Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje · ke na tekmovanjih v prostem letenju pozivam vse ~lane in ~lanice, zmajarje in jadralne padalce, ... Kot strela z jasnega

Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje

1Marec 09

NASLOVNICA Marec 2009

2 Marec 09


Za ZPLS glasilo izdaja: Maks Humar Lesce d.o.o.Prispevke po{ljite najkasneje 15 dni pred izidom glasila po e-po{ti:

[email protected] - informacije: 041 735 832

ww ww ww .. kk ii mm ff ll yy .. ss iiKIMFLY d.o.o., Pot na ^rno 28, VODICE, tel. 01 832 30 86, 041 677 595

[email protected]

NUPTSE 3Nuptse 3 ohranja krilo predhodnika. Popolnoma nov pa je sis-tem vrvic in sistem prijemali{~ A linije. Nuptse 3 ima tako {ela`ji in hitrej{i vzlet in bolj{o stabilnost v zraku. Nov dizajn zsimbolom na zadnjem robu je prepoznaven. Nuptse 3 je lahko,enostavno jadralno padalo za letenje v gorah. Najdalj{i preletz Nuptsejem 2 pa je bil dolg preko 103 km ….


3Marec 09

Novice ZPLS

Javni poziv ~lanom ZPLS

Spo{tovani ~lani in ~lanice ZPLS! Glede na pretekle dogod-ke na tekmovanjih v prostem letenju pozivam vse ~lane in~lanice, zmajarje in jadralne padalce, da globoko v sebirazmislijo, zakaj letijo in se ob tem tudi resno vpra{ajo, kakoletijo. Ali je letenje res samo sredstvo za dviganje nivojaadrenalina v krvi? Zato pozivam vse ~lane in posebej tek-movalce, da:- letijo odgovorno do sebe in drugih- da upo{tevajo zakonodajo, predpise, klubska pravila in

medklubske dogovore- da uporabljajo samo ustrezno opremo, kar pomeni

certificirane zmaje, padala, gurtne, ~elade, rezerve...- da letijo samo in izklju~no v zra~nem prostoru, kjer je to

dovoljeno- da se s svojim podpisom (e-po{to) pridruìjo temu pozivu

in s tem pokaèjo zrelost in odgovornost.

Svoje strinjanje z vsebino tega poziva sporo~ite na e-naslov:[email protected]

Jurij FrankoPodpredsednik ZPLS

Vabilo na skup{~ino ZPLS

Skup{~ina ZPLS bo 17. 4. 2009 ob 17. uri v Petrov~ah.Vabljeni vsi predstavniki ali namestniki dru{tev, ki ste ~laniZPLS.Uradno vabilo in gradivo pride po po{ti na naslove dru{tev.Lepo pozdravljeni.

Damjan Pregelj

WARM (C)UP - DAN ZPLS!

Za za~etek leto{nje sezone vas vabimo na festival prostegaletenja, ki se bo odvijal v soboto, 21. marca, na Lijaku.Festival smo poimenovali s pomenljivim imenom WARM(C)UP, saj bo za ve~ino obiskovalcev pomenil ogrevanje inpripravo za novo sezono, zaznamovala pa ga bodo tek-movanja v razli~nih panogah in disciplinah prostega letenja.Na sejmu opreme se bo predstavila ve~ina prodajalcevopreme v Sloveniji, mo`ni bodo testni leti z demo padali,utrip dogajanju pa bo dajal pester spremljevalni program.Zve~er pa seveda fe{ta pozno v no~. Vabljeni!

Ve~ informacij o festivalu, seznam prodajalcev opreme in

program na www.slo-paragliding.com

Ga{per Prevc

V SPOMIN

RADO PEGAN 1942 - 2009

“Nebo ni kraj in tudi ni ~as. Nebo je to, da si popoln” (RichardBach)

Dragi Rado!

Prerano si nas zapustil. Ljubil si ìvljenje, ìvljenje v povezavi znaravo in ljudmi, ki smo te imeli radi.

Na svet si pri{el v {tevilni druìni 2.12.1942 v Ajdov{~ini. Iz{olalsi se za avtomehanika in se potem zaposlil na Primorju inpozneje v Gradbenem obrtnem podjetju. V tem ~asu si si ustvar-il druìno in dom. Tako kot si bil marljiv in delaven pri gradnjisvoje hi{e, tak si bil tudi pri pomo~i prijateljem.

Ves ~as si bil {portno aktiven. Kolesarstvo, smu~anje in {e kajso bili tvoji {porti. Pri 55. letih si odkril svojo veliko ljubezen:jadralno padalstvo. Ko si enkrat poletel na tvojem Kovku, ti jepogled uhajal le {e proti nebu. Bil si eden najve~jih zaljubljencevv ta {port in mnogo je bilo dni, ko si jadral nad doma~o dolino.ê ni bilo mogo~e leteti, si pa kaj postoril na vzleti{~u. Bil sipravi oskrbnik svojega in na{ega vzleti{~a. V svojih dru{tvihKovk in Polet si vedno prvi prijel za delo, pa ~e je bilo to urejan-je vzleti{~a ali organizacija tekme. Vsak let si skrbno zabeleìl,~e je bilo le mo`no, tudi poslikal in po pristanku ob pivu sevedatudi “predebatiral”. Bil si iskren, ~ustven ~lovek, ki mu je kdaj vborbi za pravico tudi zavrela kri.

Kot strela z jasnega je med nas udarila novica, da si hudo bolan.Preden so te odpeljali v Izolo na zahtevno operacijo, si domaod{el na podstre{je, na tram obesil padalsko ~elado in napisal:“Bog, hvala ti za devet let letenja”.

Po operaciji si hitro okreval in kmalu je napo~il dan, ko si zopetpoletel. Na skrivaj, seveda, da ne bi obremenjeval ène in datega ne bi izvedel zdravnik. Spet si bil na{ stari Rado - zdrav invesel. 15. oktobra smo skupaj leteli na Nanosu na zelo lep dan.Vsi skupaj smo se veselili tvoje vrnitve, saj smo mislili, da jebolezen premagana. Toda bilo je zadnji~. Bolezen, ki si jo è sko-raj premagal, je bila tokrat mo~nej{a.

V imenu prijateljev iz dru{tev Kovk in Polet ter vseh padalcev, skaterimi si skupaj letel, izrekamo soàlje tvojim najbli`jim.Pogre{ali te bomo v zra~nih avanturah. Rado, po~ivaj v miru.

^lani DJP Polet Nova Gorica in DJP Kovk Ajdov{~ina

28. februarja smo se predstavniki sedemna-jstih evropskih zvez za prosto letenje zbrali naredni letni skup{~ini, ki jo je tokrat predsedu-jo~a Francija organizirala v Nici. Skup{~inaje trajala od desetih dopoldan do {estihpopoldan, tako da so nas nakoncu sedala karpo{teno bolela. Ob proceduralnih to~kah, kotso potrditev zapisnika prej{nje skup{~ine ipd.,sta bili v ospredju dve pomembni temi, ki seti~eta vseh nas. Prva tema je varnost letenja,druga pa dostop do zra~nega prostora. Res je,da brez dostopa do zra~nega prostora ni leten-ja, pa bom vseeno pri~el s temo varnosti.Pred {tirimi leti smo za~eli na skup{~inahEHPU opozarjati na problem varnosti, pred-vsem na tekmovanjih. Res je, da se EHPU neukvarja s tekmovanji in rekordi, vendar pa sodogajanja na zadnjih tekmovanjih pokazala,da pomanjkljivosti na tem podro~ju lahkoneposredno prizadanejo vse na{e ~lane. Zatobom najprej poskusil razloìti, kako in zakajje organizirano letenje znotraj EU. Kot bimorali vedeti vsi, je oblast v EU razdeljenapodobno kot v ve~ini demokracij med izvr{noin zakonodajno. V primeru EU so nanajvi{jem nivoju tri telesa: Evropska komisi-ja, Evropski svet (ne Svet Evrope, ki jepovsem drug organ) in Evropski parlament.Po definiciji Evropska komisija predlaga vsprejetje direktive (zakone), ki jih nato parla-ment sprejme, modificira ali zavrne. Zapodro~je letalstva je Evropska komisijaustanovila EASA (European Aviation SafetyAgency), ki ima na skrbi celotno aviacijo vEU in je mo~an partner ICAO (mednarodneorganizacije za civilno letalstvo). EASA pred-laga Evropski komisiji re{itve, ki jih potemsprejme in uzakoni parlament. Seveda sonekateri dokumenti bolj pomembni, drugimanj in te zadnje lahko EASA sprejme inuveljavi sama. Toliko za grobo sliko. Kamspadamo prosti letalci? EASA s svojimidokumenti namre~ pokriva potni{ko letalstvo,motorna letala nad dolo~eno teò, jadralnaletala, prostih letalcev pa ne, ker jih je iz svo-jih “papirjev” izlo~ila v t.i. Anexu 2. Ta slavniAnex 2, iz katerega so v preteklih letih nalastno èljo izstopili jadralni letalci, ni ni~drugega kot izjava EASA, da aktivnosti,na{tete v Anex 2, pokrivajo dràve ~lanice EUs svojo nacionalno zakonodajo, ker je vna{em primeru Uredba o jadrlnem padalstvuin zmajarstvu. Operativno to pomeni, da sesami brigamo za svojo usodo. Seveda pa ninobene garancije, da nas ne bi EASA v nekemtrenutku “pobasala” in nas stla~ila vpredal~ke, ki so blizu klasi~ni aviaciji.Verjemite mi, da bo s tem {la tudi t.i. prostostod prostega letenja precej stran. Kak{ne kom-plikacije lahko (ne pa nujno) to potegne zaseboj, nam postane jasno, ~e se spomnimo naprimer besede Aerodrom. Banalno, ali ne?

Ampak EASA je definirala Aerodrom kotkraj, kjer vzletajo in pristajajo zrakoplovi. Vdokumentu, ki ima ~ez tiso~ strani, je podzrakoplov nekaj sto strani stran od Aerodromapisalo, da je zrakoplov vsako plovilo, ki letipo zraku (vklu~no z zmaji in jadralnimipadalci). Spet nadaljnih nekaj 100 strani stranpa nova cvetka: Aerodrom mora imeti ograjo,carino, gasilce... ~e ne bi prostovoljci (ki jimpreko svojega ~lanstva v EHPU v~asihpovrnemo stro{ke za potovanje) prebrali teh1000+ strani in zagnali vika in krika, bi zade-va {la skozi Evropski parlament, saj je nitiLojze Peterle kot jadralni pilot ne bi prebral.In kon~ali bi z gasilci na Lijaku, Ajdov{~ini,Lescah... Tako pa je European Air Sports(EAS) pravo~asno interveniral in sedaj takihneumnosti ni ve~ v teh dokumentih. Kaj imato z varnostjo prostega letenja? Na prvipogled ni~, pa vendar. Na zadnjih dveh FAItekmah prve kategorije sta bili dve smrtni`rtvi. Oprostite, ampak ~e ho~emo biti resen{port, se to ne sme dogajati. Kako naj v Delopo{ljem novico, kjer promoviram dose`kena{e ekipe v Mehiki, ko pa mi bo vsak ured-nik takoj dodal senzacionalisti~no priponko,da se je na tej tekmi nekdo ubil in da je bilove~ hudo po{kodovanih. Bo to potem {e pro-mocija jadralnega padalstva? DHV pripravl-jenega prispevka za televizijo sploh ni poslalanaprej, da bi se izognila slabi reklami. In dabo mera polna. Na zadnjem sestanku CIVL(komisije za prosto letenje pri FAI) sploh nisoomenili, da je EHPU poslala uradno pismoCIVL-ju v zvezi z varnostjo na FAI tekmah.Pismo je bilo poslano pred SP v Mehiki, ven-dar po poro~ilih na sestanku sploh ni biloomenjeno, kaj {ele obravnavano. Generalnisekretar FAI Max Bishop je dal jasno vedetiCIVL-ju, da mora nekaj narediti zaizbolj{anje varnosti, ali pa FAI ne bo ve~organizirala svetovnih prvenstev ne v jadral-nem padalstvu ne zmajarstvu. [port, kjer setekmovalci pobijajo, ni {port, ampak gladia-torstvo. Tekmovalci so najbolj vidni pred-stavniki na{ega {porta, vzor mladim pilotomin tudi {ir{i publiki. Negativni vzori, ki jih vzadnjem ~asu tako jadralni padalci (kjer sve-tovni prvak leti brez za{~ite hrbta) kot zma-jarji (kjer Gerolf Heinrich javno na EP razla-ga, kako bo {e naprej letel z necertificiranimzmajem in da je postopek certificiranje “brezveze”) ne bodo privabili novih privrèncev vta {port. Mladci bodo seveda takoj sko~ili vzrak, ~e{ “kaj serje{, stari!!!”. @e samo zaradislabe publicitete nas lahko EASA (ki je tolikokot strokovno tudi politi~no telo in zatoodvisno od javnega mnenja) zabri{e ven izAnexa 2. Ja no, se vsaj ne bomo jezili nadoma~e birokrate, ampak na evrokrate in zavsako neumnost v predpisih bo namesto vLjubljano potrebno letati v Bruselj (ìvela

Adria Airways). Ni~ hudega, bomo pa hodililetet na Razpadalico, ki è s svojim imenompove, kam ta scenarij pripelje. Torej EHPUkot ~lanica EAS in sogovornik EASA stojitatrdno na stali{~u, da ostanemo v Anex 2 in dabomo probleme z varnostjo re{ili sami.Navsezadnje smo znotraj EHPU uskladili vsepotrebno in prepri~ali tudi nem{ke oblasti(zakonodajalca in ne DHV), da so spremnilistali{~e in privzeli CEN standard za jadralnapadala. Toda kaj nam to pomaga, ~e tek-movalci letijo necertificirana padala in zmaje,uporabljajo jaj~ne lupine namesto ~elad,hrbtne protektorje pa pu{~ajo doma. Fantjemoji, tekmovanje je primerjava spretnosti inznanja pilotov in ne izzivanje sre~e. Na prvi pogled dostop do zra~nega prostora nipovezan s problemom varnosti, kot sem gapredstavil zgoraj, po drugi strani pa bo vnekaj letih Eurocontrol, ki skrbi za razdelitevzra~nega prostora in koordinacijo meddràvami, v trenutku, ko bo uresni~ena inicia-tiva Single European Sky, vsrkan v EASA. Sevam è svita? ê izpademo iz Anex 2, sebomo morali z evrokratskim mastodontomboriti na dveh in ne samo na eni fronti. Zatoje potrebno na ta dva problema gledatipovezano. Bolj varno bomo leteli, la`je bomopri{li do zra~nega prostora (ali te`je ga bomoizgubili). Trenutno neposredne nevarnosti zakr~enje na{ih obstoje~ih pravic dostopa dozra~nega prostora ni, vendar je potrebno ostatipripravljen. Torej EHPU bo preko EAS aktivno vklju~env dialog z EASA in Eurocontrol za ohranitevstatusa prostega letenja v Anex 2 in kotenakopravnega uporabnika zra~nega prostoratako danes kot v bodo~e, kar zagotavlja obstojtega {porta {e naprej. Da pa se bomo lahko borili za svoj obstoj, semoramo boriti zdruèni (in seveda delitistro{ke). ZPLS iz sredstev ~lanov krije~lanarino v EHPU in stro{ke predstavnika naskup{~ini (okrog tiso~ evrov skupaj) in zatodobi preko EHPU in EAS ljudi, ki natan~nopreberejo tiso~e strani solate, hodijo na ses-tanke v EASA in Eurocontrol, pi{ejo peticije,pisma in tudi s pomo~jo profesionalnih lobis-tov prepre~ijo neumnosti stila Aerodrom.

Na tem mestu ne bom ocenjeval, kakouspe{no sem kot va{ predstavnik deloval naskup{~ini. Lahko pa povem, da sem v zad-njem letu zbral podatke in pripravil povzetek{tudij o prakti~nosti in nevarnosti uporabetransponderjev v prostem letenju. Upam, dasem s tem prispeval kamen~ek k mozaikuprizadevanj EHPU.

Jurij Frankopodpredsednik ZPLS

4 Marec 09


Poro~ilo s skup{~ine EHPU


5Marec 09

Razmi{ljanje o varnosti, ki sem ga zapisal vporo~ilu s skup{~ine EHPU bi rad dopolnil spovsem osebnim razmi{ljenje. Mnogi, ki mepoznate veste, ostalim pa bi rad razloìl, da seprakti~no vse moje profesionalno ìvljenjeukvarjam z razvojem. Nekaj ~asa sem bilaktiven tudi na podro~ju razvoja {portnihizdelkov in tudi izdelkov za vrhunski {port(pa ne letenje). Ne glede na uspehe, ki so jih{portniki dosegali na teh izdelkih in stopnjomoje vpletenosti v ta razvoj, lahko potegnemkar nekaj opaànj in izku{enj, ki so splo{na inse kaèjo tudi pri razvoju jadralnih padal inzmajev. Najbolj zna~ilen pojav pri razvoju novihizdelkov, posebej {portnih je, da se dogaja napodlagi subjektivnih ocen in dojemanj vrhun-skih {portnikov, ne pa na podlagi objektivihmeril. Resni~na zgodbica: kolega je pred leti testiraltekmovalne slalomske smu~i s slovenskimireprezentanti. Tekmovalec odpelje slalom inre~e:”To so prave smu~i, te so 5% hitrej{e odstarih”. Kolega se je mirno obrnil in od{elstran, tekmovalc in trenerji pa za njim: “Jakam pa gre{?”. Kolega se obrne in pravi:“Smo è kon~ali, 5% na dveh tekih slaloma jeve~ kot 5 sekund, ~e ste bili zdaj 2 sekundizadaj, boste sedaj 3 sekunde spredaj! Smo èsvetovni prvaki!”. Kaj ima ta zgodbica opraviti z jadralnimipadali ali zmaji? Vse in ni~. Tekmovalci vrealnih pogojih tekmovanj testirajo prototipe.Razlika med prvo in deseto uvr{~enim na SPv Mehiki je bila koliko to~k? Koliko %? Jebila ta razlika zaradi padala ali napak alisre~e? Izmed vseh faktorjev potem izlo~imoin “promoviramo” samo enega ali dva. Takokot smu~ar v vsakih vratih lahko naredinapako in oddrsne in s tem pokvari primerja-vo, prav tako lahko pilot v stebru naredinapako in zaostane za nekaj sekund. {tevilovrat v slalomu in dviganj na preletu je okvirnoenako (nekaj deset) in {tevilo mo`nih napakprav tako. Ali je potem tako ocenjevanje pro-totipa pravilno, sistemati~no in objektivno?Kdor je è poizkusil recimo pomeriti kotplaniranja v mirnem zraku bolj natan~no kot10%, ta ve koliko taka meritev stane, ampak10% je ve~, kot je razlika med prvim in dese-tim! Potem pa tekmovanje vzamemo kot mer-ilo? To je samo statisti~ni {um in ni~ drugega. Po drugi strani pa se vpra{amo, kak{na jecena “testiranja” na tekmovanju. Tako padalo

ali zmaj tudi pod razno ne prestane testiranjaza CEN certifikat. Vsi stro{ki za nekaj, karproizvajalec sploh ne sme prodajati in s tempovrniti vsaj del stro{kov. To je poslovnaneumnost , ki meji na poslovni samomor.Smu~arija ni ravno direktna primerjava,vseeno pa sem v Elanu pred leti formalno pre-povedal uporabljati v tekmovalnih smu~ehvse materiale, ki jih nismo uporabljali v seri-jski proizvodnji. Nobenih kevlarjev, car-bonov, dynem in podobnih “jajc”, saj jih vproizvodnji tako ali tako ne bo, zakaj bi jihsploh testirali na prototipih. Na rezultatih seto ni poznalo prav ni~!!! Zmaga v svetovnempokalu slalom skupno, zlata olimpijska vkombinaciji... Samo tekmovalci tega splohniso vedeli . Razlika med smu~arijo in jadralnim padal-stvom je {e v ne~em. Smu~ar pri testiranjutvega, da bo zadnji, in ni~ ve~., jadralnipadalec pa med testiranjem/letenjem tvegaglavo in ni~ manj. Zato se spra{ujem, zakajjadralni padalci na tekmovanjih uporabljajoprototipe? Zaradi napredka? Boli jih k... zanapredek! Zmagali bi radi! Saj bi jaz tuditekel pod 8 sekund na 100m, ~e bi imel rake-to v r... samo àl to ni dovoljeno. Kako nidovoljeno? Kdo mi ne dovoli? Mednarodnaatletska zveza? Kdo jo j...Pa obrnimo logiko. Torej se strinjamo, da natekmovanjih neka pravila morajo obstajati.Navsezadnje tudi to~kovanje je posledicapravil. In kaj je narobe s pravilom, da bi tek-movalci uporabljali samo certificiranapadala/zmaje? V resnici ~isto ni~. Saj je tek-movanje primerjava med piloti, ki pa lahkosvoje neznanje in napake prikrijejo s superi-orno opremo (ki pa je àl potencialno nevar-na). Ali za polovico zmanj{ano {tevilo vrvicpadala {e zagotavlja zadostno trdnost, dapadalo prenese obremenitveni test? Gotovopa zmanj{a zra~ni upor! Ali spu{~eni “sprogi”na zmaju ne omogo~ajo bolj{ega planiranjapri 100 km/h? Obenem pa garantirajo, da sezmaj v prevalu naprej obrne v manj kot 0.2 skar je manj od ~asa, ki ga mo`gani potrebuje-jo, da po{ljejo signal mi{icam in te odreagira-jo (znanstveno dokazano). Je res potrebnotako tveganje za zmago v tako marginalnem{portu, kjer si udele`bo na tekmah ve~inomapla~ujemo sami?Certificirani zmaji in padala? Boste rekli, dabodo tovarni{ki piloti {e vedno na bolj{em,ker bodo “coprali” svojo opremo. Verjetno je

zelo malo atletov “~istih” pa jih WADA {evedno lovi in kazni so drakonske za tiste, kijih ujamejo. Pa drug primer: Ratitovec open, FAI 2 tekma.Pridejo tujci in doma~i tekmovalci. Koliko odnjih ima na padalu CEN oznako? Kaj najnaredi in{pektor? Pregleda padala, ~e imajocertifikat? Kajti ~e jih nimajo, se lahko FAI,CIVL, LZS, ZPLS (in {e Igor, kot du{a tek-movanja) postavijo na glavo, pa takimpadalom (~eladam, rezervam...) in{pektor {evedno ne bo dovolil v zrak, saj po Uredbi tjane smejo. Tekmovalci so diskvalificirani zacelo tekmo, pa ne od organizatorja, ampak odoblasti. Takoj bo padel komentar: Potem panajbolj{ih tekmovalcev ne bo k nam na na{etekme! Ali so res najbolj{i, ali pa so samo na“tehni~nem dopingu”? Naj pokaèjo, da sonajbolj{i! Da znajo najbolje izkoristiti vremein sprejeti najbolj{e odlo~itve, ne pa samo“ti{~ati gas”, kolikor ga padalo (zmaj) pusti. Poizkusite tekmovati v Formuli 1 z avtom, kije izven predpisov, z dirkalnim motorjem brez“ogromne” varnostne ~elade (mala ima sig-urno manj upora) in brez za{~ite hrbta (s cer-tifikatom) itd. Povsod omejitve, pa ~eprav nara~un poslab{anje lastnosti!Ta zgodba s prototipi na tekmah, ki se jeza~ela pred leti, je ustvarila smrtonosen vrtil-jak, ki ga je potrebno zaustaviti. To nima ni~z razvojem, z bolj{imi padali / zmaji. ê bibili zares bolj{i, potem bi z lahkoto {li ~ezcertificiranje! Kogar je ta vrtinec potegnilnoter, ne more ven. Tekmovalci sami iz njegaprostovoljno ne bodo izstopili, ker se s temavtomati~no postavijo v podrejen poloàj. Toje delo za osovraène funkcionarje. Zato bomsam v svojem imenu lobiral, razgrajal,spodtikal, kri~al in zganjal vsega hudi~a, daCIVL sprejme formalno odlo~itev, da se smena FAI tekmah uporabljati samo certificiranoopremo in da se to na tekmah tudi preverja.Lahko se mi pridruìte in me podprete in stem pomagate, lahko me popljuvate kot zaga-manega kretena, ampak moje odlo~itve, neboste spremenili. Tistim, ki se mi bodopostavili po robu sporo~am naslednje: prevze-mate odgovornost za po{kodbe in smrti natekmah v bodo~nosti, predvsem za tiste, ki sopovezane z uporabo nevarne opreme, kot stabili zadnji dve v Mehiki in v Greifenburgu.

Jurij FrankoKot odpredsednik ZPLS in osebno

Razvoj - napredek ali zabloda

SSTTRROOKKOOVVNNII SSEEMMIINNAARR ZZAA UU^̂IITTEELLJJEE IINN TTAANNDDEEMM PPIILLOOTTEEBBoo 2288.. 0033.. 22000099 vv CCeerrkklljjaahh,, OO[[ DDaavvoorriinnaa JJeennkkaa,, ss pprrii~~eettkkoomm oobb 99 uurrii..

VVsseebbiinnee:: zzaakkoonnooddaajjaa iinn ooddggoovvoorrnnoosstt,, kkaajj ssttoorriittii oobb nneezzggooddii,, nnoovv EENN--tteesstt,,uu~~nnaa uurraa mmeetteeoorroollooggiijjee,, nnoovvoossttii vv {{oollaannjjuu..CCeennaa sseemmiinnaarrjjaa jjee 8800 eevvrroovv.. SSeemmiinnaarr ssee pprriizznnaavvaa ss ssttrraannii DDiirreekkttoorraattaa zzaa cciivviillnnoo lleettaallssttvvoo kkoott ppooggoojj zzaa ppooddaalljj{{aannjjee ppoooobbllaassttiill..

PPrriijjaavvee nnaa:: [email protected] aallii nnaa 004411 667777 559955..SSaannddii MMaarriinn~~ii~~

“Obmo~je okrog jezera Avandaro, ki leìna nadmorski vi{ini okrog 1800 m, ponu-ja mo~ne pogoje, ki jih tekmovalci spridom izkoristijo za letenje po okro`ju,kjer pribli`no 50 % povr{ja pripadaraznim gorskim podro~jem oziromaverigam. V okolici se najde tudi nekajmanj{ih vulkanov, med znamenitej{iminaj bil stoèc “Cerro Gordo”. Ta pesteramfiteater ponuja tako ravninske predelekot strme sten,e iz katerih kipineukro~ena mo~ termike bojda vse dovi{in preko 4500 m na morjem. ê vsemutemu dodamo mnoìco zares vrhunskihpilotov, potem ni dvoma, da gre za nepoz-abno tekmo.”

Tako je prizori{~e svetovnega prvenstvanekaj dni pred odhodom na{e reprezen-tance opisal Joè Molek na spletnihstraneh www.sffa.org, kjer smo kasnejemed prvenstvom dogajanje v Mehikiopisovali tudi vsi ~lani slovenske ekipe.Zgodba prvenstva vam je tako bolj alimanj jasna. Namesto opisovanja dnevnihdogodkov na prvenstvu bom tokrat rajeposku{al izpostaviti nekaj glavnihdogodkov oziroma dejstev, ki so prvenst-vo zame naredili nepozabno, kot jenapisal Molek - tako v pozitivnem kotnegativnem smislu.

1. KON^NO MEDALJA ZA SLOVENIJOMeni je izlo~itev iz igre za medaljeuspela è na 2. dirki, ko sem pristal nekajmetrov pred ciljem, Primoù tudi ni {lopo na~rtih, Urban je posku{al preve~ inodpadel nekje sredi tekmovanja, iz tekmev tekmo pa je s takti~no res dobrim leten-jem mesta pridobival Alja` - vse dobronaste kolajne! Po dveh 4. mestih izzadnjih prvenstev nam je kon~no tudiekipno uspel veliki met. Najve~ji {epride.

2. NEPREMAGLJIVI ÊHI“Klapa kar ne zafuka, ne morem verjet,”je napisal Primo` v enem izmed na{ihreportov. Pri tem je imel v mislih pred-vsem êhe, ki so bili razen enega kiksana vseh devetih tekmovalnihpreizku{njah vsak dan v cilju.

3. NEORGANIZIRANOST NAJBOLJNEORGANIZIRANIH EKIPNa prvenstvih se mo~ ekip kaè tudi vnjihovi organiziranosti. Od tega, kje sonastanjeni, do osebja. Na tem prvenstvuso mogo~e v tem elementu polegNemcev izstopali Francozi, ki so imeli sseboj trenerja, zdravnika, maserja in nevem kaj {e vse, pa jim tudi to ni pomaga-lo. Nabila jih je ekipa, ki ni imela

nobenega suporta, ìvela je v preprostemkletnem stanovanju in je bila nasplohpovsem neorganizirana... O~itno najboljefunkcioniramo v “obi~ajnih” delovnihpogojih. V primeru nasilne organizira-nosti bi se nekaj podobnega, kot se jeFrancozom, lahko zgodilo tudi nam.

4. TRAGI^NA NESREÂ [TEFANA[MOKERJAPrvenstvo pa bo àl “nepozabno” tudizaradi tragi~ne nesre~e [tefana [moker-ja, zmagovalca zadnjega svetovnegapokala v Braziliji. Tako kot vse drugenesre~e na preteklih prvenstvih je tudi tasproìla debato o varnosti po vseh padal-skih krogih, tudi slovenskih. Do nasled-njega prvenstva pa bo verjetno spet vsepo starem... Brez komentarja.

5. V MEHIKI SE LETI VSAK DAN!Pred odhodom v Mehiko se je govorilosamo o tem. Norveàn Roni, ki je letos tuprezimil è trinajsto leto zapored, je bilpred prvenstvom najbolj prepri~ljiv.Rekel je, da tu v tem letnem ~asu {e nibilo in tudi med prvenstvom ne bo nele-talnega dneva! Tudi pred avstralskoManilo se je govorilo nekaj podobnega,potem pa so v 14 dneh komaj spraviliprvenstvo “pod streho”. Zaradi te avs-tralske izku{nje sem bil prve dni {e malo

6 Marec 09


SVETOVNO PRVENSTVO ZA JP

SVETOVNO! smo leteli v Mehiki

AAlljjaa`̀ VVaallii~~ PPrriimmoo`̀ PPooddoobbnniikkGGaa{{ppeerr PPrreevvcc

skepti~en, ampak s~asoma je vsem posta-lo jasno, da bomo imeli res vsak dan istovreme. Ulli iz Nem~ije je po tekmovanjuza~el resno razmi{ljati, da bi se sem pre-selil in ... letel vsak dan. Upam, da se nenaveli~a.

6. MONOTONOST TEKMOVALNIHDISCIPLINVe~ina tekem je bila speljanih po podob-ni trasi, zato je pred zadnjimi dnevipostalo kar monotono. Skoraj vsakadirka je imela vklju~eno letenje po plan-oti med El Penonom na ju`ni in mestomValle de Bravo in po konvergenci iz plan-ote proti Monarci 10km vzhodno. Scuritje bilo pravzaprav kar te`ko, ~e izvza-mem ciljne dolete..:).

7. VALLE DE BRAVO IN MEHIKANASPLOH

Lep kraj, prijazni ljudje, poceni nastan-itev, hrana, ìvljenje. Taksiji vozijo sko-raj zastonj. Idealen kraj za letalnepo~itnice, ki jih zaradi poceni taksijev inletenja predvsem na enem podro~julahko izvede{ tudi v lastni reìji.

8. BANOTOVA in MITKOTOVAZMAGA

S curaò na eni izmed tekem je Urbanizgubil vse mo`nosti za posami~nolovoriko, zato smo ga ostali trije ~laniekipe pred nadaljevanjem prvenstvaprosili, naj tokrat ne solira in naj nezapravi dobrega ekipnega izhodi{~a (takosmo izgubili stopni~ke na EP v Srbiji).Dan kasneje je odpeljal v svojem slogu...odsoliral skoraj celotno dirko in z linijopo drugi strani jezera vse ostale nabil zave~ kot 20 minut! Slovenija je bila s temrezultatom prakti~no è na stopni~kah.Druga zgodba je na{ prijatelj DimitarValkov iz Bolgarije, ki je na prvih {tirihtekmah vedno dobil minimum distance inbil povsem na repu uvr{~enih, potem pana peti tekmi zmagal! [e danes nam nipovsem jasno, kako mu je uspelo.

9. SKENSLANA ZADNJA DIRKANa{a ideja pred startom na zadnji dirki jebila, da posku{amo z mo~nim tempom zavsako ceno nabrati nekaj prednosti oziro-ma izsiliti napako Aebija in Wyssa, ki stabila v skupni razrstitvi nekaj to~k predAljaèm. Disciplina je bila namre~ dobropoznana, klasika - planota, potem pokonvergenci do Monarce in nazaj proticilju. Vendar razmere niso bile ve~klasi~ne. Inverzija je ubijala dviganja, ki

so bila bolj redka in mnogo {ibkej{a.Alja` po manj{i napaki ostane malo vozadju, zato se z Urbanom znajdeva vskupini z vodilnima. Moja naloga se jetako spremenila - iz napadalca sem seprelevil v vla~ugo - tudi slu~ajno nisempomagal pri iskanju in cetriranju stebrov,~eprav smo bili v vedno slab{empoloàju. Wyss prizemlji, Aebi se zapeljenaprej in uspe pobrati. Skupina za namileti po bolj{em kursu in nas suverenonadleti, med njimi je tudi Alja`, ki imatako mo`nosti celo za naslov... Vse doprekinitve dirke zaradi prihoda helikop-erja k po{kodovanemu Japoncu...

10. POÎTEK PO PRIHODUDOMOV?Po “napornih delavnikih” je bilo jadralnopadalstvo zadnje, o ~emer smorazmi{ljali med vo`njo z letali{~a vBenetkah proti Sloveniji... Naslednji danpa sem bil è v akciji... ko sem pri{el nastart, je tam è ~akala skupinaodvisneèv, ki so se kar tresli po trite-denskem letalnem postu in branju poro~iliz prvenstva.

Pripravil: Ga{per Prevc


7Marec 09

P. Name Glider Nation T1 T2 T3 T4 T5 T6 T7 T8 T9 T10 Total1 AEBI, Andy, 1 Advance Omega CHE 879 846 953 997 915 914 974 962 827 826 90932 WYSS, Stefan, 11 Niviuk Icepeak 3 CHE 802 861 950 917 912 928 979 955 830 927 90613 VALI^, Alja`, 50 Gin Gliders Boomerang 6SVN 896 907 848 972 862 905 874 953 831 946 89944 BRAUNER, Tomas, 161 Advance Omega CZE 952 843 856 969 888 900 874 963 837 828 89105 DONINI, Luca, 49 Gin Gliders Boomerang 6 ITA 924 847 1000 926 918 878 890 979 506 871 87396 LITTAME, Marco, 71 Niviuk Icepeak 3 ITA 822 837 894 885 966 916 770 811 793 962 86567 SIEGEL, Torsten, 5 UP Edge DEU 902 911 914 756 912 880 757 909 784 926 865124 URBAN, Vali~, 14 Niviuk Icepeak 3 SVN 819 966 959 704 439 909 919 934 999 288 793638 PODOBNIK, Primo`, 6 UP Edge SVN 787 745 931 910 386 850 780 684 685 515 727340 PREVC, Ga{per, 202 MacPara Magus 6 SVN 799 495 886 445 819 506 833 921 794 733 7231

UUrrbbaann VVaallii~~EEkkiippaa SSlloovveenniijjee:: AAlljjaa`̀,, PPrriimmoo`̀,, GGaa{{ppeerr iinn UUrrbbaann

Druga sezona svetovnega pokala jadral-nih padalcev v disciplini natan~no prista-janje se je kon~ala novembra naJaponskem. V Asagiriju pod goro Fujiudele`ba ni bila tako mnoì~na kot naevropskih tekmah, kar je glede na oddal-jenost razumljivo, zato pa kvaliteta nitrpela, saj so bli tam skoraj vsi tisti, ki sobili najbolj{i prek leta. Pred tekmo je biloodprtih mnogo neznank tako v posami~nikot ekipni konkurenci. Prakti~no ni bilomesta, ki bi bilo è zagotovljeno.Sezona se je za~ela aprila v make-donskem Kru{evu. Tam sta bili speljani

le dve seriji, ena normalna in ena nenor-malno termi~na, ki je mnoge favoritepokopala. A {e vedno so ostali trijeizku{eni za prva tri mesta. Prvo mestosva si s 5 cm delila z Z. Petrovi~em, tretjipa je bil z 12 cm T. Svolj{ak.Serija se je nato nadaljevala kot general-ka za svetovno prvenstvo v hrva{kemTrako{~anu. To je bila najmo~nej{atekma leto{nje serije. Po {tirih serijah sobili na vrhu novi mo`je. M. Jovanoski jez 11cm postavil tudi svetovni rekord,sledila sta mu R. Kerin z 19 cm in D.Gorenc z 21 cm, sledila sta dva Angleà,

med prvimi desetimi pa so bili tekmoval-ci kar iz {estih dràv. Sam sem tekmoprvi~ opazoval kot gledalec, saj si pooperaciji kolena {e nisem smel privo{~itikak{nega tr{ega pristanka. Bilo je zelozanimivo in mislim, da bom na tehtekmah tudi, ko ne bom ve~ tekmoval.Pogre{al pa sem kak{nega spikerja, ki bivso stvar naredil bolj pregledno in {e boljzanimivo za gledalce.Sledila je tekma v tur{kem Eskisehirju.To je bila novo tekmovali{~e in {e tolikobolj zanimivo, ker bo tam tudi prihodnjeevropsko prvenstvo. Na{ prihod je bil obdrugi uri zjutraj in povedali so nam, da jevstajanje za tekmo predvideno ob 5.30,ker bi naj ob 6.30 è leteli. Mo~anopoldanski veter namre~ prepre~ujeletenje in tako je tudi bilo. V treh dneh pasmo le opravili pet serij. To je pomemb-no, ker se je s tem najslab{i rezultatod{tel in ~e je kdo, potem sem jaz s temres profitiral. Na koncu sem si s 30 cmdrugo mesto delil z o~etom M.Jovanoskim, sin Martin pa nam je vsemdal vedeti, da je bil kiks na evropskemprvenstvu nekaj tednov prej le slu~ajnost,saj je zbral samo 9 cm.êhe smo le prepri~ali, da je letenje shriba bolj{e kot start na vitlo in imeli smores lepo tekmo s petimi serijami blizuOstrave. Prvi dan smo leteli na severnistart in po {tirih serijah je bilo odprtih karnekaj dvobojev, ki so v finalni seriji obe-tali res lepo tekmo in seveda {e kak{envelik skok proti vrhu tistih, ki so è imelipo en kiks. Pa se je vse obrnilo v tekmo,ko so tekmovalci s konca startne liste {eimeli normalne pogoje za pristajanje, koso se bliàli vode~i po {tirih serijah, pa jetermika vse bolj divjala po izbo~enemhrib~ku in pristanki so bili ne samo loter-ija, ampak è skoraj na meji varnega, sajso se mnogi re{evali iz nemogo~ihsituacij. Le zelo odprtemu terenu selahko zahvalimo, da se je vse sre~nokon~alo, saj so bili nekateri pristanki pove~ deset metrov oddaljeni od takoèljene pike. A zmagali so najbolj{I, takokot vedno. Bolgar M. Metodijev, kive~no grozi s stopni~kami, je kon~nozmagal s 23 cm, pred êhom T.Lednikom s 26 cm in Angleèm A.Webstrom s 30 cm. Torej na stopni~kahspet ~isto nova zasedba.

8 Marec 09


PGAWC - SEZONA 2008

“Pika{ki” svetovni pokal

Matja` Ferari~

No, pa smo se spet na{li na O{venu, potreh letih. Ko se odlo~imo za tekmo, jedovolj motivacije in idej, ko se tekmablià, nam je v~asih è presneto àl, tikpred in na sami tekmi sama gu`va, akonec dober - vse dobro. Pa se ni za~elotako. Petek ves dan in sobota zjutraj {evedno de` in na koncu sneg, potemobljubljena razjasnitev in neobljubljenzahodnik, ki je le vodji tekmovanjaRomanu Poga~arju pustil, da dvakratpoleti, da preveri stanje v zraku. Drugi~mu je bilo kar àl, da je {el v zrak.Potem pa nedelja in dan za v fotoalbume s {tirimi serijami v dopoldnevu.Spet zelo pisana dru{~ina iz sedmihdràv med desetimi najbolj{imi innajbolj{im Japoncem na dvanajstemmestu. Na vrhu pa trije, ki so tudi boljali manj krojili pika{ko sezono. Predzadnjo serijo se je izoblikovala skupina{tirih, ki so imeli po tri pala~inke, ineden je moral odpasti. Z. Petrovi~ je bilprvi, ki je odli~no opravil zadnji let in s4 cm opazoval ostale, kaj bodo storili.V. Tzvetanov je bil z 8 cm zadovoljen,~eprav je zaostal za Gugijem. Sam sembil popolnoma spro{~en, tekma je bilapod streho, moje letenje je bilo kotnedeljsko jadranje in pod popolno kon-trolo, vsaj tak ob~utek me je navdajal.Vse se je potrdilo s {olskim finalnimmanevrom in ~isto ni~lo. Malo kdaj jelahko zadovoljstvo tako popolno. M.Jovanoski je kon~al ta ~etveroboj z 1cm, toliko pa tudi zaostal za drugimmestom.Pa smo spet pod Fujijem. Tudi tukaj jesoboto skoraj odpihnil veter, a popoldansmo le izvlekli eno serijo. Zelonatan~no, ki pa seveda {e ni~ ni pome-nila, {e posebej ko nas je pri~akala kras-na nedelja s tremi serijami po iz`reban-ih {tevilkah in {e finalna z obratnimvrstnim redom za na vrh. Tokrat jebriljiral Z. Petrovi}, ki je imel {estpala~ink (skupno 14 cm) in ostalim èpred finalno serijo ni dal mo`nosti, da bimu pokvarili kon~no veselje. V finalniseriji, ki je bila zelo mirna, se ni kajposebnega dogajalo, le M. Metodijev sije z napako zapravil stopni~ke, ki pa sejih je toliko bolj veselil V. Jankovi~ z 92cm. Moje letenje je bilo ve~krat pod pri-tiskom skupne zmage in drugo mesto z20 cm je bilo dovolj, da sem jo dosegel.S tem se je kon~ala zelo naporna in {ebolj uspe{na sezona, vsaj zame. Povsem, kar mi je letos uspelo, je bilodoìvetje na Baliju teden dni predJaponsko res le {e pika na i. Pred zadnjo tekmo sem namre~ tam z

indonezijskimi piloti preìvel dvanepozabna tedna. Namen na{egadruènja je bil ~im bolje se pripraviti zaAsian beach game, ki so sledile vdrugem tednu. Te igre so na teh oto{kihdràvah organizirane in tretirane kotolimpijske igre. Tudi zmagovalci podisciplinah imajo zelo visok status, okakr{nem lahko mi le sanjamo. In to, daso jadralno padalstvo spravili v ta pro-gram, je res velik organizacijski uspeh,ki ga ta {port drugod po svetu {e nidosegel.Delo z njihovo ekipo, ki je {tela petmo{kih in pet ènsk, je bilo uìtek, sajso to è bili zelo dobri piloti in spozna-vanje s finesami natan~nega pristajanjaje bilo zato zelo u~inkovito, kar dokazu-je tudi kon~ni rezultat. Doma~ini sozmagali tako v ènski kot mo{kikonkurenci pred Korejci in Kitajci. Avse uspehe, tako organizacijske kot tek-movalne, odtehta neskon~na prijaznostin tolerantnost ljudi, pri katerih ima{ob~utek, da beseda nevo{~ljivost splohne obstaja. Verjamem, da to ni bilo na{ezadnje druènje, in se è zelo veselim,ko bomo spet kaj po~eli skupaj.Naslednje leto bo to samo druènje natekmovanjih, saj bodo pri{li tudi natekme svetovnega pokala. Kasneje pa,verjamem, tudi {e kaj ve~. Pa smo spet na za~etku naslednjesezone, ki je res polna velikih tek-movanj. WAG, svetovno prvenstvo in{est tekem svetovnega pokala (Avstrija,Malezija, Makedonija, Tur~ija,Madàrska in Bolgarija).Obetajo se nekatere spremembe, kibodo samo pove~ale pomembnost indvignile nivo tekmovanj {e vi{je. Na~into~kovanja bo podoben tistemu iz prele-tov in bo {e poudaril kvaliteto tek-movalcev. Letos je nastopilo 170 tek-movalcev iz 14 dràv in verjamem, dabo ta {tevilka naslednje leto preseèna.

Vse informacije bodo na voljo na:www.pgawc.org

- 30. April (4): MALAYSIA Kuala Lumpur

- 1. Avgust (8): MACEDONIA Ohrid

- 28. August (8): TURKEY Inönü/Eskisehir

- 19. September (9): HUNGARY Hasdusososlo

- 25. September(9): AUSTRIA Stubaital

- 4. October (10): BULGARIA – Pernik

Pripravil: Matja` Ferari~


9Marec 09

10 Marec 09


Zahvaljujo~ Ga{perju Prevcu smo sekon~no dogovorili in skupaj s preleta{iizpeljali lepo in zanimivo tekmovanje.Zadnja na{a dràvna prvenstva so bilaslabo obiskana, saj so nanje prihajali lenajbolj ambiciozni piloti in par tujcev.Tudi letos sprva ni bilo pri~akovatiposebnega obiska, nam pa se je mudiloizpeljati DP ~im prej, saj so potem {eizbirni treningi za kon~no sestavoreprezentance. No, sobotna jutranjagu`va na prijavnem mestu je kazala ~istodrugo sliko. Na koncu se je prijavilopreko 40 tekmovalcev iz devetih dràv,kar je dale~ najmo~nej{a udele`ba nakak{nem DP. Temu primerne bodo tudito~ke za svetovno lestvico, kar daje {edodatno teò tekmi. In preden preidemna opis poteka tekme, bi zaklju~il, da jetermin zelo zanimiv in bo tudi v prihod-nje ostal, ker je na za~etku sezone, ko sovsi èljni tekem.Malo pozno, ker so se zavlekle prijave, jetekmovanje okoli desete ure le steklo.Sonce je è za~elo ustvarjati prve balonein ker ni bilo nobenega vetra, je biloveliko teàv v finalnem letu, ko so v~asihkazalci vetra kazali tudi na tri razli~nestrani. V taki mnoìci dobrih pilotov soDavid, Gugi, Tone, Andy in Jaka le na{lipot do pala~inke. Po drugi seriji je le {eAndy ostal pri dveh pala~inkah, ostali paso è imeli manj{e ali ve~je napake.Sledila je kraj{a pavza, ko so se na startodpravili preleta{i, ugodni pogoji so

omogo~ali hiter start in pika{i so okolidruge ure è nadaljevali s tretjo serijo.Pogoji so se malo izbolj{ali, vsaj veter jeimel prepoznavno smer in tudi rezultatiso bili temu primerno bolj{i. Po tretji ser-iji se je è oblikovala skupina {estih pilo-tov, ki je nato bila boj za ~im bolj{amesta do konca tekme.êtrta serija se je kon~ala v dokaj umir-jenih pogojih z dobrimi rezultati, kljubtemu pa je dokon~no pokopala vse upeenega favoritov, Zorana Petrovi}a izSrbije, ki je komaj pristal v 10 m krog.Tako so bili po kon~anem prvem dnevuvsi z mislimi è pri nedelji, ko naj biizvedli peto serijo in od{teli najslab{irezultat. Prva nedeljska serija jeizgledala enostavna, a so si nekateri tek-movalci, ki so {e ra~unali na najvi{jamesta, nakopali {e dodatne napake inpred zadnjo serijo je bilo {e precej stvariodprtih. Poldi je imel najbr` èprera~unane vse variante vsaj za svojekanje, a veliko ~asa mu ni ostalo, saj smohitro nadaljevali s tekmo. Tekmovalci naprvih treh mestih so {e lahko zamenjalimesta, le Andy je è bil siguren, da bostal na stopni~kah. Tudi na mestih podzmagovalnim odrom je bilo {e velikovpra{ajev. Mirno ozra~je v zadnjem letuni prineslo velikih sprememb, a sta kljubtemu dva od najbolj{ih (David in Sead)opravila najslab{e lete in zdrsnila navz-dol.Andy je edini imel same pala~inke in

zmaga je bila res ~ista, Tone je bil ponapaki v drugi seriji tokrat zanesljiv in jeosvojil naslov dràvnega prvaka za 2009,Du{an [etina je najprijetnej{e doma~epresene~enje, poleg Andya edini ni storilve~je napake, ni pa bil dovolj precizen zasam vrh. êtrto in peto mesto sta osvoji-la tekmovalca z manj izku{njami v tejdisciplini, Gubetini iz Kosova je bilsploh prvi~ med najbolj{imi in je slaboza~el, potem pa so pala~inke kar sledile,Sead iz ^rne gore pa è ima nekaj tekemnajvi{jega ranga za sabo, a je malopodlegel pritisku. Potem ko je bil predzadnjim letom celo v igri za zmago, je bilprav tokrat bil najslab{i in je zdrsnil napeto mesto. O sebi ne bi pisal, a tri ni~lev zadnjih treh serijah so mi v zadovoljst-vo. Bilo bi pa najbr` druga~e, ~e bi biltudi v prvih treh bolj konkuren~en. Jakain David sta podobno kot jaz delalapreve~ napak, le da eden na za~etku indrugi na koncu, sta pa vklju~no zSimeonom med glavnimi kandidati vboju za reprezentan~na mesta.Tekma je bila v veselje ve~ini, saj {evedno dobivamo pohvale iz Tur~ije,Anglije... Seveda je bilo tudi kak{nonezadovoljstvo, a na splo{no je bilo todràvno prvenstvo dale~ najlep{e v zad-njih letih.Osebno in v imenu pika{ev vsa pohvalaGa{perju, ki, enostavno, ne komplicira.

Pripravil: Matja` Ferari~

NATAN^NO PRISTAJANJE

Odprto “pika{ko” DP

ODPRTO DRÀVNO PRVENSTVO 2009 V NATAN~NEM PRISTAJANJU - Lijak 28.2 - 1.3. 2009REZULTATI:

M. IME IN PRIIMEK KLUB - DRÀVA 1.Let 2.Let 3.Let 4.Let 5.Let 6.Let skupaj1 Andy Shaw GB 10 1 5 14 8 6 302 Tone Svolj{ak SLOVENIA - Zlatorog 7 214 7 1 14 6 353 Du{an [etina SLOVENIA - KDT 24 38 2 15 2 1 444 Hizdri Gubetini KOSOVO 1000 40 5 13 1 12 715 Sead Franca MONTENEGRO 49 8 6 5 9 268 776 Matja` Ferari~ SLOVENIA - ~uk 69 143 13 0 0 0 827 Jaka Gorenc SLOVENIA - KDT 15 508 10 7 100 6 1388 David Sluga SLOVENIA - Zlatorog 0 63 4 4 101 270 1729 Anthony Blacker GB 1000 5 31 3 205 6 250

10 Simeon Kloko~ovnik SLOVENIA - ~uk 96 83 1000 2 90 5 27611 Simon Sykes GB 303 14 205 110 22 14 36512 Andrew Webster GB 299 86 973 0 1 11 39713 Mike Agnew GB 1000 133 213 12 17 48 42314 Tzvetan Tzolov BULGARIA 280 530 5 125 58 3 47115 Nejc @erdoner SLOVENIA - KDT 65 3 401 8 112 390 57816 Du{an Gorenc SLOVENIA - KDT 108 366 1000 143 5 0 62217 Janez Nose SLOVENIA - KDT 214 119 93 310 12 534 748

Leto{nja letalna sezona se {ele dobroza~enja, zimska liga pa è zaklju~uje. V{tirih tekmovalnih vikendih nam je razenuvodnega tekmovanja vsaki~ uspeloizvesti po en tekmovalni dan. Prva dirka nam je zaradi povsemrazmo~enih polj pod Lijakom nudiladokaj slabe termi~ne pogoje, samo dvapilota, Toma` Erèn in Du{an Oro`, stauspela preleteti minimalno razdaljo petkilometrov.Zato pa je bila naslednja dirka, prva vEvropi v letu 2009, pravo nasprotje.Mo~na dviganja, hitro letenje, stiskanjegasa, zanohtanje... Razmere, pisane nakoò Primoù Su{i (Macpara Magus), ki

nas bo letos zastopal na X-Alpsu. Zadvojno zmago Macpare je poskrbel BorutHafner, ki je bil v ciljnem doletu hitrej{iod Urbana Vali~a (Niviuk Icepeak). Pomnenju slednjega bi morali tekme vtakem mrazu prepovedati... Od skupnookrog 50 tekmovalcev jih je 7 zaklju~ilo46 km dolgo tekmovalno disciplino, mednjimi tudi Tilen Ceglar na serijskemNiviuku, ki je bil tako zmagovalec seri-jskega razreda. Tudi zadnje tekmovanje nam je postregloz res dobrimi pogoji. Vetra tokrat kon~noni bilo skoraj ni~, tekmovalci so uìvali vmirnem ozra~ju na 37 km dolgi discipli-ni. Dirka je bila napeta vse do konca,

Toma` Erèn (Macpara Magus) je v cilj400 m velikega cilindra pripeljal samo znekaj metri vi{ine! Kmalu za njim so se znekaj ve~ rezerve nad pristanek pripeljalaMadàr Lazslo Orsy (SkyCountry) inTilen Ceglar (Niviuk Peak), ki je bil takoè drugi~ zapored zmagovalec serijskegarazreda.Pred nami je tekmovanje na Buzetu (14.-15. marec), leto{nja turneja zimske ligepa se zaklju~uje na festivalu prostegaletenja WARM (C)UPU, kjer bomonajbolj{im podelili nagrade iz nagradne-ga sklada, vrednega ~ez tiso~ evrov!

Pripravil: Ga{per Prevc


11Marec 09

ZIMSKA LIGA

PARAGLIDING WINTER CUP!

TRENUTNI REZULTATI

TOP 10 M. TEKMOVALEC JAD. PADALO REZ.1 Hafner Borut Mac-para Magus 5 23462 Ceglar Tilen Niviuk Peak 21793 Golob Rok Axis Venus 2 19034 Zonca Marco Axis Mercury 18555 Su{a Primo` Mac-para Magus 18396 Erèn Toma` Mac-para Magus 5 17367 Durkovi~ Du{an Nova Triton X 17218 Oro` Du{an Gin Boomerang 5xs08 15909 Gaber{ek Bojan Axis Mercury S 156110 Fridau Miran Airwave Magic 5 1516TOP 10 SERIJSKI RAZREDM. TEKMOVALEC JAD. PADALO REZ.1 Ceglar Tilen Niviuk Peak 21792 Golob Rok Axis Venus 2 19033 Fridau Miran Airwave Magic 5 15164 Leban Miha Gradient Avax Xc2 14425 Cigli~ Primo` Gradient Avax Xc2 13986 Gluhodedov Sergej Gradient Avax Xc 2 13697 Toplak Toma` Niviuk Peak 13618 @umer Ale{ Axis Venus 2 13059 Kr~ Sandi Gradient Aspen 2 123010 Pintar Sini{a Skywalk Poison 2 1041

TOP 3 V @ENSKI KATEGORIJIM. TEKMOVALKA JAD. PADALO REZ.1 Fedele Nicole Niviuk Peak 7422 Tojnko Karmen Airwave Magic 4 5603 Centa Martina Swing Stratuswrc 478

TOP 5 EKIPNOM. EKIPA REZ.T1 KJP Krokar @elezniki 4825.652 Lintvar Racing Team 4265.433 KL Vrhnika 3604.904 Ali Libere Gemona 3242.845 Adrenalin Gornje Poso~je 3010.25

12 Marec 09


Povzetek pogovora z Alainom Zollerjem,ki je bil eden glavnih pri oblikovanju inuveljavljanju novega sistema certifici-ranja jadralnih padal. Z njim se je zaprvo {tevilko leto{njega Cross Country-ja pogovarjal Marcus King

Se {e spominja{ prvih dni?“Z jadralnim padalom sem za~el letetileta 1986. Moj prvi let je bil neverjeten.Skoraj sem pustil slu`bo - ~isto me jeprevzelo. Takrat je bilo razvoju te`koslediti, saj so se padala izbolj{evala “zapol” vsake pol leta. ê si èlel padalomenjati vsakih {est mesecev, je bilo toprecej drago. A bil sem zasvojen in prosilsem proizvajalce za pomo~. To so bilinajzgodnej{i ~asi tekmovanj s preprosti-mi disciplinami, kot so to~nost pristankain maksimalni ~as. Leta 1987 mi je uspe-lo zmagati na enem takih tekmovanj vVerbijeju. Eden od proizvajalcev se jeodlo~il, da me bo podprl s padali. Kmaluza tem sem se za~el ukvarjati z razvojemjadralnih padal.”

In od tam naprej?“Leta 1989 smo na{a jadralna padalanesli {vicarski testni instituciji.Predlagali so mi, da bi postal njihov test-ni pilot. Isto~asno je francoski ACPULdelal na prvih EN testih, ki so postaliAFNOR testi. Prvi~ smo se sestali leta1990 in s francoskim ACPUL razvijalinove standarde, preizku{ali novemanevre in obenem oblikovali sistem zatestiranje re{evalnih padal. V za~etku leta1991 so me pri SHV ({vicarski zvezi zaprosto letenje) prosili, da bi vodil njihovtestni laboratorij. Prej{nji direktor je bilzmajar in ni bil zainteresiran za testiran-je jadralnih padal. Leta 1995 je lastentestni laboratorij za SHV postal predrag.Delal sem v Zuerichu, vse testiranje pa jebilo potrebno opraviti v Villeneuvu.Postali smo prepo~asni pri delu. Takratsem ustanovil Air Tourquoise, za~el stal-no delati in testirati v Villeneuve. [evedno pa sem delal za SHV. Pri SHVsmo opravljali popolno AFNOR testiran-je za vse proizvajalce, isto~asno pa semkot testni pilot delal tudi za DHV(nem{ko zvezo za prosto letenje) in testi-ral tudi po njihovih standardih.

Kako se je razvil EN standard in kdajste za~eli testirati?“Skupina WG6 je od leta 1995 delovaladeset let. Najprej smo vzeli DHV teste, toso testi, ki so sedaj znani kot LTF testi, inAFNOR teste. Prizadevali smo si, da bitestiranje postalo bolj objektivno inponovljivo. To je eden od razlogov, zakajEN standard vklju~uje tudi video pos-netek. Poleg 14 originalnih LTF testovsmo delali {e na dodatnih. Francoze jenajbolj skrbela spirala, tako da imamosedaj za spiralo dva testa. Dodali smotudi testiranje velikih u{es. Velika u{esadelajo u~enci tudi med u~enjem, zato senam je zdelo to testiranje potrebno.Kon~no imamo sedaj 24 manevrov,nekatere med njimi ponavljamo tudi obuporabi pospe{evalnika.”

Kako ste za~eli testirati po novih stan-dardih?“Leta 2005 smo letalne teste sprejeli zglasovanjem in sklenili, da bomo ponovem sistemu za~eli testirati v letu2006. Menil sem, da bi novo testiranjemoralo postati zakonsko urejeno, vedelpa sem, da bo do tega pot {e dolga. Kosem pri DHV povedal, da bom testiraltudi po novih standardih, so mi povedali,da tega ne èlijo in da ne bodo sprejelinovih testov. Nehali so delati z mano. ZRandi sva sklenila, da morava hitro nekajukreniti, saj je bil izpad dohodka brezDHV velik. Tudi AFNOR je nehal delati.Odlo~ila sva se ponuditi testiranje po ENin osnovala spletno stran za promocijo.Sprva smo naredili napako in uporabljalioznako CEN, ki jo podeljuje Council forEuropean Normalisation iz Bruslja. Zatosmo oznake spremenili na EN. Takrat seje rodila tudi spletna stran para-test.com.”

Kak{en je bil prvi odziv?“Sprva so bili nekateri proizvajalci skep-ti~ni. Ni jim bilo jasno, zakaj promovi-ramo EN. Niso èleli testirati po EN inpo LTF. Na sre~o so nekateri proizvajalciverjeli v test in so nas takoj podprli.@eleli so zaklju~iti z nem{kimmonopolom in so videli prednosti evrop-skih norm.Sedaj je EN v veljavi è nekaj let, ljudjega razumejo, {e vedno pa je te`ko spre-

meniti razmi{ljanje pilotov o LTF (DHV)kategoriji 1, 1-2, 2…. Ve~ kot bo padaltestiranih po EN, bolje ga bodo pilotirazumeli.”

Kako se filozofija EN standarda raz-likuje od LTF (DHV)?“Prvi~, LTF testne pilote so priznali kot“experte” in so lahko odlo~ali po svoje.Niso imeli natan~nih smernic, po katerihso ocenjevali padala. Tudi proizvajalci, kiso jim prinesli padala za testiranje, nisopoznali teh pravil. Poznali so definicijotesta, ne pa tudi tega, kako se pilot odlo~iglede kategorije. ê gledate poro~ila stestov, vidite, da se je pilot pri nekemrezultatu testa lahko odlo~il za 1-2, 2 ali2-3. Lahko se je odlo~il po svoje, gledena splo{no obna{anje padala. To bi bilonajbr` dobro, ~e bi bil testni pilot le eden.Pri EN pa smo èleli, da bi bili testi boljobjektivni in ponovljivi. EN filozofija jeta, da proizvajalec v testni hi{i dobipotrdilo, da padalo ustreza neki kategori-ji. Ni na primer na{e delo, da bi rekliproizvajalcu, da mora padalo spremeniti,ker je preve~ agresivno. Proizvajalec seglede stopnje zahtevnosti lahko odlo~ivnaprej. Mi le potrdimo, ali je stopnjazahtevnosti ustrezna. ê to primerjam ssvojim delom pri DHV, ve~ padal dobislab{e ocene ali pa jih sploh ne dobi. Toje verjetno zato, ker so testi sedaj velikobolj natan~ni in specifi~ni. Filozofija ENje tudi ta, da atest ~isto preprosto poma-ga u~iteljem in pilotom do dobroinformirane odlo~itve o padalih, ki jihletijo. Ne smete gledati le na splo{nooceno, ampak tudi na ocene posameznihtestov, ki so tudi natisnjene na plaketi.Zato smo veliko dela vloìli tudi v pre-vode v razli~ne jezike, razlagoposameznih testov in v na{o spletnostran.”

Ena od prednosti DHV testov je bila,da so bili testi zbrani na enem mestu.Pri EN so lahko na ve~ mestih. Kako bilahko to izbolj{ali?“Problem ni v tem, da bi imeli ve~ testnihlaboratorijev, ampak v tem, kako zago-toviti, da bodo vsi delali usklajeno.Administracija je enostavna, treba je leslediti navodilom. Prepri~an sem, dabomo lahko imeli skupno bazo podatkov

INTERVJU

Testiranja jadralnih padal


13Marec 09

za vsa testna poro~ila. Obremenilnitest zahteva le enako kalibriran in{tru-ment, da dobimo enake rezultate.Enako velja za “{ok” test.Po moje so najve~ji problem letalnitesti. ê testna hi{a ni 100-odstotnogotova glede standardov, je mogo~edobiti razli~ne rezultate. Zato sodelu-jemo z drugimi testnimi hi{ami. Zana{ {port je nujno, da imajo proizva-jalci mo`nost testirati na ve~ krajih.Mogo~e sem optimist, ampak upam,da bomo zmogli organizirati evropskitestni center, s katerim bodo pilotilahko kontaktirali in da bomo lahkoimeli skupni pool testnih pilotov.”

Kateri so problemi, ki jih je {epotrebno re{iti?“Po novih testih testiramo è dve letiin v splo{nem mislim, da nam gredobro. [e vedno so podrobnosti, ki bijih lahko spremenili, vendar mislim,da stvari ni dobro spreminjati samozato, da se nekaj spreminja. Vse spre-membe mora potrditi delovnaskupina. Pomembno je tudi to, dadamo pilotom ~as, da nove standardedobro spoznajo, preden jih spremin-jamo.”

Zakaj se vam je zdelo potrebno pri-dobiti ISO standard?“Ena od kritik DHV glede EN je bilata, da nimamo nobene kontrole. DHVje namre~ kontrolirala njihova upravaza civilno letenje ISO certifikat tudinam dokazuje, da so nas preverili, dadelamo po standardih pravilno. Vna{em primeru so vzeli EN standarde,na{e {katle iz arhiva, pregledali, aliimamo vso dokumentacijo, {li so {eskozi video material in nas izpra{ali,kako smo pri{li do rezultatov.Pomagalo je, da smo se strogo dràlina{ih protokolov.”

Torej je EN prihodnost?“Upam, da bodo nekega dne proizva-jalci lahko testirali kjerkoli na svetu.Ne èlim imeti monopola pri testiran-ju - proti temu smo se borili. Ne èlimdelati ve~ kot do sedaj - poleg testi-ranja imam {e letalno {olo, delam zaSHV, tako da so moji dnevi precejnapeti.”

Sli{i se kot te`ko delo…“Ljudje v~asih mislijo, da imamnevarno delo. Meni je letenje in testi-ranje v veselje. Posku{am razloìti,da gre le za druga~en na~in letenja, ne

za nevarnost. Gre za nekaj, kar radpo~nem. Tudi testiranje ima svojosme{no plat. Vedno, ko gre kdo vvodo, je sme{no, prav tako tudi, konam proizvajalec po{lje padalo, kiima vrvico 50 cm prekratko... Pozimije na vzleti{~u sneg, mi pa vzletamo zogromnimi re{ilnimi jopi~i. Velike“kravate” in pristanki v vodo nasvedno nasmejejo – ampak moker semitak najve~krat jaz…”

Tvoj nasvet pilotom?“Pustite padalo leteti samo. To jenajbolj pomembno. Zaupajte padalu.Ko za~enjam te~aje ekstremnihmanevrov, vedno povemudeleèncem, da zaupam padalom,pilotom pa ne. To se morda sli{igrobo, ampak razloìm, da padalatestiram è 20 let, pa sem {e vednoìv, in jim zato zaupam. Zaupajmosvojim padalom in nau~imo se ~utitizrak na obrazu.

Pripravila: Vlasta Kunaver

SLOVENSKA LIGA V PRELETIH Z JADRALNIMIPADALI

LIGAKOBARID, 20. DO 23. MAJ 2009WWW.DRUSTVO-ADRENALIN.SI/LIGA09

KOBARID, 22. IN 23. MAJ 2009

WWW.OUTDOOR-SHOW.ORG

Festival {portov v naravi...tekmovanja, pred-stavitve, zabava, rock’n’roll koncerti

(Zmelkoow, MI2) in {e in {e…Jadralno padalstvo, kajak kross, MTB, bal-vansko plezanje, acro show, B.A.S.E., bird-

man…………….

Skupni nagradni sklad za tekmovanja zjadralnimi padali 1400 eur.

Tekmovalci prijavljeni na LIGO ADRENALINavtomatsko prijavljeni tudi na “PARAGLID-ING SPEED RACE” OUTDOOR SHOW 2009.

Tekmovalci, spremljevalci, punce,

ène…vsi… vabljeni !!!

SSppeekkttaakkeell,, kkii ggaa nnee ssmmeettee zzaammuuddiittii !!!!!!

14 Marec 09


Po ve~ letnih prizadevanjih razli~nih testnih ustanov gremo v leto2009 s priznanim in enotnim testom za preizku{anje jadralnih padalin dolo~evanje kategorije. Na veliko veselje proizvajalcev in tudipilotov v Evropskem prostoru je sprejet EN - test. Sestavljen je izobremenilnega testa (EN 926-1) in letalnega (EN 926-2). Letalni preizkus sestavlja 24 manevrov, ki jih opravita dva testnapilota, tako da so vsi manevri preizku{eni pri maksimalni in mini-malni priporo~eni krilni obremenitvi.Glede na reakcijo padala, posredovanje pilota in ~asa, ki je potrebenza povrnitev v normalen let, se padalo razvrsti v {tiri kategorije: A,B, C in D.Prednost novega testnega postopka je, da je na~in izvedbe in ocenje-vanje vsakega testnega manevra, natan~no dolo~en in ponovljiv podistimi pogoji. Vse je posneto na kamero. Iz posnetka se lahko oceni in izmeri reak-cija padala. S tem odpade subjektivna ocena testnega pilota, njegovanaloga je le, da izvede testni manever to~no po predpisanem pro-tokolu.Proizvajalcu test omogo~a, da predhodno po istem postopku inna~inu ocenjevanja è sam preizkusi novo padalo. Pridobitev EN-certifikata je le uradna potrditev èlene kategorije.Sam testni protokol, tudi kupca seznani o stopnji stabilnosti inodzivu padala ob dolo~enem testnem manevru.Tak na~in omogo~a, testiranja v razli~nih testnih ustanovah in tako,da so rezultati enaki in primerljivi.

TESTNI MANEVRI LETALNEGA DELA TESTAEN -926-2

1. Vzlet2. Pristanek3. Meritev maksimalne,minimalne in trim hitrosti4. Dolo~itev mo~i in dolìne potega krmilne vrvice5. Stabilnost v nihanju naprej nazaj po izhodu iz pospe{enega leta6. Stabilnost v nihanju naprej nazaj v pospe{enem letu7. Nihanje levo desno8. Stabilnost v plo{~ati spirali9. Preizkus v strmi spirali10. Frontalno zapiranje (trim hitrost in maksimalna hitrost)11. Prevle~en let12. Vrnitev v normalni let iz velikega vpadnega kota13. Full stall14. Enostransko zapiranje 50%, 75% (iz normalnega in pospe{enega leta)15. Enostransko zaprto padalo in nasprotni zavoj16. Preizkus nagnjenosti k negativi v trim hitrosti17. Preizkus nagnjenosti k negativi pri nizki hitrosti leta18. Negativa 360 st.19. B-stall20. Simetri~no zapiranje - “u{esa”21. Pospe{ena “u{esa”22. Spirala -14m/sek23. Vodenje z C ali D linijo24. Preizkus vsakega drugega manevra, ki je vpisan v tehni~ni

knjiìci padala.

TESTIRANJE JP

Enoten evropski testKLASIFIKACIJA JADRALNIH PADALPO EN -926 -2 STANDARDU

APadalo z maksimalno pasivno stabilnostjo in letalnimilastnostmi, ki odpu{~ajo napake pri pilotiranju. Gre zapadala, ki se po nenormalni letalni situaciji hitro vrnejo vnormalen let.Padala za vse pilote, tudi za tiste, ki so na kateri koli stop-nji u~enja.BPadalo z dobro pasivno stabilnostjo, letalnimi lastnostmi,ki odpu{~ajo napake pri pilotiranju in z veliko meroodpornosti na nenormalne letalne razmere.Za vse pilote, tudi tiste, ki so na kateri koli stopnji u~enja. CPadalo s srednje dobro pasivno stabilnostjo in potencial-no mo`nostjo dinami~ne reakcije na turbulenco ali pilo-tovo napako. Za vrnitev v normalen let je potrebnanatan~na reakcija pilota.Za pilote, ki obvladajo izhod iz nenormalnih letalnihsituacij, “aktivno” in redno letijo. Za pilote, ki razumejomo`no reakcijo padala z zmanj{ano letalno stabilnostjo. DPadalo z zahtevnimi letalnimi lastnostmi in potencialnointenzivnimi reakcijami na turbulenco ali napake pilota.Za vrnitev v normalen let je potrebna natan~na reakcijapilota.Za pilote, ki imajo mnogo izku{enj v obvladovanjunenormalnih letalnih situacij, ki zelo aktivno letijo. Zapilote, ki uspe{no obvladujejo letenje v turbulentnemozra~ju in lahko tak{no obna{anje padala sprejmejo.

Pripravil: Sandi Marin~i~


15Marec 09

Prete~i je moralo leto dni ~asa, da avtortega prispevka lahko potrdi dejstvo, dase je DJP LINTVAR zagotovo usidral vslovenski jadralnopadalski sceni. Klub je nastal pred dobrim letom napobudo padalca Damjana ^retnika, ssoglasjem {e dveh ~lanov in ene ~lanice,z namenom, da zdruì pilote, usmerjenev tekmovalno letenje. Sede` kluba je vGorici pri Slivnici, od koder prihaja tudiime kluba. Ime Lintvar izhaja izslovenskega ljudskega izro~ila inozna~uje zmaja, ki prebiva v skalnihvotlinah. ^lani prihajamo iz vseSlovenije, na{e {tevilo pa se je ustalilona {tevilki {tirinajst, ki pa se zaradiizstopno-pristopnih rokov lahko tudispremeni. Povpre~na starost ~lanov in~lanic je prav zaradi mene (avtorja)“komaj” 30 let, brez mene pa “è skoraj”24,5 let. Osnovna strategija razvoja kluba potekav treh smereh, in sicer: tekmovanja, izo-braèvanje in turizem. Najve~jipoudarek je na tekmovanjih, saj je klubprav zaradi tega tudi nastal. Vsi na{i tek-movalci nastopajo pod uradnim imenomLINTVAR RACING TEAM. Eden odciljev je dose~i ~im bolj{e tekmovalnerezultate, pove~ati prepoznavnost klubatako doma kot v tujini in tako postatizanimiv za sponzorje in podpornike. Stako ali druga~e pridobljenimi sredstvièlimo financirati obe tekmovalni ekipiin ostale klubske projekte. Tekmovalnidel kluba sestavljata dve ekipi. Prva jeekipa A, ki je sestavljena iz tekmovalnouspe{nej{ih pilotov, druga pa je ekipa B,katere ~lani si na osnovi internegato~kovalnika o uspe{nosti letnih tek-movalnih rezultatov lahko prisluìjoprestop v ekipo A (in seveda tudi obrat-no). O samih rezultatih posameznikovne bom pisal, saj dejstvo, da je klub è vprvem letu obstoja osvojil drugo mesto vgeneralni dràvni razvrstitvi v disciplinihitrostni preleti, govori samo zase. Sicerpa poznate star slovenski rek, da sedobro blago samo hvali...

PREDSTAVITEV DRU[TVA

DJP Lintvar Racing TeamDolàn pa sem vam {e predstavitev ~lanov in ~lanic DJP LINTVAR:Toma` Trstenjak: ~lan kluba, avtor tega prispevka, predsednik disciplinske komisije, tandempilot, {portni pilot, XC pilot na kraj{e razdalje, freestyle pilot in tekmovalni pilot “zaenkrat” vrazredu open, v prostem ~asu pa vzdrèvalec strojev in naprav ter o~e dveh otrok. Realisti~nipraktik za vrtenje stebrov na fizikalnih osnovah (kaj je è to???)Damjan ^retnik: idejni vodja in ustanovitelj kluba, in{truktor letenja, tandem pilot, XC pilotin tekmovalni pilot v razredu open, z izrednim potencialom znanja in izku{enj, “profi”, ki lahkoizvede tisto, ~esar drugi ne zmorejo.Grega Celarec: ~lan kluba, {portni pilot in finan~ni nadzornik kluba.Matej Ceglar: soustanovitelj kluba, in{truktor letenja, XC pilot in tekmovalni pilot v razreduopen z zelo visokimi tekmovalnimi cilji. Letalec-tekmovalec z navdihom.Anè Pristov: soustanovitelj kluba, njegov tajnik, in{truktor letenja, XC pilot, tekmovalni pilotv razredu open z obetajo~o tekmovalno prihodnostjo, discipliniran letalni strateg.Karmen Tonjko: soustanoviteljica kluba, njegova predsednica, tekmovalna pilotka v razreduserial. Aktivna {tudentka s tekmovalnimi ambicijami.Tilen Ceglar: ~lan kluba, XC pilot, tekmovalni pilot zaenkrat v razredu serial. Obetaven inizredno motiviran pilot.Bo{tjan Zorman: ~lan kluba, XC pilot in tekmovalni pilot v razredu serial. Skrbi za popolnouigranost teama tako v zraku kot na zemlji.Du{an Oro`: ~lan kluba, XC pilot in tekmovalni pilot v razredu open z izrazito hitrim tek-movalnim napredkom, ki ga odlikuje nadpovpre~na vztrajnost. Miran Fridau: ~lan kluba, stalna stranka disciplinske komisije, XC pilot in tekmovalni pilotzaenkrat v razredu serial. Suveren letalec z izku{njami in z izrednim ob~utkom za letenje.Bojan Gabr{ek: ~lan kluba, XC pilot in tekmovalni pilot v razredu open z izrazitimi lastnost-mi, ki so zna~ilne za vrhunskega tekmovalca. Borut Koler: ~lan kluba, XC pilot in tekmovalni pilot zaenkrat v razredu serial. Tekmovalec spotencialom, ki lahko preseneti.Mitja Holc: ~lan kluba, {portni pilot, XC pilot, ki letenje s filozofskim pristopom lahko naredizanimivej{e.Aleksander Turk: ~lan kluba, XC pilot in tekmovalni pilot v razredu open, z obilo znanja,izku{enj in tekmovalnega potenciala.

Za morebitne neto~ne predstavitvene navedbe se ~lanom LINTVAR RACING TEAMA èvnaprej opravi~ujem, vsem jadralnim padalcem in drugim zra~nim aktivistom pa èlim obilosre~e, zdravja in kvalitetnega letenja v dva tiso~ devetem letu.

Toma` Trstenjak – REDSTAR

16 Marec 09


Revija Cross Country (jan.-feb. 2009)

V 2008 je Sky Paragliders, ena od ve~jihuspe{nih zgodb v razvoju jadralno padal-skih podjetij, dobil certifikat odMednarodne organizacije za standard-izacijo. V {portu, kjer je varnost na prvemmestu, je za vse, ki se z njim ukvarjajo,vsak napredek na tem podro~ju lahkoglasnik velikega koraka naprej. êpravnas je mnogo è sli{alo za kratico ISO invemo, da je to nekaj, kar ima opraviti sstandardom kakovosti, pa nas zelo malo topopolnoma razume, {e zlasti, kako to vpli-va na proizvajalce jadralnih padal. Da bidobili jasno predstavo o tem, kaj SkyjevISO certifikat pomeni za jadralne pilote,

smo se pogovarjali z Martinom Nemcem,Skyjevim generalnim direktorjem.

Kaj je ISO?“ISO, ali pravilno EN ISO 9001:2001, jestandardni skupek postopkov in pravil okakovosti, ki opisujejo in dolo~ajo na~in,po katerem podjetje izdeluje svojeproizvode. Njegov cilj je zagotoviti, da sovsi izdelki, ki so proizvedeni v podjetju scertifikatom ISO, dostavljeni kupcem poistem visokem standardu in z najve~jomo`no skrbjo. Podjetje mora najprej pred-staviti in dokumentirati delovne postopke,nato dolo~iti, kdo je za njih odgovoren, inpostaviti ~asovne roke za preverjanjeizdelave, papirjev, kakovosti {ivanja,rezultatov kon~nega testiranja jadralnihpadal itd… Nato samostojni revizorjiobi{~ejo proizvodne obrate, da preverijo,ali so vsi postopki in dokumentacijatak{ni, kot so navedeni v oddanemporo~ilu. Celoten razvoj, proizvodnja, cer-tifikacija ter prodajne in tr`ne storitvepodjetja Sky Paragliders so v skladu sstandardom ISO. ISO ne predpisuje, da jekakovost proizvodov, ki jih overi, bolj{aod kakovosti neoverjenih podobnihproizvodov. Pomeni pa, da je jadralnopadalo, ki je izdelano v torek, istekvalitete kot tisto, ki je narejeno v petekpopoldne ali v soboto v nadurah. In vsakdelavec mora biti sposoben uporabitidokumentacijo in slediti natanko istimpostopkom kot prej{nji, ki je to delal zad-njih 10 let. To naredi podjetje manj odvis-no od posameznikov. Sky Paraglidersuporablja podobne postopke kot ostala“letalska” industrija, ISO overitev papredstavlja pomemben korak v prizade-vanju ustvariti najbolj{o, tehnolo{koodli~no opremljeno tovrstno proizvodnjov srcu Evrope.”

Kako pridobiti certifikat?“Predvsem je pomembno, da se podjetjedrì predpisanih pravil in postopkov, karnajbr` tako ali tako è upo{tevajo vsiproizvajalci, saj jadralni padalci nisonajbolj naklonjeni improviziranim meto-dam izdelave. Zelo pomembno je, da sovsi koraki pod nenehnim nadzorom -oblikovanja, prototipi, materiali,dobavitelji, kakovost dobaviteljev,proizvodnja, nadzor in spremljanje

posameznih korakov proizvodnje,dobavnimi roki in dobavo. Standard moravsako leto preveriti in potrditi nadzornaagencija. In v tem je bistvo. Narediti toenkrat je lahko, biti v tem vseskozi, pa jeteàvno in nekaj posebnega.”

Kako to vpliva na va{ proizvodnipostopek?“Smatral sem, da je na{a proizvodnja èzelo dobro organizirana, da je kakovostvisoka in da nam ne bo treba nareditimnogo izbolj{av, toda bil sem malo preve~samozavesten glede tega. Odkar smodosegli overitev ISO, smo pravzapravspoznali, da lahko {e izbolj{amo kakovost(odstopanje pri razrezu le do 0,5 mm, kotje to v dokumentacijskih na~rtih),izbolj{ali smo dobavni ~as, optimiziralizalogo, nabavljamo samo najbolj{e mate-riale od proizvajalcev in naro~amostoritve podjetij, ki so sposobni jam~itikakovost (kakovost v celoti, ne samo zamaterial, ampak tudi za nivo storitev,garancijo, odzivni ~as, razvoj …).”

Ali se bo to poznalo pri cenah Skyevihizdelkov?“Presenetljivo, vendar ne. Boljpremo~rten postopek pomeni, da smodejansko zniàli stro{ke. Ker je proizvod-ni postopek bolj{i, je kon~ni rezultatmanj{a koli~ina odpadnega materiala odizdelkov z napako.”

Kaj vse to pomeni za jadralnega pilota?“Sky paraglidersov ISO certifikat pomeni,da v podjetju Sky naredijo vse, da zago-tovijo 100-odstotno kakovost vsakemupilotu; da so jadralna padala preverjena150-krat, preden so odposlana; da je odpovpre~no 55 ur, ki so namenjene izdelavijadralnega padala, 2, 5 ure posve~eno pre-verjanju kakovosti; da je izkori{~enostuporabljenega materiala 85-odstotna in daje odpadni material iz proizvodnegapostopka recikliran, s ~imer prispevamo kza{~iti okolja; da je razvoj novih izdelkovna~rtovan in organiziran tri sezonevnaprej v kratkoro~nem okviru, v dolgo-ro~nem pa za osem let; da so certifikati zajadralna padala, re{evalna padala inletalne sedeè pridobljeni izrecno v ISOoverjenih laboratorijih in da so rezultatizagotovljeni; da so vsi materiali pre-

PROIZVODNJA, CERTIFICIRANJE ...

Sky Paragliders z ISO certifikatom


17Marec 09

ISO certifikat v JPRevija Fly and glide (09/2008)(Gleitschirm ISO-Zertifizierung)ISO je kratica za Mednarodno organizacijo za standardizacijo (InternationalOrganisation of Standardisation), poveèmo pa jo lahko tudi z gr{ko besedo“isos”, ki pomeni “enak”. ISO je mednarodna zveza organizacij za standard-izacijo. Ustanovljena je bila leta 1947 in ima sede` v @enevi. Od leta 1951 je~lan organizacije ISO tudi nem{ki in{titut za standardizacijo DIN (DeutchesInstitut für Normung). Poleg dolo~anja standardov za kakovost upravljanja,kot je ISO 9000, se ISO ukvarja tudi s tehni~nimi stvarmi, kot so MP3 for-mati in telefonske kartice.ISO certifikat v svetu jadralnega padalstva – ali gre to dvoje skupaj?V avtomobilski industriji je ISO standardizacija obvezna. Jadralna padala pase za razliko od tega izdelujejo skoraj vsepovsod brez upo{tevanja dolo~ilISO. Kaj dejansko pomeni certifikat ISO v jadralnem padalstvu?Martin Schwarz je popolnoma obi~ajen uvoznik. Njegovo podjetjeFlightclub-Lenggries v Nem~iji prodaja jadralna padala in ostalo opremoznanega ~e{kega podjetja Sky Paragliders. Ko pa se za~ne Martin pogovar-jati o tematiki standardizacije ISO, se spremeni v veleposlanika. V izbruhustrasti razlaga z gore~imi besedami, kak{no zvezo ima ISO z jadralnimipadali. Sky ima certifikat ISO 9001:2001, in on je ponosen na to dejstvo. Tastandardizacija pomeni na kratko to, da lahko overjen koncern jam~i za nad-zorovano upravljanje kakovosti. K temu spada tudi ohranjanje standardov vposlovnih tokovih. Martin za Fly and Glide razlaga pomen standardizacijeISO :“Standardizacija ISO se izogiba nihanju v povpre~nosti serijske proizvod-nje”“Piloti porabijo veliko denarja in tako ni ~udno, da pri~akujejo tudi najvi{jokakovost. S pomo~jo standardizacije ISO se lahko presodi, ali podjetje jeml-je kakovost resno in jo zagotavlja trajno. Toda vsak standard ISO ni enakdrugemu standardu ISO. Podjetje Sky Paragliders, ki proizvaja samo na~e{kem, je eden redkih proizvajalcev, ki ima overjeno proizvodnjo. Z drugi-mi besedami, postopek overitve ne vklju~uje le pregleda posameznih delovali samo kon~nega pregleda, ampak vklju~uje tudi vmesne preglede medcelotnim proizvodnim postopkom. To pomeni od prvega proizvodnega kora-ka naprej – od nabave (blaga, vrvic, vponk itd.) pa skozi ves proizvodnipostopek vse do kon~nega pregleda, vklju~no s testnim letom. Tudi dvoletnipregled, ki ga opravite kasneje, je vklju~en v to. Proizvajalec mora dokazati,da se drì enakih standardov, kot je to predhodno dolo~eno. StandardizacijaISO se vedno izogiba nihanju v povpre~nosti serijske proizvodnje. To je kakovost, ki je dokazljiva in dostopna. Natan~no se ve, katera {ivilja je{ivala dolo~en del proizvoda na dolo~en dan. In vemo, da je potrebno men-jati iglo, ko ta postane topa.”Poleg podjetja Sky Paragliders je ISO-overovljeno tudi podjetje Fly & More,vendar na drugem podro~ju. Ob tem se pojavlja vpra{anje, ali se zanimanjeza standardizacijo upravljanja kakovosti ve~a ali je to le del strategije trènja.Morda je samo vpra{anje ~asa, kdaj se bo panoga v celoti podredila standar-dom ISO. Raziskava dobro znanega proizvajalca je pokazala, da je to zadnjemalo verjetno. Avstrijski proizvajalec Team 5, na primer, pripisuje tej temiodlo~ilen pomen. Pogovarjali smo se z oblikovalcem Danielom Loritzom, kinam je v intervjuju razkril, da je tudi sam razmi{ljal o vpra{anju certifikataISO. “Tudi drugi proizvajalci se odlo~ajo za to. Tak{en certifikat, jasno,dokazuje resnost posameznega podjetja v tej panogi. Po drugi strani pa proiz-vajalec jadralnih padal, ki ima certifikat ISO, ni nujno bolj{i.” WolfgangLechner, {ef podjetja Nova, ima podobno mnenje: “O tem, ali je proizvajalecjadralnih padal vreden ve~ od tistega brez certifikata, bo odlo~il trg. Nem{kikancler Helmut Kohl je neko~ dejal: Pomembno je, kak{en je kon~ni rezul-tat.”

Prevod: Sre~ko Jo{t

gledani glede napak in da zna Sky v primeruteàv natan~no opredeliti serijo uporabljenegamateriala ali niti; da je strojna oprema, ki seuporablja za proizvodni postopek, redno prever-jana in primerno pripravljena za redno uporabo;da so vsi merilni instrumenti kalibrirani, da ne bipri{lo do napak; da stalno pregledujemo poslovnemetode in jih posku{amo {e izbolj{ati; da imajovsi v na{i ekipi radi svojo slu`bo, kajti vsi tipostopki niso enostavni. Veliko la`je bi bilo zanas iti na pivo kot prestati leta v dru`binadle`nih revizorjev, ki se spotaknejo ob najboljnore podrobnosti, ki si jih lahko zamislite … :)”

Ali so vsi Skyjevi izdelki pokriti s certifikatomISO ?“Da, vsi izdelki so ISO overjeni.”

Prevod: Sre~ko Jo{t

Slike: Razrez blaga, {ivalnica, {ivanje.

18 Marec 09


Jadralno padalstvo je {port, ki zajema{irok spekter ljudi. In ker smo ljudjerazli~ni ga tudi dojemamo na razli~nena~ine in od njega pri~akujemo razli~nestvari. Vsekakor pa nam je skupno to, dana svet radi gledamo iz malo druga~neperspektive in da ob tem zelo uìvamo. Ktemu, da bo uìtek maksimalen, pa lahkonajve~ prispevamo sami. Vse skupaj pase za~ne è pri pravi izbiri padala. Ne, ni barva tista, ki bo vplivala na na{okvaliteto letenja. Dostikrat je lahkozgre{eno tudi mi{ljenje, da bomo spadalom vi{jega razreda leteli tudibolj{e. Padalo vi{jega razreda mi bo kajmalo koristilo, v kolikor ne bom znalavzeti tega, kar mi lahko da. Ob mojempomanjkanju izku{enj, bo tak{no padalopripomoglo le k bolj stresnemu, innikakor ne k bolj kvalitetnemu letenju.Dobila bom hitrost, bolj{o fineso, plani-ralo bo sto na uro, jaz pa bom nekje medzemljo in nebom prepu{~ena {e enemustresnemu letalnemu dnevu, v upanju, dale- ta ni zadnji. Tako sem razmi{ljala, koso me prepri~evali, da naj namesto moje“enke” kon~no kupim padalo. Pojavljalose mi je sto vpra{anj in premalo odgov-orov, vsekakor pa me je najbolj begalo,~e sem dovolj sposobna, da letim {e kajdrugega kot “enko”. Potem v zraku ne bove~ stavka, ki me je vedno znova pomirilv kak{ni stresni situaciji:”Enko letim, vsese bo “po{timalo” samo!”Dejstvo je, da za ni~ ne dobi{ ni~. Mojeskromno mi{ljenje je, da je tako tudi pripadalih. Kvaliteta letenja je po mojepredvsem odraz soìtja med pilotom inpadalom. In ve~je kot bo to soìtje, ve~mi bo letenje dalo. Razred padala, ki gabom izbrala, bo odlo~ujo~e vplival na tokoliko in kaj bom od tega {porta dobila.V prvi vrsti je torej pomembno, da znamoceniti svoje sposobnosti in da ob temvem kaj od letenja pri~akujem. Ker {e ne letim dolgo, letenje pa mi pred-stavlja predvsem uìtek in èlim, da takotudi ostane, sem se seveda odlo~ila, danabavim padalo razreda DHV 1-2.Za~elo se je z zbiranjem podatkov prekointernetnih strani in opravljanjem primer-jav med testi najrazli~nej{ih padal.Razlike med njimi so bile le v rahlihodtenkih, kar nikakor ni pripomoglo kla`ji odlo~itvi. Domnevala sem, da se

padala, kljub podobnim letalnim sposob-nostim, v zraku razli~no obna{ajo in dagre dejansko le za to, “handling” katere-ga mi bo v praksi bolj ustrezal. Nekateraod njih sem enostavno izlo~ila, ker s svo-jimi kilogrami nikakor nisem ustrezalanjihovemu razponu teè, najmanj odvsega pa sem si èlela leteti padalo naspodnji meji. @elela sem biti dobro obre-menjena, kar mi bo dalo {e dodatno sta-bilnost, ob tem pa tudi ve~jo prodornost.In zgodilo se je pa~ tako, da sem nekateraod padal dejansko imela mo`nostpreizkusiti tudi v praksi. Eden od njih jebil tudi Sport 4, katerega sem sama gledena teste postavila v sam vrh razreda DHV1-2, po mojem mi{ljenju je to padalo, kibi lahko stopilo ob bok tudi padalomrazreda DHV 2. Na àlost je bil to edenod razlogov, ki me je pri padalu odbijal.Nisem èlela kupiti ve~, kot sem sposob-na leteti in pri tem padalu so se mi pora-jali dvomi ali mu bom dorasla. Kot semè prej dejala - brez ni~ ni ni~ in imelasem ob~utek, da bo zaradi tega padalobolj jemalo, kot pa mi karkoli pozitivne-ga dajalo. Jaz pa bi rada le uìvala. In obnajinem prvem sre~anju sem zagotovouìvala. Seveda sta me najbolj o~aralahitrost in okretnost padala, presenetile paso me trde komande, katerih pri svojemprej{njem padalu nisem bila vajena. Pa {e

na {tartu je izgledalo kot da dejanskoobvladam {tart. Dvig krila ni zahteven,padalo pa tudi ni nagnjeno k temu, da bi“tolklo” naprej. Podobno velja tudi vzraku.Pri Airwaveju pravijo, da je Sport 4 pada-lo, ki ga je zelo enostavno leteti in jezaradi tega dostopen {irokemu kroguljudi. S Sportom 4 so èleli izdelati pada-lo, ki bi se lahko v prihodnjih dveh letihpostavilo ob bok najbolj{im v svojemrazredu, pri ~emer pa so èleli obdràti“Sportov feeling”, na katerega so se takozelo navadili in bili z njim tako zelozadovoljni dosedanji uporabniki Sporta.Tako so pri Sportu 4 obdràli krilo zakaterega je zna~ilen optimiziranim profilza centriranje termi~nih stebrov kar nare-di letenje dokaj preprosto. Ker jim jeuspelo zmanj{ati minimalno propadanjelahko re~emo, da je to padalo, s katerimsmo lahko vedno med najvi{jimi. Prititja, pa je s pomo~jo auto-termi~netehnologije enostavno.Zaradi uspe{nosti Magica 4, ki je prvopadalo s tremi linijami - triliner z DHVcertifikatom, so izoblikovali dve verzijiSporta 4 in sicer trilinerja in {tirilinerja,saj so se zavedali, da je na tem podro~jumogo~ih kar nekaj izbolj{al. Po {tevilnihtestiranjih pa so pri{li do zaklju~ka, da je{tirilinerja enostavnej{e leteti, enos-

O IZBIRI PADALA

Maksimalen uìtek


19Marec 09

tavnost letenja pa je vsekakor ena odlastnosti, ki bi morala odlikovati padalarazreda DHV 1-2. [tiriliner je omogo~aldalj{i in bolj opro{~ajo~ vhod prikomandah, ob tem pa ga je {e vednoodlikoval preprost in odziven handling.Tako so zaklju~ili, da padala z dalj{imivrvicami bolj{e funkcionirajo s {tirimilinijami. Po sredini, kjer so vrvice dalj{e,so tako pri Sportu 4 uporabljene {tiri lin-ije, medtem ko so proti koncu, kjer jevrvic manj, uporabljene le tri linije. Nata na~in je Airwaveju uspelo mo~nozmanj{ati dolìno vrvic in s tem tudiodstraniti nekaj neèlenega upora, hkratipa so s tem, ko se niso odlo~ili za popol-nega trilinerja omogo~ili, da je Sport 4ne le padalo z dobrimi letalnimi sposob-nostmi, ampak tudi padalo, ki ga odliku-jeta njegova {iroka uporabnost in hkratitudi udobje, ~emur lahko z drugimibesedami re~emo, da ga odlikuje tudivelika stopnja varnosti.Na padalih je sprednji zgornji rob boljizpostavljen dejavnikom, ki povzro~ajostaranje padala. Da bi prepre~ili prehitrostaranje tega zelo ob~utljivega dela, jele-ta izdelan iz odpornej{ega materiala.Stabilnost in trdnost padala sta pove~anis hibridnimi diagonalami. Novost napadalu so tudi dodatne oja~itve, ki {edodatno pove~ujejo stabilnost padala inprispevajo k temu, da je padalo manjdovzetno za stranska zapiranja. Zodstranitvijo ene od celic so na padalu {edodatno pove~ali stabilnost, zaradi ~esarje padalo dosegljivo {e {ir{emu kroguljudi. S Sportom 4 je Airwaveju uspeloizdelati padalo, ki ga je preprosto leteti,po drugi strani pa ga odlikujejo dobreletalne sposobnosti. Ne le, da se lahkopostavi ob bok padalom svojega razreda,primerja se lahko tudi s padali vi{jegarazreda, saj se je s Sportom 4 Airwavejuzelo uspelo pribliàti njihovemu padalurazreda DHV 2 Mustang2, lahko bi celorekli, da je v nekaterih lastnostih Sport 4celo bolj{i. Je pa res, da so pri Airwavejudelali tudi na padalu razreda DHV 2,tako da je njihov novinec po imenuCobra è opravil LTF teste in ga bo vvelikosti M po novem letu è mogo~enaro~iti. Cobra je kolikor je le mogo~eblizu resni~nemu trilinerju, saj so skorajv celem razponu vrvic le tri linije. Lezaradi bolj{e stabilnosti samega padalaso v centru padala, tik ob vrhu, dodane{e zelo kratke D linije. V primerjavi zMustangom ima tako Cobra 15% manjvrvic, kar pri celotni dolìni predstavlja60m. Tako ima Cobra le 326m vrvic,medtem ko jih je imel Mustang 385m.

Druga zelo pomembna novost jeizbolj{anje vitkosti padala, ki je 5.95,medtem ko je bila vitkost Mustanga 5.7.Pri izdelavi padala so se opirali na kon-strukcijo Magica 5, s ~imer jim je uspe-lo ustvariti padalo razreda DHV 2, ki gaodlikujeta izredno dobra finesa in vrhun-sko planiranje. Delali pa so tudi na tem,da so sledili preprostemu “handlingu”, kije zna~ilen za padala njihove blagovneznamke. Moram re~i, da se tudi sama karveselim tega njihovega novinca in upam,da ga bo kmalu mogo~e preizkusiti nakak{nem hrib~ku - seveda tudi v mojivelikosti. Kak{ni testni dnevi bi zato bilizelo dobrodo{li.Pred nekaj meseci sem se svojega nove-ga padala “maj~keno” bala. Menila sem,da bo jemal preve~ mene, jaz pa ne bomznala vzeti tega kar mi ponuja. In ja, ressva se tu in tam malo lovila. Dal mi jevedeti, da ni “enka”, ki sem jo letela prejin da v~asih rabi malo ve~ pozornosti.Kaj hitro me je presenetil s kloferjem inmi dal vedeti, da ne mara biti zanemar-jen. Kljub temu, da me je presenetil, paje bila to dobra {ola za naprej in tudipozitivna izku{nja ob kateri sem spoz-nala, da Sport v takih situacijah nipopoln {tor, ki se ne bi mogel znajti sam.Zadeva se je hitro “po{timala” in bi severjetno {e hitreje, ~e ga ne bi letel {tor.Sedaj se pri letenju trudim pridobiti odpadala ~im ve~ povratnih informacij, kimi lahko le olaj{ajo letenje. Sport jezagotovo komunikativno padalo, ki tilahko marsikaj pove, ~e mu zna{ prisluh-niti in ti na ta na~in lahko pomaga nared-iti letenje kar se da enostavno. V slogi jepa~ mo~. Mogo~e je z njim res nekaj ve~dela kot z mojo staro “enko”, a {e vednomi pusti dovolj ~asa, da se lahko zvsakim novim poletom ozrem okrogsebe in vidim svet enostavno tak{en kotje - veli~asten.Danes vem, da sem opravila dobernakup. Padalo je hitro, ima za svojrazred zelo dobro fineso, pa {e planirasto na uro, jaz pa se nekje med zemljo innebesi potapljam v globine modreganeba, v èlji poleteti vedno vi{je invedno dalje. Maksimalnemu uìtkunasproti in ob tem se po~utim enostavnonoro, ker vem, da nama skupaj lahkouspe marsikaj. Je pa~ tako, da ko letimo padalo, ki jeprimerno na{emu znanju in ob temizberemo tudi prave letalne dneve, takratne more med nami, maksimalnimuìtkom in varnostjo stati ve~ ni~.

Pripravila: Mojca Pi{ek

20 Marec 09


4Speedje nov francoski proizvajalec padal za speed riding. Za sezono 2008/9 sopripravili Pocket Monster. S trimi je mogo~e nadzorovati drsno razmerjein hitrost in tako ostati v stiku s snegom. Material kupole je vodoodporen,sneg pa je iz nje mogo~e zlahka o~istiti. Padala {iva brazilski SOL vvelikostih od 9 do 15 m2.(www.4speed.fr)

Apcopadalo Karma Sp (Sport) je namenjeno za~etnikom kot tudi è malo bolj izku{enim pilotom.Ocenjeno je z EN B, razpon te` pa je od 60 – 130 kg. Z druga~nimi nosilnimi trakovi lahko znjim letijo tudi paramotorci.(www.apcoaviation.com)

Lintvarni samo nova slovenska jadralno padalska spletna stran, temve~ bo kmalu tudi prva spletnatrgovina s padalsko opremo v Sloveniji.(www.lintvar.si)

Digiflyje predstavil novo “Pro” serijo instrumentov: Cartesio Pro Bluetooth, Leonardo Pro inLeonardo Pro Bluetooth. Vgrajenih imajo precej izbolj{av (mo~nej{e baterije, proti praskamodporno ohi{je in ekran, slednji tudi ne ble{~i) in novo programsko opremo. Podatke je prekobluetooth vmesnika oz. kabla mogo~e po{iljati ustreznemu programu za analizo letenja(Soaring Pilot, Compe GPS, C.Pilot, …) ali pa jih posredovati preko SMS ali spletnegastre`nika.(www.digifly.com)

Dudekki slovi bolj po padalih za letenje z motorjem, je izdelal rekreativno padalo Plus (EN B). Jezamenjava za Vox, je varno in seveda primerno tudi za PPG.(www.dudek.eu)

Mac Paraje za tekmovalce pripravil sede` Hawaii. Z napihljivim zadkom je zelo aerodinami~en. Kmalubi naj bil dobavljiv tudi v Sloveniji.(www.macpara.com)

Airwavese predstavlja z novimi nahrbtniki. Model GT Light je kombinacija sedeà in nahrbtnika in jenamenjen tako gornikom kot tudi vsakodnevnemu letenju. Nahrbtnik je dovolj prostoren, da jevanj mogo~e strpati vso opremo, sede` pa premore sedalno plo{~o, penasti protektor, dve zra~niblazini in prostor za rezervo. GT Light tehta 3,4 kg. Nahrbtnik Kar pa je namenjen para-pohod-nikom. Opremljen je z vsem, kar imajo alpinisti~ni nahrbtniki. Prostornina je 70-90 litrov, tehtapa 1,8 kg.(www.airwave-gliders.com)

Sky Paraglidersnovosti v letu 2009: ANAKIS - jadralno padalo v razredu “low” EN B,ERIS3 RS – visoko sposobno tekmovalno jadralno padalo, CIMA K2 –novej{a verzija gorskega padala, EXCITE3 XC in COMP – {portni alitekmovalni letalni sede`; vre~a za noge se doda na enostaven na~in. Ceneopreme Sky Paragliders se v letu 2009 za razliko od drugih proizvajalcevniso povi{ale. Eden od razlogov je tudi organizacija proizvodnje po ISOcertifikatu. (www.sky-cz.com)

NoviceMatej Bel~i~

4speed Pocket Monster

Airwave

Cartesio Pro Bluetooth

MacPara Hawaii


21Marec 09

Niviukpri è uveljavljenem proizvajalcu so izdelali prvi sede` Hamak. Velikozaslug ima verjetno Urban Vali~. Je kvaliteten in udoben, zlahka ga je nas-taviti med letenjem in premore velik prostor za rezervo. Zelo dobro je poskr-bljeno za za{~ito hrbta. (www.niviuk.com)

OzoneRob Whittall je oblikoval padalo XT16 za {tart “z nogami” (foot launching).Z njim se boste lahko zabavali tudi ko bo kak{en vikend preve~ vetroven alipa si boste pri spustu z gore lahko ogledali vsako zajedo. Je pa namenjenobolj izku{enim pilotom. ê èlite {tartati s smu~mi, pa vam ponujajo BulletGT. Je me{anica med padalom za skok iz letala in modelom Bullet 009.Vsekakor je z velikostjo med 7,7 in 9,8 m2 zelo okretno.(www.flyozone.com)

SkywalkArriba (LTF 1-2) je naslednik uspe{ne Tequile 2. Izdelano je iz enakega, z aluminijem pre-vle~enega materiala, kot Poison, ima tekmovalne, neopla{~ene vrvice in nosilne trakove, kinudijo malo upora. Ker je padalo lahko (4 kg), je primerno za popotnike in alpiniste. (www.skywalk.info)

Montana Verticalz lahko ~elado Jump (350 g) bodo zadovoljni tako para-alpinisti, smu~arji, kot tudi drugi piloti.Je EN certificirana, domiselna nastavitev pa omogo~a, da ena velikost ustreza vsem (53 do 61cm). Trak za pritrditev je mogo~e sneti in oprati, ter ne povzro~a alergije. Priloèni so {~itnikiza u{esa, pritrditi pa je mogo~e tudi smu~arska o~ala. (www.montanavertical.com)

UPsede` Fast Pro je leè~, zaprt in aerodinami~en. Rezerva je na spodnjem delu in jo je mogo~edose~i z obeh strani. Vre~o za noge je mogo~e sneti in uporabiti samo ustrezno oporo (stirrup).Pri UPju pravijo da je sede` poln domislic z veliko prostora povsod.(www.up-paragliders.com)

U-Turnponuja ~rn “Acroteam” jopi~ v velikostih XS do XXL. Izdelan is Polarteca, je topel, lahek inse po padcu v vodo tudi hitro posu{i. Menda bi ga naj nosil vsak pilot, ki da kaj na modo.Pripravili so tudi naslednika padala Bodyguard, Bodyguard II. Je prav tako varno, azmogljivej{e in okretnej{e. (www.u-turn.de)

Woody Valleysede` X-Alps je bil zasnovan za tekmovanje z istim imenom. Kljub temu, da je lahek (2,3 kg),je vseeno aerodinami~en, s potrebnimi varnostnimi dodatki (zra~na blazina, kontejner za rez-ervo, ki je tudi nosilec instrumentov). Dobite ga v treh barvnih kombinacijah. Akro pilotom jenamenjen model X-Pression. Hrbtni del nudi dodatno oporo in ga je mogo~enatan~no nastaviti. Na spodnji strani sta dva kontejnerja za rezervi, pritrditev zadimno bombo pa je mogo~e hitro odvre~i. Materiali se hitro su{ijo, po pristanku vvodo ga je lahko sneti, prekata za rezervo in hrbtni protektor sta lahko tudi vodotes-na.(www.woodyvalley.com)

GoProHero 5 mini kamera, namenjena montaì na ~elado, bi naj bila najbolj{a v tej kat-egoriji na trì{~u. Ima 5 megapikslov in zelo {irokokoten objektiv (170°). Internegaspomina ima 16 MB, mogo~e pa je vstaviti SD kartico. Zlahka jo je mogo~e pritrdi-ti na ~elado, kolo ali surf, saj je tudi vodoodporna (do 30 m). Nekaj posnetkov s tokamero je mogo~e najti tukaj: http://vimeo.com/user619797/videos(www.xcshop.com)

U-Turn Bodyguard II

Ozone XT16

Skywalk Arriba

4speed Pocket Monster

22 Marec 09



23Marec 09

PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO:

- sedeì za jadralna padala (teà:3650g)- sedeì za motorna padala- lahki sedeì za jadralna padala (1000g)- sedeì za motorne zmaje- vso dodatno opremo za jadralno padalstvo:

nahrbtniki, vario metri, GPS, ~elade ...

LETALNI SEDE@I CHARLY

Na{e izdelke odlikuje:- enostavno vpetje- kvalitetna izdelava- kvalitetni materiali- udobnost- ugodne cene ...

INFORMACIJE:

SLAPAR PETER S.P. SITAIR@ebljarska 51240 KamnikGSM: 041-766-675

FF LL YY WW II TT HH DD AA LL II

- IZDELAVA LETALNIH KOMBINEZONOV PO @ELJI(letni, zimski, FLY WITH DALI, po va{ih barvnih kombinacijah in vezenje logotipov po èlji)

- PODKAPE- [PORTNO-POHODNE HLAÊ - material SCHÖLLER - THERMO VELOURJI, WINDSTOPERJI, SOFTSCHELLI, aktivno perilo ESCHLER

(po va{ih barvnih kombinacijah in z vezenjem po va{i èlji)- in razni drugi artikli po va{h èljah.

www.dalisport.com - www.dalishop.net

DDAALLII [[PPOORRTT dd..oo..oo..--PPRROOIIZZVVOODDNNJJAA AAllppsskkaa 6622 LLEESSCCEE--TTRRGGOOVVIINNAA ttrrggoovvsskkii cceenntteerr BBlleedd

24 Marec 09


REKLAMA AIR SYSTEMS - ISTA KOT DECEMBER 08

Documents

Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje · ke na tekmovanjih v prostem letenju pozivam vse ~lane in ~lanice, zmajarje in jadralne padalce, ... Kot strela z jasnega