L E T O X X I . — številka 60

Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časo­pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. £a redakcijo odgovoren Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

K R A N J , sobota, 3. 8. 1968

Cena 40 par ali 40 starih dinarjev

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Dd 1. januarja 1958 kot poltednik. •d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O «

V četrtek in,petek dopoldne so bili v prostorih občinske skupščine v Kranju uradni pogovori med predstavniki Kranja in prijateljskih mest La Ciotata, železne Kaple in Amberga

9 * * * r * i

k g * ^ dopoldne so v Kranju odprli osemnajsti gorenjski sejem. Slovesne otvoritve so se po­lije T \ ^ e d . n i k o v v s e n gorenjskih občinskih skupščin, županov obmejnih mest Avstrije in Ita-n e ' . e e*dH predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, podpredsednik zvez-18 « j P e d r " Marjan Brecelj in avstrijski generalni konzul. Ko je Leopold Krese odpiral

* l 0 k C C k 0 K P r i r e d i t e V ' J C P

^ C d a r " l ° b r t n i š k e P r i r e d i t

- S E £ P r i r C d U e V

sejcnisko prireditev, je poudaril, da se je ta gospodarska manifestacija razvila iz skrom I

te »n celo iz ZDA. Foto Franc Perdan (vig)

ve. Danes pa predstavlja gorenjski sejem pomembno mednarodno saj na njej zasledimo razstavljavce iz Italije, Avstrije, Nemške zvez-

KRANJ

T R G O V I N A S P O H I Š T V O M

D E K O R K R A N J , K O R O Š K A 3 5

V času Gorenjskega sejma proda jamo stano­vanjsko op remo po najugodnejših pogoj ih :

% hi t ra in brezplačna dostava na dom do 30 k m oddal jenost i ,

% konkurenčne cene, O ugodni potrošniški k red i t i do 1,000.000 S d i n za

pohištvo, preproge, postel jnino i n zavese, brez 20 % pologa,

% Prodaja lna je v času Gorenjskega sejma odprta dnevno od 8. do 19. ure neprekinjeno, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

Priporoča se za obisk DEKOR KRANJ

»Da b i vsi ljudje sveta živeli v miru,. . «

Verjetno je b i l a malokatera svečana seja tako slo­vesna kakor letošnja. V naši sredi smo lahko pozdra­v i l i zvezne i n republiške poslance, predsednike gorenj­sk ih občin, predsednike de lavskih svetov kranjske ob­čine, predstavnike družbeno-političnih organizaci j i t d . Posebno smo b i l i veseli pr isotnost i gostov iz pobra­tenih mest L a Cio tata i n železne Kap le : župana brat­skega francoskega mesta gospoda Gra i l l a , predsednika pobratenja K r a n j — L a Ciotat gospoda Andreea, mest­nega svetnika tega mesta gospoda Faveta i n župana Železne Kap le gospoda Josepha Lubasa.

Letos mineva deset let, odkar s ta gospod Gra i l l e i n takra tn i predsednik skupščine Franc Puhar 14. j u l i j a slovesno podpisa la l is t ino o pobratenju. Tako je naše mesto kot prvo v Jugoslavi j i postalo enakopra. ven i n akt iven član mednarodne organizacije pobra­tenih mest.

28. apr i l a letos je 3495 občanov naše občine podpi­salo deklaraci jo o svetovnem m i r u . Zato je na sredini s lavnostni seji skupščina sprejela predlog komisi je za sodelovanje s tu j im i mest i , da mednarodni federacij i predlaga, da se zadnjo nedeljo v a p r i l u po vsem svetu praznuje dan pobraten ih mest. Pos la l i so pozdravne brzojavke mestom, s ka te r imi i m a K r a n j tesne stike; O ldham, L a Ciotat, Železna K a p l a , Amberg i td .

Sodelovanje med K r a n j e m i n L a Cio ta tom je do­seglo svoj namen. Ne samo to. Vzo rno sodelovanje je začela posnemati mars ikatera komuna . Župan gospod Gra i l l e je v svojem nagovoru lepo povedal: »Marsikaj smo dosegli a najvažnejše je to, da se poznamo in l jub imo, da se mesebojno spoznava naša mladina.«

S ponosom in radostjo je sprejemal vel iko Prešer­novo plaketo, k i jo je občina K r a n j pok lon i la L a C io . tatu za izredne napore p r i utr jevanju pr i ja te l j sk ih vezi, kater ih ka l je vzk l i la pred desetimi leti 14. ju l i j a .

Odslej bo K r a n j vsako leto, zadnjo nedeljo v apr i lu , praznoval dan Mednarodne organizacije pobratenih mest. Prav gotovo ne bo dolgo, ko bodo podobno sto­r i le tudi druge članice. Jože Košnjek

Ob odkritju spominske plošče na Pokljuki

Herojska smrt borcev III. bataljona Prešernove brigade

Tragična usoda tretjega ba­tal jona Prešernove brigade nas spomin ja n a epopejo Pohorskega batal jona. Različ­na k ra j a toda podobni usod i . Pohorsk i bata l jon se je bo­r i l do zadnjega moža, prav tako tud i bata l jon na Po­k l j u k i .

Število m r t v i h n i ko l i ne bo točno ugotovljeno. Anton Korošec i n Janez Jekler s K o p r i v n i k a , k i sta pokopava­la mrtve part izane, prav i ta , da j i h je okrog Lovčevega hotela ležalo okrog 35 do 40 zmrzn jen ih borcev. Seveda pa je odprto vprašanje, k o l i k o j i h je zgorelo v pos lop ju . Preživeli bo r c i batal jona na­vajajo različne številke. J u ­st ina Di jak t rd i , da j i h je padlo 69, Janez Ambrožič z Jesenic prav i , da je padlo 83 part izanov, M a r j a Male 90, Ludv ik kuhar pa men i , da je pad lo 100 borcev.

Prve dn i decembra 1943. le­ta je b i l a Prešernova br igada razporejena po bata l jon ih v Selški do l in i . T r e t j i bata l jon, k i je b i l sestavljen i z B o h i ­njcev, To lmincev , Notran jccv i n P r imorcev , je 8. decembra 1943. leta odšel iz Rob idn i c e

Odl ikovan ja 23

Kranjčanom Predsednik skupščine

občine Kranj Slavko Za-lokar je včeraj popoldne izročil odlikovanja 23 zaslužnim občanom kranj­ske občine, 8 katerimi jih je odlikoval predsed­nik republike za njihov prispevek v boju za osvo­boditev in delo ter priza­devanje v letih povojne graditve gospodarstva, družbenih služb in soci­alističnih družbenih od­nosov.

Odlikovanja so prejeli: red zasluge za narod s srebrnimi žarki: Ana Kramžar; red dela z zla­tim vencem: Alojz Bizjak, Francka Drolc, Franc Fortuna, Anton Hafner; red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Emil Herlec; red dela s srebr­nim vencem: Tilka Biz-jak-Grum, Stanko Bošt-jančič, Anton Božič, Da­nica Kiissel-Burger, Vera Mohar, Anton Fireder, Polde Gregorač, Mirko Lapanja, Alojz Okom; red republike z brona­stim vencem: Franc Med-ja; medalja zasluge za narod: Ivan Benegaiija, Anton Finžgar; medalja dela: Marija Keše-Frlic, Vera Kovač, Jožefa Okorn-Brecko, Jože Trček in Frančiška Učakar.

prek Jelovice n a Pok l juko . 13. decembra je batal jon p r i ­spel na K o p r i v n i k . M e d pot­jo se je bata l jonu pridružilo večje število nov ih borcev. Med n j i m i so b i l i Janez Am­brožič z Boh in j ske Bele, Jus t ina D i jak s K o p r i v n i k a , poleg drug ih borcev se je na K o p r i v n i k u priključil ba­tal jonu tudi nemški državljan VValter E rns t , k i ga je voja­ško sodišče obsodi lo na smrt , pa je iz zapora pobegni l , ko so Angleži bombard i r a l i me­sto, v katerem je b i l zaprt. V štabu bata l jona so tega Nemca nekaj časa gledali z nezaupanjem, ka j t i ime l i so slabe izkušnje z r a zn im i nemškimi dezerterj i . Tud i Walter ja so uk l en i l i i n dvo­m i l i o njegovi zgodbi. K m a l u pa se je izkazalo, da je b i l ta Nemec resničen borec pro­t i fašizmu, saj se je kot lev bor i l do zadnjega d iha v ob­kol jenem hote lu.

Komandan t batal jona je b i l 28-letni An t on Rozman-Dren iz Boh in j a . Le-ta je prišel v br igado že ob usta­nov i t v i . Udeležil se je bojev na Žirovskem v r h u , p r i R ib ­n i c i i n na T u r j a k u . Zarad i junaštva in sposobnost i je h i t r o napredoval do koman­danta batal jona. Komandan t Dren je v B o h i n j u prišel v st ik s Va l en t inom Sušnikom-G a b r o m z N o m n j a , k i je b i l sekretar rajonskega komite­ja . Gaber pa je b i l p re tkan gestapovski agent, ka r pa ta­krat nihče n i vedel, čeprav so nekater i vosovci s u m i l i , da z n j i m nekaj ni v redu. Gabra so po vo jn i naši zapr l i , toda pobegni l je iz zaporov i n zdaj živi v A m e r i k i . Dren j e na nasvet Gab ra preme­st i l bata l jon s K o p r i v n i k a v Lovcev hotel. K e r na K o p r i v ­n i k u n i b i l o dovolj hrane, je Dren odločil, da izvede prehranjevalno akc i jo v Češ-n j i c i . V dol ino so odšli samo zdrav i borc i t medtem ko so borke, starejši in bo ln i bor­c i k ren i l i proti, Lovčcvem ho­telu. Opremo in s lamo so vozi l i do novega taborišča kmetje, med n j im i je b i l tudi Ivan Strgar z Gorjuš. Njego­va sestra je bula snažilka i n kuhar ica , obenem pa tudi l jubica nemškega orožniškega pove l jn ika na N o m n j u . Gaber je kasneje posredoval i n j a m ­čil za fanta, da je le-ta dob i l par t i zansko dovo l i ln ico za odhod v dol ino. Toda fant jo je mahn i l naravnost na Bo­h in jsko Belo Nemcem poro­čat, kje so par t i zan i .

Z jutra j se je batal jon vrni j s prehranjevalne akcije, štab batal jona se je nastani l v manjši v i l i severno od hote­la.

U t ru jen i borc i od naporne pot i so k m a l u zaspal i . Neka ­teri so se/ulj čevlje. Okrog poldneva je štab bata l jona Skl ica l sestanek vseh četnih

V nedeljo, 4. avgusta, bo ob 10. url na Goreljku na Po­kljuki spominska svečanost ob odkritju spominske plošče borcem 3. bataljona Prešernove brigade.

komandantov i n komisar jev . Takrat je b i l na straži F ranc K r a n j c iz Gor i j p r i Cerknem. K o je opaz i l Nemce, je ustre­l i l , takoj nato p a so vžgali Nemc i . K r a n j c je borcem pred hote lom maha l in k r i ­čal, da so v bližini Nemc i . Toda še predno so se zave­da l i , za kaj gre, so b i l i že obko l jen i . Ob p r v i h stre l ih so nekater i zbežali p ro t i šta­b u batal jona, kjer je b i l se­stanek, d rug i so se začeli h i t ro obuvat i , na splošno pa je v p r v ih t renutk ih zavlada­la splošna zmeda. Sovražni­kove krogle so prebi jale le­sene stene i n po sobah je b i ­lo k m a i u več ranjen ih in m r t v i h borcev. Nekater i bor ­ci so se poskušali preb i t i do | gozda, toda vs i poskus i so b i l i zaman. Večina j i h je pad la že p r i p r v i h k o r a k i h oz i roma skok ih skoz i vrata a l i okna . Žrtve so se večale na obeh straneh. Borec Ivan Brezec-Rok in njegov pomoč­nik F ranc Puntar sta se iz­kazala. Stre l ja la sta po Nem­cih m j i h kos i la , da je m i ­tral jeska cev kar žarela od vročine. Bolničarke so vlekle ranjene borce v kletne pro­store. V stavbi je b i lo že več kot 20 m r t v i h borcev. K o je zmanjka lo obvez, so j i h snemali m r t v i m al i pa trgal i srajce. Tud i stre l ivo so pobi­ra l i od mr t v ih . K o je začel hotel goreti , so se borc i u m a k n i l i v kletne prostore in nadaljeval i borbo. Trni i Ne­mec VValter se je junaško bo­r i l i n strel jal vse do s m r t i na fašiste. Preden je izd hn i l je skupno z borc i zapel in ter -nacionalo. V hote lu je zgore­lo okrog 30 m r t v i h a l i ra­njenih borcev. K o je pok l ju­ške gozdove obv i l mrak , se je zopet v rn i l m i r . Bo j je b i l končan. Le r edk im je uspelo, i da so se preb i l i iz obroča. Nekater i so se zakopa l i v sneg, eden a l i dva sta se po­tuhni la med mrtve borce. Seveda sta p r i tem tvegala, da bosta v mrz l em december-skem dnevu zmrzn i l a . Eden i/.med nj i ju je v ide l izdajal­ca, k i je pr ipe l ja l Nemce, in je po boju s pištolo strel ja! mrtve partizane. Za pr imer , da ne b i kdo ostal živ. Ba ta l i on je i/.Jriibil 10 m i t r a l jezov, samo mit ral jezeč Mar i j an Male ga je izv lekel , čeprav je b i l ranjen.

Stab batal jona je zaman poskušal pomagat i obkolje­n i m borcem. Zavedal se je svoje napake potem, ko je b i lo že prepozno.

Zadevo j e obravnavalo ka­sneje vojaško sodišče. Ko ­mandant Dren je b i l nekaj časa. navaden borec, nato pa je b i l zopet postavl jen za po­ve l jn ika in je padel po le t i 1944. lota na Je lov ic i . Izda­ja lsko Strgarjovo družino so par t i zan i še med vojno obso­d i l i na smrt . J . V i d i c

V Preddvoru bodo praznoval i Preb iva lc i P reddvora i n okoliških krajev praznuje jo te dn i

kra jevni prazn ik , zaključne slovesnosti pa bodo v soboto in nedeljo, dne 3. i n 4. avgusta.

Preddvorčani vsako leto ob krajevnem prazn iku obude spomin na minule dn i naše revoluci je, ko so prebiva lc i teh krajev v začetku avgusta 1943. leta množično pričeli delovati v narodnoosvobodi lnem gibanju, k i ga je vod i l t akra tn i revo­luc ionar domačin tov. Celar.

Za zaključek praznovanja bo v soboto zvečer slavnostna seja. sveta krajevne skupnost i Preddvor in družbenopolitičnih organizaci j , komemorac i ja p r i spomeniku pad l ih borcev in žr­tev fašističnega terorja, kresovanje i n k u l t u r n i p rogram na ploščadi pred hote lom G r a d H r i b v Preddvoru , v katerem bodo sodelovali ku l tu rna skup ina i n rec i tator j i iz Preddvora, pevci iz Šenčurja in drug i . Nas lednj i dan, v nedeljo, pa bo več športnih i n d rug ih pr iredi tev , med d rug im tud i nogo­metn i turn i r , k i ga bo izvedel T V D Par t i zan Preddvor — Bela, mokre gasilske vaje v izvedbi domačega gasilskega društva in druge pr iredi tve . — an

d < b GORENJSKA K R E D I T N A BANKA KRANJ

s pos lovn imi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA,

TRŽIČ

RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE

dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.- N DIN

dne 14. 8. 1968 in 14. 2. 1969

P r v i nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA Z N A M K E SKODA Za vlagatelje k i bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1.1969 vezali d inarske a l i devizne pr ihranke v višini

2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti

Vsako mesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dob i tn ika bosta p r i vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, k i bodo povečali vlogo

v mesecu vsaj za 100.— N d in NAGRADE: 7i ročnih u r Darvvil v vrednosti nad 14.000.—

Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pr iprav l j en ih je 10 denarn ih nagrad v vrednost i 5.100.— N d i n , k i se kor i s t i j o za nabavo gradbenega mater ia la a l i opreme po i z b i r i .

Za osebe, k i varčujejo i » dobo 2 leti ali več.

veleblagovnica

ljubljana

P O P U S T o d 1. d o 1 3 . a v g . — v času gorenjskega sejma za: pohištvo, pra lne stroje, h lad i ln ike , štedilnike, peči, posodo, steklo, porce lan, ko­v insko galanteri jo, T V i n radio aparate, kolesa, konfekci jo , metrsko blago, per i lo , pletenine, otroške vozičke, usnjeno galanteri jo, športne potrebščine i n orodje.

B L A G O V N I C A N A M A ŠKOFJA L O K A

D O S T A V A N A D O M — G A R A N C I J A — POTROŠNIŠKI K R E D I T I

m

blagovnica

škof ja loka Specia l iz i rane prodajalne —

porok uspehu Tega se v k r a n j s k i E l i t i zavedajo. Zato so se lot i l i reorganizaci je prodajne mreže v občini

i n zunaj nje V četrtek je trgovsko pod­

jetje E l i t a i z K r a n j a odpr lo novo prodajalno v p r o s t o r i h nekdanje l ekarne na T i tovem trgu 23. K u p c i bodo v njej lahko ob lek l i o t r oka o d glave do peta. Kon fekc i j ska oblači­l a , čevlji, copati, pletenine, peri lo, dojenčkova oprema, vo lna z a pletenje; posebno bogata p a je i z b i r a otroških vozičkov — o d uvoženih do domačih.

Že l a n i «je podjetje v pro­s t o r ih stare l ekarne odpr l o drogeri jo, v vseh d rug ih p ro ­s to r ih je sedanji Babv . Os ta l je le kotiček p r i M M b a r u , k i bo v k r a tkem odpr t . Ce lo tna popravila in preuredi tve so veljale okrog 50 mi l i j onov starih dinarjev.

V Eliti so prepričani, d a kodo letos o d p r l i še d v a t r ­govska l oka la v Cankar j ev i u l i c i v K r a n j u . O b a so od­k u p i l i 6d Goren j sk ih obla*

V enem bo special iz ira­na prodaja lna postel jnine i n stanovanjske oprome, v d r u ­gem bodo n a vol jo moške srajce i n drugo moško mod ­no blago. S tem bodo omogo­čili prodaja ln i P r i K r a n j c u , da bo prodaja la izključno moško metrsko blago. »Tako zahteva čas,« prav i jo v E l i t i .

» če jeseni odpremo še obe trgov ini v Cankar jev i u l i c i , bomo ime l i vse prodajalne specializirane.«

Potem bo mreža prodaja ln približno taka. V K r a n j u : Vo lna - pletenine i n volna za pletenje; p r i K r a n j c u — me­trsko blago; D o m — postelj­n ina , dekorat ivne tkanine i n preproge; Moška modna tr­govina — moško modno bla­go; Kon f ekc i j a — moška i n ženska oblačila; usnjeni izdel­k i i n krzno ; na K l a n c u — prodaja lna cenejše kon fekc i ­je; M o d a — prodaja lna peri­l a ; Nogavičar — prodaj a-nogavic; Babv — special iz i­rana prodaja otroškega blaga i n potrebščin; Droger i ja — drogeri jsko blago s fotograf­s k i m odde lkom; M a j a — ple­tenine, konfekc i ja i n žensko per i lo ; Ga lanter i ja — galan­ter i jsko blago in prodaja tra­kov, sukanca i t d . N a B l e d u i m a podjetje dve proda ja ln i : Sa l on mode, k jer je na izbi ­ro konfekci ja , pletenine, peri­lo, usnje i n čevlji i n »Bled« s t eks t i lna galanteri jo. Pre­ostane nam še proda ja lna na Jesenicah z imenom E l i t a . To je modna trgovina s poseb­n i m odde lkom za otroško blago.

J . Košnjek

Z a r a d i tiskovne napake v zakonu izguba pr i m leku i n 80-ods to tn i csebni dohodki

Kme t i j s ka zadruga Je lov ica v Radov l j i c i , k i i m a med drug im tud i dva obrata za mlečno proizvodnjo na B l e d u i n v Poljčah, je ime la v prvem letošnjem pol le t ju v mlečni pro i zvodnj i 115.000 N d in izgube. Izguba je nastala predvsem zaradi na­pake v zakonu o stopnjah amort izaci je za osnovna sredstva de lovnih organizaci j , zarad i katere mora plačati 10 s tar ih d i ­narjev več amort izaci je p r i l i t r u m leka kot do nedavnega, ko je znašala le 3 stare dinarje .

P rob l em je r a zbur i l delov­ni ko lekt iv , k i bo k l jub iz­redn im uspehom osta l p r i 80% osebnih dohodk ih . N a obratu v Poljčah je skoraj 200 krav molzn ic . V p rv ih še­st ih letošnjih mesecih so da­le 440.609 1 mleka , a l i popreč­no 5017 1 ena krava . K l j u b tako v i sok i mlečnosti i n niz­k i m pro i zvodn im stroškom so ime l i p r i tej -količini 44.732 N d i n izgube, na obratu B l edu pa še nekaj več ( vsega 70.290 N d in , ker je manjša mlečnost. Člani ko lekt ivov meni jo > da b i m o r a l i p r i tej pro izvodnost i i n n i z k i h kr ­m n i h stroških doseči v Pol j ­čah najmanj 20 para dohod­ka p r i l i t r u mleka .

Le ta »1966 so ime l i na tem obratu 2898 1 poprečne mleč­nost i za kravo, leto kasneje pa že 4174 a l i 44% večjo. I n kot smo že povedal i , so do­segli letos že 5017 1 mleka na kravo . Poleg pašno-košnega sistema, k i so ga začeli uspe­šno uvel javl jat i , so poskrbe­l i še za prav i lno usklajeno dohranjevanje, za k a r i m a

k £ n L H S P ° I ? n e J u t r 8 ° v « k « podjetje E l i t a iz K r a n j a odpr lo v pros to r ih nekdanje kranjske u , r o s k o trgovino

največ zaslug vodja živino­rejske proizvodnje veter inar An ton Dolenc. To p a so uspe­hi s karšnimi se lahko p3-hval i jo k j e rko l i v svetu. K m e t i j s k i inštitut Slovenije, zavod z,a ekonomiko kme­ti jstva, je ugotovi l , da so la­ni porab i l i za pro izvodnjo 100 1 mleka 2,4 ure človeške­ga dela, p r i čemer je upošte­van tudi nočni čuvaj. Glede na letošnjo molznost pa le še 2 u r i . Jugoslovansko po­prečje je okrog 6 ur , k jer pa imajo mehaniz i rano mol ­žo, pa 4,5 ure, medtem ko se giblje evropsko poprečje med 3 i n 3,5 ure, k e r imajo manjše farme kot p r i nas.

Iz vsega tega s ledi , da so proizvedl i letos v Poljčah na eno uro vloženega človeške­ga dela že 50 1 mleka in da je v strošku za l i ter m leka le 16 para bruto osebnega dohodka. Stroški k r m e pred­stavl jajo okrog 60% vseh stroškov i n so znašali na 1 mleka 64 para, režija skora j 30, osebni dohodk i 16 i n amort i zac i ja nekaj n a d 13 para i t d . L i t e r m l e k a j i h sta­ne 1,34 N d i n i n za tako ce­no so ga tud i p roda l i . Os­novni prob lem je v amor t i ­zaci j i , k i je zarad i t iskovne napake v zakonu tako viso­k a . Zadruga je namreč do nedavnega obračunavala le 3 pare amort izac i je p r t l i t r u mleka . In fo rmator je s icer z dop i som seznani l ko lekt i ­

ve o napak i i n da pričaku­je, da jo bodo poprav i l i .

N a Hrva t skem jo obraču­navajo po starem, pa t u d i mnoga posestva v S loven i j i , vendar je služba družbenega knj igovodstva večini v r n i l a zaključne račune i n zahteva­l a popravke amort i zac i je . Sk lep S D X je ra zbur i l kolek­tiv, ker je prepričan, da b i mora la b i t i p r i tak i produk­t ivnost i i n opt ima lnem izko­riščanju zmogl j ivost i mlična pro izvodnja rentabi lna. Me­nijo, da so dajatve previso­ke i n b i j i h mora l i usk l ad i t i z določenimi no rmami , z n i ­žati pa b i mora l i tud i car i ­no za kmet i jske stroje, po­ceni t i umetna gno/ l a i t d . , a l i pa sprost i t i ceno m l e k u . Pravi jo , da to n i v sk ladu z načeli gospodarske re forme in da so dočakali ravno na­sprotno. Namesto da b i b i l i uspehom pr imerno nagra jeni , so b i l i kaznovani . Predlaga­jo, da b i b i lo treba čimprej uresničiti stališča i n sklepe, k i j i h je nedavno tega spre ­jela republiška skupščina.

O P O M B A : Zakon o stop­njah amortizaci je za osnovna sredstva de lovnih organizaci j iz leta 1963 določa, če i m a plemenska i n delovna živina večjo nabavno vrednost od klavnične, se plačuje amor t i ­zaci ja samo od te raz l ike . Nov zakon iz leta 1966 p a prav i : amort i zac i j i po tej za­poredni številki je zavezana le r a z l i ka med kiavnično i n nabavno vrednostjo, če je nabavna večja od klavnične. P i sa t i b i mora lo po tem čle­nu i n ne po zaporedni šte­v i l k i .

L T H ŠKOFJA L O K A O D P R O D A

na javni licitaciji dne 6. V I I I . 1968 ob 14. u r i v obra tu V incar je sle­deča osnovna sredstva:

3 k o m c l . b rus i ln i stroj 1 k o m stro jna p i l a 2 k o m brus i ln i stroj — B iax

30 k o m elektromotor jev 5 k o m kompresor jev 1 k o m aparat za preizkušanje trdote 1 k o m avto C i t roen po l l ovo rn i le tn ik 1964

Poleg navedenega je za odprodajo še več drug ih osnovnih sredstev i n inventar ja.

Ogled je v ponedeljek, 5. V I I I . 1968 od 12.—14. ure.

P l an inska proslava v L o g a r s k i dol ini

Ve l ike proslave 75-letnice ustanovitve slovenske p lanin­ske organizacije, k i bo v so­boto i n nedeljo 3. i n 4. avgu­sta v Logarsk i do l i n i , se bo­do v ve l ikem številu udele­žili tud i p l an ino i z Gorenj­ske. Organizator j i računajo, da bo na tej pomembn i pla­n i n s k i pros lav i sodelovalo oko l i 2 tisoč planincev z Go­

renjske. V vseh 17 p l an insk ih društvih na Goren jskem so bi le pr iprave za udeležbo na tej p l an insk i mani festac i j i zelo dobro pr ipravl jene. Mno­ga p lan inska društva pa so v počastitev te obletnice tud i sama pr i re ja la razna tekmo­vanja i n druge pr ireditve, izlete, tečaje, predavanja i n drugo. -an

Z a n i m i v a razstava V sredo, 31. ju l i j a , je predsednik kranjske občinske skup­

ščine, S lavko Za lokar slovesno odpr l razstavo pregleda raz­vo ja občine od leta 1963 do danes in perspekt ivn i p lan raz­vo ja občine do leta 1970. P r i p rav i l j o je oddelek za gospo­darstvo skupščine občine.

Značilno je, da i m a razstava zelo bogato dokumentac i jo : zemljevide, d iagrame i n fotografije. Poleg splošnega pregleda g ibanja gospodarstev je dobro obdelan promet , komuna lna dejavnost i n vodovodno omrežje. Posebno nj ihov razvoj . Po­membno mesto ima letošnje leto. Zanj je značilno, da od p l ansk ih predvidevanj pre idemo k resničnim akc i j am, poseb­no na pogročju družbenih služb. J . Košnjek

K O M I S I J A ZA O S N O V N A S R E D S T V A P R I K M E T I J S K O Ž IV ILSKEM * K O M B I N A T U K R A N J

r a z p i s u j e J A V N O DRAŽBO Z A P R O D A J O

osebnega avtomobi la znamke Zastava F ia t 1100, le tnik 1960, s prevoženimi 250.000 k m . I zk l i cna cena 6.000 N d in .

Dražba bo v sredo, dne 7. avgusta ob 8. u r i na dvo­rišču tovarne »Oljarica« Br i t o f . Prednost nakupa ima družbeni sektor!

M A T E R E Z O T R O K I O D t . D O 7. L E T A

IZKORIST ITE S E P T E M B E R N A M O R J U V N O V I G R A D U !

U g o d n a c e n a p e n s i o n a : m a t e r e 20 N d i n

o t r o c i 15 N d i n

Pri jave sprejema Zavod za klimatsko zdravljenje otrok K r a n j , Skupščina občine K r a n j , soba 206 (tel. 220-52).

Plačljivo v 4 mesečnih obrokih! Letovanje je 10 a l i 20-dnevno i n to od 29 8. do 18. 9. 1968 Zdravniška nega zagotovljena!

Nagrada občine K ran j Ideja o podel jevanju na­

grade občine K r a n j se je ro­d i la n a začetku leta 1966. V sredo, 31. ju l i j a , na svečani seji so odbornik j obeh zbo­rov skupščine občine K r a n j sklep o vsakoletni pode l i tv i nagrade soglasno i n dokonč­no sprejel i . Vsako leto se bo podel i lo največ pet nagrad. Prav ico do nje imajo posa­mezn ik i , skupine, gospodar­ske i n družbene organizaci je, k i so dosegle izredne uspehe n a katerem k o l i področju. Nagrajenec je lahko iz druge občine, če je njegovo delo pomembno za občino K r a n j .

Višina nagrade za posamez­n i k a je 5600 nov ih dinarjev, za skupine pa 10.000 nov ih d i ­narjev. I zvo l i l i so sedem­člansko komis i j o za nagrado, katero sestavljajo predstav­n i k i občinske skupščine, de­lovn ih i n družbenopolitičnih organizaci j ; predsednik je Boris Krvštufek, člani p a M a k s štromajer, S lavko K a ­lan, Janko Pregelj , Zvonko Filipovič, M i l a n Roboč in Ci­ril Habe.

J . Košnjek

U s l u g a Stražišče

obvešča cenjene potrošni­ke, da opravlja vsa vulka-nizacijska dela avtopla-ščev, zračnic, gumijaste obutve In drugih gumija­stih izdelkov, ter kemično čiščenje, v poslovalnici Stražišče, Seljakova 7. Za kemično čiščenje oblek in pranje per i la ima svojo sprejemnico p r i Vodovod­nem sto lpu, Begunjska 10, K r a n j .

Postrežba hitra in solidna — Cene konkurenčne!

N a Brezn ic i bo v nedeljo prv i tabor slovenskih čebelarjev

Zveza čebelarskih društev Slovenije bo p r i r ed i l a v nede­ljo, 4. avgusta, na Brezn ic i p r i Žirovnici p rv i tabor sloven­sk ih čebelarjev. K r a j tabora n i naključno izbran. N a Brezn ic i se je r od i ! in v m lad ih let ih čebelaril An ton Janša, kj je kasneje postal učitelj čebelarstva na avstr i jskem dvoru. Jan­šev nauk o čebelarstvu je še danes po 200 let ih v veljavi in je b i l vseskozi osnovni priročnik za znanstvenike, k i so u t i ra l i pot v skr i vnos t i življenja čebel in čebeljih družin. Janševa dela so prevedena skoraj v vse jezike sveta. Kako v isoko ga cenijo v tu j in i , v id imo po tem, da Avs t r i j c i že 200 let skrbno vzdržujejo njegov grob na Duna ju .

P r v i povo jn i tabor s lovenskih -čebelarjev naj b i ozjjačil uvod v praznovanje 200-letnice (1973. leta) Janševe smrt i . V o k v i r u proslav in prireditev, posvečenih spominu na Antona Janšo, pa naj b i poudar i l : pomen čebelarstva za naše gospo­darstvo.

N a Brezn i c i nameravajo čebelarji sprejeti resoluci jo, k i b i opozor i la na stanje našega čebelarstva. V p rv ih povojnih le t ih so ime l i naši čebelarji regres in določene olajšave pr i nakupu čebelarskega orodja , p r i prevozu čebel po železnici, s ladkor za z imsko krml jenje čebel pa so kupova l i po znižan n ih cenah i td . Vse te olajšave so bi le ukinjene že pred refor­mo. P r i nas se zelo ve l iko piše in govori o pospeševanju kmet i js tva; tud i čebelarstvo je del kmet i js tva , saj brez čebel n i sadja.

Čebelarstvo ni dejavnost, s katero b i človek lahko obogatil. Nov obl juden panj stane prek 30.000 S d in . Začetnik b i torej za 15 ob l judenih panjev potreboval okrog 500.000 S dhi> p r i tem znesku pa n i vračunan čebelnjak in čebelarsko orodje.

T i s t i , k i se ne ukvar ja jo s čebelarstvom, ne vedo, [ da ena čebelja družina (en panj) potrebuje za svoj razvoj P 0 -

prečno 64 kg medu letno. N a Goren jskem je poprečni donos medu na panj od 8 do 20 kg. Če čebelar prek leta dobi i z

panja 10 kg medu, mora na jesen dat i v panj 15 kg sladkorja* • da se čebele prehrani jo do apr i l a .

T u d i zdravstveni pregled čebel je razmeroma drag. Za prevoz čebel v druge kraje na pašo mora imet i čebelar potr. d i lo , da so čebele zdrave. Nekoč so b i l i ti pregledi brezplačni-Danes pa čebelarji plačajo za pregled vzorca čebelje druži'

! ne, k i ga oprav i ve ter inarsk i znanstveni zavod v L jubl jani , j 1500 S d in (za 30 panjev 45.000 S d in ) .

I Na Gorenjskem je prek tisoč čebelarjev, k i so včlanjeni J v kran jsko al i radovljiško društvo čebelarjev. Društvo c e " j belarjev Radov l j i ca ima 13 družin in zajema področje j£ s. e' i niške in radovljiške občine. N a tem področju (na področ.!11

i radovljiške in jeseniške občine) je 320 čebelarjev, k i imajo prek 4000 čebeljih družin.

N a taboru v Breznic i bo govori l Va lent in Benedieič, pred­sednik zveze čebelarskih društev Slovenije. V p * . - v ' J I ; a l

bo sodelovala fo lk lorna skupina iz Nemi l j , godba i / Kr»WS pa tud i za zabavo je dobro preskrbl jeno. Na taboru bodo pr ikaza l i , kako so v davnih časih nosi l i čebele na pašo-Zan imivo je, da je bil*} to večinoma žensko opravi lo ; žctie so nosi le čebele na pašo na* glavi. Za panj so dobi le k i ' 0 ' gram medu.

Na tabor so povabi l i tudi goste iz sosednje Avstr i je , P r l ' čakujejo pa tudi goste iz Nemčije in Češkoslovaške.

Pr i jate l j i medu in medice, pr i t ode in pri jetne zabave so v nedeljo vabljeni na »sladko« pj ireditev ua BreznjcO,

Jože VSdic.

i y « i i i i ] ^ . » K u i u . i i ^ i i » ' . t l l u i l « i i i l , , ^ t:

l i l i « > « . > . . . » . i * : ; : ! « : • • • : • • £ • « • « > • • • • • • • • > • . » . . . ; . , . , t < n : m . „ , i i m » . . M i < . > i » » k i n > < i > » » - i < » »•.••sssu« • • • » • » « • « • » » • » • • * •»

Trgovsko podjetje ^ T u d i l e t O S 1 1 3

l e i i t r o m e r k u r Ljubljana I N P O R T I M P O R T L J U B L J A N A

G o r e n j s k e m s e j m u

VABIMO VAS V RAZSTAVNI PROSTOR I. NA OGLED IN NAKUP MOŠKEGA, ŽEN­SKEGA IN OTROŠKEGA PERILA, PLETENIN, IGRAČ, MUZIKALIJ, UR, EKSKLUZIVNE KOZMETIKE IN ŠPORTNIH REKVIZITOV. ZNiŽANE CENE POSEBNO UGODEN NAKUP

Tržiška folklorna skupina »Karavanke« pod kranjsko »marelo«

gg ""••»••«••••«•». aaaxaaaaaaaiiaaiisaaaaaaaB,;<j,t- sa i i i i i i i i i H i iy aa aaaaaaaaiaama j •••••• i M i i a i . l l i i m i u m u " « ! !

•S

»Karavanke« na turneji po Alzaciji H

Tržiški ambasadorji fo lk lore i n dobre volje

Prejšnji teden se j e z go­stovanja v pobratenem me­s t u Sainte-Marie-aux-Mines i n po A l zac i j i v r n i l a tržiška fo lk lo rna skup ina »Karavan­ke«, k i jo vod i M a r j a n V o d -njov. S tržiškimi f o l k l o r i s t i je b i l t u d i avtor pričujočih vrst ic . I n t a zapis i m a n a " men v k r a t k i h besedah opi­sat i samo turnejo i n vt ise s tega gostovanja.

I z Tržiča smo odpotova l i v Franci jo 19. ju l i j a . Po tem, k o smo se voz i i skoz i Avstr i jo , L icchtenstein, Švico i n n a ­zadnje Alzaci jo, smo nasled­njega dne — v soboto — dopotoval i v pobrateno me­sto Sainte-Marie-aux-Mines. Pred občinsko hišo so nas že čakali. S t iskanja rok in Pol jubovanja n i b i l o ne kon­ca ne kraja. Res, F ranco z i so nas sprejeli kot ' svoje brate i n sestre. T u so b i l i člani občinskega sveta z županom na čelu, člani fo lk lorne sku­pine »Accordina« i n številni meščani. M l a d i m Tržičanom ni b i l o treba dvakrat reči i n ž e so zaplesali poskočno pol­ko na uličnem asfaltu. V n j ihov ih korak h n i b i lo ču­t i t i sledov 24-urne vožnje.

mlada srca tokrat niso Poznala utrujenosti. Po spre­jemu v mestni hiši smo se odpeljali nekateri

hiši v naša stanovanja, v internat , d rug i

spet drugam. Se pre j pa je župan Sainle-Marie-auK-Minos podel i l vod j i uradne delega­cije tržiške občinske skupšči­ne S tanku S t n t hu odl ikova­nje, v svojem nagovoru pa je dejal : »Ko se ponovno sre­čujemo kot pr i jate l j i , ne ma­ramo dolg ih stuie • govorov. Zado-stisk , u n c k a i b o s c d . krepak ve.« ° k c 1 1 1 t o nam vse po-

P O 24 U R A H VOŽNJE CELOVEČERNI N A S T O P

Res, naše potovanje v Franc i j o je trajalo ka r 24 ur in vendar so m lad i člani i n članice fo lk lorne skupine »Karavanke« iz Tržiča zvečer nastop i l i s celovečernim prog ramom plesov i n pesmi naše domovine. N a n j ihov ih obraz ih n i b i l o opazi t i u t ru­jenost i , v vseh je t le la le želja, da s čimbolj tekočim programom pr idobe s impat i ­je oko l i 2000-glavega občin­stva. To j i m je nedvomno uspelo, še več, nj ihov nastop se je spremeni l v odkr i to­srčno manifestaci jo. Mani fe­stacijo, k i n i odsevala samo pozornost i in navdušenja, v manifestaci jo, k i je govor i la i n dokazovala pr i jate l jstvo med Franc i jo i n Jugoslavi jo .

L i s t L A L S A C E :

»PO S L O V E N I J I I N S R B I J I S P L E S O M . . .«

L i s t L 'A lsace je ob tem n a ­stopu zapisa l : Čeprav je de­ževalo, tega pod platneno streho n i smo občutili, še več, čutili smo veselje, da smo lahko pozdrav i l i mlade J u ­goslovane . . . M l a d i fo lk lor i ­st i so meščane Sainte-Marie-aux-Minesa preseneti l i in j i h navdušili s čudovitimi narod­n im i nošami, s svojo barvito­stjo. S k r a t k a , nj ihov nastop je izražal mladost in resnič­no smo b i l i očarani . . .« Ta­ko torej meni alzaški t isk, l judje sami pa so svoje nav­dušenje in resnična čustva kazali z nenehno pozornost jo n a vsakem k o r a k u . Res, v Sainle-Mar ie-aux-Mines smo b i l i vsi deležni takšne po­zornost i , kot s i j o nekdo lahko samo želi.

Nas lednj i dan — v nede­l jo — smo se šli kopat v z imsk i bazen v Sainte-Marie-aux-Mines i n ta kope l nam je vsem prav prišla, z last i še plesalcem in p lesa lkam iz fo lklorne skupine. Voda j i h je vse osvežila i n p r i vseh je b i lo že čutiti vznemirje­nost pred večernim nasto­pom v bližnjem Beblenhe imu. Vendar pred nastopom se je f o lk lo rna skup ina udeležila še povorke ob občinskem prazn iku mesta V i l l e , neda­leč od pobratenega mesta Sainte-Marie-aux-Mines. V tem veličastnem p r i ka zu na­rodn ih noš iz Alzaci je, l jud­

s k i h običajev in navad so Tržičani dob iva l i nedeljene izraze s impat i j . K o t vsepov­sod je vse očarala barvi tost naših gorenjskih narodn ih noš, še bolj pa je b i l a več-tisočglavn množica navduše­na , k o so Tržičani zaplesal i venček gorenjskih na rodn ih plesov, čeprav so nostopi le t u d i druge fo lk lorne skupine, med n j i m i tudi ena iz Romu­nije, so Tržičani poželi tak aplavz, da se ga bodo še dolgo spomin ja l i .

V R H U N E C T U R N E J E V LETOVIŠČU A L B E V ponedeljek, 22. j u l i j a so

»Karavanke« nastopi le v le­toviški vas ic i Albe, k jer so j i h pozdrav i l i l judje i z cele Franc i je , k i v tej vas ic i pre­življajo dopustniške dneve. Dvorana je b i l a premajhna za vse, k i so hote l i v idet i predstavo — »Jugoslavijo v malem«. In še več, reporter-jev z magnetofoni, fotograf­s k i m i aparat i i n celo televi­z i j sk ih snemalcev je b i lo to­l i ko , da se je vseh po last i la t rema.

K o so člani zabavnega an­sambla zaigral i prve takte narodn ih plesov, so vs i ut ih­n i l i . V endar le za nekaj t re­nutkov. K a j t i , ko so se ple­salke i n plesalc i po jav i l i na odru , se je zaslišalo takšno ploskanje i n pozdravl janje, kot b i se utrga l plaz. To navdušenje, skoraj b i lahko t rd i l i , ekstatična zavzetost se je stopnjevala od plesa do plesa, čeprav sem b i l že na nič ko l i ko j avn ih nastopih, m i vse do tega nastopa n i uspelo zasledit i takšno nav­dušenost i n hvaležnost. Aplavz je b i l neizprosen i n m lad i f o lk lo r i s t i so m o r a l i dodati še en ples. Drug ju ­nak tega večera je b i l prav gotovo naš šofer F r a n c i G o -ričan, s svojo ha rmon iko je sprav i l občinstvo dobesedno na noge in roke so vsem ušle v spremljanje naših po­skočnih viž. Res, nastop v ALbeju je b i l krona vsega go­stovanja v A lzac i j i i n zato

n i čudno, če so Tržičani do­b i l i laskave ocene i n ravno ta nastop je r o d i l povabi lo na enomesečno turnejo po F ranc i j i pr ihodnje leto.

V s a k o slovo je težko, po­sebno pa še slovo od p r i j a ­teljev. Tako je b i lo tud i v torek, 23. ju l i j a , ko smo se odprav l ja l i v domovino. S k r e p k i m i s t i sk i rok, pa tud i s so l zami v očeh i n z željo po skorajšnjem sn iden ju smo se pos lov i l i . K o je avto­bus odhajal izpred mestne hiše, so nam vsi maha l i . Mahanje rok me je spomi ­njalo na let galebov, k i se vedno vračajo k svo j im .

»NAŠE P O B R A T E N J E — T O S M O M I S A M I . . .« K o se sedaj v r edakc i j i

spomin jam svojega potova­nja s tržiškimi fo lk lo r i s t i po A lzac i j i i n skušamo ured i t i množico vtisov v eno ure jena celoto i n predstavo, m i v ospredje pr iha ja ta dve ugo ­tov i tv i . Najpre j je treba za­p isa t i , da takšne pozornos t i , prist-nega odnosa med dve­ma narodoma, med dvema mestoma kot v Sainte-Marie-aux-Mines n is i deležen kjer­ko l i . Takšne občutke lahko dobiš le med l j udmi , k i ti skušajo ustreči na vsakem koraku . Zd i se m i , da to po­čutje, kot smo ga ime l i v Sainte-Marie-aux-Mines n a j ­bolj izražajo besede župana Paula Baumana : »Naše po­bratenje — to smo m i sami.« Druga ugotovitev, prek kate­re ne morem kot ob j ek t i vn i opazovalec, je ta, da je :ui> neja »Karavank« več ko t uspela i n povabi lo na eno­mesečno turnejo po F r a n c i j i pr ihodnje leto je prav goto­vo lepa nagrada za vse ure vaj i n nastopov tržiških fo l -k lor is tov . Še več, »Karavan­ke« so dostojno predstavi le svojo domovino, svoje mesto in sebe. Ob tem pa ne po­zabl jajo dejstva, da j i h ta uspeh obvezuje i n da bo v pr ihodnje f rancoska p u b l i k a od n j i h pričakovala še več.

Vili Guček

Potem ko so se tržiški f o lk lo r i s t i udeležili povorke v mestu Villeju, so na unprovizirancnvodrtl odplesali venček gorenjskih narodnih plesov

Prebivalci radovljiške občine praznujejo

T m m ¥ t u r i z m u n e g r e b r e z š o l

N a Vodi.ški p lan in i je b i l 5. avgusta 1941. leta ustanovl jen Cankar jev batal jon. Njegov komandant je b i l narodni he­roj Jože Gregorčič, komisar pa Stane Žagar, k i je b i l hk ra t i duhovni vodja borbe prot i okupator ju na Goren j ­skem. Dan ustanovitve C a n ­karjevega batal jona, k i je že v začetku 1942. leta sodeloval tud i v znan i dražgoški b i tk i , pa s i je radovljiška občina izbra la za svoj prazn ik . Ta­k o te dni , 27 let po nadvse pomembnih t renutk ih odloči­tve za nadal jnj i razvoj , tud i preb iva lc i radovljiške občine praznujejo. In tako se te dn i pravzaprav zaključuje venec občinskih prazn ikov (razen škofjeloške občine) gorenj­s k i h občin.

Radovljiška občina je pre­cej ve l ika, bogata z naravni­m i lepotami in ima razvi to kov insko , tekst i lno in kemič­no industri jo. Znana pa je t u ­d i po tovarni športnega orod­j a in po k v a r n i precizne me­hanike — Iskr i . Takoj po re­formnih ukrep ih se je i n d u ­str i ja začela uvajat i v nove pogoje gospodarjenja in da­nes v radovljiški občini ugo­tavl jajo, da imajo delovne organizaci je še vedno ve l iko notranj ih rezerv. Tako več kot 50 odstotkov de lovn ih mest n i ustrezno zasedenih in občinska skupščina je pred k r a t k i m skleni la , da je jeseni treba začeti s ka­drovsko reformo v vseh de­

lovn ih organizaci jah v obči­n i . Da bodo uresničili to, pred k r a t k i m zadano nalogo, bodo poskrbe l i za ustrezne spre. membe v statutih de lovn ih organizaci j . H k r a t i pa bodo v pr ihodnje še posebej razv i ja­l i in po .pe ieva l i združevanje ter poslovno sodelovanje de­l ovn ih organizaci j v občini. — Prepričani so namreč, da je ravno v slednjem ključ za dobro in uspešno gospodarje­nje, od katerega je odvisen razvoj in uresničevanje pro­gramov za vso občino.

Ce govor imo o radovljiški občini, ne moremo m imo po­vsod prisotnega tur i zma. Ze samo imeni B led i n Boh in j nam tako rekoč vse povesta. Ne le, da sta to bisera go­renjske pokraj ine, ampak sta danes znana daleč zunaj me­j a naše domovine. Tega pa se zavedajo tud i preb iva lc i . In prav je tako!

V zadnj ih dveh le t ih sta tako B l ed kot Boh in j doživela ve l ik preobrat na področju tur i zma. Prenov l jen i so b i l i prenekater i gost inski ob jekt i v obe-h kra j ih . Ce pa pogle­damo nj ihove programe za pr ihodnje , pa v id imo, da pre­bivalce radovljiške občine ča­kajo še ve l ike naloge. Danes tur i zma v radovljiški občini še ne moremo pr imer ja t i z industr i j i enakovredno gospo­darsko panogo. Tega pa se zavedajo tudi prebiva lc i . Ve­do namreč, da za to niso do­

volj le naravne lepote i n ho­te l i . Današnji gost namreč ter ja še mars ika j več. Zato so se že na začetku odločili, da izdelajo urbanistični pro­gram občine, hkra t i pa pr i ­pravl jajo tud i program t u r i ­stičnega razvoja. Z u s k l a d i ­tv i jo obeh programov p a s i bodo potem pr izadeva l i , da se na B l edu i n v Boh in ju raz ­vije »zahtevnejši« tur izem. Ze sedaj predvidevajo, da bo B l ed v pr ihodnje lahko spre­je l okrog 14 tisoč gostov, B o ­h in j pa še celo nekaj več.

Takšna predvidevanja p a prav gotovo niso skromna i n v Radov l j i c i že sedaj vedo, da bodo za to potrebne precejš­nje investici je. Tako bo pred­vsem treba zgradi t i k o m u n i ­kaci jske in rekreaci jske šport­ne ter turistične objekte. — Treba bo med drug im rešiti b le jsko prometno vozlišče, k i v sezonah postaja ozko grlo, ve l ike naloge pa čakajo ob­čino tudi v Boh in ju . T u je predvidena razširitev vogel-ske žičnice, gradnja Tr i g lav ­skih žičnic, žičnice na Koblo , povezava K c m n c s Soško do­l ino i td. Čeprav bodo za ures­ničitev teh načrtov potrebna precejšnja sredstva, pa smo danes že priča postopnemu uresničevanju tega dolgoroč­nega programa. Tako bo že jeseni povezala B led z Bo ­hinjem hitrejša, modernejša cesta. Oglašajo pa se tudi že drug i interesenti za izgradnjo in razvoj Bohin ja . Sk ra tka v radovljiški občini žolijo. da bi ime Bleda in Boh in ja res na­

šlo mesto v svetu in da bi ta diva bisera predvsem turistič­no zaživela.

Uspehi , k i so j i h v zadnj ih le t ih dosegli prebiva lc i r a ­dovljiške občine, pa se ne ka ­žejo le v tu r i zmu. Čeprav za zdaj še ne moremo govor i t i o uresničitvi enega največjih dogovorov v občini, pa vse­eno lahko zapišemo, da je slednj i pravzaprav največji uspeh, k a r so j i h občani do­segli v zadnj ih nekaj l e t ih . To je dogovor o gradnj i šol, k i kaže na zavest p reb i va l ­cev, k i kaže na ko lekt i vno delo, k i kaže na t is t i de l i n ci l j našega družbenega živ­l jenja, k i m u prav imo s k u p ­no prizadevanje i n družbena zavest.

P reb iva l c i so se namreč od­ločili, da bodo sam i prispeva­l i de l denarja za gradnjo šol. In tako sedaj plačujejo 1 od­stotek od osebnega dohodka, enak odstotek pa plačujejo tudi delovne organizacije. — Čeprav bodo kred i t i p r i G o ­ren jsk i k red i tn i bank i na vo­ljo šele 1970. leta, pa je ob­činska skupščina že sedaj na ­meni la 90 mi l i jonov s tar ih d i ­narjev za adaptacijo lipenške osnovne šole p r i K r o p i . T o bo ena p rv ih sodobnih šol v občini, k i bo ustrezala vsem potrebam današnjega in — z možnimi preurejanj i — tud i prihodnjega umnega progra­ma. Fcrncmbno pa je pred­vsem to, da se bo v tej šoli že letošnjo jesen začel pouk. Lipcnška šola pa ne bo po­membna le zato, ker bo ustre­zala vsem današnjim učno-vzgojnim pctrebam, marveč tudi z-ato, ker bo hkrat i do­kazala, da občinska skupšči­na z Vio resnostjo želi i n ho­če uresničiti .zadani program.

Kot smo že povedal i , pa so bo po 1P70. letu nadal jevala gradnja tudi drugih p redv i -

K l a v n i c a in mesarija Bohin jska B i s t r i c a

ČESTITA V S E M OBČANOM ZA OBČINSKI P R A Z N I K I N SPOROČA, DA IMA NA V O L J O V S E V R S T E SVEŽEGA M E S A T E R S U H O -M E S N I H I Z D E L K O V PO KONKURENČNIH C E N A H

KOLEKTIV T R G O V S K E G A PODJETJA

B O H I N J S K A B I S T R I C A

ČESTITA V S E M OB ČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK. Cenjene po­trošnike Bohinja in ostalih krajev obvešča, da je za občinski praz-

denih šol. Tako že pr iprav l ja ­j o načrte za gradnjo begunj­ske st i r i razredne šole, za r a ­dov i jiško, ble jsko i n bohinj ­sko šolo i n za preureditev leske šole. P r i gradnj i vseh teh šol pa moramo povedati tud i to, da se bodo po do­gradi tv i lahko prilagajale vsem spremembam učnega programa.

K o smo se pred praznikom pogovarjal i s predsednikom radovljiške občinske skupšči­ne Stankom Kajdižem o uspe­h ih , načrtih i n težavah v ob­čini, nam je povedal, da ča­kajo občino v prihodnje ve­l i k e naloge predvsem na področju kadrovske polit ike. V občini je namreč prek 50 odstotkov po ikva l i f i c i ran ih i n nekva l i f i c i ran ih delavcev na zahtevnih de lovn ih mestih V indust r i j i .

»To pa je precej grenak podatek, ki terja pametno dolgoročno kadrovsko polil* -

ko. M i s l i m pa, da bi bila v nekater ih pr imer ih potrebna tudi šolska reforma. Ze do l g 0

časa sem namreč prepričan* da bi obvezna šola morala mladega človeka tudi prip e; Ijati do poklica. Zal danes W tako in zato imamo velik"" krat precejšnje in najrazlič­nejše težave. Kavno žara«1

slednjih pa bomo v radovlji" ški občini v prihodnje šc P°* sebej razvijali vajeniško P°* klicno šolo,« je končal pred­sednik občinske skuptčine.

Se b i l ahko p isa l i o radov­ljiški občini, ka j t i uspehov, nalog in težav je še ve l iko Vendar ob tej p r i l i k i povej­mo le to, da so b i l i v s i po­sedanji uspehi plod skupndj prizadevanj i n naporov vse občanov in da prav t i n ^ i " a

zagotavljajo, da bodo tudi pr ihodnje uspešno uresni va l i zastavljene naloge.

A. Z » l a r

I I I B B B B a a i l BI

nik odprlo novo sodob­no trgovino v Srednji vasi. Za cenjeni obisk v vseh naših prodajal­nah se priporočamo

T o v a r n a

š p o r t n e g a

o r o d j a

B e g u n j e n a G o r e n j s k e m

Č e s t i t a V S E M DELOVNIM L J U D E M IN O B Č A N O M Z A OBČINSKI PRAZNIK IN J IM ŽELI PRIJETNO P R A Z N O V A N J E

O Skupščina občine Radovlj ica IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE

Z OBMOČJA OBČINE RADOVLJICA

ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK

VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELIJO

ŠE NADALJNJEGA NAPREDKA

PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA

Ž I V I L S K I K O M B I N A T

Ž I T O L J U B L J A N A — DELOVNA ENOTA GORENJSKA S SVOJIMI OBRATI: Pekarna Lesce — Skladišče Lesce — Proda ja lnami na Jesenicah, Radov l j i ­c i , B l e d u ter Slaščičarna na Jesenicah čestita vsem par tner j em i n občanom za občinski p ra zn ik občine Radov­l j i ca

DELOVNA SKUPNOST

TRGOVSKEGA PODJETJA

B T I U P

LIe S c

č e s t i t a

S S V O J I M I P O S L O V A L N I ­C A M I V R A D O V L J I C I , L E ­S C A H I N N A B L E D U

C E N J E N I M POTROŠNI­K O M , V S E M OBČANOM I N P O S L O V N I M P R I J A T E ­L J E M ZA OBČINSKI P R A Z ­N I K OBČINE R A D O V L J I C A

£ B L E D =

lesno industrijsko podjetje IZDELUJE IN PRODAJA

žagani les smreke-jelke resonančni — avionski les vezane plošče za gradbeništvo vezani les ladijski pod opaži vseh vrst stropne in stenske obloge lamelirana gladka vrata sobna, vhodna, garažna in balkonska vrata strešne konstrukcije notranjo opremo avtomatskih kegljišč panel plošče sredice lesna moka lesna embalaža vseh vrst

K E M I Č N A T O V A R N A P O D N A R T

V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služ­ba pa je vsem na voljo.

K O L E K T I V TOVARNE

č e s t i t a ZA OBČINSKI PRAZNIK V S E M OBČANOM RADOVLJICE IN OKOLICE

D E L O V N A S K U P N O S T G O Z D N E G A GOSPODARSTVA

B L E D

čes t i t a

vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik Radovljice in jim želi mnogo delov­nih uspehov

Tova rna

Sukno Zapuže

i ; ' , W _ v -i 4

Izdelujemo volnene odeje, mika-ne in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za no­tranji in zunanji trg.

tArU Žt

ČLANI D E L O V N E S K U P N O S T I T O V A R N E ČESTITAJO V S E M OBČANOM, P O S L O V N I M P R I J A T E L J E M ZA OBČINSKI P R A Z N I K T E R J I M ŽELIJO V BODOČE V E L I K O PO­S L O V N I H U S P E H O V

A l p s k a modna industri ja

č e s t i t a

Radov l j i ca

ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM

Priporočamo vam, da pri nakupu zahtevate samo modne pletenine z zaščitnim znakom Almire. Obi­ščite našo lastno prodajalno na trgu v Radovljici in si oglejte naše izdelke

I I 1 i

I

Gostišče

Eobrča Brezje V S E M OB ISKOVALCEM

IN OBČANOM ČESTITA Z A OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA Z A CENJENI OBISK

t o v a r n a v i j a k o v

p l a m e n k r o p «

ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI ŠE NADALJE MNOGO DELOVNIH USPEHOV

OBRTNO PODJETJE

knjigoveznica in t i skarna R A D O V L J I C A

ČESTITA V S E M OBČANOM ZA OBČINSKI P R A Z N I K R A D O V L J I C E I N S E PRIPOROČA S S V O J I M I U S L U G A M I

Ključavničarstvo Radov l j i ca izvaja vsa gradbena

ključavničarska dela

V S E M OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI P R A Z N I K R A D O V ­L J I C E . T E R S E PRIPOROČA ZA S V O J E U S L U G E

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE

G O R E N J C Radovl j ica

izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične Kradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno In po zmernih cenah zagotav­lja uresničitev gradnje od idejnega projekt« pa do zaključka gradnje.

O B E N E M V S E M OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI P R A Z N I K

O B e A , N o I V I R A D O V l m

O I

15 '

z e l i

Poslovno združenje

Transportni b i ro Radovljica

VSEM DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA in še nadalje priporoča svoje storitve

Trgovsko podjetje

Železnina R A D O V L J I C A

č e s t i t a

za občinski praznik vsem občanom in se pri­poroča za obisk v vseh poslovalnicah v Ra­dovljici in na Bledu ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in te raco ploščice, parket, vrata, vodovodni ma­terial, kompletno opremo za kopalnice, opre­mo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča in panel ter vezane plo­šče, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, razna orodja, električne aparate in elektroin-stalacijskl material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mope­de in nadomestne dele za motorna vozila, bar­ve, lake, vse vrste obutve in drogerijsko blago.

C E N E UGODNE.

I ~ mm —

Naši opečni izdelki so preiskani glede drugih dimenzij, teže, tlačne trdnosti in vseh ostalih elementov. Ustrezajo jugoslovanskemu standar­du glede dimenzij dolžin in širin. Na voljo je 9 asortimentcv od zidakov do stropnikov. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA:

ustna, telefonična, po pošti,

— organiziramo prevoz na gradbišča Za podrobna pojasnila o vseh drugih zadevah se obračajte na upravo podjetja. POSKUSITE — ZADOVOLJNI BOSTE!

Za občinski praznik

ČESTITAMO in se

priporočamo

Gorenjske opekarne Dvorska vas OBRAT GORENJKA —

TOVARNA ČOKOLADE

s u m i Lesce pri Bledu

VSEM OBČANOM ČESTI­TA ZA OBČINSKI PRAZ­NIK RADOLJICE IN JIM ftBLl PRIJETNO PRAZ NOVANJI- TER JIM PRI-POROČA SVOJE KVALI-TETNE IZDELKE

Tovarna ve r i g L e s ce

Č E S T I T A

VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB­ČINE ZA OBČINSKI PRAZNIK. PRIPOROČA SVOJE IZDELKE, KOT VSE VRSTE VIJAKOV, VERIG IN RAZNIH KOVAŠKIH IZDELKOV

Mesarsko podjetje Radovljica

s svojimi poslovalnicami

Č E S T I T A V S E M OBČANOM Z A OB­ČINSKI P R A Z N I K I N S E ŠE N A P R E J PRIPOROČA Z A N A K U P M E S A I N M E S N I H I Z D E L K O V

Č E S T I T A

VSEM OBČANOM RADOVLJI­CE IN OKOLICE ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE

K O L E K T I V P O D J E T J A

J O K O V J E I K A M N A G O R I C A

Č E S T I T A V S E M O B Č A N O M IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Z A OBČINSKI PRAZNIK

Podjetje obenem letos proslavlja 20-letnico svojega obstoja, ter nudi vse vrste nasadil, plastične izdelke, industrijske stole in opravlja galvanske usluge

K O L E K T I V KOMUNALNEGA P O D J E T J A R A D O V L J I C A

č e s t i t a

vsem delovnim lju­dem in občanom za občinski praznik ter jim želi prijet­no praznovanje

Podjetje U K O Kropi

NMMi

Tržič — včeraj, danes, j u t r i . . . Osnovna značilnost tržiških

23 let — p r va leta povojne graditve, nadaljevanje soc ia ­listične preobrazbe v l judeh, bo rba za gospodarske do­sežke . . . _ VČERAJ — L e t a 1945 je imela tržiška občina 9733 pre­bivalcev, leta 1953 10.154 leta 1960 11. 073 i n l an i 11.885 pre­bivalcev.

O d leta 1946 do lan i se je družbeni b ru to pro i zvod po­večal skoraj za štirikrat. Do leta 1960 je b ru to pro i zvod vsako leto poraste l za 19 od­stotkov, od tega leta dalje pa je njegova rast še hi tre j ­ša. Vzporedno z rast jo druž­bene pro izvodnje so se ve­čala tudi sredstva za razšir­jeno reprodukc i j o v gospo­dars tvu . S tem p a so se po­večale možnosti za nadal jnje zaposlovanje in krepi tev ma­ter ialne osnove za družbeni in osebni s tandard ter sploš­no potrošnjo. N a r o d n i doho­dek je do leta 1966 poraste l za 212,9 ods to tka a l i popreč­no 10,1 odstotka letno.

Le to 1957 — pomemben me jn ik v tržiškem gospodar­stvu. Tržiška indus t r i j a se je takrat prvič vključila v med­narodno delitev de la in i z ­voz i la za 1,057.593 ameriških dolar jev svo j ih i zde lkov . Do leta 1962 se je izvoz povečal za 91,6 odstotka, do 1965 pa še za 35,2 odstotka .

Do leta 1957 so za gospo­darske invest ic i je n a m e n i l i 2 m i l i j a r d i 312 mi l i j onov sta­r i h d in , ta vsota p a se je do leta 1966 povzpela na 5 m i l i ­j a r d 655 mi l i j onov S d i n . Med tem k o so b i l e investi­c i jske naložbe v p r v i h le t ih namenjene predvsem gradbe­n i m ob jektom, pa je v zad­n j i h le t ih vse več sredstev namenjenih za s t ro jno opre­m o i n modernejšo tehnologi­jo .

DANES — Za današnji go­spodarsk i razvoj tržiške ob ­čine je značilna hitrejša d i ­n a m i k a ras t i pro izvodnje i n storitev, z last i v indus t r i j i , gradbeništvu i n t rgov in i . In­dust r i j a je za Tržič temel jna dejavnost, saj ustvar ja 63 od­stotkov b ru to pro izvodnje in zaposluje 3678 delavcev. K o ­nec jun i j a lotos je vrednost pro izvodnje tržiške i n d u s t r i ­

je znašala 96,944.000 dinarjev, kar predstavlja 503 odstotka letošnjega proizvodnjega na­črta. Polletni izvoz letošnjega leta je dosegel vrednost 2 mi­lijona 256 tisoč dolarjev, od tega 70,5 ods to tka na konver­t i b i l na področja in le 29,5 od­s to tka na klirinški trg. Vred­nost letošnjih investicij zna­ša 6,033.000 N din, od tega odpade 4,088.000 N din inve­s t i c i j sk ih naložb na lastna sredstva gospodarskih orga­nizac i j . T u d i nezaposlenost se j e zmanjšala saj je b i l o 30. j u n i j a brez de la le 109 Trži-čanov. Poprečni osebni do­hodk i znašajo 858 N d i n — v gospodarstvu 853 N d i n in v negospodarstvu 1021 N d i n . Osebni dohodk i so se na j ­bol j povečali v šolstvu. Živ-l j ensk i stroški so v večjem poras tu kot osebni dohodk i , saj so se v p r imer j a v i z lan-k i m letom povečali za 3,7 ods to tka — predvsem zaradi višjih cen k o m u n a l n i h stor i ­tev in zvišanih s tanar in .

V tržiški občini so danes tri popolne osemletke, vzgoj­no varstvena ustanova, delav­ska univerza in glasbena šo­la. V tem, današnjem razvo­ju tržiške občine ne gre pre­zreti uspehov na področju družbenega in s trokovnega izobraževanja, saj je samo leta 1966/67 ob iskova lo raz­ne seminarje 246 slušateljev, s t rokovno se je usposobi lo 434 občanov, medtem ko je splošno izobraževanje zajelo 1088 slušateljev. Ra zn ih pre­davanj se je udeležilo ka r 9325 občanov.

K tej splošno prosve l ne­kulturni dejavnosti pa so prispevali precejšen dele/, tu­d i tržiški muzej , knjižnica, DPD Svoboda s svojo d ram­sko in godbeno sekci jo, folk­lorna skupina Ka ravanke in številne športne organizaci je.

JUTRI — V bodočem ob­dobju bodo prišle do izraza investicije v modernizac i jo strojne opreme in p ro i zvod­nja na višji in kvalitetnejši ravni. Predvideva se, da bo družbeni bruto p ro i zvod let­no naraščal za 10,1 odstotka, družbeni p ro i zvod za 7,5 od­sto tka i n narodni dohodek po stopnji 6,7 odstotka. Vzpo­redno s tem računajo na po­

večanje deleža industrije — leta 1970 naj bi industrija ustvarila 65,9 odstotka druž­benega pro izvoda. Struktura udeležbe družbenega proizvo­da se nagiba v kor i s t trgovi­ne, t u r i zma in gradbeništva. Do 1970 se bodo povečale tu­di invest ic i jske naložbe, in sicer za 40,4 ods to tka ali po­prečno 8,1 ods to tka letno. Po teh predv idevanj ih bodo invest ic i jske naložbe p red ­stavl jale 13 odstotkov narod­nega dohodka. M l a d i n o bodo intenzivneje usposab l ja l i za pokl ice v gost inski in tu r i ­stični dejavnost i , ker v ome­n jen ih panogah najbol j p r i ­manjkuje kval i f ic i ranega kad­ra , p a tud i v t rgov in i , ob r t i i n k o m u n a l n i dejavnost i kva­l i f i kac i j sk i sestav zaposlenih ne ustreza h i t r emu razvoju teh panog.

Tržičani se zavedajo, da je strokovnost eden i zmed naj­pomembnejših faktorjev za uspešno gospodarjenje, za večjo produkt i vnos t dela i n razvoj družbenih odnosov. Izobraževanju bo treba zago­tov i t i samostojne in stalne v ire sredstev in s tem ustva­r i t i mater ia lno osnovo za za uspešno opravl janje nalog. Težišče invest ic i jske po l i t ike v p r ihodn j ih le t ih bo dozi­dava šole v Križah, gradnja nove vzgojno-varstvene usta­nove v Tržiču, dokončna ure­ditev šole heroja Gra ;zer ja . Vse to pa bodo skušali reši­t i Tržičani sami , ko se bod;) odločali na re ferendumu za samoprispevek za gradnjo in poprav i lo šolskih prostorov.

Nadal je bodo dokončno iz­delali urbanistični program za območje občine, ured l i cesto vpadnico, začeli grad­njo spomenika revoluci je in as fa l t i ra l i cesto S lap — L o m . Do konca leta bodo končana dela na cesti Podtabor — Zvirče — K o v o r — B i s t r i c a . V načrtu pa je tud i preure­ditev vodovodnega omrežja v Tržiču in B i s t r i c i .

Teh nekaj kamenčkov iz p i ­sanega 23 — letnega tržiške-ga moza ika jasno govori , da so se Tržičani uspešno znašli j v pogoj ih, v ka ter ih prevla duje znanje, pr idnost in spo sobnost.

Košnjek-Guček

Verbičeva koča — 5. avgust 1941

Zvečer — 4. avgusta 1941 — je 32 borcev tržiške čete, ki je bila ena izmed treh je­der organiziranega odpora na Gorenjskem, s stisnjenimi pestmi priseglo svojo neo­majno privrženost borbi za svobodo in lepšo prihodnost. Mogoče se nihče od njih ni zavedal, da bo čez nekaj ur izgubil svojega tovariša aH pa, da bo tudi sam izkrvavel.

Kljub temu je prišlo do tragedije. Medtem ko je glav­nina čete odšla, da osvobodi Begunje, je dvanajst borcev ostalo v takratni Verbičevi koči pod Storžlčem. čeprav so šele začeli svoj boj za svobodo, jim je izdajalčevo dejanje pretrgalo življensko nit. Osem jih je za vedno ob­ležalo. Njihova življenja so ugasnila le dan po slovesni zaprisegi.

V spomin na tragedijo pod Storžičem tržiški občani vsa­ko leto 5. avgusta praznuje­jo svoj občinski praznik. Ta datum jim ne pomeni samo žalostnega spomina na padle tovariše, pomeni jim začetek oborožene vstaje na tem pod­ročju. In ta žalostni spomin jih vsako leto obvezuje, da se spomnijo težkih dni naše revolucije.

Zato bo novi spomenik

padlim borcem In žrtvam NOB v predilniškem parku, katerega temeljni kamen bo­do danes vzidali, le skromna oddolžitev za njihova mlada in svobodi predana življenja.

Idejo o izgradnji centralne­ga spomenika revolucije v Tržiču so vsi sprejeli, dokon­čen sklep o izgradnji pa s 0

izrekli na letni konferenci združenja zveze borcev trži­ške občine. Poleg spomenika, izdelal ga bo akademski k i ­par Stojan Batič, bo tudi pa­viljon s stalno razstavo do­sežkov tržiške industrije, medtem ko bo v spodnjih prostorih paviljona majhna dvorana.

Spomenik, stroški zanj bo­do znašali okoli 65 milijonov starih dinarjev, bodo zgradili s prostovoljnimi prisp:vki tržiških občanov in gospo­darskih organizacij.

Drugo leto, ob 25-Ietnici ustanovitve kokrškega odre­da, bodo spomenik revoluci­je slovesno odkrili. Ob tej priložnosti pa bodo izdali tu­di spominski zbornik o zgo­dovini oborožene vstaje na tržiškem območju.

Košnjek-Guček

T a b o r n i k i za občinski prazn ik V okv i ru občinskega p razn ika Tržiča pr ip rav l j a taborniški

odred Kriška gora iz Križev dvodnevni pohod za tabornike in tabornice. Pohod bo v nedeljo, 4. avgusta, ob o sm i u r i z jutra j .

V soboto popoldne pa bo na stadionu T V D Par t i zan od­prto at letsko prvenstvo občinske taborniške zveze Tržiča, zvečer pa bodo na s tad ionu zakur i l i t aborn i ogenj. Ne bo manjka lo tudi kulturno-zabavnega programa.

G o s t i n s k o

p o d j e t j e

l r z i c

S S V O J I M I O B R A T I : H O ­T E L POŠTA, GOSTIŠČE R A V N E I N R E S T A V R A ­C I J A P O D L J U B E L J Z E L I V S E M D E L O V N I M L J U ­D E M ZA.OBČINSKI PRAZ ­N I K TRŽIČA P R I J E T N O P R A Z N O V A N J E I N S E PRIPOROČA ZA C E N J E ­N I O B I S K

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

T r ž i š k a t o v a r n a k o s i n s r p o v T r ž i č

č e s t i t a

Istočasno obveščamo vse potrošnike, da proizvajamo kvalitetno poljedelsko orodje ter ročno orodje. Še posebej pa obveščamo kmetovalce, da proizvajamo vseh vrst nožev za kosilnice ter jih nudimo po zelo ugodnih cenah.

VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK

SOBOTA — 3. avgusta 1968

S k u p š č i n a o b č i n e

I r z i c

Z VSEMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI

NA OBMOČJU OBČINE TRŽIČ ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK 5. AVGUST

VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM

IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TEGA POMEMBNEGA PRAZNIKA

•7.

r

ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ

ČESTITA SVOJIM O D J E M A L C E M

IN POSLOVNIM PRIJATELJEM

ZA PRAZNIK OBČINE TRŽIČ.

Priporočamo vam svoje kvalitetne izdelke pohištva, lesne embalaže, ki jo izdelujemo po vaših željah in potrebah, lahko pa vam postrežemo tudi z vsemi vrstami žagarskih proizvodov.

Oglejte si našo proizvodnjo,, prepričani smo, da bomo lahko ustregli vašim željam s kratkimi dobavnimi roki, konkurenčnimi cenami in od­lično kvaliteto

K o l e k t i v n e k a r i j e Trž ič č e s t i t a

OBČANOM TRŽIČA ZA PRAZNIK

in se priporoča za nadaljni obisk v svojih poslovalnicah kruha, peciva in mlečnih izdelkov

DELOVNI KOLEKTIV

K o m u n a l n e g a p o d j e t j a T r ž i č

č e s t i t a

V S E M OBČANOM Z A OB­ČINSKI P R A Z N I K I N J I M Z E L I P R I J E T N O P R A Z N O ­V A N J E T E R S E ŠE NADA­L J E PRIPOROČA ZA S V O J E U S L U G E

Splošno g r a d b e n o

pod je t j e Trž ič gradi vse vrste poslopij. Dela

opravi strokovno in v zadovolj­stvo investitorjev.

V S E M P O S L O V N I M P R I J A T E ­L J E M I N D E L O V N I M L J U D E M OBČINE 2 E L I M O P R I J E T N O P R A Z N O V A N J E OBČINSKEGA P R A Z N I K A

Kolektiv tovarne obutve

č e s t i t a

VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO ZA NAKUP SVOJIH IZDELKOV

S i a n o v a n j s k o p o d j e t j e

VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI

PRAZNIK IN JIM ŽELI ČIMVEČ

DELOVNIH USPEHOV

i r z i c

č e s t i t a

TRGOVSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE

KONFEKCIJE

IN OBUTVE č e s t i t a

V S E M OBČANOM ZA OBČINSKI P R A Z N I K I N S E PRIPOROČA ZA S V O J E I Z D E L K E

K l e p a r s l v o - v o d n e i n s t a l a c i j e

k l j u č a v n i č a r s t v o T R Ž I Č V S E M OBČANOM ZA OBČINSKI P R A Z N I K ČESTITA IN PRIPO­ROČA S V O J E STO­R I T V E .

I B B E B B B B B B B B B B B B B a B B S a i

Kolektiv O b r t n o

mesarskega podjetja Tržič | i r z i c

ČESTITA OBČANOM ZA NJIHOV PRAZNIK IN PRIPOROČA SVOJE USLUGE V MIZARSKI, ZIDARSKI, TESARSKI, TAPETNIŠKI IN SLIKARSKI STROKI

ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK

A v t o o p r e m a T r ž i č izdelovalec karoserijske opreme, predelava pločevine za transportna sredstva in ostale stavbne in industrijske opreme.

KOLEKT IV ČESTITA

OBČANOM za občinski praznik

KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA

Z e l e n i c a

s svojimi obrati: restavracija Zelenica, kavarna, okrepčevalnica,

gostilna pri kolodvoru in točilnica, ki prodaja prek ulice,

čestita vsem občanom za občinski praznik in se priporoča za obisk

Kolektiv K M E T I J S K E Z A D R U G E T R Ž I Č se pridružuje čestitkam za občinski praznik in se priporoča s svojimi pridelki in ostalim trgovskim materialom

Tova rna pil T R I 8 L A V Tržič pile vseh vrst v odlični kvaliteti. Posebno priporoča novi proizvod — okrogle spiralne pile za brušenje gozdarskih motorno-verižnih žag

ČESTITA V S E M OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN PRIPOROČA SVOJE IZDELKE:

IZDELUJE MODNO

ŽENSKO KONFEKCIJO IN ŠPORTNA

OBLAČILA. PRIPOROČA

SVOJE IZDELKE

IN O B E N E M OBČANOM

Oblačila NOVOST Irzic

č e s t i t a

ZA OBČINSKI PRAZNIK

K O M P A S KOLEKTIV

TURISTIČNE PODRUŽNICE

L J U B E L J

Z ŽIČNICO ZELENICA, Z RESTAVRACIJO, P O S L O V A L N I C O IN HOTELOM P A N O R A M A

Č E S T I T A V S E M O B Č A N O M Z A OBČINSKI PRAZNIK

Priredi tve ob prazn iku K o t vsa leta doslej bodo tržiški občani tudi letos slovesno

pros lav i l i svoj občinski praznik s številnimi pr i r ed i t vami . P r i ­reditve, udeležuje se j i h tud i u radna delegacija pobratenega mesta S ta Mar i e aux Mineš, so se začele včeraj. Popoldne so na obmejnem prehodu na L jube l ju prisrčno pozdrav i l i člane uradne delegacije iz pobratenega mesta: A rmanda F lecka — podžupana in predsednika komite ja pobratenja, Ernesta H u r -stela — člana občinskega sveta in predsednika s ind ikata šo­ferjev in mehanikov, Luc i cna Hermsdor f fa — člana občinskega sveta in predsednika reševalcev Rdečega križa Franci je , Chre-tiena VVetzela — predsednika mladinske komisi je p r i komi t e ju pobratenja in Reneja Gr ive la — člana komite ja pobratenja. Ob 18. u r i pa je predsednik tržiške občinske skupščine M a r j a n B iz jak sprejel preživele prvoborce.

Današnje pr ireditve se bodo začele z otvor i tv i jo nov ih pro i zvodnih prostorov tržiške industr i je obutve in konfek­cije T r i a , v kater ih bodo izdelovali sestavne dele obutve. Ob desetih bo predsednik skupščine Tržič Mar jan B iz jak spre­jel borce za severno mejo v let ih 1918—1919. Ob dvanajst ih bodo na Detelj ici slovesno odpr l i novo turistično poslovalnico tržiškega turističnega društva. Ob 17. ur i pa bo svečana seja političnega zbora, istočasno bo tud i start or ientaci jskega po­hoda tabornikov za prehodni poka l , ob 18. u r i pa bodo slo­vesno vzidal i temeljni kamen za spomenik pad l im borcem in žrtvam N O B . Zvečer bo tržiška godba na pihala pr i r ed i la pro-menadni koncert p r i restavraci j i na Detel j ic i , ob 20. u r i pa bo

v Tržiču velik ognjemet. Istočasno bo D P D Svoboda Tržič v okv i ru tržiških poletnih iger upr i zo r i l o na griču p r i Jožefu l judsko igro Deseti brat.

J u t r i — v nedeljo — se bo na rokometnem igrišču osnovne iole heroja Grajzer ja začel mednarodni rokometni turn i r , na katerem bodo sodelovale ekipe: K A C k lagen fur l , A S F Fer-lach, T V D Parti/an i / Tržiča in T V D Part izan Križe. Ob desetih dopoldne bodo taborn ik i prišli pod Storžie, kjer bo ob spo­men iku prv ih žrtev spominska svečanost. Zvečer ob dvajset ih pa bodo tržiški gledališcmki ponovno uprizorili Desetega b ia ta .

V Bistrici pri Tržiču gradi kranjski Projekt 60 stanovanj iiillliliiiiiliil!

m m Te dni po svetu

" m m PRAGA, 29. julija — Blizu

BjBtJttnega mesteca Clerne nad Tiso, nedaleč od čehoslova-ško- sovjetske meje so se za-^•H čehoslovaško-sovjetski Pogovori, ka ter ih se udeležu-i e io najvišji predstavnik i °beh držav.

SA IGON, 29. ju l i j a — Bor ­ci južnovietnamskih osvobo­dilnih enot so preb i l i obram­bni obroč ameriškega letal­skega oporišča Tuv Hoa . Pred odločilnim napadom so na oporišče izstre l i l i več ra­ket. Ameriški vojaški pred­stavnik v Saigonu je sporo-tii da je del oporišča uničen, da Pa so Američani napad odbil i .

RIM, 29. julija — Vapei Pavel V I . je z encikliko »Hu-nianac vitae« vernikom pre­povedal kontrolo rojstev ozi­roma uporabo kakršiih koli kontracepcijskih sredstev.

B R U S E L J , 30. j u l i j a — Zu­nanji m in i s t r i članic skupne-8a evropskega trga so se spo­razumeli, da se bodo k m a l u začeli pogovori o trgovini med Jugoslavi jo in E G S .

W A S U I N G T O N 31. ju l i j a — Ameriški podpredsednik H u ­bert Humphrev je na nekem zborovanju iz jav i l , da b i b i lo treba v Ju/ncm V i e tnamu razpisati volitve, na kater ih b i vsaka politična s t ranka, "ključno F N O , lahko posta-

svoje kandidate. Ko t jc dejal Humphrev b i se morale Z r M spri jaznit i s kakršnim koli s p n j a z n i t i

r e z u i t a t o m s teh volitev.

S A N JOSE. 31. julija - V »retlnjeamerHki državi Kosta r ' k i |e Izbruhnil vulkan Are-nal. Tu erupcij« je terjala *5 človeških življenj, več sto ranjenih, medtem ko okoli 1 5 0 ljudi pogrešajo.

M A K A R S K A . 1 avgusta — P/edscdnik sobranja SR Ma­kedonije M i t o Hadži Vasi lev JC nenadoma u m r l za srčno * a P J o v Bre lah pr i M a k a r s k i . v , znak žalosti so v Makcdo-n , j ' prog las i l i dvodnevno splošno žalovanje.

WA9HlNGTON, I. avgusta ""* Ameriški predsednik John-S o n je na tiskovni konferen-c l zagrozil z novimi vojaški­mi ukrepi fic bo Severni Vlct-" a , n nadaljeval ofenzivo na "Jgu. Johnson Je izrekel ra­zočaranje, »ker Severni VLt nam ni zmanjšal vojaških ak-C , J In je namesto tega po-s!;>' v Južni Vietnam okoli trideset tisoč novih vojakov.«

Ljudje Le to Češkoslovaške — social izem res ogrožen?

Potem ko so dogodki v Če­škoslovaški v začetku marca dobili svetovno publiclteto in ko so nekateri ta dogaja­nja proglasili kot »praško pomlad«, se dodajanja v tej socialistični republiki vse do danes niso umaknila s časo­pisnih stolpcev vseh svetov­nih časopisov. Ce smo takrat marca ugotavljali, da gre za spopad med naprednimi in nazadnjaškimi silami, boj za uveljavljanje in novo pojmo­vanje socialistične demokra­cije in socialističnih odnosov na vseh področjih politične­ga, družbenega in javnega življenja, pa se moramo da. nes zadržati predvsem na odnosu drugih socialističnih držav, zlasti Sovjetske zve­ze do »češkega čudeža«.

Zanimivo je, kako skoraj vsi opazovalci razmer na če­škoslovaškem primerjajo svo­ja opažanja z vremenom. Medtem ko so marca govo­rili o »praški pomladi«, pa danes vse pogosteje slišimo izraz »češkoslovaško polet­je«. V tem izrazu sta zajeti dve dejstvi — eno vremen­sko in drugo — politično. Medtem ko je glavna ugoto-

B E R I T E

G L A S

vitev, da spopad med konser­vativnimi in naprednimi si­lami dosega vrh in se hkrati kaže, da je napad nazadnja­ških sil zadnji, pa se je na drugi strani dvignil vik in izrazi zaskrbljenosti. Takšne izraze smo lahko v zadnjih dneh opažali pri Sovjetski zvezi in še nekaterih drugih soicalističnih državah. V takšnem vzdušju so potekali tudi zadnji manevri sil var­šavskega pakta na českoslo-slovaškem ozemlju, čeprav so jim Cehi že marca na­sprotovali. Ob teh manevrih se je v češkoslovaški javno­sti pojavila bojazen, da se čete ne bodo umaknile in da bo njihova prisotnost v ČSSR še ena priložnost za pritisk in vmešavanje. Seve­da pa čete na češkem ozem­lju niso bile edino sredstvo pritiska na CSSR, saj so že na samem začetku češkoslo­vaškega preporoda spet po­stali popularni sestanki vodi­teljev socialističnih držav. Tako so že marca v Dresde-nu »zaslišali« Dubčka in mu izrazili skrbi za usodo socia­lizma v CSSR. Na ponovnem sestanku v Moskvi, na kate­rem CSSR ni sodelovala, se je položaj zaostril, saj sta

DR Nemčija in Poljska ob podpori SZ zahtevali, naj preučijo, kakšne ukrepe bi skupno sprejeli proti »nevar­nemu« notranjemu razvoju v ČSSR. Temu je naspro*ovala Madžarska in spet je bilo slišati izraze zaskrbljenosti.

Vrhunec tega »vznemirlji­vega« vzdušja so dosegla pis­ma centralnih komitejev SZ, DDR, Poljske, Madžarske in Bolgarije češkoslovaškemu centralnemu partijskemu ko­miteju. V teh pismih so Cehe povabili na sestanek na vrhu, na katerem bi spet razpravljali o položaju v ČSSR. čeprav vsebina teh pisem ni povsem znana, pa so češkoslovaški uradni kro­gi objavili, da ta pisma po­udarjajo svoje negativno sta­lišče do čeških razmer in da so napisana v tonu, ki nI sprejemljiv za češkoslovaško vodstvo. Ob vsem tem so se marsikomu porodile primer­jave sedanjega odnosa SZ do češke z odnosom Inform-biroja leta 1948 do Jugosla­vije. Najbrž ni naključje, da je iz tega izhajala in še iz­haja vsa podpora naše države češkoslovaški poti v socia­lizem.

V zadnjih dne pa se jc te­žišče vseh razprav o češko­slovaški preneslo na sestane i čeških in sovjetskih vodite­ljev v mestecu čierni. K o t poudarja skupno sporočilo je bil sestanek usmerjen k iskanju poti za nadal jn j i razvoj in krepitev tradicio­nalnih prijateljskih odnosov med obema partijama in na­rodi . Čeprav sporočilo zveni nekako splošno in nehote vsiljuje mise l na znani pre­govor — veliko grmenja, malo dežja, pa le ni bilo tako. češkoslovaška je de­jansko s svojo odločnostjo in zavzetostjo, da nadaljuje svojo pot, pri tem so vsi če­ški državljani naravnost ple­biscitarno podpirali pot svo­jega državnega in partijskega vodstva, dosegla, da so druge socialistične države spoznale, da se s politiko pritiska in vmešavanja v notranje raz­mere drugih dežel ne pride daleč. Češkoslovaška je s svojo politiko, ne bo odveč, če zapišemo, da sta jo pri tem odločno podpirali naša država in Romunija, doka­zala, da je notranji razvoj neke dežele, njena privatna zadeva in da so bili izrazi »zaskrbljenosti« ostalih dr­žav socialističnega bloka po­vsem odveč in kar je najvaž­nejše, neupravičeni.

V. Guček

SR Makedonija je na pragu svojega velikega jubileja — 65-letnice ilindenske vstaje, ki v zgodovini tega naroda zavzema izredno pomembno mesto in predstavlja prelom­nico v dolgotrajni in heroj­ski borb i za narodno osvobo­ditev in samostojnost. Z i!in-densko vstajo, 2. avgusta 1903. leta, se končuje ena naj­bolj pomembnih dob v burni zgodovini makedonskega na­roda.

Razmere, v ka te r ih so se Makedonc i borili za nacio­nalno af i rmaci jo in svobodo, so bi le zelo težke. Vtčstolet-no suženjstvo pod otoman-sktrn imper i jem je pustilo težke posledice. Težave pa so bile še povečane s poskusi ekspanzivnih ba lkansk ih bur-žuaznih držav, ki so si ho­tele priključiti Makedonijo al i pa njene posamezne dele.

I l indcnska vstaja se je za­čela v noči na 2. avgust 19J3. leta. V njej je makedonsko l judstvo množično sodelova­lo. Brez kakršnekoli pomoči Iz tujine si je želelo izboje­vati svobodo s svo j imi mo­čmi. Borba ni bila enako­pravna. Na eni strani je b i lo okoli 30.000 makedonsk ih upornikov in na drugi prek 200.000 oboroženih turških vojakov.

Vsta ja Je zajela celotno po­dročje Makedonije. Borbe sa trajale več kot tri mesece. Spočetka so imeli makedon-

I l indenska vstaja ski uporniki pomembne uspehe. Uporniške enote so osvobodile vse planinske va­si na področju bitolskega vilajeta (upravna pokrajina) z mesti Kruševo, Nevesko in Klisuro, kjer je bila vzpo­stavljena revolucionarna ob­last.

PRVA REPUBLIKA NA BALKANU

Ilindenska vstaja make­donskega naroda je dosegla svoj vrh z ustanovitvijo re­publike Kruševac. Pri ustvar­janju revolucionarne obla­sti so imeli pomembno vlogo makedonski socialisti na če­lu z revolucionarnim demo­kratom Nikolom Korov.n, kj je bil proglašen za predsed­nika kruševske republike — prve na Balkanu. Takrat je bila v Kruševu ustanovljena tudi revolucionarna vlada, prav tako pa so bili organi­zirani tudi drugi organi ob­lasti s čimer je prišel do po­polnega izraza značaj nove države.

Brez dvoma jc to dejanje predstavljalo živo In neomaj­no rešitev z.a ustvaritev po­polne svobode in za ustano­vitev makedonske države. Vse to je predstavljalo tudi jasen odgovor vsem posku­som sosednih balkanskih dr­žav, da bi borbo makedon­skega naroda izkoristile za

lažje prisvajanje. Ilindenska vstaja Je preže­

ta s številnimi primeri he­rojstva in žrtvovanja za svo­bodo, nacionalno enakoprav­nost, demokracijo in vseljud-sko enakopravnost. Takšni ideali so pritegnili na stran upornikov tudi velike množi­ce drugih narodnosti v Ma­kedoniji. Vstaja makedon­skega naroda je razburila tu­di javno mnenje Evrope in Amerike, kjer so bile začete mnoge akcije za zaščito pri­zadevanj makedonskega na­roda. Leta 1903 pa je bilo imenovano »makedonsko le­to«.

Demokratično javno mne­nje je bilo na s i ran i make­donskega naroda in je tudi izrazilo simpatije in razume­vanje z revolucionarnimi te­žnjami.

Po mnogih težkih borbah jc bila ilindenska vstaja za­trta. Narod pa je zanjo hu­do plačal. Čeprav ni uspela, predstavlja eno izmed naj­svetlejših poglavij iz zgodo­vine makedonskega naroda za njegovo osvoboditev.

Na primeru herojev ilin­denske vstaje so se učile no­ve generacije, ki so ideale na­cionalne In revolucionarne borbe svojega naroda uresni­čile nekaj desetletij kasneje. Težnje makedonskega naroda

mešemicakav

E K S T R A

so bile uresničene v obdobju norodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije z naslaja­njem Socialistične republike Makedonije. Sama formalna potrditev Demokratične re­publike Makedonije, 2. avgu­sta 1944. leta, v samostanu Prohoru Pčinskem v bližini Kumanova, simbolično pove­zuje herojsko ilindensko epo­pejo z narodnoosvobodi.no borbo.

Po Tanjugu N. P.

k d o r p o n u d i D ( \ T p o n u d i z d r a v j e

155 ur govorjenja

Številni Švicarji so b i l i pre­senečeni, ko je na tekmova­nju v neprekinjenem govorje­nju zmagal nihče d rug kot sicer resni in pr i l e tn i moža­kar Miehae l Jones iz Bas la .

»Svetovno prvenstvo v go­vorjenju« je b:lo utrujajoče predvsem za ocenjevalni od­bor. Najhujša borba je b i la med zmagovalcem in zahod-nonemškim udeležencem J i i r -genom Fischer jem.

Po 141 urah govorjenja se je F ischer onesvestil zarad i izčrpanosti, Miehae l Jones pa je začel z nezadržnim »fini­šem«.

Ponov i l je dosedanj i sve­tovni r ekord v govorjenju (135 ur ) i n seveda dosegel novega — govor i l je nepreki­njeno 155 ur .

Hvaležnost Pa pravi jo , da m lad ina ne

pozna hvaležnosti. . . B ruse ­l j s k i študentje, k i so v pre­tepu s po l ic i jo uporab l ja l i kamenje i n druge predmete, k i so j i h našli na u l i cah , so na lep i l i na vrata univerze plakat naslednje vsebine: »študentje se zahval ju jemo mestni občini za darovani gradbeni mater ia l i n obl jub­l jamo, da ga bomo uporab­l j a l i t ud i v pr ihodn jos t i , če bo potrebno.«

Zaspa l a v r ingu A l i sta lahko oba borca v

r ingu poražena z knockou-tonn Zd i se, da je nemogoče. Pa se je to vendarle pr ipet i ­lo, i n sicer v mestu Bo l ten-hagen v bliižni Ros tocka v Demokratični r epub l i k i Nem­čiji na boksarskem prvenstvu pr ipadn ikov pehote i n m o r ­narice.

Posebno os t ra in dramatič­na je b i l a borba v srednji kategori j i . Nasp ro tn ika sta h k r a t i zadela d rug drugega s s i l o v i t im udarcem — in oba obležala na podu r inga. Sodn ik je obema štel do de­set. N i t i kasneje se boksar ja nista mogla več dv ign i t i . Za­to v tej kategori j i letos ne bo prvaka .

BOGOMIL DEBELJAK

I E

0

KtyZ TKO&f

R i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i u i i i R i i i i i i i i i i i i i i i i i i R i i i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i t f l i i i i M i i i H i i i i i i i i i H i i i i i i i i i i i m i i m i i m i H i • • • • • • • • •

Ponarejena domača s l ivovka Sadov i vzgoje Prav i jo , da pokup i j o M a r i ­

borčani na dan okrog 200 l i ­trov nezdrave umetne slivov-ke, k i j o ponujajo proda ja lc i po hišah.

»Pristno« domačo s l i vovko pr ide luje jo v oko l i c i Rogaške Slat ine, Obsot l ja i n Hrvatske­ga Zagorja. Posamezni kmet­je, k i b i j i h l ahko imenoval i k a r špekulant je, izdelujejo to s l ivovko, kaj čudno. Uporab­l jajo menda ostanke od k u ­hanja žganja, dodajo še čisti a lkoho l (oz i roma špirit), kvas, s ladkor in celo lužni kamen. Zadnjega menda za­to, da b i »slivovka« imela t is t i znani venček, če potre-seš vsebino.

N e k i brezvestni prodajalec je povedal , da proda takšne sl ivovke na teden okrog 150 l i trov in da se m u to izred­

e n

— Oh, saj si tu? Veš, ženske enake

v kopalnih oblekah ste vse

no splača. Njega stane »sli­vovka« 2 nova d inar ja l i ter , prodaja pa j o po 12 nov ih dinarjev. Možakar je tud i po­vedal, k a k o kuha žganje. De­ja l je, da k u p i gni la j abo lka , doda še s ladkor in špirit, po­tem pa to kuha . Ostanek — brozgo ponovno uporab i p r i kuhan ju sHvovke.

Dovol j sedenja Prebivalci Arlija se jezijo

ker so jim komunalci odnesli klopi okoli spomenika v par­ku narodnih herojev. Na pri­tožbe j im odgovarjajo občin­ski možje: »Dovolj je bilo se­denja, tovariši, treba se je lotiti dela.«

Lepo si je post lal

V Milanu so nedavno kon­čali sodno obravnavo, v ka­teri so obravnavali trčenje nekega zasebnega avtomobila v tramvaj. Pravdanje Je tra­jalo kar šest let. Naposled je sodišče dosodilo, da mora trmasti voznik, ki je hotel po vsej sili dokazali svojo nedolžnost ter je gnal pravdo do konca, plačati tramvajske­mu podjetju tisoč Ur odškod­nine, državi oziroma sodišču pa 240.000 lir sodnijsklh stroškov.

Francoski pisatelj in filo­zof Jean Paul Sartre se je udeležil v francoskem radiu razprave o študentskih de­monstracijah in jc rekel: — Najvljudncjši otroci postane­jo kasneje vsi na mah naj-ognevitejši revolucionarji. —

K R E D I T N A B A N K A I N H R A N I L N I C A L J U B L J A N A

Z A U P A J T E N A M S V O J E P R I H R A N K E , K I V A M J I H O B R E S T U J E M O :

6,25% za navadne vloge 7 % za vloge vezane Z odpo­vedi« itn r okom nad 1 leto 8 % za vloge vezane z odpo­vednim rokom nad 2 leti E N A K E O B R E S T I N U D I -M O ZA D E V I Z N E RAČU­N E O D P R T E PR I NAŠI B A N K I O D T E G A 4 % DO 6 % V D E V I Z A H

BREZPLAČNE I N F O R M A C I J E I N N A S V E T E DO­B I T E V V S E H P O S L O V ­N I H E N O T A H :

Miha Klinar: Mesta,

D o m « ? III. DEL

>Ne bo se, nič takega se ne ko­mama.

»Nikar ne jočite,« ili

se mama s^ 1.-žalostna in potrta , saj je Jakobom druge, marveč je tudi drugače P° dan njene poroke z Mate jem Vug°- -jf

Ce bodo Jakoba ustre l i l i 0 n ^ 1 bova smrt odda l j i la Mar i j i no ?°g0A nekaj časa, da ne bo nepotrebni " v£A ko je s lekla žalno obleko, oblekla j y

In v tem času se bo zopet P ° s ij m že sedaj ni več mlada in je za.°e^ K bo letos o božiču trideset let in . - i'1

poročena, ona pa je še vedno devi^ v K krat tako boleče občutila, dokler ^ > kot odpoved v tem življenju za s

l jenju, kjer j i bo že bog dal k a K ^ , i :

l j en ju prav tako osamljenega in. :"• mol i tvah k svetemu Antonu, P r

a l i l j ud i , ki p r i i skan ju ženina n ^ t1

tolažila, dokler je bi la prepričana. N i vedela, da bog tiste, k i j i h UJJ v„li'; potem pa, ko v id i , da nad n j e g O V O ^ prenašajo, jih nagradi /. milostjo« ^ k i j o je vz l jubi l in k i jo l jubi in ^ poročila, ko b i ne b i lo Jakobov« J^A se bo končala s smrt jo in ^ x l I ? V

siti. da jo hoče bog še enkrat preizk 1 1-je nakloni l z. Matejevo 1 j i i l n v i iU 0 . ^ P

»Naše življenje je v božjih t° ptf> volje mu ne pade ni t i las /. glaV e-bog usmili?«

»Naj se ga usmi l i ,

bog ne more seči in jih spremeni***^ Toda to je že nevera v boU° yp

v tisto vero, k i prestavlja*gore noben čudež.

»O bog, o bog usmi l i se ga. ^ n 0 \ i l

•d i Mar i j i no zaupanje v božjo i n i l i , s t

je to hudič, se prekriža) ji priSeP5

na tudi zaradi šibke vere, in se v n1

ITALIJA

A V S T R I J A

Turistične informacije Bohinj — M l a d i n s k i d o m je

zaseden, medtem k o novic o drugih hote l ih n i . Dovol j pro­stora je v zasebnih turistič­nih sobah v S t a r i Fužini, Bo­hinjski B i t r i c i , Po l jah i n S r e d n j i vasi . Žičnica na Vo­gel redno obratuje. Cesta roed B l edom i n Boh in j em je °dprta.

v Bled — Dovol j pros tora je š e v zasebnih turističnih so­bah, gosti lnah in počitniških domovih. Za hotele j c pr ipo­ročljivo rezervirat i sobe. žič­nica na Stražo obratuje vsak dan od 9. do 12. in o d 14. do 19. ure.

Begunje — T u je še dovolj Prostora v zasebnih turistič­nih sobah i n zasebnih gosti l­nah.

Tržič — V Tržiču, Podl ju-belju i n n a L jube l ju je še dovolj prostora . P ros tor je v Planinskih domov ih na Ze­lenici, Košuti, Pod Storžičcm, na Kriški gori i n na Dobrči. ličnica na Zelenico ne obra­tuje.

Kranj — Zasedena sta oba hotela. Prostor je še v zaseb­n ih turističnih sobah. Pro­d o r je v hote lu na Šmarjct-ni gori, v D o m u na K r v a v c u ,

p r i zasebnik ih v Nak l em in v domu Rade Končar v Bašlju. Prostor je še v P reddvoru i n na Jezerskem, prav tako v Češki koči. V Škofji L o k i je prostor p r i zasebnik ih i n v hotelu K r o n a . Prostor je tud i v Loški koči na Starem vrhu i n v p lan inskem d o m u na L u b n i k u . V Po l jansk i in Se l . ški do l in i je povsod še do­volj prostora . Prostor je tud i v L i t os t ro j sk i koči na Sor i ­ški p lan in i .

Ve l ika hiša za vsakogar

Rad io Schmidt

Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22

Zlatnina, s rebrnina , dragul j i in ure

v p r i znanih s t rokovnih trgovinah

Georg Pirker

Ze petdeset let v Trbižu — proda ja ln i v Zgor­

njem in Spodn j em Trbižu. G o v o r i m o nem­

ško in ital i jansko. Dinar je vam obračunamo

Po najbol jšem dnevnem tečaju.

BSTERREICH

f ITALIA

Za obisk se priporoča

HOTEL LOVEC B L E D

priznana restavracija tera­sa — parkirni prostori,

sobe s prhami. Telefon 77-266, 77-366

Vreme

Pr i red i tve % V Mlad inskem d o m u v

B o h i n j u vsak večer nastopa domača fo lk lorna skupina . Tak nastop je tud i vsak po­nedeljek v K a z i n i na B ledu .

IK!!!!i!lli!lim!!U)IM!ll!!!lf!!millllltl!IMBlI!t

V I S O K O K V A L I T E T N A

S O D O B N O

E M B A L I R A N A

Vremenska s l i ka : v zadnj ih dneh se je vreme ustal i lo i n so se najvišje dnevne tempe­rature že dvignile do 28 sto­p in j . Iznad zahodne Fv rope nad Alpe se razširja h ladne j ­ši zrak, k i bo povzročil t ud i v S loveni j i nevihte.

Napoved za soboto i n ne­deljo: Dopoldne deloma sonč­no, popoldne zmerno do pre­težno oblačno i n vmes kra­jevne nevihte. Dnevne tempe­rature se bodo neko l iko znižale.

Zahtevajte jo v v a š i t r g o v i n i !

i iHiii i i i i iumiiii i i i imiii i i i i i i i i i iuii iuuiiniii i

Z A S T O P S T V O

TRIESTE

TRST

l a h e i t i I p o r f i i i P R O D A J N I O D D E L E K : N O V A I N R A B L J E N A VO­

Z I L A , N A M E N J E N A ZA I Z V O Z V J U G O S L A V I J O Capo d i Piazza št. 2, telefon 36-262

S E R V I S N A SLUŽBA: ZA G E N E R A L N A P O P R A V I L A M O T O R J E V fiat 600 D, 1100 i n 1300 V i a F. Scvero št. 30, telefon 76-4287 i n 76-4886

SLUŽBA ZA Z A M E N J A V O IN N A B A V O or ig ina ln ih f iatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) V i a Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764286

O D D E L E K ZA P R O D A J O novih in rabl jen ih f iatovih vozi l V i a Loccb l , št 26/3, telefon 93-787

O Na B l edu bo v soboto zvečer nastopi l dunajsk i p ia­nist Hans Nast, k i bo izvajal Chopinova dela.

% 6. avgusta bo v fest ivalni dvorani na B l edu nastopi l f o lk lo rn i ansambel Tanec iz Skop ja s programom jugoslo­vansk ih narodn ih pesmi in plesov.

£ N a Brezn ic i pod S to l om bodo 4. avgusta čebelarji p r i ­red i l i I. tabor s lovenskih če­belarjev.

• TUDI V KRANJU

S avtomobilski

jj s e j e m • Podjetje Komunalni ser-• vis Kranj obvešča občane j in ostale prebivalce, da z • 11. avgustom t. 1. odpira H se<"om za prodajo motor-• nih vozil vseh vrst. Se-• jem bo vsako nedeljo na B Sejmišču v Kranju pri • gostilni Zlata riba.

I B S B I I B E I • • •

N O V O ! K R E K E R K E K S

~ f n j a t i z okusom: — klobase — s ira in govedine — salame — čebule

T O V A R N 4 K E K S O V IN

VAFLOV

IHTI! M * M f c « M « M « M ^ M « » » « « « w > M M M — M —M M M M g l M U 11';°'"

N A G R A D N O p r o d a j o p r a l n i h s t r o j e v G O R E N J E P R I R E J A Trgovsko podjetje Š P E C E R I J A B L E D

skupno s tovarno gospodinjske opreme

in tovarno Z L A T O R O G M A R I B O R

G O R E N J E V E L E N J E

v času od 5. do 15. avgusta 1968 v Irgovini špeceri ja B l ed , Prešer­nova cesta, poleg Kmet i j ske zadruge i n v ma rke tu v Boh in j sk i B i s t r i c i . K u p c i , k i bodo v teh trgovinah kup i l i stroj Gorenje, bodo udeleženi p r i žrebanju nagrad

1. G O R E N J E — ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK E416 ŠAMPION

2. Z L A T O R O G — KOLEKCIJA TOVARNE ZLATOROG MARIBOR

3. ŠPECERIJA B L E D — GARNI TURA ZA TABORENJE

V tem času bo tud i demonstra­c i ja p ra ln ih strojev Gorenje i n p ra ln ih sredstev tovarne Z latorog

H o t e l Letališče

Aerodrom Ljubljana

Aerodrom Ljubljana — K o potujete po cesti K r a n j — K a m n i k , se ustavite na letališču, k jer vas vab i ob gozdnem robu hotel . Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela P L E S od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapl j i co , okusn im i j ed i l i in speciali-te tami na žaru. — V letni i n z i m s k i sezoni je odpr ta b runar i ca in depandansa v T i h i do l in i na K r v a v c u . — N a vol jo imamo 60 ležišč.

Flugplatz Ljubljana — Au f Ihrer Reise von K r a n j nach K a m n i k ble iben Sie be im Flug-platz stehen! Dor t befindet s i ch e inladend am VValdrand ein Hote l . — Samstags u n d sonntags Nachmi t tag auf der Hotel terrasse T A N Z von 16—22 h. — E s w i r d e in guter Tropfen, schmackhafte Speisen u n d Rostspezia l i taten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghutte u n d eine Dependance in der T I H A D O L I N A (Sti l les Tal ) am Krvavec (1858 m) zur Ver f i igung. — Wir verfugen i iber 60 Schlafstatten.

Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate i n macc ina sul la strada K r a n j — K a m n i k , fermatevi aH'aereoporto. Ne l Ris torante aH ' Aereoporto, s i tuato i n u n paesaggio pittoresco d i boschi e montagne, potrete r i s t o ra rv i , godendovi p ia t t i special i e vini or ig ina l i . — Durante l 'estate e d ' inver no sono apert i anche la »Dependance« ed il »Cottage« nel la »Tiha dolina« ( La Va l l e si lenziosa) su l pendio del monte Krvavec . — I due imp ian t i d ispongono d i 60 let t i .

Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu

Hotel In restavracija PLANINKA Kamnik

Obiščite nas, postreženi boste z domačo kuh in jo in pijačo.

Vabljeni Besuchen Sie uns, Sie wer-den mi t e inheimischen Speisen u n d Getranken sehr gut bedient!

VVillkommen! Vis i tatec i . C i prendcremo premura d i serv i rv i bene. Cuc ina casal inga e v in i della Slovenia.

Elektrodelavnice

Ing. D u l l n i g Celovec — Klagenfurt

Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33

Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice,

kabli.

Dobava — popravljalnica

poceni in hitro.

VISITATE I L N E G O Z I O * DELLA GRANDE MODA

( B e u t i i i i u L Ljubljana, Miklošičeva c. 5 K O T E K S — TOBUS

EKSTRA — EKSPORT

Simon Prescheren Tarv i s (Udine ) — Trbiž, telefon 21-37

v a m nud i po izredno ugodn ih cenah : 9 Trgov ina z električnimi potrebščinami # Pra ln i s t ro j i % Radio — televiz i jski aparat i % Svet i lke — žarnice 9 šivalni s t ro j i — dvokolesa % Ploščice za t lakovanje — otroški

vozički — peči na olje % Ol ivett i računski in p isa ln i s t ro j i

Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini

Bife MULEJ FRANCKA

Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje.

Obiščite nas, ne bo vam žal. Postreženi boste hitro In solidno. Pijača po izbiri,

jedila po naročilu.

S E PRIPOROČAMO!

a s KOMPAS B L E D GARNI HOTEL Telefon 77-531 V najmodernejšem hotelu v centru Bleda boste našli to kar potrebujete, mir, odlično postrežbo in zado­voljstvo! Hote l razpolaga s 180 po­ste l jami. Vse sobe imajo tuš, kopa ln ico , W C in bal­kon . Ho t e l razpolaga z družabnimi pros tor i , hiš­n i m barom, v r t om, gara­žami in obsežnim park i r ­n i m pros torom. OBIŠČITE NAS Z A D O V O L J I L I V A S B O M O

Z butan propanom in čistim butanom

POLNIMO PLINSKE BOMBE

C a m p i n g v Z a k i BLED

LJUBLJANA • Vodovodna cesta (za Litostrojem) — tel. 316-798/315-759

1111111111111111111111111111111111111111111111111111111«

Giovannino: »Cara Teresi-na, abbiamo pereorso tutta K r a n j in lungo c largo. Sono stanco e cominc io ad avere una farne da lupo.«

Ieresina: »Ma s i , Giovanni­no, abbi pazicnza.

A n d lamo sublto a l Rlstorunte

• J E L E N « . dovc si

iraingtg bene e noti caro!«

STROJI, ORODJA,

STAVBNO IN

POHIŠTVE­NO O K O V J E

Jose f S t r a u s s Villach — Beljak

Prodaja na veliko — Gasvverkstrassc 7 Prodaji« na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42 , 60 61 in 68 53

OBIŠČITE N A S TUDI NA CELOVŠKEM V E L E S E J -M U V D N E H OD 8. DO 18. A V G . T. L., KJER B O M O I M E L I S V O J O S E J E M S K O S T O J N I C O , V H A L I 12

i S s i E i i i a s i i i i i i i i

r c a t o r Ljubl jana izvoz

z obrati TOVARNA MESNIH IZDELKOV HLADILNICA EMBA LJUBLJANA in s 350 PRODAJALNAMI ŠIROM PO SLOVENIJI

Mercator je danes eno rui j večjih t rgovsk ih podje­ti j v Sloveni j i i n ima v 18 občinah kar 350 prodaja ln . Delovna skupnost veletr­govine Mercator , k i šte­je b l i zu 3.000 delavcev, uprav l ja z osnovn imi i n pro i zva ja ln imi sredstv i , v r edn imi nad 70 mi l i jonov nov ih dinarjev. Letno ustvar i b l i zu 800 mi l i jonov

K A V A m e r c a t o r nov ih dinarjev prometa , od tega daje 12 mi l i jonov

N d in za razširjeno repro­dukc i jo . Merca tor ima na Gorenj­skem 25 prodaja ln , k i j i h uprav l ja Poslovna enota Preskrba Tržič v Tržiču. Nenehno s i pr izadeva, da

novo blagovnico, k i bo odpr ta v Tržiču.

b i posodobi l i n razširil trgovsko mrežo tud i na Goren jskem. Že letos se podjetje p r ip rav l j a na otvoritev nove prodajalne v K r a n j u , k i bo v kranj ­skem nebotičniku i n na

Mercator bo v letošnjem letu zgradi l v Sloveni j i 6.500 m 2 novih proda jn ih površin z najsodobnejšo tehnično opremo. V glav­nem bodo to nove samo­postrežbe pavi l jonskega t ipa. Tako bo prispevalo podjetje nemajhen delež za razširitev in moderni­zacijo trgovske mreže p r i nas.

Delovna skupnost v e l e t r g o v i n a M e r c a t o r

se pr idružuje 2 ISKRENIMI ČESTITKAMI ZA OBČINSKE PRAZNIKE GORENJSKIH OBČIN!

i i i i i i i i i i i i i i i /

VOZNIKI VVV VOZIL! Tudi v Kranju ima­te možnost opraviti Karancijski servis v novi delavnici Ko­roška cesta 53 a — Kranj

Z A U S L U G E S E PRIPOROČA

LEON PINTAR

N A G R A D N A

PRODAJA

PRALNIH STROJEV G O R E N J E

V SPECERIJI B L E D

IN M A R K E T U BOHINJSKA BISTRICA

R A Z P I S ZDRAVILIŠČE »RADENSKA« RADENCI o r g a n i ­z i r a za soboto, 10. avgusta 1968 ob 20. uri na letnem olimpijskem bazenu zabavno-turistično prireditev

R A D E N S K A S R C A 68 — Z NASTOPOM POPULARNEGA ANSAMBLA MONTENEGRO, ki bo tokrat prvič gostoval v Sloveniji

— Z IZBOROM »RADENSKIH SRC« 68

V ab imo vse pr ikupne tovarišice ( tudi poročene) v starost i od 16 do 25 let, da se pr i jav i jo za izbor.

N A G R A D E L mesto 2. mesto 3. mesto

1.000 N din 600 N din 400 N din

1. Prvop las i rana se bo udeležila tekmovanja za miss tur i zma v Portorožu — 17. avgusta 1968.

2. Zmagovalke bodo dobile časten naziv »Radenska srca 68« in bodo imele brezplačen vstop na letno kopališče.

3. Vse pri javi jenke bodo gost zdravilišča in bodo dobile povrnjene potne stroške.

4. Pri jave z navedbo rojstnega datuma in točnim naslovom sprejema pr iprav l ja ln i odbor do vključ­no 10. avgusta 1968.

5. Nastop bo v ma l i večerni a l i kok ta i l ob lek i in enodelnih kopa lkah .

lflBflaaBBBBaBaBBBEE3!aaaBBBBBaBaBBBBBBBBBBa9BBBa<.rf

SLAŠČEGARNA-KAVARNA KRANJ prodaja

zarad adaptacije lokala v Cankarjevi ul. 1 naslednja osnovna sredstva in inventar:

kavarniške mize in stole, prodajni pult s steklenim nastavkom, stensko omaro s policami in predali, hladilno omaro s kompresorjem, štedilnik »Tobi«, pomivalna korita, bojler 80 I, stropne svetilke, tricikelj v voznem stanju.

KOMPAS - KRANJ KOROŠKA CESTA 12 — T E L E F O N 21431

Tudi na XVIII. gorenjskem sejmu nas boste lahko našli pred vhodom raz­stavišča I.

M E N J A L N I C A V V E C H S E L S T U B E C A M B I O V A L U T E E X C H A N G E V A L U T E

Na uslugo smo vam tudi za vse ostale turistične informacije.

I

vas vabi na izlete, k i j ih organizira v juliju in avgustu: 10.—11. VIII. SOBOTA in NEDELJA

17. VIII., SOBOTA od 29. 8. do L 9.

od 13. 9. do 15. 9.

od 27. 9. do 29. 9.

dvodnevni izlet v Verono, združen z ogledom Verdijeve opere A1DA v svetovno znanem gledališču ogled lesnega sejma v Celovcu

štiridnevno potovanje v Vigevano na ogled 32. mednarodnega sejma obutve, strojev za predelavo usnja ter usnjarske opreme tridnevno potovanje na Dunaj na ogled tradicionalnega velesejma tridnevno potovanje v Parmo na cglcd 23. mednarodnega sejma živil-sko-predelovalne industrije

Vse Informacije in prijave v turistični poslovalnici Creina v Kranju, Koroška c. 4, telefon 21-022 in v turistični poslovalnici Avtopromet Gorenjska Kranj, v Tržiču, telefon 71-268. Cenjeno občinstvo obveščamo, da je začel 1 V I I . 1968 obratovat i na progi Kranj—Kočevje—Delnice—Crikvenica avtobus z odhodom iz K r a n j a ob 4.50 in p r ihodom v Cr ikven ico ob 9.50. V povra tku Crikvenica—Kočevje—Kranj odhaja iz Cr ikvenice pb 16. u r i in se vrača v K r a n j ob 20.45. Dalje vozi na progi K ran j—Pos t o jna—Kope r—P i r an—Umag—Nov i g r ad— Poreč avtobus z odhodom iz K r a n j a ob 5.40 i n pr ihodom v Poreč ob 11.10, vrača pa se iz Poreča ob 14.30 in pr iha ja v K r a n j 20.17. Vozne karte i n rezervacije so v predprodaj i na avtobusni postaj i — K r a n j , v povra tku pa so v predproda j i vozovnice in rezervacije na avtobusnih postajah Koper , Portorož, P i ran , Umag , Poreč, Cr ikven i ca in v turistič­nem društvu Nov igrad . Preskrb i tc si pravočasno rezervacije in vozne karte.

Program dvodnevnega potovanja v VE ­RONO z ogledom Verdijeve opere Aida 10. avgust, sobota: odhod iz Tržiča ob 5.30 i zpred avtobusne postaje in Kranja ob 6. uri i zpred kina Center. Potovanje skozi Ljubljano do Postojne. Kratek postanek. Na to prek Sežane, m i m o Trs ta , Lat isane v Portogruaro. Kra t ek postanek. Dalje m i m o Mester v Padovo. Po ogledu mestnih zanimivosti m i m o Vicenze in Verone v Peschiero ob Gardskem jezeru. Namest i tev v hotelu. Prosto do večerje. Nato odhod v Verono. Do pričet ka predstave Verdi jeve Aide v s lovi tem veronskem amfiteatru še kratek sprehod po mestu, k jer boste spoznal i ambient tega bisera i ta l i janske ku l turne zgodovine. Po predstavi povratek v hote l .

11. avgust, nedelja: Po za j t rku prosto za kopanje. Kos i l o . Na to kratek izlet na polotoček Si rmione . V popo ldansk ih u rah povratek p ro t i domu. Vmes krajši postank i za odmor . P r i hod v Kranj in Tržič pozno zvečer.

Cena : iz K r a n j a 218 N d i n iz Tržiča 223 N d i n

V ceni so všteti prevozni stroški, en polni penzion, vstopnica za pred­stavo v amfiteatru, vodstvo ter organizacija izleta. Devizna sredstva za lastno uporabo si udeleženci preskrbijo sami. Prijave sprejema naša turistična poslovalnica Creina v Kranju, Koro­ška c. 4, tel. 21-022 in v Tržiču v turistični poslovalnici — osebno ali po telefonu najkasneje do 1. avgusta 1968.

1 S

K M E T O V A L C I ! AGROTEHNIKA — EXPORT-IMPORT LJUBLJANA in KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ

obveščata vse cenjene obiskovalce Gorenjskega sejma v Kranju, da bosta prodajala v času od 2. do 13.8. 1968 v razstavnem prostoru Delavskega doma

kmetijske stroje in orodja -domače in tuje proizvodnje Traktorje s priključki:

Zetor in IMT-533 na kredit, DT-20.

Ročne motorne kosilnice s priključki:

BCS na 1-letni kredit, Vogel & Noot, Reform, Alpina.

Stroje za sušenje in transport krme:

obračalni zgrabljalniki, zbiralne vile za krmo.

Molzne stroje in hlevsko opremo Alfa Laval

Manjše stroje za zaščito rastlin

Orodje za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike

M o s t e nekdaj i n danes (Nadaljevanje)

T u d i v K a m n i k so nekatere ženske nosile ja jca i n drugo, vendar je b i l med obema vojnama K a m n i k še slabo razvito mesto, zato je bi lo tudi na trgu slabo .Danes n i treba nobeni ženski več no­sit i v L jubl jano na trg, saj v K a m n i k u lahko vse pro ­dajo.

Neka ženska iz Mos t je t u ­di hod i la pred prvo svetov­no vojno in po njej v Smar-co po k r u h . Šmarca je od Most oddaljena okrog 4 k m . V začetku ga je nos i la s ko­šem, kasneje pa je ime la ko l ­ca. V Mos tah je k r u h razde­l i la : nekaj za Komendo , ne­kaj za v Moste. P o hišah ga je znosi la s košem. K r u h je peljala iz Šmarce vedno ta­krat, ko so šli delavci delat, da so ga spotoma p r i njej kup i l i .

Nekater i so si pomagal i tu­d i tako, da so k u p i l i krtače, copate a l i lonce, zložili to v koš i n nos i l i po hršah pro­dajat. Nekaj so le zaslužili, čeprav je b i l tak zaslužek v Pr imer jav i z nr.porom maj­hen. Bol je je b i lo za tiste, k i

so npr . krtače nared i l i do­ma i n j i h prodaja l i . Tako j i m je ostal ves denar.

Izseljenci — Domača zem­l ja n i imela k r u h a za vse Moščane, zato so ga šli ne­kater i iskat izven domovine. Se l i l i pa se niso samo med obema vo jnama, ampak tudi že pre j .

P r va večja selitev je b i la malo pred prvo svetovno voj­no, spomlad i leta 1913. Kme­tije so bi le zadolžene, zato je mars ika te r i gospodar po­skus i l srečo v tu j in i . K e r so se se l i l i v Amer iko , j i h je vožnja precej vel ja la — 300 goldinarjev. Za to l iko denar­j a so mora l i prodat i že par volov. K d o r n i ime l kaj pro­dat i , si je denar sposodi l i n ob l jub i l , da bo potem v rn i l z obres tmi vred. Leta 1913 je iz Most odšlo v tuj ino 6—8 mož i n fantov.

Nekater i so se v r n i l i za kratek čas, potem pa zopet odšli v Amer iko , o nekater ih n i b i lo ne duha ne s luha več, drug i spet so prišli domov umret . Tako sta se vrn i la dva Moščana. Vse, ka r sta zaslu­žila v tu j in i , je b i l a bolezen.

Po p r v i svetovni vo jn i so še hod i l i v tuj ino; predvsem v let ih 1927, 1928 i n 1929 se je iz Most izsel i lo precej l jud i , 6—10. Šli so v Argent ino, Braz i l i j o i n Kanado . T u d i n j im se je godilo podobno kot prejšnjim. B i l i so zava­rovani in tako je mars ikate ­ra hiša dobi la denar za nj i ­m i in h k r a t i zvedela, da so u m r l i .

V Nemčijo so šli nekater i delat v rudnike , vendar so se vsi skupaj po nekaj let ih v rn i l i . Spet drug i so odšli v Franc i jo na sezonsko delo. To so b i l i v glavnem z idar j i i n mizar j i . Poz im i so se vr­n i l i in tako spet niso Imeli posebnega denarja, ker so mora l i dat i precej za vožnjo. Le to l iko je b i lo bolje, da so poz imi živeli, ne da b i stra­da l i .

P O D R U G I S V E T O V N I V O J N I

V tem poglavju b o m le na­kazal napredek, k i so ga do­živele Moste v vseh pogledih po drug i svetovni vo jn i . Vo j ­no samo bom izpus t i l . To, kako so Moščani odšli v par­tizane, ko l iko so pretrpe l i i td. , b i kazalo opisat i na kakšnem drugem mestu.

Kmet je — Prv i kmetje so i m e l i kosi lnice na konjsko vprego že pred drugo svetov­no vojno, takoj po vo jn i pa so začeli povsod skrbet i , da b i jo k u p i l i , saj si z njo niso olajšali samo košnje, ampak tud i žetev. Tud i t i s t i , k i ko­si lnice niso ime l i , pa so v i ­del i , kako malo se z njo trp i p r i košnji i n žetvi so za ta dela najeli kmeta, k i je ime l kos i ln ico , sami pa so m u v zameno pomagal i p r i drug ih de l ih . Vendar je le vsak stre­mel za tem, da je k u p i l svo­jo kos i ln ico .

K m a l u za kos i ln icami so se pojav i l i tudi p lugi obračalni­k i i n grablje na konjsko vprego. Tako n i t i mrve obra­čati n i bi lo treba več na roko in delati kupe.

Mla t i ln ice so ime l i nekater i že med obema vo jnama. Mnog im osta l im je m la t i l ži­to Alojz Jenko iz B r n i k a . Imel je vel iko mla t i ln i co , k i žito n i samo mla t i l a , ampak ga je tud i čistila. Ljudje so m u raje plačali, kot pa b i se ub i ja l i na roke s cepci a l i pros i l i soseda. M la t i ln i co so postav i l i tako, da je več kmetov zmlat i lo na istem me­stu; n i jo bi lo treba tol iko­krat prestavl jat i , saj je to

X

precej zamudno i n natančno delo. Precej kmetov je b i l o , k i so hotel i mla t i t : s to mla­t i ln ico, zato so mora l i tud i prcej časa čakati nanjo. N i j i h bi lo malo, k i so prav za­rad i tega k u p i l i svojo mla­t i ln ico .

Tud i p lugi so se spremeni­l i ; nič več n i b i lo lesenih, zamenjal i so j i h železni. Ne­kater i so k u p i l i tudi obra­čalne pluge, s ka t e r im i so lažje i n bolje o ra l i .

Nekako po letu 1950 so pr­v i kmetje v Mos tah napra­v i l i gumi vozove. Nanje se lahko nepr imerno več naloži, lažji so i n ne zarežejo se to­l i ko v cesto, zato so zdaj tu­d i ceste boljše, nič več n i to l iko kolovozov kot včasih. Vozove z gumi jas t imi koles i so kmetje zelo h i t ro d r u g za d rug im k u p i l i a l i pa so stare prekoval i i n preured i l i . V nekaj let ih so j i h i m e l i vs i kmetje v Mostah. Stare vozove so prodajat i H r va ­tom.

Okrog leta 1960 je imel v Mostah prv i pr ivatn i kmet traktor . N j e m u so kma lu sle­d i l i še nekateri , posebno \J> j i i n naprednejši kmetje .

Ivan Slivec

(Naprej prihodnjič) [

1 1 1 razcestja

149 1 * a hko~"- " ^ 0 rešilo Jakoba,« joče

^ n T ' i ' ' č e p r a v Je sama ' n j e n o

p r e t l ' e s l a samo kot usodo in oddal j i la

0 Pra 1 l e t 0

V5

g . o t ° v o ! ) , bo Jako-•n 2 j t r f ? l o v a n J a in še za

jo. mazanja, da je takoj ,

e t i š t i r i 0 - i n J c v e č - čeprav e s W J ^ o d

S t e f i « k i j i [a devicn C c ; l l h dvanajst let

l i vdai ' • j c * c t o l i k ° -> 0 s«irtn„ l n p r e j e l a nase > 8 a T ' n c b e * k e

m živ-C g a ženi! p 0 z c m s k e m živ-; \ n e ? n \ k a k o r se je v fCe< *atei ' h , zaljubljencev > Živi; a l a - T a k o se jc

, živi i • l a k o s c J e

° P r e i / in " l c ° s l a l a sama. lo*iJoT,!? s t r P l J e n j e m ,

, R U i , i , i " , , ! ' V l ' c J° vdano 111 b i \ ^ ' njo z Mateje,.,, ,', Je Z? P r e d adventom

n i k o " e c in ki le Vreditar°XanJem, kakor . j

n a milosti, k i jo j i

,. 1 0- Mogoče se ga

rt^Co11- < W se j, C c sa r ° i ; -u n c k a i (morda

r s k ' h zakonov nit i n ° s t ali e r e se r . ! ? a _ V s a J n c v e r a

as. n L ' more zgoditi

f * a i J 5 ? n i a , j . nesreč-Z a t " e mol i t i p,av

S ta rka s i ne upa mot i t i te mol i tve, čeprav b i rada rek la , da se bog za l jud i ne more zmeni t i , ker se l judje ne zmenijo zase in če eni prosi jo , naj bog uniči tega, a drugi onega sovražnika.

Bogu b i se že zmešalo od samih navzkrižnih prošenj, če b i j i h poslušal. Zato je g luh, kakor je vselej b i l i n bo, dokler bodo l judje dopuščali, da j i m bo vladalo zlo, k i j i h tepe in k i se začenja p r i cesarski glavi i n neha p r i zadnjem ib la j tar ju . Ce se j i m bo kdaj to posrečilo, potem ne bo treba ne molitev ne boga, da b i se br iga l za dobro i n srečo l jud i . Bog bo potem lahko brez slabe vesti, da je služil cesarjem in t i s t im, k i imajo moč i n oblast in k i so tepli z z l om človeštvo, užival v svoj ih nebesih in se veseli l svojega bož­jega stvarstva, do katerega so si pomagal i l judje sami .

Tako b i rek la , a samo pregiba ustnice, kakor da mol i tud i sama. Jakobova nesreča je udar i l a tud i njo, saj čuti krvno vez do vseh — od sina in s inov ih otrok do pravnuka , štefankinega pobiča, k i je zdaj v Id r i j i i n brez katerega se j i zd i dom podobno prazen, kakor se j i je zdel takrat , ko je odšla v svet Štefanka.

Toda s tarka zdaj ne mis l i na štefankinega pobiča. Tre jo žalost, kako r da b i p r i hiši imel i mrliča. In res ga bodo kma lu ime l i , čeprav ne bo ležal doma na parah, kakor se spodobi , in čeprav ga ne bodo pokopa l i na domačem pokopališču.

»Zlo nas tepe. Samo zlo vse življenje,« pregiba ustnice, dokler ne onemi in se kakor okamenela zas t rmi v starega pismonošo, k i je pravkar stopi l v hišo in k i se ga nihče ne upa pogledati, kako r da je stopi la mednje v pismonoševi podobi sama smrt .

To n i prvič. To se dogaja že vse dn i , odkar so žandarji t ik pred domačim pragom zgrabi l i Jakoba . Boje se pr ihajanja pismonoše, čeprav pr iha ja sleherni dan in prinaša Štefankin »Naprej«. Boje se ga, ker j i h je strah morebitne črne novice o Jakobov i ustre l i tv i . Tako je tudi sedaj. K a k o r okamenel i strme predse, nihče ne odgo­vor i na pismonošev pozdrav, marveč samo čakajo, kdaj bo pismo­noša potegnil iz torbe uradn i pap i r , ovojnico (kakšna naj b i b i la , ne vedo), v kater i bo sporočilo o nesrečnem Jakobovem koncu , a l i morda še Jakobovo poslov i lno p ismo, če m u ga bodo seveda dovo l i l i napisati.

»Tu je časopis,« prav i pismonoša t iho, ker vc, kaj muči Uršičeve in čuti do n j ih sočutje kakor vsi Bor janc i razen Kragu l j a , k i sle­herni dan čaka pismonoša pod svojo kmet i jo in ga vprašuje, a l i n Uršičevim kako p ismo iz Ljubl jane, i n k i je od dneva do dneva nestrpnejsi, ker Uršičevcga najstarejšega sina še niso ustre l i l i .

-Časopis?« spregovori štefi in se oddahne, ker je tudi tokrat samo časopis. Vsaj tako se ji zd i , toda pismonoša j i obenem s časo­p isom ponuja tudi neko p ismo.

»Se tole pismo,« prav i . »Tole p ismo za vas,« ga j i izroči in odide, nc da bi čakal na od/.drav.

»Pismo?« »Iz Ljubljane?«« »Jakobovo pismo?« Taka vprašanja so zap isara na nemih, od pričakovanja črne

ubijajoče novice okamenel ih obraz ih , bledih kakor apnasto brez-l sončno jesensko nebo.

•••••• •••••••••••<•• a >••••• ••• • • • • • » I l d aa i l l . • i i i i i i . i i i i K i n >•" ! ! ! " JJJ

Tud i Štefi ni manj bleda. Ne upa si pogledati na pismo, a mora , čeprav bo mora la b i t i prav ona prva , k i bo prebra la nesrečno novico.

Toda, glej- pisava na p i smu je Slavkova. T u d i poštni žig, k i je popačil cesarjevo glavo na znamki , je iz Idri je.

»Slavko je pisal,« je njen glas skoro presvetel za mračno žalost­no razpoloženje, k i se ga drug i ne morejo osvobodit i .

To je vendar prvo S lavkovo p ismo! , \ »Oče, S lavko je pisal,« ponovi , kakor da je niso slišali. »Pisal?« se v očetovi otopelosti , v kakršno se je pogrezni l zad­

njič, ko je tako nenadejano zvedel za Jakobovo usodo in ga zagledal uklenjenega v K o b a r i d u , zgane nekaj, ka r je ob l jub i l S l avku in šte-fanki . »Slavko?« se oče premakne na svojem sto lu i n se dvigne. »Kaj piše?« hoče vedeti in ob štefankinem bran ju postaja čedalje bolj pazl j iv.

S lavkovo p ismo je dolgo, ker piše o svoj ih v t i s ih in o tem, kako se je vživel v novo okolje. Piše o sošolcih. V s i so zavedni Slovenci , čeprav so skoro sami K r a n j c i , k i j i h teta (tu namiguje na Roz iko ) ne mara . Večinoma so dobr i i n pr i jazni fantje, s kate­r i m i se da pogovarjati in s ka te r im: se bo odsiej kosal p r i učenju i n znanju, ker b i b i l rad med najbolj p r i dn im i , med najboljšimi. Toda samo zaradi tega b i j i ne pisa l . Zadnjič, ko sta b i la z nonom v Idr i j i , so žal pozabi l i na knjige, k i j i h bo potreboval in mora l kup i t i . P r i sk rbe l si j i h je že. Stare so, a dobro ohranjene. K a r pa je najbolj važno, so za polovico cenejše, kakor b i bile, ko b i mora l kup i t i nove. Vseeno pa mu je zmanjkalo denarja, da b i j i h lahko plačal. Deset k ron potrebuje.

»Deset kron?« spregovori oče, k i ni imel pojma, da so knjige tako drage.

Štefi zard i , kakor da jo je s ram, ker se z očetom n i natančneje dogovori la in ker sama ne bo zmogla stroškov, k i j i h terja šolanje.

»Deset kron,« p r i t r d i in reče, da ima še vedno nekaj p r ihrankov . »Potem m u jih pošlji! šc danes m u j i h pošlji! Fant vendar ne

bo mogel študirati brez knjig!« ukaže oče. In štefi se res takoj napot i v Koba r i d , da b i S lavku brzojavno

poslala zaprošeni denar. Drago bo, razmišlja o S lavkovem šolanju. Treba bo začeti de lat i .

Vse predolgo se je vdajala brezdel ju in živela na očetov račun. Trgovinico bo mora la odpret i . A kaj ko se je vse tako nepriča­kovano zasukalo in je Jakobova nesreča tako hudo potr la očeta in vse, da so se zapr l i samo v svojo žalost, kakor da so nehali že živeti. Jakob je res njen najljubši brat. Ce ga b o d o ' us t re l i l i , j o bo njegova smrt prizadela prav tako a l i pa še bolj kot druge. Toda mis l i t i mora tudi na otroka, na S lavka , na njegovo šolanje, k i bo terjalo denar, mnogo denarja Zato nc bo smela več izgubljat i časa, kakor ga jc izgubljala, odkar se je v rn i l a domov, kjer je vse te mesece (že osem j ih je min i lo ! ) živela skoro brez sleherne s k r b i in se ni pobrigala nit i to l iko , da b i j i pošiljali z Bavarskega vo jno podporo, k i bi j', zdaj prišla prav, čeprav je pred svoj im odhodom iz Nemčije pljunila nanjo m na vse skupaj , kar jo je spominja lo na težko in žalostno življenje v Penzbergu in Starnbcrgu.

Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju šti­pendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol

RAZPISUJE 1. Štipendije: — na fakul te t i za naravoslovje in tehnologi­

jo za študij matemat ike — fizike (1); — na pedagoški akademi j i za študij matema­

t ike — fiz ike (3); — na f i lozofski fakultet i za študij slovenske­

ga j ez ika za srednje šole (1); — na pedagoški akademi j i za študij sloven.

skega jez ika in knjižničarstva (2); — na pedagoški akademi j i za tehnični pouk

— f i z iko (2); — na akademi j i za glasbo — pedagoška

smer (1); — na f i lozofski fakultet i za študij pedago­

gike in tujega jez ika ; nemščina a l i angle­ščina (1);

— na f i lozofski fakultet i za študij psiholo­gije (1);

— na pedagoški akademi j i za študij defekto­logije (2);

— na biotehniški fakultet i za študij biologi je (D;

— na vzgoj i te l jski šoli (5); — na pedagoški g imnazi j i (1). 2. 30 brezobrestnih posojil največ do 300 din mesečno z odpisi in dolgoročnim vračanjem za učence srednjih šol in študente visokošol­skih zavodov.

Posoj i lo jemalec se oprost i vračanja posoj i la , če konča šolanje v predpisanem času oz i roma čc d i p l o m i r a do konca absolventskega staža, priznanega v s tatutu šole, i n sicer: v p r ime ru odličnega uspeha 100° o, prav dobrega uspeha 80 °/o, dobrega uspeha 60% in zadostnega uspeha 40 % prejetega posoj i la .

Ce se ugotovi , da štipendist oz. posoj i lo jemalec n i izdela l razreda oz. n i pravočasno oprav i l izpitov a l i da nc izpolnjuje d rug ih svoj ih šolskih obveznost i , m u komis i j a ustav i izplačevanje štipendije oz. poso­j i l a i n določi r ok , v katerem mora po predp is ih o šolanju naprav i t i izpite i n izpo ln i t i druge svoje šolske obveznost i . Ce štipendist oz. posoj i lo jemalec v danem roku ne izpo ln i teh obveznost i , se m u šti­pendi ja oz. posoj i lo ne izplačuje in se zahteva povra­čilo celotnega izplačanega zneska.

Prošnja za podelitev štipendije oz i roma posoj i la mora b i t i p ismena. Prošnji j c treba priložiti: — podroben življenjepis; — izjavo pros i l ca , da nc prejema štipendije a l i po­

soj i la drugje; — pot rd i l o o vp isu na šolo oz i roma fakulteto z na­

vedbo le tn ika oz. semestra ter stroke oz. odseka; — zadnje spričevalo oz. potrd i lo o uspešno oprav­

l j en ih i zp i t ih v zadnjem letu; — pot rd i lo o premoženjskem stanju i n številu dru­

žinskih članov ter potrd i lo o poprečnem meseč­nem dohodku staršev v zadnj ih 6 mesecih.

Po možnosti naj interesenti priložijo tudi mnenje študentske, mlad inske oz. družbenopolitične orga­nizacije.

Prošnja z a posoj i lo mora poleg navedenega vsebo­vat i še višino zaprošenega posoj i la in mesečnega obroka ter čas prejemanja.

V mejah pogojev razpisa imnjo prednost učenci in študenti z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši kand ida t i ter otroc i borcev N O V in žrtev fašistič­nega nasi l ja .

Prošnjo ko lkovano z 0,50 d inar ja , naj pros i l c i na­slovi jo na Temel jno izobraževalno skupnost K r a n j — komis i j a za štipendije in posoj i la — do 15. 8. 1968.

Vsa podrobnejša pojasnila za štipendije in posojila di»je referent za štipendije pri skupščini občine Kranj, soba št. 67/pritličje, telefon št. 22-621, interna 327.

K r a n j , dne 17. 7. 1968 Komisija

za štipendije hi posojila pri TIS Kranj

T A P E T N I Š T V O R A D O V L J I C A

vam strokovno in po konkurenčnih cenab

obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Po­lagamo vinas, topli pod, podolit , tehnolit . Izdeluje­mo in montiramo sobne in okenske zavese vseh vrst.

Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela.

Lastna zaloga najlon tapisom preprog.

iiiiiiiiiiiiiiimrniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi

V A B I M O V A S N A N E O B V E Z E N O G L E D N O V E S P E C I A L I Z I R A N E

P R O D A J A L N E OTROŠKEGA B L A G A

v Kranju na Titovem trgu 23 — v bivših prostorih lekarne.

B A B V Trgov ina je bogato za­

ložena izključno z otroškim blagom, opremo za do­jenčke, igračami, per i l om, p leteninami, lahko i n tež­ko konfekci jo , čevlji, postel jnino. N a voljo so vam izredno lepi in kva l i te tn i uvoženi otroški vozički.

Pričakuje vas trgovsko podjetje

KRANJ

Razpisna komis i j a osnovne šole Stanka M lakar j a Šenčur

razpisuje prosto delovno mesto

učitelja za razredni pouk za do­ločen čas (nadomeščanje v času bolezenskega dopu­sta — približno do 1. ja­nuarja 1969).

Rok pr i jave je 15 dn i od objave razpisa.

Razpisna komisija PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ

razpisuje delovno mesto

D I R E K T O R J A POGOJI:

1. V i s oka s t rokovna izobrazba i n 3-letna praksa v gledaliških pos l ih pok l i cn ih a l i večjih amatersk ih gledališčih.

2. Srednja s t rokovna izobrazba in 10-Ictna praksa v gledaliških posl ih pok l i cn ih a l i večjih amatersk ih gledališčih.

Vlogo z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Raz­pisna komisija Prešernovega gledališča Kranj, do 17. avgusta 1968.

I N P R O D A J A

t i

S L O V E H I i m e d n a r o d n i

X V I I I . G O R E N J S K I S E J E M o d 2 . d o 1 3 . V H 1 . 1 S 6 8

Z a v sa nakupe nudimo potrošniški kredi, do lO.OC OO Ndin brez porokov in pologa.

J E L O V I C A lesna industri ja Škofja Loka razpisuje

v petek, dne 9. avgusta 1968: za družbeni sek­tor ob 11. uri, za zasebni sektor ob 14. uri

j a v n o l i c i t a c i j o INVENTARJA:

i zk l i c . cena D i n 6.500 i zk l i c . cena D i n 8.000 i zk l i c . cena D i n 3.000 i zk l i c . cena D i n 4.000 i zk l i c . cena D i n 5.000

ZA PRODAJO O S N O V N I H S R E D S T E V I N DROBNEGA Dostavni avto znamke IMV-1250 K U R I R letnik 1963

(v nevoznem stanju) Osebni avto Zastava-Fiat 1500, letnik 1965 Elektrogenerator 120 K W p r i 1000 o/min. — 220, 380 V Signalna centrala za javl janje požarov znamke I S K R A Stroj za rogličenje z e lektromotor jem S E V E R 1.5 K W 7 elektromotorjev ( A E G 7,5 KVV/1435 — E L I N 7,5 KVV/2900 — R K 3,4 KVV/2850 AEG 0,65KW/1350 — S T O R H 7,5 KW/1420 — E L I N 1,5 kW/1410 — S T E M A G 2,2 KVV/2900) Ročni električni poravna ln i strojček — ročni električni v ib ra to rsk i b rus i l n i strojček — ročna električna krožna žaga — 2 ročni dvigal i — loščilec par ­keta — vent i lator z idn i TI-BA/1400 — 2 štedilnika Gorenje — 2 stenski u r i — 8 stolov (a lumini j ) — 3 telefonski aparat i — 5 zvočnikov za radio in drugo.

INFORMACIJE TEL . 85336.

Ogled predmetov je mogoč pred javno prodajo od 5. 8. 1968 dalje vsak dan med 11. in 14. uro na obratu I podjetja Jelovica.

• • H H H K : '

•̂•tllltllllltin im |]nia !lIIII1Ifll!IJM;ill!:illIliMI11M?MII]flllilllIlliIt?3?I3f(I!11IM19:̂ illi£I£:illli:iI'iJ!_

— insekt ic id s h i t r im delovanjem

— uničuje muhe, komarje, ose, molje in druge insekte

— zanesl j iv in razen tega še par fum i ran

— najboljši pri jatel j v vsakem gospodinjstvu

proizvaja Radonja Sisak s

uiiiiiiiiiiiiii Ii I I I I | I l i a | | a i l | I I 1 I I I | a | | | a i a | E I I | | | | | | | | | a t l K 1 | | | | | I v l | | a | i | | l t i | | 1 | | | | a | £ i l | | i i i | | | | | i a i V l £ | | E. | r | I l t--

" • . B i M i i i i r i i i i i i i i i i i i i i i i i B i i g i i i i i i i i

Podjetje

< 0 > Sarajevo Poslovalnica K r a n j

!«s!!;:s:::«.S;«

o b v e š č a c e n j e n e k u p c e da bo v času Gorenjskega sejma

nudilo 5 % popust na vseh svojih izdelkih ter takoj

odobravalo kredit brez porokov in brez ob­

veznega začet­nega pologa.

Svet osnovne šole MATIJA V A L J A V E C PREDDVOR

razp su'e prosta delovna mesta za določen delovni čas enega leta: — učitelja za slovenščino

in nemščino — učitelja za glasbeni

pouk Rok pri jave je 15 dn i po objavi razpisa. Nastop službe 1. 9. 1968.

N A G R A D N A ' -f:"

P R O D A J A

P R A L N I H ,

S T R O J E V G O R E N J E

V šPECERIJI B L E D

TN M A R K E T U BOHINJSKA BISTRICA

^ U P c i, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje

S - C T E L e J ^ L S . 'Mlir.nl.. * .i.TT1

e«0ibno.pranje ' l l l ' po t f t v : in i i

Pra ln i stroj »GORENJE«, k i zadovol j i z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program:

— 20 brezplačnih potovanj na Havaje — 10 brezplačnih potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju

Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter

za letovanja v Ve lenju bodo izžrebani tudi kupc i drug ih

izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta

1968!

V s a obvesti la lahko dobite v vaši t rgov in i !

Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1988

M AGA J SI SAM

I BO POMAGAL

kvaliteta d e l u x e

d)

U N I O R

ORODJE ZA VSAK DOM TUDI V VAŠI TRGOVINI

K O V A Š K A I N D U S T R I J A ZREČE

»Gorenjska opekarna«

D V O R S K A V A S p. Begun j e na G o r e n j s k e m

r a z g l a š a prosto delovno mesto strojnega ključavničarja za vzdrževanje opekarskih strojev in drugih naprav.

Pogoji: 1. kva l i f i c i ran i delavec s petletno prakso

v s t r ok i . 2. 3 mesece po izkusno delo. 3. Nastop takoj a l i po dogovoru. 4. Osebni dohodk i po p r a v i l n i k u .

Pismene ponudbe do 15. 8. 1968 z življenjepisom in. navedbo dosedanj ih zaposlitev.

GLAS * 22 STRAN S U H U I A —

Pulj 1968 — festival jugoslovanskega filma

Živo srebro leze počasi navzgor štirje filmi, ki smo jih videli od ponedeljka do srede,

simbolično nakazujejo, da se je v festivalsko vzdušje naselil nekakšen mir. Zlate stene, plaža v neposredni bližini Pulja, kamor zahaja večina fotografov, ki iščejo v svojih objektivih obraze, pa tudi telesa, jugoslovanskih filmskih zvezd, novi­narjev, kritikov in vseh mogočih gostov festivala, so se skoraj izpraznile. Nekateri so odšli, po otvoritvi in prvih filmih domov, drugi so našli prostor v senci. V uradnem programu festivala, pa ni moč najti vznemiri j ive j ših dogodkov in pri­reditev. Zatišje, pravijo zlobni opazovalci, napoveduje vihar. Morda viharja ne bo, gotovo pa je, da bo festival pustil v prihodnji jugoslovansi filmsko produktivni sezoni močno sled.

Sicer pa festival ima takš­no nalogo.

Zd ravko Velimirović, reži­ser, p rav i , da se vedno po fest ivalu odloči, da v Pul j ne gre več- No , k l jub temu pa se na slednjem fest ivalu jopet pojavi lepo počesan in j v t emni ob lek i na terasi i hotela Riv iere , k jer sreča | vse tiste, k i so se prav tako | odločili po pretek lem festi­va lu .

T u d i brez prep i rov ne gre. Producentska hiša iz Skop ja V a r d a r f i lm je fest iva lski ži­r i j i , k i je v uradn i fest iva lski p rog ram vključila le Make­donsko krvavo svatbo, tako zelo zamer i la , da je ne bo več na festival. Srž spora, prav i jo v V a r d a r f i lmu , je v tem, da z en im s a m i m f i l ­m o m v prog ramu n i dostoj­no pr ikazana celotna make­donska f i lmska pro izvodnja . Na j bo tako a l i drugače, težko ver jamemo, da make­donsk ih f i lmov v nasled­n jem letu ne bo na festival. S leherna žirija je zmot l j i va in tud i ta, k i je letos izbi­ra la f i lme, je lahko naredi la napako .

Arena pa je po lna večer za večerom. Tisoče l jud i se zgr in ja p ro t i areni po o sm i zvečer, pa naj bodo f i lm i do­b r i a l i s labi , naj obetajo imena režiserjev zanimiv , a l i nezanimiv večer. Pu l j ska pub­l i k a je brez pr imere. Ve r j eL no b i k j e rko l i drugje težko našli takšno pub l iko .

V ponedeljek zvečer so gle­dalc i , predvsem t i s t i , k i so zbran i nad ložami, kjer sede gostje festivala i n nov inar j i , ob f i lmu B r a m k a Ivandc negodovali . F i l m Gravitacija, k i ga je debitant B r a n k o Ivanda posnel za Jad ran f i lm , ima podnaslov — fan­tastična mladost u radn ika B o r i s a Horva ta . Bo r i s Hor ­vat, sin uradn ika , k i je delal v bank i i n je zdaj upokojen, sc prav tako zaposl i v b a n k i Najde si dekle, ta z n j im za­nosi in Bor i s Horvat sc po­roči. Potlej oče umre . Odslej hodi Bo r i s z ženo, hčerko i n p s u kom, na sprehode po po. po ld .mskcm počitku. Njego, vo življenje bo na las podob, no t istemu življenju, k i ga j c živel njegov oče. — V ta okv i r je Ivanda vpletel ne­kaj zan imiv ih domis l i c , do­dal zanimiv, moderen način pr ipoved i in se estetsko po­igraval s kamero . Prob lem, k i ga obravnava Ivanda, je pa zgolj nakazan. Lahkot ­nost, s katero gleda rta Bo­

risa Horva ta , spomin ja neko. l i ko na češko f i lmsko šolo.

T u d i drug i f i lm Nasprotja, M i l e n k a štrbca, n i med gle. da lc i našel pravega odziva. Štrbca zan ima človek, k i je sodeloval v N O B , sodeloval z vsemi svo j imi močmi v prv ih dneh povojne izgrad­nje na vasi , se p r i delu po­nesrečil in ostal inva l id . No­vinar, sodelavec televizije, je tega človeka našel dvajset let po vo jn i v nemogočih so. c ia ln ih razmerah. Ob jav i l je njegov p r imer in s i s tem nakopa l vrsto težav. — K l j u b angažiranosti, pr i zadetemu ustvarjalčevemu odnosu in mestoma pron ic l j i v cm opa. zovalnem duhu režiserja, ostane štrbčev f i lm neza­ključen. Raznoroden je v dramaturški s t ruk tu r i . M i l en . k u Štrbcu se pač pozna, da je posnel vrsto dokumentar . n i h f i lmov. Dokumenta rn i način je ohran i l tud i v celo­večernem f i l m u in tu je Štrbac naprav i l napako.

Kosmat f i lm je pr ipe l ja l v areno Volka s Prokletij. Režiser M i o m i r S tamcnko . vič, pa četudi tega n i hotel, je posnel nekakšen vvestern. Posamezni p r i z o r i se v res­n ic i zdi jo, kot da j i h je Stamcnkovič prekop i ra l s f i lmskega t r aku kakšnega ameriškega vvesterna. Akc i j i je Stamcnkovič dodal neko­l i k o melodramatičnih akcen­tov, vse .skupaj pobarva l z odlično glasbo in v glavni vlogi zasedel L jubo Tadiea. Delež slednjega pa je tudi v celotnem f i lmu naj pome mb. nejši.

D jord jc Kadijevič, lan i je v areni pokaza l gledalcem

svoj f i lm Praznik, to pot na­daljuje tam, kjer je pretek­lo leto končal. Ideologija se je umakn i l a človeku, prepro . s temu kmetu , k i se znajde sam sredi vojne, Cetnikov, Nemcev in part izanov. Pohod, takšen je naslov njegovemu f i lmu , n i pohod množic, po­hod skromnega človeka je, k i se po t ika iz kra ja v kraj s svo j im teličkom. Pr i jate l ja sta, neločljiva, pa četudi b i mora l ta kmet, k i ga igra S lobodan Perovič, telička dat i nekajkrat par t i zanom, al i četnikom, k i potrebujejo hrane. Skupaj prebi jeta voj­no v ihro in prav ob koncu teliček, skr i t na nekem poko. pališču, od lakote pogine. Vo jne je konec, Čila, človek brez doma, pa odhaja po po­l ju sam, brez svojega pri ja­telja.

Fabu la je preprosta, celo neko l iko sent imentalna, pa vendar je Kadi jev icev f i lm vreden vse pozornost i . S im­bol izem, l inearna dramatur­gija, elementarnost človeko. v ih problemov sk r i t i h v ju ­naku C i l u , odlična kamera A. Petkoviča — vse to napove­duje morda celo kakšno nagrado. F i l m ni vreden le enodnevne pozornost i . Nema. ra bo najt i med Kadijevičcm in Pavlovičem, k i zavzema najvidnejše mesto med srb­s k i m i režiserji, celo vrsto skupn ih komponent. Pavlovič se obrača k sodobnemu člo­veku, Kadijevič sega v pre­teklost, obema pa jc skupna st iska junakov , razvejanih v času, k i ga morajo živeti.

M e d doslej v iden imi f i lmi b i prav gotovo že lahko našli nekatere nagrajence. Počaka: ti bo treba seveda do petka, ko bo festival zaključen. Dotlej pa se bo v areni znaš. lo še šest režiserjev s svo­j imi f i lm i , med n j im i M a k a . vejev z Nedolžnostjo brez zaščite in Ba ta Cengič z M a . l im i vo jak i , k i so naleteli na ugoden odziv p r i k r i t i k i na festivalu v Cannesu. Sončni k r i k Boštjana H ladn ika bomo videl i zadnj i večer

Božo Sprajc

Mnen ja o festivalu živojin Pavlovič: Nič me bolj ne vznemir ja

kot d i sk r im inac i j a dobrega f i lma, pa četudi gre za ka­kršnekoli razloge. N a letoš­njem festivalu sta ostala dva f i lma izven konkurence, k i b i prav gotovo sodi la v areno. V m i s l i h i m a m f i lme Miče Popovića in Miros lava Ant i -ča.

B r a n k o Ivanda (debitant) : Pul j izpolnjuje vse avant­

gardne zahteve sodobnega f i lma. Z d i se m i , da ima Pul j posebno mesto v jugoslovan­skem novem f i lmu . T a tre­nutek jugoslovanskega f i lma je buren, naslaja se na čas, v katerem živimo, iskren je in ustvar ja lno ofenziven. Do­ber in zanimiv f i lm danes lahko posname le močan emocionalni i n inte lektualn i ustvarjalec in takšnih je vr­sta na letošnjem fest ivalu.

Zdravko Velimirović: Leta in leta govor imo o ne­

smis lu festivala kakršen je. K l j u b temu, pa vztrajamo in ga težko pričakujemo.

Dušan Makavejev: V s i festival i na svetu so

manjši od našega. Preprosto utesnjeni so. Je še kje takš­na fest ivalska streha kot v Pul ju? Vsega je na pretek, zvezd, dežja in groma.

še nekaj : p latno v areni čudovito poveča sleherno laž.

Boštjan H l a d n i k : Pu l j je postal v svetu po­

jem za jugos lovanski f i lm in bi že zaradi tega bi lo povsem nepotrebno razmišljati, da se festival ukine. Ka j b i bilo potrebno in kaj ne? M a r j « v svetu kje kakšen festival, kjer je vse tako, kot bi si želeli? Torej Pul j ni nikakrš­na iz jema v svo j ih iska­n j ih . . .

Puriša Djordjevič: Pu l j jc imel pravico, da po­

stane in tud i ima pravico, da ostane festivalno mesto. Are­na postaja t r i buna sleherni večer, ko se v njej zbere dvanajst tisoč gledalcev. J e

še kje tako?

O k o l i arene Boštjan Hladnik ni preveč

zadovoljen, do bo njegov film prikazan v areni šele zadnji večer. Pravi, da ireb ne bi smel odločati o tem, kakšen bo vrstni red filmov. Večer bi moral biti uglašen, ne pa, da se znajdeta drug ob drugem filma, ki si niti za las nista sorodna. Morda ima celo prav, saj večina no-vinarjev svoja festivalska po­ročila tako sestavlja, da iz­haja iz primerjav obeh fil­mov, ki so prikazani v enem večeru v areni. Zgodi se. da takšne primerjave niso v ko­rist ne enemu, ne drugemu l'.lnui.

Dušan Stojanovič, docent beograjske Akademije za g'e-dališče, radio, film in tele­vizijo, to pot snema film. Seveda je producent in sne­malec sam. Film bo posnet

na osemmilimetrskem fil,rl\ skem traku, v glavni vlog* pa igra Živojin Pavlovič. P°"w

večini snema Stojanovič svoi film na Zlatih stenah, nekak­šnem puljskem Lidu. GlaV' ni prizori prikazujejo, sod&G

po tem kar smo videli. ŽtvO" j ina Pavloviča kako plava'* morju. Povsem gotovo pa le> da bo Stojanovič pokazal svoj film le redkim gledat' ccm. V areni ga prihodu!6

leto zagotovo ne bo.

Dušan Makavejev' ve, kal

kaj je reklama. Pred rcccF cijo hotela Riviera jc V vl' trinah razkazal vse rekvi~J[e' ki jih je doslej u porabi ia

A* pri svojem akrobatskem lu njegov junak filma DOLŽNOST BREZ ZASČ

TE, akrobat Dragoljub Ale" ksič.

Stanislava Pešlč v filmu Fadila Hadžica Tri ure za ljube/en

Gledalci v areni letos *j filmih manj negodujejo ' preteklo leto. Zgodi se ct\* da nekateri filmi nc iz~<-n'cl

nikakršnega negodovanja.

Največ reklame za J'1"1' sta si za festival naredila liserja, ki letos s svojimi / ^ mi sploh ne sodeluje"1

.' V ll*u

uradnem programu. * '

10 Bulajič je za Bitko na razobesil plakate •evesa. Aleksander ~

pa pušča v novim

retvi )>a dre trovič pa pušča v novi ^ akih predalih vrsto -v/' ,(,,„ podatkov o svojem '""'^ filmu Vozovi brez k°*e$'yjft ga prav te dni snema v vodini.

»Sicer pa mislim, da je treba Karfagino razdejati«

S tem s tavkom (po lat in­sko; Ceterum censeo Car tha-Sjnem esse delendam) je rimski državnik i n pisec zgo­dovine R iml janov K a t o n s ta ­r š i (Cato Marcus Por t ius , »4 - 149 pr . n . štetjem) za­ključil vsak svoj govor v se-Datu, ne glede na njegovo vsebino. B i l o je to v času Punskih vo jn , ko je Kar tag i -°a ogrožala r imsko gospost­vo in je s ta l H a n i b a l že pred V r at i mesta. R i m l j a n i pa se niso in niso mogl i odločiti za °dločilni boj — zato je s ta r i Katon dan za dnem, leto za fetom opozar ja l senat na ne­varnost, k i pre t i onstran mor . J a - — Končno, po dolg ih de­setletjih, so R i m l j a n i le ubo­gali že belolasega senatorja, ki Jih je talko vztrajno opomi-nJal, in 1. 146 pr . n . št. Ka r -jagino razdeja l i . T a k o teme­ljito, da so ravnico , na kate-

je stalo nekdaj cvetoče ve­lemesto, še celo p r eo ra l i . . .

Odtlej sloveči Katonov sta­vek rad uporab l ja s leherni g o r n i k a l i p isate l j , kadar j * 0 ^ vztrajno zagovarjat i ka-k<> misel a l i predlog.

In tako poskušam tudi sam Posnemati starega R i m l j a n a : l e t o za l e t om ( od zapisa do zapisa, govor im, pišem, pred­lagam, se vznemir jam. K a j t i 2 i n ni mogoče san i ra t i vpra­šanja Prešernovega gaja. Za "^Potrobno preureditev a l i ^orderni-zaeijo« kakega tr­govskega loka la v starem de-5 Kran ja , so takoj m i l i j o n i n a voljo - z a Prešernov gaj, * ' ^ n e p r i m e r n o važnejši za ^pnično ku l tu rno podobo j ^ 1 3 - pa n i t i pos luha n i , I * sele sredstev za njegovo P * ° ureditev, zavarovanje j ^ ^ v e d b o pietetnejšega reži-

vann fes

|C 'Pir joni

pol em lakom po-komerc i a l i z rm

« vse prevzel?

krat'S a l s t , n ° t e m ž c v e č " JJJj. zadnjikrat v G lasu od kal J e S o r ) 0 l c . Pa se nič JJJ* n ° spremeni. M o r d a je le v 0 r ; 8 ' a s Prešibak a l i pa go-

•m gluScem? In bo morda ti ga je ./rekel K r a ­

ke u a m Predsednik ropubl i -• b o ' J zalegcl?

TITOV OPOMIN 1 štirinajstimi let i je

T i to ob iska l b i l je tedaj tud i v

n i b i l ° V e m g a ' u - K a ž e ' d a

Ur.vi';, k ; , i zadovoljen z . " u i l v i i o

p reš c

j^namreč dne 14. avgusta di 0 t

n i c d drug im poročal tu-

(!i;\s Gorenjske

»P ton-,;

odhodom || Kranja

je predsednik obiskal tudi Prešernov gaj. Roko na srce, Kranjčani, in priznajmo, da ne bi bilo potrebno, da nas šele tovariš Tito opozori na preskromno urejen Prešer­nov grob. Prav gotovo ždi nagrobni spomenik preveč zapuščen, neopazen ob stezi.«

Sicer p a je K r a n j mora lno dolžan skrbet i za pros tor s Prešernovim grobom. K a j t i v 1. 1943 smo le s slovesno obvezo, da bomo čuvali in ne­govali pesnikovo gomi lo in nje oko l ico , preprečili ures­ničitev izamis l i o prenosu Prešernovih kos t i v V r b o , kjer b i po načrtu b i l postav­l jen v t a namen poseben mavzolej , ob pesnikovi ro js tn i hiši.

N a seji odbora za p r ip ravo vseslovenskih slovesnosti ob 100-letnice Prešernove smr t i , k i je b i l a 24. novembra 1948 p r i takra tnem republiškem skupščinskem predsedniku dr . Fe rdu K o z a k u , sc nam je pravzaprav v zadnjem h ipu posrečilo, d a smo prepre­čili selitev pesnikove gomile iz K r a n j a v V r b o . Tako smo zadržali najdragocenejše, ka r ima naše mesto. Za naše sta­lišče, k i je b i lo spiva ka r precej osamljeno, da ne sme­mo m o t i t i m i r u poetovega neizti ohnjenega srca, se je po daljši razprav i le ogrelo nukaj v i dn ih prešernoslov-cev, predvsem poko jn i dr. France Kidrič. Odločilna za umik predloga o p rekopu je b i la naša obveza: da bo K r a n j zvesto in dostojno skr­bel za gaj, kjer spita naša prva poeta France Prešeren in S imon Jenko.

Takrat sem na oni seji zasto­pal K r a n j . B i l sem sam — a imel sem dovolj žara in po­guma, da sem uspel — čerav­no sprva sam prot i vsem. A l i naj danes, ko v i d i m k a ­ko veter odnaša vse moje be­sede in predloge, obžalujem to svoje dejanje? In svoje Obljube v imenu Prešernove­ga K r a n j a . . .

KAJ STORITT V Glasu od prejšnje sobo­

te sem se obvezal, da b o m še enkra t nakaza l , to pot bolj konkre tno razrešitev nekater ih vprašanj v zvezi z ureditvijo in režimom v P r e šernovem gaju.

Vsekakor nam nc gre za kako t rmoglavi jenje. Vemo za realne možnosti, saj je pe­rečih k u l t u r n i h potreb dan za dnem več in več. In ker jc čas tak ( s i zamis l imo dvo­je rešitev: prvo, prov izorno,

!••,51 • I B H B 5 B 1

k i ne bo terjala nobenih znatn ih mater ia ln ih sredstev, pač pa le nekaj dobre volje pok l i can ih j avn ih služb i n d isc ip l ino obiskovalcev gaja.

D a pa ne b i b i l i t i pred­logi snet zapisani le v pesek na dnu rečne struge, k i jo k m a l u zalije voda pozabe, j i h bom razvrst i l pod zapo-vrstne številke, pa čeprav to n i simpatično, jasno pa je le.

1. Prešernov gaj se mora takoj razglasiti za javni park, ki se čez noč zapira (zakle­pa). — To ne b i b i lo nič no­vega in nič hudega, tako je po vsem svetu, kjer žele nek park, k i ni zabavnega znača­ja , obvarovati pred nočnimi z l ikovc i in skrun i te l j i . Pre­šernov gaj pa prav gotovo n i zabavnega značaja! Perspek­tivno bo postal sčasoma na­še Navje, kjer bomo hran i l i spomenike vseh gorenjsk ih velmož. Prej a l i slej bo tu tud i lapidar i j (odprto raz­stavišče s tar ih i zkopan in , spomenikov p last ik in relie­fov).

2. Obe vhodni vrati je tre­ba popraviti in usposobiti za zapiranje.

3. Tudi ob vhod s Partizan­ske ceste je treba pritrditi ploščo z napisom, da je Pre­šernov gaj kulturni spome­nik pod zaščito občine Kranj ( tako kot je ob vhodu i z Gregorčičeve ulice že sedaj).

4. K obema vhodoma je treba pritrditi prometni znak, da je sleherna vožnja B O gaju prepovedana. Zdaj

j e kolesarjenje (in celo vož­nja z mopedi ) v gaju vsako­dneven pojav.

5. K obema vhodoma je treba postaviti tudi tabli z razločnim besedilom: da je treba odpadke metati v koše (k i j i h sedaj seveda n ik jer ni) ne pa po tleh; da je tre­ba varovati nasade, da v par­ku ni dovol jeno huronsko di'v janje; da so spomeniki kulturnega in zgodovinskega pomena in da je sleherno poškodovanje in mazanje strogo kaznivo. In še kako podobno svarilo in opomin.

6. Tudi vprašanje klopi je pereče: c i v i l i z i ran i l judje se. de na klopeh tako, da imajo noge na tleh, na naslonjalo pa se naslonijo. Sedanj i b rum-n i ob iskova lc i Prešernovega gaja pa sede na nas lonja l ih , noge pa imajo na sedežni de­s k i . — K e r ne kaže stat i za vsak im in paz i t i , kako sedi — zato predlagam odstrani­tev naslonjal! 2a l ne gre dru­gače.

7. Na nerednosti podnevi in ponoči naj bi paziii miličniki z občasnimi kontrolnimi ob­hodi, če miličnikov res ni zadosti, tedaj bo pač treba misl'ti na uvedbo mestnih stražnikov — seveda bi t i mora l i b i t i un i f o rm i ran i energični možje, n ikako r pa ne neki ostarel i in bo ln i upo­kojenci v c i v i lu . Horde po­d iv jan ih vandalov, k i se več­krat mude v gaju, so gluhe za s leherni umestn i opomin kulturnejših sprehajalcev. N i ­so redke opazke, k i j i h sliši dobrohoteči občan, če samo­inic iat ivno posvar i d iv jake. N a v l judno svar i lo dobi su­rov odgovor: »Kaj vas briga« a l i »Gobec drž i n naprej pejt« a l i »Šuti, šta se te to tiče« in podobno. Je že tako, da ima grobi jan rešpekt le pred pendrekom. Bol je b i se­veda bi lo , če b i lepa beseda našla tudi lep odmev.

8. Nasade v Prešernovem gaju oskrbujejo sedaj poklic­ni vrtnarji. Imam pa občutek ( in z menoj številni obisko­valc i gaja), da bi se nasade, ki so sedaj revni in nedomi-

selni, le dalo obogatiti in po­pestriti. V i d e l sem grobove ve l i k ih mož v tu j in i . K o l i k o lepote in l jubezni odsevajo nasadi na tamkajšnjih slav­n i h grobeh! — Razredčiti bi bilo že treba tudi pregosto drevje. Posebno prekošate ciprese, k i smo j i h pred l e t i (ko smo spremin ja l i nekda­nje pokopališče v park) p u ­st i l i zato, da prostor ne bi b i l preprazen. R e k l i smo: k o bodo mlade breze, k i smo j i h tedaj zasadi l i , zrasle, bomo ciprese (k i so zdaj prava p o -tuha: smetišča in skrivališča) ods t ran i l i . T a k o b i d o b i l i prosojen brezov gaj brez t i ­s t ih črnih, pokopaliških c i ­pres. — No , odtlej je m in i l o že čez 20 let — ciprese pa se še vedno bohoti jo med že od­ras l im i brezami .

9. Zelo pereče je tudi vpra­šanje konservacije nagrobni­kov obeh pesnikov. Pa tudi ustrezna zimska zaščita. — To delo b i predstavl jalo s icer določen strošek, toda drago­cena ku l tu rna spomenika bi b i la le ohranjena še za p r i ­hodnje stoletje. Zob časa namreč ne čaka, p r i obeh spomenik ih je kamen že ne­varno načet i n pričenja p rh -neti . — Seveda pa je treba takoj tudi popraviti kameni­to stopnišče pred Prešerno­vim grobom in tlakovano stezo do Jenkovega nagrob­nika.

10. Lepo bi bilo, če bi so­sedje, ki imajo to čast, da imajo svoje hiše v neposred­ni bližini Prešernovega gaja, če že ne žele osebno interve­nirati, vsaj telefonično obve­stili varnostne organe na ne­rede in divjanja v gaju, ki jih lahko uzre že s svojih oken. — Ugovor, češ, kaj me to br iga, pa ni dost i daleč od mentalitete nekulturnežev, k i gaj skrun i jo . Prešernov gaj nas mora vse br igat i , če smo m u neposredni sosedje, pa še to l iko bo l j !

O končni, definitivnejši ured i tv i gaja pa prihodnjič.

Črtomir Zoreč

Predsednik Tito s soprogo Jovanko 1. 1954 ob Prešernovem grobu

Kramljanje z udeleženci Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki

Mojstr i barv, mojstri l ikov Ozke ulice, oboki, klanci in jarki v starem mestnem sre­

dišču Škofje Loke so sicer privlačni za turiste in ljubitelje starin, toda razgreti spaček, ki je minulo sredo po njih gu-gaje prevažal dva prepotena reporterja, očitno nima smisla za te stvari. Kašlja! je in kihal in tako po svoje protestiral proti čudnemu šoferjevemu ravnanju. S kolegom sva namreč Že dvakrat zapored prekrižarila mesto podolgem in počez, a zaman. Iskala sva slikarje — udeležence Groharjeve slikar, ske kolonije. Toda laže bi bilo najti iglo v kopici sena kot pa umetnika, ki se, iščoč primernih motivov za svoj čopič, zateče v kdo ve katerega od neštetih kotičkov tisočletne Škofje Loke.

»Vidiš koga?« sem nestrp­no vprašal lo toreporter ja , ko sva tretjič zavij ugala med sivkaste zidove zgradb. Od-kJmal je. Zdelo se je že, da z reportažo ne bo nič i n bo treba poskus i t i srečo kdaj drugič. Toda star pregovor K d o r išče, ta najde se je tu-

Ida Cr i ' i i V f .Hemec

d i tokrat uresničil. N a k l a n ­cu , k i povezuje Spodn j i t rg z mestom, v senci mogočnega cerkvenega zvon ika sta sede­l a zakonca Remec. Nekaj otrok se je motov i l i l o tam oko l i in j i m a škililo prek ra­men v nastajajoči s l i k i . Umetn ika smo za kratek čas zmot i l i .

»V Škofji L o k i sem letos prvič. Čudovita je!« je o svo­j i h v t i s ih spregovori la mlada akademska s l ikarka Ida Uriš nik-Rcmec. »Toliko najrazlič­nejših motivov, čisto drugač­n ih , bolj bogat ih od t is t ih v Iz lakah sc zlepa ne najde v enem samem kra ju . Človek kar težko i zb i ra med njimi.«

S l i k a r k a men i , d a sta za delo na terenu najpr imer­nejša akvarel in gvaš, sicer pa sama dosti s l ika tudi z o l jem. Še posnetek, dva in pos l tu iU smo se, kajt i zvonik na Iclini s l i k i jc čakal, d a ga vešča roka izdela do konca.

Mariborčan Marjan Remec se skoraj n ikdar ne loči od svoje žene. Skupaj sta štu­d i ra la , končala šolo in sedaj tudi s l ikata skupaj . Vprašal sem ga, v čem je po njego­vem pomen s l i ka r sk ih kolo­n i j .

»Gre v glavnem za dve važ­ni s t var i , k i j i h ume tn iku omogoči delo v ko lon i j i : pr­vič je to možnost, da s l i ka r -j i , s i ; c i osaml jen i iit zapiti po

svoj ih ateljej ih, pr idemo sku­paj, izmenjamo izkušnje, se spoznavamo i n sklepamo pr i ­jatel jstva; druga prednost takšnega dela je neposredni st ik med ume tn ikom i n l jud­mi , človek, k i v id i nekoga p r i s l ikan ju , k i v id i s l iko , kako nastaja, bo kasneje v galerji vel iko bolj pr izadeto opazo­val razstavljeno umetnino. In v Škofji L o k i preb iva lc i niso malodušni do nas. Ve­seli me, kadar sc mimoidoči ustavi , koment i ra in k r i t i z i ­ra . Pomembno je, da ljudje spoznajo naše delo in vidi jo, da s l ikanje ni noben hob i , temveč hudo naporen posel.«

Remec na terenu ustvar ja le bežne hitre zapise stvar i . Men i , da je p r i takšni ob i l i c i motivov treba zbrat i čimveč gradiva. Potem bo izdelke do­ma v ateljeju »izpili!« in ne­katere izmed n j ih nariše tu­d i v o l ju .

Predolgo že sva s fotorc-porter jem zadrževala umetni­ka . Zahval i la sva se m u in zopet je pri je l za čopič. Na ju pa je spaček odnesel po k lan­cu navzgor p ro t i g radu. Gra jsk i vrt , k i s i je od ne­davnega direndaja ob izseljen­skem p i k n i k u že docela opo­mogel, j e le prelep, da ne b i pr i vab i l tudi kakšnega s l ikar­ja . In res sva na jas i p red Š kopar j evo hišo uzr la viso­ko postavo akademske s l ikar ­ke M i l e Djokič, gostje iz Beograda. K l j u b pap i r j em, k i j i h je nos i la pod pazduho ter k l jub svinčnikom v rokah , je bolj spominja la na elegantno tur is tko kot pa na s l i ka rko , k i se ogleduje za mot iv i . Sed­l i smo na bližnjo k lopco i n , čudno, tud i Beograjčanka je najprej spregovori la o me­stu. —

»Loka je resnično krasna . Več let bi lahko živela tu , p a m i verjetno še ne b i zmanj­kalo snovi za sl ikanje. K o l i ­ko mot ivov ! K o l i k o častitlji­v ih zgradb, k i se j i h drži pa­tina stolet i j ! Posebno pa me privlačijo obok i , ozke ul ice, mas ivn i vhodi , okna.. . «

Umetn ica je doslej mnogo­krat s l i ka la v razn ih pr imor ­sk ih k ra j ih , zato j i pomeni Škofja L o k a pr i je tno spre­membo. T r d i , da je tod svet­loba vsak ih nekaj minut dru­gačna, da se vse sprot i spre­min ja .

»Ni čudno, da so tu ustvar­j a l i impresionisti.«

Djokičeva na terenu riše s svinčnikom, le včasih naredi kakšen gvaš. »Zato, da b i v tem k ra tkem času zajela čim­več,« prav i sama. Doma bo potem vse stvar i prenesla na platna.

»Če bo čas, p r i dem drugo leto. P r i vas jc resnično pr i ­jetno. N ik j e r še nisem nale­tela na tolikšno pozornost organizatorjev in predstavni­kov ob last i . T u d i l judje so m i všeč, z last i o t roc i . Tako zvedavi so, vse bi rad i zve­del i , i n to je dobio.«

Še več nam je povedala pr i ­jazna sogovornica — o sebi, o svo j ih v t is ih in o svojem delu. Vsega ni moč zapisat i . B l i z u enajste je b i lo , ko smo se pos lov i l i . S l i ka rke vroče sonce n i moglo preg i i f t i . Raz­grn i la je pap i r i n r isala . . .

Marjan Remec

Mila Djokič

^ Potem pa so sc začele te­žave. N i t i enega od preostalih udeležencev Groharjeve sli" karske koloni je ni bi lo vcČ mogoče najt i . Ko t da b i vse pogol tn i l dan, svetal 1* vroe_ kako r se za avgust spo­dobi . Le kam so sc zatekli? K sreči nama jc nekdo izdali da mlad i F ranc i Novine * z

Godešiča ta dan sl ika k a r

doma v ateljeju. Umetn ik j * nenapovedana gosta prijazno sprejel. Sedl i smo v udobn* na-.laiijaee sredi ateljeja, sr­ka l i odlično domače žgafljjj in sc pogovarjal i . P latna vseh ve l ikost i , dokončana in nedo­končana, šop raznoličnih čo-pičev v zamazanem kazarcU. Od v i /ena paleta, gozd sU ' k l e ' nic na mi z i i n vonj p> b *? vah ter terpent inu — vat 1 0

je pr ipomog lo k pristnem« vzdušju.

»Vesel sem, aa so letos sodelovanju k ko lon i j i p o v a * bili tudi s l ikarje — dom«** ne. Takšno delo mi zelo uU 8 ' j a in m i s l im , da je koriš" 1 0

za vsakega umetnika,« P 0* vedal naš gostitel j .

Novine je mlad sl ikar, ^ sc Šele uveljavl ja. Po s ' ' * a

v ateljeju sodeč je • l U l k 0 ^ ° ! ber f igurant in kraj inar. ' d i sam prav i , da mu i - ° b °J jc zelo p r i s rcu . »Pravzap**j so t rud im nekako združit ' -dve sicer popolnoma r a 2 ~ j j usmer i tv i . Toda to jc želja kot realnost, saj s 0 . n

a

kai podobnega poskušal««^ brezuspešno, že mnogi P r

menoj.« S l i k a r meni , da r.\/'^'[°11^

vel iko zanimanje ^ o m , »?*p za s l ikarsko koloni jo V** pripišemo l i kovn im vdXt.tf. vam v galer i j i Loškega » K žeja, k i so v zadnj ih treh

j .(. JAUIII lA.:oit\ o** 31 itn I

Franci Novine

tih postale najbolj ob iskova­l a ku l turna pr iredi tev škofje Loke.

V pri jetnem k ram l j an ju je kot b i t reni l m i n i l a ura . Mož­nost, da se ta dan seznani­j o še s kom od umetnikov', je še obstajala; treba b i b i l o stopiti v restavraci jo K r o n a v Škofji L o k i , k jer sc nasta­njeni udeleženci koloni je in kjer se zberejo p r i kos i lu . ^ e s sva j ih našla tam. Alena Antonova, s l ikarka * C S S R . Je rade volje p r i v »lila v po­govor. Umetn ica b i va letos tretjič; v Jugoslav i j i . Ko leg : P rav i j 0 > da je odlična risar­ka, poleg s l ikanja pa se bav i WOi z graf iko.

»Čudoviti so vaši l judje, * e ] o l jubeznivi . P r i nas n i t a ^o. Bol j zaprt i so. držimo se vsak zase, Ne vem, zakaj , 'oda n u l i k a je prav očitna,«

1 Je zaupala. Škofj a L oka je lepo me­

k i ' Polno cvetja. In tam dobr ih C V e t j ' e ' s o t u d l W i e

A n , t 0 n 0 V a n a p r o s t e m h j t i

P a n j e m . K o t drug i dela

v glavnem gvaše in akvarele. V ateljeju pa s l ika z o l jem.

Še to bi rad zapisal , da po­govor n ikakor n i tekel tako gladko kot je tule zapisano. Sam ne znam n i t i besedice češko in tud i nihče od nav­zočih ni prav doma v tem jez iku . Toda s skupn im i moč­m i smo se le nekako spora­zumel i . Vse se je še kar sreč­no iz teklo . ,

Zadnjega sogovornika vam ne bom posebej predstavl ja l . Vsakdo , k i bere Pavl iho, poz­na Jureta C ih lar ja , znanega kar ika tur i s ta . Že sedem let zabava bralce s svo j imi m o j ­s t rov inami . Manj pa je znan kot umetn ik (čeprav to n i prava opredelitev, saj Jure meni , da je tudi kar ika tura umetnost ) .

»Sem prot i ozkemu ločeva­nju l ikovne dejavnosti , k i ga zagovarjajo nekater i in po katerem naj b i b i l nekdo a l : kar ika tur i s t a l i s l ikar a l i pa k ipar . M i s l i m , da se to da združiti«

C i h l a r je še študent in se

A k ' n a Antonova

Jure Cihlar

daj prvič sodeluje v kak i ko­loni j i . »Zelo sem hvaležen or­ganizatorjem, ker so me po­vabi l i . Men im, da bo delo v ko lon i j i zelo kor i s t i l o mo­j i m s l i ka r sk im prizadeva­njem. Ta način uemtniškega delovanja nedvomno pomeni udarec ind iv idualnemu, zapi­temu s l ikan ju v ateljejih.«

Potem se je povrni l h kari ka tu r i . Prav i , da p r i njej stre­m i za nov imi l i kovn imi ltV| [1 {etami in išče nove izrazne možnosti. Na koncu sem bra datega Pavlihovega sodelavca zaprosi l za kako kar ika turo . Ustregel m i je in jo nar i sa l . Vam je všeč?

Predstavi l i smo vam šest udeležencev letošnje Groha i leve s l ikarske koloni je. O drugih petih ume tn ik ih , k i tudi delajo v Škot ji L o k i , smo pisal i že lani . Le-ti nam­reč na pr i red i t v i sodelujejo že drugič.

Tekst: Igor Guzclj Slike: F. Perdan

V mestni hiši v Kranju razstavlja svoja dela Joža Horvat-Daki. Razstava bo odprta do 8. avg.

V galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavlja slikar in grafik Bogdan Borčič. Razstava njego­vih 25 del bo odprta do 11. avgusta

Sodelovanje muzeja z gospodarstvom Marsikateri ljubitelj umet­

nosti je bil prijetno presene­čen, ko je v soboto gledal na slovenskem televizijskem dnevniku posnetek iz Gorenj­skega muzeja. Direktor to­varne Sava je namreč izročil Gorenjskemu muzeju umetni­ško sliko Poklon treh kra­ljev, delo Laverjeve šole iz prve polovice devetnajstega stoletja.

S tem se začenja v slo­venskem muzejskem dogaja­nju novo obdobje. Podobno sodelovanje podjetij in kul­turnih institucij nI neznano v drugih deželah, pri nas pa je dala pobudo za to lju­bljanska TV. Seveda so to šele skromni začetki, čeprav je nekaj podobnega organizi­ral že škofjeloški muzej. Skopa denarna sredstvi, ki

jih imajo muzeji, ne zado­ščajo za odkup umetnin, zato naj bi pri odkupih sodelova­la podjetja. Ta bi umetnine darovala muzeju, obenem pa bi bila to za podjetje tudi stalna reklama. Vsi darovani primerki so namreč označeni s posebnim napisom, ki po­ve, kdo je darovalec.

Gorenjski muzej namerava odkupiti umetniška dela za stalno zbirko del iz NOB. Odkup novejših umetniških del s to tematiko je vezan seveda na odkup pri umetni-kih samih. Muzej za to nima dovolj denarja, zato tudi tu računajo na pomoč podjetij.

L. M.

CENJENI POTROŠNIKI! Odprli smo novo maloprodajno trgovino z živili v Poljanah. Odprta je vsak delovnik od 6.30 do 18.30 ure.

ZA OBISK SE PRIPOROČA KMETIJSKA Z A D R U G A ŠKOFJA LOKA

Nagradna križanka

SOBOTA — 3. avgusta 1968

Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 i n 24 u r i ter r a ­di jsk i dnevnik ob 19.30 u r i . Ob nedeljah po ob 6.05., 7, 9-, 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 24. uri ter r ad i j sk i dnevnik ob 19.30 u r i .

S O B O T A — 3. avgusta

8.08 Glasbena mat ine ja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena prav l j i ca — 9.30 . Cez travnike zelene — 9.50 j Naš avtostop — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični na­potki za tuje goste — 12.00 . Na današnji dan — 12.10 Pe- j sem planin - simfonična pe­snitev — 12.30 K m e t i j s k i na­sveti — 12.40 Medžimurske narodne pesmi — 13.30 Pripo­ročajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodi j — 14.55 Kred i tna banka in hran i ln i ­ca L jub l jana — 15.20 Glasbe­ni intermezzo — 15.45 Lite-r a r n L sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v k ino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktua lnost i doma in po svetu — 18.15 Pravkar pr i ­spelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 L a h k o noč, otro­ci — 19.15 Goda la v r i t m u — 19.25 Pet minut za E P - 20.00 Sobotni večer z napovedoval­cem Radom Cas l om — 20.30 Zabavna rad i j ska igra — 21.30 Iz fonoteke rad ia Ko ­per — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo •> plesom v nov i teden

Drugi program 14.10 Revi ja tu j ih popevk —

15.00 Zvoki s tekočega t raku

— 20.05 Počitniški kažipot — 20.20 Z melodi jami križem svet — 21.20 Opern i k . t — 22.30 Skladate l j i - v i r tuoz i

D rug i p rog ram 9.35 Nede l jska srečanja —

1135 Svetovna reportaža — 13.35 Za pr i jetno popoldne — 14.45 Odmevi z g o r a — 15.00 K a v a l i r z rožo - opera — 1S.25 Concert i grossi — 19.20 St ran i iz slovenske proze — 19.40 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja i n dognanja — 20.20 Glasbena sk r in j a — 21.20 Ve­černa nedel jska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komor ­nega zbora R T V L jub l j ana — 22.00 Mo j s t r i nove muz ike

P O N E D E L J E K — 5. avgusta

8.08 Glasbena mat ine ja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz a lbuma sk ladb za mlad ino — 9.30 Z operetnih odrov — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i Za tuje goste — 12.00 N a da­našnji dan — 12.10 Vedre skladbe iz r omansk ih dežel — 12.30 Kme t i j s k i nasveti — 12.40 Majhen koncert pihal­n i h orkestrov — 13.30 Pr ipo ­ročajo vam — 14.05 L a h k a glasba s Simfoničnim orke­strom R T V L jub l jana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravl ja jo — 14.55 Kredi t ­na banka in hran i ln i ca Ljub­ljana — 15.20 Glasbeni inter­mezzo — 15.40 Poje zbor Ja-cobus Ga l lus iz Kočevja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Opern i koncert — 18.00 A k t u ­alnosti doma in po svetu — 18.15 S igna l i — 18.35 M lad in ­ska oddaja Interna 469 — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 Minute s pevcem E d -v inom Fl iser jem — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Skup­ni program J R T — 22.10 Ra­d i ste j i h poslušali — 23.05 L i t e ra rn i nok turno

Drug i p rogram 14.10 V r i t m u današnjih

dni — 15.00 Izbral i smo vam — 20.05 Jazz na drugem pro­gramu — 21.20 Ve l i ka operna gledališča — 22.15 Večer p r i s lovenskih skladate l j ih —

T O R E K — 6. avgusta

L jub l j ana — 23.05 L i t e ra rn i nok turno

Drug i p rog ram 14.10 Popevke iz s tud ia 14 —15.00 Moza ik ve l ik ih or­

kestrov — 20.05 Svet in m i — 20.20 Vedno lepe melodi je — 21.20 Iz zborovskega opusa K a r l a Pahor ja — 21.40 Melo­di je Luc i jana Mar i j e Skr jan-ca — 22.00 Nočni koncert če­ške f i lharmoni je

S R E D A — 7. avgusta

8.08 Glasbena mat ine ja — 9.00 Pisan svet prav l j ic i n zgedb — 9.15 Počitniški po­zdravi — 9.30 Po l ure z orke­str i — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današ­nj i dan — 12.10 Iz češke glas­bene preteklosti — 12.30 Kme t i j s k i nasveti — 12.40 i Slovenske narodne pesmi — ! 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl jajo — 14.55 Kred i t - j na banka in hran i ln ica L j u ­bl jana — 15.20 Glasbeni in- | termezzo — 15.40 Poje moški zbor Lipa-Srcčko Kosove l iz Ajdovščine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 M l a d i n a sebi in vam — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 S pot i po domov in i — 18.45 Naš razgovor — 19.00 L a h k o noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet mi ­nut za E P — 20.00 Orfej :n Ev-r i d i ka - opera — 22.10 Za­plešite z nami — 23.05 Lite­rarn i nokturno

Drug i program 14.10 S popevkami po sve­

tu — 15.00 Orkes t r i tega ted­na — 20.05 Melodi je po po­šti — 21.20 Recital v io l in is ta Igorja Bczrodnega — 22.20 Za l jubitel je in poznavalce

P E T E K — 9. avgusta

8.08 Glasbena mat ine ja — 9.00 P i on i r sk i tednik — 9.30 I T r i k ra t deset — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični na­potk i za tuje goste — 12.03 N a današnji dan — 12.10 Koncer tna glasba po l jud­sk ih napevih i.n r i t m i h — 12.30 Kmeti ; ' , k i nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočaj a vam — 14.05 Melodi je R i charda R o d -gersa — 14.35 Naši poslušalci j čestitajo in pozaravl jajo — 1

14.55 K r e d i . n a banka in i hran i ln i ca L jub i ;ana ' — 15.20 Turistični napotk i — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo ma l i ansambl i — 1(\C0 Vsak dan za vas — 17.05 Človek i n zdravje — 17.15 Koncert po željah po­slušalcev — lo.OO Aktualno­st i doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 K u l t u r n i glo­bus — 19.00 L a h k o noč, otro­c i — 19.15 Minute s pevko Me tko Stok — 19.25 Pet mi ­nut za E P — 20.00 Koncer t zbora Dunajske akadem i j j — 20.30 Rev i ja s lovenskih pevcev i n ansamblov zabav­ne glasbe — 21.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 L i t e ra rn i nokturno

Drug i program 14.10 Naši pevci zabavne

glasbe — 15.00 Ob pr i j e tn ih meiodi jah — 20.05 Od premi­ere do premiere — 20.57 Ob pr i j e tn ih melodi jah — 21.20 Slovenske narodne v p r i r edb i Rada S imon i Ji j a — 21.40 Fran­coske glasbene m: mature — 22.00 Glasbeni dogodki B u ­dimpešte — 23.35 Sonata za k lav i r jn v io l ino

K i n o

N E D E L J A — 4. avgusta

6.00 Dobro ju t ro — 7.30 Za | kmeti jske proizvajalce — > 8.05 Rad i j ska igra za otroke , — 8.44 Skladbe za mlad ino , — 9.05 Naši poslušalci česti- i tajo in pozdravl jajo - I . — j 10.00 Se pomnite tovariši — ( 10.25 Pesmi borbe in dela — : 10.45 NedeL)ski mo/. uk le-P ih melodij — 11.00 Tur i s t i ­čni napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan -- 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.15 I/ operetnih par t i tur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Cez hr ib in dol — 14.30 Hu­moreska tega tedna — 14.45 Z ve l ik imi o rkes t r i . v tričctr-t inskem taktu — 15.05 Po ­poldne ob zab avni glasbi •— 16.00 Radi jska igra — 1631 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne •» 19.00 Lahko noč, otroc i — 19-15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 L i terarn i nokturno

8.08 Operna mat ine ja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Ka j pojo otroc i po svetu i n pr i nas — 9.30 Pol ure z or ­kestrom Rav M a r t i n — 10.15 Pr i vas doma — 11.00 Tur i -ristični napotki za tuje go- , ste — 12.00 N a današnji dan ! — 12.10 Pr i zor iz 2. dejanja opere Carmen — 12.30 Kme­t i jsk i nasveti — 12.40 Iz kra­ja v kra j — 13.30 Priporoča­jo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 K r e ­d i tna banka in hran i ln i ca L jubl jana — 15.20 Gla»>eni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra S im foM* čni orkester R T V L jub l jana — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18. iz naših stu­diov — 18.50 N a med narod ml i križpotjih — 19.00 Lah­ko noč, otroc i — 19.15 M inu ­te l pevcem Stanetom M a n -ejnijem — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Rad i j ska igra — 21.25 Parada popevk - 22.10 Glasbena . med ig ra — 22J5 S k u p n i program J R T - studio

ČETRTEK — 8. avgusta

8.08 Operna mat ine ja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspck i glasbenih -šol — 9.30 V p lan insk i koči — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva od lomka iz. H lapca Jerneja — 12.30 Kme t i j s k i nasveti — 12.40 P iha ln i orkestr i na k o n ­certnem odru — 13.30 Pripo­ročajo vam — 14.05 V r t i l j ak «1 .bavnih me lod i j — 15.20 Glasben: intermezzo — 15.40 Majhen rec i ta l k la r ine t i s ta Igorja K a r l i n a — 16.0J Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktua lnost i doma in po sve­tu — 18.15 Glasba in tur i zem — 19. L a h k o noč, otroc i — 19.15 Minute s pevcem La­dom Leskovar jem — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Če­trtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske 1 r ike — 21.40 Glas ­beni nokturno — 22.10 Ko­morno glasbeni večer — 23.05 L i t e rarn i nokturno —

Drug i program 14.10 Popevke za mlade —

15.00 Igramo za vas — 20 05 Okno v svet — 20.20 M . d mojstr i lahke glasbe — 21.20 Po sledeh nekdanj ih plenov — 22.00 R e q t e m

K r a n j C E N T E R 3. avgusta Iranc. ; tal i . barv.

C S f i lm B U F A L O B I L L , J U ­N A K D I V J E G A Z A H O D A ob 16., 18. in 20. u r i , premiera zahodnonemškej'a barv. C S f i lma N A S V I D E N J E N A M O D R E M M O R J U ob 22. u r i

4. avgusta franc.-ital i j . barv. C S f i lm B U F A L O B I L L , J U ­N A K D I V J E G A Z A H O D A , ob 15., 17. i n 19. u r i , premiera špan. barv. C S f i lma I Z G U B . U E N A ŽENA ob 21. u r i

5. avgusta špan. barv. V V f i lm I Z G U B L J E N A ŽENA ob 16., 18. in 20. u r i

6. avgusta špan. barv. V V f i lm I Z G U B L J E N A 2 E N A ob 16., 18. in 20. u r i

K r a n j STORŽIĆ I 3 avgusta špan.-l rane. i ta l i j . j barv. C S f i lm MOŽ IZ

I S T A M B U L A ob 18. u r i , pre­

miera i ta l i j . f i lma G O S P E I N G O S P O D J E ob 20. u r i

4. avgusta franc. barv. C S f i lm 0 3 S 117 v T O K I U ob 14. in 18. u r i , amer. barv . f i lm K R O G L A ZA Z L I K O V C A ob 16. u r i ( špan.-lranc. i t ^ l j . barv. CS f i lm MOŽ IZ I S T A M B U L A ob 20. ur i

5. avgusta franc-ital i j . barv. C S f i lm B U F A L O E I L L , J U ­N A K D I V J E G A Z A H O D A ob 16. i n 18. u r i , premiera am r . barv. f i lma B O B N I T A B L A ob 20. u r i

6. avgusta franc. barv. C S f i lm K R O G L A V S R C E ob 16. in 18. u r i , premiera amer . barv. f i lma R A J PO H A V A J ­S K O ob 20. u r i

Stražišče S V O B O D A 3. avgusta franc. barv. C S

f i lm O S S 117 v T O K I U ob 20. u r i

4. avgusta franc. barv. C S f i lm K R O G L A V S R C E ob 17. in 19. ur i

Cerk l je K R V A V E C 3. avgusta amer. barv. V V

f i lm S H A N E ob 20.30 4. avgusta amer. barv. V V

f i lm S H A N E ob 17. in 19. u r i K a m n i k D O M 3. avgusta angl. barv. V V

f i lm H E R O J I T E L E M A R K A ob 17.30 in 20. u r i

4. avgusta angl. barv. V V f i lm H E R O J I T E L E M A R K A ob 15., 17.30 in 20. u r i .

K a m n i k DL P L J I C A 3. avgusta amer. f i lm N \ -

P R E D O V A . M J E V Z A L E D J U ob 20. u r i

4. avgusta amer. f i lm NA­P R E D O V A N J E V Z A L E D J U ob 15., 17. in 19. u r i

Škof ju L o k a S O R A 3. avgusta amer. barv. f i lm

M A R N I E ob 18. in 20.30 4. avgusta amer. barv. t i l m

M A R N I E ob 17. in 20. u r i 6. avgusta italij.-nemški

barv. CS f i lm T R I J E N E ­USTRAŠENI ob 20. u r i

Jesenice R A D I O 3. — 4. avgusta ameriški

f i lm A T T A C K 6. avgusta i ta l i j . b a n - . C S

f i lm B R A K A L E O N i O V A V O J ­S K A

Jesenice PLAVŽ 3. — 4. avgusta i ta l i j . barv.

C S f i lm B R A K A L E O N O V A V O J S K A

5. — 6. avgusta ameriški f i lm A T T A C K

Žirovnica 4. avgusta angl. barv. C S

f i lm Z L O M L J E N A K R I L A Dovje — Mojs t rana 3. avgusta jugosl. barv.

f i lm K A M P O DEŽJU? 4. avgusta jugosl . barv .

f i lm B R A T DR . H O M E R J A K r a n j s k a gora 3. avgusta angl. barv. C S

f i lm Z L O M L J E N A K R I L A 4. avgusta jugosl. f i lm KO­

R A K I S K O Z I M E G L O

\

I \

Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagraeT, in sicer:

1. nagrada 100 N d inar je* 2.—3. nagrada 50 N dinarjev 4—10 nagrada 30 N dinarjev Rešitve pošljite v uredništvo Glasa K r a n j , T rg revo­

lucije 1 do sobote, 17. avgusta, i n sicer vsako v svojem ov i t ku z oznako: N A G R A D N A KRIŽANKA. Tzid žreba­nja bomo objav i l i v sredo, 21. avgusta 1967. Želimo vam vel iko uspeha pr i reševanju. \ * J | Uredništvo

Televiz i ja

SOBOTA — 3. avgusta

18.30 Disnevev svet — f i l m 19.20 Konec ladje grof von Spee, 19.45 C i k cak, 20.00 T V dnevnik , 20.30 V i j a vaja, 20.35 Jugos lav i ja pleše i n poje, 21.30 K a r a v a n a zapravl j iv-čkov, 22.00 Osvaja lc i — seri j­s k i f i lm , 22.50 T V kažipot, 23.05 Poročila ( R T V L jub l ja ­na)

Drugi spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Beo­

grad) — 20.30 Spored i ta l i ­janske T V

NEDELJA — 4. avgusta

9.10 K m e t i j s k a oddaja v madžarščini ( R T V Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo vošči­jo z Vandrovčki i n t r i o m Delčnjak ( R T V Ljubl jana ) — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Beograd) — 10.45 Močvirski t iger — f i l m ( R T V L jub l j a ­na) — 16.30 Poročila 16.35 ša­hovsk i komentar ( R T V Sko­pje) — 17.05 T V kažipot, 17.25 Nas top pro fes iona ln ih teni­ških igralcev ( R T V L jub l ja ­na) — 17.50 Ka ravana ( R T V Beograt ) — 18.20 O S A — h u ­moristična oddaja ( R T V Zag­reb) — 18.50 Otok zakladov — nadaljevanje i n konec f i l ­m a , 19.45 C i k cak ( R T V L ju ­bl jana) - 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.45 V i j a vaja ( R T V L jubl jana ) — 20.50 Nas top ansambla Brat is lav­s k a l i r a ( R T V Beograd) — 21.50 športni pregled (JRT ) — 22.40 T V dnevnik, 22.30 m l a d i n s k i fest ival v So f i j i ( R T V Beograd) — 22.40 Simj-s k a a l k a ( R T V Zagreb)

Drugi spored: 20.00 Spored i ta l i janske T V

PONEDELJEK — 5. avgusta

18.30 Po Sloveni j i , 18.45 V i -javaja ( R T V Ljubl jana) — 18.50 Reportaža ( R T V Zagreb) — 19.20 Portret izumitelja Jos ipa Ressla , 19.40 Motorne d i r k e v M u r s k i Sobot i , 19.50 V o k a l n o ins t rumenta ln i sol i­s t i — Irena Kohon t — 20.30 T V dnevnik — 20.30 V i java ja , 20.35 Boscndo r l e r — T V igra , 21.35 Koncer t za k l a v i r i n orkester 22.15 Po­ročila ( R T V Ljubl jana) — 22.45 Mednarodn i mlaclinsk fest ival v So f i j i ( R T V Beo­grad) — 22.55 Vaterpo lo Mor­nar : Jadran ( R T V Zagreb) — 23.40 Šahovski komentar ( R T V Skopje )

DrugI s iK i rcd : 20.00 T V dnevnik ( R T V

Beograd) — 20.30 Propagand­na oddaja. 20.35 T i h i Don — I. del , 22.05 Konce r t m lad ih , 22.45 Včeraj, danes, j u t r i , 22.55 Vaterpo lo ( R T V Zagreb) — 23.40 šah ( R T V Skopje )

TOREK — 6. avgusta 18.25 R isanke , 18.45 F i l m s k a

bur leska , 19.00 Vo jna akade­m i j a v Zagrebu, 19.25 M i i n O Z N , 19.55 C ik cak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 V i j ava ja 20.40 V znamenju leva — francosk i f i lm , 22.10 Španija — vide l sem te včeraj, 22.40 Poročila ( R T V L jubl jana) — 22.55 V a ­terpolo Mlados t : Par t i zan , 23.45 Vaterpo lo Jad ran (Spl i t ) : Jadran (Hercegnovi ) ( R T V Zagreb)

Drugi spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­

greb) — 20.30 Spored i ta l i ­janske T V

SREDA — 7. avgusta 18.40 Tet ina ohcat — lut­

kovna ser i ja ( R T V L jub l j a ­na) — 19.05 T V robot ( R T V Skopje ) — 19.45 C i k cak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 V i j a ­vaja, 20.35 Balet A l v i n Ai ley iz N ew Y o r k a , 22.15 Perry Mason — f i l m , ' 23.05 Poroči­la

Drugi spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V

Beograd) — 20.30 Spored Ita­l i janske T V

ČETRTEK — 8. avgusta 17.35 Buf fa lo B i l i — f i lm ,

18.00 Po S loveni j i , 18.15 P r o ­pagandna odda ja/ 18.20 Ko ro ­ški akademsk i oktet, 18.45 Ka le idoskop ( R T V L jubl jana ) — 19.05 Zabavno glasbena od­daja ( R T V Beograd) — 19.45 C i k cak, 20.00 T V dnevnik z doda tkom, 20.45 V i java ja , 20.50 Ce bogovi hočejo — r o ­man , 21.55 E k r a n n a ekranu, 22.55 Poročila ( R T V Ljubl ja ­na)

DrugI spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V

Beograd) — 20.30 Propagand­na oddaja ( R T V Zagreb) — 20.35 T i h i D o n — II. de l ( R T V Beograd) 22.00 K a ­ravana zapravi j ivčkov, 22.40 Včeraj, danes, j u t r i ( R T V Zagreb)

P E T E K — 9. avgusta

18.05 T i k tak, 18.20 l U v d n , Mozar t , 18.40 A b u s imbe l — k u l t u r n i f i lm , 19.10 Karavana zapravljivčkov — 4. oddaja, 19.55 C i k cak, 20.00 T V do . nik . 20.30 Vi java ja , 20.35 Zgodba k i je n i — s lovenski f i lm , 22.15 Poročila ( R T V Ljubl jana) — ? . . . Me lod i j e Jadrana ( R T V Zagreb)

Drugi spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V

Beograd) — 20JO Spored ita­l i janske T V

v a i H J s m v x s j i \ i r i o Q ' n i : i M H V i \ NI *

O H l f l i r m a 3 3 d $ A

3 P N 3 M O O A3TOU1S HINTVbd

v r v a o H d

v N a v a o v N

i i i i i i j i i i i i i i i i i i i

Loter i ja Poročilo o žrebanju 31. kola srečk, ki je bilo 1. avgusta

1968 Srečke s so zadele končnicami dobi tek

d i n 0 4

06120 404 77690 504 82410 404

010860 2.004 762020 100.004

951 100 35511 500 82791 400

228961 2.000 482861 2.000

62 20 92 8

68642 500 397762 2.020 668732 10.000

03 8 52563 500 68233 400 73043 1.000 89133 500

526183 2.000 754453 50.000

4 4 38924 1.004 66324 404 88074 504

516344 10.004 85 10

30255 400 37665 500 75675 400

259665 2.000 666115 2.000

7716 200 40816 400 460% 1.000 82836 500

285986 2.000 17 8 57 8

92767 500 869147 2.000

8 4 36618 404 52708 404 85818 - 504

484408 30.004 872238 2.004

29 10 59 8

009 50 20139 1.000

Večji dob i tk i v S loveni j i : 2.000,— d in v M a r i b o r u na

štev. 872238, po 1.000,— d in v Mariboru

na štev. 338924 in 446096, v L jub l j an i na štev. 973043

i n 020139.

f ( E N T R A L

Vsak četrtek od 15.30 do 20. uro

tekmovanje za najboljšega igralca v ig r i malega golfa. P rva t r i

mesta so nagrajena. želimo vam ve l iko uspeha in zabave na igrišču ma­lega golfa v športnem

i ' p a r k u v i K r a a j u , J, ii i

Prodam Ugodno p rodam avs t r i j sk i

PUCH—175 cem, dobro ohra­njen. K o r i t n i k Dan i , M u r o v a 14, Jesenice 3810

P r o d a m I M V — T U R I S T -9-sedežni. Straus , C. B ra tov Stražišarjev 17, Jesenice

3811 P r o d a m M O P E D co l i b r i .

Poizve se Hotemože 18, Pred­dvor 3812

Prodam V O L A , vajen vož­nje, 500 kg težkega i n D E ­S K E , suhe, 20 m m . Apno 1, Cerk l j e 3813

Prodam K R A V O , dobro mlekar ico , k i bo v k r a t k e m tretjič telet i la. Ravno 9, Cerk l j e 3814

P r o d a m PRAŠIČA, 60 kg težkega za rejo. Poženk 16, Cerk l j e 3815

P r o d a m K O N J A , 4 le ta sta­rega, dvobrazdn i obračalni P L U G - t r a k t o r s k i i n nov šte­d i l n i k električni. Svetje 15, Medvode 3816

Prodam K R A V O po teletu a l i po i zb i r i . Go ln i k 48 3817

Prodam P R I K O L I C O za osebni avto. Jagodic Silve­ster, Vodice 37 nad L jub l ja ­no 3818

Poceni p r odam dva K O N J A po i zb i r i . Zbi l je 4, Medvode

3819 P rodam T R A N S I S T O R flo-

r ida . Lahovče 16, Cerkl je 3820

Ugodno p r o d a m S L A M O -R E Z N I C O alfa z verigo in puha ln ikom. G r a d 43, Cerk l je

3821 P rodam dva OBROČA 20

col . z gumami , p r imerna za t raktorsko p r iko l i co . Cerk l je 114 3822

Ugodno p rodam dobro ohranjeno 4-delno kuh in j sko V 1 \RO. Naslov v oglasnem c ie lku 3823

Prodam K R A V O s teletom. Breg ob Savi 37, K r a n j 3824

P rodam S A L O N I T K E 125 x 02, 24 kosov, S L E M E N I A K E 40 x 92, 16 kosov, B E T O N S K O ŽELEZO prof. 6 in >»PIINTE,< Cernigoj , Zg. Bitnje 185 3325

Prodam M L A T I L N I C O -kodel-bohm, gnoj nično ČR­P A L K O na motorn i ' pogon, SOD , par K O M A T O V in P L U G obračalnik. Trboje 5, Smlednik 3826

P rodam železni R O L O — komple tn i , pr imeren za ga­ražo. Na r tn ikova 5, K r a n i -l.abore ">827

Ugodno prodr»m ŠTEDIL­N I K gorenje. Sp. B i tn je 24, Zabnica 3828

Ugodno prodam takoj vse-lj ivo novo H I S O , 10 k m iz Kran ja . Naslov v oglasnem odde lku 3829

Prodam dobro ohranjeno otroško P O S T E L J I C O . Naslov v oglasnem odd . 3830

Prodam 2000 kosov O P E K E — špičak. Šter Franc , Trboje 82, Smlednik 3831

Prodam dobro ohranjen S E S A L E C za prah. Ogled v nedeljo dopoldan. Z a s a v s k i 26, K r a n j Orehek 3832

Prodam K A D I (sode) in KOTEL za žgahjekuho. Poiz­ve sc C. I. 1 mitja 2/ K r n n j I I

3833

P r o d a m zazidl j ivo PARCE­L O ob cesti v Radov l j i c i , na kater i je voda i n elektrika. Naslov v oglasnem oddelku

3834 OTROŠKI VOZIČEK, dobro

ohranjen, p rodam. Polenec, K r a n j , Par t i zanska 16 3835

Poceni p rodam nemški ŠO­T O R za 3—4 osebe. Praprot ' n ik , Smledniška U B , Kranj

3836 P rodam vsel j ivo HIŠO *

bližini Lesc, p r imerno za vsa-ko obrt . Ponudbe, pos lat i pod »HIŠA« 3837

P rodam lepo S T A R I N S K O S P A L N I C O — kompletno. Na­slov v ogl . odde lku 3833

P r o d a m delovnega VOLA, težkega 500 kg in motorno S L A M O R E Z N I C O . Debelak Jože, Otoče 20, Podnart 3839

P rodam S T E L J O . Vogl je 39, Šenčur 3840

P rodam cementno OGRAJO, ŠIVALNI S T R O J i n SESA­L E C za prah . Va lenta Mi lka, K r a n j , Gorenjesavska 60

3841

OBRTNO PODJETJE PLESKARSTVO KRANJ

prodaja naslednja osnovna sredstva:

1. radioaparat z dvema zvočnikoma v dobrem stanju

2. motorni t r i c ike l v voznem stanju

Ogled možen vsak dan od 6.—14. ure v podjetju.

Ugodno p rodam PRIKOLI­CO za V W in dvoja VRATA-dobro ohranjena. Mihcl '^ ' Go ln ik 25 ^

Prodam 5 PRAŠIČEV, tež­k i h 70—80 kg. Goličič Ja ' i e J Suha 36, Sko l j a L o k a 38+J

i Ugodno prodam zelo mal 1 rabl jen globok OTROS&*

VOZIČEK. Poizve se l u P 3 ' 1 ' če 39, Preddvor

Prodam 2 L I N D R I N E Z I » * K E 25 x 20x40. C. na K l a O * 23, K r a n j

T E L E V I Z O R philips-leonsf do in pililir>s električni G ^ ' M O F O N ugodno prodag: K r a n j , telefon 21-345

i Prodam otroški V O Z I C E * C. St. Žagarja 19/a, Kranja

Prodam dobro obran j ^ 0

kuhin jsko POHIŠTVO. KraJJj S l i rnova 10 3JJJ

Poceni p rodam rablj<2? dobro ohranjeno S P A L N I ^ K r a n j , Gosposvctska 13, novanje P>

Prodam S P A L N I C O z vlo/> — orehov furnir . StanoVS«Jj l / M r v a 30, Kran j l > '

Prodani dvostanovanj**! H ISO z vrtom. Zadružna* K i a n j , P r imskovo ,|

Prodam v ibrac i jsk i S I K ' za izdelovanje zidne O^^M dvema modeloma. - ' c l 'g, Andre j , K r a n j , Zasavska Orehek

Prodam P A R C E L O na a j kr ic i / načrtom in gradbelju^ dovol jenjem. Naslov v ° ^ e j

i nem odde lku

Ugodno prodam cementno strešno O P E K O — folc, sa­mohodne G R A B U E , traktor­sko krožno ŽAGO, karambo-l iran V W po del ih (stroj od-ličen)> motrono ŽAGO-solo, Pristni gozdni M E D in ŽGA­N J E . Rozman, Poljšica 3, Podnart 3854

V bližini Cerkel j p rodam H l š O , takoj vseljivo. Ponud­be poslati pod »9 milijonov«

'i. f .., 3355 P r oJam dobro K R A V O s

teletom (bohinjko) in streš­no O P E K O — bobrovec. Nu­dim hrano in stanovanje F A N T U ali dekletu, k; b i po­magal na kmet i j i , K r a n j , Škofjeloška 33 3856

Poceni prodam rabljeno S P A L N I C O . K r a n j , Valjavče-va 12, stanovanje 13 3857

Prodam al i zamenjam sta­rejšega K O N J A za lahko K O ­B I L O do 10 let s iaro , k i Ustreza za vsa kmečka dela. Scnično 15, Tržič 3858

Prodam pol HIŠE, pr imer-za vinotoč, 2 k m iz K r a -

' nja. Ponudbe poslat i pod »«,500.000« 3859

Prodam dve bre j i K R A V I bohinjki ena 8 mesecev, dru­ga 5. L jubno 12 Podnart

3860 Poceni prodam žensko K O ­

LO, KAV ( in POSTELJO, Na­slov v ogl. odde lku 3861

Prodam S L A M O R E Z NI C O mengele s puha ln ikom na

kolesih. Zapoge 11, Vodice 3862

Prodam registr i ran MO-PED, mizarsk i obdelovalni STROJ in dvigalno N A P R A ­VO. Naslov v oglasnem od­delku 3863

Prodam stanovanjsko H I ­SO l l oka lom, takoj vselj ivo. •jrformacija vsak dan, K r a n j , p « t na JoSta 13, StraŽlSce

3864 Prodam mlado K R A V O , ki

D o v kratkem telet:la. Leten-C e 5, Go ln ik 3865

Prodam FIAT 615-diesel. Avtol-čarstvo. Boka l , Zminec 2 0 , ftkolia l o k a 3 8 »

Prodam dve mlad i dolu'. KRAVI - ena bo v kratkem tc-jfUla. Ko/man, Podtabor 10?, n " p l : i 3900

Prodani F IAT — 600 v ra-ć u " vzamem M O P E D . Naslov v Ogiasncm odde lku 3901

P' ' 1 , OTROŠKI P O ^ T l . l . l IC1 • , l i caml . Lon-c a r t n ; c K r a n j , T i tov trg 24

3902 P'odarn 900 kosov Žlindri-

n , h K V A D R O V . Mene nger

,2<laja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov jU*dnl£tva In uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (Stavba občinske skupšCl n e ) — Tek. račun pri SDK t Kranju 515 1 135. — Te •»Oni: redakcija 21833 *|-860; uprava lista, ma-»oglasna in naročniška *h«žba 22 152 - Narečni p letna 24.—, polletna

— N din. Cena posamez­e n številk 0.40 N din — inozemstvo 40.00 N din — J*H ,I oglasi beseda 0,6 do L * din. Naročniki Imajo "'o popusta. Neplačanih

°*la»ov n e objavljamo.

Vlado Zgoša 57, Begunje 3903

K U P I M K u p i m zazidl j ivo P A R C E ­

L O v Dup l j ah a l i v oko l i c i . Resnik , Retnje 38, Križe 3866

K u p i m P R I K O L I C O za V W do 500 kg nos i lnost i i n po možnosti s priključkom. Ma -renk Poide, Dražgoše 16, Že­leznik i 3867

K u p i m enostanovanjsko HIŠO od K r a n j a do Naklega, tudi nedograjeno a l i P A R C E ­LO. Ponudbe poslat i pod »bli­žina glavne ceste« 3868

s t a s spni R O L E T E : lecsne, plastične

jn žalceije NAROČITE za­stopniku šPILERJU, Radov-Ij :ca, Gradn ikova 9. Pišite — pr idem 3631

KOTLE za žganjekuho vseh vrst i/deluje kval i te tno K A ­P E L J V. B A K R O K O T L A R -STVO, L jub l jana , Aljaževa 4, Šiška 3869

E . e m o M L A D O D E K L E - n e izpod 17 let- za gospodinjsko pomočnico. Nud imo lastno sobo s tekočo vodo in zelo dobro plačo. Potne stroške povrnemo. Informaci je dobi­te p n Papler ju F rancu , B l ed , Rcčiška 23, telefon 77-278

380S P R E V O D E V NEMŠČINO

in iz nemščine oprav l ja sod­no zapriseženi tolmač: M . S U L G A J , L jub l jana, Slomško­va u l . 14 I 3807

Obveščam cenjene stranke, da bo od 2—15. avgusta de­lavnica zaprta. S E R V I S C A N -D Y , Kn i f i c Ra jko , N a r i n ko­va 7, K ran j — Labore 3870

A V T O M O B I L S K O D N O vam zaščitim prot i r j i , po novi metodi s kva l i te tn im premazom. S m r k o l j , C. J L A 27, Kranj 3 8 7 1

Iščemo Z A N E S L J I V O m dobro žensko za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem od­delku 3 6 7 2

M I R N I - TIHI D O M ne daleč od Kran ja nud im moške­mu od 50—60 let v svrho že-ni lve. Tajnost zajamčena. Le reso« ponudbe poslati pod »Mirna jesen« l»*3

F A N T — mizar 29/172, za­časno zaposlen v Avs t r i j i , že­li spoznati D E K L E . Oddat i p M U d b e pod > Iskrenost« 3874

K , - m U P O K O J E N K O za varstvo dveh otrok. N u d i m sobo in hrano. Naslov v og­lasnem odde lku 3875

Starejša ženska išče S O B O v Kranju al i oko l i c i za var­stvo otrok in pomoč v gospo­d in js tvu . Ponudbe p.jskit: pod »Poštena in skrbna« 3876

Spre jmem ŽENSKO za do­poldansko varstvo 3 ie ne punčke. Naslov v oglasnem odde lku 3877

N u d i m hrano in stanova­nje ženski za pomoč v gospo­dinjstvu in varstvo o t i ok . Najraje dekle, k i de!a na dve izmeni . Naslov v oglas­n i m oddelku 3878

Delavca Za pomoč v m/.ar-stvu pij priuč.tcv spre jmem. Prednost imaio, z odsluženoj vojaščino. Mizarstvo šivic, Dobropotje 3, Brezje 3879

V A B I M O šolsko mladino na

p o b i r a n j e

k r o m p i r j a na njivi »Na žagi« PRI DRL LOVKI

od četrtka, 8. avgusta 1968 dalje. Plačilo po učinku.

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K R A N J

O B R A T K M E T I J S T V O Delovišče Žabniea

Sobo v mestu dam ženski, k i b i odkup i l a POHIŠTVO dnevne sobe. Ponudbe posla­t i pod »Pohištvo« 3880

Iščem kakršnokoli zaposli­tev v K r a n j u , škofji L o k i a l i oko l i c i . Sem ple t i l sk i tehnik z 1 in polletno prakso v l ah ­ki konfekc i j i . Ponudbe posla­t i pod »čimprej« 3881

Dva U P O K O J E N C A iščeta kakršnokoli zaposlitev na do­mu. Ponudbe poslat i pod >,honorarno« 3882

Oddam v najem D E L A V N I ­CO 8 x 7 al i 4 x 7 m . Ponudbe poslati pod »garaža« 3883

Tako j oddam L E P O S O B O sol idni osebi. K r a n j , Vodo-pivčeva 7 ogled od 10.—16. ure 3884

Starejši U P O K O J E N E C išče opremljeno S O B O po možnosti z vso oskrbo. Po­nudbe poslat i pod »plača na ­prej« 3885

Gospodin jsko pomočnico nad 20 let sprejme tričlanska družina s 15. septembrom 1%8. Smiljanič, Goriška 53, L jub l jana 3886

K M E T O V A L C I , POZOR! Iz delujem že preizkušene na1, sodobnejše K O M B I N I R A N * ! TRAČNE T R A K T O R S K E G R A B L J E po izredno n izk i ceni. Dobava takoj . Erbežnik Jama'., L jub l jana , C. dolo­mitskega odreda 137 3887

Iščem honorarno delo v avtoličarski s t rok i . Naslov v oglasnem od d. 3888

Izjavljam, da ie žalkvka, izrečena prot i Soklič M i r i , neresnična kot tud i , da bi Soklič Bogdan nepr imerno ravnal s s inom. Poljanšek Mar i j a , Potoki p r i Jesenicah

3889

Sem S L E P , upokojen, zato iščem pošteno in dobrosrčno pri jatel j ico od 30—40 let. Razveza, vdova a l i otroc i n i ­so ov i ra . PdlUldbe poslat i pod »Jesen se bliža« 3893

Cenjene Stranke cbveščam, naj vzamejo čevlje, ker bo od 10. 8. — 3. septembra delav­nica zap i ta zaradi letnega dopusta. Kern S tanko, m o d ­no čevljarstvo, K r a n j 3891

Vab imo vas, da s i v Času gorenjskega sejma ogledate R A Z S T A V O M A L I H 21VAL I -nasproti rastavišča II (tek­sti lne šole) 3892

H u d n i k Tončka, Cerk l je 85, obžalujem delanje na javnem prostoru in krivično obsoja­n je , , ,^ . . sera gai&jOri la P/? ' ' ^ Ogrinu D a i o t u iz C e r k e l j "

3893

P r i r e d i t v e

V G O S T I L N I Z A R J A TR­B O J E bo v nedeljo zabava. Za razvedri lo bo igra l T R I O M A R J A N . Poleg drug ih j ed i l bodo tud i krvavice. Vabl jen i !

3894

G A S I L S K O DRUŠTVO POD-B R E Z J E pr i r ed i V E L I K O V R T N O V E S E L I C O z boga­t im srečolovom in kegljanje za j a rca dne 4. 8. 68 s p r i -

četkom ob 15. u r i . Z jedačo in pijačo boste dobro postre­ženi. Igra pr i znana godba. Vab i jo gasi lc i ! 3S95

Gost i lna A L E Š na Br egu p r i r ed i v nedeljo popo ldne V R T N O Z A B A V O . Igra SO­S E D O V J A K A . Vab l j en i 3896

Gost i lna p r i J A N C E T U vas vabi v nedeljo na zabavo s plesom. Irga T R I O F R E N K I

3897 P G D — V E L E S O V O pr i re ­

di v soboto i n nedeljo 3. i n 4. 8. 1968 K E G L J A N J E za kost runa. V A B L J E N I ! 3893

Uspešno uničuje muhe, komarje, molje, rastlinske uši. bolhe.. ,

K R K A T O V A R N A Z D R A V I L N O V O M E S T O

Upravni odbor T O S O , tovarne obutvenih strojev in opreme Kranj, r a z p i s u j e naslednja prost.'. delovna mesta za:

1. V O D J O K O M E R C I A L E

2 . S E R V I S N E G A M O N T E R J A

3 . 5 V A J E N C E V za poklic strojnega ključavničarja

2 V A J E N C A za poklic kovinostrugarja

1 V A J E N C A za poklic kovinorezkalc:1

POGOJI: 1. a) Kandidat mora imeti visoko ali višjo strokovno

i zobrazbo strojne ali ekonomske smeri z večlet­no prakso iz komercialnega področja. Prednost imajo kandidat i s poznavanjem tehnologije obutvene indus i r i j c .

b) Po možnosti /nanje najmanj enega svetovnega je/ika.

2. S t ro jn i tehnik z nekajletno prakso al i V K od­nosno K V strojni ključavničar z večletno prak­so v kov insk i s t rok i .

3. Uspešno končana osemletka.

K prijavi naj kandidat i predložijo življenjepis z opi­som o dosedanjem službovanju in dokaz i la o izpol­njevanju zgornj ih pogojev.

S stanovanjem podjetje do leta l(;7(i ne razpolaga. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.

kinje

Z a h v a l a Ob nepozabni izgubi naše skrbne žene, mame, stare mame, sestre in sva-

M a r i j e Uranič rojene Kokalj

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom za nese­bično pomoč v težkih dneh. Vsem, ki so dragi pokojnici poklonili vence in cvetje in jo > v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Maverju, g. župniku, pevcem in Cestnemu podjetju Kranj.

Vsem in vsakomur prav iskrena hvala. žalujoči: mož Franc, hčerka Mici z družino, sinovi: Franci, Matevž in Viktor

Trstenik, 30. julija 1968

Z a h v a l a Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame

Ivane Eržen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so po­klonili toliko cvetja, z nami sočustvovali in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za večletno požrtvo­valno zdravljenje drage pokojnice, vsem Cepunovim in Toni Ziherl za nese­bično pomoč. Dalje pevcem KUD Ivan Cankar, ki so ji zapeli v slovo in PGD Žabnica. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Sp. Bitnje in Domžale, dne 29. julija 1968

Žalujoče družine Volgemut, Hočevar in Jan

Z a h v a l a

Vsem, ki so kakorkoli pomagali in lajšali bol ob bridki izgubi mojega dobrega moža in skrbnega očeta

Jožeta Eržena mu darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.

Kranj — Huje, 31. julija 1968 žalujoči: žena Slavica z otroki

Z a h v a l a Ob bridki izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica

Janeza M u r n a se najiskreneje zahvaljujemo za izrečeno sožalje, sočustvovanje in pomoč pred­vsem zdravniškemu in strežnemu osebju kirurške klinike v Ljubljani, dr. Pe-gamu in dr. Pircu, ki mu je nudil prvo pomoč. Nadalje g. kaplanu za izkazano veliko požrtvovalnost ob zadnji popotnici in pogrebnemu obredu. Najlepša hvala dobrim in skrbnim sosedom za vso prizadevnost in pomoč, gasilcem iz Šenčurja in Sr. vasi za poslovilni govor, društvu upokojencev Šenčur, Kranj, Cerklje, vsem za poklonjeno cvetje, šenčurskim pevcem za ganljive poslovilne pesmi in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Malka, sin Janko, hčerki Tinka in Malka z družinami ter drugo sorodstvo.

Šenčur, 28. julija 1968

IfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllfllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllMIllllIlIIIIIlIlllllll11^

Junačenje s petardami I Miličniki izsledili kalilce prireditve

na kopališču S tem, da so miličniki v treh dneh izsledili objestne- g

E že, ki so motili predstavo češke ekipe plavalk v letnem g = kopališču v Kranju, najbrž kulturna sramota ne bo g E izprana, že samo to, da so češke plavalke zatrdile, da | E se v Kranj ne vrnejo več nastopat, pove dovolj.

Predstavo revije na vodi je namreč — milo rečeno g E — »motila« skupina šestih mladoletnikov. To so bilh g = T. V., star 17 let; F. B., star 14 let; Z. A., star 16 let; | I M. L., star 19 let; A. T., star 17 let; ž. M., star 17 let. |

Okoli dvajsete ure, ko se je imela revija začeti, j e g E ta skupina prišla na kranjsko letno kopališče. Vedli so g E se vse prej kot primerno. Zaganjali so se v češke pla- | E valke, kričali in žvižgali. Gledalci so se seveda zgražali; 3, E vendar pa ni nihče stopil po čuvarja reda. Da bi »izpo- g E polnili« predstavo, so s seboj imeli tudi petarde ali g E točneje — prinesel jih je F. B. Nedavno tega jih j e g E »kupil« v Avstriji kar 100. Na kopališče jih je vzel 10» | E nekaj jih je razdelil med fante, nekaj pa obdržal. Ko g, E se je nastop plavalk začel, sta najprej vrgla petarde | E T. V. in Z. A. Najbrž jih je zmeda, ki so jih s petardami g = povzročili med nastopajočimi, opogumila, tako da so g E z metanjem nadaljevali. Petarde je metal tudi F. B. g

Kakšne vtise o gostoljubnosti Kranjčanov in njiho- m E vem vedenju so odnesli češki gostje, o tem raje molči- •g E mo. Nerazumljivo pa je, da nihče od gledalcev ni g E stopil na milico jn o dogajanju na kopališču povedal, g S Za nečedno obnašanje omenjenih mladoletnikov je mi- g E lica zvedela šele v torek. e Prijavili so jih sodniku za prekrške, kjer se bodo g E zagovarjali za svoje vedenje po republiškem zakonu ° g E prekrških, javnem redu in miru. Po tem zakonu lahko g E mladoletnika ^pdnik kaznuje z denarno 'kaznijo do g E 10.000 din ali z zaporom do 15 dni.

Za take in podobne primere kršenja javnega reda In g E miru bi bilo doljro, če bi se vsi zavedali, da je takojšnja g

prijava kršilcev moralna dolžnost vsakega občana. Ml" g mogrede naj še omenimo, da je milica na sledi tudi g storilcem, ki so povzročili razdejanje v Prešernovem 3 gaju. L. M. g

Jllllll̂ JllIllllllIlIlllIIlllllllllllIlIllllIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllSIIIIIIIIIIlU

Nesreče tega tedna V sredo, 31. j u l i j a , je na

cesti tretjega reda v križišču cest K r o p a — K a m n a gor ica hudo padel motor is t Štefan B i j o l z B leda . Nesreča se je pr ipet i la zaradi prehi tre vož nje in prevel ike obremenitve motor ja . Vozn ik je b i l hudo ranjen, men tem ko sc obema sopotn ikoma na motor ju n i ničesar zgodilo.

Ker je hodil Anton Lulcan-čič, roj. 1929, iz Tržiča cik-cak po cestišču, je nenado­ma prišel pred motorno kolo, ki ga je vozil Ivan Roblek. Motorist jc padel in se pri tem laže ranil, medtem ko je pešec obležal hudo ranjen. Nesreča se je pripetila v sre­do ob deseti uri zvečer pri Črnivcu.

Na škofjeloški cesti v Kra­nju je v četrtek, 1. avgusta popoldne padel z motorni111

kolesom Jože Križaj, ker je nenadoma na motorju od­trgala izpušna cev. Pri padcu je bil motorist hudo ranje°'

Istega dne nekaj pred seto uro zvečer sta na c e S

drugega reda na Ljublja» s ' cesti na Bledu padla vozn«

Matj*ž

A l o J * motornega kolesa Mejavšek in kolesar Metula. Nesreča se jc pHP c t l" la, ko je voznik motorne^ kolesa pri prehitevanju kolesarja. Matjaž MeJaV** se Je pri tem hudo ra«1 ^ medtem ko je bil Alojz M c t 0 ' la laze ranjen. I"

imiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiin

čE $ PO SEJEMSKIH C E N A H L A H K O KUPITE

M O T O R N O KOLO ALI D V O K O L O

v prodajnem paviljonu

S l o v e n i j a a v t o na Gorenjskem sejmu v Kranju, pred Tekstilno šolo od 2. do 13. VIII. 68

O D O B R A V A M O POTROŠNIŠKA

POSOJILA BREZ POROKOV

llltlliitillllllJllllllllftllllllllllllllliUtllllllllllllllilllflllllllllllllltllllllllt;>lliutlllllllllllltlllllllllllttlltlltltlItEllllttl 1 lllllIllilllllllllllllltElllllllIlIiallllllllillllllllllllilllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll lllllllilllllllllllillimillllllllllllllllllH llllllllll 1 1

SOBOTA — 3. avgusta 1968

V Poljanah odslej planiška skakalna šola K o p i c a m l a d i h pristašev smučarskih skokov je jamstvo za uspeh Govoriti in pisati o skakalnicah in smučarjih-skakalcih

v dneh, ko so kopalne obleke od vse garderobe najbolj v je dokaj nenavadno. Zato nas je vest iz Poljan nad

g kof j 0 Loko, da tam ustanavljajo krajevno planiško šolo »kakanja, kar malo začudila. Vendar smo se odzvali vabilu n a ustanovni občni zbor, ki je bil minuli petek, 26. julija Popoldan.

V dvorani ku l turnega do-*&a se je zbra lo precej l ju-™- Poleg m lad ih skakalcev, njihovega trenerja prof . An-

Balderman spet v repre­

zentanci? Te dni je najboljši

kranjsk i vaterpol ist Tomo Balderman dobi l povabi lo 2 3 pr iprave mlade držav, ae reprezentance Jugosla­vije v Vrnjački Ban j i . K e r Pa bodo pr iprave v času Prvega finalnega turn i r j a drugoligašev v K r a n j u , se Ba lderman ne bo udeležil pr iprav in je zato njegovo Sodelovanje na turn i r ju o l impi j sk ih nad v Lavovu Precejšnje vprašanje. Ke r P a je mlada reprezentanca sestavljena iz igralcev do ™. leta starost i , so v san j skem k l u b u nezado­voljni, ker ne pokličejo na Priprave drugega najbolj­šega kranjskega vaterpolL s t a V i k t o r j a Mohoriča, k i vsekakor zasluži mesto ^ e d i zbran imi kand ida t i z a državno mlad insko re-

) r ezentanco v vaterpolu.

P. Didič

Danes — Triglav : Koper

V soboto ob 17. u r i se b odo vaterpol ist i Tr ig lava Pomeril i s K o p r o m v zad-n J i t ekmi v okv i ru tek­m o v a n j a za poka l PZS . K e r imajo prvo mesto žc O s vo jeno, bodo Kranjčani V s t o p i l i v tem srečanju z ^ k o l i k o pomlajeno ekipo

P D

dre ja T o m i n a i n nekaj do ­mačinov je sestanku priso­stvoval tud i tehnični vod ja Centralne planiške šole v Ljub l j an i > prof. Ivo Cerni lec. Le-ta je na k ra tko o r i sa l zgodovino i n razvoj planiške skakalne šole.

Osnoval i so jo pred dve­m a letoma v L jub l j an i . 12 najbol j nadar j en ih m lad in ­cev i n prav to l iko pionir jev je pod vodstvom st rokovn ja­kov pričelo sistematično tre­n i ra t i . Nekater i od n j i h so danes že znani skaka lc i . Da b i pa izbor m lad ih še pove­čali, je lani ta organizaci ja v raznih s lovenskih k ra j i h ustanovi la več pok ra j i n sk ih centrov planiške šole. Toda zamisel se spričo l oka ln ih sporov med posameznik i i z različnih krajev, k i so pr ipa­dal i določenemu skupnemu pokra j inskemu centru, ni ob­nesla. Zato so letos sk len i l i delati drugače.

Planiško šolo si po novem lahko omis l i j o v vsakem kraju_ k i izpolnjuje osnovne pogoje. T u mis l imo na sneg, brez katerega skakanja seve­da n i , potem na dobrega tre­nerja, k i bo vadi l skakalce, predvsem pa na interes, na število m lad ih pristašev tega lepega športa. Dobro je tud i , če ima kra j že določeno tra­dic i jo v skakan ju .

V Pol janah se sneg obdrži vse t ja do pomlad i , torej glede tega n i zadržkov. Pro f . Andrej Tom in je odličen tre­ner, strokovnjak na tem po­dročju, k i je v dobre po l leta znal zbrat i okrog sebe mno­žico m lad ih fantov. Ko t sam zatrjuje, so doslej malone vs i zelo redno i n d i sc ip l in i rano ob iskova l i treninge. K a k o ve­l i ko navdušenje za skaka ln i šport vlada med pol jansko in gorenjovaško mlad ino , pa smo se lahko prepričali na lastne oči. V pičlih nekaj me­

secih so fantje s prostovol j­n i m delom zgradi l i 30-metr-sko skakalnico, k i odgovarja vsem predpisom o teh na­pravah. Za šolsko zgradbo v Po l janah se je še nedavno tega razprost i ra l t ravnik , a fantje so p l jun i l i v roke i n ga spremeni l i v telovadišče. T u sedaj, v poletn ih mese-c i h ) dvakrat tedensko vadi jo i n si nabira jo moči za po­znejši čas. Razen tradici je v skaka lnem športu, k i je v Pol janah n i , ima kraj torej vse osnovne pogoje za us ta ­novitev planiške šole. Kaže, da se bo dvanajst im skakal ­n i m šolam širom po Sloveni­j i pridružila še tr inajsta, po­l janska.

V s i nadebudni načrti, vse veselje i n vol ja do dela pa bodo zaman, če s i šola ne bo mogla zagotovit i vsaj nekaj sredstev. Za dosedanje d j l o , tu m i s l imo tudi gradnjo ska­kalnice in telovadišča, niso fantje in trener porab i l i n i t i d inar ja — preprosto zato, ker denarja n i b i lo . T c d a še tako navdušenje za skakanje je brez kor i s t i , če n i na vo­l jo vsaj osnovne opreme — smučk. Te pa so dokaj dra­ge. Prof. Cerni lec je fantom ob l jub i l nekaj parov, toda potreboval i b i j i h še več. Skaka ln im šolam sicer poma­ga Planiški komite , a trenut­no vsa svoja sredstva vlaga v gradnjo nove vel ikanke pod Poncami . K o bo ta gotova, bo zopet na voljo več denar­j a za ostale dejavnosti. Do takrat pa so planiške šole odvisne od razumevanja i n pomoči občin, občinskih zvez za telesno ku l turo ter podje­t i j . N a sestanku v Po l janah so zato skleni l i ob rn i t i se na te forume. Upajmo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa.

Pr i so tn i na ustanovnem ob čnem zboru so potem izvol i l i up ravn i odbor in za pred­sednika planiške šole so predlagal i akademskega sl i ­kar ja , domačina Iveta S u b i -Ca. Tehnični odbor, sestav­l jen iz trenerjev i n vadite­ljev, p a bo skrbe l za vse­stranske pr iprave skakalcev.

I. Guzelj

Po uspehu vaterpolistov Triglava na prvem turnirju II. zvezne lige

Finale II. zvezne lige bo v Kranju

Vaterpo l i s t i Tr ig lava so na prvem turn i r ju I I . zvezne va­terpolo lige dosegli zelo lep uspeh. Drugo mesto za bivšim prvoligašem Korčiuo je vsekakor lepo presenečenje za obeta­jočo ekipo kranjskega Tr ig lava. Dosegli so v isoko zmago s 7:1 nad dolgoletnim ve l i k im naspro tn ikom Bečejem, prav tako p a tud i z 8:3 nad p rvakom Srbi je ŽAK iz Kikincie . Lepo zmago pa so k l jub pr i s t ranskemu sojenju dosegli r a d domačo e k p o (6:2). S tem pa so si že zagotovi l i najmanj drugo mesto in so nato igra l i z R iv iero »samo«neodločeno. E d i n i poraz so doživeli v igri z bivšim prvoligašem Korčulo (2:5). N a tej t ekmi , k i je odločala o p rvem mestu, n is ta i zkor i s t i l a t r i četverce Rebol j in Ba lde rman .

Vse zadetke za Tr ig lav so na t em turn i r ju dosegli samo tri je igralc i , i n to: Rebol j 14, Ba lde rman 10 i n Mohorič 2. Tr ig lav je nastopi l z nas lednj imi igra lc i : F. Rebol j , Mohorič, Chvata l , Kodek , Košnik, Ba lderman, Rebol j , To rkar , šorh in Finžgar.

Dva f inalna turn i r ja bosta na sporedu v avgustu oz i roma septembru. V K r a n j u bo na sporedu prv i turn i r , i n sicer v času od 16. do 18. avgusta. O nadal jnjem tekmovanju v d ru ­gi zvezni l ig i pa nam je dejal kapetan ekipe Bo r i s Chva ta l naslednje:

»Velikih možnosti za najvišje mesto nimamo. Kljub vsemu pa se lahko zgodi, da bomo na fhialnem turnirju v Kranju do­segli visoko uvrstitev. Mnenja sem, da letošnja ekipa še nima kvalitet za nastopanje v prvi zvezni ligi. Kljub temu pa lah­ko trdim, da bo sedanja generacija igralcev sposobna v pri­hodnjih letih ob večji materialni pomoči doseči še boljše rezultate.«

P. Didič

Rokometni turnir na Jesenicah

Zmaga Radovljice

Na startu vsi najboljši v četrtek jc organizator

a»etski klub Triglav prejel *adnjo prljavo. V soboto in n e de l j 0 bo na atletskem pr­venstvu Slovenije za člane in članice startalo skupno 1S6 tekmovalcev ln tekmovalk iz Petnajstih slovenskih atlet­skih kolektivov. Največ tek­movalcev je prijavil celjski Kladlvar (42), sledijo mu 0 ,hnp«la Ir. Ljubljane (30), domači Triglav (20), Maribor j 1*), Ljubljana (15), Rudar « Trbovalj (14) Ud. Jeseni sko atletiko bosta tokrat t% Ropala tekača Mohorič in Glavič.

Letos bodo v Kranju pro­

glasili triintrideset novih re­publiških prvakov. Največ naslovov bodo zagotovo osvo. jili predstavniki Kladivarja. V Celju upajo kar na dve tretjini prvih mest. Njihova napoved pa nI pretirana, saj je samo Marjana Lubej ne­sporni favorit v šestih disei-plinah (v štirih posamezno

i in v dveh štafetah). Poleg j nje bo najmočnejše orožje

Celjanov mladi državni re-| prezentant Miro Kocuvan v I tekih na kratke proge. Po ! najvišjih lovorikah pa bodo . tokrat znova posegli »stari i asi« Važlč, Cervan in Vrav-1 nik; predvsem prva bosta

skušala dokazati, da v Slove­niji še nimata dostojnih na­mestnikov.

Ljubljanska Olimplja bo skušala svojo drugo pozicijo na vseekipnem prvenstvu Slovenije obdržati tudi glede na dosežena prva mesta v sobotnem ln nedeljskem pr­venstvu. Vendar pa je, po prijavah sodeč, močno okr­njena njena ženska ekipa. I.mike težave Ima tudi kranj­ski Triglav, ki je zaradi od­sotnosti in poškodb nekate­rih tekmovalk tokrat prijavil samo eno atletinjo. Skoda je predvsem, da nc nastopa ženska štafeta, ki je že nekaj let med najboljšimi v Slove­niji (za Celjankaml). Našlo-ve za domaćine bosta sku-

V počastitev občinskega prazn ika Jesenic je b i l v če­trtek rokometn i tu rn i r , na katerem so sodelovala štiri moštva z Gorenjske. Najbo l j , ši so b i l i Radovijičani, k i so se tako oddolžili ek ip i Vete­ranov za nedavni poraz v pokalnem srečanju za pokal ­nega prvaka Gorenjske. F i ­nalna tekma je b i la vseskozi zanimiva. Veterani so tokrat nastopi l i nekol iko oslabl jeni , kar delno opravičuje nj ihov poraz v tem f inalnem sreča­nju.

R E Z U L T A T I : Radov l j i ca : Jesenice 23:15 (14:8), Vetera­ni : K r a n j s k a gora 19:12 (7:6), Jesenice : K r a n j s k a gora 16:15 (7:9), Radov l j i ca : Ve­terani 11:8 (6:5). V r s t n i red: 1. Radov l j i ca , 2. Ve teran i , 3. Jesenice, 4. K r a n j s k a gora. Najboljši strelec na turn i r ju je b i l M o d r i c iz K ran j ske go­

re s 17 zadetki , pred Bre-garjem (Veterani) 13. Tekme turn i r j a sta sodi la Bevk l n Porenta (oba K ran j ) .

F. Porenta

KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA L O K A

objavlja prosto delovno mesto k v a ­l i f ic i ranega avtomehanika v mehanični de lavnic i S ko tja L o k a .

Prijavijo se lahko kandi ­dati, ki imajo nekaj let ustrezne prak.se in da so vojaščine prosti. Nastop dela Je mogoč ta­koj a l i po dogovoru.

Ift̂ lllSl:"

šala osvojiti le skakalca Mi. lek (upajmo, da bo po ne­davni poškodbi že okreval) in Dušan Prezelj (troskok), drugI pa se bodo borili za uvrstitve v finale.

Med drugim! klubi bo naj­vidnejšo vlogo igral Maribor, ki bo močan konkurent celo Olimpiji, saj bo zanj nasto­pilo predvsem nekaj odličnih atletinj (Baboškova, Peitler jeva in druge).

V Kranju bo v soboto in nedeljo prava atletska revija. Slovenski atleti bodo še zad­njič pred državnim prven­stvom v Ce l ju merili svoje moči; boljši si bodo skušali zagotoviti čim ugodnejši po­ložaj pred prvenstvom SFRJ, slabši pa bodo moida prav

v Kranju dobili pravico do udeležbe v Celju naslednjo soboto in nedeljo.

In najboljši? S tem mislim predvsem na olimpijska kan­didata Mileka in Lubejevo.

I Marjana bo startala v vseh disciplinah peteroboja in upa, da bo neuradno (prvenstvo

; v mnogobojih je ločeno od I posameznega prvenstva) iz-1 polnila olimpijsko normo

(4700 točk). Milek je po se­riji uspešnih skokov na zad­njih tekmovanjih zaradi po­škodbe pete zabeležil nekaj zanj slabših rezultatov. Mo­goče I K) prav na doma "en sk ikuhšču prišlo do pre­obrata?

L M. K .

Mladi Francozi in Tržičani s krampi v rokah"

Mednarodni »hor uk« v Tržiču

Za šestnajst mladih Francozov iz alzaškega in pobrate­nega mesta Sainte Marie aux Mineš ter za 16 njihovih trži­ških vrstnikov pomeni osnovna šola heroja Grajzerja v Tržiču drugi dom. V tej lepi šoli na Zalem rovtu je od 30. julija nastanjena mladinska delovna brigada, ki jo sestavljajo mladi Francozi in tržiški maldinci ter mladinke. Ko smo jih v četrtek obiskali, nas je najprej zanimalo, kje se je rodila ideja o mednarodni delovni akciji mladine. Janez Ivnik, ki je nekak »duhovni« vodja te mladinske delovne akcije, nam je takole povedal:

»Tržič že nekaj let tes­no sodeluje s f rancoskim mestom Ste Mar i e aux M i ­neš i n p lod tega sodelo­vanja je b i l a tud i izme­njava l i s t i n o pobraten ju . Zato lahko rečemo, da se je ide ja o izmenjav i mla­dincev i n m lad ink rod i l a prav i z teh tesnih st ikov s pobra ten im mestom.. Tako so se l a n i predstav­n i k i obeh mest — Sainte M a r i e aux Mineš i n Trži­ča — dogovor i l i i n tud i predv ide l i v p rogramu so­delovanja, da bodo fran­cosk i m lad inc i sodeloval i n a delovni akc i j i v Trži­ču, m lad i Tržičani pa v b r i gad i v Ste Mar i e aux Mineš. Sedaj je ta delov­na akc i j a v po lnem teku i n m l a d i se k l jub jezikov­n i m preprekam dobro ra­zumejo.«

»Ali nam lahko v nekaj besedah opišete, kakšen brigadirski dan?

»Kot rečeno, m lad i b r i ­gad i r j i iz Franc i je in iz Tržiča stanujejo v osnov­n i šoli leroja Grajzer ja . Ob šestih zjutraj vstane­jo, potem s led i umivanje, pospravl janje postelj i n zaj trk. Po za j t rku je ob sedmih zbor brigade z d v i ­ganjem zastave, nato pa gredo na delovišče v Ro-čevnico v bližini bencin­ske črpalke na Dete l j ic i . T u kopl je jo vodovodni ja­rek in pr i zna t i moramo, da so zelo delavni . Dela­jo od po l o sm ih do dva­najs t ih . Po kos i lu pa ima­jo prosto popoldne, k i je namenjeno športu in dru­g im družabnim igram. B r i gad i r j i so razdel jeni v t r i delovne skupine i n med n j i m i v lada vsak dan pravo tekmovalno vzdu­šje, k i ga ne mot i jo n i t i žulji na rokah.«

Res, m l a d i m brigadir­j em popoldne res n i do lg ­

čas, saj imajo v k lubsk i sob i te lev iz i jski sprejem­n ik , gramofon s plošča­m i , šah, pa tud i plese p r i ­rejajo. K o t so nam pove­da l i , imajo v načrtu tud i več izletov v bližnjo tr-žiško okol ico , šli pa bodo tud i na enodnevni izlet po Goren j sk i .

Žulji so še poglobili prijateljstvo

Br i gad i r j em res nič ne man jka , z last i pa ne za­bave i n razvedr i la po na­pornem kopan ju vodovod­n i h ja rkov . K a k o pa se počutijo na svojem delo-višču? To i n še mars ika j n a m bodo pa povedal i sa ­m i .

Chre t i en VVetzel, 24-let-n i t eks t i ln i delavec: »V br igado sem šel prav za­r a d i dosedanj ih tesnih st ikov s tržiškimi mlad in­c i i n dosedanja spozna­nja z m l a d i m i Tržičani sem hotel še razširiti. Če­prav sem v Tržiču prvič, prav tako tud i mo j i ko­legi, sem se že sedaj od­ločil, da bom Tržič še obi­ska l . Zaka j , sprašujete? Predvsem zaradi odkr i to­srčnih i n pr i j a zn ih l jud i , med ka te r im i se počutim kot doma. Poleg tega pa me je očarala vaša sloven­ska pokra j ina , k i me je tako prevzela, da je ne b o m n iko l i pozabil.«

M a r i n k a Grohar , 19-let-na študentka f i lozofske fa­kultete (angleščina, fran­coščina) iz Tržiča pa je o

br igadi povedala: »Za to delovno akci jo sem se od­ločila zaradi tega, ker m i je takšen ko lekt iven na­čin življenja všeč, poseb­no pa še, če gre za mlade l jud i , kot je to v našem pr imeru . Drug razlog za pr i javo v br igado pa je francoščina. Ta jez ik se namreč učim na fakultet i i n prepričana sem, da m i bo pogovor s f rancosk imi br igad i r j i precej obogat i l besedni zak lad. Še poseb­no pa se vesel im, ko bom skupaj s svo j imi koleg i — br igad i r j i šla na podobno delovno akc i jo v Sainte Ma r i e aux Mineš.«

Annv VVolf — gimnazi j ­ka iz Sainte Mar i e aux Mineš: »Tudi jaz sem pr­vič v Tržiču, ravno tako pa tud i v m l a d i n s k i de­lovn i br igad i . M o j i p r v i vt is i so čudoviti, tako o l judeh kot o samem Trži­ču. Všeč m i je tudi to, da imamo proste popoldneve in se tako med seboj še bolj spoznavamo. Čeprav m i ne znamo slovensko, vs i Tržičani pa ne fran­cosko, se odlično razume­mo, če pa ne gre z bese­dami , si pomagamo s kre t ­n jami rok. S k r a t k a , m i r ­ne duše lahko zapišemo oceno odlično.«

Janez Kavar , absolvent srednje tehniške šolt iz Tržiča: »Ker sem že dalj časa član taborniške orga­nizacije in m i je kolekt iv­no življenje m lad ih všeč, sem se takoj p r i j av i l za to delovno akci jo . Čeprav

sem tokrat prvič v b r i ga ­d i , sem s sam im načinom dela zelo navdušen. M i ­s l im , da je poseben m i k te mednarodne delovne akci je v tem, d a se m e d seboj spoznavamo i n k a r je najvažnejše, izmenjuje­m o svoje poglede na svet. K o t že veste, bomo po de­lovni akc i j i v Tržiču od­potoval i 10. avgusta n a akci jo v Sainte Mar i e aux Mineš. V tem alzaškem mestu sem b i l že lan i i n takrat je njegova ure je­nost i n pri jaznost l j ud i nared i la name precejšen vtis.«

Tako meni jo štirje b r i ­gad i r j i o z i roma br igadir -ke, k i sodelujejo v fran-cosko-slovenski de lovni akc i j i v Tržiču. V s i so nam zatrjeval i , da s i bo l j ­šega razumevanja ne b i mog l i želeti i n po soglasni oceni vseh, j i h je delo i n v začetku žulji še bol j zbližalo. Sk ra tka , za to de­lovno akci jo b i lahko za­p isa l i , da mladost ne poz­na ovir . Resnično, med m l a d i m i Alzačani i n Trži­čani še neznanje f ranco­ščine ne predstavl ja no­bene ovire.

Kaza l c i na u r i so se po­m a k n i l i p ro t i po l deseti — času odmerjenemu za ma­l ico. Potem, ko so odlo­žili lopate i n krampe ter nam iz vseh gr l zak l i ca l i b r i gad i rsk i »horuk«, so posedl i v senco dreves i n se z isto vnemo, kot prej p r i kopan ju jarkov , pre­dal i zasluženi ma l i c i .

V. Guček

G o r e n j s k a

o b l a č i l a

K r a n j

NOVE MODELE KONFEKCIJE GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ — Z A J E S E N IN Z I M O , S i O G L E J T E N A G O R E N J S K E M S E J M U

V K R A N J U . PRESENEČENI P A B O S T E O B N A K U P U ŽENSKIH IN OTROŠKIH O B L A Č I L IN M O Š K I H

H L A Č P O I Z R E D N O Z N I Ž A N I H C E N A H . N E Z A M U D I T E U G O D N E G A N A K U ­

P A V P A V I L J O N U G O R E N J ­S K I H O B L A Č I L na Tek­

stilni šoli — raz­stavišče I'-

ZDRAVILŠČE v ; R A D E N S K A O R a d e n c i na letnem bazenu v soboto, 10. avgusta ob 20. uri

R A D E N S K A S R C A 68

Popularni ansambel M O N T E N E G R O tokrat prvič v Sloveniji

IZBIRA

TREH

R A D E N S K I H S R C

ŠTEF

IN TINA