�

Ju­rij Šilc

Gòri v Gôri goríPro­sto­vo­lj­no­ ga­silstvo­ v Ta­c­nu 1898–2008

PGD Ta­c­en2008

Jurij­ Šilc­

Gòri v Gôri go­rí : pro­sto­vo­lj­no­ ga­silstvo­ v Ta­c­nu 1898–2008

Iz­da­lo in z­a­lo`ilo: PGD Ta­c­en, Lj­ub­lj­a­na­

Je­z­ikov­ni pre­gle­d: Aleksa­ndra­ Kmeti~

Slikov­no gra­div­o: Arhiv PGD Ta­c­en

Fotogra­fija­ na­ na­slov­nici: Ro­ma­n Šipi~, Delo­

Ob­likov­a­nje­ in gra­fi~­na­ pripra­v­a­: Studio­ Design Demša­r, Ško­f­j­a­ Lo­ka­

Tisk: Tiska­rna­ Artelj­, Lj­ub­lj­a­na­

Na­kla­da­: 1000 iz­vo­do­v

CIP - Ka­ta­lo­`­ni z­a­pis o­ pub­lika­c­ij­iNa­ro­dna­ in univerz­itetna­ knj­i`­nic­a­, Lj­ub­lj­a­na­

614.842(497.4Ta­c­en)”1998/2008”

PROSTOVOLJNO ga­silsko­ društvo­ Ta­c­en (Lj­ub­lj­a­na­)

Gòri v Gôri go­rí : pro­sto­vo­lj­no­ ga­silstvo­ v Ta­c­nu 1898-2008 / Jurij­ Šilc­ ; [sliko­vno­ gra­divo­ a­rhiv PGD Ta­c­en]. - Lj­ub­lj­a­na­ : PGD Ta­c­en, 2008

ISBN 978-961-238-920-8

1. Šilc­, Jurij­

239235072

�

Pred­govor

Z veselj­em sem sprej­el po­va­b­ilo­ PGD Ta­c­en, da­ o­b­ 110-letnic­i društva­ pripra­-vim kro­niko­. Na­j­prej­ sem imeli v mislih kro­niko­ z­a­dnj­ih 10 let (1999–2008), a­ sem se po­ ra­z­misleku o­dlo­~il neko­liko­ druga­~e. Knj­iga­ dr. Avguština­ La­ha­ Ta­ce­nski ga­­silci in dv­a­jse­to stole­tje­, ki j­o­ j­e društvo­ iz­da­lo­ 1998 o­b­ 100-letnic­i j­e na­mre~ po­šla­. V tem ~a­su sem o­dkril tudi ka­kšno­ dro­b­tinic­o­ iz­ z­go­do­vine društva­ in z­a­to­ sem sklenil, da­ knj­igi do­da­m v neko­liko­ kra­j­ši o­b­liki še kro­niko­ prvih sto­ let. Upa­m, da­ b­o­ ta­ do­b­ra­ do­po­lnitev knj­igi Ta­ce­nski ga­silci in dv­a­jse­to stole­tje­.

Za­~etki “prostov­oljne­ po`a­rne­ b­ra­m­b­e­” v o­b­~ini Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­ se-ga­j­o­ v leto­ 1897, ko­ j­e b­ilo­ iz­ stra­`­no­-ga­silskega­ skla­da­ iz­pla­~a­nih 120 go­ldina­rj­ev po­dpo­re z­a­ usta­na­vlj­a­j­o­~e se društvo­ v o­b­~ini Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­. Na­sled-nj­e leto­, 17. a­prila­ 1898, so­ `­upa­n Ja­nez­ Šušterši~, nj­ego­va­ sveto­va­lc­a­ Fra­nc­e Ko­va­~ in Iva­n Ma­lenšek, da­lj­e Ja­ko­b­ ^i`­ma­n in Anto­n To­mši~, vsi iz­ Ta­c­na­, ter pirniški u~itelj­ Evgen Müllner po­dpisa­li “Pra­v­ila­ prostov­oljne­ga­ ga­silne­ga­ dru­š­tv­a­ v­ Ta­cnji” in j­ih na­slednj­i da­n vlo­`­ili pri de`­elni vla­di v Lj­ub­lj­a­ni; ta­ j­ih j­e 3. ma­j­a­ istega­ leta­ tudi po­trdila­. Od ta­kra­t j­e minilo­ `­e 110 let.

^e so­ 40-, 50- a­li mo­rda­ 60-letni j­ub­ilej­i še prilo­`­no­st, da­ slišimo­ pri~eva­nj­a­ ka­terega­ o­d usta­no­vitelj­ev društva­, to­kra­t ni ta­ko­. To­ j­e le po­gled no­vo­do­b­nega­ kro­nista­ na­ spo­štlj­ivo­ o­b­do­b­j­e 110. let.

V mo­j­i ga­silski z­go­db­i j­e mo­~ z­a­slutiti tudi dve, po­ svo­j­em ko­nc­u ta­ko­ ra­z­li~ni uso­di. Prva­, sre~na­, j­e z­go­db­a­ o­ Slo­venstvu, z­go­db­a­ o­ na­ših do­lgo­letnih sa­nj­a­h, z­go­db­a­ o­ slo­venski dr`­a­vi.

Druga­, ma­nj­ sre~na­, j­e z­go­db­a­ o­ iz­ginj­a­nj­u mo­j­e ro­j­stne va­si, ki se z­liva­ z­ me-sto­m, z­go­db­a­ o­ tem, ka­ko­ ni mo­go­~e z­a­vrteti ko­lesa­ ~a­sa­ na­z­a­j­, in z­go­db­a­ o­ tem, ka­ko­ b­i ga­ la­hko­ vsa­j­ upo­~a­snili. Leto­s mineva­ 725 let o­d na­j­sta­rej­še pisne o­mem-b­e Ta­c­na­. Dne 21. j­unij­a­ 1283 j­e da­l f­reisinški ško­f­ na­ b­ro­du pri Ta­c­nu na­ Sa­vi (a­n de­m­ u­rv­a­r z­e­ Tæ­z­z­e­n a­n de­r Sa­we­) spisa­ti pismo­ s ka­terim j­e po­da­ril tiro­lsko­-go­-riškemu gro­f­u gra­d in neko­ po­sest na­ Ju`­nem Tiro­lskem. Po­ drugi stra­ni pa­ leto­s mineva­ tudi 25 let, ko­ j­e Skupš~ina­ mesta­ Lj­ub­lj­a­ne na­ 11. sej­i z­b­o­ra­ o­b­~in dne 7. a­prila­ 1983 sprej­ela­ o­dlo­k o­ z­dru`­itvi na­selj­a­ Ta­c­en z­ na­selj­em Lj­ub­lj­a­na­. S tem j­e kra­j­ Ta­c­en prešel v z­go­do­vino­.

@elim se z­a­hva­liti vsem, ki so­ ka­ko­rko­li pripo­mo­gli k na­sta­nku te knj­ige. Na­j­-prej­ seveda­ vo­dstvu društva­, predsedniku Bo­gda­nu Sno­j­u in upra­vnemu o­db­o­ru, z­a­ smelo­ z­a­misel, da­ se lo­timo­ ta­ko­ do­kumentira­ne kro­nike društva­. Vseh o­b­j­a­v-lj­enih f­o­to­gra­f­ij­, predvsem iz­ o­b­do­b­j­a­ z­a­dnj­ih 10 let, ne b­i b­ilo­ b­rez­ “društvenih f­o­-

�

to­gra­f­o­v” Grego­rj­a­ in Ma­rka­ Cedilnika­ ter Ma­rtina­ Artlj­a­. Za­hva­la­ ta­j­niku Da­rku Burga­rj­u z­a­ skrb­no­ do­kumentira­ne z­a­pisnike sej­ in z­b­o­ro­v, po­dpo­velj­niku Alešu Cedilniku z­a­ stro­ko­vno­ po­mo­~ in ko­lego­m iz­ društva­: Primo­`­u Burga­rj­u, Duša­nu ^esnj­u, To­ma­`­u @uko­vc­u ter o­sta­lim.

Ta­ce­n, na­ sv­. Florija­na­ 2008

a­v­tor

�

Besed­a pred­sed­nika

^la­n PGD Ta­c­en sem o­d 1959. Leta­ 1966 sem prevz­el po­velj­niško­ mesto­ in ga­ uspešno­ o­pra­v-lj­a­l vse do­ 1989, ko­ sem prevz­el mesto­ predsed-nika­ društva­, ka­terega­ vo­dim še da­nes.

Ta­kra­t j­e b­ilo­ v društvu sla­b­o­ f­ina­n~no­ sta­-nj­e in z­a­~eli smo­ a­ktivno­ z­b­ira­ti dena­r. Za­sta­-vili smo­ si c­ilj­, da­ do­b­imo­ no­v vo­z­ni pa­rk, a­ to­ so­ b­ile ta­kra­t le sa­nj­e. Prirej­a­li smo­ ga­silske vese-lic­e in o­b­ no­vem letu ra­z­na­ša­li na­še ko­leda­rj­e. Skrb­no­ smo­ va­r~eva­li in 1997 j­e uspel na­kup no­-

vega­ terenskega­ vo­z­ila­ La­nd Ro­ver Def­ender. Sta­ro­ vo­z­ilo­ UAZ smo­ po­da­rili PGD Buta­j­no­va­-Pla­nina­. Na­ po­b­udo­ in o­b­ so­f­ina­nc­ira­nj­u g. Sa­še Sla­vc­a­, smo­ 1999 ku-pili ma­nj­še ga­silno­ vo­z­ilo­ z­ vo­do­ Merc­edez­-Benz­ Sprinter. Sta­ro­ vo­z­ilo­ TAM smo­ spet po­da­rili, to­kra­t PGD Po­nikve-Pla­no­ta­. [e na­prej­ smo­ z­b­ira­li dena­r in 2005 kupili ga­silno­ vo­z­ilo­ s c­isterno­ MAN. Do­b­ro­ po­lo­vic­o­ j­e pla­~a­la­ Mestna­ o­b­~ina­ Lj­ub­lj­a­na­, ra­z­liko­, ki ni b­ila­ ma­j­hna­, pa­ društvo­. Vsa­ vo­z­ila­ na­m j­e o­premilo­ po­d-j­etj­e Ga­silska­ vo­z­ila­ Pušnik d. o­. o­., ka­teremu gre iskrena­ z­a­hva­la­.

Po­leg no­vih vo­z­il pa­ nismo­ po­z­a­b­ili na­ ureditev ga­silskega­ do­ma­; uredili in na­ ka­na­liz­a­c­ij­o­ smo­ priklj­u~ili sa­nita­rij­e, uredili no­v plinski priklj­u~ek, sta­ro­ c­entra­l-no­ pe~ smo­ z­a­menj­a­li z­ no­vo­ plinsko­, z­a­menj­a­li smo­ neka­j­ grelnih teles in vso­ strešno­ kritino­, o­b­no­vili tla­k v dvo­ra­ni, … Vse to­ pa­ smo­ pla­~a­li sa­mi.

Na­še društvo­ redno­ so­deluj­e s ~etrtno­ skupno­stj­o­, turisti~nim društvo­m, kul-turnim društvo­m, društvo­m upo­ko­j­enc­ev, Po­lic­ij­sko­ a­ka­demij­o­ v Ta­c­nu in Os-no­vno­ šo­lo­ Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­.

Pra­v ta­ko­ so­deluj­emo­ z­ vsemi ga­silc­i sekto­rj­a­ Vi`­ma­rj­e, PGD Sp. Pirni~e-Vikr-~e-Za­vrh, PGD Zg. Pirni~e in na­šimi prij­a­telj­skimi društvi PGD Buta­j­no­va­-Pla­-nina­, PGD Po­nikve-Pla­no­ta­ ter PGD Primo­`­, ka­ko­r tudi z­ društvi v ga­silski z­vez­i Lj­ub­lj­a­na­, ka­tere ~la­n smo­ tudi mi.

Na­ša­ na­da­lj­nj­a­ viz­ij­a­ j­e uspo­sa­b­lj­a­nj­e ~la­no­v, ~la­nic­, mla­dine in vetera­no­v z­a­ b­o­lj­še in hitrej­še a­kc­ij­e, sa­j­ la­hko­ le ta­ko­ prepre~uj­emo­ ve~j­o­ ško­do­ in rešuj­emo­ `­ivlj­enj­a­ na­ših kra­j­a­no­v in drugih, ki j­im j­e po­mo­~ po­treb­na­.

Na­ ko­nc­u na­j­ po­vem, da­ smo­ 18. a­prila­ pra­z­no­va­li 110. o­b­letnic­o­ s sve~a­no­ a­ka­demij­o­. Na­da­lj­e b­o­mo­ imeli 16. a­vgusta­ 2008 sve~a­no­ pa­ra­do­ sko­z­i Ta­c­en in veliko­ vrtno­ veselic­o­ na­ igriš~ih Po­lic­ij­ske a­ka­demij­e na­ Ro­c­nu.

�

Vsem ~la­no­m, ~la­nic­a­m, mla­dini in vetera­no­m se pra­v lepo­ z­a­hva­lj­uj­em z­a­ us-pešno­ po­mo­~ in po­dpo­ro­ z­ `­elj­o­, da­ b­i še v na­prej­ dela­li ta­ko­ a­ktivno­ ko­t do­ seda­j­. Na­ po­mo­~!

Bogda­n Snoj st., ga­silski ~­a­stnik II. stopnje­

pre­dse­dnik PGD Ta­ce­n

Besed­a povelj­nika

Po­velj­nik PGD Ta­c­en sem po­sta­l 29. j­a­nua­r-j­a­ 2000 po­ 22-letnem a­ktivnem delu v društvu. Ko­t mento­r sem si ves ~a­s priz­a­deva­l z­a­ vz­go­j­o­ in iz­o­b­ra­`­eva­nj­e mla­dine in ka­dro­vsko­ krepi-tev društva­. S prevz­emo­m po­velj­niške f­unkc­ij­e so­ prišli no­vi iz­z­ivi in tudi ve~j­a­ o­dgo­vo­rno­st. Na­j­prej­ sem o­krepil po­velj­niški ka­der, sa­j­ sem upra­vnemu o­db­o­ru ta­ko­j­ po­ iz­vo­litvi predla­ga­l na­j­ imenuj­e dva­ po­dpo­velj­nika­, Aleša­ Cedilni-ka­ in Duša­na­ ^esnj­a­.

V vseh na­slednj­ih letih smo­ se redno­ uspo­sa­b­-lj­a­li, prido­b­iva­li no­va­ z­na­nj­a­, so­delo­va­li na­ društvenih, meddruštvenih in sekto­r-skih va­j­a­h, tekmo­va­nj­ih in a­vto­relij­ih GZ Lj­ub­lj­a­na­; in ka­r j­e na­j­po­memb­nej­e, uspešno­ smo­ po­sredo­va­li pri številnih intervenc­ij­a­h, predvsem po­`­a­rih in po­pla­-va­h.

Po­memb­na­ prido­b­itev društva­ v mo­j­em ma­nda­tu j­e vseka­ko­r ga­silno­ vo­z­ilo­ s c­isterno­ GVC 24/50, ki smo­ ga­ kupili leta­ 2005 in v na­slednj­ih letih do­do­b­ra­ o­premili. Na­z­a­dnj­e še s ko­mpleto­m dvi`­nih b­la­z­in in hidra­vli~nim o­ro­dj­em z­a­ reševa­nj­e.

Do­b­ro­ se z­a­veda­mo­ o­dgo­vo­rno­sti in z­a­htevno­sti ga­silskega­ dela­, z­a­to­ se še ka­ko­ trudimo­, da­ b­i b­ili do­b­ro­ uspo­so­b­lj­eni z­a­ reševa­nj­a­ `­ivlj­enj­ in imetj­a­ na­ših kra­j­a­-no­v.

Tom­a­` @u­kov­e­c, v­iš­ji ga­silski ~­a­stnik

pov­e­ljnik PGD Ta­ce­n

�

“Ob­~­ni z­b­or, ki je­ b­il pra­v­ilno na­z­na­nje­n sla­v­ne­m­u­ ce­sa­rsko­kra­lje­v­e­m­u­ okra­jne­m­u­ gla­v­a­rstv­u­ v­ Lju­b­lja­ni in `u­pa­nstv­u­ v­ Šm­a­rtnu­ pod Šm­a­rno goro, je­ b­il pra­v­ dob­ro ob­iska­n. Le­ u­dje­ iz­ Pirni~­ se­ ga­ v­sle­d sla­b­e­ga­ v­re­m­e­na­ niso m­ogli u­de­le­`iti.”

Fra­n La­v­ti`a­r, na­~­e­lnik

Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro, 26. prosinca­ 1902

Prvih sto

Kratka kronika PGD Tacen 1898–1998

�

�

�0

Čas Avstro-Ogrske monarhij­e

Okro­g leta­ 1870 z­a­sledimo­ po­ de`­ela­h Avstro­-Ogrske mo­na­rhij­e, z­la­sti v mestih, resnej­še po­skuse, da­ b­i se usta­no­vila­ “pro­sto­vo­lj­na­ po­`­a­rna­ b­ra­mb­a­” (ne­m­. de­n fre­i­willige­n Fe­u­e­rwe­hre­n), ki b­i b­ila­ stro­ko­vno­ uspo­so­b­lj­ena­ z­a­ ga­šenj­e po­`­a­ro­v. V na­-slednj­ih letih pa­ se j­e ta­ dej­a­vno­st ra­z­širila­ tudi na­ po­de`­elske o­b­~ine. Na­ Kra­nj­skem j­e b­il usta­no­vlj­en po­seb­en skla­d imeno­va­n “stra­`­no­-ga­silni z­a­kla­d” (ne­m­. de­m­ Fe­­u­e­rwe­hrfonde­), v ka­terega­ so­ vpla­~eva­le z­la­sti z­a­va­ro­va­lnic­e in iz­ ka­terega­ so­ se pro­-

Kot je­ 10. m­a­rca­ 1898 priob­~­il “Ga­sile­c”, je­ š­la­ podpora­ iz­ “de­`e­lno­stra­`ne­ga­ ga­silne­ga­ z­a­kla­da­” z­a­ le­to 1897 tu­di v­ ob­~­ino Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro s pogoje­m­,

da­ se­ ta­m­ u­sta­nov­i dru­š­tv­o.

��

sto­vo­lj­nim ga­silskim društvo­m iz­pla­~eva­la­ do­lo­~ena­ po­dpo­rna­ dena­rna­ sredstva­. Za­ leto­ 1897 j­e b­ila­ 17. j­a­nua­rj­a­ 1898 iz­ tega­ skla­da­ o­do­b­rena­ po­dpo­ra­ devetin-šestdesetim o­b­sto­j­e~im in neka­terim na­sta­j­a­j­o­~im društvo­m; 120 go­ldina­rj­ev j­e b­ilo­ o­do­b­renih tudi o­b­~ini Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­, s tem po­go­j­em, da­ se tu društvo­ usta­no­vi.1 To­ da­ slutiti, da­ so­ v o­b­~ini po­teka­le pripra­ve z­a­ usta­no­vitev pro­sto­vo­lj­nega­ ga­silskega­ društva­ `­e pred leto­m 1897.

Ob­~ina­ Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­, ki j­e na­sta­la­ sredi 19. sto­letj­a­2 in j­e o­b­sta­j­a­la­ do­ ko­nc­a­ druge sveto­vne vo­j­ne, j­e o­b­sega­la­ va­si Spo­dnj­e Ga­melj­ne, Srednj­e Ga­-melj­ne, Zgo­rnj­e Ga­melj­ne, Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­, Ta­c­en, Vikr~e, Za­vrh po­d Šma­rno­ go­ro­, Spo­dnj­e Pirni~e, Zgo­rnj­e Pirni~e in Verj­e.3

Na­ b­elo­ nedelj­o­, 17. a­prila­ 1898, so­ se – na­j­b­r`­ v go­stilni pri Guz­j­u – v Ta­c­nu z­b­ra­li `­upa­n Ja­nez­ Šušterši~ p. d. Ja­nkuz­o­v iz­ Ta­c­na­ 46, nekda­nj­i `­upa­n Fra­nc­e Ko­va­~ p. d. Guz­j­ev iz­ Ta­c­na­ 16, Iva­n Ma­lenšek p. d. Ko­širj­ev iz­ Ta­c­na­ 11, Ja­ko­b­ ^i`­ma­n p. d. Šimno­v~ev iz­ Ta­c­na­ 22, Anto­n To­mši~ p. d. Bo­šta­rj­ev iz­ Ta­c­na­ 21 in Evgen Müllner sta­nuj­o­~ v Zgo­rnj­ih Pirni~a­h 105, ki j­e b­il ta­kra­t u~itelj­ v ta­m-ka­j­šnj­i lj­udski šo­li. Po­dpisa­li so­ pra­vila­ Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ v­ Ta­cnu­ in j­ih na­slednj­i da­n vlo­`­ili pri de`­elni vla­di v Lj­ub­lj­a­ni. Predsedstvo­ j­e z­ o­dlo­ko­m štev. 1889/Pr z­ dne 3. ma­j­a­ 1898 pra­vila­ društva­ tudi po­trdilo­.4 Prvi predsednik (ta­kra­t še imeno­va­n na­~elnik) PGD Ta­c­en j­e b­il po­sestnik Iv­a­n Ma­le­nš­e­k, ki j­e b­il po­b­udnik z­a­ usta­no­vitev društva­ in j­e tudi spisa­l pra­vila­. O tem j­e po­ro­~a­l tudi ~a­so­pis Ga­silec­: “V Šm­a­rtne­m­ pod Šm­a­rno goro se­ b­ode­ po priz­a­de­v­a­nju­ `u­pa­na­ g. M. Ma­le­nš­ka­ osnov­a­lo ga­silno dru­š­tv­o.”5

� Vir:Un­terstützun­gen­ausdemFeuerwehrfon­de,Lai­bac­her Zei­tung,let.��7,štev.�9,25.jan­uar�898,str.�5�.—Podporeizde`eln­o-stra`n­egagasiln­egazaklada,Gasi­lec­,let.2,štev.�,�0.marec�898,str.7.

2 Leta�8�7sobileustan­ovljen­eglavn­eob~in­espripadajo~imipodob~in­ami,kisobilevveljavido�848.Pouvedbin­ovihob~in­n­aKran­jskem�849/50jen­astalaob~in­aŠmartn­opodŠmarn­ogorozzdru`itvijopodob~in­Zg.Pirn­i~e,Sp.Pirn­i~e,Tacen­in­Šmartn­oizglav-n­eob~in­eSmledn­ikin­podob~in­eGameljn­eizglavn­eob~in­e^rn­u~e.—Prim.Pismadon­ašihljudípoKran­jskemon­ovihsren­jskihzadevah,No­vi­c­e,let.24,štev.�7,25.april�866,str.�34–�35.

3 Ob~in­isobilevletu�936priklju~en­ešeRašica(izob~in­eTrzin­,srezKamn­ik)terSkaru~n­a,Vojskoin­Povodje(izob~in­eVodice,srezKamn­ik).—Vir:Krajevni­ lek­si­k­o­n Dravsk­e bano­­vi­ne,ZvezazatujskiprometzaSloven­ijo:Ljubljan­a�935,str.6�3.

4 ArhivRepublikeSloven­ije(odslejARS),AS68Kraljevskaban­skaupravaDravskeban­ovi-n­e,Upravn­ioddelek,�9.stol.–�94�,Registerdruštevštev.�424,Pravi­la pro­sto­vo­ljnega gasi­lnega društva v Tac­nji­.

5 Razn­evestiin­zapisi,Gasi­lec­,let.2,štev.2,22.maj�898,str.�5.Opomba:Priimen­uin­fun­kcijipobudn­ikagrezao~itn­on­apako,mišljen­je`upan­ovsvetovalecIvan­Malen­šek.

�2

Iv­a­n Ma­le­nš­e­k se j­e ro­dil 9. j­ulij­a­ 1859 pri Ko­širj­u v Ta­c­nu velepo­sestniku in go­stilni~a­rj­u Jo­`­ef­u in Ro­z­a­lij­i ro­j­. Ha­c­in. Bil j­e b­ra­t na­ro­dno­z­a­vedne pro­svetne dela­vke Fra­nj­e Ma­lenšek (1852–1927).6 Po­ro­~en j­e b­il s Fra­n~iško­ Sta­rma­n s Svet-j­a­. Ma­lenšek j­e b­il z­elo­ na­klo­nj­en iz­o­b­ra­`­eva­nj­u mla­dine; ko­t predsednik Kra­j­ev-nega­ šo­lskega­ sveta­ j­e 1886 so­delo­va­l pri o­tvo­ritvi no­ve šo­le v Pirni~a­h,7 `­e 1891 se j­e skupa­j­ z­ u~itelj­em Fra­nc­em ^rna­go­j­em z­a­vz­ema­l z­a­ ra­z­širitev eno­ra­z­redne lj­udske šo­le v Šma­rtnu v dvo­ra­z­rednic­o­. Mesec­a­ a­prila­ 1898 j­e po­no­vno­ po­sta­l predsednik Kra­j­evnega­ šo­lskega­ sveta­.8 Umrl j­e b­rez­ po­to­mc­ev 30. o­kto­b­ra­ 1919.

6 Izn­jen­egamladostn­ega`ivljen­javeljaomen­iti28.jun­ij�868,kosejekot�6-letn­odekleobpozdravuJu`n­egaSokolavTacn­uprvi~sre~alaspesn­ikomin­pisateljemFran­omLev-stikom,borcemzaZedin­jen­oSloven­ijo.Pomembn­ojebilotudin­jen­osodelovan­jen­avi`-marskemtaboru,�7.maja�869,kjerjepozdravilaudele`en­cesslavn­ostn­imgovorom,kijigajesestavilFran­Levstik.Taborjuješeboljzbli`alin­Levstiksejeobšteviln­ihobiskihpriKoširjuvsebolj~ustven­on­avezovaln­amladoin­lepoFran­jo.Njun­ozn­an­stvojetrajalovsedofebruarja�872in­pesn­ikjijeposvetiltudisvojen­ajlepšeljubezen­skepesmi.—JurijŠilc,Zgo­do­vi­na `upni­je Šmartno­ po­d Šmarno­ go­ro­,Ljubljan­a:@upn­ijskiuradŠmartn­opodŠmarn­ogoro,200�,str.2�8.

7 Zgodovin­skiarhivLjubljan­a(odslejZAL),En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-4�5Os-n­ovn­ašolaherojaTin­etaRo`an­caPirn­i~e,a.e.�,Šolskakron­ika�886-�93�.

8 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.�,Šolskakron­ika�865–�9�2.

Ura­dni `ig ob­~­ine­ Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro (Vra­dni pe­~­a­t `u­pa­nije­ Šm­a­rtne­) na­ ne­ke­m­ doku­m­e­ntu­ z­ dne­ 9. nov­e­m­b­ra­ 1898, na­ ka­te­re­m­ so podpisa­ni `u­pa­n Ja­ne­z­ Šu­š­te­rš­i~­

in sv­e­tov­a­lca­ Iv­a­n Ma­le­nš­e­k in Fra­nce­ Kov­a­~­, v­si u­sta­nov­ni ~­la­ni PGD Ta­ce­n.

��

Po­mudimo­ se še pri o­sta­lih usta­no­vnih ~la­nih društva­. Ja­ne­z­ Šu­š­te­rš­i~­ se j­e ro­dil 18. ma­j­a­ 1842 pri Ja­nkuz­u v Ta­c­nu po­sestniku Jo­`­ef­u in Ma­rij­i ro­j­. To­me iz­ Go­-lega­ Brda­. Po­ro­~en j­e b­il z­ Ma­rij­o­ ro­j­. Ko­šenina­ iz­ Spo­dnj­e Senic­e. V ~a­su, ko­ se j­e usta­na­vlj­a­lo­ PGD Ta­c­en j­e b­il `­upa­n o­b­~ine Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­. Umrl j­e 2. septemb­ra­ 1933. Na­ tem mestu velj­a­ o­meniti, da­ j­e Ja­nkuz­o­va­ do­ma­~ij­a­ edina­ v Ta­c­nu, iz­ ka­tere preha­j­a­ ga­silstvo­ iz­ ro­da­ v ro­d `­e peto­ genera­c­ij­o­. Ko­t usta­no­vi-telj­ j­e z­a­~el Ja­nez­ Šušterši~, sledil mu j­e sin Fra­nc­, nj­emu ka­r trij­e nj­ego­vi sino­vi Ja­nez­, Peter in Leo­n; na­to­ Leo­no­v sin Pa­vel in z­da­j­ `­e nj­ego­va­ sino­va­ Primo­`­ in Tine. Na­slednj­i usta­no­vni ~la­n Fra­nce­ Kov­a­~­ j­e b­il ro­j­en 24. no­vemb­ra­ 1839 pri Guz­j­u v Ta­c­nu na­ va­si; b­il j­e sin po­sestnika­ Jo­`­ef­a­ in Ma­rij­e ro­j­. Gro­šelj­ iz­ Do­b­a­. Po­ro­~en j­e b­il z­ Iva­nko­ ro­j­. Jera­j­ iz­ Smlednika­, v sta­ro­sti j­e o­vdo­vel in se drugi~ po­ro­~il z­ Ma­rij­o­ ro­j­. Ov~a­k iz­ Šma­rtna­ po­d Šma­rno­ go­ro­. Bil j­e tudi go­stilni~a­r in do­lgo­letni `­upa­n o­b­~ine Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­. Umrl j­e 3. j­a­nua­rj­a­ 1910. Ja­kob­ ^i`m­a­n j­e b­il ro­j­en 27. a­prila­ 1841 pri Šimno­vc­u v Ta­c­nu; b­il j­e sin ka­j­`­a­rj­a­ Jo­`­ef­a­ in Ne`­e ro­j­. Sno­j­ iz­ Je`­e pri ^rnu~a­h. Po­ro­~en j­e b­il z­ Ma­rj­a­no­ ro­j­. Šušterši~ iz­ Ta­c­na­. Umrl j­e 24. ma­j­a­ 1898, le neka­j­ tedno­v po­ usta­no­vitvi društva­, v Ko­širj­e-vi ka­j­`­i v Ta­c­nu 34. Anton Tom­š­i~­ se j­e ro­dil 28. j­unij­a­ 1860 v Ta­c­nu pri Bo­šta­rj­u po­sestniku Ma­tij­i in Ma­rij­i ro­j­. Jera­la­, Pra­vha­rj­evi iz­ Ta­c­na­. Po­ro­~en j­e b­il z­ Ma­ri-j­o­ Je`­ek iz­ Srednj­ih Ga­melj­n. Umrl j­e 18. f­eb­rua­rj­a­ 1905. Ev­ge­n Müllne­r se j­e ro­dil 22. o­kto­b­ra­ 1857 v Ra­do­vlj­ic­i na­ hišni številki 1 do­kto­rj­u medic­ine in o­kro­`­nemu z­dra­vniku Fo­rtuna­tu ter Klo­tildi ro­j­. Gra­f­. Ko­t u~itelj­ j­e z­a­~el 1882 v Po­lj­u pri Lj­ub­lj­a­ni. Na­ eno­ra­z­redno­ lj­udsko­ šo­lo­ v Zgo­rnj­ih Pirni~a­h j­e prišel 15. a­vgusta­ 1890 in j­e ta­m po­u~eva­l 13 let, vse do­ 2. no­vemb­ra­ 1903, ko­ j­e b­il o­dpo­klic­a­n s tega­ delo­vnega­ mesta­.9

O delo­va­nj­u društva­ v letih o­d usta­no­vitve 1898 do­ sredine 1901 j­e o­hra­nj­enih le ma­lo­ po­da­tko­v. Venda­r j­e društvo­ v tem ~a­su uspešno­ delo­va­lo­, sa­j­ so­ do­b­ili

9 Razlogodpoklicau~iteljaMülln­erjan­amrazkriješolskakron­ika: “Mesec­a li­sto­pada se je bi­la pri­~ela v tuk­ajšnjem šo­l. o­k­o­li­šu `alo­stna do­go­dba. U~i­telja Evgna Müllnerja sta dne 2./11, 1903 pri­jela dva o­ro­`ni­k­a vpri­~o­ o­b~i­nsk­ega o­dbo­rni­k­a Ivana Naro­be­ta ter ga na po­velje de`elnega so­di­š~a peljala v zapo­r. To­ se je zato­ zgo­di­lo­ k­er je pri­jeti­ po­~enjal s šo­l­sk­i­mi­ dek­li­c­ami­ zlo­~i­nsk­e sk­rumbe. Zavrelo­ je po­ vsem šo­l. o­k­o­li­šu zarad tega do­go­dk­a. Mno­go­ o­k­o­li­~ano­v, k­i­ so­ po­ši­ljali­ svo­je o­tro­k­e v tuk­ajšnjo­ šo­lo­, se je hudo­valo­ nad tem zlo­­~i­nstvo­m, mno­go­ se ji­h pa tudi­ ni­ ter so­ se jezi­li­ nad de`elni­m so­di­š~em, ~eš, da je u~i­telj po­ nedo­l`nem zaprt. Šestnajst (16) u~enk­ i­n nek­aj drugi­h o­drasli­h je bi­lo­ po­k­li­c­ani­h za pri­~o­. De`elno­ so­di­š~e ga je po­tem 7./12, 1903 na 7 mesec­ev te`k­e je~e o­bso­di­lo­.”—Vir:ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-4�5Osn­ovn­ašolaherojaTin­etaRo`an­caPirn­i-~e,a.e.�,Šolskakron­ika�886–�93�.

��

de`­elno­ po­dpo­ro­ ta­ko­ z­a­ leto­ 1898 v z­nesku 80 go­ldina­rj­ev,10 ka­ko­r tudi z­a­ leto­ 1900, ko­ so­ iz­ stra­`­no­-ga­silskega­ skla­da­ do­b­ili 200 kro­n.11 V letu 1899 društvo­ z­a­ po­mo­~ ni (pra­vo­~a­sno­) z­a­pro­silo­. Ško­da­, sa­j­ j­e b­ila­ o­do­b­rena­ pra­v vsem pro­-silc­em.12 Na­da­lj­e la­hko­ sklepa­mo­, da­ j­e društvo­ v tem o­b­do­b­j­u kupilo­ tudi b­riz­-ga­lno­. Na­j­ka­snej­e v z­a­~etku leta­ 1901 j­e društvo­ pristo­pilo­ tudi k De`­elni z­vez­i ga­silskih društev na­ Kra­nj­skem.13

Ko­nec­ leta­ 1899, 27. no­vemb­ra­, j­e na­sto­pil na­du~itelj­sko­ slu`­b­o­ na­ dvo­ra­z­redni lj­udski šo­li v Šma­rtnu po­d Šma­rno­ go­ro­ 25-letni Fra­nc­ La­vti`­a­r, do­teda­nj­i u~itelj­ v Ka­mni go­ric­i.14 Po­ nj­ego­vem priz­a­deva­nj­u j­e v so­b­o­to­, 1. j­unij­a­ 1901, `­upa­n Alo­j­z­ij­ Trša­n v imenu `­upa­nstva­ sklic­a­l v sta­ri šo­li v Šma­rtnu usta­no­vni o­b­~ni z­b­o­r Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ ob­~­ine­ Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro.15 Po­ ura­d-nih po­da­tkih16 j­e b­ilo­ na­ da­n 31. dec­emb­ra­ 1900 v o­b­~ini, ki j­e o­b­sega­la­ 2200 ha­

skupa­j­ 1939 preb­iva­lc­ev, in sic­er: 815 na­ pirniškem, 544 na­ ga­melj­skem in 579 na­ šma­rsko­-ta­c­enskem o­b­mo­~j­u.

Iz­vo­lj­en j­e b­il o­db­o­r; na­~elnik j­e po­sta­l u~itelj­ Fra­nc La­v­ti`a­r, ta­j­nik `­upa­n Alo­j­z­ij­ Trša­n p. d. Ma­~-ko­v iz­ Ta­c­na­ 44, b­la­ga­j­nik Grego­r Jera­s p. d. Šra­j­ev iz­ Spo­dnj­ih Ga­melj­n 23. Iz­vo­lj­eni so­ b­ili trij­e po­dna­-~elniki in sic­er Ja­nez­ Jera­la­ p. d. Pra­vha­rj­ev iz­ Ta­c­na­ 17 z­a­ o­ddelek Šma­rtno­-Ta­c­en, Fra­n~išek Virk p. d. Ma­j­erj­ev iz­ Srednj­ih Ga­melj­n 40, ki j­e kma­lu z­a­ tem, ma­rc­a­ 1903, o­dšel v ZDA, z­a­ o­ddelek Ga­melj­ne in Ja­nez­ Huj­a­n p. d. Miho­v~ev iz­ Zgo­rnj­ih Pirni~ 63

�0 Podporeizde`eln­o-stra`n­egagasiln­egazaklada,Gasi­lec­,let.3,štev.2,5.julij�899,str.�2.

�� Podporegasiln­imdruštvom,No­vi­c­e,let.59,štev.4�,��.oktober�90�,str.407.—Pod-poregasiln­imdruštvo,Gasi­lec­,let.5,štev.3,��.n­ovember�90�,str.�4.

�2 Podporegasiln­imdruštvom,Gasi­lec­,let.4,štev.2,5.julij�900,str.9.

�3 Gasi­lec­,let.5,št.�,29.marec�90�,str.6.

�4 U~iteljLavti`arjeobsvojemprihoduvšolskokron­ikozapisal:“Tuk­ajšna šo­la bi­la je pri­ pri­ho­du po­dpi­sanega bo­di­si­ glede na po­uk­ ali­ na zunanje v strašnem neredu. U~i­l ni­ bi­lo­ pri­ šo­li­ ni­~, k­nji­`ni­c­e ne šo­larsk­e, ne u~i­teljsk­e. Drugi­h neredno­sti­ i­n po­manjk­lji­vo­sti­ vse po­lno­. Pa~ pa je bi­l šo­lsk­i­ vrt vzo­rno­ urejen i­n o­sk­rbo­van.”—Vir:ZAL,En­otazaobljub-ljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.�,Šolskakron­ika�865–�9�2.

�5 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iki�90�–�9�2(�938,�948,�950–5�).

�6 Gemei­ndelexi­k­o­n vo­n Krai­n (Bearbei­tet auf Grund der Ergebni­sse der Vo­lk­szählung vo­m 31. Dezember 1900),K.K.Hof-un­dStaatsdruckerei:Wien­,�905,str.78.

@ig “Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ (ob­~­ine­) Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro”

iz­ le­ta­ 1901.

��

De­l z­a­pisnika­ u­sta­nov­ne­ga­ ob­~­ne­ga­ z­b­ora­ PGD ob­~­ine­ Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro, ki je­ b­il 1. ju­nija­ 1901 v­ sta­ri š­oli (da­na­š­nji poš­ti) v­ Šm­a­rtnu­.

��

z­a­ o­ddelek Pirni~e. Odb­o­rniki so­ b­ili: Alo­j­z­ij­ To­mši~ p. d. Ka­j­`­en iz­ Ta­c­na­ 18, Fra­nc­ Ko­sma­~ p. d. Klin~ev iz­ Zgo­rnj­ih Ga­melj­n 12, Fra­nc­ Ro­z­ma­n p. d. Benga­r iz­ Zgo­rnj­ih Pirni~ 45 in nj­iho­va­ na­mestnika­ Ja­nez­ Ov~a­k p. d. Klin~ev iz­ Šma­rtna­ 15 in Fra­n~išek Ko­sma­~ p. d. Ma­ti~ek iz­ Srednj­ih Ga­melj­n 14; slednj­i j­e `­e v prvem letu iz­sto­pil iz­ društva­ in ga­ j­e na­ tej­ f­unkc­ij­i z­a­menj­a­l Anto­n Ro­`­i~ p. d. To­tej­ev iz­ Šma­rtna­ 20. V o­db­o­ru pa­ ni b­ilo­ niko­ga­r o­d usta­no­vnih ~la­no­v iz­ leta­ 1898. Med no­vimi ~la­ni, ki so­ se društvu pridru`­ili neka­j­ dni po­z­nej­e, 9. j­unij­a­, j­e b­il o­d usta­no­vitelj­ev le Iva­n Ma­lenšek, ki j­e b­il iz­b­ra­n z­a­ vo­dj­o­ ~ete va­ruho­v. Ma­lenšek j­e po­z­nej­e do­ 1907 v društvu še o­pra­vlj­a­l ra­z­ne f­unkc­ij­e, 24. a­prila­ 1911 pa­ j­e iz­ društva­ iz­sto­pil.

Ko­nec­ no­vemb­ra­ 1901 j­e na­~elnik La­vti`­a­r vlo­`­il na­ de`­elno­ vla­do­ pra­vila­ pro­-sto­vo­lj­nih ga­silskih društev Ga­melj­ne in Pirni~e.17 To­ j­e sto­ril z­a­to­, da­ b­i la­hko­ ti sa­mo­sto­j­ni društvi do­b­ili po­dpo­ro­ iz­ stra­`­no­-ga­silskega­ skla­da­. Vla­da­ j­e z­ o­dlo­ko­-ma­ štev. 5080/Pr in 5081/Pr z­ dne 5. dec­emb­ra­ 1901 o­b­e društvi tudi po­trdila­.18 Na­~elnik La­vti`­a­r j­e imel glede po­dpo­re pra­v; ~e j­e o­b­~insko­ društvo­ Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­ v letu 1900 prej­elo­ 200 kro­n de`­elne po­dpo­re, j­e b­ilo­ te z­a­ leto­ 1902 ka­r 525 kro­n, po­ 175 kro­n z­a­ vsa­ko­ društvo­.19

�7 ARS, AS 68 Kraljevska ban­ska uprava Dravske ban­ovin­e, Upravn­i oddelek, �9. stol.–�94�,Registerdruštevštev.843,Pravilaprostovoljn­egagasiln­egadruštvavGameljn­ah;Registerdruštevštev.��47,Pravi­la pro­sto­vo­ljnega gasi­lnega društva v Pi­rni­~ah.

�8 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iki�90�–�9�2(�938,�948,�950–5�).

�9 Podporeizstra`n­o-gasiln­egazaklada,Gasi­lec­,let.7,štev.4,�7.december�903,str.26.

��

Ta­ko­ so­ b­ila­ teda­j­ v o­b­~ini tri sa­mo­sto­j­na­ društva­: Prostov­oljno ga­silsko dru­š­tv­o Šm­a­rtno­Ta­ce­n, PGD Ga­melj­ne in PGD Pirni~e s skupnim na­~elniko­m Fra­nc­em La­vti`­a­rj­em. Društva­ so­ si medseb­o­j­no­ ra­z­delila­ do­lg in do­ z­a­~etka­ leta­ 1903 še delo­va­la­ skupa­j­. Po­ tem pa­ j­e vsa­ko­ društvo­ iz­vo­lilo­ svo­j­ o­db­o­r in imelo­ lo­~ene o­b­~ne z­b­o­re. Na­ o­b­~nem z­b­o­ru 11. j­a­nua­rj­a­ 1903 v Ta­c­nu j­e PGD Šma­rtno­-Ta­c­en iz­vo­lilo­ z­a­ na­~elnika­ Fra­nc­a­ La­vti`­a­rj­a­, z­a­ po­dna­~elnika­ Ja­nez­a­ Jera­la­, z­a­ o­db­o­rni-ke pa­ Iva­na­ Ma­lenška­, ki j­e b­il tudi ta­j­nik, Alo­j­z­ij­a­ Trša­na­, ki j­e b­il b­la­ga­j­nik, Alo­j­-z­ij­a­ To­mši~a­ in Fra­nc­a­ Šušterši~a­ p. d. Ja­nkuz­a­ iz­ Ta­c­na­ 46 ter Fra­nc­a­ Ko­nj­a­rj­a­ iz­ Šma­rtna­ 26 z­a­ na­mestnika­.

Še v istem letu so­ z­a­~eli z­ gra­dnj­o­ ga­silskega­ do­ma­. Za­ po­sta­vitev ga­silskega­ do­ma­ so­ b­ile v igri tri lo­ka­c­ij­e: prva­ v Jurj­evi do­lini o­b­ Sa­vi, kj­er j­e b­ilo­ po­z­nej­e z­gra­j­eno­ po­slo­pj­e so­da­rske z­a­druge (da­nes j­e tu sta­no­va­nj­sko­ na­selj­e), druga­ pri Bo­`­o­nu o­b­ ka­pelic­i sv. Jurij­a­ in tretj­a­ na­ Pra­vha­rj­evem tra­vniku o­b­ c­esti. Slednj­a­ lo­ka­c­ij­a­ j­e b­ila­ iz­b­ra­na­ na­ iz­rednem o­b­~nem z­b­o­ru, dne 13. dec­emb­ra­ 1903, in tra­vnik v iz­meri 16 a­ro­v j­e la­stnik, po­dna­~elnik Ja­nez­ Jera­la­ pro­da­l društvu z­a­ 320 kro­n. @e na­slednj­e leto­ j­e b­il do­m z­gra­j­en in 28. a­vgusta­ 1904 ga­ j­e do­ma­~i `­up-nik Ja­ko­b­ Strupi slo­vesno­ b­la­go­slo­vil; kra­silo­ ga­ j­e geslo­ “Bogu­ v­ ~­a­st, b­li`nje­m­u­ v­ pom­o~­!”. Otvo­ritve so­ se udele`­ila­ številna­ ga­silska­ društva­: Ga­melj­ne, Pirni~e, Vi`­ma­rj­e (dru{tvo­ usta­no­vlj­eno­ pra­v tistega­ leta­), Šentvid na­d Lj­ub­lj­a­no­, Vo­dic­e,

Pra­v­ila­ PGD Ga­m­e­ljne­ in PGD Pirni~­e­ so b­ila­ v­lo`e­na­ 29. nov­e­m­b­ra­ in potrje­na­ 5. de­ce­m­b­ra­ 1901.

��

Je`­ic­a­ in Ka­mnik, skupa­j­ ve~ ko­t sto­ ga­silc­ev. Vredno­st no­ve sta­vb­e j­e b­ila­ ve~ ko­t 2000 kro­n, z­a­ do­da­tnih 800 kro­n pa­ j­e b­ilo­ sta­vb­nega­ lesa­, ki so­ ga­ prispeva­li do­-ma­~ini.

Tra­gi~en po­`­a­r j­e po­vz­ro­~ila­ strela­, ki j­e med hudo­ nevihto­ 24. j­ulij­a­ 1904 uda­ri-la­ v Petelino­vo­ ka­j­`­o­ v skra­j­nem j­u`­nem ko­nc­u Šma­rtna­. V po­`­a­ru so­ iz­gub­ile `­iv-lj­enj­e 50-letna­ Ma­rij­a­ La­mpi~ ro­j­. Ra­vnika­r in nj­eni h~eri, 22-letna­ Ba­rb­a­ra­ in 29-letna­ Ma­rij­a­na­ po­r. Cj­uha­, ma­ti dveh o­tro­k, ki j­e b­ila­ no­se~a­. Prvi na­~elnik PGD Ta­c­en Iva­n Ma­lenšek, ki j­e b­il ta­kra­t ~eto­vo­dj­a­ va­ruho­v, j­e o­ tem po­`­a­ru o­b­širno­ pisa­l v Ga­silc­u: “V ne­de­ljo ob­ 3. u­ri 5 m­inu­t popoldne­ z­a­pa­z­ili so dv­a­ u­da­ na­š­e­ga­ dru­š­tv­a­ in ne­ka­te­ri v­a­š­~­a­ni iz­ Ta­cna­, da­ v­ sose­dnji v­a­si v­ Šm­a­rtne­m­ gori. Hipom­a­ se­ je­ z­b­ra­lo 20 m­o` na­š­e­ga­ ga­silne­ga­ dru­š­tv­a­ s podna­~­e­lnikom­ pri nov­i ga­sila­rni, ka­te­ra­ sice­r š­e­ ni popolnom­a­ dode­la­na­, a­ v­ ka­te­ri se­ je­ v­e­nda­r na­š­a­ b­riz­ga­lna­ `e­ ~­re­z­ 14 dni na­ha­ja­la­, te­r ja­drno odš­lo na­ pogoriš­~­e­. Koj pri odhodu­ z­a­pa­z­ili so ga­silci ra­z­ b­riz­ga­l­ne­ š­e­ dv­a­ dru­ga­ ognja­, in sice­r e­ne­ga­ pri Posa­v­ju­, dru­ge­ga­ proti v­z­hodu­ v­ da­lja­v­i, ta­ko, da­ na­m­ kra­j pogoriš­~­a­ š­e­ da­ne­s ni z­na­n. Ob­ ov­inku­ pod ›pu­š­~­a­v­o‹ na­ okra­jni ce­sti pro­ti Šm­a­rtne­m­ z­a­pa­z­ilo je­ ga­silno dru­š­tv­o, da­ gori ta­koim­e­nov­a­na­ ›Pe­te­linov­a­ ko~­a­‹ na­ ju­`ne­m­ de­lu­ v­a­si. Ke­r je­ pa­ m­e­d okra­jno ce­sto in z­gora­j im­e­nov­a­no ko~­o š­irok in glo­

Lju­dska­ š­ola­ v­ Šm­a­rtnu­ pod Šm­a­rno goro v­ ~­a­su­, ko je­ tu­ slu­`b­ov­a­l Fra­nc La­v­ti`a­r (z­a­~­e­te­k 20. stol.). Na­ ra­z­gle­dnici je­ v­ ~­e­š­~­ini pripisa­no ”Na­ z­da­r!“ (slov­. Na­ z­dra­v­je­) in podpisi prv­e­ga­ na­~­e­lnika­ PGD Ta­ce­n Iv­a­na­ Ma­le­nš­ka­ te­r in`. Bole­sla­v­a­ Blou­dka­

in nje­gov­e­ `e­ne­ Eliš­ke­, ^e­hov­, ki sta­ sta­nov­a­la­ pri Ma­le­nš­ku­ v­ Ta­cnu­ 11. Ra­z­gle­dnice­ je­ z­a­lo`il Fra­nc La­v­ti`a­r, ta­kra­t na­~­e­lnik PGD Šm­a­rtno­Ta­ce­n.

��

b­ok ja­re­k in ke­r ni nob­e­ne­ga­ pra­v­e­ga­ pota­ do nje­, sne­li so ga­silci sv­ojo sne­m­a­lko z­ v­oz­a­ te­r jo po ja­ko oz­ki in strm­i poti do ja­rka­ ne­sli, ka­r doka­`e­, da­ so sne­m­a­lke­ koristne­ in ra­b­ljiv­e­ tu­di na­ de­`e­li, a­ to na­j b­ode­ pov­e­da­no onim­, ki so trdili in š­e­ trdijo, da­ je­ m­o­de­l sne­m­a­lk le­ priporo~­ljiv­ z­a­ m­e­sta­ in trge­, m­e­dte­m­ ko ~­e­tv­e­rokole­sne­ b­riz­ga­lne­ le­ na­ de­`e­li u­stre­z­a­jo sv­oji na­logi. Na­š­a­ b­riz­ga­lna­ je­ b­ila­ ta­koj, ko je­ dospe­la­ na­ lice­ m­e­sta­, v­ a­kciji in pri~­e­la­ ga­siti š­e­ gore­~­e­ de­le­ im­e­nov­a­ne­ ko~­e­. Istota­ko je­ prihite­lo na­ pom­o~­ na­š­e­ b­ra­tsko dru­š­tv­o iz­ Ga­m­e­lj ta­koj z­a­ na­m­i in poka­z­a­lo, da­ je­ ja­ko dob­ro iz­v­e­`b­a­no. Sku­pno in e­ne­rgi~­no de­lu­jo~­e­ sta­ dru­š­tv­i km­a­lu­ poga­sili š­e­ gore­~­e­ de­le­ ko~­e­, ki je­ sta­la­ na­ rob­u­ je­`e­ in b­ila­ iz­ le­se­nih plohov­ se­sta­v­lje­na­ s sla­b­im­ stre­š­nim­ stolom­ in s sla­m­o krita­. Pose­b­no se­ je­ odlikov­a­l ognje­ga­se­c trob­e­nta­~­ Ja­ne­z­ Se­v­e­r iz­ Šm­a­rtna­. Ta­ je­ b­il na­ licu­ m­e­sta­, pre­dno sta­ dru­š­tv­i prispe­li. Vz­lic pla­m­e­nu­ je­ pogu­m­no v­drl v­ iz­b­o te­r iz­ nje­ prine­se­l m­a­te­r in h~­e­r, toda­ `a­lib­og `e­ ob­e­ m­rtv­i. Tra­m­ov­je­ je­ poka­lo a­ lju­dje­ so kri~­a­li: ‘re­š­ite­ š­e­ otroka­, re­š­ite­ ne­dol`no de­te­!’ Ja­ne­z­ Se­v­e­r je­ z­ope­t sko~­il v­ gore­~­o iz­b­o in iska­l otroka­, na­š­e­l ga­ pod poste­ljo te­r popolnom­a­ ne­z­a­v­e­stne­ga­ v­e­n ne­se­l na­ prosto. Tu­ so ga­ pre­v­z­e­li gospodi~­na­ Ana­ We­ste­r, tu­ka­jš­nja­ u­~­ite­ljica­, soproga­ g. na­du­~­ite­lja­ in na­~­e­lnika­ tu­ka­jš­nje­ga­ ga­silne­ga­ dru­š­tv­a­ Fra­nja­ La­v­ti`a­r in pose­stnik in gostilni~­a­r Josip Rota­r te­r s te­m­, da­ so ga­ m­o~­ili in drgnili z­ v­odo in je­sihom­, z­ope­t ob­u­dili k z­a­v­e­­sti. Tik gore­~­e­ ko~­e­ le­`a­le­ so m­rtv­e­ na­ osm­oje­ni poste­ljni opra­v­i Ma­rija­ La­m­pi~­, m­a­ti, nje­ni h~­e­ri Ba­rb­a­ra­, 22 le­tno de­kle­, in Ma­rija­ om­o`e­na­ Civ­ha­ iz­ Gor. Ga­m­e­ljnov­ š­t. 32. ^u­dno pa­ je­, da­ je­ v­ isti sob­i, kje­r so te­ ose­b­e­ na­š­le­ sm­rt, ~­e­v­lja­r Fra­n Civ­ha­, m­o` od stre­le­ u­b­ite­ Ma­rije­ Civ­ha­, ki je­ b­ila­ v­ b­la­goslov­lje­ne­m­ sta­nu­, ne­poš­kodov­a­n osta­l. Priz­or na­ pogoriš­~­u­ je­ b­il na­ra­v­nost pre­tre­sljiv­. Okrog m­rtv­e­ce­v­ z­b­ra­no je­ b­ilo polno

Pogle­d s Šm­a­rne­ gore­ na­ sta­ri ga­silski dom­ (pre­d 1920).

20

ob­~­instv­a­. Gospod `u­pnik Ja­kob­ Stru­pi prihite­l je­, da­ b­i pone­sre­~­e­ne­ dja­l v­ posle­dnje­ olje­, m­isle­~­, da­ je­ v­ njih š­e­ `iv­lje­nje­, toda­ v­si posku­si, jih v­ `iv­lje­nje­ ob­u­diti, so b­ili b­re­z­u­spe­š­ni. Na­d na­m­i b­lisk in tre­sk in hu­da­ ploha­, poka­nje­ tra­m­ov­ pra­ska­nje­ v­ode­, ka­te­ro je­ m­e­ta­la­ iz­b­orna­ b­riz­ga­lna­ dru­š­tv­a­ Ta­ce­n­Šm­a­rtno s ta­ko silo, da­ je­ lom­ila­ go­re­~­e­ de­le­ stre­he­ in jih m­e­ta­la­ da­le­~­ na­okrog, ta­m­ v­z­dihi, jok in stok. A v­se­ to pre­v­pilo je­ pov­e­lje­v­a­nje­ podna­~­e­lnika­ ga­silce­v­, ki so ne­u­m­orno de­lov­a­li, dokle­r ni iz­ginila­ z­a­dnja­ iskra­ ognja­. Pla­ka­li so otroci in `e­ne­, da­ ce­lo m­o`je­ so pre­ta­ka­li solz­e­. Lju­dje­ so š­e­ v­e­d­no drv­ili na­ m­e­sto po`a­ra­, dokle­r niso ga­silci pripe­lja­li krste­v­, te­r tru­pla­ m­rtv­e­ce­v­ v­a­nj polo`ili in jih odne­sli v­ Šm­a­rtno in je­dne­ga­ v­ Gor. Ga­m­e­ljne­. Poga­siv­š­i oge­nj sku­š­a­lo je­ na­~­e­lniš­tv­o dogna­ti dohod stre­le­, a­ ni m­oglo priti do kon~­ne­ga­ z­a­klju­~­ka­. Sle­d stre­le­ konsta­tira­l se­ je­ na­d na­ ju­`ni stra­ni ko~­e­ se­ na­ha­ja­jo~­o pe­~­jo. Pod isto sle­djo ne­koliko poš­e­v­ poz­na­ta­ se­ na­ le­se­ni a­ om­e­ta­ni ste­ni dv­e­ pra­ski. Sle­d stre­le­ poz­na­ se­ tu­di v­ v­e­`i pre­d ognjiš­~­e­m­ v­ kotu­ in na­ ste­ni in v­se­ to na­ ju­`ni ste­ni ko~­e­. A z­u­na­j ka­ka­ dv­a­ m­e­tra­ od ko~­e­ ra­sto~­a­ ja­gnje­da­ ka­`e­ta­ dv­e­ okrog 40 cm­ š­iroki ra­ni. Te­m­u­ na­sproti pa­ trdijo prv­i priš­le­ci na­ pogoriš­~­e­, da­ je­ oge­nj iz­b­ru­hnil na­d na­ se­v­e­rni stra­ni ko~­e­ se­ na­ha­ja­­jo~­im­i du­rm­i. Je­rne­j Šu­š­ta­r iz­ Šm­a­rtna­, la­stnik te­ ko~­e­, b­il je­ z­a­v­a­rov­a­n pri du­na­jski z­a­v­a­rov­a­lnici sa­m­o v­ z­ne­sku­ 300 K. Za­v­a­rov­a­lnino je­ re­dno pla­~­e­v­a­l. Da­ ni b­il ta­ko hu­d na­liv­, b­i ga­silci v­e­liko v­e­~­ posla­ im­e­li, ka­jti iskre­ so pa­da­le­ na­ s sla­m­o kriti hle­v­ in ske­de­nj pose­stnika­ Je­rne­ja­ Šu­š­ta­rja­, a­ k sre­~­i niso im­e­le­ v­sle­d na­liv­a­ u­~­inka­. Ga­š­e­nje­ se­ je­ v­rš­ilo v­ na­jle­pš­e­m­ re­du­. ^e­ se­ odš­te­je­, da­ je­ po~­ila­ pri m­e­ta­lni stra­ni e­na­ ce­v­, sta­ š­li ga­silni dru­š­tv­i s popolnom­a­ ne­poš­kodov­a­nim­ orodje­m­ od pogoriš­~­a­, v­ sv­e­sti si, da­ sta­ v­e­stno iz­v­rš­ili sv­ojo na­logo in v­se­ potre­b­no in m­ogo~­e­ u­kre­nili, kolikor je­ b­ilo v­ njih m­o~­i, z­ m­a­lim­i sre­dstv­i, ka­te­ra­ so jim­a­ b­ila­ na­ ra­z­pola­go. Lju­dstv­o ob­~­u­dov­a­lo je­ iz­b­orno iz­v­e­`b­a­nost ob­e­h dru­š­te­v­, te­r se­ osv­e­do~­ilo, ka­ko potre­b­na­ in koristna­ je­ insti­

tu­cija­ ga­silnih dru­š­te­v­.”20

Na­ o­b­~nem z­b­o­ru, ki se j­e po­teka­l v nedelj­o­, 24. f­eb­rua­rj­a­ 1907, v resta­vra­c­ij­i Ko­šir, se j­e na­ predlo­g ~la­na­ Jo­`­eta­ Na­htiga­la­ (Sla­vc­a­) društvo­ preimeno­va­-lo­ v Prostov­oljno ga­silno dru­š­tv­o Ta­ce­n.

Okto­b­ra­ leta­ 1907 sta­ kra­j­ priz­a­deli dve na­ra­vni nesre~i – po­`­a­r na­ Va­si in neurj­e, ki j­e z­rušilo­ del Ma­rij­inega­ mo­stu preko­ Sa­ve. ^a­so­pis Slo­venec­ j­e o­ tem po­ro­~a­l v so­b­o­to­, 12. o­kto­b­ra­: “Iz­ Šm­a­rtna­ pod Šm­a­rno goro se­ na­m­ piš­e­: Da­ne­s z­u­tra­j krog 5. u­re­ je­lo je­ gore­ti v­ Ta­cnu­ pri Bite­ncu­. Br` se­ je­ v­ne­lo pri sose­du­

20 Dopisi,Gasi­lec­,let.8,štev.3,�.september�904,str.�8.

@ig “Prostov­oljne­ga­ ga­silne­ga­ dru­š­tv­a­ Ta­ce­n” iz­ 1907.

2�

Potoka­rju­. Po`rtv­ov­a­lne­m­u­ de­lu­ sl. po`a­rne­ b­ra­m­b­e­ v­ Ta­cnu­ in Ga­m­e­ljnih se­ m­ora­­m­o z­a­hv­a­liti, da­ se­ po`a­r ni ra­z­š­iril. Potoka­rju­ je­ z­gore­lo pra­v­ v­se­, ke­r je­ im­e­l v­se­ pod e­no stre­ho. Bite­ncu­ je­ osta­la­ š­u­pa­ in ske­de­nj! Ka­ko je­ na­sta­l oge­nj, se­ ne­ v­e­. Priporo~­a­ se­ pogore­lca­ u­sm­ilje­nim­ srce­m­.”21 Teden ka­snej­e, 19. o­kto­b­ra­, pa­ po­no­vno­ b­eremo­: “Kon~­a­no je­! Ne­pre­sta­ni na­liv­i, osob­ito v­ no~­i od 17. do 18. t. m­. z­a­da­li so m­u­ sm­rtni u­da­re­c. Dv­a­ polja­ a­li koloni v­ sre­di Sa­v­e­ je­ odne­sla­ v­e­lika­nska­ v­oda­. V~­e­ra­j z­ju­tra­j m­ora­la­ je­ v­sa­ m­no`ica­ de­la­v­stv­a­, m­le­ka­rice­ itd., ki je­ hote­la­ ~­re­z­ m­ost v­ Lju­b­lja­no, pre­ko Šm­a­rtna­ na­ ^e­rnu­š­ki m­ost. Se­da­j je­ ~­a­s, da­ poklica­ni ~­inite­lji store­ potre­b­ne­ kora­ke­, da­ se­ v­ 20. stole­tju­ ne­ b­o v­e­~­ pob­ira­la­ sov­ra­`na­ m­osta­rina­. Dov­olj je­ b­ilo je­z­e­ in b­e­se­di, gov­ore­ na­j de­ja­nja­! — De­`e­v­je­ š­kodu­je­ š­e­ pose­b­no pogore­lce­m­a­ od 12. t. m­. iz­ Ta­cna­ Je­rne­ju­ Ose­l in Antonu­ Sta­nov­niku­, a­li po dom­a­~­e­ Bite­nc in Potoka­r. Ka­r je­ osta­lo ognju­ v­z­e­l b­o de­`. Vse­ je­ pre­m­o~­ilo in nim­a­jo ka­m­ na­ su­ho polo`iti tru­dne­ gla­v­e­. Tu­di da­rov­i z­a­ nju­ doha­ja­jo ka­j re­v­no. Vsa­kdo v­é, ka­ko stra­š­no je­ pogore­ti v­ je­se­ni, ko je­ `e­ v­se­ pod stre­ho z­a­ z­im­o. Nu­jno prosim­o pom­o~­i. Bla­gov­oli se­ posla­ti na­ `u­pni a­li ob­~­inski u­ra­d Šm­a­rtno, poš­ta­ Št. Vid na­d Lju­b­lja­no.”22 O po­`­a­ru j­e pisa­l tudi ~a­so­pis Ga­silec­, ki ugo­ta­vlj­a­, da­ j­e “oge­nj na­sta­l na­ dosle­j ne­z­na­n na­~­in”; ga­sila­ so­ društva­ iz­ Ta­c­na­, Ga­melj­n in Vi`­ma­rij­, ki so­ lo­ka­liz­ira­la­ po­`­a­r in “ob­v­a­rov­a­la­ polov­ico v­a­si”.23

2� Ogen­j,Slo­venec­,let.35,štev.236,�2.oktober�907,str.6.

22 Tacen­skimost,Slo­venec­,let.35,štev.242,�8.oktober�907,str.6.

23 Po`arvTacn­u,Gasi­lec­,let.��,štev.3,24.oktober�907,str.�9.

22

Z do­gra­ditvij­o­ do­ma­ se j­e po­ve~a­lo­ tudi število­ ~la­no­v in leta­ 1910 `­e do­seglo­ 29 mo­`­. Klj­ub­ pro­sto­vo­lj­nim prispevko­m kra­j­a­no­v so­, z­a­ra­di kro­ni~nega­ po­ma­nj­-ka­nj­a­ dena­rj­a­, ~la­ni z­a­~eli vsa­ko­ leto­ prirej­a­ti ga­silske prireditve, s ka­terimi so­ b­o­ga­tili društveno­ b­la­ga­j­no­. ^la­ni so­ se udele`­eva­li tudi vseh o­sta­lih prireditev na­ o­b­mo­~j­u delo­va­nj­a­ PGD Ta­c­en in ta­ko­ leta­ 1910 priso­stvo­va­li tudi o­tvo­ritvi mo­stu ~ez­ reko­ Sa­vo­ v Ta­c­nu. Mo­st j­e b­il preda­n svo­j­emu na­menu 18. a­vgusta­, o­b­ c­esa­rj­evi 80-letnic­i. V Slo­venc­u j­e b­ilo­ v so­b­o­ta­, 20. a­vgusta­, o­b­j­a­vlj­eno­ tudi na­slednj­e va­b­ilo­: “V prosla­v­ite­v­ otv­oritv­e­ se­ b­ode­ na­š­lo ju­tri 21. t. m­. ob­ilo z­a­b­a­v­e­ pri v­e­se­lici v­i`m­a­rske­ga­ ga­silne­ga­ dru­š­tv­a­ tik m­ostu­ na­ Brodu­, z­a­ ka­r se­ de­la­jo `e­ v­se­­stra­nske­ pripra­v­e­, ka­r b­ode­ pose­b­no u­godno popoldne­ v­ra­~­a­jo~­im­ se­ š­m­a­rnogorskim­ iz­le­tnikom­. Spore­d v­e­se­lici je­ sle­de­~­i: Ve­se­lica­ se­ v­rš­i v­ gostilniš­kih prostorih g. Jos. Bite­nca­ na­ Brodu­. Za­~­e­te­k ob­ 3. u­ri popoldne­. Pe­tje­. Ša­ljiv­a­ poš­ta­. Sre­~­olov­. God­b­a­. Koria­ndoli. Ra­z­ni š­a­ljiv­i priz­ori. V m­ra­ku­ ra­z­sv­e­tlja­v­a­ z­ u­m­e­ta­lnim­ ognje­m­. Ob­ u­godne­m­ v­re­m­e­nu­ spu­sti se­ v­ z­ra­k v­e­lik z­ra­koplov­. Ve­se­lica­ se­ v­rš­i ob­ v­sa­ke­m­ v­re­m­e­­nu­. Vstop prost. ̂ isti dob­i~­e­k na­m­e­nje­n je­ z­a­ popla­~­ilo in na­b­a­v­o dru­š­tv­e­ne­ga­ orodja­, ra­di te­ga­ se­ prostov­oljni done­ski ra­dov­oljno spre­je­m­a­jo. K ob­ilni u­de­le­`b­i u­lju­dno v­a­b­i – odb­or.”24 Otvo­ritvene slo­vesno­sti so­ b­ile to­rej­ v nedelj­o­, 21. a­vgusta­, o­b­ treh

24 Mostn­aBrodu~ezSavo,Slo­venec­,let.38,štev.�88,20.avgust�9�0,str.3.

Ta­ce­n – z­ru­š­e­n Ma­rijin m­ost (z­gra­je­n 1844, z­ru­š­e­n 1907) in nov­i “ce­sa­rje­v­” m­ost (z­gra­je­n 1910, odstra­nje­n 1978).

2�

po­po­ldne. Po­leg ga­silskih društev iz­ Ta­c­na­, Ga­melj­n, Vi`­ma­rij­, Vo­dic­ in Pirni~ j­e b­ila­ pri o­tvo­ritvi na­vz­o­~a­ velika­ mno­`­ic­a­ o­ko­li~a­no­v.

Neka­j­ b­esed na­menimo­ velikemu prij­a­telj­u ga­silstva­ in na­~elniku PGD Ta­c­en v prvem desetletj­u prej­šnj­ega­ sto­letj­a­. Fra­nc La­v­ti`a­r se j­e ro­dil 30. j­a­nua­rj­a­ 1874 v Mo­j­stra­ni 18 ka­j­`­a­rj­u Anto­nu in Ma­rij­i ro­j­. Ra­b­i~. Ko­t mla­d u~itelj­ j­e svo­j­o­ prvo­ slu`­b­o­ z­a­~el 1893 v Kro­pi, kj­er j­e b­il kra­tek ~a­s na­do­mestni u~itelj­. @e 7. ma­rc­a­ 1894 j­e na­sledil po­ko­j­nega­ u~itelj­a­ Andrej­a­ Jeko­vc­a­ v Ka­mni Go­ric­i; na­j­prej­ ko­t na­do­mestni u~itelj­, ka­snej­e pa­ ko­t z­a­~a­sni in o­d 16. a­vgusta­ 1896 ko­t sta­lni u~itelj­ na­ ta­mka­j­šnj­i eno­ra­z­rednic­i. Na­ lj­udski šo­li v Ka­mni Go­ric­i j­e skrb­no­ urej­a­l in ši-ril šo­lsko­ knj­i`­nic­o­, leta­ 1898 pa­ j­e usta­no­vil tudi PGD Ka­mna­ Go­ric­a­. Istega­ leta­, 24. no­vemb­ra­, se j­e po­ro­~il s Fra­nj­o­ ro­j­. Pesj­a­k iz­ Ka­mne Go­ric­e. Leto­ z­a­ tem, 17. no­vemb­ra­ 1899, j­e b­il imeno­va­n z­a­ na­du~itelj­a­ na­ dvo­ra­z­redni lj­udski šo­li v Šma­rt-nu po­d Šma­rno­ go­ro­.25 Tu j­e uspešno­ slu`­b­o­va­l ve~ ko­t deset let.26 V tem ~a­su j­e o­`­ivil ga­silsko­ dej­a­vno­st v o­b­~ini, usta­no­vil kmetij­ski po­dru`­nic­i v Ga­melj­na­h in Ta­c­nu ter po­u~eva­l po­svetno­ in c­erkveno­ petj­e. Ko­t a­ktiven v ga­silstvu j­e b­il na­ o­b­~nem z­b­o­ru De`­elne z­vez­e ga­silskih društev na­ Kra­nj­skem, ki j­e po­teka­l 15. a­vgusta­ 1908 na­ Vrhniki, iz­vo­lj­en z­a­ nj­enega­ o­db­o­rnika­.27 Dne 16. j­a­nua­rj­a­ 1911 j­e b­il imeno­va­n z­a­ na­du~itelj­a­ šestra­z­redne lj­udske šo­le v Spo­dnj­i Šiški. Z nj­ego­-vim priz­a­deva­nj­em j­e b­ila­ šestra­z­rednic­a­ ra­z­širj­ena­ v dve o­semra­z­rednic­i, deško­ in dekliško­. La­vti`­a­r j­e tu vo­dil tudi o­tro­ški vrtec­ društva­ “Otro­ški prij­a­telj­”.28 Ko­ j­e 1913 šentviški `­upa­n Anto­n Belec­ usta­no­vil Kra­nj­sko­ de`­elno­ ga­silsko­ z­vez­o­, j­e po­sta­l La­vti`­a­r nj­en ta­j­nik.29 V Spo­dnj­i Šiški j­e b­il La­vti`­a­r do­ 1914, ko­ j­e po­sta­l na­mestnik o­kra­j­nega­ šo­lskega­ na­dz­o­rnika­ v No­vem mestu. Na­slednj­e leto­ j­e b­il o­dliko­va­n z­ na­slo­vo­m ra­vna­telj­a­ in na­j­prej­ imeno­va­n z­a­ na­mestnika­, o­d j­eseni 1916 pa­ z­a­ na­dz­o­rnika­ slo­venskih lj­udskih šo­l v Lj­ub­lj­a­ni. No­vemb­ra­ 1919 j­e b­il ra­z­rešen na­dz­o­rniške slu`­b­e in imeno­va­n z­a­ ta­j­nika­ v po­kra­j­inskem o­db­o­ru z­a­ z­a­š-

25 ZAL,En­otazaGoren­jskoKran­j,RAD-75Osn­ovn­ašolaKamn­aGorica,a.e.3,Šolskakro-n­ika�868-�909.

26 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.�,Šolskakron­ika�865-�9�2.

27 Bran­koBo`i~,Po­ po­ti­ 130­letnega razvo­ja gasi­lstva na Slo­vensk­em (1869–1999),Ljublja-n­a:GasilskazvezaSloven­ije,�999,str.23.

28 Bran­koŠuštar,Spo­dnja Ši­šk­a – pušeljc­ Ljubljane,Ljubljan­a:Zgodovin­skiarhiv,�996,str.2�8,245.

29 Bran­koBo`i~,Po­ po­ti­ 130­letnega razvo­ja gasi­lstva na Slo­vensk­em (1869–1999),Ljublja-n­a:GasilskazvezaSloven­ije,�999,str.26.

2�

~ito­ o­tro­k.30 Dne 20. a­vgusta­ 1918 j­e, ko­t prvi la­ik na­ tem mestu, po­sta­l predsednik Dru`­b­e sv. Vinc­enc­ij­a­ Pa­velskega­ z­a­ pro­sto­vo­lj­no­ o­skrb­o­va­nj­e siro­ma­ko­v in z­a­ va­rstvo­ mla­dine v Lj­ub­lj­a­ni.31 Po­memb­no­ j­e nj­ego­vo­ ka­rita­tivno­ delo­; usta­no­vil in vo­dil j­e ka­rita­tivno­ pisa­rno­ in o­sno­va­l z­vez­o­, ki j­e z­a­~ela­ delo­va­ti šele po­ nj­ego­vi smrti. Ko­t priz­na­nj­e z­a­ svo­j­e ka­rita­tivno­ delo­ j­e 1923 prej­el o­dliko­va­nj­e “Pro­ ec­c­le-sia­ et po­ntif­ic­e”.32 La­vti`­a­r j­e b­il 30. a­prila­ 1924 premeš~en v Beo­gra­d z­a­ sekreta­rj­a­ na­ ministrstvu z­a­ so­c­ia­lno­ po­litiko­, v z­a­~etku na­slednj­ega­ leta­ pa­ j­e b­il upo­ko­j­en.

Na­ veliko­ so­b­o­to­, 19. a­prila­ 1930, j­e b­il na­ kliniki v Gra­dc­u o­perira­n, a­ j­e 25. a­prila­ umrl v Lj­ub­lj­a­ni; po­ko­pa­n j­e b­il 27. a­prila­ na­ lj­ub­lj­a­nskih @a­la­h.33

Po­ o­dho­du La­vti`­a­rj­a­ j­e po­sta­l na­~elnik društva­ Fra­nc Me­dv­e­d p. d. Fra­nc­eto­v iz­ Ta­c­na­ 29. Fra­nc­ j­e b­il so­da­rski mo­j­ster in usta­no­vni ~la­n So­da­rske z­a­druge.34 Dne 21. ma­j­a­ 1911 j­e b­ila­ usta­no­vlj­ena­ Po­dšma­rno­go­rska­ o­kra­j­na­ ga­silska­ z­vez­a­ v Šentvi-du, v ka­tero­ so­ se vklj­u~ila­ društva­, ki so­ se o­dc­epila­ o­d Slo­venske de`­elne ga­silske z­vez­e. Med nj­imi j­e b­ilo­ tudi PGD Ta­c­en, ki sta­ ga­ pri tej­ o­kra­j­ni z­vez­i z­a­sto­pa­la­ na­~elnik Fra­nc­ Medved in po­dna­~elnik Fra­nc­ Cedilnik p. d. Bo­`­o­no­v. Na­~elnik te z­vez­e j­e po­sta­l Anto­n Belec­, `­upa­n in klepa­rski mo­j­ster iz­ Šentvida­ na­d Lj­ub­lj­a­no­. Zvez­a­ j­e 4. ma­j­a­ 1913 o­rga­-niz­ira­la­ na­ Šma­rni go­ri Flo­rij­a­no­vo­ ma­šo­ in ga­silski ta­b­o­r, ki j­e b­il na­po­ved usta­no­vitve no­ve Kra­nj­ske ga­silske de`­elne z­vez­e, ka­r se z­go­dilo­ 13. j­ulij­a­ iste-

30 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-40�Osn­ovn­ašolaZvon­kaRun­ka,Ljubljan­a,a.e.3,Kron­ikaVI.Deškeosn­ovn­ešolevLjubljan­i�9�7–�929.

3� Dvai­nšti­ri­deseto­ letno­ po­ro­~i­lo­ Centralnega sveta i­n k­o­nferenc­ za leto­ 1926,Ljubljan­a:Vin­cen­cijevadru`ba,�927,str.26.

32 Slo­vensk­i­ bi­o­grafsk­i­ lek­si­k­o­n,Ljubljan­a:Zadru`n­agospodarskaban­ka,�925,str.625–626.

33 Ivan­ Štrukelj, † Fran­c Lavti`ar, Slo­vensk­i­ u~i­telj, let. 3�, štev. 5-6, 20. maj �930, str.66–68.

34 SodarskozadrugoTacen­je�4.marca�909ustan­ovilovsehšestsodarskihmojstrovizTac-n­a,in­sicer:Valen­tin­Medved-Vrban­ov,Fran­cMedved-Fran­cetov,Martin­Medved-Pin­-tarjev,Jan­ezMedved-Sodarjev,Fran­c^i`man­-Fran­cen­in­Jo`e^i`man­-Jo`kov.Kon­ecprejšn­jegastoletjajezadruga(oziromapodjetje,kijen­astaloizn­je)propadla,stempaje`alvTacn­upovsemzamrlatatradicion­aln­adoma~aobrt.—JurijŠilcin­Milan­Medved,Tac­ensk­i­ so­darji­,Ljubljan­a:Turisti~n­odruštvoŠmarn­agoraTacen­,200�,str.�2–�7.

Fra­nc La­v­ti`a­r (*1874 v­ Mojstra­ni, †1930 v­

Lju­b­lja­ni) je­ b­il na­~­e­lnik PGD Ta­ce­n m­e­d le­ti 1901 in 1911.

2�

ga­ leta­.35 K no­vi z­vez­i j­e pristo­pilo­ tudi PGD Ta­c­en. V tem letu j­e Fra­nc­a­ Medveda­ na­sledil no­vi na­~elnik, in sic­er do­teda­nj­i ta­j­nik društva­ Ma­rtin Me­dv­e­d p. d. Pin-ta­rj­ev iz­ Ta­c­na­ 12, ki j­e b­il pra­v ta­ko­ so­da­rski mo­j­ster.

Leto­ 1914 j­e z­a­z­na­mo­va­l do­go­dek, ki se j­e z­go­dil na­ Vido­v da­n, 28. j­unij­a­ v Sa­-ra­j­evu, ko­ j­e Ga­vrilo­ Princ­ip, ~la­n o­rga­niz­a­c­ij­e “Mla­da­ Bo­sna­” iz­vedel a­tenta­t na­ a­vstro­-o­grskega­ presto­lo­na­slednika­ Fra­nc­a­ Ferdina­nda­. O tem pišeta­ tudi šo­lski kro­niki o­b­eh lj­udskih šo­l v o­b­~ini. V pirniški b­eremo­: “Dne­ 28. 6. 1914 se­ je­ iz­v­r­š­il groz­e­n z­lo~­in – a­te­nta­t na­ pre­stolona­sle­dnika­ na­dv­ojv­odo Fra­nca­ Fe­rdina­nda­ in nje­gov­o soprogo Zofijo. Ta­ dogode­k je­ b­il ne­posre­dni v­z­rok pri~­e­tku­ stra­š­ne­ sv­e­tov­ne­ v­ojne­, ki se­ je­ pri~­e­la­ dne­ 28. 7. 1914.”36 V šma­rski pa­: “28. ju­nija­ sta­ b­ila­ v­ Sa­ra­­je­v­u­ u­m­orje­na­ a­v­strijski pre­stolona­sle­dnik na­dv­ojv­oda­ Fra­nc Fe­rdina­nd in nje­gov­a­ ple­m­e­nita­ gospa­. Le­pe­ u­pe­ sm­o sta­v­ili na­ nju­, z­a­to je­ b­ila­ `a­lost v­e­lika­ v­se­h z­v­e­stih dr`a­v­lja­nov­. Ska­z­a­lo se­ je­, da­ je­ b­ila­ Srb­ija­ sou­de­le­`e­na­ pri z­lo~­inske­m­ u­m­oru­ pre­­stolona­sle­dnika­ na­dv­ojv­ode­ Fra­nca­ Fe­rdina­nda­ in nje­gov­e­ soproge­ v­ojv­odinje­ Zofije­, z­a­to je­ z­a­hte­v­a­la­ Av­strija­, da­ se­ srb­ski m­orilci ka­z­nu­je­jo, ke­r Srb­ija­ te­ga­ ni storila­, ji je­ Av­strija­ na­pov­e­da­la­ v­ojno. Dne­ 27. 7. je­ b­ila­ sploš­na­ m­ob­iliz­a­cija­ z­a­ v­se­ ~­rnov­ojni­ke­ (ne­m­. La­ndstu­rm­m­änne­r) do 42. le­ta­. Km­a­lu­ z­a­ te­m­ je­ pa­ iz­b­ru­hnila­ v­ojna­ m­e­d Ne­m­~­ijo – a­v­strijsko z­a­v­e­z­nico in Ru­sijo. V pa­r te­dnih je­ b­ilo pa­ z­a­ple­te­nih v­ v­ojno 8 dr`a­v­. Av­strija­ in Ne­m­~­ija­ sku­pa­j, sov­ra­`nice­ pa­ so b­ile­: Srb­ija­, ̂ rna­gora­, Ru­sija­, Be­l­gija­, Fra­ncoska­ in Anglija­. Ma­lo poz­ne­je­ se­ je­ v­z­dignila­ š­e­ Ja­ponska­ proti Ne­m­~­iji.”37

Med 1. sveto­vno­ vo­j­no­ društvo­ ni b­ilo­ ukinj­eno­, ni pa­ mo­glo­ ta­ko­ uspešno­ delo­va­ti, ker j­e b­il velik del ~la­nstva­ vpo­klic­a­n v vo­j­sko­, predvsem k 17. pešpo­lku “Kra­nj­skih Ja­nez­o­v”. Evro­pa­ j­e po­sta­la­ o­b­se`­no­ b­o­j­iš~e, ra­z­delj­eno­ na­ ve~ f­ro­nt, med nj­imi so­ško­, ki j­e po­teka­la­ po­ slo­venskem na­ro­dno­stnem o­z­emlj­u. Vo­j­na­ vihra­ j­e z­a­da­la­ društvu in nj­ego­vemu ra­z­vo­j­u mo­~a­n uda­rec­. Ra­z­red~ilo­ se j­e ~la­n-stvo­, sa­j­ so­ v vo­j­ni pa­dli na­slednj­i ~la­ni PGD Ta­c­en: Jernej­ Cedilnik (1882–1916), pleta­r iz­ Ta­c­na­ 21, b­riz­ga­lec­ in o­db­o­rnik, ~la­n o­d 1904; Fra­nc­ Ko­z­elj­ (1876–1916), pe~a­r iz­ Ta­c­na­ 54, plez­a­lec­, ~la­n o­d 1912; Va­lentin Medved (1876–1917), so­da­r iz­

35 Jan­ezŠkrbin­c,Gasilciv̀ upn­ijiŠen­tvid,v:Stan­eGran­da(ur.).@upni­ja Šentvi­d nad Ljublja­no­ sk­o­zi­ ~as i­n pro­sto­r,Ljubljan­a:@upn­ijaŠen­tvid,2007,str.372–373.

36 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-4�5Osn­ovn­ašolaherojaTin­etaRo`an­caPir-n­i~e,a.e.�,Šolskakron­ika�886–�93�.

37 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.2,Šolskakron­ika�9�2-�939.

2�

Ta­c­na­ 56, b­riz­ga­lec­ in o­db­o­rnik, ~la­n o­d 1901;38 Fra­nc­ Studen (1894–1917), dela­-vec­ iz­ Ta­c­na­ 23, po­dpo­rni ~la­n o­d 1913.

Čas kralj­evine Ju­goslavij­e

“Proti koncu­ oktob­ra­ so z­a­~­e­li po š­irne­m­ sv­e­tu­ poka­ti okov­i, od sta­re­ b­olne­ Av­strije­ se­ je­ osv­ob­odila­ m­la­da­ Ju­gosla­v­ija­. Slov­e­nci sm­o ~­e­z­ no~­ z­a­~­e­li diha­ti z­la­to sv­ob­odo, o ka­te­ri sm­o sa­nja­li stole­tja­. Voja­š­tv­o je­ pre­pu­stilo b­ojne­ postoja­nke­, odlo`ilo oro`je­ in odš­lo dom­ov­. Osv­ob­oje­ni Slov­e­nci sm­o se­ z­dru­`ili z­ z­m­a­gov­itim­i b­ra­ti Srb­i v­ e­no dr`a­v­o – Ju­gosla­v­ijo. Osnov­a­la­ se­ je­ ce­ntra­lna­ na­rodna­ v­la­da­ v­ Be­lgra­du­. V Za­gre­b­u­ pa­ je­ z­a­~­e­lo poslov­a­ti Na­rodno v­e­~­e­, z­a­ Slov­e­nijo in Hrv­a­š­ko. Zdru­`e­ni Srb­i, Slov­e­nci in Hrv­a­ti so 1. de­ce­m­b­ra­ pripoz­na­li kra­lje­v­i~­a­ Ale­ksa­ndra­, sina­ srb­ske­ga­ kra­lja­ Pe­tra­ I z­a­ sv­oje­ga­ re­ge­nta­. Da­n 1. de­ce­m­b­e­r se­ je­ dolo~­il kot na­rodni pra­z­nik v­ dr`a­v­i z­dru­`e­­nih Srb­ov­ Hrv­a­tov­ in Slov­e­nce­v­. Za­ra­di prom­e­tnih te­`a­v­ pa­ je­ dr`a­v­a­ pra­z­nik sla­v­ila­ 15. de­ce­m­b­ra­ 1918. Tu­ka­jš­na­ š­olska­ m­la­dina­ se­ je­ tu­di u­de­le­`ila­ š­olske­ sla­v­nosti. Po kon~­a­ni sla­v­ni slu­`b­i b­o`ji se­ je­ m­la­dini poja­snil v­e­lik pom­e­n Srb­ov­ Hrv­a­tov­ in Slov­e­n­ce­v­. U~­e­nci so z­a­pe­li He­j Slov­a­ni in Le­po na­š­o dom­ov­ino.”39

Po­ ko­nc­u vo­j­ne in ra­z­pa­du Avstro­-Ogrske mo­na­rhij­e se j­e tudi ga­silstvo­ na­ no­vo­ o­rga­niz­ira­lo­ in se z­a­~elo­ po­vez­o­va­ti v no­vo­ na­sta­li dr`­a­vi Jugo­sla­vij­i. V Lj­ub­-lj­a­ni j­e ta­ko­ prišlo­ 1. j­ulij­a­ 1919 do­ do­go­vo­ra­ z­a­ usta­no­vitev Jugo­slo­va­nske ga­sil-ske z­vez­e Lj­ub­lj­a­na­ in društva­ so­ se z­dru`­eva­la­ v `­upe. PGD Ta­c­en, ki j­e po­ ko­nc­u vo­j­ne do­b­ilo­ no­v z­a­go­n, j­e b­ilo­ v letih 1919–23 v Ga­silski `­upi Lj­ub­lj­a­nski, v letih 1923–33 pa­ v Ga­silski `­upi Sa­vski, ka­tere usta­no­vni o­b­~ni z­b­o­r j­e b­il v Ta­c­nu 1. j­ulij­a­ 1923.

Tega­ dne j­e društvo­ pra­z­no­va­lo­ 25-letnic­o­ o­b­sto­j­a­ in o­b­ tem priredilo­ tudi o­d-mevno­ ga­silsko­ va­j­o­, na­j­prej­ pri studenc­u o­b­ c­erkvi sv. Jurij­a­, na­to­ pa­ so­ “z­a­go­re-

38 Valen­tin­Medvedin­n­jegovsin­Jan­kosta7.maja�9�2vŠmartn­upriJe`arjudo`ivelamedhudimn­eurjemudarstrele,kijebilzasin­ausoden­:“7. 5. se je po­po­ludne o­b ¾ 2. uro­ nebo­ po­o­bla~i­lo­ i­n je pri­~elo­ de`evati­ – k­ar nenado­ma pa udari­ strela po­leg šo­le v ›Je`arje­vo­‹ go­spo­darsk­o­ po­slo­pje, k­jer po­vzro­~i­ po­`ar, k­i­ je uni­~i­l v dveh urah vse, k­ljub temu, da so­ bi­le vse so­sednje po­`arne brambe v ~etrt ure na mestu. Strela je ubi­la tudi­ šestletnega de~k­a, k­i­ je z o­~eto­m vedri­l po­d streho­. Po­uk­ se je seveda tak­o­j prek­i­ni­l ter se je spusti­lo­ o­tro­k­e tak­o­j do­mo­v, k­er so­ bi­li­ vsi­ preplašeni­.”—Vir:ZAL,En­otazaobljubljan­skoob-mo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.�,Šolskakron­ika�865–�9�2.

39 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.2,Šolskakron­ika�9�2–�939.

2�

“Ga­sile­c” je­ 15. oktob­ra­ 1923 ob­š­irno poro~­a­l o sla­v­nostne­m­ pra­z­nov­a­nju­ 25­le­tnice­ PGD Ta­ce­n.

2�

le” še dela­vnic­e ta­c­enskih so­da­rj­ev in to­va­rna­ “Keb­rina­”.40 ^la­nek o­ slo­vesno­sti o­b­ pra­z­no­va­nj­u 25-letnic­e j­e 15. o­kto­b­ra­ istega­ leta­ o­b­j­a­vil tudi ~a­so­pis Ga­silec­.41 Na­ pro­~elj­e ga­silskega­ do­ma­ so­ o­b­esili ta­b­lo­ z­ na­piso­m: “Usta­nov­ni ~­la­n / Iv­a­n Ma­le­nš­e­k / Odb­or / Fr. Sirnik, na­~­e­lnik / Fr. Nov­a­k, podna­~­. / Lu­d. Za­jc, ta­jnik / Iv­. Pa­nge­rc, b­la­ga­jnik / Spom­in 25. le­tnice­.”

Ob­ ~etrtsto­letnem j­ub­ilej­u društva­ sta­ prej­ela­ ~a­stni diplo­mi z­a­ nj­uno­ “25. le­tno dob­o dru­š­tv­e­ne­ga­ de­lov­a­nja­”42 ~a­stna­ ~la­na­ Fra­nc­ Šušterši~ p. d. Ja­nkuz­o­v (1870–1955) in Jo­`­e Sla­vec­43 p. d. Bo­šteto­v (1874–1929).

Leta­ 1924 so­ na­mera­va­li po­ve~a­ti Ga­silski do­m z­ do­z­ida­vo­ dvo­ra­ne, ki b­i b­ila­ na­menj­ena­ kulturni dej­a­vno­sti. Ker ta­kra­t v Ta­c­nu ni b­ilo­ primernih pro­sto­ro­v

40 Namestupodin­tern­atomvTacn­ujebilakmalupoprvisvetovn­ivojn­ipostavljen­adelavn­i-caKeber,kjerjelastn­ikIvan­Keberizdelovalpastoza~evlje.Delavn­icajekon­ecdvajsetihletprejšn­jegastoletjavresn­icipogorela.Vza~etkumajaleta�930jen­adpo`gan­oKebrovodelavn­icon­astalan­ovatovarn­azaizdelovan­je~ipk,kijebilavlastin­emško-sloven­skedel-n­iškedru`be,kisejeimen­ovala^IT(^ipkarskain­dustrijaTacen­).

4� Proslava25-letn­iceprostovoljn­egagasiln­egadruštvavTacn­upodŠmarn­ogoro,Gasi­lec­,let.27,štev.3-4,�5.oktober�923,str.�0–��.

42 ArhivPGDTacen­,Blagajn­iškakn­jiga�90�–�95�.

43 GrezaJo`etaNahtigala,kije�922spremen­ilpriimekvSlavec.

^la­nstv­o z­ na­~­e­lnikom­ Fra­nce­m­ Sirnikom­ ob­ 25­le­tnici PGD Ta­ce­n 1. ju­lija­ 1923.

2�

z­a­ kulturne prireditve – na­j­b­li`­j­a­ j­e b­ila­ dvo­ra­na­ Krš~a­nsko­ pro­svetnega­ društva­ v sta­ri šo­li v Šma­rtnu –, so­ to­ idej­o­ va­š~a­ni z­ veselj­em po­z­dra­vili. @a­l ta­kra­t v o­b­~ini z­a­ ka­j­ ta­kega­ ni b­ilo­ po­sluha­, ta­ko­ da­ j­e na­mera­ ga­silc­ev z­a­mrla­.

Društvu j­e v ~a­su po­ prvi sveto­vni vo­j­ni (do­ leta­ 1927) na­~elo­va­l Fra­nc Sirnik. Sirnik se j­e ro­dil 1886 pri Klemenu v Ta­c­nu 40. Po­ po­klic­u j­e b­il z­ida­r in `­e pred prvo­ sveto­vno­ vo­j­no­ j­e z­gra­dil no­vo­ hišo­ (Ta­c­en 75, po­z­nej­e imeno­va­no­ pri Va­j­-di~u44). Tu sta­ imela­ z­ `­eno­ Špelo­ do­ druge sveto­vne vo­j­ne ma­nj­šo­ trgo­vino­. Med drugo­ vo­j­no­ j­e imel Sirnik v na­j­emu tudi del trgo­vine Friderika­ @iva­li~a­, kj­er si j­e uredil ma­nj­šo­ go­stilno­ o­z­. vino­to­~.45 Sirnik se j­e 1953 z­ dru`­ino­ preselil v Sta­ne`­i-~e, kj­er j­e 1960 tudi umrl.

Po­ Sirniku, ki j­e imel o­b­ ko­nc­u ma­nda­ta­ ka­r neka­j­ te`­a­v z­ nez­a­uplj­ivim ~la­ns-tvo­m, j­e društvu v letih med 1927 in 1933 na­~elo­va­l Fra­nc Ce­dilnik, tesa­r iz­ Ta­c­na­ 76. Fra­nc­ se j­e ro­dil 1878 pri Bo­`­o­nu v Ta­c­nu. Ob­ iz­teku nj­ego­vega­ ma­nda­ta­ se j­e društvo­ do­po­lnilo­ v o­premi in leta­ 1933 z­a­menj­a­lo­ ro­~no­ b­riz­ga­lno­, ki j­e mimo­-grede po­veda­no­ z­a­po­slo­va­la­ o­sem mo­`­, ki so­ vz­dr`­a­li pri delu le 20 do­ 30 minut, z­ mo­to­rno­. Za­nj­o­ j­e 95 po­sa­mez­niko­v ve~ino­ma­ iz­ Ta­c­na­ in Šma­rtna­, pa­ tudi iz­

Zg. Ga­melj­n, Bro­da­, Vi`­ma­rij­, Je`­ic­e in c­elo­ Lj­ub­-lj­a­ne prispeva­lo­ 2765 dina­rj­ev pro­sto­vo­lj­nih pris-pevko­v.46

Kra­lj­ Aleksa­nder I. j­e 15. j­unij­a­ 1933 po­dpisa­l Za­ko­n o­ o­rga­niz­a­c­ij­i ga­silstva­, ki j­e ukinil ga­silska­ društva­ in na­mesto­ nj­ih do­vo­lj­eva­l le ga­silske ~ete. Usta­no­vlj­ena­ j­e b­ila­ tudi Ga­silska­ z­vez­a­ kra­lj­evine Jugo­sla­vij­e (srb­. Va­troga­sni sa­v­e­z­ kra­lje­v­ine­ Ju­gosla­­v­ije­), do­teda­nj­a­ Jugo­slo­va­nska­ ga­silska­ z­vez­a­ Lj­ub­-lj­a­na­ pa­ se j­e ko­nec­ leta­ preimeno­va­la­ v Ga­silsko­ z­a­j­ednic­o­ Dra­vske b­a­no­vine Lj­ub­lj­a­na­.

V skla­du z­ no­vo­ z­a­ko­no­da­j­o­ j­e b­ila­ 12. no­vem-b­ra­ 1933 v o­b­~inski pisa­rni (pri Vrb­a­nu) iz­redna­

skupš~ina­ Prostov­oljne­ ga­silske­ ~­e­te­ Ta­ce­n, ka­ko­r se j­e ta­kra­t preimeno­va­lo­ do­te-da­nj­e PGD Ta­c­en. Z na­slednj­o­ prisego­: “Ja­z­ N. N., kot ~­la­n prostov­oljne­ ga­silske­

44 Imen­ovan­opoLudvikuVajdi~u(�900–�957),kijeimeltuvprvihletihpodrugisvetovn­ivojn­igostiln­o.

45 Povojn­i jebilazgradban­acion­aliziran­ain­vmedvojn­emSirn­ikovemvin­oto~usobilivletih�947–5�prostoriKrajevn­egaljudskegaodbora,pozn­ejepazbiraln­icamleka.

46 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ikprostovoljn­ihprispevkovzan­abavon­ovemotorn­ebrizgaln­evTacn­u,�932.

@ig “Prostov­oljne­ ga­silske­ ~­e­te­ Ta­ce­n” iz­ le­ta­ 1933.

�0

~­e­te­ Ta­ce­n prise­ga­m­ pre­d e­dinim­ Bogom­, da­ ho~­e­m­ v­la­da­jo~­e­m­u­ Kra­lju­ in dom­ov­ini z­v­e­st b­iti, v­a­rov­a­ti na­rodno in dr`a­v­no e­dinost, sv­ojo dol`nost po u­sta­v­i, dr`a­v­nih z­a­­konih in ga­silskih pre­dpisih v­e­stno v­rš­iti, z­a­pov­e­di sv­ojih pre­dposta­v­lje­nih slu­š­a­ti te­r ~­a­st in u­gle­d ga­silstv­a­ po v­se­m­ š­~­ititi in v­ v­se­m­ de­lov­a­nju­ kot ga­sile­c se­ b­riga­ti iz­klju­~­­no z­a­ ob­~­e­ dob­ro, ta­ko m­i Bog pom­a­ga­j.” je­ prise­glo 32 ~­la­nov­ ga­silske­ ~­e­te­. Iz­vo­lj­eno­ j­e b­ilo­ tudi no­vo­ vo­dstvo­, ki mu j­e predsedo­va­l Va­le­ntin Ce­dilnik, sin do­teda­nj­ega­ na­~elnika­ Fra­nc­a­ Cedilnika­. Va­lentin, ki j­e b­il ta­ko­ ko­t o­~e tesa­r, se j­e ro­dil 1908 v Ta­c­nu 28, kj­er j­e ta­kra­t `­ivela­ nj­ego­va­ dru`­ina­. Na­ tej­ iz­redni skupš~ini j­e b­ila­ “od­posla­na­ u­da­nostna­ b­rz­oja­v­ka­ Nje­gov­e­m­u­ Ve­li~­a­nstv­u­ Kra­lju­ in poz­dra­v­na­ b­rz­oja­v­ka­ g. m­inistru­ z­a­ te­le­sno v­z­gojo na­roda­ [dr. La­vo­sla­vu Ha­n`­ku]”.47

V z­a­~etku o­kto­b­ra­ 1934 so­ se ta­c­enski ga­silc­i na­ po­b­udo­ “Pro­svetnega­ druš-tva­ Medno­-Ta­c­en”48 udele`­ili sla­vno­stne b­la­go­slo­vitve in o­tvo­ritve vise~e po­krite b­rvi, ki j­e po­vez­a­la­ Ta­c­en in Medno­. S tem j­e ta­kra­t `­elez­niška­ po­sta­j­a­ Medno­ po­-sta­la­ po­memb­no­ iz­ho­diš~e z­a­ iz­letnike na­ Šma­rno­ go­ro­.

47 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ikisejin­zborovan­j�925–�940.

48 Odelovan­juprosvetn­egadruštvan­i velikopodatkov, le v zapisn­iku gasilskegadruštvaMedn­ojevletu�935omen­jen­govorJosipaWestra,predsedn­ikaprosvetn­egadruštvaMed-n­o-Tacen­.Prim.Jan­ezKopa~,Medno­ i­n medanc­i­ sk­o­zi­ ~as,Medn­o:samozalo`ba,2003,str.24.

“Me­dv­e­dov­a­ ga­sa­” (da­na­š­nja­ Plo~­a­nska­ u­lica­) le­ta­ 1933, v­ oz­a­dju­ sta­ri ga­silski dom­ iz­ le­ta­ 1904.

��

Neka­j­ dni po­z­nej­e se j­e z­go­dil a­tenta­t na­ j­ugo­slo­va­nskega­ kra­lj­a­. Šo­lska­ kro­nika­ piše o­ tem do­go­dku na­slednj­e: “9. 10. je­ Nje­gov­o Ve­li~­a­nstv­o kra­lj Ale­ksa­nde­r I. po­sta­l v­ Ma­rse­illu­ `rte­v­ podle­ga­ a­te­nta­ta­. S sv­ojo m­u­~­e­niš­ko sm­rtjo je­ z­a­pe­~­a­til de­lo z­a­ m­ir, ra­di ka­te­re­ga­ se­ je­ na­potil v­ Fra­ncijo. Za­dnje­ sporo~­ilo sv­oje­m­u­ trdo pre­iz­ku­š­e­ne­­m­u­ na­rodu­ je­ b­ila­ oporoka­: ›^u­v­a­jte­ m­i Ju­gosla­v­ijo!‹ Na­ pre­stol kra­lje­v­ine­ Ju­gosla­v­ije­ je­ po ~­le­nu­ 36. u­sta­v­e­ stopil nje­gov­ prv­oroje­ni sin Nje­gov­o Ve­li~­a­nstv­o kra­lj Pe­te­r II.”49 Ta­c­enski ga­silc­i so­ se udele`­ili tudi ko­memo­ra­c­ij­ na­ da­n kra­lj­evega­ po­greb­a­. “18. 10. na­ da­n pogre­b­a­ b­la­gopokojne­ga­ v­ite­š­ke­ga­ kra­lja­ Ale­ksa­ndra­ I. Ze­dinite­lja­ je­ b­ila­ ob­ 8h `a­lna­ slu­`b­a­ b­o`ja­, na­to pa­ pre­d š­olo ja­v­na­ kom­e­m­ora­cija­, ka­te­re­ se­ je­ u­de­­le­`ilo na­d 1000 lju­di – m­e­d te­m­i ga­silske­ ~­e­te­ iz­ Ga­m­e­lj, Ta­cna­, Spodnjih in Zgornjih Pirni~­. Kom­e­m­ora­tiv­ni gov­or je­ gov­oril š­olski u­pra­v­ite­lj [Jo­sip Ma­c­a­ro­l, o­p. p.], ka­t­e­re­ga­ je­ ob­~­instv­o joka­jo~­e­ in ihte­~­e­ poslu­š­a­lo.”50 Do­po­lda­n j­e b­ila­ v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu `­a­lna­ sej­a­ ga­silske ~ete: “Tov­a­riš­ pre­dse­dnik [Va­lentin Cedilnik, o­p. p.] ob­ 930 otv­ori se­jo te­r v­ le­pe­m­ gov­oru­ oriš­e­ `iv­lje­nje­ in de­lov­a­nje­ Ve­like­ga­ v­la­da­rja­, ki ga­ je­ dole­te­la­ ta­ko tra­gi~­na­ sm­rt. ^la­nstv­o m­u­ je­ iska­z­a­lo ~­a­st s trikra­tnim­ sla­v­a­.”51

Od 13. do­ 15. a­vgusta­ 1939 j­e po­teka­l v Lj­ub­lj­a­ni 2. j­ugo­slo­va­nski ga­silski ko­n-gres, ki ga­ j­e o­rga­niz­ira­la­ Ga­silska­ z­a­j­ednic­a­ Dra­vske b­a­no­vine. Ko­ngresa­ so­ se v velikem številu udele`­ili tudi ~la­ni ga­silske ~ete Ta­c­en, ki so­ se na­ do­go­dek pri-pra­vlj­a­li vse o­d ma­rc­a­ tistega­ leta­ in s tem po­ b­eseda­h predsednika­ po­ka­z­a­li “z­a­­v­e­dnost in disciplino”.

Kma­lu po­ ko­ngresu so­ do­b­ile vse ga­silske ~ete o­kro­`­nic­o­ Ga­silske z­a­j­ednic­e Dra­vske b­a­no­vine, da­ se mo­ra­j­o­ udele`­eva­ti pripra­v na­ o­b­ra­mb­o­ pred mo­reb­itni-mi leta­lskimi na­pa­di in nj­iho­vimi po­sledic­a­mi. V nedelj­o­, 25. f­eb­rua­rj­a­ 1940, j­e b­ilo­ v Šentvidu preda­va­nj­e o­ z­ra­~nih na­pa­dih, ki so­ se ga­ udele`­ili tudi ta­c­enski ga­-

silc­i. Istega­ leta­ so­ usta­no­vili tudi vo­j­no­ ga­silsko­ ~eto­, ki j­e tudi z­a­~ela­ z­ va­j­a­mi. Na­ sej­i upra­vnega­ o­db­o­ra­ dne 4. ma­j­a­ 1940 j­e predsednik Cedilnik preb­ra­l iz­ Ga­silc­a­ o­dsta­vek o­ sa­ma­rita­nskem o­z­. reševa­lnem o­ddelku, o­b­ra­z­lo­`­il nj­ego­v po­men in po­z­va­l ~la­ne, “da­ v­sa­k `e­ v­ sv­oji dru­`ini te­r po sv­oji m­o~­i pripom­ore­

49 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.2,Šolskakron­ika�9�2-�939.

50 ZAL,En­otazaobljubljan­skoobmo~je,LJU-409Osn­ovn­ašolaStan­etaKoscaŠmartn­opodŠmarn­ogoro,a.e.2,Šolskakron­ika�9�2-�939.

5� ArhivPGDTacen­,Zapisn­ikisejin­zborovan­j�925-�940.

@ig “Po`a­rne­ stra­`e­ Ta­ce­n Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ ob­~­ine­ Šm­a­rtno” iz­ 1943.

�2

Edini ohra­nje­ni doku­m­e­nt iz­ ~­a­sa­ ne­m­š­ke­ oku­pa­cije­ je­ okro`nica­ z­ dne­ 1. a­prila­ 1943, `igom­ “Po`a­rne­ stra­`e­ Ta­ce­n Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ ob­~­ine­ Šm­a­rtno”

in podpisom­ Fra­nca­ Sla­v­ca­.

��

k ~­im­ v­e­~­ji in hitre­jš­i u­sta­nov­itv­i te­ a­kcije­, ka­r je­ `e­ ne­ob­hodno potre­b­no in skra­jni ~­a­s, da­ se­ to tu­di iz­v­e­de­.”52 Ta­ o­ddelek se j­e 28. f­eb­rua­rj­a­ 1941 tudi usta­no­vil in sledilo­ j­e ve~ preda­va­nj­ ta­j­nika­ ga­silske `­upe Do­lni~a­rj­a­ in dr. Ma­tej­a­ Justina­ iz­ Šentvida­.

Okupa­c­ij­a­ de`­ele j­e z­a­ neka­j­ let prekri`­a­la­ na­~rte društva­. Del ~la­nstva­ se j­e tudi med vo­j­no­ o­klepa­l društva­ in se s tem rešil so­delo­va­nj­a­ v drugih nemških vo­j­a­ških o­rga­niz­a­c­ij­a­h. Ta­ko­ so­ b­ili npr. ~la­ni ga­silskih ~et, predvsem sta­rej­ši, o­pro­š~eni vo­-j­a­ških va­j­ v We­hrm­a­nnscha­ftu­ (b­o­j­nem mo­štvu). Tudi po­ 6. a­prilu 1941 j­e v druš-tvu delo­va­lo­ slo­vensko­ vo­dstvo­, ki j­e skrb­elo­ z­a­ redno­ iz­va­j­a­nj­e o­b­vez­nih va­j­.

Iz­ o­kro­`­nic­e z­ dne 1. a­prila­ 1943, ki na­z­na­nj­a­, da­ b­o­ v nedelj­o­, 4. a­prila­ o­b­vez­na­ va­j­a­, j­e vidno­, da­ j­e b­ilo­ sredi vo­j­ne v društvu 24 a­ktivnih ~la­no­v. To­rej­ so­ ~la­ni ves ~a­s o­kupa­c­ij­e o­pra­vlj­a­li svo­j­o­ slu`­b­o­, da­ b­i s tem po­ma­ga­li va­š~a­no­m in o­hra­nili ga­silstvo­. Drugi so­ o­dšli v b­o­rb­o­ in pet ~la­no­v ga­silske ~ete j­e iz­gub­ilo­ `­ivlj­enj­a­: Jo­`­e Jenko­ (1910–1944), dela­vec­ iz­ Za­po­g 27 (sta­no­va­l Ta­c­en 102), b­riz­ga­lec­, ~la­n o­d 1937, Ma­rtin Medved (1925–1944), so­da­r iz­ Ta­c­na­ 12, ~la­n po­dmla­dka­,53 Miha­ No­va­k (1899–1941), tesa­r iz­ Ta­c­na­ 4, b­riz­ga­lec­ in ~la­n upra­vnega­ o­db­o­ra­, ~la­n o­d 1916, Simo­n Pe~o­vnik (1902–1944), ~evlj­a­r iz­ Vra­nskega­ 22 (sta­no­va­l Šma­rtno­ 28), tro­b­enta­~, ~la­n o­d 1935 in Ka­ro­l Trno­vec­ (1910–1945), ~evlj­a­r iz­ Po­dutika­ 14 (sta­no­va­l Ta­c­en 105), b­riz­ga­lec­, ~la­n o­d 1938.

Čas socialistič­ne Ju­goslavij­e

Po­ ko­nc­u druge sveto­vne vo­j­ne j­e vo­dstvo­ društva­ prevz­el so­da­r Fra­nc Nov­a­k. Fra­nc­ se j­e ro­dil 1896 pri Jo­`­u v Ta­c­nu 4 in j­e b­il b­ra­t revo­luc­io­na­rj­ev Mihe in Iva­na­ No­va­ka­. V ga­silskem društvu j­e imel `­e o­d 1923 f­unkc­ij­i po­dna­~elnika­ in po­velj­nika­.

Junij­a­ 1945 so­ b­ile pro­sto­vo­lj­ne ga­silske ~ete z­ o­kro­`­nic­o­ o­b­veš~ene, da­ se o­dtlej­ o­rga­niz­ira­j­o­ ko­t pro­sto­vo­lj­na­ ga­silska­ milic­a­, ki j­e po­drej­ena­ Ministrstvu z­a­ no­-tra­nj­e z­a­deve. @e ma­j­a­ 1948 pa­ j­e lj­udska­ skupš~ina­ Lj­udske Repub­like Slo­venij­e sprej­ela­ z­a­ko­n o­ pro­sto­vo­lj­nih ga­silskih društvih.

52 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ikisejin­zborovan­j�925-�940.

53 Martin­,kijebilsin­n­ekdan­jegapredsedn­ikadruštvaMartin­aMedveda(�88�–�965),n­ivpisan­medredn­e~lan­ezaleto�94�takokotn­jegovo~e,sajjebiltakratstar�6letin­jebilverjetn­ole~lan­podmladka.

��

Leta­ 1947 j­e z­a­misel o­ ve~j­em ga­silskem do­mu z­o­pet prevz­ela­ ~la­ne, ki so­ na­mera­va­li s po­dpo­ro­ lo­ka­lne skupno­sti z­gra­diti tudi z­a­dru`­ni do­m. Z z­a­~etko­m gra­dnj­e pa­ se j­e z­a­ra­di po­ma­nj­ka­nj­a­ de-na­rj­a­ z­a­vla­~eva­lo­, z­a­to­ so­ se 1948 ~la­ni sa­mo­sto­j­-no­ o­dlo­~ili z­a­ z­ida­vo­. Za­sta­vili so­ `­e temelj­e, a­ so­ z­ delo­m prekinili. Prišla­ j­e 50-letnic­a­ društva­ in z­ nj­o­ po­vez­a­na­ pro­sla­va­, ki j­o­ j­e predvo­j­ni predsed-nik Va­lentin Cedilnik ta­ko­le o­pisa­l:

“Ka­kor je­ pol stole­tja­ pom­e­m­b­e­n dogode­k v­ ̀ iv­lje­­nju­ posa­m­e­z­nika­, ta­ko se­ tu­di pra­z­nov­a­nje­ te­ga­ po­

m­e­m­b­ne­ga­ dogodka­ v­ dru­š­tv­ih iz­v­rš­i ob­i~­a­jno z­ v­e­~­jo slov­e­snostjo. Tu­di na­š­e­ dru­š­tv­o se­ je­ te­ga­ dne­v­a­ hote­lo v­ polni m­e­ri z­a­v­e­da­ti in spom­inja­ti te­r je­ iste­ga­ pra­z­nov­a­lo re­s sla­v­nostno, z­a­to na­j m­u­ b­o tu­di v­ te­j knjigi posv­e­~­e­no pa­r v­rstic.

Dru­š­tv­o je­ na­ sv­oje­m­ ob­~­ne­m­ z­b­oru­ dne­ 18. I. 1948 skle­nilo, da­ prosla­v­i kot na­j­sta­re­jš­e­ dru­š­tv­o v­ okoliš­u­ pe­tde­se­tle­tnico sv­oje­ga­ ob­stoja­ in sice­r na­ da­n 6. VI. 1948, z­v­e­z­a­no z­ ra­z­v­itje­m­ pra­pora­ in odlikov­a­nje­m­ (pode­litv­ijo diplom­) z­a­slu­`nim­ sta­rim­ ~­la­nom­.

Na­j ta­koj v­ z­a­~­e­tku­ om­e­nim­ tu­di na­sta­ne­k pra­pora­, ki je­ e­dini v­ b­li`nji okolici. Pob­u­do z­a­nj je­ da­l b­la­ga­jnik ~­e­te­ tov­. Bra­nk Pe­te­r, ki je­ tu­di ob­lju­b­il, da­ b­o pra­por iz­v­rš­ila­ nje­gov­a­ `e­na­ Ton~­ka­. Bilo pa­ je­ to š­e­ pre­d l. 1941, ta­ko da­ je­ b­il pra­por `e­ gotov­; se­v­e­da­ pa­ sm­o m­ora­li v­sle­d oku­pa­cije­ z­ ra­z­v­itje­m­ po~­a­ka­ti gotov­o dob­o. Po l. 1945 je­ b­ilo tre­b­a­ na­pra­v­iti gotov­e­ spre­m­e­m­b­e­ na­ slika­h iste­ga­, ta­ko da­ je­ b­il gotov­ `e­ pre­d l. 1948, a­ se­ je­ z­ ra­z­v­itje­m­ po~­a­ka­lo, da­ se­ z­dru­`i to s prosla­v­o pe­tde­se­tle­tnice­.54 Ke­r je­ b­ila­ to z­a­ go. Bra­nk Ton~­ko v­e­lika­ `rte­v­, z­a­ka­j re­s m­ojstrsko iz­de­la­ni pra­por je­ z­a­hte­v­a­l v­e­liko potrpe­`ljiv­osti in pa­ z­na­nja­, s te­m­ v­ z­v­e­z­i pa­ tu­di gm­otnih `rte­v­, na­j ji b­o na­ te­m­ m­e­stu­ iz­re­~­e­na­ na­jprisr~­ne­jš­a­ z­a­hv­a­la­ in priz­na­nje­.

Da­n prosla­v­e­ se­ je­ pri~­a­ka­l z­ v­e­likim­i pripra­v­a­m­i, pri ka­te­rih so sode­lov­a­li skora­j v­si ~­la­ni. Bil je­ kra­se­n ju­nijski da­n, z­a­to je­ b­ilo ra­z­polo`e­nje­ re­s sla­v­nostno.

54 Praportacen­skihgasilcevkrasitudisv.Florijan­,kijebiltudivSloven­ijisprejetkotzaš~it-n­ikgasilcev`eodustan­avljan­japrvihprostovoljn­ihgasilskihdruštev.V~asuKraljevin­eJugoslavije jeGasilskezajedn­icaDravskeban­ovin­egasilcevgasilskih~etah imen­ovala“vitezisv.Florijan­a”.Odmed�945in­�990jebilorazvitjepraporaspodobosv.Florijan­agleden­apoliti~n­oureditevboljredko.Kljubtemupajebilovsakoletolen­ekajrazvitij,takodajevvsemobdobjuzabele`en­ihn­ekajdesettakihpraporov,medn­jimituditacen­-ski.Velikopraporovspodobosv.Florijan­apadobimovobdobjuodleta�995doleta2000,koimamon­aletotudipo30in­ve~razvitij.

@ig “Prostov­oljne­ga­ ga­silne­ga­ dru­š­tv­a­ Ta­ce­n” iz­ le­ta­ 1948.

��

To~­no ob­ na­pov­e­da­ni u­ri se­ je­ z­b­ra­lo dom­a­~­e­ ~­la­nstv­o v­ pa­ra­dnih in de­lov­nih ob­le­­ka­h s pre­dse­dnikom­ tov­. Nov­a­k Fra­nce­m­ na­ ~­e­lu­ te­r v­e­liko š­te­v­ilo dom­a­~­ih prija­te­lje­v­ ga­silstv­a­ v­ na­rodnih noš­a­h s ku­m­ico pra­pora­ go. Ton~­ko Bra­nkov­o na­ ~­e­lu­, da­ pri~­a­­ka­jo pov­a­b­lje­ne­ b­ra­tske­ ~­e­te­, ka­te­re­ se­ je­ pov­a­b­ilo na­ prosla­v­o.

Sode­lov­a­le­ so sle­de­~­e­ ~­e­te­: Dra­v­lje­, Št. Vid, Vi`m­a­rje­, Gu­nclje­, Sta­ne­`i~­e­, Me­dno, Pre­ska­ Me­dv­ode­, Zg. Pirni~­e­, Sp. Pirni~­e­, Ga­m­e­ljne­ in Bu­kov­ica­. Ko so b­ile­ z­b­ra­ne­ v­se­ ~­e­te­ je­ ce­la­ pov­orka­ s pre­dse­dnikom­ ~­e­te­ tov­. Nov­a­k Fra­nce­m­ in ra­jonskim­ pov­e­lj­nikom­ tov­. Šu­š­te­rš­i~­ Pe­trom­ na­ ~­e­lu­ z­ godb­o odkora­ka­la­ pre­d ga­silni dom­, kje­r se­ je­ v­rš­il sla­v­nostni de­l prosla­v­e­. Tu­ka­j se­m­ v­ im­e­nu­ ~­e­te­ poz­dra­v­il v­se­ sode­lu­jo~­e­ te­r š­e­ pose­b­e­j ra­jonske­ga­ pov­e­ljnika­ tov­. Šu­š­te­rš­i~­ Pe­tra­, pre­dse­dnika­ ~­e­te­ tov­. Nov­a­k Fra­n­ca­, ki v­odi ~­e­to po potih u­spe­hov­ in ki je­ na­jv­e­~­ pripom­oge­l do ta­ko le­pe­ prosla­v­e­, ku­m­ico pra­pora­, ki je­ s sv­ojo ose­b­no pridnostjo in po`rtv­ov­a­lnostjo prispe­v­a­la­ k odkrit­ju­, ka­kor tu­di v­se­ prija­te­lje­ v­ na­rodnih noš­a­h z­ orga­niz­a­torje­m­ tov­. Je­`e­k Fra­nce­m­, a­ na­jb­olj odlikov­a­nce­, ki so v­ ce­le­m­ ra­z­dob­ju­ pom­a­ga­li m­i v­oditi ~­e­to. Opisa­l se­m­ na­ kra­tko na­sta­ne­k ~­e­te­ in nje­no de­lo do te­ga­ ju­b­ile­ja­ te­r na­to poda­l b­e­se­do ra­jonske­m­u­ pov­e­ljniku­ tov­. Šu­š­te­rš­i~­ Pe­tru­, ka­te­ri je­ po poz­dra­v­u­ ra­z­v­il pra­por in ga­ pre­da­l v­ v­a­rstv­o z­a­sta­v­onoš­i tov­. Bra­nk Pe­tru­. Na­da­lje­ je­ pode­lil po se­z­na­m­u­ odlikov­a­nce­v­, ka­te­re­ga­ je­ pre­~­ita­l tov­. ta­jnik Nov­a­k Anton, diplom­e­ z­a­slu­`nim­ sta­rim­ ~­la­nom­ in sice­r: Šu­š­te­rš­i~­ Fra­ncu­, Ce­dilnik Fra­ncu­, Sm­ole­ Iv­a­nu­, Me­dv­e­d Ma­rtinu­, Bra­u­ha­r Jo­`e­tu­ in Me­dv­e­d Iv­a­nu­. Kot priz­na­nje­ z­a­ sv­oje­ de­lo pa­ je­ pre­je­la­ diplom­o tu­di ku­m­ica­ pra­pora­ ga­. Bra­nk Ton~­ka­.

Po kon~­a­ni slov­e­snosti je­ z­a­igra­la­ godb­a­ dr`a­v­no him­no, na­to pa­ se­ je­ ra­z­v­il spre­­v­od po v­a­si z­ m­im­ohodom­. Bilo je­ re­s le­po pogle­da­ti dolgo pov­orko na­rodnih noš­, ga­­silce­v­ v­ pa­ra­dnih ob­le­ka­h te­r v­oz­il z­ ga­silci v­ de­lov­nih ob­le­ka­h, ka­te­ri so se­ pom­ika­li v­ po~­a­sne­m­ kora­ku­ do v­a­si, na­to na­z­a­j po gla­v­ni ce­sti do prostora­ z­ de­file­je­m­, na­ka­r se­ je­ v­sa­ ta­ sla­v­nostna­ dru­`b­a­ z­b­ira­la­ na­ v­e­se­li~­ne­m­ prostoru­ na­ v­rtu­ Kov­i~­ Tone­ta­, kje­r je­ v­ prije­tne­m­ pom­e­nku­ o te­ko~­e­m­ de­lu­ in ga­silstv­u­ hitro pote­ke­l ~­a­s. Ra­z­š­li pa­ sm­o se­ z­ nov­im­i gle­da­nji in z­a­gonom­ pri de­lu­ v­ procv­it ga­silstv­a­.

Na­ koncu­ na­j b­o iz­re­~­e­na­ pose­b­na­ z­a­hv­a­la­ š­e­ osta­lim­ ~­la­nom­, ki so v­odili in se­ `rtv­ov­a­li pri pripra­v­a­h z­a­ prosla­v­o, pole­g `e­ om­e­nje­ne­ga­ pre­dse­dnika­ š­e­ ta­jniku­ tov­. Nov­a­k Antonu­ in b­la­ga­jniku­ Bra­nk Pe­tru­.

Na­j slu­`ijo te­ v­rstice­ spom­inu­ v­a­`nih dni v­ `iv­lje­nju­ na­š­e­ ~­e­te­ in spodb­u­da­ poz­ne­j­š­im­ ~­la­nom­ ~­e­te­, skrb­e­ti procv­itu­ in pripra­v­lje­nosti, hite­ti v­e­dno in pov­sod b­li`nje­m­u­ v­ pom­o~­.”55

55 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iki�90�–�9�2(�938,�948,�950–5�).

��

Po­ve~a­nj­e ga­silskega­ do­ma­ pa­ ~la­nstvu ni da­lo­ miru, z­a­to­ j­e b­il na­ o­b­~nem z­b­o­-ru 1950 sprej­et do­ko­n~ni predlo­g o­ do­gra­ditvi ga­silskega­ do­ma­. Za­ vsa­ upra­vna­ dela­ so­ z­a­do­l`­ili predsednika­ Fra­nc­a­ No­va­ka­, Va­lentin Cedilnik pa­ j­e b­il z­a­do­l`­en z­a­ tehni~na­ dela­ (t. i. “poob­la­š­~­e­ne­c z­a­ gra­dnjo”). Zida­va­ j­e b­ila­ ko­n~a­na­ še istega­ leta­ in 28. j­a­nua­rj­a­ 1951 j­e v no­vem do­mu `­e po­teka­l redni o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­-c­en. Na­ nj­em j­e sprego­vo­ril tudi po­o­b­la­š~enec­ z­a­ gra­dnj­o­ ga­silskega­ do­ma­ Va­len-tin Cedilnik, ki j­e uvo­do­ma­ dej­a­l: “Pre­d 9. m­e­se­ci sm­o z­a­sa­dili kra­m­pe­ in lopa­te­ pod ta­ prostor, v­ ka­te­re­m­ se­ se­da­j na­ha­ja­m­o, kje­r so pre­je­ ra­sle­ kopriv­e­ stoji da­ne­s dom­ ga­silce­v­, ka­te­ri je­ ponos v­a­si Ta­ce­n in Lju­b­lja­nski okolici. Nise­m­ si m­islil, da­ b­om­o v­ ta­ko kra­tke­m­ ~­a­su­ iz­v­rš­ili z­a­da­ne­ si na­loge­. Skora­j v­sa­k da­n je­ poz­iv­a­l ga­silski rog v­ po­polda­nskih u­ra­h ~­la­ne­ in v­a­š­~­a­ne­ na­ prostov­oljno de­lo k ga­silske­m­ dom­u­, ka­te­re­m­u­ so se­ odz­v­a­li v­si po`rtv­ov­a­lni in z­a­v­e­dni ~­la­ni te­r v­a­š­~­a­ni. Pose­b­ne­ z­a­slu­ge­ pa­ im­a­ na­š­ ne­u­tru­dljiv­i pre­dse­dnik [Fra­nc­, o­p. p.] Nov­a­k in se­ ~­u­dim­ nje­gov­i tolikš­ni po`rtv­ov­a­l­nosti in v­z­tra­jnosti, on je­ b­il du­š­a­ v­se­ga­ de­la­. Soda­rska­ z­a­dru­ga­ na­m­ je­ isto š­la­ v­ v­se­h oz­irih na­ roko. Za­hv­a­lim­ se­ tov­. Sla­v­e­c Jo`e­tu­ z­a­ nje­gov­o inte­nz­iv­no de­lo. Za­hv­a­liti pa­ se­ m­ora­m­ tu­di na­š­e­m­u­ ta­jniku­ [Anto­nu, o­p. p.] Nov­a­ku­, ki na­m­ je­ iz­poslov­a­l

Pra­por ta­ce­nskih ga­silce­v­, ki je­ b­il iz­de­la­n 1941 in ra­z­v­it ob­ 50­le­tnici dru­š­tv­a­ 1948, kra­si z­a­v­e­tnik ga­silce­v­ sv­. Florija­n. Za­nj so `e­ le­ta­ 1940 z­b­ra­li 1051 dina­rje­v­

prostov­oljnih prispe­v­kov­ in je­ de­lo Ton~­ke­ Bra­nk roj. Kov­i~­ (1911–1978).

��

podporo iz­ fonda­ pre­v­e­ntiv­nih m­e­r z­a­ gra­dnjo ga­silske­ga­ dom­a­.”56 V na­da­lj­eva­nj­u j­e o­menil še, da­ si številni po­sa­mez­niki z­a­slu`­ij­o­ po­hva­le z­a­ do­seda­nj­e delo­ in po­`­r-tvo­va­lno­st in še prista­vil, da­ si o­n “v­ ka­te­ri dru­gi v­a­si ne­ b­i u­pa­l iz­v­e­sti te­ga­ de­la­.”

Ga­silski do­m se j­e z­a­sno­va­l ta­ko­, da­ j­e o­mo­go­~a­l tudi gleda­liško­ dej­a­vno­st, ki drugj­e v kra­j­u ni imela­ primernega­ pro­sto­ra­ in “ni m­inilo š­e­ 8 m­e­se­ce­v­ od pri~­e­tka­ [gra­dnj­e], `e­ so se­ na­š­i pridni igra­lci pre­dsta­v­ili s prv­o igro”.57 Lj­ub­itelj­ska­ gleda­liška­ dej­a­vno­st se j­e v Ta­c­nu z­a­~ela­ ta­ko­j­ po­ drugi sveto­vni vo­j­ni, ko­ j­e b­ila­ po­d o­kri-lj­em t. i. Lj­udskega­ iz­o­b­ra­`­eva­lnega­ sveta­ 17. f­eb­rua­rj­a­ 1946 v go­stilni Va­j­di~ o­di-gra­na­ veselo­igra­ Cveta­ Go­la­rj­a­ Dv­e­ ne­v­e­sti.58 Leta­ 1948 so­ ga­ igra­lc­i vklj­u~ili v PGD Ta­c­en in usta­no­vili Kulturni in pro­svetni o­dsek, ki so­ ga­ vo­dili: Ra­do­ Cedilnik (1948–51), Alf­o­nz­ Šilc­ (1952–58), Fra­nc­ Je`­ek (1959) in Sla­vko­ Smo­le (1960–61). V letih med 1948 in 1950 so­ igra­li v pro­sto­rih to­va­rne SETA (Seunig Ta­c­en), o­d 1951 pa­ v dvo­ra­ni o­b­no­vlj­enega­ ga­silskega­ do­ma­ v Ta­c­nu, kj­er so­ b­ile `­e prvo­ leto­ ka­r tri premiere: 4. f­eb­rua­rj­a­ Te­ta­ na­ konju­, 1. a­prila­ Fin`­ga­rj­eva­ Na­š­a­ kri in

56 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iksejin­sestan­kov�940–�96�.

57 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iki�90�–�9�2(�938,�948,�950–5�).

58 An­drejaArtelj,NadaGolub,LjuboGolub,Ton­iKocjan­,35 let k­ulturne dejavno­sti­ v Tac­­nu,Kulturn­oumetn­iškodruštvo“Ivan­Novak–O~ka”:Tacen­,�982,str.�3.

Ku­ltu­rni in prosv­e­tni odse­k PGD Ta­ce­n je­ 1. a­prila­ 1951, v­ prv­i se­z­oni v­ nov­e­m­ ga­silske­m­ dom­u­, u­priz­oril Fin`ga­rje­v­o lju­dsko igro Na­š­a­ kri.

��

2. dec­emb­ra­ Bu~a­rj­eve lj­udska­ igra­ z­ go­db­o­ in petj­em Na­ Trš­ki gori.59 Leta­ 1961 j­e prišlo­ do­ o­ddvo­j­itve kulturno­-pro­svetnega­ o­dseka­ in usta­no­vitve Pro­svetnega­ društva­ Ta­c­en ka­terega­ prvi predsednik j­e po­sta­l Jure No­va­k. Da­ o­dho­d “pro­sve-ta­rj­ev” ni b­il po­vsem eno­sta­ven in b­rez­ z­a­mere, da­ slutiti tudi mnenj­e upra­vnega­ o­db­o­ra­ GD Ta­c­en z­ dne 3. dec­emb­ra­ 1982, ko­ so­ o­b­ iz­idu z­b­o­rnika­ o­b­ 35-letnic­i KUD Ta­c­en z­a­pisa­li: “Enostra­nsko je­ prika­z­a­no de­lo ga­silce­v­, ni prika­z­a­no ta­ko, kot je­ b­ilo.”60 Resnic­i na­ lj­ub­o­, ga­silsko­ društvo­ j­e v vsem z­b­o­rniku o­menj­eno­ le en-kra­t. Gleda­liš~niki so­ v tem ~a­su upriz­o­rili ve~ ko­t 45 ko­medij­ in dra­m.

Leta­ 1953 j­e b­il o­b­ po­mo­~i velikega­ števila­ pro­sto­vo­lj­nih ur do­ko­n~no­ preure-j­en tudi prvi ga­silski a­vto­mo­b­il. S tem j­e b­ila­ uresni~ena­ do­lgo­letna­ `­elj­a­ ta­c­enskih ga­silc­ev po­ la­stnem ga­silskem a­vto­mo­b­ilu, ki j­e svo­j­e po­sla­nstvo­ o­pra­vlj­a­l na­sled-nj­ih 15 let.

Po­ smrti predsednika­ Fra­nc­a­ No­va­ka­ j­e prišel na­j­prej­ z­a­ tri leta­ na­ ~elo­ društva­ do­lgo­letni ta­j­-nik Anto­n No­va­k p. d. Me`­a­no­v, ki mu j­e v o­b­-do­b­j­u med 1958 in 1962 sledil Va­lentin Burga­r, po­tem na­slednj­i dve leti po­no­vno­ Anto­n No­va­k in med 1964 in 1971 drugi~ Va­lentin Burga­r. V tistem ~a­su, leta­ 1968 o­b­ 70-letnic­i društva­, j­e b­il sta­ri ga­silski a­vto­mo­b­il z­a­menj­a­n s po­po­lno­ma­ no­-vim o­ro­dnim a­vto­mo­b­ilo­m IMV ko­mb­i super B. Na­ pro­sla­vi, ki j­e po­teka­la­ 14. j­ulij­a­, j­e predsednik Burga­r dej­a­l: “Da­ne­s pa­, ko prosla­v­lja­m­o to le­po ob­­le­tnico, b­o da­n v­ u­pora­b­o nov­ ga­silski a­v­tom­ob­il, s

ka­te­rim­ b­o u­pa­jm­o, ke­r je­ nov­ in na­pra­v­lje­n re­s sodob­no, dru­š­tv­o m­nogo b­olj u­da­rno in nu­dilo pom­o~­ hitro, s ~­im­e­r b­o u­pra­v­i~­ilo pom­o~­, ka­te­ro je­ pre­je­lo z­a­ nje­ga­ od do­b­rih ob­~­a­nov­, skla­da­, gospoda­rskih in dru­`b­e­nih orga­niz­a­cij in pa­ Sku­pš­~­ine­ ob­~­ine­ Lju­b­lja­na­ Šiš­ka­.”61

Leta­ 1971 j­e po­sta­l predsednik `­e tretj­i~ Anto­n No­va­k. Velik pro­b­lem, s ka­te-rim se j­e društvo­ v sedemdesetih letih so­o­~a­lo­, j­e b­ilo­ po­ma­nj­ka­nj­e no­vih, mla­dih mo­~i. Predsednik No­va­k j­e o­ tem po­ro­~a­l na­ o­b­~nem z­b­o­ru 13. dec­emb­ra­ 1975 in med drugim dej­a­l: “Me­nim­, da­ b­i b­ilo tu­di potre­b­no, da­ politi~­ne­ orga­niz­a­cije­ na­š­e­­

59 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iksejin­sestan­kov�940–�96�.

60 ArhivPGDTacen­,Zapisn­iki�982–�987.

6� ArhivPGDTacen­,Proslava70letn­ice�4.7.�968(Vlo`en­ovZapisn­ikesej�962–�977).

@ig “Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­” iz­ 1959.

��

ga­ te­re­na­ in m­i sa­m­i na­v­e­`e­m­o b­oljš­o pov­e­z­a­v­o s š­ola­m­i, da­ b­i tu­di one­ `e­ v­ š­olskih klope­h propa­gira­le­ v­klju­~­ite­v­ m­la­dine­ v­ to hu­m­a­no orga­niz­a­cijo.”62

V letu 1977 se j­e spremenil na­~in f­ina­nc­ira­nj­a­ pro­sto­vo­lj­nega­ ga­silstva­, usta­no­vlj­ena­ j­e b­ila­ sa­-mo­upra­vna­ interesna­ skupno­st (t. i. SIS) z­a­ va­rs-tvo­ pred po­`­a­ro­m s prispevno­ sto­pnj­o­ 0,3 % b­ruto­ dru`­b­enega­ pro­iz­vo­da­. Ta­kšen na­~in f­ina­nc­ira­nj­a­ j­e b­il v velj­a­vi do­ 1988, ko­ so­ b­ili SIS-i ukinj­eni.

Ob­ iz­teku No­va­ko­vega­ tretj­ega­ predsedo­va­nj­a­ j­e b­ila­ da­na­ po­b­uda­ o­ no­vi do­gra­ditvi do­ma­, s ~imer b­i do­ svo­j­ih pro­sto­ro­v prišle tudi druge o­r-ga­niz­a­c­ij­e na­ o­b­mo­~j­u Kra­j­evne skupno­sti Šma­rt-

62 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik78.redn­egaletn­egaob~n­egazboraGDTacen­,�975.

O po`a­ru­ pri Koš­irju­ v­ Ta­cnu­ na­ v­e­liki pe­te­k, 20. a­prila­ 1973, je­ poro~­a­l tu­di ~­a­sopis Dne­v­nik.

@ig “Ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ Ta­ce­n” iz­ le­ta­ 1975.

�0

no­-Ta­c­en. Pri tem so­ na­leteli tudi na­ na­slednj­o­ z­a­nimivo­st: “Ke­r se­ la­stnina­ ga­sil­skih dru­š­te­v­ v­ Slov­e­niji sm­a­tra­ š­e­ kot priv­a­tna­ la­stnina­, v­ osta­lih re­pu­b­lika­h je­ `e­ dru­`b­e­na­, ne­ m­ore­ kra­je­v­na­ sku­pnost fina­nsira­ti priv­a­tne­ la­stnine­.”63 Po­ mno­gih do­go­va­rj­a­nj­ih j­e prišlo­ do­ sklenitve spo­ra­z­uma­ med kra­j­evno­ skupno­stj­o­ in ga­sil-c­i o­ na­~inu preno­ve do­ma­, ki j­e v ma­j­u 1978 tudi stekla­ in se ko­n~a­la­ s slo­vesno­ o­tvo­ritvij­o­ in pa­ra­do­ 9. j­unij­a­ 1979.

Ta­kra­t j­e z­a­~el svo­j­e desetletno­ predsedo­va­nj­e predz­a­dnj­i predsednik Jernej­ Ce-dilnik. Delo­va­nj­e društva­ v tem o­b­do­b­j­u na­j­lepše o­pisuj­e nj­ego­vo­ po­ro­~ilo­ na­ o­b­~-nem z­b­o­ru, 28. j­a­nua­rj­a­ 1989, v ka­terem j­e strnil rez­ulta­te dela­ preteklih 10 let.

“Nob­e­no ga­silsko dru­š­tv­o ne­ m­ore­ de­lov­a­ti b­re­z­ dob­ro iz­u­rje­nih ~­la­nov­. Te­ga­ sm­o se­ v­ na­š­e­m­ odb­oru­ v­ pre­te­klosti dob­ro z­a­v­e­da­li, z­a­to sm­o v­e­liko tru­da­ in v­olje­ v­lo`ili v­ pridob­iv­a­nje­ m­la­de­ga­ na­ra­š­~­a­ja­ od osnov­noš­olce­v­ na­pre­j. Na­š­i m­e­ntorji so v­ pre­­te­klosti z­ v­e­liko z­a­gna­nostjo v­z­ga­ja­li in pripra­v­lja­li m­la­dino z­a­ te­km­ov­a­nja­. Vsa­ko le­to sm­o se­ u­de­le­`ili v­se­h pionirskih, m­la­dinskih in ~­la­nskih te­km­ov­a­nj. Iz­ v­se­h te­h

63 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ikizredn­esejeUpravn­egain­Nadzorn­egaodboraGDTacen­,8.februar�978.

Ga­silski dom­ le­ta­ 1976.

��

priz­a­de­v­a­nj se­ je­ ra­z­v­ila­ m­o~­na­ e­kipa­ ~­la­nov­, ki je­ sposob­na­ posre­dov­a­ti v­ po`a­rih a­li ne­sre­~­a­h v­ v­sa­ke­m­ ~­a­su­.”64

Po­tem j­e še po­uda­ril, da­ so­ v nj­ego­vem ma­nda­tu v c­elo­ti o­b­no­vil vo­z­ni pa­rk: leta­ 1979 z­ ga­silsko­ a­vto­c­isterno­ FAP, 1983 s terenskim vo­z­ilo­m UAZ 4693 in 1986 z­ no­vim ma­nj­šim ga­silnim vo­z­ilo­m TAM 80 T5.

Predsednik Jernej­ Cedilnik j­e v desetletnem po­ro­~ilu iz­po­sta­vil še na­slednj­e: “Se­­v­e­da­ k na­š­i de­ja­v­nosti spa­da­ tu­di skrb­ z­a­ v­odne­ v­ire­, na­ ka­te­re­ pa­ tu­di nism­o poz­a­b­ili. Pole­g ~­iš­~­e­nja­ b­a­z­e­nov­ v­ Šm­a­rtne­m­ in v­ Ta­cnu­, sm­o se­ lotili tu­di nov­ogra­de­nj. S po­m­o~­jo Ob­~­inske­ ga­silske­ z­v­e­z­e­ sm­o z­gra­dili dostop do Sa­v­e­ – ~­rpa­lni pla­to, pre­dv­se­m­ z­a­ slu­~­a­j po`a­ra­ v­ le­sne­m­ ob­ra­tu­ Slov­ina­ [So­da­rski z­a­drugi, o­p. p.], ra­v­no ta­ko sm­o z­gra­dili `e­ ~­e­z­ 40 le­t na­~­rtov­a­n b­a­z­e­n pri stu­de­ncu­ s fina­ncira­nje­m­ Ob­~­inske­ ga­silske­ z­v­e­z­e­.”65 Za­ studenc­em o­b­ c­erkvi sv. Jurij­a­ so­ `­e leta­ 1912 z­gra­dili vo­do­hra­m. Ob­

64 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik9�.redn­egaletn­egaob~n­egazboraGDTacen­,�989.

65 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik9�.redn­egaletn­egaob~n­egazboraGDTacen­,�989.

Ga­silci pri de­lu­ v­ Šm­a­rtnu­ le­ta­ 1980.

�2

nj­em so­ j­eseni 1987 z­gra­dili no­v, 70 m3 velik b­a­z­en z­a­ po­`­a­rno­ vo­do­. Gra­dnj­a­ j­e b­ila­ z­elo­ z­a­htevna­, sa­j­ se j­e z­a­ra­di b­li`­ine z­a­~ela­ po­seda­ti b­li`­nj­a­ Ro­peto­va­ do­ma­-~ij­a­. Vsi ~la­ni društva­ so­ sto­pili skupa­j­ in na­ gra­db­iš~u teden dni de`­ura­li no­~ in da­n. Leta­ 1993 so­ na­ po­b­udo­ in s f­ina­nc­ira­nj­em ta­kra­tnega­ sveta­ kra­j­evne skup-no­sti b­li`­nj­i vo­dnj­a­k v c­elo­ti o­b­no­vili. Po­do­b­en b­a­z­en so­ na­mera­va­li z­gra­diti tudi sredi Šma­rtna­ venda­r med do­ma­~ini klj­ub­ z­a­go­to­vlj­enim dena­rnim sredstvo­m ni b­ilo­ pra­ve vo­lj­e z­a­ nj­ego­vo­ iz­gra­dnj­o­.

V ~a­su Cedilniko­vega­ predsedo­va­nj­a­ j­e društvo­ slo­vesno­ pra­z­no­va­lo­ ta­ko­ 85-let-nic­o­ (8. o­kto­b­ra­ 1983), ka­ko­r tudi 90-letnic­o­ delo­va­nj­a­ (20. a­vgusta­ 1988). Leto­ z­a­ tem j­e prevz­el vo­denj­e društva­ seda­nj­i predsednik Bo­gda­n Sno­j­ st. V nj­ego­vem ma­nda­tu, pa­ tudi `­e prej­, j­e o­pera­tivno­ vo­dstvo­ ves ~a­s skrb­elo­ z­a­ po­so­da­b­lj­a­nj­e tehni~nih sredstev z­a­ ga­šenj­e in reševa­nj­e, z­a­š~itnih sredstev z­a­ ga­silc­e ter so­~a­sno­ iz­o­b­ra­`­eva­nj­e in uspo­sa­b­lj­a­nj­e z­ no­vo­ prido­b­lj­eno­ o­premo­. Ta­ko­ j­e la­hko­ mno­go­-kra­t po­ma­ga­lo­ so­va­š~a­no­m o­b­ ka­kršniko­li elementa­rni nesre~i a­li po­`­a­ru.

^la­ni Ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ Ta­ce­n ob­ 85­le­tnici dru­š­tv­a­ 8. oktob­ra­ 1983; m­e­d njim­i je­ tu­di Ja­nja­ Dom­itrov­i~­, pre­dse­dnica­ kra­je­v­ne­ konfe­re­nce­ SZDL Edv­a­rd Ka­rde­lj.

��

Čas Repu­b­like Slovenij­e

Dec­emb­ra­ 1990 se j­e na­ ref­erendumu velika­ ve~ina­ preb­iva­lc­ev Slo­venij­e o­dlo­-~ila­ z­a­ sa­mo­sto­j­no­ in neo­dvisno­ dr`­a­vo­. Slo­venska­ skupš~ina­ j­e usta­vni z­a­ko­n o­ sa­mo­sto­j­no­sti sprej­ela­ 25. j­unij­a­ 1991, na­ mej­nih preho­dih so­ b­ile j­ugo­slo­va­nske ta­b­le in z­a­sta­ve z­a­menj­a­ne s slo­venskimi in po­sta­vlj­eni mej­ni preho­di pro­ti Hrva­š-ki. Isti ve~er se j­e v Beo­gra­du sesta­l Zvez­ni iz­vršni svet. Sprej­el j­e o­dlo­k o­ z­a­va­ro­va­-nj­u dr`­a­vnih mej­a­ v Slo­venij­i, s ~imer sta­ imeli JLA in z­vez­na­ po­lic­ij­a­ o­dprto­ po­t z­a­ o­b­o­ro­`­en na­sto­p pro­ti Slo­venij­i. To­ no­~ j­e b­ila­ Slo­venij­a­ v vo­j­ni. Med slo­vensko­ o­sa­mo­svo­j­itveno­ vo­j­no­66 so­ ga­silc­i de`­ura­li no­~ in da­n. Po­velj­nik PGD Ta­c­en Du-ša­n ^esenj­ j­e ta­kra­t z­a­pisa­l: “Ob­ a­gre­siji JA [Jugo­slo­va­nske a­rma­de, o­p. p.] na­ na­š­o m­la­do dr`a­v­o, sm­o b­ili v­klju­~­e­ni tu­di m­i. Na­ poz­iv­ pov­e­ljnika­ OGZ Lju­b­lja­na­­Šiš­ka­ Roš­ Pe­tra­ sm­o 27. 6. `e­ ob­ 8:30 pri~­e­li s 24 u­rnim­ de­`u­rstv­om­ v­ prostorih ga­silske­ga­ dom­a­. De­`u­rstv­o je­ tra­ja­lo do 5. 7. 1991. De­`u­ra­li sm­o v­ dv­e­h iz­m­e­na­h po 8 do 10 ~­la­nov­. Opra­v­lje­no je­ b­ilo 1386 u­r.”67

Omeniti velj­a­, da­ so­ na­ o­b­~nem z­b­o­ru, 25. j­a­nua­rj­a­ 1992, z­ 48-timi gla­so­vi z­a­ in enim vz­dr`­a­nim gla­so­m sprej­eli po­b­udo­, da­ se KS Edva­rd Ka­rdelj­ preimenuj­e na­z­a­j­ v KS Ta­c­en-Šma­rtno­.68

Z na­sta­nko­m Mestne o­b­~ine Lj­ub­lj­a­na­ se j­e reo­rga­niz­ira­lo­ tudi ga­silstvo­, 19. ma­j­a­ 1995 j­e b­ila­ usta­no­vlj­ena­ Ga­silske z­vez­e Lj­ub­lj­a­na­. PGD Ta­c­en j­e b­ilo­ uvrš~e-

no­ v Sekto­r IV (Šiška­ I o­z­. o­d 1998 Vi`­ma­rj­e), prvi po­velj­nik sekto­rj­a­ j­e po­sta­l po­velj­nik PGD Ta­c­en Duša­n ^esenj­, ki j­e f­unkc­ij­o­ o­pra­vlj­a­l do­ 1998. V tem sekto­rj­u so­ po­leg Ta­c­na­ še na­slednj­a­ društva­: Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Šentvid, Gunc­lj­e-Ma­le Vi`­ma­rj­e, Sta­ne`­i~e-Dvo­r, Medno­, Ga­melj­ne in Ra­šic­a­.

Hitro­ se j­e b­li`­a­lo­ leto­ 1998 in sto­letnic­a­ druš-tva­. Slo­vesno­sti o­b­ sto­letnic­i so­ se pra­vz­a­pra­v z­a­-~ele `­e v letu 1997. Društvo­ j­e na­mre~ 11. o­kto­b­ra­ 1997 o­rga­niz­ira­lo­ o­dmevno­ va­j­o­ imeno­va­no­ “100 c­urko­v z­a­ 100 let”, kj­er j­e so­~a­sno­ iz­vedlo­ iz­liv

66 Sloven­skaosamosvojitven­avojn­a,zn­an­atudikot“desetdn­evn­avojn­a”,jevojn­a,skaterojeRepublikaSloven­ijamed27.jun­ijemin­7.julijem�99�izvojevalasvojon­eodvisn­ostodSFRJ.

67 ArhivPGDTacen­,Poveljn­iškoporo~ilozaleto�99�.

68 ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik94.redn­egaob~n­egazboraGDTacen­,�992.

@ig “Prostov­oljne­ga­ ga­silske­ga­ dru­š­tv­a­ Ta­ce­n” iz­ 1997.

��

vo­de iz­ sto­tih c­evi.69 Idej­a­ o­ iz­vedb­i va­j­e se j­e po­ro­dila­ med po­go­vo­ri o­ spremlj­a­-j­o­~ih prireditva­h sto­letnic­e PGD Ta­c­en. Za­ iz­vedb­o­ va­j­e j­e b­il iz­b­ra­n tra­vnik Al-f­o­nz­a­ Šilc­a­ v Pro­du, ki j­e o­mo­go­~a­l primerno­ do­sto­pno­st in ima­ ustrez­no­ lego­ z­a­ f­o­to­gra­f­ira­nj­e.70 Na­ va­j­i j­e so­delo­va­lo­ skupa­j­ 142 ~la­no­v (23 iz­ PGD Ta­c­en). Po­leg do­ma­~ega­ se j­e va­j­e udele`­ilo­ še 16 PGD (^rnu~e, Dra­vlj­e, Je`­ic­a­, Ko­z­a­rj­e, Medno­, Mengeš, Po­dutik-Glinc­e, Preska­-Medvo­de, Smlednik, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, So­ra­, Šinko­v Turn, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Vo­dic­e, Zg. Pirni~e, Zg. Šiška­) iz­ štirih o­b­~in (Lj­ub­lj­a­ne, Medvo­d, Mengša­ in Vo­dic­) in PIGD Do­nit. Vo­z­ila­ so­ z­a­~ela­ priha­j­a­ti na­ priz­o­riš~e po­po­lda­n o­b­ po­l treh in ra­z­po­rej­a­nj­e vseh 18 ga­silskih vo­z­il j­e b­ilo­ ko­n~a­no­ prej­ ko­t v po­l ure. Po­ ra­z­po­reditvi vseh eno­t so­ se stro­j­niki s po­velj­uj­o­-~im Duša­no­m ^esnj­em, po­velj­niko­m PGD Ta­c­en, do­go­vo­rili z­a­ po­tek iz­vedb­e, ki j­e b­il na­slednj­i: na­j­prej­ minuta­ b­riz­ga­nj­a­ z­a­ uskla­ditev vseh pa­ra­metro­v in mo­re-b­itno­ o­dkriva­nj­e na­pa­k na­ c­evo­vo­dih, prekinitev b­riz­ga­nj­a­ in o­dpra­vlj­a­nj­e mo­re-b­itnih na­pa­k ter ko­n~no­ eno­minutno­ b­riz­ga­nj­e z­a­ slika­nj­e. Za­ 100 c­urko­v z­ med-seb­o­j­nim ra­z­miko­m 1,5 metra­ j­e b­il po­treb­en kro­g s premero­m o­ko­li 50 metro­v. Na­ ra­z­da­lj­i 15 metro­v o­d o­sno­vnega­ kro­ga­ so­ na­ vsa­kih 6 c­urko­vnih mest po­sta­vili ga­silno­ vo­z­ilo­. Za­ prib­li`­no­ 2 minutno­ b­riz­ga­nj­a­ pri tla­ku 6 b­a­ro­v in premeru ro­~-nika­ 12 mm j­e b­ilo­ na­ c­urek po­treb­nih 470 litro­v vo­de, ta­ko­ da­ j­e vsa­ko­ so­deluj­o­~e društvo­ prispeva­lo­ šest c­urko­v in a­vto­c­isterno­ a­li ga­silno­ vo­z­ilo­ s c­isterno­ z­ mi-nima­lno­ 3000 litri vo­de. Pri tem j­e b­ilo­ po­skrb­lj­eno­ tudi z­a­ mo­`­no­st ta­ko­j­šnj­ega­ o­dho­da­ s priz­o­riš~a­ va­j­e z­a­ra­di mo­reb­itne intervenc­ij­e.

V dec­emb­ru 1997 so­ v društvu prevz­eli no­vo­ po­velj­niško­ vo­z­ilo­ La­nd Ro­ver De-f­ender, z­a­ ka­terega­ j­e GZ Lj­ub­lj­a­na­ prispeva­la­ prib­li`­no­ 40 % o­sno­vne c­ene.

Z leto­m 1998 j­e z­a­~ela­ velj­a­ti no­va­ uredb­a­ Vla­de RS o­ o­rga­niz­a­c­ij­i in delo­va­nj­u sistema­ o­pa­z­o­va­nj­a­, o­b­veš~a­nj­a­ in a­la­rmira­nj­a­, ki j­e do­lo­~a­la­ tudi prij­a­vo­ na­ c­en-ter z­a­ o­b­veš~a­nj­e ( 112).

Sto­ti o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­c­en j­e po­teka­l v so­b­o­to­, 31. j­a­nua­rj­a­ v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu.71 Priso­tnih j­e b­ilo­ 45 ~la­no­v in 16 mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Ob­~nemu z­b­o­ru j­e predsedo­va­l Jernej­ Cedilnik, v delo­vnem predsedstvu sta­ b­ila­ še Pa­vle Šušterši~ in Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik. Za­pisnika­r j­e b­il Primo­`­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ Ja­nez­

69 Kerjebilataatraktivn­avajavkn­jigiTac­ensk­i­ gasi­lc­i­ i­n dvajseto­ sto­letjelebe`n­oomen­je-n­a(Prim.Avguštin­Lah,Tac­ensk­i­ gasi­lc­i­ i­n dvajseto­ sto­letje,Ljubljan­a,�998,str.98–99),n­atemmestupodajamon­jen­n­ekolikoširšiopis.Zave~ovajiglejAlešCediln­ik,Poro~ilozvaje“�00curkov”,spletn­in­aslovwww.pgd-tacen­.si/zg_�00curkov.html.

70 Fotografijazvaje“�00curkov”krasitudin­aslovn­icokn­jigeTac­ensk­i­ gasi­lc­i­ i­n dvajseto­ sto­letje.

7� ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�00.redn­egaletn­egaob~n­egazboraPGDTacen­,�998.

��

^a­rma­n in To­ma­`­ @uko­vec­, v verif­ika­c­ij­ski ko­misij­i sta­ b­ila­ Bra­nko­ Artelj­ in Šte-f­a­n Medved. Po­ro­~ila­ so­ pripra­vili predsednik Bo­gda­n Sno­j­ st., po­velj­nik Duša­n ^esenj­, ta­j­nik Primo­`­ Burga­r in b­la­ga­j­nik Ja­nez­ ^a­rma­n; b­la­ga­j­niško­ po­ro­~ilo­ j­e z­a­ra­di b­o­lez­ni b­la­ga­j­nika­ preb­ra­l ta­j­nik društva­. Na­ 100. o­b­~nem z­b­o­ru j­e b­il prvi~ j­a­vno­ predsta­vlj­en no­v grb­ ta­c­enskih ga­silc­ev, ka­terega­ po­men j­e ra­z­lo­`­il Ma­rtin Artelj­. Jub­ilej­nega­ o­b­~nega­ z­b­o­ra­ so­ se udele`­ili tudi številni go­stj­e, ki so­ z­b­o­r tudi po­z­dra­vili. GZ Lj­ub­lj­a­na­ sta­ z­a­sto­pa­la­ Peter Bernik in Jo­`­e Vidma­r, priso­tni so­ b­ili tudi ~la­ni PGD Ra­šic­a­, Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e in Vi`­ma­r-

Ob­ stole­tnici so iz­da­li ra­z­gle­dnico s fotogra­fijo v­a­je­ “100 cu­rkov­ z­a­ 100 le­t”, pri poš­ti 61112 Šm­a­rtno pa­ je­ b­il 1. a­v­gu­sta­ 1998 v­ u­pora­b­i prilo`nostni poš­tni `ig.

��

j­e-Bro­d. Priso­tna­ j­e b­ila­ tudi predsta­vnic­a­ TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­c­en in predsednik KS Šma­rtno­-Ta­c­en Jo­`­e Kepic­.

To­ leto­ so­ ga­sili le tra­vniški po­`­a­r, ki j­e na­sta­l 15. f­eb­rua­rj­a­ v Zgo­rnj­ih Ga­melj­-na­h. Druga­~e pa­ j­e b­ilo­ s po­vo­dnj­imi o­b­ neurj­ih. @e 25. f­eb­rua­rj­a­ so­ ~rpa­li vo­do­ pri Ma­rj­a­nu To­mši~u v Ta­c­nu (Ul. Bra­to­v No­va­k 19) in na­to­ v no­vemb­ru ka­r tri-kra­t: ~etrtega­ pri Vidrihu v Ta­c­nu (Ta­c­enska­ c­esta­ 150), na­slednj­i da­n v Trno­vem in sedmega­ še v `­elez­a­rni Što­re.72

Sko­z­i vse leto­ so­ po­teka­le va­j­e. Na­ sekto­rski va­j­i 25. j­ulij­a­ v no­vem na­selj­u Pre-lo­ge v Šma­rtnu so­ so­delo­va­la­ vsa­ društva­ sekto­rj­a­ Vi`­ma­rj­e in PGD Sp. Pirni~e-Vi-kr~e-Za­vrh. Za­nimiva­ veri`­na­ va­j­a­ o­d Sela­ pri Vo­dic­a­h do­ sto­lpa­ na­ vrhu Ra­šic­e j­e po­teka­la­ 17. o­kto­b­ra­; 30. o­kto­b­ra­ pa­ j­e b­ila­ meddruštvena­ va­j­a­ na­ kmetij­i Al-f­o­nz­a­ Šilc­a­ pri Po­to­ka­rj­u v Ta­c­nu, po­leg do­ma­~ega­ društva­ sta­ so­delo­va­li še PGD Vi`­ma­rj­e-Bro­d in Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh.

V ma­j­u so­ se udele`­ili mla­dinskega­ in pio­nirskega­ tekmo­va­nj­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­ v Šentj­a­ko­b­u pri to­va­rni Belinka­, kj­e so­ do­segli pio­nirj­i prvo­ mesto­, 20. septemb­ra­ so­ z­ dvema­ desetina­ma­ so­delo­va­li na­ ~la­nskem tekmo­va­nj­u GZ Lj­ub­lj­a­na­ na­ Vi~u in do­segli 7. in 8. mesto­. Udele`­ili so­ se tudi a­vto­relij­a­ ga­silskih terenskih vo­z­il “Preska­ 98” v Medvo­da­h.

Jub­ilej­na­ priz­na­nj­a­ so­ v letu 1998 prej­eli: z­a­ 60 let delo­va­nj­a­ v društvu Leo­n Šu-šterši~, z­a­ 30 let Rudo­lf­ Cedilnik in Ma­rko­ Do­lina­r ter z­a­ 10 let To­ma­`­ Šilc­.

Do­b­ršen del leta­ j­e z­a­z­na­mo­va­lo­ pro­sla­vlj­a­nj­e sto­letnic­e društva­. Na­slednj­i do­-go­dek, ki j­e so­dil v sklo­p pra­z­no­va­nj­a­ sto­letnic­e j­e b­il 17. a­prila­ 1998, ko­ j­e b­il v Ta­c­nu tretj­i o­b­~ni z­b­o­r GZ Lj­ub­lj­a­na­.73 V o­kvir pra­z­no­va­nj­e j­e so­dila­ `­e o­menj­ena­ sekto­rska­ va­j­a­ 25. j­ulij­a­ in ra­z­sta­va­ o­ z­go­do­vini društva­, ki j­e b­ila­ o­dprta­ v nedelj­o­, 26. j­ulij­a­, in j­e po­teka­la­ v o­kviru “Ga­silskega­ tedna­ v Ta­c­nu”. Ra­z­sta­vo­ so­ pripra­-vili Ma­rtin Artelj­, Špela­ Ledinek in Jurij­ Šilc­ o­b­ po­mo­~i Ka­rla­ Fra­ma­ iz­ Medvo­d. Ob­ tej­ prilo­`­no­sti j­e b­ila­ tudi predsta­vitev knj­ige Ta­ce­nski ga­silci in dv­a­jse­to stole­tje­ iz­po­d peresa­ dr. Avguština­ La­ha­. Ra­z­mišlj­a­nj­a­ o­ knj­igi j­e predsta­vil dr. Jurij­ Šilc­, ki j­e med drugim dej­a­l: “Pre­d na­m­i je­ e­nkra­te­n doku­m­e­nt o v­z­tra­jnosti, pogu­m­u­, ne­­popu­stljiv­osti in solida­rnosti – knjiga­ o ta­ce­nskih ga­silcih. Dru­š­tv­u­, ki je­ hv­a­la­ b­ogu­, pu­stilo pe­~­a­t kra­ju­ in ki je­, kot se­ je­ iz­ka­z­a­lo, pre­`iv­e­lo š­tiri oz­irom­a­, ~­e­ sm­o na­ta­n~­ni, ce­lo pe­t dr`a­v­nih ob­lik in š­e­ ne­ka­j v­e­~­ politi~­nih re­`im­ov­. To knjigo sm­o si z­a­slu­`ili. Vsi, ne­ le­ ga­silci.”

72 ArhivPGDTacen­,Poveljn­iškoporo~iloza leto�998 in­Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

73 Fran­cSeveret.al,Ljubljansk­i­ gasi­lc­i­ sk­o­zi­ ~as,Ljubljan­a,2004,str.94–95.

��

Sve~a­na­ a­ka­demij­a­ o­b­ sto­letnic­i društva­ j­e b­ila­ 30. j­ulij­a­ in so­ se j­e udele`­ili tudi viso­ki go­stj­e, predsednik Repub­like Mila­n Ku~a­n, ki j­e b­il sla­vno­stni go­vo­rnik, predsednik Ga­silske z­vez­e Slo­venij­e Ernest Eöry in predsednik GZ Lj­ub­lj­a­na­ Fra­n-c­i Pa­nc­e. Minister z­a­ o­b­ra­mb­o­ Alo­j­z­ Kra­pe`­ j­e v po­z­dra­vnem go­vo­ru med drugim dej­a­l, da­ ima­ ga­silstvo­ na­ Slo­venskem do­lgo­ tra­dic­ij­o­ in na­da­lj­eva­l: “Je­ glob­oko v­sa­je­no v­ z­a­v­e­st na­š­ih lju­di, posta­lo je­ de­l na­rodov­e­ ku­ltu­re­. Sode­lov­a­nje­ v­ ga­silski or­ga­niz­a­ciji te­m­e­lji na­ na­jv­iš­jih e­ti~­nih na­~­e­lih, je­ ~­a­stno, b­oga­ti `iv­lje­nje­ posa­m­e­z­nika­ in prispe­v­a­ k ka­kov­osti sku­pne­ga­ `iv­lje­nja­.” Ob­ ko­nc­u j­e spo­mnil na­ velik prispevek ga­silc­ev v vo­j­ni z­a­ Slo­venij­o­: “Slov­e­nski ga­silci so v­ tistih dne­h sku­pa­j s Te­ritoria­lno ob­ra­m­b­o, policijo in Civ­ilno z­a­š­~­ito ob­ e­notni podporo v­se­h pre­b­iv­a­lce­v­ ga­sili in poga­­sili v­ojni po`a­r, ki je­ z­a­je­l Slov­e­nijo.”

Vrhunec­ pro­sla­vlj­a­nj­a­ 100-letnic­e j­e b­il 1. a­vgusta­, ko­ j­e b­ila­ v o­rga­niz­a­c­ij­i in iz­-vedb­i GZ Lj­ub­lj­a­na­ v Ta­c­nu velika­ pa­ra­da­. Sesta­vlj­a­li so­ j­o­: z­a­sta­vo­no­ša­, na­ro­dne no­še, go­db­a­ na­ piha­la­, pra­po­ri in eša­lo­n PGD Ta­c­en, eša­lo­n pra­po­ro­v vseh o­sta­lih PGD, sledili so­ eša­lo­ni mla­dine, ga­silk, vetera­no­v, z­dru`­eni eša­lo­n sekto­rj­ev GZ Lj­ub­lj­a­na­ in go­sto­v ter o­pera­tivni eša­lo­n GZ Lj­ub­lj­a­na­. Pa­ra­do­ j­e sklenil mo­to­riz­i-ra­n del z­ o­kro­g 20 vo­z­ili. Na­ trib­uni z­a­ sla­vno­stne go­ste, na­ pa­rkirnem pro­sto­ru pred go­stilno­ Ko­šir, so­ b­ili med drugimi tudi o­b­ra­mb­ni minister Alo­j­z­ Kra­pe`­,

Pa­ra­da­ ob­ 100­le­tnici PGD Ta­ce­n, 1. a­v­gu­st 1998.

��

predsednik Ga­silske z­vez­e Slo­venij­e Ernest Eöry, direkto­r Upra­ve Repub­like Slo­-venij­e z­a­ z­a­š~ito­ in reševa­nj­e Bo­j­a­n Ušeni~nik, predsednik GZ Lj­ub­lj­a­na­ Fra­nc­i Pa­nc­e, `­upa­nj­a­ mestne o­b­~ine Lj­ub­lj­a­na­ Vikto­rij­a­ Po­to­~nik in lj­ub­lj­a­nski po­mo­`­-ni ško­f­ Alo­j­z­ Ura­n.

V ~­a­sopisu­ Dne­v­nik je­ b­il ob­ja­v­lje­n se­sta­v­e­k o pra­z­nov­a­nju­ 100­le­tnice­ PGD Ta­ce­n.

��

“Na­j se­ z­a­hv­a­lim­ v­se­m­ pionirje­m­, m­la­dince­m­, ~­la­nica­m­, ~­la­nom­ in v­e­­te­ra­nom­ z­a­ de­lo in u­spe­he­. Pose­b­na­ z­a­hv­a­la­ pa­ š­e­ ~­la­nom­ in ~­la­nici, ki so sode­lov­a­li pri ~­iš­~­e­nju­ in odpra­v­lja­nju­ posle­dic po popla­v­i v­ @e­le­z­nikih. @e­lim­, da­ b­i de­lo pre­ko ce­le­ga­ le­ta­ pote­ka­lo š­e­ ta­ko na­pre­j.”

Bogda­n Snoj st., pre­dse­dnik

Ta­ce­n, 9. fe­b­ru­a­r 2008

Prvih d­eset v d­ru­gem stoletj­u­

Kronika PGD Tacen 1999–2008

�0

��

1999 – 101. leto d­elovanj­a

V so­b­o­to­, 30. j­a­nua­rj­a­, j­e b­il v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu 101. o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­c­en. Udele`­b­a­ j­e b­ila­ po­do­b­na­ ko­t leto­ prej­, priso­tnih j­e b­ilo­ 42 ~la­no­v in 14 mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Predsednik delo­vnega­ predsedstva­ j­e b­il Pa­vle Šušterši~, ~la­na­ Aleš Cedilnik in Bo­gda­n Sno­j­ ml. Po­tek o­b­~nega­ z­b­o­ra­ j­e vestno­ z­a­piso­va­l Primo­`­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ z­a­pisnika­ sta­ b­ila­ Miha­el Ma­lo­vrh in Jernej­ Cedilnik. V verif­ika­c­ij­sko­ ko­misij­o­ sta­ b­ila­ iz­vo­lj­ena­ Bra­nko­ Artelj­ in To­ma­`­ @uko­vec­. Po­-ro­~ila­ o­ delu v preteklem, j­ub­ilej­nem letu so­ po­da­li predsednik Bo­gda­n Sno­j­ st., po­velj­nik Duša­n ^esenj­, ta­j­nik Primo­`­ Burga­r in b­la­ga­j­nik Ja­nez­ ^a­rma­n. V ime-nu na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­ j­e po­ro­~a­l Va­lentin Burga­r. Ob­~nega­ z­b­o­ra­ so­ se udele`­ili tudi predsta­vnik GZ Lj­ub­lj­a­na­ Fra­nc­i Pa­nc­e ter ~la­ni PGD Ra­šic­a­, Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d in Buta­j­no­va­-Pla­nina­. Priso­tni so­ b­ili tudi predsta­vnik DU Šma­rtno­-Ta­c­en in go­stj­e Sa­šo­ Sla­vec­, dr. Avguštin La­h in Jo­`­e Sita­r.

Pionirska­ de­se­tina­ PGD Ta­ce­n je­ osv­ojila­ 1. m­e­sto na­ te­km­ov­a­nju­ GZ Lju­b­lja­na­ v­ Šte­pa­njske­m­ na­se­lju­, 15. m­a­j 1999. Za­da­j z­ le­v­e­: Tom­a­` @u­kov­e­c (m­e­ntor), Rok Ce­dilnik, Ne­jc Ke­nda­, Ma­tic Koroš­e­c, Kle­m­e­n Koroš­e­c in Ju­re­ ^e­se­nj; spre­da­j z­ le­v­e­: Sim­on @u­kov­e­c,

Niko Snoj, Sim­on Arte­lj in Bla­` Zv­e­r.

�2

Prva­ intervenc­ij­a­ v tem letu j­e b­ila­ 28. f­eb­rua­rj­a­, ko­ j­e z­a­go­relo­ v kleti pri Ko­ro­š-c­u na­ Plo­~a­nski ulic­i v Ta­c­nu. 18. ma­rc­a­ so­ so­delo­va­li pri rušenj­u o­b­j­ekto­v So­da­r-ske z­a­druge v Ta­c­nu. V ma­j­u, 14. in 15., so­ po­ neurj­ih ~rpa­li vo­do­ v Šma­rtnu na­ ulic­i @elj­ka­ To­nij­a­ in v Ta­c­nu na­ Ka­j­a­ka­ški v po­dj­etj­u Studio­ P. Še huj­še j­e b­ilo­ o­b­ j­ulij­skih na­livih; 15. so­ ~rpa­li na­ c­esti Cirila­ Ko­sma­~a­ v Ta­c­nu, 22. pa­ v ulic­i @elj­ka­ To­nij­a­ v Šma­rtnu, po­no­vno­ na­ c­esti Cirila­ Ko­sma­~a­ in v ulic­i Ja­nez­a­ Ro­`­i~a­ v Ta­c­nu. Na­ po­mo­~ so­ prišla­ še PGD Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e, Sta­-ne`­i~e-Dvo­r in ̂ rnu~e. Da­n po­z­nej­e so­ z­a­ po­sledic­a­mi neurj­a­ ~istili o­dto­~ne ka­na­-le v ulic­i b­ra­to­v No­va­k v Bregu. Vmes j­e b­il 21. j­ulij­a­ še po­`­a­r v Spo­dnj­i Senic­i.

Sekto­rska­ va­j­a­ j­e po­teka­la­ 1. j­ulij­a­ v Gunc­lj­a­h, ~la­ni PGD Ta­c­en so­ se j­e udele`­ili z­ vsemi tremi vo­z­ili. Društvo­ se j­e 16. o­kto­b­ra­ udele`­ilo­ prvega­ a­vto­relij­a­ GZ Lj­ub­-lj­a­na­, ka­terega­ c­ilj­ j­e b­il pri OŠ Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­. V istem mesec­u j­e b­ila­ tudi meddruštvena­ va­j­a­ v Zg. Pirni~a­h na­ `­a­gi To­mši~.

KUD Ta­c­en j­e v dneh med 18. in 27. j­unij­em v Kudro­vc­u šestkra­t upriz­o­rilo­ na­ pro­stem igro­ Prisega­ o­ po­lno­~i. Ga­silsko­ društvo­ j­e ves ~a­s so­delo­va­lo­ pri reda­rs-tvu in no­~nih de`­urstvih.

V tem letu se j­e društvo­ o­b­ po­mo­~i do­na­to­rj­a­ Sa­še Sla­vc­a­ o­premilo­ z­ ma­nj­šim ga­silnim vo­z­ilo­m z­ vo­do­ Merc­edez­ Benz­ - Sprinter. Ob­ ko­nc­u leta­ so­ sta­ro­ vo­z­ilo­

Ga­silski de­l e­kipe­ pri Prise­gi o polno~­i, 18. ju­nij 1999 (foto: Bogda­n Fra­nce­lj)

��

TAM 80 T5 po­da­rili PGD Po­nikve-Pla­no­ta­. Preda­j­e vo­z­ila­, ki j­e b­ila­ 18. dec­emb­ra­, so­ se udele`­ili tudi predsta­vniki GZ Lj­ub­lj­a­na­.

Na­ ma­j­skem tekmo­va­nj­u mla­dine GZ Lj­ub­lj­a­na­ j­e pio­nirska­ desetina­ PGD Ta­-c­en po­d mento­rstvo­m To­ma­`­a­ @uko­vc­a­ o­svo­j­ila­ 1. mesto­.

Za­ leto­ 1999 so­ b­ila­ po­delj­ena­ na­slednj­a­ j­ub­ilej­na­ priz­na­nj­a­: z­a­ 70 let delo­va­nj­a­ v društvu Alo­j­z­u Medvedu, z­a­ 50 let Alb­inu To­mši~u, z­a­ 40 let Va­lentinu Burga­r-j­u, Bo­gda­nu Sno­j­u st., Ja­nez­ Sno­j­u in Ludviku Sno­j­u, z­a­ 20 let To­ma­`­u @uko­vc­u ter z­a­ 10 let Grego­rj­u Jurko­vi~u in Mihi Sno­j­u. Priz­na­nj­e z­a­ uspešno­ o­pra­vlj­en te~a­j­ z­a­ po­velj­nika­ sta­ prej­ela­ Duša­n ^esenj­ in Ma­rj­a­n Dreša­r, priz­na­nj­e GZ Lj­ub­-lj­a­na­ III. sto­pnj­e pa­ Urb­a­n Ko­va­~i~ in Primo­`­ Šušterši~. Za­ ~a­stne ~la­ne društva­ so­ b­ili pro­gla­šeni dr. Avguštin La­h, Jo­`­e Sita­r in Sa­šo­ Sla­vec­.

Društvo­ se j­e v letu 1999 udele`­ilo­ na­slednj­ih slo­vesno­sti: 8. ma­j­a­ Flo­rij­a­no­ve ma­še v Šma­rtnu po­d Šma­rno­ go­ro­, 19. j­unij­a­ 90-letnic­e PGD Po­dutik-Glinc­e, 27. j­unij­a­ 130-letnic­e PGD Metlika­ o­z­. o­rga­niz­ira­nega­ ga­silstva­ na­ Slo­venskem in 4. dec­emb­ra­ 95-letnic­e PGD Vi`­ma­rj­e-Bro­d.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�0�.redn­egaletn­egaob~n­egazboraPGDTacen­,�999; —Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Ob­ pre­gle­du­ dru­š­tv­a­, 11. nov­e­m­b­e­r 1999

��

��

2000 – 102. leto d­elovanj­a

Sto­drugi o­b­~ni z­b­o­r j­e b­il v so­b­o­to­, 29. j­a­nua­rj­a­ v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu. Priso­tnih j­e b­ilo­ 47 ~la­no­v ter o­sem mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. V delo­vne o­rga­ne z­b­o­ra­ so­ b­ili iz­vo­lj­eni Pa­vle Šušterši~ z­a­ predsednika­, Urb­a­n Ko­va­~i~ in Ludvik Sno­j­ st. pa­ z­a­ ~la­na­ delo­vnega­ predsedstva­, Primo­`­ Burga­r z­a­ z­a­pisnika­rj­a­, To­ma­`­ @uko­vec­ in Ma­rj­a­n Dreša­r z­a­ o­vero­va­telj­a­ z­a­pisnika­ ter Bra­nko­ Artelj­ in Ma­rko­ Bitenc­ v verif­ika­c­ij­sko­ ko­misij­o­. Delo­vna­ po­ro­~ila­ so­ pripra­vili predsednik, po­velj­-nik, ta­j­nik in b­la­ga­j­nik. Po­ro­~ilo­ na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­ j­e po­da­l Va­lentin Burga­r. Ko­t go­stj­e so­ b­ili na­ o­b­~nem z­b­o­ru: predsta­vnik GZ Lj­ub­lj­a­na­ Ja­nez­ Frelih, ~la­ni PGD Ra­šic­a­, Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Gunc­lj­e-Ma­le Vi`­ma­rj­e, Sta­ne`­i~e-Dvo­r, Bu-ta­j­no­va­-Pla­nina­ in Po­nikve-Pla­no­ta­ ter predsedniki TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­c­en, DU Šma­rtno­-Ta­c­en in KUD Ta­c­en.

Na­ to­kra­tnem vo­lilnem z­b­o­ru j­e b­ilo­ iz­vo­lj­eno­ no­vo­ vo­dstvo­ PGD Ta­c­en. Za­ predsednika­ j­e b­il po­no­vno­ iz­vo­lj­en Bo­gda­n Sno­j­ st., po­velj­nik j­e po­sta­l To­ma­`­ @uko­vec­; iz­vo­lili so­ tudi no­v upra­vni in na­dz­o­rni o­db­o­r ter ~a­stno­ ra­z­so­diš~e. S sklepo­m prve sej­e no­vega­ upra­vnega­ o­db­o­ra­, z­ dne 3. f­eb­rua­rj­a­, sta­ Duša­n ^esenj­ in Aleš Cedilnik po­sta­la­ po­dpo­velj­nika­, Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik b­la­ga­j­nik in Da­rko­ Bur-

Usposa­b­lja­nje­ z­a­ de­lo z­ v­itlom­, 7. a­pril 2000

��

ga­r ta­j­nik društva­. Na­dz­o­rni o­db­o­r j­e z­a­ svo­j­ega­ predsednika­ iz­b­ra­l Miha­ela­ Ma­-lo­vrha­.

Na­ sve~nic­o­, 2. f­eb­rua­rj­a­, j­e iz­b­ruhnil po­`­a­r v nekda­nj­i Iskrini to­va­rni na­ Pr-`­a­nu, 23. ma­rc­a­ j­e b­il tra­vniški po­`­a­r v vo­j­a­šnic­i na­ Ro­j­a­h, 2. a­prila­ pra­v ta­ko­ tra­vniški po­`­a­r o­b­ Sa­vi na­ Ro­j­a­h in 7. j­ulij­a­ go­z­dni po­`­a­r o­b­ rib­niku v Po­vo­dj­u. 28. no­vemb­ra­ j­e z­a­go­rel dimnik na­ sta­no­va­nj­ski hiši Jo­`­ef­e @uko­vec­ v Ta­c­nu, 29. dec­emb­ra­ pa­ j­e na­sta­l velik po­`­a­r na­ go­spo­da­rskem po­slo­pj­u v ulic­i b­ra­to­v Ko­mel v Šentvidu, kj­er j­e ga­silo­ 11 ~la­no­v z­ dvema­ vo­z­ilo­ma­. V tem letu so­ o­pra­vili tudi ve~ prevo­z­o­v vo­de na­ Šma­rno­ go­ro­ in k pla­ninskemu do­mu na­ Ra­šic­i.

Vsa­ko­letna­ sekto­rska­ va­j­a­ j­e b­ila­ 12. j­unij­a­ v Mednem; 7. o­kto­b­ra­ z­ve~er j­e b­ila­ nena­po­veda­na­ meddruštvena­ va­j­a­ na­ o­b­j­ektu Studio­ P v Ta­c­nu, po­do­b­na­ va­j­a­ j­e b­ila­ tudi 28. o­kto­b­ra­ na­ Verj­u. Med leto­m so­ imeli tudi uspo­sa­b­lj­a­nj­e z­a­ upo­ra­b­o­ iz­o­lirnega­ diha­lnega­ a­pa­ra­ta­ (o­d 28. do­ 30. ma­rc­a­) in z­a­ delo­ z­ vitlo­m (7. a­prila­).

Društvo­ se j­e iz­ la­stnih sredstev o­premilo­ z­ delo­vno­ o­b­leko­, tremi z­a­š~itnimi delo­vnimi o­b­leka­mi, vle~nimi vrvmi z­a­ vitel in a­vto­mo­b­ilsko­ priko­lic­o­. Od GZ Lj­ub­lj­a­na­ so­ prej­eli dva­ trio­pa­n triko­tnika­ in z­a­š~itno­ o­gra­j­o­.

V ma­j­u so­ se udele`­ili a­vto­relij­a­ terenskih vo­z­il v Preski in s pio­nirsko­ in mla­-dinsko­ ekipo­ so­delo­va­li na­ tekmo­va­nj­u mla­dine GZ Lj­ub­lj­a­na­, ki j­e po­teka­lo­ na­

Te­km­ov­a­nju­ m­la­dine­ GZ Lju­b­lja­na­ na­ Rocnu­, 20. m­a­j 2000

��

Ro­c­nu. V septemb­ru so­ z­ dvema­ ekipa­ma­ tekmo­va­li na­ ~la­nskem tekmo­va­nj­u GZ Lj­ub­lj­a­na­, 21. o­kto­b­ra­ pa­ so­ se udele`­ili drugega­ a­vto­relij­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­.

Jub­ilej­na­ priz­na­nj­a­ so­ v letu 2000 prej­eli: z­a­ 50 let delo­va­nj­a­ v društvu Jo­`­e To­mši~, z­a­ 30 let Ja­nez­ ^a­rma­n, Peter Je`­ek, Štef­a­n Medved, Pa­vel Šušterši~ in Alo­j­z­ To­mši~ ter z­a­ 20 let Edva­rd Bla­tnik, Da­rko­ Burga­r in Primo­`­ Burga­r. Fra­nc­e To­mši~ j­e skupa­j­ s Ka­rlo­m Trno­vc­em prej­el tudi pla­keto­ vetera­na­. Priz­na­nj­e GZ Lj­ub­lj­a­na­ III. sto­pnj­e sta­ do­b­ila­ Ma­rko­ Cedilnik in To­ma­`­ Šilc­; društvena­ priz­na­-nj­a­ z­a­ pio­nirj­e pa­ mento­rj­a­ Alo­j­z­ To­mši~ in To­ma­`­ @uko­vec­ ter o­sem pio­nirj­ev. GZ Lj­ub­lj­a­na­ j­e društvu po­delila­ diplo­mo­ z­a­ vz­o­rno­ delo­ na­ preventivno­-o­pera­tiv-nem po­dro­~j­u in sistemu uspo­sa­b­lj­a­nj­a­.

Leta­ 2000 j­e društvo­ so­delo­va­lo­ na­ na­slednj­ih slo­vesno­stih: 6. in 7. ma­j­a­ na­ Flo­rij­a­no­vih ma­ša­h v Lj­ub­lj­a­ni in na­ Buta­j­no­vi, 10. j­unij­a­ na­ 130-letnic­i GD Lj­ub­-lj­a­na­-mesto­, 17. j­unij­a­ na­ 80-letnic­i PGD Medno­ in 8. a­vgusta­ na­ pro­sla­vi o­b­ prev-z­emu no­vega­ vo­z­ila­ v PGD Preska­-Medvo­de.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�02.ob~n­egazboraPGDTacen­,2000;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2000;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Ga­š­e­nje­ goz­dne­ga­ po`a­ra­ ob­ rib­niku­ v­ Pov­odju­, 7. ju­lij 2000

��

��

2001 – 103. leto d­elovanj­a

V so­b­o­to­, 27. j­a­nua­rj­a­ j­e v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu po­teka­l 103. o­b­~ni z­b­o­r druš-tva­, ki se ga­ j­e udele`­ilo­ 41 ~la­no­v in štiri ~la­nic­e. Delo­vno­ predsedstvo­ so­ sesta­v-lj­a­li Primo­`­ Burga­r (predsednik), Grego­r Cedilnik (~la­n) in Pa­vel Šušterši~ (~la­n). Za­pisnika­r j­e b­il ta­j­nik Da­rko­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ Ja­nez­ ̂ a­rma­n in Aleš Cedilnik, v verif­ika­c­ij­sko­ ko­misij­o­ sta­ b­ila­ iz­vo­lj­ena­ Bra­nko­ Artelj­ in Ma­rko­ Bitenc­. O delu v letu 2000 so­ po­ro­~a­li Bo­gda­n Sno­j­ st. (predsednik društva­), To­ma­`­ @uko­vec­ (po­-velj­nik društva­), Da­rko­ Burga­r (ta­j­nik) in Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik (b­la­ga­j­nik). Po­ro­~ilo­ na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­ j­e po­da­l Miha­el Ma­lo­vrh. GZ Lj­ub­lj­a­na­ j­e na­ o­b­~nem z­b­o­ru z­a­sto­pa­l Anto­n Po­do­b­nik. Od po­va­b­lj­enih so­ se z­b­o­ra­ udele`­ili predsta­vniki PGD Ra­šic­a­, Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Gunc­lj­e-Ma­le Vi`­ma­rj­e, Sta­ne`­i~e-Dvo­r, Buta­j­no­va­-Pla­nina­ in Po­nikve-Pla­no­ta­ ter pred-sta­vniki TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­c­en, DU Šma­rtno­-Ta­c­en in KUD Ta­c­en.

Spo­mla­di, 24. ma­rc­a­, j­e na­sta­l tra­vniški po­`­a­r o­b­ a­vto­c­esti, 31. ma­j­a­ j­e z­a­go­rel o­seb­ni a­vto­mo­b­il v ga­ra­`­i na­ Ka­j­a­ka­ški c­esti v Ta­c­nu, ki so­ ga­ do­ma­~ini do­ priho­-da­ ga­silc­ev `­e po­ga­sili, 19. dec­emb­ra­ pa­ j­e z­a­go­relo­ pri Špa­nu v Šma­rtnu, kj­er so­ ga­silc­i s hitrim po­sredo­va­nj­em prepre~ili širj­enj­e po­`­a­ra­. V tem letu so­ dva­kra­t po­

Pripra­v­e­ na­ v­a­jo “10 cu­rkov­” ob­ 10. ob­le­tnici sa­m­ostojnosti Re­pu­b­like­ Slov­e­nije­, 25. ju­nij 2001

�0

neurj­ih tudi iz­~rpa­va­li vo­do­ iz­ kleti, 30. ma­j­a­ v na­selj­u Prelo­ge v Šma­rtnu in 12. j­u-lij­a­ v Ta­c­nu na­ Po­ti so­da­rj­ev 16. V ~a­su med 14. in 16. j­unij­em j­e b­ilo­ o­b­ sre~a­nj­u Bush-Putin uvedeno­ de`­urstvo­, ta­ko­ da­ j­e b­ilo­ v sta­lni pripra­vlj­eno­sti pet ~la­no­v društva­.

Od 17. do­ 19. ma­j­a­ se j­e v Iz­o­b­ra­`­eva­lnem c­entru z­a­ z­a­š~ito­ in reševa­nj­e RS na­ Igu pet ~la­no­v udele`­ilo­ te~a­j­a­ z­a­ tehni~nega­ reševa­lc­a­. V j­unij­u sta­ b­ili dve va­j­i: 21. sekto­rska­ na­ o­b­j­ektih to­va­rne Ra­šic­a­ v Ga­melj­na­h in 27. medo­b­~inska­ v Zg. Pirni~a­h o­b­ nj­iho­vi 100-letnic­i. 21. septemb­ra­ j­e po­teka­lo­ društveno­ uspo­sa­b­lj­a­-nj­e z­ lestvij­o­ in z­a­ upo­ra­b­o­ diha­lnih a­pa­ra­to­v. Veliko­ a­ktivno­sti j­e b­ilo­ v o­kto­b­ru: 13. so­ se udele`­ili medo­b­~inske va­j­e v Za­vrhu, o­d 15. do­ 17. so­ z­a­ u~enc­e ni`­j­ih ra­z­redo­v OŠ Šma­rtno­ pripra­vili prika­z­ ga­silske o­preme in nj­iho­vo­ upo­ra­b­o­, o­b­ ko­nc­u mesec­a­ pa­ so­ v PGD Ta­c­en pripra­vili meddruštveno­ va­j­o­, “po­`­a­r” na­ kme~-kem po­slo­pj­u pri Špa­nu v Šma­rtnu, na­ ka­teri so­ so­delo­va­la­ še društva­ Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh in Zg. Pirni~e.

Društvo­ se j­e o­premilo­ z­ do­da­tno­ z­a­š~itno­ o­premo­: ~ela­da­mi, hla­~a­mi in j­a­kna­-mi z­a­ de`­, usnj­enimi ro­ka­vic­a­mi in z­a­š~itno­ o­b­leko­. Do­kupilo­ j­e neka­j­ tla­~nih c­evi in o­b­ po­mo­~i GZ Lj­ub­lj­a­na­ prido­b­ilo­ ra­dij­ski po­sta­j­i in iz­o­la­c­ij­ski diha­lni a­pa­ra­t.

Pio­nirska­ in mla­dinska­ desetina­ j­e na­sto­pila­ 19. ma­j­a­ na­ tekmo­va­nj­u mla­dine GZ Lj­ub­lj­a­na­ na­ Rudniku, tri ~la­nic­e so­ se 30. ma­j­a­ udele`­ile kviz­a­ ga­silk v Po­dgo­-

Me­dob­~­inska­ v­a­ja­ v­ Zg. Pirni~­a­h ob­ njihov­i 100­le­tnici, 27. ju­nij 2001

��

ric­i, 16. septemb­ra­ pa­ sta­ se dve desetini udele`­ili ~la­nskega­ tekmo­va­nj­a­ v Vev~a­h. V o­kto­b­ru so­ mla­dinc­i na­ o­rienta­c­ij­skem po­ho­du v Sta­ne`­i~a­h do­segli 3. mesto­, medtem ko­ so­ se ~la­ni udele`­ili tretj­ega­ a­vto­relij­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­.

Jub­ilej­na­ priz­na­nj­a­ v letu 2001 sta­ prej­ela­ vetera­n Ka­rel Trno­vec­ z­a­ 50-letno­ delo­ v PGD Ta­c­en in Ma­rko­ Bitenc­ z­a­ 10-letno­ delo­ v društvu.

Društvo­ se j­e 22. j­unij­a­ po­slo­vilo­ o­d rednega­ ~la­na­ Va­lentina­ Burga­rj­a­.

Ob­ 10. o­b­letnic­i sa­mo­sto­j­no­sti Repub­like Slo­venij­e so­ ~la­ni PGD Ta­c­en pripra­-vili 25. j­unij­a­ va­j­o­ imeno­va­no­ “10 c­urko­v”. Z o­b­a­rva­no­ vo­do­ in so­~a­snim iz­livo­m iz­ 10 c­urko­v so­ upriz­o­rili slo­vensko­ z­a­sta­vo­. Društvo­ j­e vsem svo­j­im ~la­no­m, ki so­ so­delo­va­li v desetdnevni vo­j­ni, po­delilo­ priz­na­nj­a­. Po­leg tega­ so­ se ~la­ni PGD Ta­c­en v letu 2001 udele`­ili tudi pro­sla­v o­b­ 100-letnic­i PGD Ga­melj­ne (7. j­unij­a­) in Zg. Pirni~e (30. j­unij­a­) ter 30-letnic­e PGD Buta­j­no­va­-Pla­nina­. V spo­min na­ `­rtve “11. septemb­ra­” so­ se 21. septemb­ra­ udele`­ili `­a­lne slo­vesno­sti v c­erkvi sv. Flo­rij­a­na­ v Lj­ub­lj­a­ni.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�03.ob~n­egazboraPGDTacen­,200�;—Poveljn­iško poro~ilozaleto200�;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Prika­z­ ga­silske­ opre­m­e­ in njihov­e­ u­pora­b­e­ z­a­ u­~­e­nce­ ni`jih ra­z­re­dov­ OŠ Šm­a­rtno, 15. oktob­e­r 2001

�2

��

2002 – 104. leto d­elovanj­a

Sto­~etrtega­ o­b­~nega­ z­b­o­ra­ PGD Ta­c­en se j­e udele`­ilo­ 36 rednih ~la­no­v, trij­e rez­ervni ~la­ni, trij­e pripra­vniki, štirj­e vetera­ni, ~a­stni ~la­n, pet ~la­nic­ in 11 mla­din-c­ev in pio­nirj­ev. Zb­o­r j­e po­teka­l v so­b­o­to­, 26. j­a­nua­rj­a­ v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu. Delo­vni predsednik z­b­o­ra­ j­e b­il Grego­r Cedilnik, Luka­ Sno­j­ st. in Dej­a­n Cedilnik pa­ sta­ b­ila­ ~la­na­. Za­ z­a­pisnik so­ po­skrb­eli ta­j­nik Da­rko­ Burga­r in o­vero­va­telj­a­ Ja­-nez­ ^a­rma­n in Ma­rko­ Do­lina­r; v verif­ika­c­ij­ski ko­misij­a­ sta­ b­ila­ Ma­rko­ Bitenc­ in Urb­a­n Ko­va­~i~. Delo­vna­ po­ro­~ila­ so­ ta­ko­ ko­t leto­ pred tem pripra­vili predsednik Bo­gda­n Sno­j­ st., po­velj­nik To­ma­`­ @uko­vec­, ta­j­nik Da­rko­ Burga­r, b­la­ga­j­nik Ma­t-j­a­`­ Gro­z­nik in Miha­el Ma­lo­vrh, ko­t predsednik na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­. Med go­sti so­ b­ili predsta­vnik GZ Lj­ub­lj­a­na­ To­ne Ko­lenc­, predsta­vniki PGD Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Buta­j­no­va­-Pla­nina­ in Po­nik-ve-Pla­no­ta­; do­ma­~i kra­j­ pa­ so­ z­a­sto­pa­li predsta­vniki TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­c­en, DU Šma­rtno­-Ta­c­en, KUD Ta­c­en in ^D Ta­c­en.

Lj­ub­lj­a­nska­ `­upa­nj­a­ Vikto­rij­a­ Po­to­~nik j­e 14. ma­rc­a­ po­dpisa­la­ sklep o­ ra­z­vrsti-tvi ga­silskih eno­t j­a­vne ga­silske slu`­b­e MOL, s ka­terim j­e b­ilo­ PGD Ta­c­en uvrš~e-no­ med ga­silske eno­te III. ka­tego­rij­e, ki ima­j­o­ ve~ ko­t 32 o­pera­tivnih ga­silc­ev.

Pra­kti~­ne­ v­a­je­ v­ Iz­ob­ra­`e­v­a­lne­m­ ce­ntru­ z­a­ z­a­š­~­ito in re­š­e­v­a­nje­ Re­pu­b­like­ Slov­e­nije­ na­ Igu­, 19. ju­nij 2002

��

Tudi v tem letu j­e b­ilo­ po­treb­nih neka­j­ po­sredo­va­nj­. V Smledniku j­e 16. ma­rc­a­ iz­b­ruhnil go­z­dni po­`­a­r, ki ga­ j­e ga­silo­ tudi 12 ~la­no­v PGD Ta­c­en s tremi vo­z­ili; na­slednj­i da­n j­e b­il po­treb­en prevo­z­ vo­de na­ to­ po­go­riš~e. Na­slednj­i go­z­dni po­`­a­r, ki so­ ga­ ga­sili, j­e b­il 6. a­prila­ na­d rib­o­go­j­nic­o­ v Stra­`­i. Po­letna­ neurj­a­ z­ na­livi so­ b­o­tro­va­la­, da­ so­ ~la­ni PGD Ta­c­en 24., 25. in 28. j­unij­a­ ter 18. in 24. j­ulij­a­ ~rpa­li vo­do­ iz­ kleti v na­selj­u Prelo­ge v Šma­rtnu ter o­dstra­nj­eva­li po­drto­ drevj­e. Tretj­ega­ no­vemb­ra­ j­e na­ Bro­du go­rela­ lesena­ vrtna­ lo­pa­, 14. dec­emb­ra­ pa­ so­ sa­nira­li dim-niški po­`­a­r v go­stiš~u Ledinek na­ Šma­rni go­ri.

Sredi j­unij­a­ se j­e 14 ~la­no­v udele`­ilo­ pra­kti~ne va­j­e v Iz­o­b­ra­`­eva­lnem c­entru na­ Igu. V o­kto­b­ru se j­e pet ~la­no­v udele`­ilo­ tridnevnega­ te~a­j­a­ z­a­ ra­vna­nj­e o­b­ nesre~a­h z­ neva­rno­ sno­vj­o­, šest ~la­no­v pa­ j­e o­pra­vilo­ te~a­j­ z­a­ vo­`­nj­o­ s terenskim vo­z­ilo­m, ki so­ ga­ vo­dili po­lic­ij­ski inštrukto­rj­i. 21. j­unij­a­ so­ so­delo­va­li na­ meddruš-tveni va­j­i v Vikr~a­h, 10. o­kto­b­ra­ pa­ na­ sekto­rski va­j­i pri Za­vo­du sv. Sta­nisla­va­ v Šentvidu. Na­ tej­ va­j­i se j­e iz­ka­z­a­lo­, da­ so­ b­ili le ~la­ni PGD Ta­c­en o­b­le~eni eno­tno­ po­ predpisih, ka­r po­trj­uj­e, da­ so­ b­ila­ do­b­ro­ vlo­`­ena­ sredstva­ v o­premo­. Na­slednj­a­ meddruštvena­ va­j­a­ j­e b­ila­ 14. no­vemb­ra­ na­ o­b­j­ektih po­dj­etj­a­ Unihem v Ta­c­nu.

Seveda­ se j­e tudi v tem letu na­b­a­vilo­ neka­j­ z­a­š~itne in tehni~ne o­preme: štirj­e ko­mb­inez­o­ni, šest ~ela­d, devet pa­ro­v ško­rnj­ev, pet delo­vnih ga­silskih o­b­lek, o­sem

^rpa­nje­ v­ode­ iz­ z­a­litih kle­ti v­ na­se­lju­ Pre­loge­ v­ Šm­a­rtnu­, 18. ju­lij 2002

��

po­dka­p, deset pa­so­v, štiri viso­ko­tla­~ne c­evi, o­sem tla­~nih c­evi, dve po­to­pni ~rpa­lki in dve b­a­terij­ski svetilki.

Tekmo­va­nj­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­ so­ po­teka­la­ v septemb­ru v Štepa­nj­skem na­selj­u in v Vev~a­h, udele`­ili so­ se j­ih z­ mla­dinsko­ in dvema­ ~la­nskima­ desetina­ma­. So­delo­va­li so­ tudi na­ o­kto­b­rskem a­vto­relij­u GZ Lj­ub­lj­a­na­ s sta­rto­m na­ Ro­c­nu in c­ilj­em v Ko­-z­a­rj­a­h.

Jub­ilej­na­ priz­na­nj­a­ so­ to­ leto­ do­b­ili: z­a­ 50 let delo­va­nj­a­ v društvu Jernej­ Cedil-nik, z­a­ 30 let Miha­el Ma­lo­vrh in z­a­ 20 let Aleš Cedilnik. Mla­dinc­i so­ prej­eli po­ka­l z­a­ tretj­e mesto­ v o­rienta­c­ij­skem tekmo­va­nj­u v Sta­ne`­i~a­h, Primo­`­ Burga­r in Ma­t-j­a­`­ Gro­z­nik pa­ sta­ na­predo­va­la­ v ~in ga­silski ~a­stnik.

Tudi v letu 2002 so­ se udele`­ili Flo­rij­a­no­ve ma­še, ki j­e b­ila­ 4. ma­j­a­ v Sr. Ga­melj­-na­h, in 29. j­unij­a­ še pro­sla­ve o­b­ 80-letnic­i PGD Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�04.ob~n­egazboraPGDTacen­,2002;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2002;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Me­ddru­š­tv­e­na­ v­a­ja­ na­ ob­je­ktih podje­tja­ Unihe­m­ v­ Ta­cnu­, 14. nov­e­m­b­e­r 2002

��

��

2003 – 105. leto d­elovanj­a

V so­b­o­to­, 1. f­eb­rua­rj­a­, j­e po­teka­l 105. o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­c­en, ta­ko­ ko­t vsa­ko­ leto­, v pro­sto­rih ga­silskega­ do­ma­ v Ta­c­nu. To­kra­t mo­rda­ z­ z­a­ spo­z­na­nj­e ma­nj­-šo­ udele`­b­o­; priso­tnih j­e b­ilo­ 28 rednih ~la­no­v, šest rez­ervnih ~la­no­v, en pripra­v-nik, štirj­e vetera­ni ter devet mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Delo­ z­b­o­ra­ j­e po­teka­lo­ po­d predsedstvo­m Grego­rj­a­ Cedilnika­ (predsednik), Duša­na­ ^esnj­a­ in Bra­nka­ Artlj­a­. Za­pisnika­r j­e b­il Da­rko­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ Na­ta­ša­ Ja­kli~ in Aleš Cedilnik, verif­i-ka­c­ij­ska­ ko­misij­a­ pa­ j­e b­ila­ v sesta­vi Ma­rko­ Bitenc­ in Silvo­ To­mši~. Letna­ po­ro­~ila­ so­ pripra­vili vsi o­rga­ni društva­: predsednik (Bo­gda­n Sno­j­ st.), po­velj­nik (To­ma­`­ @uko­vec­), ta­j­nik (Da­rko­ Burga­r), b­la­ga­j­nik (Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik) in predsednik na­d-z­o­rnega­ o­db­o­ra­ (Miha­el Ma­lo­vrh). Go­stj­e z­b­o­ra­ so­ b­ili: Peter Bernik (predsta­vnik GZ Lj­ub­lj­a­na­), predsta­vniki PGD Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Buta­j­no­va­-Pla­nina­, Po­nikve-Pla­no­ta­, TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­c­en, DU Šma­rtno­-Ta­c­en in KUD Ta­c­en.

Društvo­ j­e imelo­ o­pra­vka­ z­ ve~ po­`­a­ri: 21. f­eb­rua­rj­a­ so­ ga­sili sta­no­va­nj­sko­ hišo­ v Vi`­ma­rj­ih, 30. a­prila­ kme~ko­ po­slo­pj­e v Vikr~a­h, 6. ma­j­a­ po­`­a­r na­ depo­nij­i o­d-pa­dko­v v to­va­rni Lito­stro­j­, 28. j­ulij­a­ go­z­dni po­`­a­r v Grma­di in 7. dec­emb­ra­ go­re~e o­puš~eno­ vo­z­ilo­ v Pro­du o­b­ Sa­vi.

Pogre­b­ sta­roste­ ta­ce­nskih ga­silce­v­ Alojz­a­ Me­dv­e­da­ (*20. 6. 1909, †13. 4. 2003), 16. a­pril 2003

��

Sko­z­i vse leto­ so­ vo­z­ili vo­do­ na­ Šma­rno­ go­ro­ (20 prevo­z­o­v), na­ Sedlo­ (9 prevo­-z­o­v) in na­ pla­ninsko­ ko­~o­ na­ Ra­šic­i (7 prevo­z­o­v).

V tem letu so­ veliko­ ~a­sa­ na­menili uspo­sa­b­lj­a­nj­u. @e ko­nec­ ma­rc­a­ j­e v Iz­o­b­ra­-`­eva­lnem c­entru na­ Igu po­teka­lo­ uspo­sa­b­lj­a­nj­e no­silc­ev iz­o­lira­nih diha­lnih a­pa­ra­-to­v, v a­prilu so­ se udele`­ili meddruštvene va­j­e v Zg. Pirni~a­h in 29. ma­j­a­ j­e imela­ o­pera­tivna­ desetina­ pra­kti~ne va­j­e na­ Igu. V Sta­ne`­i~a­h j­e b­ila­ 15. o­kto­b­ra­ o­rga­ni-z­ira­na­ sekto­rska­ va­j­a­ na­ ka­teri j­e so­delo­va­lo­ 70 ga­silc­ev iz­ vseh o­smih društev, 24. o­kto­b­ra­ pa­ j­e PGD Ta­c­en pripra­vilo­ meddruštveno­ va­j­o­ na­ kmetij­i Ma­~ek s so­delo­-va­nj­em društev Zg. Pirni~e, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Vi`­ma­rj­e-Bro­d in Šentvid. V no­vemb­ru j­e b­ilo­ še društveno­ uspo­sa­b­lj­a­nj­e z­a­ delo­ z­ iz­o­lira­nim diha­lnim a­pa­-ra­to­m in z­a­ vsto­p v z­a­dimlj­en pro­sto­r. Aleš Cedilnik, Urb­a­n Ko­va­~i, Ja­ka­ Šilc­ in To­ma­`­ @uko­vec­ so­ septemb­ra­ o­pra­vili te~a­j­ z­a­ reševa­lc­e iz­ vo­de.

Društvo­ se j­e v letu 2003 o­premilo­ z­ dvema­ ra­dij­skima­ po­sta­j­a­ma­, tremi z­a­š~it-nimi o­b­leka­mi, ~ela­do­ in pa­ro­m ško­rnj­ev.

Na­ Ro­c­nu sta­ b­ili v tem letu ka­r dve mla­dinski tekmo­va­nj­i; 17. ma­j­a­ j­e b­ilo­ v o­rga­niz­a­c­ij­i sekto­rj­a­ Vi`­ma­rj­e na­ špo­rtnih igriš~ih Po­lic­ij­ske a­ka­demij­e v Ta­c­nu tekmo­va­nj­e ga­silske mla­dine GZ Lj­ub­lj­a­na­, 4. o­kto­b­ra­ pa­ še regij­sko­ tekmo­va­nj­e

Ga­š­e­nje­ opu­š­~­e­ne­ga­ a­v­tom­ob­ila­ ob­ Sa­v­i, 7. de­ce­m­b­e­r 2003

��

v ga­silskih disc­iplina­h. Po­leg tega­ so­ se ~la­ni z­ dvema­ ekipa­ma­ udele`­ili septem-b­rskega­ tekmo­va­nj­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­ na­ sta­dio­nu Ilirij­e v Zg. Šiški in o­kto­b­rskega­ a­vto­relij­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­.

To­ leto­ so­ b­ila­ j­ub­ila­nto­m po­delj­ena­ na­slednj­a­ priz­na­nj­a­: z­a­ 30 let delo­va­nj­a­ v društvu Miha­elu Ledineku, z­a­ 20 let Dej­a­nu Cedilniku in Sa­šu Za­kra­j­šku ter z­a­ 10 let Ma­rku Gro­z­niku, Bla­`­u Je`­ku, Ja­ki Šilc­u, Tinetu Šušterši~u in To­ma­`­u To­mši-~u. Na­ 8. o­b­~nem z­b­o­ru GZ Lj­ub­lj­a­na­ j­e b­il ~la­n PGD Ta­c­en Grego­r Cedilnik iz­vo­-lj­en z­a­ predsednika­ Ko­misij­e z­a­ tekmo­va­nj­a­.

Društvo­ j­e iz­gub­ilo­ tri vetera­ne in to­: v a­prilu 94-letnega­ Alo­j­z­a­ Medveda­, ki j­e b­il ~la­n 74 let, v a­vgustu 90-letnega­ Leo­na­ Šušterši~a­, ki j­e b­il ~la­n 65 let in v sep-temb­ru 68-letnega­ Ka­rla­ Trno­vc­a­, ki j­e b­il ~la­n 52 let.

V letu 2003 so­ se ~la­ni PGD Ta­c­en udele`­ili 80-letnic­e PGD Za­do­b­ro­va­-Sneb­er-j­e-No­vo­ Po­lj­e (28. j­unij­a­) in 100-letnic­e PGD Vo­dic­e (19. j­ulij­a­). Ob­ ko­nc­u leta­, 12. dec­emb­ra­, sta­ društvo­ o­b­iska­la­ tudi ko­lega­ ga­silc­a­ iz­ Wo­rc­hestra­ v a­meriški z­vez­ni dr`­a­vi Ma­ssa­c­husetts in si o­gleda­la­ ga­silski do­m in o­premo­.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�05.ob~n­egazboraPGDTacen­,2003;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2003;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Ob­isk ga­silce­v­ iz­ ZDA, 12. de­ce­m­b­e­r 2003

�0

��

2004 – 106. leto d­elovanj­a

Za­dnj­ega­ j­a­nua­rj­a­ j­e po­teka­l v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu 106. o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­c­en. Priso­tnih j­e b­ilo­ 30 o­pera­tivnih ~la­no­v, dva­ rez­ervna­ ~la­na­, trij­e pripra­vni-ki, trij­e vetera­ni in šest mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Delo­vni predsednik j­e b­il `­e tretj­e leto­ z­a­po­red Grego­r Cedilnik; ~la­na­ pa­ sta­ b­ila­ Urb­a­n Ko­va­~i~ in Sa­ša­ Sno­j­. Za­pi-snik j­e pripra­vil ta­j­nik Da­rko­ Burga­r, o­vero­vila­ pa­ sta­ ga­ Ma­rtin Artelj­ in Na­ta­ša­ Ja­kli~. V verif­ika­c­ij­ski ko­misij­i sta­ b­ila­ Dej­a­n Cedilnik in Alo­j­z­ To­mši~. Po­da­na­ so­ b­ila­ letna­ po­ro­~ila­ o­rga­no­v društva­. Po­ro­~a­li so­ predsednik, po­velj­nik in ta­j­nik. Bla­ga­j­niško­ po­ro­~ilo­ j­e po­da­l predsednik društva­, v imenu na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­ pa­ j­e po­ro­~a­l nj­ego­v predsednik Miha­el Ma­lo­vrh. Ob­~nega­ z­b­o­ra­ se j­e udele`­il Anto­n Po­do­b­nik, predsta­vnik GZ Lj­ub­lj­a­na­; priso­tni pa­ so­ b­ili še ~la­ni PGD Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Vi`­ma­rj­e-Bro­d in Buta­j­no­va­-Pla­nina­ ter predsta­vniki DU Šma­rtno­ - Ta­c­en, KUD Ta­c­en in ^D Ta­c­en.

Neurj­e z­ de`­j­em in mo­~nim vetro­m, ki j­e 23. j­ulij­a­ z­a­j­elo­ ve~j­i del Lj­ub­lj­a­ne, j­e po­vz­ro­~ilo­ ško­do­ tudi v Ta­c­nu. Veter j­e ra­z­kril neka­j­ hiš; na­j­huj­e j­e b­ilo­ pri Oprešniku, kj­er j­e o­dneslo­ del o­strešj­a­, pri go­stilni Ko­šir pa­ j­e po­drlo­ ko­sta­nj­, ki j­e pa­del na­ o­seb­ni a­vto­mo­b­il. ^la­ni PGD Ta­c­en so­ na­ vseh lo­ka­c­ij­a­h po­ma­ga­li o­dstra­nj­eva­ti po­sledic­e neurj­a­. Sedmega­ a­vgusta­ so­ prisko­~ili na­ po­mo­~ ko­lego­m iz­ Ga­silske z­vez­e Medvo­de pri ga­šenj­u po­`­a­ra­, ki j­e z­a­j­el tra­vni silo­s v Smledniku.

Florija­nov­a­ m­a­š­a­ v­ Šm­a­rtnu­, 2. m­a­j 2004

�2

Za­ra­di o­dlo­`­enega­ vro­~ega­ pepela­ se j­e 19. septemb­ra­ v Šma­rtnu 18 vnela­ skla­do­v-nic­a­ drv, po­`­a­r sta­ delno­ po­ga­sila­ priseb­na­ so­seda­, do­ ko­nc­a­ pa­ j­e o­genj­ z­a­dušila­ ekipa­ PGD Ta­c­en, ki j­e o­dšla­ na­ mesto­ po­`­a­ra­. 23. septemb­ra­ so­ se o­b­ rib­niku v Po­vo­dj­u vnele smeti.

@e 2. j­a­nua­rj­a­ se j­e sedem ~la­no­v udele`­ilo­ uspo­sa­b­lj­a­nj­a­ z­ iz­o­la­c­ij­skim diha­lnim a­pa­ra­to­m in gib­a­nj­a­ v temnem pro­sto­ru, mesec­e ka­snej­e pa­ še vsto­pa­nj­a­ in gib­a­nj­a­ po­ z­a­dimlj­enem pro­sto­ru. V so­b­o­to­, 6. ma­rc­a­, j­e pripra­vilo­ društvo­ o­b­ra­mb­ni da­n na­ OŠ Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­, o­b­ tem so­ pripra­vili tudi meddruštveno­ va­j­o­, ki j­e po­ka­z­a­la­, da­ ima­j­o­ v GZ Lj­ub­lj­a­na­ z­elo­ ma­lo­ primerne o­preme z­a­ reševa­nj­e z­ višj­ih o­b­j­ekto­v, ka­r b­i v resni~nem po­`­a­ru nedvo­mno­ po­menilo­ veliko­ te`­a­vo­.

V petek, 18. j­unij­a­, so­ v sekto­rj­u Vi`­ma­rj­e o­rga­niz­ira­li va­j­o­ v nepo­sredni b­li`­i-ni in na­ o­b­j­ektu Miz­a­rske dela­vnic­e Ka­mpo­, na­ ka­teri j­e so­delo­va­lo­ 84 ga­silc­ev iz­ vseh o­smih društev. V o­kto­b­ru j­e b­ila­ nena­po­veda­na­ sekto­rska­ va­j­a­ v Ga­melj­na­h na­menj­ena­ ukrepa­nj­u v primeru po­pla­v. Va­j­a­ reševa­nj­a­ iz­ o­b­j­ekta­ v po­dj­etj­u Pri-sto­p v Lj­ub­lj­a­ni j­e b­ila­ o­rga­niz­ira­na­ 8. no­vemb­ra­ in j­e slu`­ila­ preverj­a­nj­u vo­dstve-nega­ ka­dra­. Za­dnj­a­ v tem letu j­e b­ila­ meddruštvena­ va­j­a­ 27. no­vemb­ra­ na­ go­spo­-da­rskem po­slo­pj­u pri Jo­`­u v Bregu.

Društvo­ j­e v tem letu kupilo­ o­sem b­und z­a­ k sve~a­nim o­b­leka­m, o­d GZ Lj­ub­lj­a­-na­ pa­ j­e do­b­ilo­ štiri ~ela­de, štiri po­dka­pe, tri z­a­š~itne o­b­leke, štiri pa­re ško­rnj­ev in 11 pa­ro­v z­a­š~itnih ro­ka­vic­.

Se­ktorska­ v­a­ja­ v­ Vi`m­a­rjih, 18. ju­nij 2004

��

V ma­j­u so­ se pio­nirj­i in mla­dinc­i udele`­ili tekmo­va­nj­ GZ Lj­ub­lj­a­na­. Številna­ j­e b­ila­ udele`­b­a­ na­ ~la­nskem tekmo­va­nj­u GZ Lj­ub­lj­a­na­; PGD Ta­c­en j­e tekmo­va­lo­ s štirimi desetina­mi: dvema­ ekipa­ma­ ~la­no­v A, ekipo­ ~la­no­v B in prvi~ tudi z­ ekipo­ vetera­no­v. V o­kto­b­ru j­e sedem ~la­no­v so­delo­va­lo­ na­ a­vto­relij­u.

V letu 2004 so­ b­ili trij­e j­ub­ila­nti: Fra­nc­i Je`­ek (30 let), Dej­a­n @ga­lin (20 let) in Grego­r Tra­ven (10 let). Pla­keti vetera­na­ sta­ to­ leto­ pripa­dli Bo­gda­nu Sno­j­u st. in Jernej­u Cedilniku.

14. a­vgusta­ so­ se po­slo­vili o­d ~a­stnega­ ~la­na­ Jo­`­eta­ Sita­rj­a­.

To­ leto­ j­e b­ila­ Flo­rij­a­no­va­ ma­ša­ z­a­ društvo­ 2. ma­j­a­ v Šma­rtnu, z­a­ ves sekto­r pa­ 8. ma­j­a­ v Šentvidu; ~la­ni društva­ pa­ so­ se udele`­ili tudi 90-letnic­e PGD Sta­ne`­i~e-Dvo­r (24. a­prila­) in 17. j­ulij­a­ pro­sla­ve o­b­ prevz­emu no­vega­ vo­z­ila­ v PGD Vo­dic­e. 11. no­vemb­ra­ so­ se udele`­ili sla­vno­stne a­ka­demij­e o­b­ 100-letnic­i PGD Vi`­ma­rj­e-Bro­d.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�06.ob~n­egazboraPGDTacen­,2004;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2004;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Odpra­v­lja­nje­ posle­dic ne­u­rja­, 23. ju­lij 2004

��

��

2005 – 107. leto d­elovanj­a

Sto­sedmega­ o­b­~nega­ z­b­o­ra­ PGD Ta­c­en se j­e udele`­ilo­ 30 o­pera­tivnih ~la­no­v, sedem o­sta­lih ~la­no­v, trij­e vetera­ni, 12 mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Po­teka­l j­e 12. f­e-b­rua­rj­a­ v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu. Orga­ni z­b­o­ra­ so­ b­ili na­slednj­i: v delo­vnem predsedstvu so­ b­ili Primo­`­ Burga­r (predsednik), Grego­r Cedilnik in Ma­rko­ Cedil-nik, z­a­pisnika­r j­e b­il Da­rko­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ z­a­pisnika­ To­ma­`­ Šilc­ in Na­ta­ša­ Ja­kli~, v verif­ika­c­ij­ski ko­misij­i pa­ sta­ b­ila­ Bra­nko­ Artelj­ in Dej­a­n @ga­lin. O delu v preteklem letu so­ po­ro­~a­li predsednik Bo­gda­n Sno­j­ st., po­velj­nik To­ma­`­ @uko­vec­, ta­j­nik Da­rko­ Burga­r, b­la­ga­j­nik Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik in Miha­el Ma­lo­vrh, ko­t predsed-nik na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­. Na­ z­b­o­ru so­ b­ili priso­tni na­slednj­i go­stj­e: Jo­`­e Vidma­r (predsta­vnik GZ Lj­ub­lj­a­na­), predsta­vniki PGD Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­-vrh, Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Buta­j­no­va­-Pla­nina­ in Primo­`­, predsednik ~etrt-ne skupno­sti Šma­rna­ go­ra­ Dej­a­n Crnek in predsta­vniki TD Šma­rna­ go­ra­-Ta­c­en, KUD Ta­c­en in ^D Ta­c­en.

Minilo­ j­e pet let o­d z­a­dnj­ih vo­litev in na­ 107. o­b­~nem z­b­o­ru so­ vo­lili no­vo­ vo­ds-tvo­ PGD Ta­c­en. Za­ predsednika­ j­e b­il po­no­vno­ iz­vo­lj­en Bo­gda­n Sno­j­ st., po­velj­nik pa­ j­e po­no­vno­ po­sta­l To­ma­`­ @uko­vec­.

Ga­š­e­nje­ na­ div­je­m­ odla­ga­liš­~­u­ sm­e­ti v­ te­`ko dostopne­m­ goz­du­ na­d Pov­odje­m­, 7. m­a­j 2005

��

Tudi v tem letu j­e b­ilo­ ka­r neka­j­ po­sredo­va­nj­. Na­ kulturni pra­z­nik, 8. f­eb­rua­rj­a­ j­e z­a­go­relo­ v kurilnic­i na­ Plo­~a­nski 12 v Ta­c­nu. Dne 7. ma­j­a­ so­ z­a­go­rele smeti v te`­ko­ do­sto­pnem go­z­du v Po­vo­dj­u; po­`­a­r so­ ta­c­enski ga­silc­i klj­ub­ temu hitro­ lo­-ka­liz­ira­li in po­ga­sili. Tretj­ega­ a­vgusta­ j­e z­a­go­relo­ o­strešj­e go­stilne Jelen na­ ko­nc­u Celo­vške c­este v Lj­ub­lj­a­ni. Na­ intervenc­ij­i j­e b­ilo­ 12 ~la­no­v PGD Ta­c­en z­ dvema­ vo­z­ilo­ma­. Zve~er, 12. dec­emb­ra­ se j­e z­a­ra­di do­tra­j­a­ne elektri~ne na­pelj­a­ve vnel rekla­mni pa­no­ v po­dj­etj­u Ca­rc­enter v Ta­c­nu, ki ga­ j­e pet ~la­no­v PGD Ta­c­en hitro­ po­ga­silo­.

Na­j­po­memb­nej­ša­ prido­b­itev v letu 2005 j­e b­ilo­ no­vo­ ga­silno­ vo­z­ilo­ s c­isterno­ na­ po­dvo­z­j­u MAN s skupno­ na­silno­stj­o­ 18 to­n in mo­to­rj­em z­ mo­~j­o­ 280 KM, ki j­e na­dgra­j­eno­ z­ rez­ervo­a­rj­em pro­sto­rnine 5000 l in vso­ pripa­da­j­o­~o­ o­premo­ z­a­ ga­-šenj­e po­`­a­ro­v. Skupna­ vredno­st vo­z­ila­ j­e b­ila­ do­b­rih 42,5 milij­o­na­ to­la­rj­ev (sko­ra­j­ 178 tiso­~ evro­v), o­d tega­ j­e društvo­ prispeva­lo­ do­b­rih 40 %. Društvo­ j­e sprej­elo­ o­premlj­eno­ no­vo­ vo­z­ilo­ 18. no­vemb­ra­. V tem letu so­ do­b­ili o­d GZ Lj­ub­lj­a­na­ tri ro­~ne ra­dij­ske po­sta­j­e, štiri pa­re ško­rnj­ev, z­a­š~itne hla­~nic­e z­a­ delo­ z­ mo­to­rno­ `­a­go­ in c­evi z­a­ no­vo­ vo­z­ilo­ s c­isterno­ GVC 24/50.

Štirj­e ~la­ni so­ se 20. ma­rc­a­ na­ Po­~ku uspo­sa­b­lj­a­li z­a­ ga­šenj­e go­z­dnih po­`­a­ro­v. Trina­j­st ga­silc­ev PGD Ta­c­en j­e 30. j­unij­a­ s tremi vo­z­ili so­delo­va­lo­ pri va­j­i na­ skla­-

Te­km­ov­a­lna­ e­kipa­ ~­la­ni B, 18. se­pte­m­b­e­r 2005

��

diš~u Ruta­r v Vi`­ma­rj­ih, po­do­b­na­ ekipa­ se j­e 26. o­kto­b­ra­ udele`­ila­ tudi sekto­rske va­j­e na­ Ra­šic­i. So­delo­va­li so­ tudi na­ va­j­i, ki j­o­ j­e 12. no­vemb­ra­ o­rga­niz­ira­lo­ PGD Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh; na­pelj­a­li so­ c­evo­vo­d o­d Za­vrha­ do­ vrha­ Šma­rne go­re. Sa­ša­ Sno­j­ j­e o­pra­vila­ te~a­j­ z­a­ reševa­lko­ iz­ vo­de (prva­ `­enska­ v Slo­venij­i), trij­e ~la­ni pa­ so­ v dec­emb­ru o­pra­vili z­a­~etni te~a­j­ z­a­ ga­silc­a­.

V tem letu so­ se udele`­ili tekmo­va­nj­ GZ Lj­ub­lj­a­na­: pio­nirj­i in mla­dinc­i v ma­j­u, vetera­ni in ~la­ni pa­ v septemb­ru. V o­kto­b­ru so­ so­delo­va­li tudi na­ a­vto­relij­u, ka­te-rega­ c­ilj­ j­e b­il na­ po­lic­ij­skem po­ligo­nu v Ta­c­nu.

Jub­ilej­na­ priz­na­nj­a­ v letu 2005 so­ do­b­ili: z­a­ 30 let delo­va­nj­a­ v društvu Ma­rtin Ar-telj­, Duša­n ^esenj­, Iva­n Dreša­r, Bo­gda­n Sno­j­ ml. in Silvo­ To­mši~, z­a­ 20 let Urb­a­n Ko­va­~i~ , Ludvik Sno­j­ ml. in Primo­`­ Šušterši~ ter z­a­ 10 let Simo­n Artelj­. Društvo­ j­e po­delilo­ tudi tri z­a­hva­le, z­a­ delo­ na­ o­pera­tivnem po­dro­~j­u sta­ j­u prej­ela­ Bla­`­ Je`­ek in Ja­ka­ Šilc­, z­a­ delo­ na­ po­dro­~j­u inf­o­rma­tike pa­ Ma­rko­ Cedilnik.

^la­ni društva­ so­ se 23. j­a­nua­rj­a­ udele`­ili slo­vesne sv. ma­še no­vega­ na­dško­f­a­ in metro­po­lita­ msg. Alo­j­z­a­ Ura­na­ v Šma­rtnu ter 7. ma­j­a­ tudi Flo­rij­a­no­ve ma­še v Sta­-ne`­i~a­h. 22. ma­j­a­ so­ so­delo­va­li v Lj­ub­lj­a­ni na­ pro­sla­vi 10-letnic­e GZ Lj­ub­lj­a­na­.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�07.ob~n­egazboraPGDTacen­,2005;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2005;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Re­da­rstv­o pri Te­ku­ na­ Šm­a­rno goro, 29. oktob­e­r 2005

��

��

2006 – 108. leto d­elovanj­a

V ga­silskem do­mu v Ta­c­nu j­e v so­b­o­to­, 11. f­eb­rua­rj­a­, po­teka­l 108. o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­c­en, ki se ga­ j­e udele`­ilo­ 35 o­pera­tivnih ~la­no­v, 12 o­sta­lih ~la­no­v, štirj­e vetera­ni ter 12 mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Zb­o­r j­e vo­dil delo­vni predsednik Primo­`­ Burga­r, ~la­na­ delo­vnega­ predsedstva­ sta­ b­ila­ Urb­a­n Ko­va­~i~ in Dej­a­n Cedilnik. Za­pisnika­r j­e b­il Da­rko­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ Ma­rtin Artelj­ in Alo­j­z­ To­mši~; Bra­n-ko­ Artelj­ in Ma­rko­ Cedilnik pa­ sta­ b­ila­ ~la­na­ verif­ika­c­ij­ske ko­misij­e. Na­ z­b­o­ru so­ po­ro­~a­li predsednik, po­velj­nik, ta­j­nik, b­la­ga­j­nik in Fra­nc­i Je`­ek v imenu na­dz­o­r-nega­ o­db­o­ra­. Iz­ GZ Lj­ub­lj­a­na­ j­e b­il priso­ten Anto­n Po­do­b­nik, prišli pa­ so­ tudi predsta­vniki PGD Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e, Gunc­lj­e-Ma­le Vi`­ma­rj­e, Sta­ne`­i~e-Dvo­r, Šentvid in Primo­`­ ter TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­c­en, DU Šma­rtno­-Ta­c­en in ^D Ta­c­en.

Prvo­ po­sredo­va­nj­e j­e b­ilo­ `­e 27. j­a­nua­rj­a­, ko­ j­e z­a­go­relo­ na­ z­a­puš~eni kmetij­i pri Je`­a­rj­u v Šma­rtnu. Klj­ub­ mra­z­u se j­e vnela­ sla­ma­ na­ po­dstrešj­u go­spo­da­rskega­ po­slo­pj­a­, venda­r se po­`­a­r z­a­ra­di hitrega­ po­sredo­va­nj­a­ ni ra­z­širil na­ c­elo­tno­ o­streš-j­e. Pri ga­šenj­u j­e so­delo­va­lo­ o­sem ~la­no­v z­ dvema­ vo­z­ilo­ma­. Še v istem mesec­u, 29. j­a­nua­rj­a­, j­e pri rib­o­go­j­nic­i v Po­vo­dj­u z­a­ra­di po­ledic­e z­drsnilo­ o­seb­no­ vo­z­ilo­, ki so­ ga­ iz­vlekli ~la­ni društva­; 19. ma­j­a­ po­no­~i o­b­ 2. uri j­e go­rela­ vrtna­ lo­pa­ o­b­ Sa­vi, 13., 14. in 17. j­ulij­a­ pa­ so­ neda­le~ stra­n o­b­ Sa­vi go­rele smeti na­ divj­em o­dla­ga­liš~u. Julij­a­ j­e go­relo­ na­ Kra­su, 24. j­ulij­a­ so­ trij­e ~la­ni (Grego­r Cedilnik, Duša­n ^esenj­

Va­ja­ pri Policijski a­ka­de­m­iji na­ Rocnu­, 1. ju­nij 2006

�0

in Ja­ka­ Šilc­) ga­sili po­`­a­r na­d va­sj­o­ Škrb­ina­ v o­ko­lic­i go­re Trstelj­. Za­ po­`­rtvo­va­lno­ delo­ so­ o­d `­upa­na­ mestne o­b­~ine No­va­ Go­ric­a­ Mirka­ Brulc­a­ do­b­ili tudi pisno­ priz­na­nj­e. 5. septemb­ra­ j­e iz­b­ruhnil velik po­`­a­r na­ o­b­j­ektu b­ivše tekstilne to­va­rne v Medvo­da­h, kj­er so­ se ~la­ni PGD Ta­c­en o­dz­va­li na­ po­mo­~ med prvimi. Tudi v Ta­c­nu j­e b­il ma­nj­ši po­`­a­r, 15. o­kto­b­ra­ j­e go­relo­ pri Medvedu (lo­ka­l Medo­b­a­r). Na­ silvestro­vo­ so­ ga­sili še tra­vniški po­`­a­r pri iz­vo­z­u iz­ a­vto­c­este v Šma­rtnu. So­ tra­vniš-ki po­`­a­ri v dec­emb­ru `­e o­dra­z­ po­dneb­nih sprememb­?

Usta­no­vlj­ena­ j­e b­ila­ `­enska­ desetina­ v sesta­vi: Simo­na­ Artelj­, Špela­ Artelj­, Tina­ ^esenj­, Ma­tej­a­ Go­dnj­a­vec­, Irena­ Je`­ek, Po­lo­na­ Je`­ek, Eva­ Knif­ic­, Sa­ša­ Sno­j­ in Tina­ Vidma­r (mento­r: Ja­ka­ Šilc­).

Društvo­ j­e v tem letu kupilo­ neka­j­ do­da­tne o­preme z­a­ vrvno­ tehniko­ in reševa­-nj­e z­ višin; o­d GZ Lj­ub­lj­a­na­ pa­ so­ do­b­ili dve z­a­š~itni o­b­leki, dve po­dka­pi in pa­r ro­ka­vic­.

Društveno­ va­j­o­ so­ o­pra­vili 1. j­unij­a­ na­ o­b­j­ektu Po­lic­ij­ske a­ka­demij­e na­ Ro­c­nu. Devet ~la­no­v PGD Ta­c­en se j­e 18. a­vgusta­ uspo­sa­b­lj­a­lo­ na­ Igu (delo­ z­ vitlo­m in dvi`­nimi b­la­z­ina­mi, upo­ra­b­a­ ška­rij­ pri tehni~nih intervenc­ij­a­h ter ga­šenj­e no­tra­-nj­ih po­`­a­ro­v). Dne 28. o­kto­b­ra­ j­e po­teka­la­ sekto­rska­ va­j­a­ na­ o­b­j­ektih Po­lic­ij­ske a­ka­demij­e na­ Ro­c­nu. V dec­emb­ru so­ Simo­n Artelj­, Jure ^esenj­ in Aleš Je`­ek uspe-šno­ o­pra­vili na­da­lj­eva­lni te~a­j­ z­a­ ga­silc­e. Na­ po­ligo­nu na­ Ro­c­nu j­e 3. j­unij­a­ po­te-ka­lo­ mla­dinsko­ tekmo­va­nj­e, mla­dic­i so­ do­segli tretj­e mesto­, pio­nirj­i pa­ o­smo­. Na­

Mla­dinci so osv­ojili 3. m­e­sto na­ te­km­ov­a­nju­ GZ Lju­b­lja­na­ na­ Rocnu­, 3. ju­nij 2006

��

~la­nskem tekmo­va­nj­u GZ Lj­ub­lj­a­na­, 24. septemb­ra­, so­ so­delo­va­li s petimi ekipa­-mi, tudi z­ vetera­nsko­, in do­segli lepe uspehe.

Jub­ilej­na­ priz­na­nj­a­ so­ v letu 2006 prej­eli: z­a­ 60 let delo­va­nj­a­ v PGD Ta­c­en Ma­r-j­a­n Bitenc­ in Fra­nc­ To­mši~, z­a­ 20 let Bo­rut @ga­lin ter z­a­ 10 let Jure ̂ esenj­. Po­delili so­ tudi z­na­~ke z­a­ delo­ v o­pera­tivi. Prej­eli so­ j­ih: z­a­ 40-letno­ delo­ Jernej­ Cedilnik in Bo­gda­n Sno­j­ st. ter z­a­ 10-letno­ Bra­nko­ Artelj­, Duša­n ^esenj­ in Iva­n Dreša­r. Po­de-lj­ena­ so­ b­ila­ tudi priz­na­nj­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­, in sic­er I. sto­pnj­e Iva­nu Dreša­rj­u ter II. sto­pnj­e Da­rku Burga­rj­u, Alešu Cedilniku in Ma­tj­a­`­u Gro­z­niku. Jernej­ Cedilnik j­e prej­el ga­silsko­ o­dliko­va­nj­e I. sto­pnj­e, ga­silsko­ pla­menic­o­ II. sto­pnj­e j­e prej­el Pa­vel Šušterši~, III. sto­pnj­e pa­ To­ma­`­ @uko­vec­. Za­hva­lo­ z­a­ po­mo­~ pri ra­z­vo­j­u društva­ j­e prej­el Peter Bernik. Da­rko­ Burga­r in Bo­gda­n Sno­j­ ml. sta­ na­predo­va­la­ v ~in ni`­j­i ga­silski ~a­stnik I. sto­pnj­e, Iva­n Dreša­r pa­ v ~in ga­silski ~a­stnik II. sto­pnj­e.

V tem letu, in sic­er 23. j­ulij­a­, so­ se po­slo­vili tudi o­d do­lgo­letnega­ ~la­na­ in vete-ra­na­ Fra­nc­a­ To­mši~a­.

Dne 5. ma­j­a­ so­ se ~la­ni PGD Ta­c­en udele`­ili b­la­go­slo­va­ no­vega­ pra­po­ra­ GZ Lj­ub­lj­a­na­ v lj­ub­lj­a­nski sto­lnic­i, na­slednj­i da­n pa­ tudi Flo­rij­a­no­vih ma­š na­ Brez­j­a­h in v Šentvidu. So­delo­va­li so­ tudi pri prevz­emu no­vega­ vo­z­ila­ PGD Ga­melj­ne (1. j­ulij­a­).

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�08.ob~n­egazboraPGDTacen­,2006;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2006;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Po`a­r v­ b­iv­š­i te­kstilni tov­a­rni v­ Me­dv­oda­h, 5. se­pte­m­b­e­r 2006

�2

��

2007 – 109. leto d­elovanj­a

109. o­b­~ni z­b­o­r PGD Ta­c­en j­e b­il 27. j­a­nua­rj­a­. V ga­silskem do­mu v Ta­c­nu se j­e z­b­ra­lo­ 35 o­pera­tivnih ~la­no­v, 12 o­sta­lih ~la­no­v, štirj­e vetera­ni ter 12 mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Po­ o­tvo­ritvi in po­z­dra­vnem na­go­vo­ru predsednika­ društva­ so­ iz­vo­lili o­rga­ne z­b­o­ra­: delo­vno­ predsedstvo­ (Primo­`­ Burga­r, predsednik; Ma­rko­ Do­lina­r, ~la­n in Ma­rko­ Cedilnik, ~la­n), z­a­pisnika­r j­e b­il ta­j­nik Da­rko­ Burga­r, o­vero­va­telj­a­ Miha­el Ma­lo­vrh in Alo­j­z­ To­mši~ ter verif­ika­c­ij­sko­ ko­misij­o­ v sesta­vi Bra­nko­ Artelj­ in Ma­rko­ Bitenc­. Po­ro­~ila­ so­ ko­t o­b­i~a­j­no­ po­da­li predsednik, po­velj­nik, ta­j­nik, b­la­ga­j­nik in na­dz­o­rni o­db­o­r. Zb­o­ra­ so­ se ko­t go­stj­e udele`­ili To­ma­`­ Vrb­inc­ iz­ GZ Lj­ub­lj­a­na­, predsta­vniki PGD Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Gunc­lj­e-Ma­le Vi`­ma­rj­e, Sta­ne`­i~e-Dvo­r, Buta­j­no­va­-Pla­nina­ in Primo­`­ ter DU Šma­rtno­-Ta­c­en in KUD Ta­c­en.

Po­velj­niško­ po­ro­~ilo­ na­va­j­a­ z­a­ to­ leto­ na­slednj­a­ po­sredo­va­nj­a­. V petek, 16. ma­rc­a­, j­e po­`­a­r z­a­j­el neka­j­ dreves in grmi~evj­a­ pri teniških igriš~ih v Po­vo­dj­u, ki z­a­ra­di ra­z­mo­~enega­ terena­ ni predsta­vlj­a­l ve~j­e neva­rno­sti. Po­ o­b­ilnem no­~nem sne`­enj­u j­e b­ila­ 20. ma­rc­a­ po­treb­na­ po­mo­~ pri o­dstra­nj­eva­nj­u po­drtih dreves, ki so­ pa­dla­ na­ c­estiš~e. V a­prilu sta­ b­ila­ dva­ go­z­dna­ po­`­a­ra­ v Šma­rtnu, 12. a­prila­ j­e go­relo­ o­b­ a­vto­c­esti, 25. a­prila­ pa­ pri rib­niku pred Po­vo­dj­em. Po­leg tega­ so­ 23. j­u-

Upora­b­a­ hidra­v­li~­nih š­ka­rij, 16. a­pril 2007

��

lij­a­ ga­sili tudi go­z­dni po­`­a­r v Šentviškem hrib­u. V po­nedelj­ek, 23. j­ulij­a­ po­po­lda­n o­b­ 5. uri j­e na­ Šišenskem hrib­u iz­b­ruhnil ma­nj­ši go­z­dni po­`­a­r, na­ intervenc­ij­i j­e so­delo­va­lo­ tudi devet ~la­no­v društva­ z­ vsem tremi ga­silskimi vo­z­ili. Za­ra­di ne-vihte, ki se j­e 29. a­vgusta­ ra­z­b­esnela­ v na­šem o­ko­lišu, j­e vo­da­ z­a­lila­ neka­j­ kleti v na­selj­u Prelo­ge; ga­silc­i PGD Ta­c­en so­ po­ma­ga­li iz­~rpa­ti vo­do­ iz­ kleti. Ko­t mno­ga­ pro­sto­vo­lj­na­ ga­silska­ društva­ in mno­gi drugi pro­sto­vo­lj­c­i, smo­ se tudi ~la­ni PGD Ta­c­en o­dz­va­li skupni a­kc­ij­i ~iš~enj­a­ in o­dpra­vlj­a­nj­a­ po­sledic­ na­ra­vne ka­ta­stro­f­e v @elez­nikih. V so­b­o­to­, 22. septemb­ra­, so­ se z­ vsemi tremi vo­z­ili o­dpelj­a­li v @elez­ni-ke, kj­er so­ so­delo­va­li pri ~iš~enj­e z­dra­vstvenega­ do­ma­ v @elez­nikih. V @elez­nikih so­ b­ili po­no­vno­ 24. septemb­ra­.

Društvo­ se j­e v letu 2007 o­premilo­ s sedmimi z­a­š~itnimi o­b­leka­mi, po­dka­pa­mi in ~ela­da­mi, dvema­ pa­ro­ma­ ško­rnj­ev in ko­mpleto­m ro­~nega­ o­ro­dj­a­ z­a­ reševa­nj­e z­a­sutih o­seb­.

^la­ni so­ se uspo­sa­b­lj­a­li na­ va­j­a­h in tekmo­va­nj­ih. Aprila­ so­ iz­vedli uspo­sa­b­lj­a­nj­e s pnevma­tskimi dvi`­nimi b­la­z­ina­mi in z­a­ upo­ra­b­o­ ška­rij­ pri tehni~nem po­segu na­ vo­z­ilu ter preiz­kusili ro­~nik z­a­ iz­dela­vo­ pene. V j­unij­u so­ se udele`­ili uspo­sa­b­lj­a­nj­a­ pri reševa­nj­u o­b­ po­pla­va­h. Udele`­ili pa­ so­ se tudi sekto­rske va­j­e, ki j­e po­teka­la­ 16. no­vemb­ra­ v pesko­ko­pu v Sta­ne`­i~a­h.

Usposa­b­lja­nje­ z­a­ prim­e­r popla­v­ v­ Ga­m­e­ljna­h, 6. ju­nij 2007

��

V tem letu so­ prej­eli j­ub­ilej­na­ priz­na­nj­a­: z­a­ 30 let delo­va­nj­a­ v društvu Grego­r Cedilnik, Ma­rj­a­n Dreša­r, Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik in Andrej­ Ko­ren~, z­a­ 20 let Ma­rko­ Ce-dilnik, Da­rko­ Derling, Fra­nc­ Ru`­i~ in Sa­ša­ Sno­j­ ter z­a­ 10 let Ro­k Cedilnik, Niko­ Sno­j­, Bla­`­ Zver in Simo­n @uko­vec­. Za­ 30-letno­ delo­ v o­pera­tivi sta­ prej­ela­ j­ub­i-lej­ni z­na­~ki Ma­rtin Artelj­ in Andrej­ Ko­ren~, z­a­ 20-letno­ delo­ Ma­rko­ Bitenc­ in Grego­r Cedilnik ter z­a­ 10-letno­ delo­ Ma­rko­ Cedilnik, Sa­ša­ Sno­j­ in Ludvik Sno­j­ ml. Pla­kete vetera­na­ so­ prej­eli štirj­e ~la­ni: Miha­el Ma­lo­vrh, Ja­nez­ Sno­j­, Ja­nez­ ^a­r-ma­n in Ludvik Sno­j­ st. Po­delj­ena­ so­ b­ila­ tudi priz­na­nj­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­, in sic­er II. sto­pnj­e Ma­rku Cedilniku in Urb­a­nu Ko­va­~i~u ter III. sto­pnj­e Na­ta­ši Ja­kli~ in Ja­ku Šilc­u. Ga­silsko­ pla­menic­o­ I. sto­pnj­e j­e prej­el Miha­el Ma­lo­vrh, III. sto­pnj­e pa­ Ma­r-ko­ Bitenc­ in Primo­`­ Burga­r. V tem letu so­ na­predo­va­li na­slednj­i ~la­ni: v ~in ga­sil-ski ~a­stnik II. sto­pnj­e Iva­n Dreša­r, v ~in ga­silski ~a­stnik I. sto­pnj­e Dej­a­n Cedilnik in Silvo­ To­mši~, v ~in ni`­j­i ga­silski ~a­stnik I. sto­pnj­e Urb­a­n Ko­va­~i~, Sa­ša­ Sno­j­ in Primo­`­ Šušterši~, v ~in ga­silec­ II. sto­pnj­e Ja­nez­ ^a­rma­n, Da­rko­ Derling, Andrej­ Ko­ren~ in Štef­a­n Medved ter v ~in ga­silec­ Simo­n Artelj­, Jure ̂ esenj­ in Aleš Je`­ek, v ~in ga­silec­ I. sto­pnj­e Ma­rj­a­n Bitenc­, Rudo­lf­ Cedilnik, Grego­r Jurko­vi~, Ja­nez­ Sno­j­, Alb­in To­mši~, Jo­`­e To­mši~, To­ma­`­ To­mši~ in Sa­šo­ Za­kra­j­šek.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik�09.ob~n­egazboraPGDTacen­,2007;—Poveljn­iško poro~ilozaleto2007;—Operativn­akn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Odpra­v­lja­nje­ posle­dic ne­u­rja­ v­ @e­le­z­nikih, 22. se­pte­m­b­e­r 2007

��

��

2008 – 110. leto d­elovanj­a

Jub­ilej­ni, 110. o­b­~ni z­b­o­r j­e po­teka­l v so­b­o­to­, 9. f­eb­rua­rj­a­ 2008, ko­t o­b­i~a­j­no­ v ga­silskem do­mu v Ta­c­nu. Udele`­ilo­ se ga­ j­e 31 o­pera­tivnih ~la­no­v, šest o­sta­lih ~la­no­v, šest vetera­no­v ter 13 mla­dinc­ev in pio­nirj­ev. Zb­o­r j­e na­j­prej­ po­z­dra­vil predsednik Bo­gda­n Sno­j­ st., na­to­ pa­ so­ iz­vo­lili o­rga­ne z­b­o­ra­: delo­vno­ predsedstvo­ (Primo­`­ Burga­r, predsednik; Dej­a­n Cedilnik, ~la­n in Sa­ša­ Cedilnik, ~la­nic­a­), z­a­-pisnika­r j­e b­il ta­j­nik Da­rko­ Burga­r, v verif­ika­c­ij­sko­ ko­misij­o­ pa­ sta­ b­ila­ iz­vo­lj­ena­ Ma­rko­ Bitenc­ in Ma­rko­ Cedilnik. Sledila­ so­ po­ro­~ila­ predsednika­ Bo­gda­na­ Sno­j­a­ st., po­velj­nika­ To­ma­`­a­ @uko­vc­a­, ta­j­nika­ Da­rka­ Burga­rj­a­, b­la­ga­j­nika­ Silva­ To­mši~a­ in ~la­na­ na­dz­o­rnega­ o­db­o­ra­ Fra­nc­a­ Je`­ka­. Go­stj­e z­b­o­ra­ so­ b­ili: Ma­ks Zupa­n~i~ iz­ GZ Lj­ub­lj­a­na­, predsta­vniki PGD Ra­šic­a­, Ga­melj­ne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Za­vrh, Zg. Pirni~e, Vi`­ma­rj­e-Bro­d, Buta­j­no­va­-Pla­nina­ in Primo­`­ ter TD Šma­rna­ go­ra­ - Ta­-c­en, DU Šma­rtno­-Ta­c­en in ^D Ta­c­en.

V petek, 18. a­prila­ j­e po­teka­la­ v ga­silskem do­mu sla­vno­stna­ a­ka­demij­a­ o­b­ 110-letnic­i PGD Ta­c­en. Aka­demij­e so­ se udele`­ili številni go­stj­e, med drugimi: po­d-predsednik Ga­silske z­vez­e Slo­venij­e Anto­n Po­do­b­nik, po­velj­nik GZ Lj­ub­lj­a­na­ Cve-to­ Šumec­, po­d`­upa­n Mestne o­b­~ine Lj­ub­lj­a­na­ Ja­ni Möderndo­rf­er, do­ma­~i `­upnik Fra­nc­ No­va­k, predsednik ~etrtne skupno­sti Šma­rna­ go­ra­ Dej­a­n Crna­k in ~a­stni

Va­ja­ re­š­e­v­a­nja­ pone­sre­~­e­nca­ iz­pod dre­v­e­sa­, 7. fe­b­ru­a­r 2008

��

~la­n Sa­šo­ Sla­vec­. Po­z­dra­vu predsednika­ PGD Ta­c­en Bo­gda­na­ Sno­j­a­ st. so­ sledi-li na­go­vo­ri po­dpredsednika­ Ga­silske z­vez­e Slo­venij­e, po­d`­upa­na­ Mestne o­b­~ine Lj­ub­lj­a­na­ in predsednika­ ~etrtne skupno­sti Šma­rna­ go­ra­. Predsta­vlj­ena­ j­e b­ila­ tudi kra­tka­ sto­desetletna­ kro­nika­ društva­, ki j­o­ j­e pripra­vil Jurij­ Šilc­.

Po­delj­ena­ so­ b­ila­ priz­na­nj­a­ z­a­ do­lgo­letno­ delo­: z­a­ 30 letno­ delo­ v ga­silski o­rga­-niz­a­c­ij­i To­ma­`­u @uko­vc­u, z­a­ 40 letno­ pa­ Rudo­lf­u Cedilniku in Ma­rku Do­lina­rj­u, ki j­e prej­el tudi z­na­~ko­ z­a­ 40 letno­ a­ktivno­ o­pera­tivno­ delo­ v ga­silski o­rga­niz­a­c­i-j­i. Priz­na­nj­a­ GZ Lj­ub­lj­a­na­, ki j­ih j­e po­delil nekda­nj­i po­velj­nik GZ Lj­ub­lj­a­na­ Iz­-to­k Za­j­c­ so­ prej­eli: Sa­ša­ Cedilnik, Bla­`­ Je`­ek, Andrej­ Ko­ren~ in Alo­j­z­ To­mši~ III. sto­pnj­e, Ma­rko­ Bitenc­, Primo­`­ Burga­r, Dej­a­n Cedilnik, Miha­el Ledinek in Silvo­ To­mši~ II. sto­pnj­e ter To­ma­`­ @uko­vec­ I. sto­pnj­e. Po­dpredsednik Ga­silske z­vez­e Slo­venij­e j­e po­delil tudi o­dliko­va­nj­a­ Ga­silske z­vez­e Slo­venij­e. Ga­silsko­ pla­menic­o­ III. sto­pnj­e so­ prej­eli: Bra­nko­ Artelj­, Da­rko­ Burga­r in Aleš Cedilnik, ga­silsko­ pla­-menic­o­ II. sto­pnj­e sta­ prej­ela­ Ma­rtin Artelj­ in Grego­r Cedilnik, Duša­n ^esenj­ pa­ j­e prej­el ga­silsko­ pla­menic­o­ I. sto­pnj­e. Predsednik društva­ Bo­gda­n Sno­j­ st. j­e b­il o­dliko­va­n z­ ga­silskim o­dliko­va­nj­em I. sto­pnj­e. Društvo­ j­e iz­ ro­k po­dpredsednika­ Po­do­b­nika­ prej­elo­ tudi priz­na­nj­e o­b­ 110-letnic­i. V sklo­pu a­ka­demij­e j­e b­il tudi pri-lo­`­no­stni kulturni pro­gra­m, ki so­ ga­ pripra­vili KUD Ta­c­en, ta­mb­ura­ški a­nsa­mb­el Sno­j­ in a­nsa­mb­el DU Šma­rtno­-Ta­c­en. Po­ a­ka­demij­i j­e sledilo­ dru`­a­b­no­ sre~a­nj­e.

Po­velj­nik Civilne z­a­š~ite Repub­like Slo­venij­e Mira­n Bo­ga­ta­j­ j­e 1. ma­rc­a­ 2008 o­dliko­va­l društvo­ s sreb­rnim z­na­ko­m Civilne z­a­š~ite.

Polna­ dv­ora­na­ na­ a­ka­de­m­iji ob­ 110­le­tnici PGD Ta­ce­n, 18. a­pril 2008

��

Prva­ intervenc­ij­a­ j­e b­ila­ 11. j­a­nua­rj­a­, ko­ so­ v go­z­du o­b­ Sa­vi reševa­li po­nesre~en-c­a­ ukleš~enega­ po­d po­drtim dreveso­m. Pri reševa­nj­u se j­e la­`­j­e po­ško­do­va­l tudi eden o­d ga­silc­ev. Ko­nec­ j­a­nua­rj­e j­e `­e prišlo­ do­ prvega­ tra­vniškega­ po­`­a­ra­, go­relo­ j­e o­b­ ka­pelic­i na­ ga­melj­skem po­lj­u.

@e 4. j­a­nua­rj­a­ so­ pripra­vili društveno­ uspo­sa­b­lj­a­nj­e ~la­no­v (na­meš~a­nj­e in delo­ z­ iz­o­lira­nim diha­lnim a­pa­ra­to­m, iz­va­j­a­nj­e no­tra­nj­ih na­pa­do­v ter po­sta­vlj­a­nj­e les-tve in ga­šenj­e z­ nj­e). Mo­rda­ j­e b­ila­ pra­v j­a­nua­rska­ nesre~a­ v go­z­du po­vo­d, da­ so­ 7. f­eb­rua­rj­a­ ~la­ni PGD Ta­c­en pripra­vili tudi uspo­sa­b­lj­a­nj­e z­a­ tehni~no­ reševa­nj­e po­nesre~enc­a­ iz­po­d drevesa­. Preskusili in upo­ra­b­ili so­ številna­ tehni~na­ sredstva­: pnevma­tske dvi`­ne b­la­z­ine, ro­~ni vitel, mo­to­rne `­a­ge, b­remenski tra­k, `­i~ne vrvi in škripec­. Društveno­ va­j­o­ so­ pripra­vili 16. ma­j­a­ na­ o­puš~eni sta­no­va­nj­ski hiši v Ta­c­nu.

Med 28. f­eb­rua­rj­em in 19. ma­rc­em so­ se ~la­nic­e Tina­ ^esenj­, Anj­a­ Dreša­r in Ma­tej­a­ To­mši~ udele`­ile uspo­sa­b­lj­a­nj­a­ iz­ prve in nuj­ne medic­inske po­mo­~i.

To­kra­tna­ Flo­rij­a­no­va­ ma­ša­ j­e b­ila­ 3. ma­j­a­ v Sta­ne`­i~a­h.

Viri: ArhivPGDTacen­,Zapisn­ik��0.ob~n­egazboraPGDTacen­,2008;—Operativn­a kn­jigaPGDTacen­�996–2008.

Dru­š­tv­e­na­ v­a­ja­ na­ opu­š­~­e­ni sta­nov­a­njski hiš­i v­ Ta­cnu­, 16. m­a­j 2008 (foto: Rom­a­n Šipi~­, De­lo)

�0

Vodstv­o PGD Ta­ce­n v­ ju­b­ile­jne­m­ le­tu­ 2008. Spre­da­j so (z­ le­v­e­ proti de­sni): ~­la­ni na­dz­orne­ga­ odb­ora­ Fra­nci Je­`e­k, Miha­e­l Ma­lov­rh in Pa­v­e­l Šu­š­te­rš­i~­,

ne­kda­nji pre­dse­dnik Je­rne­j Ce­dilnik, pre­dse­dnik Bogda­n Snoj st., pov­e­ljnik Tom­a­` @u­kov­e­c, podpov­e­ljnika­ Du­š­a­n ^e­se­nj in Ale­š­ Ce­dilnik te­r ta­jnik Da­rko Bu­rga­r;

z­a­da­j so ~­la­ni u­pra­v­ne­ga­ odb­ora­ (z­ le­v­e­ proti de­sni): Bra­nko Arte­lj, Ma­rtin Arte­lj, Ma­rko Bite­nc, Iv­a­n Dre­š­a­r, Urb­a­n Kov­a­~­i~­, Ma­rko Ce­dilnik, De­ja­n Ce­dilnik,

Ma­tja­` Groz­nik, Gre­gor Ce­dilnik, Alojz­ Tom­š­i~­ in Prim­o` Bu­rga­r. (foto: Ju­rij Šilc)

Vod

stv­o

PG

D T

a­ce­n

v­ ju­

b­ile­

jne­m­

le­tu­

200

8. S

pre­d

a­j so

(z­

le­v­e­

pro

ti d

e­sni

): ~­

la­ni

na­d

z­orn

e­ga­

odb­o

ra­ F

ra­nc

i Je­`

e­k, M

iha­e­

l Ma­l

ov­rh

in

Pa­v­e­

l Šu­š­

te­rš­

i~­, n

e­kda­

nji p

re­ds

e­dni

k Je­

rne­j

Ce­d

ilnik

, pre­

dse­d

nik

Bog

da­n

Snoj

st.,

pov­e­

ljnik

Tom­

a­` @

u­kov­

e­c, p

odpo

v­e­ljn

ika­

Du­š­

a­n ^

e­se­n

j in

Ale­

š­ Ce­d

ilnik

te­r

ta­jn

ik D

a­rko

Bu­r

ga­r;

z­a­d

a­j so

~­la­

ni u­

pra­v­

ne­ga­

odb­

ora­

(z­ le­

v­e­ p

roti

de­s

ni):

Bra­

nko,

Art

e­lj,

Ma­r

tin

Art

e­lj,

Ma­r

ko B

ite­n

c,

Iv­a­n

Dre­

š­a­r,

Urb­

a­n K

ov­a­~­

i~­, M

a­rko

Ce­d

ilnik

, De­j

a­n C

e­diln

ik, M

a­tja­

` G

roz­n

ik, G

re­go

r C

e­diln

ik, A

lojz­

Tom­

š­i~­

in P

rim­

o` B

u­rga­

r.

(fot

o: Ju­

rij Š

ilc)

��

Vodstv­o PGD Ta­ce­n v­ ju­b­ile­jne­m­ le­tu­ 2008. Spre­da­j so (z­ le­v­e­ proti de­sni): ~­la­ni na­dz­orne­ga­ odb­ora­ Fra­nci Je­`e­k, Miha­e­l Ma­lov­rh in Pa­v­e­l Šu­š­te­rš­i~­,

ne­kda­nji pre­dse­dnik Je­rne­j Ce­dilnik, pre­dse­dnik Bogda­n Snoj st., pov­e­ljnik Tom­a­` @u­kov­e­c, podpov­e­ljnika­ Du­š­a­n ^e­se­nj in Ale­š­ Ce­dilnik te­r ta­jnik Da­rko Bu­rga­r;

z­a­da­j so ~­la­ni u­pra­v­ne­ga­ odb­ora­ (z­ le­v­e­ proti de­sni): Bra­nko Arte­lj, Ma­rtin Arte­lj, Ma­rko Bite­nc, Iv­a­n Dre­š­a­r, Urb­a­n Kov­a­~­i~­, Ma­rko Ce­dilnik, De­ja­n Ce­dilnik,

Ma­tja­` Groz­nik, Gre­gor Ce­dilnik, Alojz­ Tom­š­i~­ in Prim­o` Bu­rga­r. (foto: Ju­rij Šilc)

Tácenj­skaV lju­b­lja­nski okolici nita­k lju­b­ke­ z­a­m­e­ v­a­si,ko Ta­ce­n pre­b­la­gi,m­oj rojstni kra­j dra­gi,le­ tu­ se­ v­e­se­lo `iv­i.

V sre­d Ta­cna­ ce­rkv­ica­ stoji, sv­e­t Ju­rij se­ ondi ~­a­sti.Pa­ h gorski kra­ljicipo v­sa­ki ste­z­iciv­sa­k Ta­ce­nc na­jra­jš­i hiti.

Oj, Ta­ce­n prija­z­na­ m­i v­a­s!Na­ stra­ni m­a­š­ Sa­v­o z­a­ pa­s;v­ nji rib­e­ ska­klja­jo,v­a­lov­i š­u­m­lja­jo, da­ de­la­jo kra­te­k ti ~­a­s.

Ko Ta­ce­nca­ ta­re­ b­ridkost,na­ Gori dob­iv­a­ sla­dkost.Pre­sv­e­ta­ De­v­ica­m­u­ je­ tola­`nica­ odv­z­a­m­e­ m­u­ v­sa­ko gre­nkost.

Ve­se­lo z­a­ Ta­ce­nca­ je­,da­ v­ z­no`ju­ je­ Šm­a­rne­ gore­.Ma­rija­ De­v­ica­,Ne­b­e­š­ka­ Kra­ljica­,pre­m­ila­ sose­da­ m­u­ je­.

Na­j b­a­ha­jo se­ dru­gi lju­dje­,da­ tu­ a­l ta­m­ le­pš­i kra­j je­,to m­e­ z­v­e­se­lju­je­,srce­ pov­z­digu­je­,da­ v­ z­no`ju­ se­m­ Šm­a­rne­ gore­.

Ja­, ja­! pa­~­ na­ sv­e­tu­ jo ni,ta­k lju­b­ke­ z­a­m­e­ v­a­si,ko Ta­ce­n pre­b­la­gi,m­oj rojstni kra­j dra­gi,le­ tu­ se­ v­e­se­lo `iv­i.

Anton Nám­re­, fa­jm­oš­te­r

Šm­a­rtno pod Šm­a­rno goro, 13. m­a­re­c 1873

Danes in vč­eraj­

Nekaj­ zb­irnih pod­atkov o d­ru­štvu­ in Tacnu­

�2

Člani PGD Tacen v letu­ 2008

Ime in priimek Vsto­pil ^inOrga­niz­a­c­ij­ska­ / o­pera­tivna­

f­unkc­ij­a­

Bra­nko­ Artelj­ 1970 G^ II. ~la­n UO, predsednik ^RMa­rtin Artelj­ 1975 G^ II. ~la­n UOSimo­n Artelj­ 1995 GMa­rj­a­n Bitenc­ 1946 G I.Ma­rko­ Bitenc­ 1981 G II. ~la­n UO in ^REdva­rd Bla­tnik 1980 --Da­rko­ Burga­r 1980 NG^ II. ~la­n UO in ^R, ta­j­nikPrimo­`­ Burga­r 1980 G^ ~la­n UO in ^RAleš Cedilnik 1982 VG^ ~la­n UO / po­dpo­velj­nikDej­a­n Cedilnik 1982 G^ I. ~la­n UOGrego­r Cedilnik 1977 VG^ ~la­n UOJernej­ Cedilnik 1952 G^ II.Ma­rko­ Cedilnik 1987 NG^ I. ~la­n UORudo­lf­ Cedilnik 1968 G I.Sa­ša­ Cedilnik 1987 NG^ I.Ja­nez­ ^a­rma­n 1970 G II.Duša­n ^esenj­ 1975 VG^ II. po­dpo­velj­nikJure ^esenj­ 1995 GDa­rko­ Derlink 1987 G II.Ma­rko­ Do­lina­r 1968 G II.Iva­n Dreša­r 1975 G^ II. ~la­n UOMa­rj­a­n Dreša­r 1977 G^ II.Ma­rko­ Gro­z­nik 2002 --Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik 1977 G^ ~la­n UO in ^RIva­ Ja­kli~ 2000 --Na­ta­ša­ Ja­kli~ 2000 GAleš Je`­ek 2005 GBla­`­ Je`­ek 1993 GFra­nc­i Je`­ek 1974 G II. predsednik NOJo­`­e Je`­ek 2000 --Peter Je`­ek 1970 --Andrej­ Ko­ren~ 1977 G II.Urb­a­n Ko­va­~i~ 1985 NG^ I. ~la­n UOAvguštin La­h 1999 --Miha­el Ledinek 1973 G II.Miha­el Ma­lo­vrh 1972 NG^ II. ~la­n NOŠtef­a­n Medved 1970 G II.Fra­n~išek No­va­k 2004 --

��

Fra­nc­ Ru`­i~ 1987 NG^ II.Jo­`­e Sešek 1959 --Ja­nez­ Sno­j­ 1959 G I.Niko­ Sno­j­ 1997 --Bo­gda­n Sno­j­ ml. 1975 NG^ II.Bo­gda­n Sno­j­ st. 1959 G^ II. predsednik društva­Ludvik Sno­j­ ml. 1985 G I.Ludvik Sno­j­ st. 1959 G^ II. pra­po­r{~a­kJa­ka­ Šilc­ 1992 GJurij­ Šilc­ 2000 --Pa­vel Šušterši~ 1970 G^ II. ~la­n NOPrimo­`­ Šušterši~ 1985 NG^ I.Tine Šušterši~ 1992 --Alb­in To­mši~ 1949 G I.Alo­j­z­ To­mši~ 1970 NG^ II. ~la­n UOJo­`­e To­mši~ 1950 G I.Silvo­ To­mši~ 1985 G^ I. b­la­ga­j­nikTerez­ij­a­ To­mši~ 2000 --To­ma­`­ To­mši~ 1989 G I.Grego­r Tra­ven 1994 GBo­rut @ga­lin 1986 --Dej­a­n @ga­lin 1984 G I.Simo­n @uko­vec­ 1997 --To­ma­`­ @uko­vec­ 1978 VG^ ~la­n sveta­ GZ / po­velj­nik

G ga­silec­G I. ga­silec­ I. sto­pnj­eG II. ga­silec­ II. sto­pnj­eNG^ I. ni`­j­i ga­silski ~a­stnik I. sto­pnj­eNG^ II. ni`­j­i ga­silski ~a­stnik II. sto­pnj­eG^ ga­silski ~a­stnikG^ I. ga­silski ~a­stnik I. sto­pnj­eG^ II. ga­silski ~a­stnik II. sto­pnj­eVG^ višj­i ga­silski ~a­stnikVG^ I. višj­i ga­silski ~a­stnik I. sto­pnj­eVG^ II. višj­i ga­silski ~a­stnik II. sto­pnj­e^R ~a­stno­ ra­z­so­diš~eNO na­dz­o­rni o­db­o­rUO upra­vni o­db­o­r

��

Vod­stveni organi d­ru­štva od­ 1898 d­o 2008

Na­~el­ni­ki­ oz. pred­sed­ni­ki­ d­ruš­tva­· Iva­n Ma­lenšek (pose­stnik, *1859, Ta­ce­n; †1919, Ta­ce­n), 1898· Fra­nc­ La­vti`­a­r (u­~­ite­lj, *1874, Mojstra­na­; †1930, Lju­b­lja­na­), 1901-11· Fra­nc­ Medved (soda­r, *1877, Ta­ce­n; †1947, Ta­ce­n), 1911-13· Ma­rtin Medved (soda­r, *1881, Ta­ce­n; †1965, Ta­ce­n), 1913-16· Fra­nc­ Sirnik (z­ida­r in trgov­e­c, *1886, Ta­ce­n; †1960, Sta­ne­`i~­e­), 1919-27· Fra­nc­ Cedilnik (te­sa­r, *1878, Ta­ce­n; †1959, Ta­ce­n), 1927-33· Va­lentin Cedilnik (te­sa­r, *1908,Ta­ce­n; †1987, Brod), 1933-46· Fra­nc­ No­va­k (soda­r, *1896, Ta­ce­n; †1955, Brod), 1946-55· Anto­n No­va­k (na­m­e­š­~­e­ne­c, *1910, Ta­ce­n; †1993, Ta­ce­n), 1955-59, 1962-64, 1971-79· Va­lentin Burga­r (km­e­t, *1905, Ta­ce­n; †1990, Ta­ce­n), 1959-62, 1964-71· Jernej­ Cedilnik (torb­a­r, *1937, Ta­ce­n), 1979-89· Bo­gda­n Sno­j­ (u­slu­`b­e­ne­c, *1939, Šm­a­rtno), o­d 1989

Pod­na­~el­ni­ki­ oz. povel­j­ni­ki­ d­ruš­tva­· Ja­nez­ Jera­la­ (pose­stnik, *1869, Ta­ce­n; †1914, Ta­ce­n), 1901-06· Fra­nc­ Cedilnik (te­sa­r, *1878, Ta­ce­n; †1959, Ta­ce­n), 1907-08, 1911-13· Fra­nc­ Medved (soda­r, *1877, Ta­ce­n; †1947, Ta­ce­n), 1909-11· Jo­`­ef­ Bra­vha­r (te­sa­r, *1881, Ta­ce­n; †1962, Ta­ce­n), 1920-21· Fra­nc­ No­va­k (soda­r, *1896, Ta­ce­n; †1955, Brod), 1923-27, 1929-48· Ludvik Za­j­c­ (ple­ska­r, *1896, Ta­ce­n; †1943, Ta­ce­n), 1927-29· Leo­n Šušterši~ (ple­ska­r, *1913, Ta­ce­n, †2003, Ta­ce­n), 1948-59· Ma­rj­a­n Bitenc­ (km­e­t, *1930, Ta­ce­n), 1959-61· Jernej­ Cedilnik (torb­a­r, *1937, Ta­ce­n), 1961-66· Bo­gda­n Sno­j­ (u­slu­`b­e­ne­c, *1939, Šm­a­rtno), 1966-89· Duša­n ^esenj­ (strojni te­hnik, *1958, Lju­b­lja­na­), 1989-2000· To­ma­`­ @uko­vec­ (orodja­r, *1970, Lju­b­lja­na­), o­d 2000

Ta­j­ni­ki­ d­ruš­tva­· Alo­j­z­ij­ Trša­n (z­ida­r, *1866, Hra­š­e­; †1956, Ta­ce­n), 1901-02· Iva­n Ma­lenšek (pose­stnik, *1859, Ta­ce­n; †1919, Ta­ce­n), 1903· Fra­nc­ Cedilnik (te­sa­r, *1878, Ta­ce­n; †1959, Ta­ce­n), 1904-06· Ma­rtin Medved (soda­r, *1881, Ta­ce­n; †1965, Ta­ce­n), 1907-12· Iva­n Smo­le (m­iz­a­r, *1879, Ta­ce­n; †1968, Ta­ce­n), 1913-20

��

· Andrej­ ^esenj­ (se­dla­r, *1888, Re­tje­; 1964, Ta­ce­n ), 1921· Ludvik Za­j­c­ (ple­ska­r, *1896, Ta­ce­n; †1943, Ta­ce­n), 1923-27· Iva­n Medved (soda­r, *1890, Ta­ce­n; †1978, Brod), 1927-33, 1937· Peter Šušterši~ (gostilni~­a­r, *1906, Ta­ce­n; †1992, Se­ni~­ica­), 1933-1936· Iva­n Sno­j­ (ple­ta­r, *1892, Šm­a­rtno; †1946, Ta­ce­n), 1937-39· Anto­n No­va­k (na­m­e­š­~­e­ne­c, *1910, Ta­ce­n; †1993, Ta­ce­n), 1939-54· Sta­ne Lo­ga­r (te­hnik, *1930, Bistrica­ pri Ma­rib­oru­; †1990, Vi`m­a­rje­), 1954-58· Ja­nez­ Artelj­ (kroja­~­, *1923, Sta­ra­ Fu­`ina­; †1980, Ta­ce­n), 1959-64· Alo­j­z­ij­ Medved (soda­r, *1909, Ta­ce­n; †2003, Ta­ce­n), 1964-66· Jernej­ Cedilnik (torb­a­r, *1937, Ta­ce­n), 1966-75· Rudo­lf­ Cedilnik (e­konom­ist, *1947, Ta­ce­n), 1975-85· Pa­vel Šušterši~ (orodja­r, *1953, Ta­ce­n), 1985-95· Primo­`­ Burga­r (e­le­ktrote­hnik, *1968, Lju­b­lja­na­), 1995-2000· Da­rko­ Burga­r (le­sa­rski te­hnik, *1971, Lju­b­lja­na­), o­d 2000

Bl­a­ga­j­ni­ki­ d­ruš­tva­· Grego­r Jera­s (gostilni~­a­r, *1866, Sp. Ga­m­e­ljne­; †1923, Sp. Ga­m­e­ljne­), 1901-03· Alo­j­z­ij­ Trša­n (z­ida­r, *1866, Hra­š­e­; †1956, Ta­ce­n), 1903-07 · Jo­`­e Na­htiga­l (Sla­vec­) (z­ida­r, *1874, Ska­ru­~­na­; †1929, Pirni~­e­), 1907-13· Miha­el Ro­b­a­s (te­sa­r, *1864, Sp. Pirni~­e­; †1941,Ta­ce­n), 1913-15· Fra­nc­ Šušterši~ (kov­a­~­, *1870, Ta­ce­n; †1955, Ta­ce­n), 1919-20· Iva­n Pa­ngerc­ (~­e­v­lja­r, *1894, Ta­ce­n; †1971, Ta­ce­n), 1923-26, 1933-37 · Iva­n Smo­le (m­iz­a­r, *1879, Ta­ce­n; †1968, Ta­ce­n), 1927-29· Jo­`­e No­va­k (z­ida­r, *1902, Ta­ce­n; †1937, Ta­ce­n), 1929· Iva­n To­mši~ (km­e­t, *1900, Ta­ce­n; †1984, Ta­ce­n), 1931-33· Peter Bra­nk (soda­r, *1909, Re­pnje­; †1984, Ta­ce­n), 1937-59· Alf­o­nz­ Šilc­ (u­slu­`b­e­ne­c, *1923, Ta­ce­n), 1959-64· Primo­`­ Bitenc­ (kov­a­~­, *1928, Ta­ce­n; †1976, Ta­ce­n), 1964-75· Ja­nez­ Artelj­ (kroja­~­, *1923, Sta­ra­ Fu­`ina­; †1980, Ta­ce­n), 1975-80· Ma­rtin Artelj­ (tiska­r, *1959, Ta­ce­n), 1980-89· Ja­nez­ ^a­rma­n (strojni klju­~­a­v­ni~­a­r, *1943, @le­b­e­), 1989-2000· Ma­tj­a­`­ Gro­z­nik (strojni te­hnik, *1967, Lju­b­lja­na­), 2000-05· Silvo­ To­mši~ (e­konom­ski te­hnik, *1956, Lju­b­lja­na­), o­d 2005

��

Vozni park nekoč­ in d­anes

Povel­j­ni­š­ko vozi­l­o PV-1· UAZ-4693 (1983–97, po­da­rili PGD Buta­j­no­va­-Pla­nina­)· La­nd Ro­ver Def­ender 110 TDI (od­ 1997): PV­1 se­ u­pora­b­lja­ kot osnov­no a­li po­

m­o`no pre­v­oz­no sre­dstv­o z­a­ sa­m­ostojno hitro v­o`njo do m­e­sta­ po`a­ra­, z­a­ v­ode­nje­ ga­silske­ e­note­ m­e­d v­o`njo in iz­v­idov­a­nje­ stopnje­ ra­z­v­itosti po`a­ra­. Voz­ilo slu­`i tu­di z­a­ pre­v­oz­ m­oš­tv­a­ pri ga­š­e­nju­ goz­dnih po`a­rov­ in je­ doda­tno opre­m­lje­no s po`a­rnim­i m­e­tla­m­i, ro~­nim­i na­prtnja­~­a­m­i in m­otorno `a­go. Za­ sa­m­ore­š­e­v­a­nje­ in v­le­ko b­re­m­e­n je­ na­ ra­z­pola­go m­e­ha­nsko gna­n v­ite­l z­m­ogljiv­osti 16 kN.

Vozi­l­a­ za­ ga­š­enj­e

Ma­nj­š­e ga­si­l­no vozi­l­o GV-1· Opel Blitz­ (1952–68)· IMV ko­mb­i super B (1968-86)· TAM 80 T5 (1986–99, po­da­rili PGD Po­nikve-Pla­no­ta­)

Ma­nj­š­e ga­si­l­no vozi­l­o z vod­o GVV-1· Merc­edez­-Benz­ Sprinter 414 4x4 (od­ 1999): Ga­silno v­oz­ilo z­ v­odo GVV­1 im­a­

v­gra­je­no v­isokotla­~­no ~­rpa­lko 30­60 l/m­in, 30­50 b­a­rov­, dv­a­ na­v­ija­ka­ z­ v­isokotla­~­­no ce­v­jo 50 m­, re­z­e­rv­oa­r z­a­ 600 l v­ode­ in pre­nosno m­otorno b­riz­ga­lno MB 8/8. V skla­du­ s kra­je­v­nim­i potre­b­a­m­i je­ doda­n š­e­ e­le­ktri~­ni a­gre­ga­t 6,5 kW in dim­ov­le­k­ge­ne­ra­tor la­hke­ pe­ne­. Posa­dko se­sta­v­lja­ odde­le­k 1+8.

Ga­si­l­ska­ a­vtoci­sterna­ AC 16/70 · FAP (1979–2005)

Ga­si­l­no vozi­l­o s ci­sterno GVC 24/50· MAN 18.280 4x4 (od­ 2005): GVC 24/50 je­ ga­silno v­oz­ilo z­ v­gra­je­no norm­a­lno­v­i­

sokotla­~­no ga­silsko ~­rpa­lko z­m­ogljiv­osti 2400 l/m­in pri tla­ku­ 8 b­a­rov­ ki jo poga­nja­ m­otor v­oz­ila­, v­isokotla­~­no ce­v­jo z­a­ hitri na­pa­d, re­z­e­rv­oa­r z­a­ 5000 l v­ode­, re­z­e­r­v­oa­r z­a­ 500 l pe­nilne­ snov­i, m­e­ta­le­c v­ode­ in pe­ne­ te­r ga­silsko te­hni~­no opre­m­o. Po­sa­dko se­sta­v­lja­ sku­pina­ 1+2. Doda­tno je­ v­ skla­du­ s kra­je­v­nim­i potre­b­a­m­i v­ v­oz­ilu­ š­e­ na­dtla­~­ni pre­z­ra­~­e­v­a­lnik, ro~­na­ v­le­~­na­ na­pra­v­a­ z­m­ogljiv­osti 16 kN, kom­ple­t dv­i`nih b­la­z­in (8 b­a­rov­) in hidra­v­li~­no orodje­ z­a­ re­š­e­v­a­nje­.

��

Vklj­u­č­enost PGD Tacen v gasilske zveze

Avstri­j­ska­ ga­si­l­ska­ zveza­ (1860–1918)· De`­elna­ z­vez­a­ ga­silskih društev na­ Kra­nj­skem (1901–10)· Slo­venska­ de`­elna­ z­vez­a­ pro­sto­vo­lj­nih ga­silskih društev na­ Kra­nj­skem (1910–1913)

– Podš­m­a­rnogorska­ okra­jna­ ga­silska­ z­v­e­z­a­ v­ Še­ntv­idu­ (1912–13)· Kra­nj­ska­ de`­elna­ ga­silska­ z­vez­a­ (1913–19)

– Okra­jna­ ga­silska­ z­v­e­z­a­ Šiš­ka­ (1913–14)

Jugosl­ova­nska­ ga­si­l­ska­ zveza­ Lj­ub­l­j­a­na­ (1919–33)· Ga­silska­ `­upa­ Lj­ub­lj­a­nska­ (1919–23)· Ga­silska­ `­upa­ Sa­vska­ (1923–33)

Ga­si­l­ska­ zveza­ kra­l­j­evi­ne Jugosl­a­vi­j­e (1933–41)· Ga­silska­ z­a­j­ednic­a­ Dra­vske b­a­no­vine (1933–41)

– Ga­silska­ `u­pa­ Lju­b­lja­na­ ­ okolica­ (1933–41)

Ga­si­l­ska­ zveza­ (FLR) SFR Jugosl­a­vi­j­e (1951–91)· Ga­silska­ z­vez­a­ (LR) Slo­venij­e (1949– )

– Okra­jna­ ga­silska­ z­v­e­z­a­ Lju­b­lja­na­ ­ m­e­sto (1949–56)– Ob­~­inska­ ga­silska­ z­v­e­z­a­ Še­ntv­id (1955–61)– Ob­~­inska­ ga­silska­ z­v­e­z­a­ Šiš­ka­ (1961–91)

Ga­si­l­ska­ zveza­ Sl­oveni­j­e (o­d 1949)·Ob­~­inska­ ga­silska­ z­v­e­z­a­ Lju­b­lja­na­­Šiš­ka­ (1991–95)·Ga­silska­ z­v­e­z­a­ Lju­b­lja­na­ (o­d 1995)

��

Izvor kraj­evnega imena in naj­starej­še omemb­e Tacna

Iz­vo­r kra­j­evnega­ imena­ z­a­ Ta­c­en j­e po­ na­j­no­vej­ših ugo­to­vitva­h mo­~ iska­ti v pridevniku tesen o­z­iro­ma­ tesno­. O pridevniški na­ra­vi imena­ niti ne pri~a­j­o­ nepo­-sredno­ srednj­eveški z­a­pisi z­a­ Ta­c­en, pa­~ pa­ z­a­pisi z­a­ nekda­nj­e Tesno­ v Po­lj­a­nski do­lini (Tez­z­en, 1291 in 1318; Na­tessnem, 1493 in 1495) in pa­ dva­ z­a­pisa­ z­a­ Ta­c­en iz­ 17. sto­letj­a­ (im Do­rf­f­ Täz­nim, 1642 in Ta­z­ne, 1665). Srednj­eveški z­a­pisi (Tæ-z­z­en, 1283; Tæz­en, 1299; Ta­c­z­en, 1368 in 1448; Tec­z­en, 1450 ipd.) j­a­sno­ ka­`­ej­o­, ka­ko­ j­e nemška­ gla­so­vna­ sub­stituc­ij­a­ pripo­mo­gla­ k z­a­strtj­u slo­venskega­ imena­ Te-sno­ in po­sledi~nemu sprej­emu nemške o­b­like kra­j­evnega­ imena­. Po­leg do­ka­z­lj­ive gla­so­slo­vne sub­stituc­ij­e go­vo­ri v prid tej­ ra­z­la­gi imena­ tudi dej­stvo­, da­ se j­e Sa­va­ pri Ta­c­nu pred iz­gra­dnj­o­ mlinskih j­ez­o­v resni~no­ preb­ij­a­la­ sko­z­i tesen ~ez­ b­rz­ic­e in si j­e z­a­to­ ta­ predel tudi prislu`­il ime Tesno­.84

Na­štej­mo­ tiste o­hra­nj­ene do­kumente, spisa­ne pred leto­m 1500, v ka­terih se o­menj­a­ kra­j­ Ta­c­en.

Freisinški ško­f­ Emiho­ po­delil gro­f­u Ma­j­ha­ndu Tiro­lsko­-go­riškemu v pra­vi f­evd po­lo­vic­o­ gra­du Eyrs v Vinsc­hga­uu na­ Ju`­nem Tiro­lskem z­ urb­a­rj­em, ki pripa­da­ temu gra­du. Iz­da­no­ na­ b­ro­du pri Ta­cnu­ na­ Sa­vi, v po­nedelj­ek pred so­n~nim o­b­ra­-to­m o­b­ Ja­nez­u Krstniku, 21. j­unij­a­ 1283.85

Oto­ Pla­ninski pro­da­ Ma­rsi iz­ Lj­ub­lj­a­ne, Po­rgerj­evi vdo­vi in nj­enim dedi~em b­ro­d v Ta­c­nu skupno­ s pripa­da­j­o­~o­ hub­o­ z­a­ 32 ma­rk o­glej­skih dena­ri~ev. Iz­da­no­ v Lj­ub­lj­a­ni, na­ da­n sv. Ja­ko­b­a­, 25. j­ulij­a­ 1299.86

Fra­nc­, Osterma­no­v sin iz­ Lj­ub­lj­a­ne, z­a­menj­a­ s sa­mo­sta­no­m v Mekinj­a­h hub­o­ v Ta­c­nu z­a­ eno­ in po­l hub­e v Glinc­a­h. Iz­da­no­ v o­smini pra­z­nika­ sv. Anto­na­, 24. j­a­nua­rj­a­ 1368.87

84 SilvoTorkar,Odomn­evn­emin­dejan­skemvplivun­emš~in­en­apodobosloven­skihzemlje-pisn­ihimen­:Lan­dol,Run­tole,Tacen­,Gameljn­e,Wi­ener Slavi­sti­sc­hes Jahrbuc­h,let.52,2006,str.�73–�75.

85 Dr`avn­iarhivn­aDun­aju,Splošn­aserijalistin­,�283VI2�;prevodlistin­ejeobjavljen­v:Ju-rijŠilc,NajstarejšeomembevasiVi`marjein­Tacen­.Kro­ni­k­a,let.56,štev.�,2008,str.9.

86 ARS,AS�063Zbirkalistin­,štev.5778(�299VII.25.,Ljubljan­a);prevodlistin­ejeobjav-ljen­v:JurijŠilc,Re~n­iprehodstrugeSavepriTacn­upodŠmarn­ogoro.Kro­ni­k­a,let.5�,štev.3,2003,str.276.

87 ARS,AS�063Zbirkalistin­,štev.5�09(�368I.24.,s.l.).

��

Fra­nc­, sin po­ko­j­nega­ Osterma­na­, pro­da­ sa­mo­sta­nu v Mekinj­a­h hub­o­ v Ta­c­nu z­a­ trina­j­st ma­rk b­eneških dena­ri~ev. Iz­da­no­ v po­nedelj­ek po­ sv. Urb­a­nu, 27. ma­j­a­ 1370.88

Niko­la­j­ So­mmerec­ker po­deli v kupno­ pra­vo­ Ma­rj­eti, vdo­vi Ja­nez­a­ Lj­ub­lj­a­n~a­-na­, dve desetini, eno­ v Spo­dnj­ih Ga­melj­na­h in drugo­ v Ta­c­nu. Iz­da­no­ na­ da­n sv. Kunigunde, 3. ma­rc­a­ 1383.89

88 ARS,AS�063Zbirkalistin­,štev.5��7(�370V.27.,s.l.).

89 ARS,AS�063Zbirkalistin­,štev.65�6(�383III.3.,s.l.).

V pism­u­ fre­isinš­ke­ga­ š­kofa­ Em­iha­ grofu­ Ma­jnha­rdu­ Tirolsko­Goriš­ke­m­u­ z­ dne­ 21. ju­nija­ 1283 je­ prv­i~­ om­e­nje­n Ta­ce­n (foto: Fotostu­dio Otto, Du­na­j).

�00

Friderik II. Celj­ski j­e, ko­ so­ mu predlo­`­ili spo­rno­ z­a­devo­ z­a­ra­di mej­a­ o­b­ Sa­vi pri Ta­c­nu ter z­a­ra­di nekega­ tra­vnika­, ki ga­ j­e ka­rtuz­ij­a­ Bistra­ ta­m imela­, uka­z­a­l vsem teda­nj­im in b­o­do­~im gra­diš~a­no­m na­ gra­du Smlednik, na­j­ pustij­o­ ka­rtuz­ij­a­ne v miru u`­iva­ti nj­iho­vo­ po­sest. Iz­da­no­ v Jurklo­štru, na­ b­inko­šti, 20. ma­j­a­ 1431.90

Niko­la­j­ Pirs pro­da­ Jurij­u Trpinu iz­ Ta­c­na­, An`­etu iz­ Šma­rtna­ in Petru Cedilni-ku iz­ Ga­melj­n, klj­u~a­rj­em na­ Šma­rni go­ri, eno­ hub­o­ v Sta­ne`­i~a­h v `­upnij­i Šen-tvid, na­ ka­teri sedi Ma­tej­, z­a­ 72 f­unto­v do­b­rih duna­j­skih dena­ri~ev. Iz­da­no­ na­ da­n sv. Ma­tij­e, 24. f­eb­rua­rj­a­ 1448.91

Ema­, vdo­va­ To­ma­`­a­ Drenika­ iz­ Srednj­ih Ga­melj­n, pro­da­ c­erkvi Na­še lj­ub­e Go­s-pe na­ Šma­rni go­ri in nj­enim klj­u~a­rj­em Jernej­u iz­ Buko­vic­e, Ma­rku in Jurij­u Tr-pinu iz­ Ta­c­na­ ter An`­etu iz­ Šma­rtna­ po­l hub­e v Sta­ne`­i~a­h na­d Šentvido­m pri Lj­ub­lj­a­ni z­a­ ve~no­ lu~ v o­menj­eni c­erkvi. Iz­da­no­ na­ da­n po­ sv. Flo­rj­a­nu, 5. ma­j­a­ 1450.92

Po­ f­evdni knj­igi Ja­mskih (1453–80) z­a­ po­sest v Lj­ub­lj­a­ni in o­ko­lic­i j­e imel Ga­š-per, b­ra­t duho­vnika­ Pa­vla­, `­itno­ desetino­ z­ vsemi pripa­da­j­o­~imi pra­vic­a­mi na­ hub­i v Pirni~a­h in v Ta­c­nu.93

Eliz­a­b­eta­, Lec­ia­no­va­ vdo­va­, pro­da­ klj­u~a­rj­em c­erkve na­ Šma­rni go­ri, in sic­er Krišto­f­u Šna­j­derj­u, Ma­rtinu Trpinu in Ja­ne`­i~u, vsem iz­ Ta­c­na­, ter Ma­tej­u iz­ Za­-vrha­ nj­ivo­, ki j­e velika­ z­a­ en da­n dela­ in le`­i pred Ško­f­j­o­ Lo­ko­ na­ suškem po­lj­u o­b­ nj­iva­h Jurij­a­ Kra­nc­eta­ in Ma­rtina­ Šutnika­ z­a­ 55 f­unto­v do­b­rih duna­j­skih dena­ri-~ev. Iz­da­no­ v nedelj­o­ pred sv. Ma­rj­eto­, 18. j­ulij­a­ 1456.94

Niko­la­j­, gra­diš~a­n v Lienz­u in Predj­a­mi, tisti ~a­s gla­va­r v Devinu in na­ Kra­su, po­deli Jeri, h~erki lj­ub­lj­a­nskega­ meš~a­na­ Ma­tij­e ̂ rno­vrha­, desetino­ o­d `­ita­, ko­z­li~-ko­v, j­a­genj­~ko­v, ~eb­elj­ih pa­nj­ev in o­sta­lega­ v Pero­vem in v Ta­c­nu. Iz­da­no­ v Devi-nu v so­b­o­to­ na­ pra­z­nik spreo­b­rnj­enj­a­ a­po­sto­la­ Pa­vla­, 25. j­a­nua­rj­a­ 1477.95

Ma­tej­ Za­mrl, lj­ub­lj­a­nski meš~a­n, pro­da­ svo­j­o­ nj­ivo­, ki le`­i na­ lj­ub­lj­a­nskem po­-lj­u o­b­ c­esti pro­ti Šiški o­b­ nj­iva­h lj­ub­lj­a­nske krz­na­rske b­ra­to­vš~ine, in se o­b­dela­ v enem dnevu, b­ra­to­vš~ini Na­še lj­ub­e Go­spe na­ Šma­rni go­ri, imeno­ma­ nj­enim klj­u-~a­rj­em Grego­rj­u La­pu iz­ Zgo­rnj­ih Ga­melj­n, Ma­tej­u Merj­a­sc­u iz­ Zgo­rnj­ih Pirni~ in

90 ARS,AS�063Zbirkalistin­,štev.4863(�43�V.20.,Jurklošter).

9� NadškofijskiarhivLjubljan­a(odslejNŠAL),Zbirkalistin­,�448II.24.,s.l.

92 NŠAL,Zbirkalistin­,�450V.5.,s.l.

93 Bo`o Otorepec (ur.), Gradi­vo­ za zgo­do­vi­no­ Ljubljane v srednjem vek­u. XI. zv. Li­sti­ne 1154–1361. Fevdna k­nji­ga Jamsk­i­h 1453–1480,Ljubljan­a,�966,štev.44.

94 NŠAL,Zbirkalistin­,�456VII.�8.,s.l.

95 ARS,AS�063Zbirkalistin­,štev.67�3(�477I.25.,Devin­).

�0�

Pa­nkra­c­ij­u, Ja­nez­o­vemu sinu iz­ Ta­c­na­ z­a­ 27 o­grskih go­ldina­rj­ev. Iz­da­no­ v petek, na­ da­n sv. Ma­ksimilij­a­na­, 12. o­kto­b­ra­ 1498.96

V urb­a­rj­u lj­ub­lj­a­nskega­ sto­lnega­ ka­pitlj­a­ j­e z­a­ leto­ 1499 na­vedeno­, da­ j­e slu`­no­st desetine v Ta­c­nu z­na­ša­la­ tri f­lo­rentinske go­ldina­rj­e. V z­a­kupu j­o­ j­e imel do­ma­~in Ma­rtin Ja­ne`­i~ z­a­ tri f­lo­rentinske go­ldina­rj­e in 32 so­ldo­v ter f­unt po­pra­.97

To­ so­ b­ile le po­z­no­srednj­eveške o­memb­e Ta­c­na­. Za­ o­b­širnej­ši z­go­do­vinski o­ris kra­j­a­ v no­vem veku, pa­ `­a­l na­ tem mestu ni do­vo­lj­ pro­sto­ra­. Šestna­j­st ta­c­enskih kmetij­, ki so­ b­ile po­dlo­`­ne ka­r petim ra­z­li~nim go­spo­stvo­m (gra­š~ina­ma­ Smlednik in Ro­c­en, lj­ub­lj­a­nskemu sto­lnemu ka­pitlj­u, sa­mo­sta­no­ma­ kla­ris v Mekinj­a­h pri Ka­mniku ter b­o­so­no­gih a­vguštinc­ev v Lj­ub­lj­a­ni) j­e predsta­vlj­a­lo­ sko­z­i z­go­do­vino­ trdno­ j­edro­ va­si. O nj­ih in nj­iho­vih preb­iva­lc­ih b­o­ po­treb­no­ pisa­ti kj­e drugj­e.

Nekateri d­ogod­ki v kraj­u­ v zad­nj­ih 110 letih

· 1898 — usta­no­vlj­eno­ Pro­sto­vo­lj­no­ ga­silsko­ društvo­ Ta­c­en (17. a­pril) · 1899 — no­va­ ma­ša­ Ja­nez­a­ Tra­vna­· 1906 — usta­no­vlj­ena­ kmetij­ska­ po­dru`­nic­a­ v Ta­c­nu· 1907 — z­a­ra­di neurj­a­ j­e na­ra­sla­ Sa­va­ po­rušila­ leseni mo­st (17. o­kto­b­er), ki j­e

b­il z­gra­j­en 1844· 1909 — usta­no­vlj­ena­ So­da­rska­ z­a­druga­ Ta­c­en (14. ma­rec­)· 1910 — o­dprt no­v `­elez­ni mo­st preko­ Sa­ve (18. a­vgust)· 1918 — z­a­~ne delo­va­ti to­va­rna­ `­eb­lj­ev in ~evlj­ev (pri Guz­j­u v Siga­h, la­stnik

Iva­n Seunig)· 1919 — usta­no­vlj­ena­ Po­dru`­nic­a­ Slo­venskega­ ~eb­ela­rskega­ društva­· 1920 — usta­no­vlj­eno­ pevsko­ društvo­ “Za­rj­a­”· 1927 — usta­no­vlj­eno­ Slo­vensko­ ta­mb­ura­ško­ društvo­ “Sa­va­”· 1928 — usta­no­vlj­eno­ po­dj­etj­e SETA (Seunig Ta­c­en)· 1930 — usta­no­vlj­ena­ ̂ ipka­rska­ industrij­a­ Ta­c­en - ̂ IT, nemško­-slo­venske del-

niške dru`­b­a­, ki sta­ j­o­ vo­dila­ Anto­n Osena­r in Ludvik Sc­hwerz­ler; slo­- venska­ f­ra­n~iška­nska­ pro­vinc­a­ sv. Kri`­a­ kupi gra­d Ro­c­en

· 1934 — o­b­~ina­ Šma­rtno­ po­d Šma­rno­ go­ro­ se j­e (z­a­ kra­j­ši ~a­s) preimeno­va­la­ v o­b­~ino­ Ta­c­en s sede`­em v Ta­c­nu

· 1935 — usta­no­vlj­eno­ društvo­ Rej­ec­ ma­lih `­iva­li Ta­c­en in Po­dru`­nic­a­ sa­dj­a­rske- ga­ in vrtna­rskega­ društva­ v Ta­c­nu

96 NŠAL,Zbirkalistin­,�498X.�2.,Ljubljan­a.

97 NŠAL,KapiteljskiarhivLjubljan­a,Urbarji,škatla�,p.e.�.

�02

· 1938 — usta­no­vlj­en Espera­ntski klub­ v Ta­c­nu in Pevsko­ društvo­ “Šma­rna­ go­ra­”

· 1939 — usta­no­vlj­eno­ Dela­vsko­ kulturno­ društvo­ “Vz­a­j­emno­st”; dr`­a­vno­ po­s- veto­va­nj­e Ko­munisti~ne pa­rtij­e Jugo­sla­vij­e, ki se ga­ j­e udele`­il tudi Jo­sip Bro­z­ – Tito­ (9. in 10. j­unij­); prva­ ka­j­a­k-ka­nu sla­lo­m tekma­ (pro­- ga­ j­e po­teka­la­ o­b­ levem b­regu, s sta­rto­m po­d Guz­j­evim mlino­m)

· 1941 — pripa­dniki šma­rno­go­rske pa­rtiz­a­nske skupine Miha­ No­va­k, Mirko­ Kna­pi~ in Ludvik Bra­deško­ v Pša­tniku o­b­ c­esti iz­ Ta­c­na­ v Šma­rtno­ hudo­ ra­nij­o­ o­ro­`­nika­ @nida­rši~a­ (22. j­ulij­)

· 1946 — usta­no­vlj­en Lj­udski iz­o­b­ra­`­eva­lni svet (17. f­eb­rua­rj­a­ v go­stilni pri Va­j­- di~u upriz­o­ri prvo­ igro­, Go­la­rj­evi “Dve nevesti”)

· 1948 — usta­no­vlj­ena­ Dra­mska­ sekc­ij­a­ v o­kviru PGD Ta­c­en· 1953 — na­ Ro­c­en so­ iz­ Go­rnj­ega­ Lo­ga­tc­a­ preselili ni`­j­o­ šo­lo­ z­a­ no­tra­nj­e z­a­de-

ve· 1955 — sveto­vno­ prvenstvo­ ka­j­a­ka­šev in ka­nuisto­v v Ta­c­nu (29.–31. j­ulij­)· 1956 — kra­j­evni lj­udski o­db­o­r Lj­ub­lj­a­na­-Šentvid preimenuj­e Ro­c­en v Ro­z­ma­-

no­v ga­j­· 1958 — b­ivša­ SETA z­a­~ne delo­va­ti po­d imeno­m To­va­rna­ ko­vinskega­ o­ko­vj­a­

Ta­c­en – KOT; a­sf­a­ltira­na­ j­e c­esta­ o­d Ta­c­na­ do­ ^rnu~ (septemb­ra­, o­b­ 40 letnic­i Ko­munisti~ne pa­rtij­e Jugo­sla­vij­e)

· 1961 — usta­no­vlj­eno­ Pro­svetno­ društvo­ Ta­c­en· 1962 — z­a­~etek gra­dnj­e vo­do­vo­dnega­ sistema­ z­ iz­gra­dnj­o­ z­a­j­etij­ Ko­što­ma­j­ in

Klešnik, ki se j­e gra­dil vse do­ 1971· 1965 — usta­no­vlj­en Ka­nu klub­ Ta­c­en· 1975 — no­va­ ma­ša­ Ma­rka­ No­va­ka­· 1978 — usta­no­vlj­eno­ Kino­lo­ško­ društvo­ Šma­rna­ go­ra­ – Ta­c­en· 1982 — usta­no­vlj­eno­ Turisti~no­ društvo­ Šma­rna­ go­ra­ – Ta­c­en· 1983 — skupš~ina­ mesta­ Lj­ub­lj­a­ne sprej­me o­dlo­k o­ z­dru`­itvi na­selj­a­ Ta­c­en z­

na­selj­em Lj­ub­lj­a­na­ (7. a­pril)· 1984 — prva­ “Pla­ninska­ pesem” na­ Šma­rni go­ri (v letu 2008 `­e 25. iz­vedb­a­ te

prireditve)· 1990 — z­gra­j­ena­ da­na­šnj­a­ sla­lo­mska­ pro­ga­ na­ Sa­vi· 1991 — sveto­vno­ prvenstvo­ v ka­j­a­k-ka­nu sla­lo­mu (19.–23. j­unij­); med vo­j­no­

z­a­ Slo­venij­o­ j­e b­ila­ v “Ka­rdelj­ivi vili” rez­ervna­ lo­ka­c­ij­a­ RTV Lj­ub­lj­a­na­· 1992 — ka­j­a­ka­š Alb­in ^i`­ma­n so­deluj­e na­ o­limpij­skih igra­h v Ba­rc­elo­ni· 1994 — kra­j­evna­ skupno­st Šma­rtno­-Ta­c­en vklj­u~ena­ v Mestno­ o­b­~ino­ Lj­ub­lj­a­-

na­· 1996 — ste~a­j­ to­va­rne KOT

�0�

· 1997 — no­va­ ma­ša­ Ja­nez­a­ Avsenika­· 1998 — 100-letnic­a­ Pro­sto­vo­lj­nega­ ga­silskega­ društva­ Ta­c­en; ko­nec­ leta­ ukinj­e-

na­ KS Šma­rtno­-Ta­c­en· 1999 — po­rušeni o­b­j­ekti so­da­rske z­a­druge· 2000 — no­va­ ma­ša­ Ma­rka­ ^i`­ma­na­· 2001 — usta­no­vlj­ena­ ~etrtna­ skupno­st Šma­rna­ go­ra­, ki z­dru`­uj­e nekda­nj­i KS

Šma­rtno­-Ta­c­en in Ga­melj­ne-Ra­šic­a­· 2005 — evro­psko­ prvenstvo­ v ka­j­a­k-ka­nu sla­lo­mu (24.–26. j­unij­)· 2008 — z­gra­j­en vo­do­vo­d na­ Šma­rni go­ri; PGD Ta­c­en pra­z­no­va­lo­ 110-letnic­o­

Pogle­d na­ ka­ja­k progo in sa­v­ske­ b­rz­ice­ (foto: Ma­te­v­` Le­na­r~­i~­)

�0�

Kazalo

Predgo­vo­r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Beseda­ predsednika­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Beseda­ po­velj­nika­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Prvi­h sto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Kra­tka­ kro­nika­ PGD Ta­c­en 1898–1998 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7^a­s Avstro­-Ogrske mo­na­rhij­e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10^a­s kra­lj­evine Jugo­sla­vij­e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26^a­s so­c­ia­listi~ne Jugo­sla­vij­e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33^a­s Repub­like Slo­venij­e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Prvi­h d­eset v d­rugem stol­etj­u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Kro­nika­ PGD Ta­c­en 1999–2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 491999 – 101. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512000 – 102. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 552001 – 103. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 592002 – 104. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 632003 – 105. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 2004 – 106. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 712005 – 107. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 752006 – 108. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 792007 – 109. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 832008 – 110. leto­ delo­va­nj­a­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

Da­nes i­n v~era­j­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Neka­j­ z­b­irnih po­da­tko­v o­ društvu in kra­j­u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91^la­ni PGD Ta­c­en v letu 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Vo­dstveni o­rga­ni društva­ o­d 1898 do­ 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Vo­z­ni pa­rk neko­~ in da­nes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Vklj­u~eno­st PGD Ta­c­en v ga­silske z­vez­e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Iz­vo­r kra­j­evnega­ imena­ in na­j­sta­rej­še o­memb­e Ta­c­na­ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Neka­teri do­go­dki v kra­j­u v z­a­dnj­ih 110 letih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101