno je, da na enem mestu zbira vsepomembnejπe dokumente; na njem najdeπ informacije, vendar pa jih moraπiskati." Nekateri med vami ste nam povedali: "SrediπËe EG je dobro. Vendar jena njem prevelik krog informacij. Informacije so preobseæne." In zopet drugi:"SrediπËe EG je primerno orodje internega komuniciranja, vendar ni dovolj izko-riπËeno. Pozitivno je, da se na njem nahajajo zapisniki sestankov in novice.SrediπËe bi bilo potrebno malce posodobiti."

Vaπe pripombe smo vzeli skrajno resno. Z ekipo sodelavcev iz Sluæbe za infor-matiko in Sluæbe za marketing ter ob pomoËi zunanjih sodelavcev bomoustvarili sveæe in prenovljeno SrediπËe EG. Enostavnejπe za uporabo. Z veËinformacijami, a bolj pregledno razporejenimi. Dodatno ga bomo nadgradiliπe z obvestilom, ki ga bomo enkrat meseËno prejeli na svoje elektronske

naslove, lahko pa si ga bomo prebrali tudi na oglasnih deskah. V njem bomo nakratek in aæuren naËin pripravili pregled najpomembnejπega dogajanjatekoËega meseca v Elektru Gorenjska.

Kratki vodnik po prenovljenem SrediπËu EGDa bo zaËetno spoznavanje s prenovljenim SrediπËem EG Ëim boljenostavno in prijetno, smo pripravili kratek vodnik. Za kakrπna koli vpraπanja,se lahko vedno obrnete na uredniπtvo preko kontakta, ki bo objavljenna srediπËu.

Katere vsebine bodo dostopne na novem intranetu -SrediπËu EG?Vsebine na SrediπËu EG smo razporedili v naslednje kljuËne vsebinske sklope,do katerih bomo lahko dostopali prek posebnih zavihkov. Te so:1. Elektro Gorenjska: v njem se nahajajo vse pomembnejπe informacije,povezane z delovanjem naπega podjetja. V tem vsebinskem sklopu bodonaslednje rubrike:

• Vodstvo, kjer bo predstavljeno vodstvo Elektra Gorenjska;• Naπa ponudba, kjer bomo lahko spremljali aktualno ponudbo Elektra

Gorenjska, tako za podjetja kot tudi za gospodinjstva in ostale odjemalce;• Letno poroËilo, kjer bodo na enem mestu zbrana vsa naπa letna poroËila;• ISO, kjer bo zbrana vsa dokumentacija, povezana z naπimi standardi

kakovosti;• Razvoj projektov, kjer bomo lahko sproti spremljali status naπih najveËjih

projektov, faze, v katerih se nahajajo, ter njihov predvideni zakljuËek;• E-MeseËnik, kjer bomo naπli tudi arhiv vseh naπih elektronskih

meseËnikov;• Elgo, kjer bo zbran arhiv vseh naπih internih glasil v elektronski obliki, ter• Mediji o nas, kjer bo zbran arhiv vseh objav, ki so jih mediji objavili o

Elektru Gorenjska.

2. Organizacijska shema: v njej bodo v okviru posamezne rubrikepredstavljene vse naπe organizacijske enote.

3. Za zaposlene: v tem vsebinskem sklopu smo zdruæili vse pomembnejπe in-formacije, ki se tiËejo nas, zaposlenih. Tako boste lahko spremljali naslednjevsebine:

• Obvestila iz kadrovske sluæbe, ki na enem mestu zdruæujejo vsepomembnejπe informacije iz naπe kadrovske sluæbe in so pomembne zanas, zaposlene;

Predstavljamo vam naπo novo internospletno stran, SrediπËe EG � mag. Renata Kriænar

»e ste na vsaj dve vpraπanji odgovorili z DA, vas bo naslednja novica razveselila. »e so bili vaπi odgovori veËinomaNE, nam pustite, da vas presenetimo. Kmalu bo zaæivelo prenovljeno SrediπËe EG. Sveæe, zanimivo in atraktivno.Poleg tega bomo zaËeli izdajati tudi novo meseËno obvestilo. Kratko in aæurno. Smo vas æe prepriËali?

Ali za vas dræijo naslednje trditve?Æelim, da bi bila uporaba SrediπËa EG enostavnejπa.Æelim, da bi bile informacije na SrediπËu EG aktualnejπe.Æelim biti pogosteje obveπËen o tem, kaj se dogaja v Elektru Gorenjska.

Novosti

23ELGO, junij 2010

• Dobrodoπli na delovnih mestih, kjer bomo spoznavali naπe novesodelavce;

• Prosta delovna mesta, kjer bodo predstavljena prosta delovna mestana Elektru Gorenjska;

• Predlogi in ideje, kjer bomo po novem lahko sporoËali vse svojeinovacije in razmiπljanja;

• Reportaæa in fotogalerija, kjer bomo lahko prebrali reportaæe inogledali fotografije naπih dogodkov, izobraæevanj, izletov ali zabav;

• Prosti Ëas, v okviru katerega bomo spremljali delovanje naπega©portnega druπtva;

• Za vodje, kjer bodo na enem mestu zdruæene vse pomembneinformacije ali dokumentacije, ki bodo v pomoË vodjem;

• PriroËnik za zaposlene, ki predstavlja vodnik pri delu na ElektruGorenjska;

• Vpraπanja za vodstvo, v okviru katerega bomo lahko poslali vpraπanjavodstvu; na tem mestu bodo objavljeni odgovori na vsa vpraπanja, ki sorelevantna tudi za ostale zaposlene;

• LoËeni raËun, storitev za uporabnike sluæbenih mobilnih telefonov,ter

• Naπa znanja, ki predstavlja naπo zbirko in knjiænico znanj.

4. Koristno: v njej bomo zdruæili vse aplikacije, ki vam koristijo pri vaπemvsakodnevnem delu. Tukaj bomo naπli spodaj naπtete rubrike; dostop do neka-terih izmed njih bo omogoËen tudi neposredno z vstopne strani SrediπËa EG:

• Najem poËitniπkih kapacitet, kjer bomo lahko poskrbeli za rezervacijosvojih naslednjih poËitnic;

• Dokumentacijsko srediπËe, ki bo πe naprej na enem mestu zdruæevalovse pomembne dokumente, obrazce in formularje;

• Rezervacije, kjer bomo lahko rezervirali sluæbeno vozilo;• Jedilnik z dnevnim pregledom ponudbe naπe jedilnice;• Registracija delovnega Ëasa, kjer bomo lahko spremljali aæuren

pregled nad svojim delovnim Ëasom;• PomoË uporabnikom, kjer bomo sporoËili, naπli ali poiskali odgovor na

vsa vpraπanja, povezana z IT-opremo, ki jo uporabljamo pri delu;• Okvare inventarja, kjer bomo lahko poiskali pomoË ob razliËnih okvarah;• Spletna poπta, ki bo ohranila svoje trenutne funkcionalnosti, in • Koledar z aktualnim pregledom vseh pomembnejπih dogodkov Elektra

Gorenjska.

5. Predstavniπtvo delavcev: prostor na srediπËu bo namenjen tudi naπimsindikatom in svetu delavcev. Spremljali bomo lahko vse zapisnike, predstavitvein informacije o njihovem delovanju.

Kdo bo skrbel za redne in aæurne informacije?Uredniπko funkcijo bosta opravljali obe sluæbi, tako Sluæba za informatiko kotSluæba za marketing. Zato vse informacije ali predloge za nadgradnjo sporoËiteomenjenima sluæbama. Veseli bomo vsakega predloga.

24

Standardi kakovosti

ELGO, junij 2010

1/ Naπi ekipi so bila za ËiπËenje dodeljena divja odlagaliπËa na Sorπkem polju,v gozdu med naseljema Jeprca in Meja.

2 / »iπËenje ni bilo enostavno, saj je bil velik del odpadkov zasut z odloæenimmaterialom. Odpadke smo morali zato na nekaterih mestih celo odkopa-vati, kar nam je precej oteæilo ËiπËenje odlagaliπËa.

3 / Za kratek odmor med Ëistilno akcijo je poskrbel organizator, ki je za vseudeleæence priskrbel okrepËilo: sendviËe in vodo.

4 / Z naπim vozilom smo pobrane odpadke odpeljali na zbirno toËko zaodpadke (poËivaliπËe Jeprca), od koder jih je komunalna sluæba odpeljalana deponije. Pobrali smo okrog 40 kubiËnih metrov odpadkov.

5 / Kolegialnost in timsko delo, predvsem pa zavest, da delamo nekaj dobregaza naπe okolje, so bili vzroki za uspeh vseslovenske Ëistilne akcije.

Pohvale in Ëestitke ekipi Elektra Gorenjska in tudi vsem drugim,ki so se pridruæili akciji OËistimo Slovenijo v enem dnevu.

Tudi prostovoljci Elektra Gorenjska navseslovenski Ëistilni akciji � Foto: Brigita Eling B

17. aprila se je pisala zgodovina. 17. aprila nismo Ëistili samo pred svojim pragom. 17. aprila smo prostovoljci Elek-tra Gorenjska sodelovali na vseslovenski Ëistilni akciji in naravo razbremenili velikega bremena divjih odlagaliπË.

5

4

1

3

2

Standardi kakovosti

25ELGO, junij 2010

V sklopu aktivnosti Sveta za varnost in zdravja pri delu je bila obravnavana tuditematika, povezana z zagotavljanjem varnosti na osamljenih delovnih mestih.V podjetju med takπna delovna mesta sodijo predvsem tista, kjer se aktivnostizaposlenih opravljajo samostojno, najveËkrat tudi izven rednega delovnegaËasa.

Zagotavljanje varnosti na osamljenih delovnih mestih pomeni delavcem nateh mestih omogoËiti samopomoË z enostavnim naËinom obveπËanja o stanjunevarnosti oziroma zagotoviti poπiljanje alarmov tudi v primeru, ko delavecsam tega ni veË sposoben.

Po pregledu tehniËnih moænosti sta bila podrobneje analizirana dva sistema, insicer uporaba radijskega sistema Motorola ter sistema PPS.

Uporaba radijskega sistema MotorolaZ ustreznim parametriranjem in nadgradnjo radijskih postaj Motorola inuporabo snopovnega radijskega sistema je mogoËe zagotoviti, da poπkodovanis pritiskom na posebno tipko radijske postaje vzpostavi prioritetno radijskozvezo ne glede na obremenjenost radijskega sistema. Tako si z vzpostavljanjemdirektne zveze zagotovi takojπnji odziv (lahko je to dispeËer v DCV), radijskopostajo pa je mogoËe nadgraditi tudi tako, da v primeru daljπe spremembepoloæaja (padec delavca) radijsko zvezo vzpostavi avtomatsko.

Sistem PPS (PERSONNEL PROTECTION SYSTEM)Sistem PPS kot namenski produkt zagotavlja avtomatiziran sistem nadzora nadosamljenimi delovnimi mesti, saj z zajemanjem sporoËil in alarmov s terena inustreznim razporejanjem le-teh zagotavlja komunikacijo in takojπnji odziv nanastalo nevarnost.

PPS zagotavlja naslednje funkcionalnosti:• podpora od 1 do 500 osamljenih delovnih mest• posredovanje alarmov nadzornemu osebju na podlagi pripravljenih pravil• samodejen zajem avdio posnetkov in posredovanje• samodejno generiranje map za osebne raËunalnike in mobilne telefone• uporaba katerekoli namenske naprave ali telefona, ki omogoËa glasovni klic

in/ali SMS.Sistem temelji na uporabi namenskih javljalnikov oziroma uporabi mobilnegatelefona, ki v primeru nevarnosti vzpostavi telefonsko zvezo s centralnimsistemom PPS, ki vhodna sporoËila usmeri na ustrezna mesta.

Osnovni gradnik sistema predstavlja javljalnik, ki zaposlenemu omogoËapoπiljanje ustreznih sporoËil in alarmov. V primeru daljπe spremembe poloæajadelavca lahko javljalnik tudi samostojno poπilja alarme. Kot napravo zapoπiljanje sporoËil je moæno uporabiti tudi mobilni telefonski aparat.

Sistem PPS zagotavlja, da so prejeti alarmi samodejno dostavljeni napoljubno πtevilo osebnih raËunalnikov hkrati. Alarmi v obliki SMS-sporoËil sosamodejno dostavljeni tudi na poljubno πtevilo mobilnih naprav, uporabasistema Sodelavec pa poskrbi za dostavo alarmov sodelavcem v bliæini. Vodjein nadzorniki so lahko obveπËeni, ko je alarm sproæen, ali pa prejemajo obvestilao alarmih, na katere se ni nihËe odzval.

Sistem je opremljen z geolokacijo javljalnika, kar omogoËa enostavnoprikazovanje lokacije javljalnika v razliËnih geografskih informacijskih sistemih.

Ker se zavedamo pomembnosti zagotavljanja varnosti osamljenih delovnihmest, bomo s testiranjem omenjenih sistemov analizirali tudi moænostipraktiËne uporabe v naπem podjetju in tako poskusili zagotoviti kar najveËjostopnjo varnosti naπih zaposlenih.

Sistem za nadzor osamljenihdelovnih mest � mag. Marjan Jerele

Slika 1: Principielna shema radijskega snopovnega sistema EG.

Slika 3: Shematski prikaz gradnikov sistema PPS.

Slika 2: Principielna shema sistema PPS.

26

Iz Gorenjskih elektrarn

ELGO, junij 2010

Pri sinhronskem generatorju se izmeniËna napetost inducira s pomoËjorotirajoËega magnetnega polja. Tega ustvari z enosmernim tokom napajanorotorsko navitje. Vzbujalno in vrtilno polje sta vedno sinhronizirana, od tod imesinhronski stroj. Sinhronski generator postane vir delovne moËi, ko mu na greddovedemo mehansko moË. Sinhronski generator je, odvisno od vzbujalnegatoka, vir ali porabnik jalove moËi. Zaradi teh lastnosti lahko obratujesamostojno (otoËno) na lastnem omreæju.

Ravno nasprotno asinhronski generatorji, razen izjemoma, niso zmoæniotoËnega obratovanja. Asinhronski generator na rotorju praviloma nimanavitja ampak kratkostiËno kletko iz aluminija. Ko statorsko navitje prikljuËimona napetost, se v jedru statorja ustvari vrtilno magnetno polje. To polje vrotorju inducira izmeniËno napetost in poslediËno rotorsko magnetno polje.Pojavi se elektromagnetni navor, ki zavrti rotor. Stroj deluje v motorskem reæimu.Frekvenci statorskega in rotorskega polja nista povsem sinhroni, in sicerrotorsko polje zaostaja za statorskim. Ko na rotor asinhronskega generatorjadovedemo mehansko moË, zaËne rotorsko polje prehitevati statorskomagnetno polje. Stroj deluje v generatorskem reæimu in oddaja delovnoenergijo v omreæje. Jalovo energijo, potrebno za vzdræevanje magnetnega polja,stroj prejema iz omreæja tako v motorskem kot generatorskem reæimuobratovanja. KoliËino iz omreæja prevzete jalove energije lahko zmanjπamo, Ëevzporedno k asinhronskemu stroju veæemo kondenzatorje.

Asinhronski generatorji so enostavnejπi ter robustnejπi in zato primerni zaizkoriπËanje manjπih energetskih potencialov. Za obratovanje ne potrebujejoregulatorja napetosti in vrtljajev ter sinhronizacijske naprave. Pri “sinhronizaciji”asinhronskega generatorja z omreæjem poæenemo rotor v bliæino nazivnih(sinhronskih) vrtljajev in v obmoËju od 95 % do 105 % nazivnih vrtljajevvkljuËimo stator na omreæje. Pri tem je neizogiben kratkotrajen sunek toka zazgraditev vrtilnega polja. Za uspeπno “sinhronizacijo” moramo predhodnozagotoviti, da je smer vrtenja rotorja (gnanega s turbino) enaka kot smervrtenja statorskega magnetnega polja − sklopni preizkus. V nasprotnem lahkopride do veËjih mehanskih poπkodb na sklopu turbina − generator. Smervrtenja doloËamo po montaæi novega generatorja ali Ëe smo izvajali veËjerekonstrukcije na energetskem delu elektrarne. Za izhodiπËe se posluæujemonaslednjega dejstva: »e na sponke L1, L2 in L3 prikljuËimo napetost z desnosmerjo polja, se gledano v os, rotor zavrti v smeri urinega kazalca (desna smer).

V literaturi zasledimo, poleg spodaj opisanih, πe dvofazno metodo zaugotavljanje smeri vrtenja in metodo z baterijo.

Metoda A: Asinhronski generator poveæemo direktno s sinhronskimgeneratorjem in priËnemo dvigovati napetost sinhronskih generatorjev,dokler se rotor asinhronskega generatorja ne zavrti. Te metode smo se posluæilipri sklopnem preizkusu cevnega agregata v HE Sava. Ker je bilo statorskonavitje generatorja zamenjano, je bilo potrebno preveriti smer vrtenja rotorja.V ta namen smo cevni agregat prek zbiralnic povezali s sinhronskim

generatorjem. Po vklopu loËilnikov in odklopnikov obeh generatorjev smosinhronski generator pognali do nazivnih vrtljajev. Z viπanjem vzbujanjasinhronskih generatorjev je naraπËala tudi napetost na statorskem navitjuasinhronskega generatorja. Ko se je rotor asinhronskega generatorja zavrtel,smo se prepriËali o pravilni smeri statorskega polja.

Metoda B: Asinhronski generator prikljuËimo na omreæje v praznem teku. Tametoda je najbolj zanesljiva, vendar moramo raËunati na zagonski tok, ki lahkopovzroËi izpad nadrejenega omreæja. Da se temu izognemo, obiËajnokratkostiËno zaπËito generatorja nastavimo na najmanjπo moæno vrednost. Obvklopu na omreæje se generator zavrti in praviloma takoj izpade iz omreæjazaradi delovanja kratkostiËne zaπËite.

Metodo smo uporabili po zamenjavi stikaliπËa v HE ©kofja Loka in po montaæinovega generatorja v HE Soteska. Zaradi nevarnosti izpada nadrejenegaomreæja smo o poteku preizkusa obveπËali DCV.

»e je bilo za vklop asinhronskega generatorja na omreæje potrebno le zavrtetirotor na pribliæno sinhronske vrtljaje, je za vklop sinhronskega generatorja naomreæje potrebno izpolniti pogoje za sinhronizacijo. Ti so enaka napetost infrekvenca, enaka smer vrtenja magnetnega polja ter sofaznost kazalcevnapetosti. Napetost generatorja v praznem teku nastavimo s prilagajanjemvzbujalnega toka, frekvenco pa z odpiranjem in zapiranjem turbine. Prisklopnem preizkusu sinhronskega generatorja moramo ugotoviti smervrtilnega polja omreæja in generatorja. Zato si izberemo merilno toËko medgeneratorjem in omreæjem in jo napajamo enkrat z generatorsko napetostjo,drugiË pa z omreæno napetostjo. Za sofaznost kazalcev napetosti skrbisinhronizator, zato moramo preizkusiti tudi njegovo delovanje.

Sklopni preizkus elektriËnih generatorjev� Foto: Miha Flegar

Generatorji so elektriËni stroji, ki pretvarjajo mehansko energijo v elektriËno. VeËina sistemov za proizvodnjoelektriËne energije uporablja trifazne izmeniËne generatorje. Generatorji so tehniËno najzahtevnejπi Ëlenelektroenergetskega sistema. Njihova moË se giblje od 100 kW (hidrogeneratorji) do moËi veË kot 1000 MW

(turbogeneratorji). V elektrarnah uporabljamo trifazne sinhronske (SG) in asinhronske generatorje (AG).

Sinhronizacijska garnitura v HE Sava.


27ELGO, junij 2010

Velike teæave za upravljavce vodotokov povzroËajo poplave. Predvsem soproblematiËni pretoki rek, ki so izrazito hudourniπkega tipa, saj ob poveËanihpretokih nosijo in odlagajo velike koliËine plavin.

Med jesenskimi poplavami leta 2007 je nad jezom HE Soteska v strugo SaveBohinjke zgrmelo veË deset tisoË kubiËnih metrov skal, kamenja in peska. Ta jezaradi bliæine stranskega nanosa πe ves robat in neobruπen. Skupaj z moËjovode deluje kot peskanje na vse ovire na poti. Poplave decembra 2009 so bilele πe pika na i. Mehki jez je bil poπkodovan tako moËno, da ga dolgoroËno ni biloveË mogoËe popraviti, saj je bila poπkodovana nosilna armatura med slojigume. Takoj po novoletnih praznikih, pri minus desetih stopinjah in karvelikem pretoku nam je v dveh dneh uspelo s pomoËjo bohinjskih potapljaËevjez zasilno zakrpati s ploËevinastimi plombami. Elektrarna je po dobrem tednudni ponovno obratovala, vendar na zniæanem nivoju.

Takoj za tem so stekli pogovori s proizvajalcem mehkih jezov Savatech iz Kranja.Obljubili so nam, da nam lahko novo gumijasto membrano izdelajo prej kot vmesecu dni, da pa je v tem letnem Ëasu problematiËna montaæa, saj za uporabotesnilnih materialov potrebujejo dnevno temperaturo najmanj pet do osemstopinj. Po eni strani smo bili omejeni z nizko temperaturo, hkrati pa smo sebali prehitrih otoplitev in s tem poveËanega vodotoka. O morebitnih visokihvodah kot posledici padavin sploh nismo smeli razmiπljati. Zagatno steno, ki jepogoj za zamenjavo gumijaste membrane, smo postavili, ko so bile jutranjetemperature πe krepko pod niËlo.

Iznenada se je otoplilo in bela barva vode je bila prvi znak, da prihaja sneænica.Kot po naroËilu je zapihal mrzel veter in nekoliko upoËasnil naraπËanje vode.Z ekipo podjetja Savatech smo se dogovorili za priËetek del. Sledila jedemontaæa stare membrane in prva preseneËenja. Sicer smo vedeli, da jespodnje vpetje membrane zalito z betonom, nismo pa priËakovali, da takotemeljito. Tri udarna kladiva dva dni ves dan so bila potrebna, da so se pokazalivsi vijaki spodnjega vpetja. Sledilo je ËiπËenje in saniranje naleæne betonskepovrπine, dnevi v tednu pa so kar izginjali. KonËno je priπel dan za montaæo.Sledil je pravi logistiËni podvig. Pripeljano membrano je bilo treba odloæiti najez. Ker je parkirni prostor od mesta montaæe precej oddaljen, je bilo trebadobiti moËno avtodvigalo. To pa je vedno teæko, saj so po navadi zasedena. Ker

natanËno nisem mogel predvideti dneva uporabe, so mi sicer v podjetju DvigVrhnika potrdili pribliæen termin, nekaj dni pred uporabo pa so z obrazloæitvijo,da nimajo prostih kapacitet, odpovedali sodelovanje za æeleni dan. Ker so bilevremenske napovedi vse slabπe, si kaj takega nismo upali privoπËiti. Iz zagateme je, tako kot æe nekajkrat, reπil ©uπterπiË iz Logatca. 80-tonsko dvigalo je bilopostavljeno zgodaj zjutraj na dan predvidenih del. Z montaæo ni bilo posebnihteæav, saj delavci podjetja Savatech poznajo svoje delo. Pri vsakokratni montaæise najde kakπna malenkost, ki jo je potrebno reπevati sproti, vendar zato smotukaj. Je pa viπina vode za zagatno steno, ki se vsak dan nekoliko dvigne, tisto,kar mi ne dopuπËa mirnega spanja. Delali smo cele dneve, z jezu nas je ponavadi pregnala noË. V drugi polovici tedna se je vreme πe poslabπalo innekajkrat nas je tudi zmoËilo.

Ker vodotok reke Save Bohinjke po poplavah leta 2007 prenaπa velike koliËineplavin, smo dolgo Ëasa razmiπljali, kako reπiti teæavo. Po tehtnem premislekusmo se odloËili za naπo staro idejo o zaπËitnem plaπËu. Nekaterih teæav pri tejvarianti smo se zavedali, vendar je vedenje, da pod temi pogoji obratovanjatudi novi jez ne bo zdræal prav dolgo, prevladalo, da smo se odloËili za tomoænost. Projektanti v Savatech so narisali, v naπih delavnicah pa so pripravilivse za vpetje zaπËitnega plaπËa. V petek, zadnji dan montaæe, nas je priËakalodeæevno jutro. Voda za zagatno steno je le πe nekaj centimetrov pod prelivom,skratka prava æivËna vojna. Ekipi iz Savatech so se prikljuËilo πe sodelavci iznaπih vzdræevalnih delavnic, prav to pa je bilo, kar smo ugotovili kasneje,odloËilno za uspeπen zakljuËek del. Vendar je pravi zakljuËek del πele sledil, sajje bilo potrebno podreti πe zagatno steno. Æe prej sem, glede na vremenskenapovedi, predvidel moænost podiranja zagatne stene s potapljaËi in se z njimidogovoril za moænost sodelovanja, kar se je kasneje izkazalo za edino moænost,saj je bila voda pred zagatno steno visoka veË kot en meter. Brez njih namzagotovo ne bi uspelo.

Ko sem naslednji dan, v soboto, pri sodelavcu Lojzetu, odgovornem za podroËjeBohinja, preverjal delovanje gumijastega jezu, mi je povedal, da smo prejπnjidan zakljuËili zadnji trenutek. V manj kot uri po zakljuËku del je priteklo tolikovode, da bi nas zagotovo poplavilo. Bil sem res zadovoljen, spal pa kljub temutisto noË πe nisem.

Menjava gumenega jezu v HE Soteska � Foto: Simon Peternel

Postavitev zagatne stene.

Montaæa gumijaste membrane.

28


ELGO, junij 2010

Gorenjske elektrarne so v letu 2009 proizvajale elektriËno energijo v 14hidroelektrarnah in πestih sonËnih elektrarnah na obmoËju Gorenjske in vsonËni elektrarni FERI v Mariboru. Gorenjske elektrarne imajo v lasti 13 malihhidroelektrarn in v upravljanju eno hidroelektrarno. Proizvodnja elektriËneenergije v proizvodnih objektih Gorenjskih elektrarn je bila v letu 200955.967.162 kWh (leta 2008 52.510.289 kWh, leta 2007 48.437.836 kWh), kar je18 % veË, kot je bilo naËrtovano (leta 2007 2,68 % nad planom) oziroma6,58 % veË kot leta 2008 in 15,54 % veË kot leta 2007. VeËja proizvodnja inprodaja elektriËne energije je predvsem rezultat boljπe hidrologije v letu 2009.Proizvodnja elektriËne energije v Gorenjskih elektrarnah predstavlja 5,54 %deleæ glede na porabljeno elektriËno energijo v letu 2009 na Gorenjskem (leta2008 je bil ta deleæ 5,11 %, leta 2007 pa 5,04 %).

Struktura proizvodnih objektov

©tiri srednje hidroelektrarne, ki sodijo v velikostni razred od 1 do 10 MW moËi,so proizvedle 78,51 % (leta 2008 79,18 %, leta 2007 78,53 %) vse elektriËneenergije, najveË HE Savica z 38,60 % (leta 2008 39,53 %, leta 2007 43,68 %),sledile pa so HE Sava z 21,22 % (leta 2008 22,45 %, leta 2007 22,84 %), HESoteska z 11,07 % (leta 2008 11,45 %, leta 2007 8,91 %) in HE LomπËica 7,62 %

(leta 2008 5,75 %, leta 2007 3,10 %). Med malimi hidroelektrarnami moËi do1 MW ima najpomembnejπi deleæ HE Mojstrana s 6,19 % (leta 2008 6,89 %, leta2007 6,88 %), od 2 do 3 % deleæ imajo HE Kokra 3,08 % (leta 2008 2,82 %, leta2007 2,80 %), HE ©kofja Loka 2,74 % (leta 2008 3,17 %, leta 2007 2,77 %) in HEStandard 2,18 % (leta 2008 12,07 %, leta 2007 2,04 %).

Okoljski prihranki hidroelektrarn

V letu 2009 je bila skupna proizvodnja ekoloπko Ëiste elektriËne energije iz 15hidroelektrarn podjetja Gorenjske elektrarne 55.656.397 kWh. Proizvedena elek-triËna energija iz hidroelektrarn daje okoljske prihranke, in sicer po metodologijiCentra za energetsko uËinkovitost Inπtituta Joæef Stefan pri izraËunu CO2 (0,5 kgCO2/kWh) za leto 2009 zmanjπanje 27.828,199 ton emisij CO2. Leta 2008 je bilprihranek 26.163,893 ton emisij CO2, leta 2007 pa 24.188,314 ton emisij CO2.

Skupno zmanjπanje CO2 iz hidroelektrarn in sonËnih elektrarn podjetja Gorenj ske elektrarne v letu 2009 je zmanjπanje 27.983,581 ton emisij CO2. Leta2008 je bilo zmanjπanje 26.255,145 ton emisij CO2, leta 2007 pa 24.218,918ton emisij CO2.

Hidroelektrarne predstavljajo 99,445 % vseh okoljskih prihrankov v proizvod-nji podjetja Gorenjske elektrarne.

Okoljski prihranki sonËnih elektrarn v letu 2009V letu 2009 je bila skupna proizvodnja elektriËne energije iz sonËnih elektrarnRadovljica, Labore, FERI, Strahinj, Preddvor, Kriæe in Trata (zaËetek obratovanja 3.decembra 2009) podjetja Gorenjske elektrarne 310.765 kWh, kar predstavlja0,555 % deleæ vse proizvedene elektriËne energije Gorenjskih elektrarn. Zaprimerjavo: leta 2008 je bil 0,348 % deleæ in leta 2007 0,126 % deleæ proizve-dene elektriËne energije iz sonËnih elektrarn.

Do konca leta 2009 je bila doseæena skupna proizvodnja ekoloπko Ëiste elek-triËne energije iz sonËnih elektrarn Radovljica, Labore, FERI, Strahinj, Preddvor,Kriæe in Trata podjetja Gorenjske elektrarne v koliËini 605.844 kWh. Proizve-dena elektriËna energija iz sonËnih elektrarn daje okoljske prihranke, in sicer

Analiza obratovanja proizvodnje, investicijein razvoj v letu 2009 � Drago Papler

5,55 4,90

22,45

5,87

0,13

5,85

8,14

22,84

52,59

0,35

5,026,776,248,19

50,98

0,56

5,389,76

7,55

21,22

49,67

0

10

20

30

40

50

60

SavaBohinjka

Sava Sava DolinkaBistrica

Sora Kokra Sončneelektrarne

Pore čje

Del

ež (%

)

Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009

Tržiška

98,50

98,70

98,90

99,10

99,30

99,50

99,70

99,90

januar

februar

marec

aprilmaj

junijjulij

avgust

september

oktober

november

december

%

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

%

hidroelektrarne sončne elektrarne

99,975

99,92199,870

99,652

99,445

0,555

0,348

0,1300,0790,025

99,0

99,2

99,4

99,6

99,8

100,0

2005 2006 2007 2008 2009

Leto

Hid

roel

ektr

arne

(%)

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

Son

čne

elek

trar

ne (%

)

Hidroelektrarne

Sončne elektrarne

Slika 1: Deleæ poreËij v skupni proizvodnji elektriËne energije v letih 2007−2009 Vir: Vladimir Savinπek, izraËuni Draga Paplerja (2010) .

5,55 4,90

22,45

5,87

0,13

5,85

8,14

22,84

52,59

0,35

5,026,776,248,19

50,98

0,56

5,389,76

7,55

21,22

49,67

0

10

20

30

40

50

60

SavaBohinjka



Pore čje

Del

ež (%

)


Tržiška

98,50

98,70

98,90

99,10

99,30

99,50

99,70

99,90

januar

februar

marec

aprilmaj

junijjulij

avgust

september

oktober

november

december

%

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

%


99,975

99,92199,870

99,652

99,445

0,555

0,348

0,1300,0790,025

99,0

99,2

99,4

99,6

99,8

100,0

2005 2006 2007 2008 2009

Leto

Hid

roel

ektr

arne

(%)

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

Son

čne

elek

trar

ne (%

)

Hidroelektrarne

Sončne elektrarne

Slika 3: Deleæi proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov v Gorenjskihelektrarnah (%). Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2010).

5,55 4,90

22,45

5,87

0,13

5,85

8,14

22,84

52,59

0,35

5,026,776,248,19

50,98

0,56

5,389,76

7,55

21,22

49,67

0

10

20

30

40

50

60

SavaBohinjka



Pore čje

Del

ež (%

)


Tržiška

98,50

98,70

98,90

99,10

99,30

99,50

99,70

99,90

januar

februar

marec

aprilmaj

junijjulij

avgust

september

oktober

november

december

%

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

%


99,975

99,92199,870

99,652

99,445

0,555

0,348

0,1300,0790,025

99,0

99,2

99,4

99,6

99,8

100,0

2005 2006 2007 2008 2009

Leto

Hid

roel

ektr

arne

(%)

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

Son

čne

elek

trar

ne (%

)

Hidroelektrarne

Sončne elektrarne

Slika 2: Deleæ proizvodnje glede na vrsto elektrarn za posamezni mesec leta2009 . Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2010) .


29ELGO, junij 2010

po metodologiji Centra za energetsko uËinkovitost Inπtituta Joæef Stefan priizraËunu CO2 (0,5 kg CO2/kWh) za leto 2009 za 155,383 ton emisij CO2. Okoljskiprihranki leta 2008 so bili z zmanjπanjem 91,252 ton emisij CO2 , leta 2007 paza 30,605 ton emisij CO2.

Kumulativni okoljski prihranek emisij CO2 iz sonËnih elektrarn podjetjaGorenjske elektrarne od leta 2005 do konca leta 2009 je 302,922 ton CO2.

Prodaja elektriËne energije Gorenjske elektrarne so veËino proizvedene elektriËne energije prodajale Elek-tru Gorenjska. Z novo poslovno strategijo lastnega træenja elektriËne energijekonËnim odjemalcem so poveËale prihodke od prodaje elektriËne energije.Dobava elektriËne energije konËnim odjemalcem je leta 2006 obsegala 0,72 %prodane elektriËne energije, leta 2007 2,82 %, leta 2008 pa 6,04 % elektriËneenergije, leta 2009 pa 5,67 % elektriËne energije.

Velike investicijeZa izvedbo tekoËih, vzdræevalnih in investicijskih del je bilo izdanih 207 delovnihnalogov, za odpravo posledic visokih vod v decembru 2009 pa je bilo odprtih10 πkodnih delovnih nalogov.

Tabela 1: Izdano πtevilo delovnih nalogov v obdobju 2002−2009 .Vir: Vladimir Savinπek

V Sluæbi za investicije in razvoj Gorenjskih elektrarn so bile v letu 2009realizirane velike investicije: 1. Zamenjava 20 kV in 5 kV stikaliπËa hidroelektrarne ©kofja Loka2. ZakljuËek del prenove zajetja hidroelektrarne LomπËica 3. Nakup hidroelektrarne Markelj (HE ZvirËe)4. Nakup hidroelektrarne Suhelj5. Izgradnja sonËne elektrarne Trata moËi 43,74 kW.

ObstojeËa energetska stikalna oprema v HE ©kofja Loka je bila zastarela in niustrezala varnostnim in manipulacijskim zahtevam. Zato je bilo stikaliπËe v HE©kofja Loka preurejeno na 20 kV s strani Elektra Gorenjska z loËilnimi stikali in

odklopniki Siemens serije 8DH10 Gas-insulated, v 5 kV sklopu nove opremeGorenjskih elektrarn pa s stikali serije SIMOSEC air insulated. Hkrati je bilamontirana tudi kompenzacija jalove energije agregata B.

ZakljuËena je bila investicija prenove zajetja HE LomπËica z odkupom zemljiπËa,diletacijo, tlakovanjem pri prodnem izpustu in ograjo dostopa k hidravliki.

5. februarja 2010 je bila sklenjena pogodba o nakupu HE Markelj (HE ZvirËe)na Træiπki Bistrici moËi 320 kW in povpreËno letno proizvodnjo 1.312.000 kWh.Izkuπnje prvega leta obratovanja so pokazale, da elektrarna obratuje izrednostabilno. Upravljanje hidromehanskih zapornic na zajetju je bilo roËno in takoteæko, da je bila nujna uvedba hidravliËnih agregatov na dve izpustni zapornici.Izkazale so se velike teæave z nasipom na zajetju, saj so ga visoke vode v letu2010 podrle desetkrat. Ob podrtem nasipu je HE zmoæna obratovati s tretjinomoËi, zato je velik izpad proizvodnje. Potrebna je sanacija zajetja z odstranitvijonasipa in namestitvijo jeklene klapne, za kar je bila izdelana idejna zasnovarekonstrukcije zajetja.

14. septembra 2010 je bila sklenjena pogodba o nakupu HE Suhelj moËi 140 kWs povpreËno letno proizvodnjo 286.936 kWh. Izgradnja fotonapetostneelektrarne Trata moËi 43,74 kWp je potekala v oktobru in novembru 2009 nastrehah razdelilne transformatorske postaje ©kofja Loka in nadzorniπtva ©kofjaLoka in Medvode podjetja Elektro Gorenjska.

Za lokacijo fotonapetostne elektrarne Primskovo so bile izdelane detajlne 3D-analize senËenja predvidene lokacije. Teæava je v senËenju generatorja zaradiupravne stavbe in antene. Ker so bile ostale potencialne lokacije (RTP Labore,RTP Radovljica, TP Ukova) primernejπe, je bil projekt zaËasno zaustavljen.

V letu 2009 je potekal postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za sonËnoelektrarno Radovljica 2. Izdelani sta bili idejni zasnovi za elektro inπtalacije ingradbeni del z dvema variantama temeljenja sledilnikov (klasiËen betonskitemelj ali uporaba zemeljskih vijakov). Opravljene so bile revizije strojev innaprav v vseh hidroelektrarnah in planirana vzdræevalna dela po programu zaleto 2009. V letu 2009 se je priËela zamenjava elektriËnih indukcijskih πtevcevz elektronskimi in zamenjava registratorjev podatkov v elektrarnah.

Razvoj in raziskaveIzvedena je bila idejna zasnova rekonstrukcije HE Standard v dveh variantah,na levem in na desnem bregu, in idejna zasnova za izgradnjo nove hidro-elektrarne na Træiπki Bistrici v Preski, ki je bila obdelana v dveh variantah.Izdelana je bila πtudija izrabe lesne biomase na dveh lokacijah. Izdelani so biliprojekti za izvedbo in projekti izvedenih del v okviru rednega in investicijskegavzdræevanja. V letu 2009 je bilo analiziranih 21 potencialnih lokacij za sonËneelektrarne.

Organizirani so bili Dnevi sonca v Naklem s predavanjem in ogledom sonËneelektrarne Strahinj 15. maja 2009, realiziran je bil izobraæevalno-osveπËevalniin promocijski projekt ekoloπko-energetskih delavnic 12. oktobra 2009 vosnovni πoli Matije Valjavca Preddvor.

V Sluæbi za investicije in razvoj smo prisluhnili inovativnim predlogom tervzpodbudili udeleæbo in sodelovanje na konferencah s podroËja elektroener-getike, strojniπtva, varnosti pri delu, ekonomije in managementa (Alpenergyna Bledu, 9. konferenca slovenskih elektroenergetikov v Kranjski Gori, konfe-renca Prihodnost energije v Ljubljani). ©tirje strokovnjaki so v lanskem letu ak-tivno sodelovali z 18 strokovnimi in znanstvenimi referati na πtirih konferencah.Leta 2009 se je indeks referatov na zaposlenega poveËal na 0,58 (leta 2008 jebil 0,23 referatov na zaposlenega in leta 2007 0,41 referatov na zaposlenega).

155,383

91,252

30,605

19,922

5,7610

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

2005 2006 2007 2008 2009

Leto

Zman

jšan

je em

isj C

O2 (t)

Sončne elektrarne Eksponentno (Sončne elektrarne)

0,72

1,58

3,613,65

4,65

5,63

6,69

7,21

2,82

5,676,04

0,58

0,230,41

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

%

Rast izobr./zaposl. (%) Rast direktne prodaje končnim odjemalcem (%) Referati na zaposlenega

Slika 4: Okoljski prihranek zmanjπanja emisij CO2 zaradi proizvodnje elektriËneenergije v sonËnih elektrarnah. Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2010).

PodroËje / Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Vzdræevanje, 77 74 98 101 184 224 220 207investicije©kod 0 4 5 1 4 9 5 10(zavarovalnica)

30


ELGO, junij 2010

V Slovenskem zdruæenju elektroenergetikov, Nacionalnem komiteju CIGRÉ inNacionalnem komiteju CIRED so dlje Ëasa iskali primeren datum za razglasitevDneva slovenskih elektroenergetikov. V Ëasu bivπe dræave je bil to 10. julij,ki je bil posveËen izumitelju Nikoli Tesli. Po osamosvojitvi pa ni bilo posebnegadneva, ki bi bil posveËen delu πtevilih generacij slovenskih elektrotehnikov innjihovim prizadevanjem, da zagotovijo kakovostno in neprekinjeno dobavoelektriËne energije v slovenske domove. Iz zgodovine slovenske elektrotehnikeje bilo znano, da je prva elektriËna æarnica na enosmerni tok na Slovenskemzagorela leta 1883 v obratu mariborskega mlinarja Karla Scherbauma, ki jesamo πtiri leta po odkritju Edisonove æarnice na ogleno nitko svojemu parnemustroju v mlinu dodal dinamo moËi 5 kW in napeljal razsvetljavo s 36 æarnicami.Znano je tudi, da se za zaËetek nastajanja elektroenergetskih sistemov πtejenastanek prvih virov izmeniËnega toka, ki so omogoËili πirjenje sistemov insploπna elektrifikacija. Tako se na primer πteje za zaËetek elektrifikacije prviprenos trifaznega toka iz nemπke hidroelektrarne v mestu Laufen na reki Neckerdo 175 km oddaljenega Frankfurta leta 1891. Prva komercialna elektrarna na Ni-agari v ZDA leta 1895, po patentu Nikola Tesle, je odprla pot mnoæiËni elektri-fikaciji. Leta 1897 je prviË zaËela obratovati elektrarna na Ljubljanici ob graduFuæine, ki je proizvedla trifazni tok in ga prenaπala do 3 km oddaljene papirniceVevËe. Pred kratkim je bilo raziskano in ugotovljeno, da se je to zgodilo 14.aprila 1897, natanko dve leti po ruπilnem potresu v Ljubljani.

Zato so se slovenski elektroenergetiki odloËili, da ta dan razglasijo za Danslovenskih elektroenergetikov in se tako zahvalijo πtevilnim generacijamslovenskih energetikov in strokovnjakom v elektrogospodarstvu za zanesljivo,neprekinjeno in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo.

Ob tej priloænosti so v neposredni bliæini Hidroelektrarne Fuæine v Ljubljani vdvorani Veliki stolp na Gradu Fuæine pod Ëastnim pokroviteljstvompredsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka pripravili v sredo, 14. aprila2010, prvi posvet, na katerem so se skozi predavanje dr. Janeza Hrovatinaspomnili preteklih stoletnih doseækov na podroËju elektroenergetike in podalipoglede na bodoËi elektroenergetski razvoj v povezavi z evropskimidirektivami, o Ëemer je predaval dr. Franc ÆlahtiË, podpredsednik Slovenskegakomiteja CIGRE.

Nova energetska politika, klimatske spremembe, trajnostni razvoj, intenzivnovkljuËevanje obnovljivih virov, nove hitro razvijajoËe tehnologije, informacijsketehnologije, senzorske tehnologije, nove matematiËne metode insocialno-ekonomski premiki so veliki izzivi pri vstopu v tretjo tehnoloπkorevolucijo, je dejal v nagovoru predsednik Slovenskega zdruæenja elektroener-

getikov CIGRE-CIRED mag. Kreπimir BakiË. Kje so priloænosti in pasti za Slovenijoin razvoj njenega elektroenergetskega sistema, so bila izhodiπËa za omizje oslovenski elektroenergetiki vËeraj − danes − jutri, v katerem so sodelovali mag.Lado TomπiË, podpredsednik Slovenskega komiteja CIGRE, dr. Zvonko Toroπ,predsednik Tehniπkega komiteja CIRED, mag. Vekoslav Koroπec, Gospodarskazbornica Slovenije, dr. Ivan ©mon, Ministrstvo za gospodarstvo − Direktorat zaenergijo, dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniπke zveze Slovenije, inmag. Gregor BoæiË, Elektro Ljubljana.

Ob koncu so se udeleæenci prvega posveta elektroenergetikov strinjali znaslednjimi zakljuËki:1. Slovenski elektroenergetiki so skozi Ëas uspeπno zgradili naπ nacionalni

elektroenergetski sistem in utrdili njegovo vlogo v regiji. 2. Od uvedbe trga z elektriËno energijo naπ elektroenergetski sistem ne more

veË uspeπno zadovoljevati zahtev sodobnih trendov evropskega internegatrga z elektriËno energijo in potrebuje temeljito obnovo. Zgraditi je trebanove proizvodne zmogljivosti. V posodobitev prenosnega in distribucijskegaomreæja bo treba vloæiti v naslednjih desetih letih veË kot 2 milijardi evrov.Za dosego ciljev zanesljive in konkurenËne oskrbe z elektriËno energijo jetreba temeljito revidirati zakonodajo zlasti glede hitrejπe umestitveproizvodnih in linijskih objektov v prostor, ki je glavna ovira razvoju insledenju zahtevam nove energetske politike EU.

3. »im prej je treba sprejeti dolgoroËno strategijo razvoja celotne energetike.4. Z novimi vzorci razvoja energetskih sistemov z moËnim deleæem razprπenih

obnovljivih virov elektriËne energije bo omreæje odigralo kljuËno vlogo v noviarhitekturi elektroenergetskih sistemov.

5. Vlogo elektroenergetske stroke v Sloveniji moramo ohranjati in krepiti, priizobraæevanju je treba usmerjati πtudente v tehniko, pred tem pa razπiritipredmetnike v srednjih πolah s tehniπkimi vsebinami. Izobraæevanje morabolj razvijati inovativnost mladih z reπevanjem problemov in raziskovanjemna naravoslovnem in tehniËnem podroËju.

6. Premalo denarja se vlaga v raziskave in pilotske projekte v energetiki.Usklajevanje podroËja raziskav z razvojnimi dejavnostmi podjetij bi moralobiti cilj, ki bi spodbujal sodelovanje raziskovalcev s slovenskim gospo-darstvom. Kadrovsko moËna podjetja so pogoj za uspeπno sodelovanje zraziskovalci in univerzami, zato je pomembno partnerstvo med podjetji,raziskovalno sfero in vlado.

7. Tehniπki poklici so v druæbi zapostavljeni in bi morali dobiti tudi veËdruæbenega priznanja za svoje delo.

Dan slovenskih elektroenergetikov � Foto: Drago Papler

V gradu Fuæine v Ljubljani je natanko 14. aprila 1897. letazaËela obratovati prva elektrarna na izmeniËni tok, ki jeimela dve vodni turbini Girardi, ki sta poganjali dvatrifazna generatorja moËi 650 kVA z napetostjo 3 kV infrekvence 42 Hz. Od tod je bil napeljan prvi daljnovod zizmeniËnim tokom napetosti 3 kV do 3,1 km oddaljenepapirnice VevËe. S tem je bil na Slovenskem prviËuporabljen trifazni izmeniËni tok in prenos elektriËneenergije, kar pomeni zaËetek nastajanje elektroener-getskega sistema. Tako se je zaËela dolga in uspeπna potelektrifikacije Slovenije. Ta dogodek je bil samo dve leti zaprvo komercialno izmeniËno elektrarno na Niagari v ZDA.

Predsednik RS dr. Danilo Türk v spremstvu predsednikov slovenskihelektroenergetskih zdruæenj.

Predstavljamo se

31ELGO, junij 2010

Dejanja govore glasneje kot besede, pravi znanpregovor. S tem bi se prav gotovo strinjal tudinepogreπljiv krajan Voklega in naπ sodelavec BojanMaËek. Njegova zavzetost in pripravljenost sta zgledvsem nam.

NesebiËnost, delovna vnema in skrb za sokrajane so besede, ki opisujejo BojanaMaËka. Njegov zanos je prepoznal tudi æupan ObËine ©enËur Miro Kozelj, ki muje pred kratkim podelil srebrno priznanje za velik prispevek k razvoju vasi Vokloin dolgoletno delo v PGD Voklo. Kot Ëlan sveta krajevne skupnosti se jezavzemal za dobrobit Voklega. S prostovoljnim delom je sodeloval pri napredkuin razvoju, predvsem na podroËju elektrifikacije, javne razsvetljave in telefonije.Izjemne uspehe dosega tudi v okviru PGD Voklo, katerega Ëlan je æe 36 let, odleta 1993 pa tudi predsednik druπtva.

Pri organizaciji druæabnih sreËanj in vaπkih obiËajev Bojan vedno priskoËi napomoË. Sodeloval je in πe sodeluje tudi pri obnovi cerkve, gradnji obeh gasilskihdomov, pri vzdræevanju cest in urejanju okolice πole. Vedno je pripravljenpomagati, pa naj gre za naravne nesreËe, poæare ali druge nezgode. NjegovanesebiËnost se je pokazala tudi pri zbiranju denarne pomoËi za vaπËane,prizadete v naravni nesreËi v Logu pod Mangartom.

Bojan MaËek je tudi naπ sodelavec. Zaposlen je v organizacijski enoti Izvajanjevzdræevanja in gradenj, na delovnem mestu voznik v skupini. Poleg voænjetovornih in specialnih vozil opravlja πe dela z avtodvigalom, storitev zgradbeno mehanizacijo ter dela, ki so povezana z vzdræevanjem ternovogradnjami na srednjenapetostnih in nizkonapetostnih elektroenergetskihnapravah. S svojim znanjem in z delovno vnemo pripomore h kvalitetiopravljenih nalog. Ta njegova nesebiËnost za pomoË in delovna vnema zaorganizacijo in izvedbo zadanih nalog se odraæa tudi na njegovem delovnemmestu, kjer kot voznik s svojim znanjem in strokovnostjo pripomore h kvalitetnoopravljenim nalogam æe vse od leta 1985, ko se je zaposlil v Elektru Gorenjska.

»e mu preostane πe kaj prostega Ëasa, ga najraje deli z druæino in vnuki.

Bojanu Ëestitamo za prejeto obËinsko nagrado in mu æelimo πe veliko prijetnihdelovnih dni v Elektru Gorenjska ter nepresahljivo energijo, ki jo vlaga v delo zasvoje lokalno okolje.

Bojan MaËek � Alojz Æumer

Foto

: Gor

azd

KavË

iË

Letoπnji obËinski nagrajenci v ©enËurju.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Bojan na delovnem mestu.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Bojan s srebrnim priznanjem, ki mu ga je podelil æupan ObËine ©enËurMiro Kozelj.

32

Elektro Gorenjska smo ljudje

ELGO, junij 2010

Kadrovske novice� Mojca JelovËan

Elektro Gorenjska, d. d.

ODHODI

V mesecu marcu 2010 sta iz podjetja odšla:• MITJA ANÆEJ − pomoËnik izvrπnega direktorja - OE Nakup in prodaja• ALE© GLIVAR − elektromonter za merilno krmilne naprave − OE Izvajanje

vzdræevanja in gradenj.

V mesecu aprilu 2010 je iz podjetja odšla:• ANDREJA KRAGL - administratorka - OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj.

V mesecu maju 2010 je iz podjetja odπel:• ANDREJ SMREKAR − pomoËnik izvrπnega direktorja - OE Distribucijsko

omreæje.

Upokojenci so praznovali� mag. Rozalija Sabo

V mesecu marcu je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznoval:• Joæe Lenart − 80. let.

V mesecu aprilu sta svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovala:• Joæe MiklavËiË − 80. let• Marko ©tebe − 80. let.

V mesecu maju je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznoval:• Anton Bolka − 70. let.

Naj marËevski prispevek

Remonti srednjenapetostnega omrežja v letu 2009, je naslovËlanka, ki ste mu v marËevski številki Elga namenili najveË glasov.Avtor Ëlanka je Alojz Žumer.

Nagrajenec je prejel vrednostni bon, ki mu ga je podelila glavnaurednica Elga mag. Mateja Nadižar Svet.

Iskrene �Ëestitke!

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in æelimo πevrsto zdravih in sreËnih let.

Povabilo k sodelovanju − nagrajevanje prispevkov

Æelimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejπi in zanimivejπi vsebini naπega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse upokojene sodelavce,da napiπete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivπËinah.

Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po poπti ali na elektronski naslov [email protected]

V vsaki πtevilki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj vπeË, boste lahko glasovali tudi vi.

Svoj glas za “naj junijski prispevek” poπljite po elektronski poπti [email protected] do 20. julija 2010.

Za vsakogar nekaj

33ELGO, junij 2010

Vabljeni v ©portno druπtvoElektro Gorenjska � Dominik OvniËek

Zakaj postati Ëlan/Ëlanica πportnega druπtva ElektroGorenjska?• Ker tako spoznam sodelavce, ki jih drugaËe zaradi narave dela ne bi mogel

spoznati;• Ker imam rad/rada πport;• Ker bi rad sodeloval/rada sodelovala v πportnih disciplinah, v katerih se

predstavniki distribucijskih podjetij pomerijo na πportnih igrah;• Ker skrbim za zdrav naËin æivljenja.

»e ste se prepoznali v kateri od zgoraj naπtetih trditev, ste zagotovo vabljeni, dapostanete Ëlan ©portnega druπtva Elektro Gorenjska. VkljuËite se lahko vsizaposleni podjetja Elektro Gorenjska, Gorenjskih elektrarn in upokojeni sodelavci.Druπtvo zdruæuje posameznike, ki imajo radi πport, kulturo in zdrav naËinæivljenja. Velik poudarek je na spodbujanju druæenja in krepitvi πportnega inkolektivnega duha za vsakdanje delo, pa tudi za vsakoletne letne in zimske igreslovenskih distribucijskih podjetij. Do danes nas je v πportno druπtvo vËlanjenihæe 197 Ëlanov. Druπtvo ima predsednika, tajnika in izvrπni odbor, ki skupajpripravljajo program dela ter vodijo dotok in porabo sredstev: Predsednik:Dominik OvniËek, Tajnica: Mirjana Lesjak ©tirn, BlagajniËarki: Agata ©tular,Romana Boænar, »lani: Florijan Cerkovnik, Marjan Porenta, Iztok ©tern, Iztok ©tular,Æarko ©trukelj, Martin Koroπec.

V druπtvu so aktivne naslednje sekcije, ki jih vodijo posamezniki:• Alpski smuËarji, vodja Æare ©trukelj • Planinarjenje, vodja Florijan Cerkovnik • Kolesarska sekcija, vodja Marjan Porenta • Tenis, vodja Milan Pristavnik • Aerobika, fitnes• Odbojka, vodja Damijana Pernuπ • Nogometna sekcija, vodja Alojz Æumer • Kegljaπka sekcija, vodja Boris MuπiË • Strelska sekcija, vodja Jasna Pustinek• Badminton, vodja Iztok ©tular • Fotografska sekcija, vodja mag. Marjan Jerele.

Vsak vodja in vsaka skupina skrbi, da se zdruæuje prijetno s koristim. Aerobika,fitnes, planinarjenje in badminton so aktivnosti, ki so namenjene druæenju insproπËanju duha, ostale sekcije pa se posveËajo tudi organiziranemu treniranjupred igrami distribucijskih podjetij.

Vse, ki vas zdruæuje æelja po prijetnem druæenju in πportnih aktivnostih ssodelavkami in sodelavci, vljudno vabim, da se vËlanite v ©portno druπtvoElektro Gorenjska. Pristopno izjavo najdete pri tajnici πportnega druπtvaMirjani ©tirn Lesjak, na razpolago so vam tudi vodje posameznih sekcij in mojamalenkost.

Æelim vam veliko πportnih uæitkov v poletnem Ëasu!

Tokrat vam podrobneje predstavljamo, kako se naπi planinski navduπencipripravijo in odloËijo za odkrivanje lepot gora.

Planinska tura na Olπevo� Foto: Florijan Cerkovnik

Kako med deæevnim obdobjem izbrati pravi dan zaplaninsko turo na Olπevo?

Vremenska napoved za soboto, 29. maja 2010, je bila slaba. Za turo na Olπevosmo se prijavili le πtirje pohodniki. Kljub temu smo se odloËili − na Olπevogremo.

Z avtom smo se odpeljali do Jezerskega ter dvakrat prestopili dræavno mejo, naJezerskem vrhu in PavliËevem sedlu. Na odseku za Logarsko dolino smo zavilina razgledno cesto in prispeli pod Olπevo. Voænjo smo zakljuËili pri cerkvi sv.Duha v naselju Podolπeva, kjer je bilo izhodiπËe planinske ture.

Pot nas je najprej vodila mimo turistiËne kmetije Rogar. V gozdu smo kmaluopazili table, ki so opozarjale na dræavno mejo. Tako smo nekaj Ëasa hodili ponaπi, nekaj Ëasa pa po avstrijski strani. Po slabi uri hoje smo bili pri PotoËki zijalki,kjer so naπli orodje praËloveka in kosti jamskega medveda. Predmetov v jaminismo naπli veË, smo bili pa nagrajeni s preËudovitim planinskim cvetjem. Pokrajπem oddihu in ogledu jame smo vzpon s pomoËjo varoval nadaljevali naGovco, najviπji vrh Olπeve. Razgled nam je krojila megla, kljub temu smo lepovideli Peco in severno ostenje Kamniπko-Savinjskih Alp. VraËali smo se pogrebenu na Obli kamen, kjer je postavljen miniaturni Aljaæev stolp, in sestopilimimo PotoËke zijalke nazaj k izhodiπËu.

Bili smo enotnega mnenja, da je bilo vreme idealno za planinsko turo. Ni bilo neprevroËe, ne premrzlo.

Vtise in naËrte za prihodnje planinske ture smo tokrat sklenili v GostiπËu priPlanπarskem jezeru na Jezerskem.

Sekcija za pohodniπtvo v letu 2010 organizira πe tri planinske ture:

3. julij Dovπki kriæ Ëez Brinje − Julijske Alpe21. avgusta Po KanjevËevih policah (pot Mire Debelakove) − Julijske Alpe18. septembra Po dolini Belega potoka − zahodne Julijske Alpe

Opomba:Glede na vremenske razmere se termini lahko spremenijo.

34

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2010

Slovenska elektroenergetika je doslej omogoËala stabilno in konkurenËnooskrbo z elektriko za slovensko gospodarstvo in gospodinjstva. Vse to je bilveËinoma rezultat modrih investicijskih odloËitev iz preteklosti, zavzetega delavseh zaposlenih v energetskem sektorju in pravilnih ter v socialnem dialogusprejetih odloËitev pri odpiranju trga z elektriËno energijo.

Æal pa æeli vlada brez socialnega dialoga to dobro prakso spremeniti.

Tako je brez soglasja socialnih partnerjev 23. 6. 2009 sprejela Odzivno poroËilona Revizijsko poroËilo RaËunskega sodiπËa (Ureditev izvajanja GJS SODO), vkaterem predlaga reπitev, ki kot obvezna ni predpisana z Direktivo 2003/54/ES.Zato ne dræi, da je njen predlog edini moæni naËin implementacije omenjenedirektive. Vlada namreË predlaga loËitev lastniπtva od vertikalno integriranihpodjetij in v svojih dopisih celo trdi, da takπno loËitev zahteva evropskazakonodaja. To ne dræi, saj direktiva dopuπËa veË razliËnih modelov ureditvegospodarske javne sluæbe sistemskega operaterja distribucijskega omreæja (GJSSODO). Vlada v bistvu ne odgovarja na revizijsko poroËilo, ampak ga uporabiza to, da predlaga svoj model ureditve GJS SODO, ki pa ga RaËunsko sodiπËe odnje ne zahteva.

Vlada je brez javne in strokovne razprave, brez πtudij stroπkov in koristi terekonomske upraviËenosti predlagala precej radikalno reorganizacijo pravneureditve trga z elektriËno energijo, kar pa za sindikat SDE ni sprejemljivo. Pravzato smo 24. 8. 2009 æe izvedli dveurno opozorilno stavko. Za 14. 9. 2009 je bilanapovedana sploπna stavka v celotnem slovenskem EGS, ki pa je bila zaradipriËetka intenzivnega socialnega dialoga zaËasno zamrznjena. Ker bodospremembe v tem segmentu EGS imele dolgoroËne posledice na celoten trg zelektriËno energijo v RS, je SDE v iskanje optimalne reπitve vkljuËil priznaneslovenske strokovnjake s pravnega in ekonomskega podroËja: dr. BojanaBugariËa z Inπtituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, dr. JoæetaMencingerja z Ekonomske fakultete, dr. Mejro FestiÊ z EIPF in univ. dipl. ekon.Urπko Podvratnik iz P&S CAPITAL, d. o. o. .

Izdelano je bilo pravno mnenje Pravna ureditev GJS SODO v luËi zahtevevropskega prava (direktive) in πtudija Ocena uËinkov reorganizacijeelektrodistribucijskih podjetij na mikro in makro nivoju.

Vse πtudije dokazujejo pravilnost odloËitve sindikata SDE, da je z opozorilnostavko samo delno zaustavil nadaljnje aktivnosti Direktorata za energijo, ki soπle v smer izvajanja reorganizacije distribucijskih podjetij na osnovi sprejetegaodzivnega poroËila.

Vlada RS je v odzivu na poroËilo RaËunskega sodiπËa kot edino moæno reπitevpodala predlog lastniπkega loËevanja. Ocenjujemo, da lastniπko loËevanje zaSlovenijo ni optimalni model z vidika ocenjenih finanËnih uËinkov in vsehostalih dejavnikov. Prav tako so posledice takπnega loËevanja dolgoroËne innepravne. Obstajajo tudi druge moæne reπitve s prednostmi in slabostmi. Vokviru πtudije smo prouËili razliËne modele reorganizacije v okviru obstojeËegaSODO in modele podeljevanja koncesij neposredno na EDP, ki so po naπihocenah bolj optimalni od modela, ki ga predlaga vlada. Predlagamo, da vladav dialogu z ostalimi deleæniki na trgu preuËi vse modele z vidika pravnih,tehniËnih, finanËnih in ostalih dejavnikov ter najde ustrezno reπitev.

Na podlagi πtudij in naπih ugotovitev, ki izhajajo iz dobre dosedanje prakse,ugotavljamo, da je za zaposlene v distribucijskih druæbah primernaorganiziranost “prenos koncesij na EDP − 5 novih UDO (SODO)”.

Da bomo dosegli zastavljeni cilj, moramo prepriËati ne samo veËinskegalastnika, temveË tudi vso strokovno in ostalo javnost. V ta namen organiziramookrogle mize, tiskovne konference, predstavitve πtudij na ESO, v obËinah ter vOdboru za gospodarstvu v Dræavnem zboru RS. »e ne bomo uspeπni vpogajanjih, bomo morali odmrzniti tudi stavkovne zahteve in se pripraviti nageneralno stavko EGS, kjer priËakujemo podporo vseh zaposlenih. »aka nasvroËe poletje in prav takπna jesen.

Predavanje o Mongoliji � Janez PotoËnik

Druπtvo upokojencev Elektro Gorenjska je v ponedeljek, 1. marca, organiziralopredavanje o Mongoliji. Predavanja se je udeleæilo 23 Ëlanov druπtva, predavalapa je naπa Ëlanica druπtva Tonka Zadnikar, ki je Mongolijo obiskala leta 2008.

Ob diapozitivih je gospa Tonka Ëudovito opisala svojo tritedensko pot po Mon-goliji. To je ogromna dræava, ki meri veË kot 1 500 000 km2 in ima pribliæno2 500 000 ljudi, od katerih jih pribliæno tretjina æivi v glavnem mestu Ulan Bator.

Uradni jezik je mongolπËina. Svoje popotovanje so zaËeli v glavnem mestu, natopa so se s terenskimi vozili odpravili proti jugu, kjer se nahaja puπËava Gobi.Prav puπËavski pesek jim je povzroËil nemalo teæav, saj so se avtomobilineprestano kvarili. Podeæelje naseljujejo nomadi, ki æivijo v jurtah. To soenoprostorski πotori, pred katerimi imajo postavljene sonËne celice, s pomoËjokaterih pridobivajo elektriËno energijo za posluπanje radia in gledanjetelevizije. Deæela je znana πe po nomadski æivini, ki se seli po travnikih (paπnikih)glede na letni Ëas oziroma vreme s svojimi kmeti oziroma nomadi. Znana jetudi po travniπki stepi. Popotovanje so zakljuËili v Rusiji v mestu Irkutsk.

Sindikat podjetja Elektro Gorenjska

Vlada πe vedno vztraja pri svojem modelu reorgani-zacije elektrodistribucijskih podjetij � Leopold Zupan

»lani Druπtva upokojencev Elektra Gorenjska pridnouresniËujejo plan aktivnosti za leto 2010»lani Druπtva upokojencev Elektra Gorenjska ne mirujejo. Pridno izpolnjujejo aktivnosti, ki so si jih zadali za leto 2010. Kje vse so biliin kaj so si ogledali, lahko preberete v nadaljevanju.

Za vsakogar nekaj

35ELGO, junij 2010

Mirenski grad � Janez PotoËnik

Prvi letoπnji izlet, ki je bil naËrtovan za 10. marca 2010, smo morali zaradiorkanskega vetra, ki je pihal na Primorskem, prestaviti za teden dni. Tako smose v torek, 16. marca, konËno odpravili na naπe popotovanje. PrviË smo se ustaviliv naselju Miren, ki leæi ob meji z Italijo. Ogledali smo si Mirenski grad, kjer stasamostan in neoromanska triladijska cerkev Æalostne Matere boæje s poslikavoToneta Kralja. Pot nas je vodila naprej proti Cerju. To je 343 metrov visok hrib nadOpatjim selom, znanem iz prve svetovne vojne. Ogledali smo si πe spomenikgenerala BorojeviÊa, ki je bil vrhovni poveljnik 5. armade na soπki frontiavstro-ogrske vojske, ter kraπko jamo, ki je sluæila kot kasarna vojakom na fronti.Ob koncu izleta smo si ogledali πe vojaπki muzej Tabor v vasi Lokve. Izleta se jeudeleæilo 25 Ëlanov.

Javorca in Tolminska korita� Janez PotoËnik

V mesecu aprilu se nas je 26 Ëlanov druπtva upokojencev Elektra Gorenjskaodpravilo na obisk planine Javorca in ogled Tolminskih korit. Z avtobusom smose odpeljali do Tolmina, kjer smo se presedli v kombije, nato pa nas je pot vodilapo slikoviti dolini Tolminke, polni grap. Najprej smo prispeli do planineSrednjica, nato pa smo pot nadaljevali po izredno strmi in ozki cesti in popribliæno enem kilometru smo prispeli na planino Javorca. Ogledali smo sicerkev Svetega Duha, ki so jo zgradili vojaki avstro-ogrske vojske v spomin napadle vojake v letu 1916. Sledil je πe ogled Tolminskih korit, ki se nahajajo nasotoËju Tolminke in ZadlaπËice. Ogledali smo si πe HudiËev most, Zadlaπko(HudiËevo) jamo, termalni vrelec in medvedovo glavo. Celoten ogled jenekoliko motil rahel deæ. Ob zakljuËku izleta smo si ogledali πe Tolminski muzej,kjer je stalna razstava Naplavine obsoπke zgodovine. Polni lepih vtisov smo sev popoldanskih urah vrnili domov v Kranj.

17. pohod po Poti prijateljstva� Matija Kenda

Pohod v organizaciji obmoËnega zdruæenja borcev NOB Kranj je bil v torek, 27.aprila 2010. Vodnik je bil Franci Cvek. Pohoda se je udeleæilo sedem Ëlanovdruπtva. Uæivali smo v koristni rekreaciji, sproπËenem gibanju v naravi intovariπkem druæenju, ki so ga ob koncu popestrili izvajalci kulturnega programapred trgovskim centrom na Kokrici. Ob zakljuËku pohoda smo se razπli sprijetnimi vtisi in z æeljo, da se spominskega pohoda naslednje leto spetudeleæimo.

Slavnik � Janez PotoËnik

»lani Druπtva upokojencev Elektra Gorenjska smo se v sredo, 12. maja 2010,odpravili na majski izlet, ki nas je vodil na Slavnik. To je razgledna gora, ki sedviga juæno od Kozine in zahodno od Podgorja. Podgorje je vasica, ki jeprimerno izhodiπËe za vzpon na omenjeno goro. Slavnik je zadnji tisoËak, pre-den se zakljuËi transverzalna pot od Maribora do Ankarana. Na vrhu Slavnika jerazgledna ploπËa in ob njej æig. Le nekaj korakov pod vrhom se nahaja TumovakoËa na Slavniku, ki so jo odprli leta 1957. S Slavnika je lep razgled na Julijceproti zahodu, proti vzhodu na Sneænik, proti jugu je »iËarija, vidi se tudi delTræaπkega zaliva. Æal smo imeli slabo vreme in smo bili prikrajπani za lep raz-gled. Slavnik je poznan po lepem cvetju zlasti v teh spomladanskih dneh. Vpopoldanskem Ëasu smo si ogledali πe cerkev Svete Trojice v Hrastovljah. Izletase je udeleæilo 24 Ëlanov druπtva.

Foto

: Mat

ija K

enda

Pred Tumovo koËo na Slavniku.

Foto

: Mat

ija K

enda

Pred cerkvijo Æalostne Matere boæje.

Foto

: Mat

ija K

enda

Pred Tolminskim muzejem.

36

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2010

Fotogalerija − Bohinj

Fotografski utrinki mag. Marjana Jereleta

Za vsakogar nekaj

37ELGO, junij 2010

Nagradna kriæanka

Geslo nagradne križanke pošljite najpozneje do torka, 20. julija 2010 v uredništvo na naslov: Elektro Gorenjska, Služba za marketing, UlicaMirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova.

Foto

: Dam

jan

Praπ

nika

r

38

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2010

Pariz in Normandija 2. del � Foto: Majda Repnik

Au Revoir Paris, Bon JourNormandie!Teden v Parizu je hitro minil. Na koncu smo seodpeljali še v 20 kilometrov oddaljeni Versailles, kiga je SonËni kralj, Ludvik XIV., v 17. stoletju vtrinajstih letih spremenil v velikansko kraljevopalaËo, v katero je æelel naseliti celoten francoskidvor. Na koncu je v palaËi in v bliænjem mestuæivelo kar 15.000 ljudi. Vsepovsod v palaËi so nav-zoËe podobe sonca − Ludvikovega osebnega sim-bola. ZemljišËe obsega 101 hektar in ga v celotiprekrivajo parki, labirinti, vodnjaki in nasadi roæ. Poparku smo se vozili z vlakcem, v njem smo preæivelicelo popoldne, pa ga nismo videli niti tretjino.

»akala nas je še Normandija. Polni lepih vtisov in zobljubo, da se v Pariz še vrnemo, saj smo imeli vsiobËutek, da smo ga kljub enemu tednu æivljenjatam videli in doæiveli le bolj površno, smo seodpravili po poteh izkrcanja zavezniških vojakov v2. svetovni vojni.

Normandija, deæela z bogatozgodovinoNormandija je pokrajina na severozahodu Francije.Njena burna zgodovina, veliko kulturne in naravnededišËine in predvsem zelo urejene majhne vasices prijaznimi prebivalci naredijo to potovanje po tejpokrajini res nepozabno doæivetje.

Po zaËrtani poti smo najprej zavili v Rouen, osre-dnje mesto Normandije. Victor Hugo ga je poi-menoval “mesto stoterih zvonikov”. Res jih je karnekaj, ampak šteli jih nismo. Æe po poti do mestasmo opazili veliko parkirišËe ob reki in na njemparkiranih nekaj avtodomov. Seveda smo se jimveseli pridruæili tudi mi. Izkušnje so nas nauËile, daz avtodomom ni preveË dobro riniti v središËemesta, bolje je iti nekaj korakov peš. Naleteli smona avtodom z ljubljansko registracijo in veselili smose sreËanja s prvimi Slovenci, na katere smo naletelina naši poti. Æal je bil avtodom prazen, stanovalci sose oËitno odpravili v mesto æe pred nami. Na ogled

smo odšli tudi mi. Rouen je zgodovinsko mesto,znano predvsem po tem, da so na osrednjem trguusmrtili Jean d’ Arc − devico Orleansko. Ogledalismo si trg, kjer so jo seægali na grmadi, ter spomin-sko cerkev, oblikovano v obliki grmade in postav-ljeno njej v spomin.

Vzeli smo si nekaj Ëasa, da smo napisali razgle-dnice, se sprehodili po trænici, ki je bila odliËnozaloæena in nabrali nekaj sadja in drugih

malenkosti. Ob povratku so nas sonarodnjaki æeËakali s pozdravnim nagovorom: “No, kje pa hodite,vas æe teæko Ëakamo.” S prijetno druæino z dvemamlajšima otrokoma smo si izmenjali nekaj izkušenjpreteklega potovanja in nekaj napotkov za naprej,veseli, da smo se sreËali. Primerjali smo naËrte potiin ugotovili, da se zna zgoditi, da se kje na poti šesreËamo. Nato smo odšli vsak v svojo smer, mipoiskat prenoËišËe za tisto noË, oni naprej protinaslednjemu mestu.

S prenoËišËi v Normandiji je pravzaprav zelo eno-stavno. Francoski turistiËni delavci so si izmislilienkraten paket: za ceno 28 EUR lahko kupiš “vin-jeto” France Passion ter knjiæico z zemljevidi,naslovi in s kratkimi opisi vseh vinogradnikov inkmetij, ki jih je po celotni Franciji veË kot 6000. Kosmo se torej odloËili, da imamo za tisti dan dovolj,smo poiskali najbliæje prenoËišËe v katalogu, us-merili Ifigenijo, da nas je zapeljala do cilja, pokazalinašo vinjeto gostiteljem in æe smo spali na ure-jenem prostoru za avtodome. NajveËkrat je bil tosadovnjak, travnik ali prostor ob hiši.

Etretat, mesto slonovStaro normansko mesto z izrazito arhitekturo dajevtis, kot da si vstopil v preteklost. Na Alabastrniobali, kot so Francozi poimenovali ta del ozemlja,stoji malo mestece Etretat. Sprehodimo se domorja in resniËno zagledamo kamnite slone ve-likane, ki z rilcem pijejo Atlantski ocean, kot je Guyde Maupassant poimenoval znamenito igronarave. Ocean je Ëudovito obdelal peËine in danesje to mestece tarËa turistov z vsega sveta. Dan jebil deæeven in ne preveË topel, nekam deæevni smobili tudi mi, zato se nismo dolgo potikali po mestu.Potipali smo vodo, za katero je pisalo, da ima 17stopinj Celzija. »eprav se je kar nekaj hrabrih turis-tov kopalo v njej, smo se raje odloËili za pot protiavtodomu. Po poti se nismo mogli upreti Ëudovitiizloæbi pattiserie, kot se francosko reËe slašËiËarni,kjer so nas razne slašËice kar same potegnile vtrgovino. Vse je bilo videti tako dobro in poznalose je tudi na raËunu, za nekaj slašËic smo plaËali veË,kot bi pri nas znašal raËun za kar razkošen obed.Vendar, ko smo se v avtodomu napokali sladkarij,smo se strinjali, da so bile vredne vsakega evra.Ogledi, še bolj pa krepka hrana, so nas izËrpali, zanekaj ur smo zaspali kar na parkirišËu. Po kratkempoËitku smo obiskali še pristaniško mesto La Havre,nato pa se napotili proti Honfleurju, kjer smo siponovno poiskali prenoËišËe na bliænji kmetiji.

Honfleur, mestece s štirimi cvetoviFrancosko podeæelje je zelo lepo urejeno. V Ëasunajlepšega cvetenja roæ je bilo vsako mestece, va-sica ali tudi most Ëez reko okrašen z roæami in s Ëu-dovitimi zasaditvami. VeËina mest ima podimenom svojega kraja tudi tablo, na kateri so na-risani cvetovi. Vasi in mesta so ocenjeni s cvetovi(od ena do štiri) in ko prispeš v kraj, ki ima štiri cve-tove, se poËutiš, kot da si prišel v Mozirski gaj. Vsakahiša ima proËelje, okrašeno s cvetjem, trava jepokošena do tal, ploËniki oËišËeni in urejeni in obpoteh se cvetni nasadi kar vrstijo. Eno takšnih

Versailles − najrazkošnejši grad na svetu.

Igra narave: kamnita skulptura slona, ki pije vodo.

Spominska plošËa na kraju, kjer je bila seæganaDevica Orleanska.

Za vsakogar nekaj

39ELGO, junij 2010

mestec je tudi Honfleur, ki se ponaša s štirimi cve-tovi. Ogledali smo si leseno cerkev sv. Katarine iz15. stoletja in še nekaj znamenitosti, nato smo za-peljali na bliænji PZA (poËivališËe za avtodome), dabi tam nekaj v miru pojedli. Skoraj trËili smo v našeslovenske znance iz Rouena in tako smo bili veselieden drugega, da smo kar nekaj ur nazdravljaliponovnemu sreËanju. Kljub hudi skušnjavi, da os-tanemo Ëez noË kar tam, smo se odloËili, da seodpeljemo še malo naprej. Naši znanci so imelinaËrt, ki je segal daleË na sever in v Bretanjo, mi pasmo se dræali Normandije, vendar smo bili tokratpametnejši − ugotovili smo, da imamo kar nekajskupne poti in smo se dogovorili, da se sreËamo venem od naslednjih mest Ëez nekaj dni. Puncamsva obljubila dva dneva v kampu, da se ponovnosocializiramo, kot sta govorili, in malo spoËijemo.Poiskali smo najbliæji kamp ob alabastrni obali inse namestili. Naslednje dni nas je Ëakala obala At-lantskega oceana po poteh izkrcanja v Normandiji.

Dan D ali Operacija OverlordSledilo je nekajdnevno potovanje po sledehoperacije Overlord, kakor so poimenovali najveËjevojaško izkrcanje v zgodovini Ëloveštva, saj je vinvaziji sodelovalo kar tri milijone ameriških,angleških in kanadskih vojakov, ki so iz VelikeBritanije preËkali Rokavski zaliv in napadli okupi-rano Francijo. Dogajalo se je 6. junija 1944. Obiskalismo Omaha beach, kjer so se izkrcali AmeriËani, inJuno beach, kjer so se izkrcali KanadËani. Vasice,skozi katere smo vozili do omenjenih obal, so bileše vedno v znamenju vojne, pa Ëeprav je odizkrcanja minilo 65 let. Veliko izobešenih ameriškihin britanskih zastav, kavarne v znamenju spominana vojno in muzeji v osebni lasti so kazali, kakoprebivalstvo še vedno Ëuti hvaleænost ob pomoËizavezniških sil za osvoboditev ozemlja. Ustavili smose v kraju Arromanches, kjer smo si hoteli vedinstvenem, 360-stopinjskem kinu, ogledati filmz avtentiËnimi posnetki izkrcanja. PriËakovali smoklasiËen film o izkrcavanju in bombardiranju, panas je vsebina krepko presenetila. 18 minut dolgfilm je bila mešanica posnetkov ob dogodkih ob

izkrcanju, ves Ëas pa so se posnetki prelivali v do-godke istega kraja v današnjih Ëasih. Tako smonekaj sekund gledali tank, ki je prodiral po ozemljuv notranjost, v naslednjem hipu pa je obarvan filmprikazoval isto ozemlje, po katerem je kmet s trak-torjem oral zemljo. Efekt je bil grozljiv − zavedanjepreteklih dogodkov v povezavi z današnjim miromni pustil ravnodušnega nobenega od gledalcev.Film se je ves Ëas vrtel v krogu in z njim smo se pre-mikali tudi gledalci. »ez nekaj Ëasa resniËno dobišobËutek, da se giblješ v središËu dogajanja. Ogledfilma je bil odliËno izhodišËe za obisk pokopališËana Omaha beach, kjer je pokopanih 9387 ameriškihvojakov. Francozi so tudi izredni patrioti. DopokopališË med vojno padlih vojakov so urejenidostopi, pregledne oznaËbe so vodile tako doameriškega in britanskega kot tudi nemškegapokopališËa. ©e danes svojci umrlih obiskujejosvoje bliænje, kar je bilo videti tudi po številnemucvetju, poloæenemu k posameznim grobovom.

Pot naprej nas je vodila do kraja Mont St. Michel, kije znan francoski romarski kraj, sicer pa majhenskalnat otoËek z izjemno gotsko opatijo. NekoËbenediktinski samostan je francoska revolucija zakar nekaj let spremenila v zapor. Legenda o temotoËku pravi, da se je škofu Aubertu v sanjahprikazal nadangel Mihael in mu naroËil, naj naotoËku zgradi cerkev. Zanimivost tega kraja jepredvsem v tem, da naj bi bil to otok z utrjenimmestom in obzidjem okoli, vendar kakor kdaj.MoËna morska bibavica na tem kraju namreËdoseæe tudi do 15 metrov razlike. V Ëasu, ko smoprispeli, je bil “otok” dostopen peš, daleË naokoli jebilo kilometre same mivke, vmes pa posamezni po-toËki. OdliËen obËutek je bil sprehod z bosiminogami po okolici.

Ker je bilo postajališËe za avtodome veliko, smoudobno parkirali na obrobju s pogledom na otok.Starejša Ëlana sva se odloËila, da imava za tisti dandovolj in sva se udobno razkomotila v avtodomu,dekleti pa sta se odloËili, da gresta še enkrat v ka-tedralo, kjer so obljubljali veËerni koncert. »ez nekajËasa sva se tudi midva odloËila izkoristiti prostih

nekaj uric in se zapeljati v bliænjo vas, kjer smo popoti opazili postajo za izpraznitev odpadne vodein WC-kasete. Namen je bil dober, vendar seavtodom ni hotel premakniti. Kljub temu, da je bilprostor za avtodome precej utrjen s peskom, je bilaspodaj še vedno mivka in moËvirje, tako da sogume kopale v prazno. ©e preden sem zlezla izvozila, da bi videla, kaj je storiti, se je æe slišalo vpitjein avtodom se je zaËel premikati. Vsi bliænji sosedjeavtodomarji so bili pri nas in pomagali premaknitivozilo. Toliko narodnosti na enem mestu in ni bilopotrebno nobenega govorjenja, le zahvala, pa šeto bolj v smislu mahanja z rokami. Ko sva prispelanazaj, sva se za vsak sluËaj pospravila bolj nasredino, med ostale avtodome. Kaj pomaga raz-gled, Ëe potem ne moreš stran!

Tisti veËer smo se odloËili, da poËakamo še našenove znance, ki so prihajali v Mont St. Michel.DoËakali smo jih šele drugi dan ob treh popoldan.Klepet in izmenjava novih izkušenj je trajala poznov noË.

Proti osrËju FrancijeIz severozahodnega dela Francije smo se 15. danpotovanja premikali proti osrednjemu delu. Na potiso nas Ëakali še Orleans, prav tako povezan z IvanoOrleansko, ki se je tu rodila, nadaljevali smo v LeMans in še nekaj zanimivih mest. V Bayeux smo šlipogledat skoraj tisoË let staro 70 metrov dolgotapiserijo, ki so jo na æeljo škofa iz Bayeuxa v de-setih letih izdelale angleške nune. Æe sama pot obogledu tapiserije je dolga, prostor je popolnoma vtemi, tapiserija pa za neprebojnim steklom. Slikanjeje bilo prepovedano, pa vendar se nismo mogliupreti enemu ali dvema posnetkoma.

V dveh dneh se je vreme popolnoma spremenilo,zaËelo se je deæevno obdobje in ugotovili smo, daje najbolje, da jo ucvremo kar proti domu.

Au revoir, Francija!Mejo smo ponovno preËkali pri Strasbourgu, natonas je Ëakalo πe dva dni voænje do doma. Sklenilismo, da se bomo v Francijo πe vrnili, saj je ostalo πeveliko neraziskanih krajev. Po poti domov pa smose vsi strinjali, da je doma πe vedno najlepπe.

Juno beach - obala, na kateri so se izkrcalizavezniki na Dan D.Mestna sonËna ura v Rouenu neprekinjeno deluje

æe 800 let.

OtoËek Mt. St. Michel je bil v tem Ëasu na kopnem.

Documents

Glavnatema ElektroGorenjskaprejelnagradiza … · Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Littera picta, d. o. o. N akl d : 850iz vod I SN 15 8- 02 ... del org an izc j sk utp.Z