higiena (2. dopolnena izdaja)

marec 2013

Mikrobiologija s parazitologijo in higiena - Higiena

1

ukrepanje

vzrok

1) Prouuje vplive na zdravje in daje napotke kako ravnati 2) Higiena ima vsebino, pristop, metodo dela 3) Prouuje: ZD stanje prebivalstva, pojav in gibanje bolezni v populaciji in pri posamezniku v povezavi z dejavniki okolja posledica 4) Definicija zdravja: Zdravje je stanje popolnega telesnega, duevnega, socialnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni in invalidnosti (WHO) Zdravje je dinamino ravnovesje telesnih, duevnih, ustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kae v zmonosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju.(WHO) 5) V podroje higiene vkljuujemo 1. Higiena bivanja in okolja 2. Higiena vode 3. Zraka 4. Tal 5. ivil, prehrane 6. Osebna higiena 7. Predolska higiena 8. olska higiena 9. Bolninina 10. Higiena dela 11. Vojaka higiena 12. Komunalna higiena 13. Higiena na domu 14. Higiena turizma 15. Higiena prometa 6) Cilji higiene: Zdravje Telesna sposobnost Estetski videz, lepota Ohranjanje samozavesti osebno zadovoljstvo razvoj zrele, skladne osebnosti 7) loveko ivljenjsko okolje Bivalno Delovno zunanje komunalno okolje (*na kratko razloi !)

Toma Vovk

1

marec 2013


2

8) Razlika med izrazoma: Emisija Imisija 9) Kako je bilo urejeno v asu Rimljanov? Kje so imeli strania (pri kopaliih, imeli so zelo velika strania v katerih je potekalo tudi druenje, namesto papirja so za brisanje uporabljali skupno gobo, ki so jo po uporabi prali) Imeli so veliko kopali dostopna zelo veliki populaciji (skoraj vsem zelo nizka vstopnina) Imeli so kanalizacijo in vodovod Imeli so ogrevanje 10) Razvoj higiene v Slo Dr. Andrija Stampar (ustanovitelj svetovne zdravstvene organizacije; spremlja razvoj in potek epidemij, okub ter ukrepa) Dr. Ivo Princ (ustanovi javno zdravstvo v Slo) Dr. Bojan Pirc (ima pomembno vlogo pri razvoju ZD in vitalne statistike; napisal je razne knjige, ubenike) 11) Dananja higiena raziskuje Znailnosti sodobnega asa o Rast prebivalstva o Industrializacija o Urbanizacija Dejavnike okolja o Bioloki o Fizikalni o Kemijski Dejavnike ki vplivajo na zdravje o Socialne o drubene 12) S higienskega vidika analiza vzroka oz. stanja Bioloki Bakterije Virusi Glivice Paraziti Praivali Mres Fizikalni Toplota Sevanje Prah Svetloba Vlaga Gibanje zraka (mehanske primesi) Kemijski dejavnik Snovi, ki so produkt komercialne dejavnosti

Toma Vovk

2

marec 2013


3

Snov, kot posledica industrijskih postopkov (pesticidi, gnojila, aditivi, zdravila, kodljivi plini, ) Drubeni dejavniki Nain ivljenja Nain prehranjevanja Razvade Kultura Navad krajev Izobrazba Starost Socialni in ekonomsko stanje Vera Tradicionalne higienske navade Atmosfera zrak 13) Atmosfera je sestavljena iz: Kisik Ogljikov dioksid Duik Vodne pare lahtnih plinov Pranih delcev Ozon Mikroorganizmi (MO) Vodikov peroksid Amonijak Duikov dioksid Drugih onesnaenj 14) Onesnaenje zraka je lahko Naravnega izvora (natej in razloi) Bakterije spre, glivice Soli, kot posledica izparevanja iz povrine morja Megla (vodna para) Prah (od mineralov, zemlje, ivalskih in rastlinskih delcev) Aromatske spojine (ki nastanejo pri ivalski in rastlinski fermentaciji) Produkti naravnega izvora (gozdni poari, vulkanski izbruhi, ) Radioaktivne snovi naravnega izvora (razpad radioaktivnih rud uranove rude) Slovenija lei na takih tleh, vendar ne celotna Slovenija *posledica tega sevanja je rak Antropogenega izvora Kurjenje fosilnih f+goriv Promet z motornim vozili Industrija Umetna gnojila

Toma Vovk

3

marec 2013


4

Odlaganje odpadkov Organske snovi v pohitvu (v barvnih premazih in lakih) 15) Kakne posledice ima onesnaenje zraka za nas? Reverzibilne posledice 1. Akutni respiratorni sindrom 2. Kronini respiratorni sindrom 3. Napadi astme 4. Zmanjana respiratorna funkcija 5. Glavobol Ireverzibilne posledice *akutne in kronine posledice 16) Bivalie okolja Temperatura Vlaga Nain ogrevanja Volumen in izmenjava zraka Hitrost gibanja zraka Aktivnost loveka Osvetljenost prostora 17) Najveji problem bolnininih okub je iz tehninega vidika (napana gradnja bolninic; klimegojie MO, z klimo tudi dvignemo prane delce z njimi pa tudi MO) 18) Kje je najveje onesnaenje? 19) Vir onesnaenja? 20) Kaj je SMOG? SMOG je zmes prahu, dima, izpunih plinov, ozon Fosfatni smog Zimski smog 21) Azbest Gre za naravne vlaknate rudninske spojine Azbestna vlakna so drobna, brez vonja, vidna le mikroskopsko in skoraj neuniljiva Uinki na zdravje (povzroa azbestozo, raka) 22) Delitev klime Arktina klima 1. Nizke temperature 2. Redka naseljenost 3. Malo nalezljivih bolezni Tropska klima 1. Veliko nalezljivih bolezni 2. t. monosti prenaanja nalezljive bolezni 3. Pospeen razvoj povzroiteljev Zmerna klima

Toma Vovk

4

marec 2013


5

23) Kako delimo loveko ivljenjsko okolje Higiena naselja 24) Urbanistika- nauk o graditvi in urejanju naselji, mest 25) Higienska izbira zemlji Velikost terena Nivo talne vode Bliina vodotokov Neonesnaenost terena Prometne poti Poplavna podroja Konfiguracije terena 26) Stanovanjska cona Razlini tipi zgradb 1. Visoke zgradbe 2. Nizke gradnje (stanovanjske hie) Stanovanjsko zelenje 1. Parki 2. Zelenice 3. Drevesa Infrastruktura 1. Oskrba (ceste, trgovine, 2. Komunalne ) 27) Standardno stanovanje (zagotavlja loveku) Fizino varstvo 1. Oskrba z pitno vodo 2. Varstvo pred hrupom 3. Urejeni komunalni prikljuki 4. Urejeno ravnanje z odpadki 5. Optimalno notranje okolje (MO v bivalnih prostorih) Fizioloki potrebe(vidik) Zagotovljen mir Spanje Hrana Osebna higiena Psihosocialne potrebe 1. Osebna prostost 2. Nemoteno intimno ivljenje 3. Socioloka povezanost z ostalimi stanovalci 28) kodljivi vplivi neustreznega stanovanja Prevelika vlanost stanovanja Neprimerno ogrevanje Mranost-neustrezna osvetljenost Higiensko neustrezna lokacija (previsok hrup, neist zrak, )

Toma Vovk

5

marec 2013


6

Neustrezno prezraevanje Neurejena strania (brez kanalizacije, greznic, istilnih naprav) NI vodovodnega omreja Visoke kontaminacije stanovanjskih prostorov 29) Najpogosteja obolenja Respiratorna obolenja Bronhitis Bolezni util Bronhialna astma Rahitis revesna obolenja 30) Preventivni ukrepi 1. Pravilna izbira lokacije 2. Pravilna orientacija stanovanja (da zagotovimo sonno svetlobo) 3. Zagotavljanje optimalnih pogojev notranjega okolja 31) Standard stanovanjske stavbe Vlaga Padavinske in talne vode, odpadne vode Ogrevanje Prezraevanje 32) Delitev prahu glede na izvor: 1. Organski (rastlinski, ivalski) 2. Neorganski (kovinski,) 3. Meani 33) Delitev prahu glede na uinek: Toksini uinek Infekcijski, alergijski uinek Karcinogen uinek 34) Delitev prahu glede na velikost: 1. Fini prah 2. Grobi prah (ni tako problematien zaradi anatomske zgradbe loveka) 35) Delitev odpadkov: Komunalni Zdravstveni 36) Definicija odpadkov: Je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavre, namerava ali mora zavrei 37) Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva, industrije jih ne uvramo med nevarne odpadke 38) Nevarni odpadki so: Vnetljivi Strupeni Jedki Karcinogeni

Toma Vovk

6

marec 2013


7

Mutageni Teratogeni 39) Delitev komunalnih odpadkov: Bioloki odpadki Steklo Papir Drugi komunalni odpadki 40) Delitev ZD odpadkov Ostri odpadki Odpadki, ki z vidika preventive infekcij zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi Odpadki, ki z vidika preventive infekcij NE zahtevajo posebnega ravnanja (perilo, mavni povoji, plenice, oblaila za enkratno uporabo) Kemikalije, ki vsebujejo nevarne snovi Druge vrste kemikalij Citotoksina in citostatina zdravila Druga zdravila Truplo, deli telesa in organov, vkljuno z vreami krvi in konzervirano krvjo 41) Kako ravnamo z amputiranimi anatomskimi deli telesa? Ravnamo enako, kot z trupli, damo jih v krsto in nato v krematorij nato se ta pepel zakoplje na pokopaliu, tam kjer ni spomenikov. To je potrebno vse dokumentirati 42) Zbiralnica odpadkov: Odpadki ne smejo onesnaevati okolja ali ogroati zdravja ljudi Prostor mora biti namenjen izkljuno namenjen zaasnemu zbiranju odpadkov Dostop vozil za prevoz odpadkov Morajo biti oznaeni z dobro vidnimi oznakami 43) Nart gospodarjenja z odpadki iz ZD (nart mora vsebovati podatke o) 1. Vrstah, koliinah, virih nastajanja odpadkov 2. Nain loevanja posameznih vrst odpadkov 3. Nain oznaevanja 4. Prevoz odpadkov 5. Urnik oddaje 6. Interna navodila o ravnanju z odpadki 44) Odlagalia komunalnih odpadkov Izbira ustrezne lokacije Odmik od naselja 1-2km Priprava tal (odstranitev humusa, nanosi slojev elektrofilterskega pepela, peska, prekrivanje tal z neprepustnimi folijami) Priprava stranskih nabriin (enako kot tla) Gradnja omreja za izcedne vode Gradnja omreja za padavinske vode Gradnja omreja za odvajanje plina

Toma Vovk

7

marec 2013


8

45) Pitna voda Fizioloki pomen Higiensko tehnoloki pomen 1. Vzdrevanje osebne higiene 2. Priprava hrane 3. Higiena delovnih in bivalnih prostorov 4. V industriji tehnoloki postopki Epidemioloki pomen 46) Splone lastnosti pitne vode Raztopljene pline iz atmosfere ali tal (ogljikov dioksid, metan, kisik,) Delci trdih snovi (anorganski in organski) Raztopljene snovi (v morski vodi) MO Radioaktivni elementi (stroncij, cezij)

voda vsebuje

47) MO v vodi: I. Bakterije 1. Povzroitelj revesnih bolezni 2. Indikatorji fekalnega onesnaenja 3. E. coli 4. Termotolerantne koliformne bakterije 5. Koliformne 6. Fekalni streptokoki 7. ? II. Virusi III. Paraziti 48) Definicija ZD ustrezne pitne vode: V doloeni koliini (vzorcu) pitne vode ne sme vsebovati MO in parazitov ter njihovih raznovrstnih oblik, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje 49) Naravni viri pitne vode: 1. Podzemne (v razlinih nivojih) o Podtalnica o 2. Povrinske (tekoe ali stojee) So v stiku z atmosfero in pod vplivom spiranja tal 3. Meteorne (zajete padavine) *voda ki je lahko zelo problematina zaradi strehe 50) Objekti za rpanje pitne vode Kopani vodnjaki Raneyev vodnjak Zabiti vodnjak Vrtani vodnjak

Toma Vovk

8

marec 2013


9

Cisterna 51) Motei delci v vodi 1. Koloidni delci 2. Agresivni ogljikov dioksid 3. elezo 4. Mangan 5. nitrati 6. amonijak (e ga je preve gre za svee fekalno onesnaenje ker je amonijak neobstojen) 7. organske neistosti 8. bakterije in virusi 9. mote vonj 10. razna barvila 11. pesticidi, nitrati, strupene kemikalije 52) Kondicioniranje (izboljanje) pitne vode poteka v dveh fazah: ienje vode Dezinfekcija vode 53) Metode izboljanja vode 1. Fizikalno 2. Kemino 3. Bioloko 4. Kombinacija prvih treh 54) Postopki kondicioniranja (najpogosteji) Aerocija (dodajanje kisika, zraka ) Sedimentacija Koagulacija (z nekim sredstvom zlepimo delce da se hitreje usedejo) Filtracija (peeni filtri, mikrofiltracija) dezinfekcija flurizacija zmanjevanje trde vode odstranjevanje vonja in okusa deferizacija 55) Javni vodovodni sistem je pod obveznim ZD nadzorom, e zagotavlja oskrbo: Za najmanj 50 ljudi Je objekt javne rabe Je objekt za proizvodno in promet z ivili Gre za javno prometno sre4dstvo (na vlaku, na ladji ) 56) Delitev dezinfekcije vode

Toma Vovk

9

marec 2013


10

z UV arki fizikalna dezinfekcija kemina (klor)57) Pri kloriranju je lahko do 0,5mg klora na 1l vode od 0,6 in > klora na 1l vode se e govorimo o zastrupitvi z klorom 58) Ustekleniena (embalirana) voda 1. Naravna mineralna voda Ima svoj izvor v podzemnih virih Ima lastnosti po katerih se razlikuje od pitne vode (vsebuje minerale, kemijske elemente drugih snovi, ki imajo prehrambno fizioloke uinke) 2. Izvirska voda Najbolj kakovostna 3. Namizna voda 59) Bolninine okube so v neposredni vzroni zvezi z izpostavljenostjo pri nasledih postopkih: Diagnostika Zdravljenje ZN Rehabilitacija Pri drugih postopkih v ZD dejavnosti 60) BO infekcije: Infekcije bolnikov Infekcije zdravstvenega delavca 61) Moni viri okube ZD osebja s strani bolnika Koa Nos/usta Urogenetski predel Kri 62) Moni viri okube bolnika s strani ZD osebja Roke ZD osebja Nos/usta ZD osebja posegi v notranjost loveka 63) Vogrikova infekcijska veriga

z temperaturo

Toma Vovk

10

marec 2013


11

1.izvor okube

5.dovzetnost

2.pot irjenja

4.virulenca

3.vstopno mesto

64) Bo se najpogosteje pojavljajo na naslednjih oddelkih: oddelkih za novorojenke Otroki oddelek Intenzivni negi Kirurgiji Infekcijskih oddelkih 65) Vzroki za BO: 1. Rezistentni MO 2. Reim dela(prehajanje iz oddelkov v oddelek) 3. Tehnine reitve (prani delci - prezraevanje) 66) Povzroitelji: 1. Staphylococcus aureus (MRSA) *povzroitelj bolnininih infekcij 2. Staphylococcus aureus 3. Pseudomonas aeruginosa 4. Candida albicans

Kozmetini izdelki NE smejo vsebovati naslednjih MO

5. Campylobacter (pri diareji) 6. Salmonela bakterije,ki povzroajo bolezni, 7. E. Coli ki se prenaajo s hrano 8. Staphylococcus aureus 9. Clostridium botulinum 67) Program obvladovanja Bo v Slo izvajamo v treh delih: Pripravi ga strokovni vodja organizacije, ki opravlja ZD dejavnost Izvajajo ga ZD delavci

Toma Vovk

11

marec 2013


12

Po navodilih ga izvajamo e vsi ostali zaposleni 68) Program mora obsegati: Epidemioloko sprejemljivost Sistemsko zbiranje podatkov Redna analiza Bolninica mora imeti pisna navodila o nainu spremljanja epidemiolokih bolezni Doktrina izvajanja Diagnostike Terapevtskih postopkov Negovalnih postopkov *vse pisno Doktrina sterilizacije, dezinfekcije in ienja in ravnanja z odpadki 1. Vrsto in nain sterilizacije 2. Sredstvo in nain ter pogostost sterilizacije 3. Nain in pogostost ienja 4. Razvranje, zbiranje shranjevanje in predelava odpadkov Doktrina ravnanja z bolniki, ZD delavci Vrsto izolacijskih ukrepov Nain obveanja o epidemijah Trajne/zaasne odstranitve ZD delavca Program zaite ZD delavcev 1. Cepljenja 2. Ukrepe od izpostavljenosti okubam (vrsto osebnih in zaitnih sredstev) Usposabljanje ZD delavcev in drugih zaposlenih Sistemsko izobraevanje Obvezno za vse ZD delavce 69) Tehnine reitve za prepreevanje bolnininih okub Zasnova, funkcionalnost, zmogljivost prostorov Opremljenost delovnih mest z opremo in pripomoki za higieno rok in osebnimi zaitnimi sredstvi Oskrba z sterilnim materialom in intrumenti Prostori in aparati za sterilizacijo Prostori za izolacijo bolnikov Prezraevanje (mono iritev bolezni z aerosoli zaradi skupnih prezraevalnih tuljav) Preskrba z ZD ustrezno pitno vodo Preskrba z ZD ustreznimi ivili Prostorska ureditev z loitvijo istih in neistih postopkov Razvranje, prevoz, pranje perila ienje prostorov in opreme Zbiranje, prevoz, odstranjevanje odpadkov 70) Prostorska ureditev z loitvijo istih in neistih postopkov Loevanje prostorov

Toma Vovk

12

marec 2013


13

asovno loevanje opravil in poti Loevanje osebja v procesu dela 71) Razvrstitev prostorov glede na stopnjo zahtevane istosti in obvezno loevanje prostorov in obmoji: Aseptino obmoje 1. Obmoje sterilnega materiala 2. Z ustreznimi postopki ienja in razkuevanja 3. Patogene MO odstranimo 4. Gibanje na tem obmoju je omejeno 5. Postopki so asovno opredeljeni glede na vrsto postopka oz. fazo delovnega procesa isto obmoje 1. Obmoje ne sterilnega materiala in zdravil 2. Skladienje istega perila 3. Prostor za osebje 4. isti hodniki Zaiteno obmoje 1. Pacienti se meajo zato je potrebno po vsakem neistem posegu (razkuimo roke, povrine; zamenjamo pregrinjala) Neisto obmoje 1. Prostor za odlaganje uporabljenih intrumentov, perila 2. Prostor za dekontaminacijo uporabljenih pripomokov 3. Splakovalnica 4. Fekalni izliv in sanitarni prostor

Toma Vovk

13

marec 2013 72) Dejavnosti higienske neg


14

savne, kopeli

solariji dejavnosti salonov za nego telesa saloni za masao frizerske in brivske dejavnosti drugi postopki dejavnosti higienske nege pedikura dejavnosti piercinga, tetoviranja in drugih podobnih postopkov lienje

manikura

kozmetine dejavnosti

nameanje umetnih nohtov

odstranjevanje dlak

drugi postopki v kozmetinih salonih

73)

Dobra higienska praksa Delovni in pomoni prostori Velikost, razporeditev, izvedba, opremljenost delovnih in pomonih prostorov Voda in odpadki Zagotoviti moramo: I. Oskrbo s toplo vodo in hladno pitno vodo II. Zbiranje in ravnanje z odpadki o Odpadki (postrieni lasje, vata, papirnati robki,) Prva pomo Oprema in pribor, ki prihaja v stik z zunanjimi deli lovekega telesa morajo biti isti Izdelani iz materialov ki omogoajo ustrezno ienje, vzdrevanje in omogoajo sterilizacijo ali razkuevanje Pri pri predvideni in obiajni uporabi varni za uporabnika Mikroklima v delovnih prostorih 74) Definicija otrokih igra Igrae so izdelki ali materiali, ki je oblikovana oz. nedvoumno namenjena za uporabo pri igri otrok, mlajih od 14 let (*e je igraa namenjena starejim otrokom pa govorimo o varnem proizvodu in ne ve o igraah)

Toma Vovk

14

marec 2013


15

75) Igrae morajo izpolnjevati osnovne zahteve igra, da jih lahko proizvajalec, da na trg: Varnost Fizikalne in mehanske lastnosti Niso vnetljiva Kemijske lastnosti Elektrine lastnosti Higiene Radioaktivnost 76) Proizvodi zavajajoega videza (umetno grozdje, oz. potvarjanje ivila, ki ni namenjen za uivanje,) te proizvode se NE SMEJO PRODAJATI 77) Posebna tveganja Fizikalne in mehanske lastnosti Deformacije z nevarnostjo za nastanek telesnih pokodb Nezavarovani robovi trlei deli, vrvi, kabli Velikost igra za otroke do 3 leta (jih ni mogoe pogoltniti ali vdihniti) Ne izgubijo plovnosti in opore v vodi Vnetljivost ali eksplozivnost (negorljivost, ali poasna gorljivost, e so izpostavljeni plamenu) Kemijske lastnosti in ? (ne predstavljajo tveganja za zdravje ali nevarnost za nastanek telesnih pokodb e jih otrok zauije, vdihne,) Elektrine lastnosti (NAJVE DO 24VOLTOV) Higienskega vidika (da jih lahko istimo) Radioaktivnost 78) Higiena ivil- pomeni zahteve in ukrepe potrebne za zagotovitev ZD ustreznosti oz. varnosti ivil v vseh fazah njihove proizvodnje in prometa 79) Osebna higiena za delo z ivili pomeni zahteve in ukrepe za zagotavljanje 1. Snanosti in urejenosti oseb 2. Snanost delovne obleke 3. Odsotnost povzroitelja bolezni, ki se lahko prenaa z ivili 80) Onesnaevalec je katerikoli bioloki, kemini, fizikalni in radioloki agens, ki je nenamensko prisoten v ivilu: Posledica postopka pridelave kmetijskih pridelkov in surovin ivalskega izvora Posledica proizvodnje in prometa z ivili Posledica onesnaenja okolja 81) Zdravstvena ustreznost ivil je varnost ivil ter ustreznost njihovih sestavin, glede na ustreznost ivilskih sestavin Razlikuj 82) Varnost ivil pa je zagotovilo, da ni kodljivo za zdravje 83) ivila so ZD ustrezna, e: NE vsebujejo MO ali parazitov NE vsebujejo ostankov pesticidov in zdravil NE vsebujejo strupenih kovin, nekovin, drugih keminih onesnaevalcev iz okolja NE vsebujejo aditivov, ki NISO dovoljeni za proizvodno ivil ali NE izpolnjujejo pogojev istosti oz. e njihova koliina NE presega dovoljenega

Toma Vovk

15

marec 2013


16

84)

85)

86)

87)

88)

89)

Niso mehanino onesnaena s primesmi ali tujki Je njihova sestava, ki lahko vpliva na bioloko in energetsko vrednost ivila v skladu s predpisanimi pogoji Niso njihove sestavine ali organoleptine lastnosti (okus, vonj, videz) zaradi fizikalnih, keminih, mikrobiolokih ali drugih procesov tako spremenjeni, da so namensko neuporabni Da je rok uporabe itljiv in da ni preteen Da so ivila ivalskega izvora ustrezno oznaena z oznako ZD ustreznosti Drugi pogoji, ki jih predpisujejo predpisi Definicija: Osebna higiena vsebuje temeljna pravila oz. navodila, ki jih moramo upotevati da: Izboljamo Okrepimo Ohranimo nae psihofizino zdravje (*napii celotno definicijo) Predmeti splone uporabe: a. Igrae b. Posode c. Plastenke (embalaa) d. Steklenice e. Kozmetika f. Pomivalna sredstva g. Tobak in tobani izdelki h. Pomembneja podroja osebne higiene Nega ko, organov, organskih sistemov Higiena obleke in obutve Telesna aktivnost, portna aktivnost, ZD rekreacija Spolna vzgoja Zdrave ivljenjske navade Oblikovanje harmonine osebnosti (psihohigiena) Cilj osebne higiene: Zdravje Samozavest Estetski izgled Sposobnost Osebno zadovoljstvo Razvoj zdrave harmonine osebnosti Ustna in zobna higiena: 1. Ustno higienska priporoila strokovnjakov 2. Tehnika umivanja zob (ienje zob je zelo specifino opravilo in mora biti prilagojeno posamezniku) 3. Upotevamo starost posameznika Bolezni: gingivitis (vnetje dlesni), parodontoza, karies

Toma Vovk

16

marec 2013 90) Vzroki kariesa


17

dedna dispozicija rasa sploni faktorji klimatski pogoji civilizacija nepravilna oblika in struktura zob koliina in kvaliteta sline nebioloka in raznolika hrana lokalni faktorji slaba ustna higiena obloge na zobeh razvade (kajenje,...) pogosti gingivitisi

vzroki kariesa

91) Sredstva za umivanje zob 1. Zdravstveno ustrezna pitna voda 2. Primerna zobna etka 3. Zobna pasta 4. Zobna nitka 92) Profilaksa kariesa in parodontoze: Prenatalna zaita Zametki zob nastanejo v 6 tednu nosenosti Ustna higiena dojenka Pravilna prehrana Navajanje otroka na uporabo zobne etke Redno in sistematsko ienje zob Izpiranje ust po vsakem obroku Redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku 93) Pomen zdravih zob 1. Fizioloki pomen 2. Zdravstveni pomen 3. Estetski pomen 4. Drubeno-ekonomski pomen 94) Higiena nog zdrave in vrste noge omogoajo 1. Uspeno produktivnost

Toma Vovk

17

marec 2013


18

2. Rekreacijo 3. Uivanje ivljenjskih radosti 95) Teave z nogami Razlogi Vpliv mode Prevelika tea Slaba obutev Slaba nega Dedna dispozicija 96) Teave se kaejo kot: Ozeblost Hladnost Znojenje Na ven upognjen palec Druge okvare (vraeni nohti, razjede,) 97) Profilaksa; ukrepi pri higieni nog Veliko gibanja po naravnih tleh in telesna aktivnost Redno umivanje nog in nega nog Nohte striemo naravnost na nogah e malega otroka navajamo na higieno Zdrava obutev Kopeli Redno preoblaenje nogavic 98) Higiena nega telesa in kozmetika 1. Napake Povrna uporaba predmetov Uporaba zaradi higienskega neznanja Zakrivanje umazanije, zadaha Prekrivanje Debele plasti- onemogoajo fizioloko delovanje koe 2. Posledice Dermatoze Ofenzivni zadah interakcija med telesno nesnago in preparatom 99) Definicija: Kozmetini proizvod je katera koli snov ali pripravek, ki prihaja v stik z zunanjimi deli lovekega telesa: Povrhnjico Lasiem Nohti Ustnicami Zunanjim spolovilom Z zobmi in sluznico v ustni votlini Z namenom da jih oisti ali zaiti jih ohrani v dobrem stanju, spremeni njihov izgled ali odpravi neprijeten telesni vonj 100) Vrste kozmetinih proizvodov

Toma Vovk

18

marec 2013


19

Kreme, emulzije, losjoni, geli olja za obraz, roke, noge, Obrazne maske Mila Parfumi,toaletne vode Depilatorji Sredstva za nego zob in ustne votline Proizvodi za nego las Proizvodi za nanaanje na ustnice Proizvodi za britje, kreme, pene, losjoni Proizvodi za zunanjo intimno nego Proizvodi za sonenje Proizvodi za nego, barvanje nohtov ** zobna etka je sploni proizvod (zagotavljati mora splono varnost proizvoda) jo NE uvramo med kozmetine izdelke

101) Higiena rok Umivanje Razkuevanje Nega Tehnika nedotikanja rokavice 102) Zakaj se moramo drati postopkov umivanja rok (standardizacija postopka) Na zaetku ne izpuamo posameznih predelov rok Lastna kontrola (e nas nekdo zmoti pri umivanju rok) Kontrola drug drugega 103) Katere vrste bolezni prepreimo s pravilnim umivanjem rok? 1. Bolezni, ki se irijo po fekalno-oralni poti (salmoneloze, hepatitis A, amebioza, ) 2. Bolezni, ki se irijo s posrednim stikom z izloki dihal (influenca, streptokokne infekcije, navadni prehlad) 3. Bolezni, ki se irijo z rokami, kontaminiranimi s seem, slino ali drugimi telesnimi tekoinami (citomegalovirus, bacili trebunega tifusa, stafilokoki) 104) Poivila in zloraba 1. Povzroa psihofizino propadanje loveka 2. Stresno ivljenje razvedrila kot so alkohol, tobak, prava kava, razne tablete, mamila 3. Navadno lahko vodi v zasvojenost 4. Velik problem pri mladi generaciji 5. Vloga zdravstvenih delavcev 105) Zloraba tablet Deluje slabo na telo (pojavijo se motnje v emocionalnem ivljenju, nevroze psihonevroze, toksine okvare organov) Med mladimi je razirjeno individualno ali skupinsko uivanje mamil

Toma Vovk

19

marec 2013


20

(marihuana, hai, opij, morfin, LSD, heroin, ) Delovanje preparatov (evforija, halucinacije, blaenost, zmedenost, deliriji, vzbujajo se patoloki nagoni, ki lahko sproijo kriminalna dejanja) 106) Alkohol in zasvojenost (vzroki teorije) a. Bioloki (dednost) b. Psiholoki (konflikti v zgodnji mladosti, posnemanje vzorca) c. Socialno-kulturni (poklic, izguba zakonca, ekonomski dejavnik, dostopnost alkohola) 107) Alkohol Prisoten na mnogih praznovanjih, druinskih dogodkih Pijemo ga drugemu na zdravje Alkohol je del nae kulture Odnos do alkohola in alkoholnih pija tudi stvar osebne kulture 108) Koliino popitega alkohola merimo z enotami (mericami) alkohola, ena enota vsebuje 10g istega alkohola, toliko alkohola vsebuje 1dl vina ali 2,5dl piva ali 0,3dl ganja 109) Zdrav odrasel moki naj bi smel popiti 2 enoti ali 20g istega alkohola na dan brez vejega tveganja za svoje zdravje toliko alkohola vsebuje: 2dl vina ali 1 veliko pivo ali 2 ilci gane pijae ali 1dl vina in 2,5dl piva ali 1dl vina in 1 ilc gane pijae ali 2,5dl piva in 1 ilc gane pijae *ilce-nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra Na teden bi to pomenilo 14 enot alkohola razporejenih na ve prilonostih pitja. Ob eni prilonosti pitja pa lahko spije odrasel moki najve 5 enot alkohola (to je na primer 5dl vina ali 12,5dl piva ali 5 ilc gane pijae ali 3dl vina in 5dl piva ali 4dl vina in 1ilce gane pijae in podobne kombinacije) enske imajo nijo toleranco za alkohol se prej opijejo in postanejo prej odvisne, zato je za njih priporoljiva koliina nija , kot pri mokih. Zdrava odrasla enska sme popiti 1enoto ali 10g istega alkohola na dan brez vejega tveganja za zdravje. Na teden bi to pomenilo 7 enot istega alkohola razporejenih na ve prilonostih pitja Ob eni prilonosti pitja pa lahko spije najve 3 enote alkohola *za MOKE STAREJE OD 65 LET veljajo enaka priporoila kot za enske 110) Uinki alkohola Primarno zaviralno na mogane Spremembe v poutju, zaznavanju, reagiranju in vedenju Akutne alkoholne zastrupitve Odvisnost Bolezni povezane z alkoholom (jetrne, srne in ledvine bolezni, povian krvni tlak) Depresija

Toma Vovk

20

marec 2013


21

Napetost Odpravlja zavore 111) Alkohol je tudi pomemben dejavnik 1. Prometnih nesre 2. Nesre pri delu 3. Domaega nasilja 4. Unienih zakonih 5. Zloraba otrok 6. Huliganstvo 7. Kriminalna dejanja 112) Zakon o omejevanju alkohola Prepoved prodaje alkohola a. Osebam mlajim od 18 let b. Osebam, ki kaejo oitne znake opitosti od alkohola c. Prepoved alkoholnih pija iz avtomatskih samopostrenih naprav d. asovna prepoved prodaje Med 21h-7h alkoholne pijae (razen v gostinskih obratih z dovoljenjem o prodaji) Med 21h-10h alkoholne pijae ki vsebujejo >15% alkohola (gane pijae) *Prepoved prodaje vkljuuje tudi dodajanje ganih pija v brezalkoholne pijae in drugih napitkov e. Prepoved prodaje v stavbah in na pripadajoih funkcionalnih zemljiih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraevana in zdravstvena dejavnost f. Prepoved prodaje v portnih objekti v katerih poteka portna prireditev Prepoved uivanja alkohola med delovnim asom

113) Zakon o omejevanju uporabe tobanih izdelkov Zakon doloa: Omejevanje uporabe tobanih izdelkov Prepreevanje njihovega kodljivega vpliva na zdravje 114) Tobak Vsebuje alkaloid nikotin V dimu karcinogeni tobani katran in ogljikov monoksid Posledice: 1. Kronina vnetja 2. Degeneracija dihal (bronhitis, astma, ) 3. Rak dihal, prebavil, prostate 4. Pojav zgodnje ateroskleroze 5. Abortus, prezgodnji porod, prirojene napake na plodu 115) Zakon doloa naslednje vrste prepovedi tobanih izdelkov Proizvodnji I. Prepoved proizvodnje in prodaje cigaret, ki na embalai nimajo natisnjenega

Toma Vovk

21

marec 2013


22

II.

podatka o tem koliko miligramov katrana, nitrata, ogljikovega monoksida vsebuje posamezna cigareta e nimajo OPOZORILA (kajenje ubija ali kajenje resno koduje vam in ljudem okoli vas) opozorilo mora obsegati 39% povrina embalae na kateri je to besedilo natisnjeno

116)

Prodaji Prepoved prodaje mlajim od 18 let Prodaja tobanih izdelkov iz avtomata Prepovedana je prodaja posameznih cigaret oz. drugih tobanih izdelkov izven embalae proizvajalca Prepovedano je prodajanje tobaka za oralno uporabo Na mestih kjer se prodaja tobane izdelke mora biti na vidnem mestu objavljen napis prepoved prodaje tobanih izdelkov mlajim od 18 let *prodajalec sme (in mora) zavrniti prodajo osebam mlajim od 18let ali osebam ki niso pokazale osebnega dokumenta, e prodajalec sumi, da je oseba mlaja od 18 let ali da bo oseba posredovala mlajim osebam od 18 let Mestih, kjer se NE sme kaditi V vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih (za zaprt ali delovni prostor se teje prostor, ki ima streho in zaprto ve kot polovico povrine pripadajoih sten) Kajenje je prepovedano tudi v prostorih ki se ne tejejo za zaprte prostore e so del pripadajoih funkcionalnih zemlji, prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraevanja Izjeme: (kajenje je dovoljeno) o V posebej za kadilce doloenih prostorih nastanitvenih obratov in drugih ponudnikih noitev o V domovih za ostarele in zaprtih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci o V posebej za kadilce doloenih prostorih v psihiatrinih bolninicah Znaki stresa: Obliva nas znoj Tresenje rok Pojavi se diareja Obutek strahu Povea se monost za srni infarkt, mogansko kap Visok krvni tlak Pojavijo se prebavne teave Prepreevanje negativnega stresa 1. Uredite misli (se lahko otresem napanih domnev in frustracij) 2. Poskusite sodelovati in ne tekmovati z kolegi (poskuajte spremeniti ovire in negativne monosti obrniti v pozitivno smer) 3. Pravilna uravnana prehrana (dovolj vitamina C in cinka; izogibajte se kofeinu, alkoholu in

117)

Toma Vovk

22

marec 2013


23

tobaku) 4. Bodite odloni in samozavestni (pozitivna naravnanost) 5. Nauite se metod za sprostitev (meditacija, joga, globoko dihanje) 6. Bodite telesno aktivni, privoite si dovolj spanja, in uvedite rutino 7. Prisluhnite svojemu telesu in delo prilagodite temu, kolikor je to le mogoe (prosite delodajalca za dopust, skrajan delovnik, ko ste pod zelo hudimi obremenitvami) 8. Pozitiven samogovor miren sem, sproen in zaupam vase 9. Uporabite svoj as pozitivno. Postavite si prioritete tako v privatnem, kot tudi v delovnem asu in se ravnajte po njih. 10. Ljubezen je protistrup za stres. Poskrbite za pristne in pozitivne odnose, ki naj bodo im pogosteji 118) Telesna vadba pomeni psihomotorino aktivnost, katere cilj je skladen razvoj telesa. 119) Uinki telesne vadbe 1. Razvija in krepi duevne in moralne kvalitete 2. Izboljuje odnos do zdravja 3. razvija dobre higienske navade 4. krepi zdravje 5. razvija ut za estetiko 120) Telesna vzgoja pomeni organiziran, sistematien vzgojni proces, ki se zane v otroki dobi, katerega cilj je harmonien, zdrav in vrst telesni razvoj. 121) Telesna vzgoja(uinki) 1. Doraanje 2. Pomaga ustvariti telesno vrsto osebnost 3. Duevno skladno osebnost 122) Bioloke potrebe po gibanju se v raznih obdobjih ivljenja razlikujejo a. Za plod v materinem telesu je pozitiven draljaj naravnega okolja b. Za dojenka razgibavanje c. Za predolskega otroka dinamina, pestra aktivnost d. Telesna vaba naj bo sistematina in redna v produktivnem ivljenjskem obdobju 123) Kaj je telesna kultura? dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje lovekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti 124) Pomen telesne kulture I. Daje ivljenjsko usmerjenost II. Pravilen odnos do psihofizinega zdravja III. vitalnosti IV. sposobnost V. psihine odlike 125) Krepitev zdravja 1. Telesna aktivnost (utrjevanje, razgibavanje) 2. Telesna in duevna nega 3. Pravilna prehrana 4. Obvladovanje okolja a. Ojem

Toma Vovk

23

marec 2013


24

126)

127)

b. irem Definicija zdravja Klasina Zdravje je stanje popolnega telesnega, duevnega, socialnega blagostanja, ne le 0 odsotnost bolezni in invalidnosti (WHO) Po SZO (WHO) Zdravje je dinamino ravnovesje telesnih, duevnih, ustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kae v zmonosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju.(WHO) Na ravni posameznika telo kaj eli, da delam za bolje zdravje in lepo zunanjost Zdravje je uspeno premagovanje telesnih, duevnih in socialne teave. Zdravje pa ohranjamo tako, da prepreujemo bolezni, jih zgodaj odkrivamo, hitro zdravimo, se usposabljamo za delo in prepreujemo ponovitve bolezni. Higiena oblail Pomen I. Oblaila imajo higienski, zdravstveni in estetski pomen. II. itijo pred umazanijo, vlago, pred ultravijolinimi arki, pokodbami III. Pomagajo vzdrevati ustrezno telesno temperaturo Volna Izraz volna oznauje tekstilne iz razlinih ivalskih dlak. Slabo gori, ob gorenju znailen vonj. Poznamo ovjo, kozjo, zajjo volno in tudi volno do kamele Volnena vlakna imajo veliko sposobnost zadrevanja toplote in tudi vlage. Dokler NI vode ve kot 40% lastne tee volne, obutimo volneno tkanino kot suho Volna deluje ugodno, ker zadruje zrak (toplotno izolira), ima veliko sposobnost vezave vode, dobro varuje pred mrazom in vetrom. Neugodne lastnosti so: majhna mehanina in termina odpornost, zadruje smrad, drai obutljivo koo Svila Svila nastane iz izlokov ene od razvojnih faz gosenice Sprejme 30% vlage, ne da bi obutili vlanost. Svila ima dobro toplotno izolacijo, mehanino je odporna, obutljiva za glive in parazite in ne prenaa dobro vroine. *razlika med svilo in volno je predvsem v tem, da je pri svili razdalja med molekulami veliko manja in je zato gostota vlakna bistveno veja *svilena nit je 2-3krat bolj vrsta kot volneno vlakno *! Ker gre za ivalske beljakovine, sta tako volna kot svila vir prehrane za molje, v vlanih razmerah pa sta izpostavljena mikrobioloki razgradnji Bomba Bombana vlakna obdajajo seme bombaa. Bombana vlakna so kratka 2-4cm njihova debelina je 20-40 mikronov. Bombano vlakno sprejme priblino 20% vlage glede na svojo teo, ne da bi imeli obutek, da je tkanina vlana Bombana vlakna so zrana, hidroskopina, omogoajo ugodno toplotno izolacijo in prezraevanje, koe ne draijo, so mehanino precej odporna (vzdrijo kuhanje in razkuevanje), so odporne proti bakterijam, glivam in mresu. Delitev rastlinskih vlaken

Toma Vovk

24

marec 2013


25

1. Semenska vlakna (bomba) 2. Stebelna vlakna (konoplja, juta, lan) 3. Listnata vlakna 4. Vlakna iz plodu Kategorija tekstilnih vlaken (zadrevanje zraka, , ) Umetna vlakna (pojasni lastnosti) a. Poceni b. Trpena c. Enostavna za tehnoloko obdelavo d. Dobro sprejemajo barvo e. Se NE mekajo f. Sprejmejo zelo malo vlage g. NE prepuajo ali slabo prepuajo zrak h. Slab toplotni izolator Meana vlakna (so meanica naravnih in umetnih vlaken) Z meanjem posameznih vrst vlaken je uspelo pridobiti fizioloko ugodna vlakna, z veliko izolativno sposobnostjo, sposobnostjo sprejemanja vlage ter vrste, stalne oblike, primerne za tehnoloko obdelavo Oblaila, ki so blija koi, morajo imeti veliko sposobnost sprejemanja vlage, medtem ko morajo biti tista, ki vlage ne prepuajo, od koe najbolj oddaljena. Namen prvih je ohraniti ugodne razmere na telo, zunanja oblaila pa sluijo predvsem temu, da itijo pred zunanjimi klimatskimi vplivi (vlaga, veter)

Toma Vovk

25

Documents

higiena (2. dopolnena izdaja)