1

IMP Klima - va{ partner

impklima imp-klima.siwww.imp-klima.si

042003

]December

@

2

Uvodnik

OBDAROVANJE

S

PARTNERinformativni časopis

IMP Klima d.o.o.Godovič 1505275 Godovičtel.: 05 374 30 00fax: 05 374 30 83

Tanja Tominec

Gaya Cerkno

Idrijski motiviSilvester Bajc

Bis tisk, Ljubljana

1000 izvodovLetnik IV, št. 4/2003december 2003

e vas loteva panika? Iskreno upam,da ne, saj je čas za izbor daril že ne-koliko pozen. Predvidevam, da jenakupovanje oz. izbira daril, še po-sebej za poslovne partnerje, mno-

gim eno najbolj stresnih opravil, celobolj kot npr. pogajanja ali pridobitev novega posla.

Verjamem, da se vsaj vsak drugi bralec sprašuje,ali je obdarovanje poslovnih partnerjev v prednovo-letnem času sploh potrebno? Za lažje razumevanjein pomoč pri izbiri darila vam danes posredujemnekatera mnenja in izkušnje slovenskih podjetij,ki se ukvarjajo s poslovnimi darili.

1. Poslovna darila so pomemben izraz našihodnosov do poslovnih partnerjev, zato zahtevajoveliko pozornosti, raziskovanja in ustvarjalnosti.Zakaj, kdaj, komu in kako jih podarjamo?

Obdarovanje je staro toliko kot človeštvo in ješe vedno najboljši način za izkazovanje prijatelj-stva, spoštovanja, zahvale in utrjevanja medseboj-nega prijateljstva. Zato poslovna darila poklanjamoz namenom; lahko gre za zahvalo, čestitko ob npr.uspešno sklenjeni pogodbi; bodisi želimo z darilomsporočiti, kako “pomemben” je za nas partner,oz. da si z njim (še) želimo sodelovati ali pa greza neke vrste motivacijsko sredstvo, saj sodelova-nje cenite in gre za prispevek k uspešnemu po-slovanju podjetja.

2. Obdarovanje v poslovnem svetu je dvorezenmeč. S pravilno izbranim poslovnim darilom, kiga poklonimo v primernem trenutku, lahko zgra-dimo dobre poslovne odnose. Če pa je darilo nepri-merno ali podarjeno ob napačnem času, lahkoškoduje poslovnim odnosom. Neprimerna so vsatista darila, s katerimi obdarovancu sporočamo,da od njega pričakujemo protiuslugo oz. nekaj vzameno. Pošiljanje promocijskih daril z namenom,da bi pospešili poslovne dogovore, je sprejemljivo,na splošno pa velja, da daril ne poklanjamo, doklerposlovni dogovori, ki so v teku, niso končani.

3. Ob večjem številu partnerjev je dobro, dajih razdelimo glede na naravo odnosa in pristnostkomunikacije v več skupin:• Širši krog partnerjev, kamor ponavadi uvršča-

mo partnerje, ki prvič sodelujejo s podjetjem.Sem spadajo tako imenovana reklamna darila.

• V drugi krog uvrščamo partnerje, s katerimi žeimamo trdnejše poslovne odnose. Njim običajnopodarjamo poslovna darila z navedbo imena na-šega podjetja na bolj diskretnih mestih.

• Tretji krog sestavljajo poslovni partnerji, s kate-rimi je doba našega sodelovanja razmeroma

kratka, vendar pa je teža sklenjenega posla ve-lika oz. pomembna za naše podjetje. Njim po-darjamo bolj osebna darila, brez imena podjetja.

• V četrto skupino pa se uvrščajo tisti partnerji,s katerimi že dalj časa sodelujemo in se že osebnopoznamo. Ta darila so tudi bolj osebne narave.

Mnenja, trendi in izkušnje podjetij, ki se ukvar-jajo s prodajo poslovnih daril so si različna.

Danes se večina podjetij odloča za manjša darilasimbolične narave. Veliko se jih odloči tudi, dapartnerjev ne obdarujejo in jih s čestitko ali pis-mom zgolj obvestijo, da so denar darovali v dobro-delne namene. Pri tem velja nenapisano pravilo,da se v pismu diskretno navede ustanovo, kateri sosredstva podarjena, nikakor pa ne višine sredstev.

Velik poudarek in pomen pridobivajo poslovnadarila, s katerimi želijo podjetja predstaviti svojoidentiteto. To velja za tista podjetja, katerih poslov-ni partnerji prihajajo pretežno iz tujine. Gre zatipične slovenske izdelke, ki so bodisi ročno izde-lani, bazirajo na kulinariki in izboru vin ter knji-gah, ali pa jih podjetja dajo izdelati po naročilu,da so unikatna.

Podjetja, ki nimajo neposrednih stikov s kupci,temveč le prek distributerjev in zastopnikov, seobičajno odločijo za praktična darila, kot so darilnikompleti, ki niso v prosti prodaji. V teh primerihgre bolj za darila presenečenja.

Na koncu pa ne smemo pozabiti, da obdarovanjeni omejeno samo na prednovoletni čas. Izraža na-šo pozornost do partnerjev, ki jih lahko obdaruje-mo tudi ob drugih priložnostih, kot so podpis po-godbe, delovno srečanje, obletnica skupnega sode-lovanja, sklenitev posla … In še eno pomembnonavodilo: vsako darilo je potrebno primerno zavitiin primerno izročiti.

(povzeto po reviji Podjetnik, št. 10/2003)

No, in ker je današnji uvodnik posvečen obdaro-vanju, vas vabim, da takoj pogledate na stran 11in preizkusite svojo srečo. Pripravili smo namrečvoščilnico presenečenja … In da presenečenje nebo samo enkratno, z veseljem sporočam, da vambo vsak izvod Partnerja v letu 2004 prinesel pro-mocijsko darilo.

Naša pozornost je, SPOŠTOVANI PARTNERJI,namenjena vam: ob tej priložnosti, izteku še enegauspešnega leta, se vam zahvaljujemo za sodelova-nje in vam želimo VSE NAJBOLJŠE V NOVEMLETU 2004.

3

Tekst: Tanja Tominec

Predstavljamo podjetje Makro 5 investicije, eno vodilnih in trenutno najbolj prodornihpodjetij s podro~ja projektiranja, in`eniringa in monta`e sistemov klimatizacije v Sloveniji,ki se uveljavlja tudi v tujini, predvsem pa so pripravljeni na vstop na evropsko tr`i{~e, nakaterem menijo, da bodo {ele uresni~ili vse svoje cilje.

P

PRIHAJA NA© »AS

Intervju

ogovarjali smo se z direktorjemin lastnikom podjetja Makro 5investicije g. Marjanom Habja-nom. Intervjuju se je pridružiltudi g. Nedeljko Teodorovič, di-

rektor IMP Klima montaže d. d.Pot g. Habjana se je začela leta 1975, ko se jezaposlil v takratnem IMP-ju kot pripravnik,inženir strojništva. Že v kratkem obdobju dese-tih let je g. Habjan hitro napredoval in leta 1982postal vodja projektive v Kopru. Takrat je bilato tako imenovana delovna organizacija, nakarse je leta 1986 odločil, da gre na svoje kot sa-mostojni podjetnik oz. obrtnik. Eden pomem-bnih mejnikov je bil v letu 1989, ko je s štirimiprijatelji ustanovil podjetje Makro 5 d. o. o.Od takrat se je podjetje razvijalo in širilo nanova področja, vse do danes, ko delajo na ve-likih in zahtevnih projektih, kot je npr. LekPoljska. Odločitev se je pokazala za pravilno.

G. Habjan prihaja iz Žalca. Je velik ljubiteljjadranja, za katerega ga je navdušil njegov sin,arhitekt g. Peter Habjan, ki je prav tako zapo-slen v podjetju.

g. Habjan, prosim povejte nam, kak{ni sobili prvi za~etki podjetja in kako se je po-djetje razvijalo?

Menim, da sem bil med prvimi strojniki, kismo začeli delati kot zasebniki. Prvotni dejavno-sti sta bili izvajanje nadzora nad objekti in sa-nacija sistemov klimatizacije. Pet kolegov nasje nato leta 1989 ustanovilo podjetje MAKRO 5.Našo skupino smo sestavljali dva gradbena in-ženirja, finančnik, pravnik ter jaz – strojnik,tako da smo 1. marca leta devetdeset pričeli zdejavnostjo gradbenega inženiringa. V celotnemobdobju delovanja do danes smo poslovali do-kaj uspešno, imeli pa smo tudi nekaj težav.

In sedaj smo tukaj, kjer smo, vmes pa smospreminjali organizacijo družbe. Trenutno pred-stavljam Makro 5 investicije, ki je letos nastalaz delitvijo Makro 5 na dve podjetji: Makro 5gradnje in Makro 5 investicije.

Trenutno nas je v podjetju zaposlenih 50oseb, pretežno inženirjev in tehnikov. Znotrajse delimo na dve specialnosti: ena je bazenskatehnika, kjer po naši oceni pokrivamo nekajčez 70 % slovenskega trga, preko Makro 5Umag pa tudi hrvaški trg. Druga smer, dokajnova (od lanskega leta) pa je, lahko bi dejal“prva ljubezen”, projektiranje in izvedba instala-cij. Enota ima sedež v Ljubljani in se ukvarjas projektiranjem, izvajanjem elektro in strojnihinstalacij, s tem, da smo specializirani za podro-čje klimatizacije v farmacevtski industriji, cilj

pa nam je razširitev dejavnosti tudi v prehram-beno industrijo in zdravstvo. Na osnovi te pro-gramske usmeritve združujemo znanja s kolegiprojektanti, ki jih poznamo še iz časa IMP-ja,hkrati pa vpeljujemo mlade kadre, saj je na tempodročju v obdobju zadnjih 15 let nastala ne-kakšna praznina. Želimo usposobiti mlad kader,ki bo nasledil nas starejše, ki počasi odhajamo.Na podlagi te programske osnove smo v začetkuletošnjega leta kupili IMP Klimo montažo izGrosuplja, v kateri smo 86 odstotni lastniki.Razlog za nakup montažnega podjetja je v tem,da smo želeli imeti vpliv na strokovni razvojizvedbe klimatizacije, in ker menimo, da je natem področju v Sloveniji relativno nizka ravenkakovosti. Nadalje smo s 70 odstotnim lastni-škim deležem ustanovili še eno podjetje, Imgradčisti prostori, katerega ponudba je namenjenafarmacevtski industriji – čistim prostorom.Imamo tudi enoto, ki pokriva projektiranje elek-tro in strojnih instalacij ter avtomatike. V avto-matiki imamo vrhunsko ekipo, ki sicer številčnoni tako velika, obvladuje pa celotni segment.

To pomeni, da imamo zaključeno celoto inrazvijamo vrhunski instalacijski inženiring zanajzahtevnejšo industrijo: farmacijo, zdravstvo,prehrano ... Tako investitorjem nudimo celostnostoritev.

Pravzaprav pa pravilnost naše usmeritve po-trjuje tudi intervju, ki ste ga v glasilu Partnerimeli z g. Petrom Miklavčičem iz Krke d. d.,g. Marjan Habjan, direktor podjetja Makro 5 investicije

Dolenjske Toplice

4

Intervju

(op.: Partner št. 02/2002). V njem pojasnjuje,da so za izvedbo objekta Notol najeli Nemce,le-ti pa so najeli slovenske firme. Še večja iro-nija je, da je bil vodja projekta Hrvat. To je ti-pičen primer iz prakse, ki kaže, da moramonaše znanje povezati, ga prenesti na mlajšegeneracije in ponuditi investitorju kot celovitoponudbo. Slovenci se moramo naučiti prodajatipredvsem znanje in ne samo fizično delo.

Vsekakor najve~ji in najpomembnej{i pro-jekt je izgradnja tovarne Lek Poljska. Namlahko predstavite, kako je oz. {e poteka?

Zadnji pridobljeni projekt je resnično rekor-den v naši zgodovini. Lanskega januarja je na-mreč strokovni svet Leka d. d. sprejel odločitevo izgradnji nove tovarne Lek Poljska (25.000 m2

površine). Objekt sestavljajo proizvodni del –tabletarna, visoko in nizko regalno skladišče skapaciteto 8.000 palet, zraven pa sodita še štiri-nadstropna upravna stavba s 1.600 m2 na etažoter laboratorij. Objekt se nahaja v mestuStrykow, poleg Lodza. Projekt je bil zasnovantako: marca 2002 se je začelo s projektiranjem(mi smo projektirali elektro in strojne inštalacijeter čiste prostore), julija je bil objavljen razpisza oddajo del za kvalificirane ponudnike, nakaterega smo bili povabljeni kot edino domače po-djetje poleg štirih tujcev (Avstrijci, Nemci, Švi-carji), nakar je padla odločitev o dodelitvi poslanam. Celotna investicija znaša 40 mio €, našegadela pa je za približno 15 mio €. Septembra2002 je bil postavljen temeljni kamen, začelaso se gradbena dela, mi pa smo s podpisom po-godbe pristopili k projektu decembra ‘02. Novem-bra bodo potekali tehnični pregledi za skladiščein za upravno stavbo z laboratoriji, tako dabodo ti objekti do konca leta že v svoji funkciji.V proizvodnem delu (objekt P) bo letos končanamontaža instalacij, junija naslednje leto pa seže predvideva poskusni zagon proizvodnje.

Ali lahkAli lahkAli lahkAli lahkAli lahko ro ro ro ro re~emo, da je ta pre~emo, da je ta pre~emo, da je ta pre~emo, da je ta pre~emo, da je ta projekt plod doma-ojekt plod doma-ojekt plod doma-ojekt plod doma-ojekt plod doma-~ega znanja ali pa gr~ega znanja ali pa gr~ega znanja ali pa gr~ega znanja ali pa gr~ega znanja ali pa gre tudi za pove tudi za pove tudi za pove tudi za pove tudi za povezaezaezaezaezavvvvvo z zu-o z zu-o z zu-o z zu-o z zu-nanjimi, tujimi strnanjimi, tujimi strnanjimi, tujimi strnanjimi, tujimi strnanjimi, tujimi strokokokokokovnjakovnjakovnjakovnjakovnjaki?

Na elektro in strojnem delu je uporabljenoizključno domače znanje in izkušnje, na delučistih prostorov pa smo deloma sodelovali tudis strokovnjakom iz Italije. Vodja projekta s straniinvestitorja je g. Anton Gerbec, arhitekt g. IvoAbram (Omnia arhing), glavni projektant klima-tizacije je g. Tone Prah, za elektro instalacije jeglavni projektant g. Janko Knific, izvedbo del pavodijo g. Darko Dolenec, g. Niko Belak, g. AlbertPihler, g. Davor Šuštar in g. Joc Jelenc.

Želim poudariti, da na tem projektu z investi-torjem gojimo partnerski odnos, kar nam zago-tavlja izredno hitro izvedbo del, saj se tovrstniobjekti običajno gradijo 5 let, ta objekt pa bozgrajen v roku treh let. Gradnja poteka v skladus terminskim načrtom, kljub večkratnim spre-membam, ki so za te vrste projektov normalne.Pri tem so upoštevani vsi energetski, ekološkiin okoljski standardi.

Komu je Lek Poljska namenjen?To je proizvodno-distribucijski center za ce-

lotno Evropo.

Nam lahko navedete {e kak{ne druge svojereferen~ne objekte? Mogo~e iz drugih po-dro~ij, bazenske tehnike, na primer?

Trenutno v Ljubljani, prav tako za Lek, zaklju-čujemo visoko regalno skladišče. V Škofji Lokije končana nova tovarna za Bosch, v Ljubljaniposlovni in servisni objekt LPP Viator, h koncugre tudi Bosnalijek Sarajevo, ki bo zaključenpredvidoma do novega leta. Na področju bazen-ske tehnike pa so v okviru Krkinih zdraviliščDolenjske Toplice, kjer je vso distribucijo izva-jala IMP Klima. Na kopališču Kodeljevo v Lju-bljani, kar je prvi primer pri nas, je bazenskaškoljka olimpijske dimenzije iz inox pločevine.

Drugače smo delali še v Rogaški Slatini, sicerpa smo tik pred podpisom pogodbe z BTC-jemza izgradnjo zabaviščnega vodnega parka. Vnačrtu pa je podoben objekt še na Poljskem vLodzu.

Koliko zaposlenih ima IMP Klima monta`a?G. Teodorovič: 62 redno zaposlenih ter po

potrebi še dodatne pri posameznih projektih.

Sodelujete z doma~imi proizvajalci?G. Teodorovič: Kar se tiče distribucije zraka

je v večini primerov vsa oprema vaša (op.: na-naša se na IMP Klimo), drugače pa je odvisnood cenovnega razreda in kvalitete oz. zahtevinvestitorja.

G. Habjan: Veste, za nas je domači proizva-jalec Evropa. Razlike med danes ali pa čez petmesecev, ko bomo v Evropi, ni. Proizvodi mo-rajo ustrezati standardom, na izbiro pa vplivajotudi drugi faktorji. IMP Klima se je očitno pri-bližala evropskemu trgu, tako po ceni kot kvali-teti, tako da ste konkurenčni, medtem ko neka-terim ni uspelo. Ker mi konkuriramo v samiizvedbi, morajo biti vsi, ki so partnerji v poslu,konkurenčni. Vsekakor ima prednost domačiproizvajalec, če je konkurenčen.

Kako pa se odvijajo investicije na Hrva{kem?Investicije se stalno odvijajo. V Umagu ima-

mo 8 zaposlenih in, kot sem že omenil, izvaja-mo predvsem dela na področju bazenske tehni-ke. Menim, da je hrvaški trg najbolj perspekti-ven trg za bazensko tehniko, tako da se nanjem srečujemo z vso evropsko konkurenco.

Kaj natan~no je bazenska tehnika?Mi bazensko tehniko pojmujemo kot vrsto

instalacij, ki je namenjena pripravi in distribu-

Lek Poljska: proizvodnja bo stekla `e naslednje leto

Lek Poljska - razprostira se na 25.000 m2 povr{ine

5

ciji bazenske vode in vodnih atrakcij v hotelih,toplicah, vodnih parkih in podobno.

Ob koncu bi vas vpra{ala {e bolj na splo{no:katero prednost ali slabost bi izpostavili prisvoji naravi dela oz. med va{imi izku{njamiv Sloveniji?

Še enkrat bi poudaril, da veliki slovenski in-vestitorji pogrešajo podjetje, kot je bil npr. nekočSmelt. Inženiring je imel tako organiziran, daje lahko nastopal kjerkoli. Mi sicer gremo vdrugo smer – Smelt je bil bolj komercialno us-merjen, mi pa poskušamo izvajati “vrhunski”inženiring, ki temelji na tehniki. Se pravi, daželimo imeti lastno bazo kadrov, pri tem pakakovostni “out sourcing” – črpaš drugje, dalahko nastopaš kjerkoli. Zelo poudarjamo izo-braževanje. Letos sta dva mlada strokovnjaka– inženirja vpisala podiplomski študij za mana-gement projektnega vodenja na Ekonomski fa-kulteti, medtem ko bo eden vpisal specializacijoza farmacevtski inženiring na priznani šoli vLondonu. Vodje projektov bodo mednarodnocertificirani in v tem vidimo dolgoročno priho-dnost.

Ob tem bi želel opozoriti na plačilno nedisci-plino v gradbeništvu, s katero smo imeli lanskoleto veliko težav. Sedaj smo se prav zato, dapridemo do direktnega naročnika, orientiraliv specializacijo. Pri tehnološko zahtevnih obje-ktih stremimo za tem, da smo nosilec projektami, gradbinec pa naš kooperant. Letos, ko smospremenili pristop k projektom, je finančna si-tuacija bistveno boljša.

TTTTTo je dejansko je dejansko je dejansko je dejansko je dejansko odsko odsko odsko odsko odsko~na deska za Evro~na deska za Evro~na deska za Evro~na deska za Evro~na deska za Evropo?opo?opo?opo?opo?Da, seveda. Pojem evropskega trga se bo iz-

gubil. Delovna sila bo prosto potovala v sosed-

nje države in občutek, da greš delat v tujino,če boš npr. delal v Gradcu ali Vidmu, bo izginil.Vidim pa velik problem na področju gradbeni-kov – delavcev iz Bosne in južnih krajev nebo oz. jih bo zaradi šengenske meje težko do-biti. Pri nas že sedaj primanjkuje kvalificiranihmonterjev in tehničnega kadra, saj na naše raz-pise potreb po kadrih ni odziva. Želimo si zgra-diti svoj krog izučenih instalaterjev. Najeta delov-na sila je vedno problematična, jedro mora bitidomače.

Na podlagi povedanega lahko zaklju~im, daste na konkurenco izredno dobro pripravlje-ni in da vstop v Evropo za vas pomeni kve-~jemu izziv.

Da, seveda. Evropa je za nas pravi izziv.

Prav gotovo smo za investitorja bolj fleksibilniod večine evropskih podjetij. Tak primer jeprav Lek Poljska, saj z močno ekipo zmoremoslediti vsem sprotnim spremembam (na projektujih je bilo v tem kratkem času kar 23). To namomogoča internetna povezava ter ustrezna te-hnična oprema pisarn v Sloveniji in na Polj-skem, ki zajema kompletno elektroniko, od raču-nalnikov, ploterjev ter povezavo prek interneta.Takoj ko se dogodi sprememba, jo naši sproje-ktirajo. Tako imajo na Poljskem nove načrtepraktično istočasno in dela tekoče potekajonaprej kljub 1.000 kilometrski razdalji. To jevsekakor naša velika prednost – v celoti ugoditiinvestitorju.

Hvala za intervju in veliko uspehov {e naprej!

Poslovna stavba LLP Viator Ljubljana

Od leve proti desni g. Peter Habjan, g. Marjan Habjan in g. Nedeljko Teodorovi~

Dolenjske TopliceDolenjske Toplice

6

PROTIEKSPLOZIJSKA

ZA©»ITA

Novosti

Tekst: Marko Ogri~, in`. str., vodja projekta

program klima in po`arna tehnikaP

NOVO RAZVITI IZDELKIv EX izvedbi s pridobljenimicertifikati:

• Požarna loputa PL-15/Ex z elektro-motornim pogonom,

• Mehanski regulator pretoka MRP-1/Ex,

• Mehanski regulator pretoka MRP-1/Ex z elektromotornim pogonom,

• Regulacijska žaluzija RŽ-1A/EXz elektromotornim pogonom vkombinaciji z jekleno zaščitnožaluzijo JZR-2,

• Zrakotesna loputa ZL-1/Ex z ele-ktromotornim pogonom.

okolju delajo. Razumljivo torej je,da se z ustreznimi ukrepi, predpisi,standardi itd. preprečijo oz. mini-mizirajo nevarnosti požarov in eks-plozij, katerih posledice so pogostonepredvidljive.

Osnovni vzroki požarov in eks-plozij, ki povzročajo ogromno ma-terialno škodo in človeške žrtve,so predvsem:• malomarnost in nespoštovanje

predpisov,• električne naprave,• otroške igre,• namerni zažigi.

Delež nesreč zaradi električnih

Elektromotorni pogon s priklju~no dozo Model temperaturnega varovalaKrmiljenje po`arne lopute v Ex izvedbi

V nadaljevanju predstavljamonekatere osnovne smernice razvojain uporabe izdelkov v protieksplo-zijski zaščiti.

Osnove protieksplozijskeza{~ite

Velike potrebe po novih dobrinahzahtevajo tako razširitev obstoječihzmogljivosti kemične, petrokemi-čne, farmacevtske in ostale prede-lovalne industrije, kakor tudi vrstonovih industrijskih objektov. Te-hnološki postopki v teh industrijahpogosto predstavljajo potencialnonevarnost nastajanja eksplozijskihzmesi, s tem pa se seveda povečujetudi nevarnost za ljudi, ki v takem

naprav je sorazmerno velik, zatoso nas pri razvoju zanimale pred-vsem lastnosti ter vplivi protieks-plozijske zaščite električnih napravna splošno stanje zaščite pred po-žarom in eksplozijo.

Pri razvoju in uporabi novih iz-delkov je potrebno poznati nekajosnovnih pojmov:

Eksplozija je zelo hitra reakcijaoksidacije ali razpada, ki ima zaposledico povišanje temperature alitlaka, oziroma obeh hkrati. Posle-dice eksplozij so lahko človeškežrtve, materialna škoda, ekološkekatastrofe. Nevarnost eksplozije la-hko nastane, če v nekem obratuproizvajajo, skladiščijo ali predelu-

jejo vnetljive pline, tekočine ali prahin pri tem nastanejo plini, hlapi,megla oz. prah, ki lahko z zrakomtvorijo eksplozivno zmes.

Za nastanek eksplozije v določe-nem okolju morajo biti izpolnjeninaslednji trije pogoji:• prisoten mora biti gorljiv medij

(plin, para ali hlapi, prah),• prisoten mora biti kisik (zrak ali

kak drug oksidator),• na razpolago mora biti energija

v obliki iskre ali temperature, kieksplozivno zmes lahko vžge.Eksplozivna zmes je zmes zraka

in vnetljivih plinov, hlapov, megelali prahu pri atmosferskih pogojih,v katerih se začetni vžig razširipo vsej še ne izgoreli zmesi.

Protieksplozijska zaščita elektri-čnih naprav

Vsa protieksplozijska zaščita ele-ktričnih naprav temelji na štirihosnovnih fizikalnih načelih:• Načelo omejevanja in prenašanja

eksplozije iz zaprtega okrova vokolico.

• Načelo posebnih zaščitnih ukre-pov.

• Načelo znižanja energije toko-kroga.

• Načelo ločitve povzročitelja vžigaod eksplozivne zmesi.

Ozna~evanje protieks-plozijsko za{~itenih naprav

Označevanje posameznih proti-

eksplozijsko zaščitenih naprav jezelo kompleksen problem. Po temsistemu je oznaka “Ex” splošna oz-naka za protieksplozijsko zaščito.Glede na vrsto protieksplozijske za-ščite pa so oznake naslednje:

• vrsta protieksplozijske zaščite:d, e, i, p, q, m, o in s;

• področje uporabe:I – podzemni rudniki,II – industrija;

• skupine plinov: A, B, C;

• temperaturni razredi:T1, T2, T3, T4, T5, T6;

• kategorija opreme:1G, 1D, 2G, 2D, 3G, 3D, M1, M2;

• cona eksplozijske ogroženosti:cona 0, cona1, cona2.

Postopki za ugotavljanjeskladnosti

Za ugotavljanje skladnosti proiz-voda – izdelka obstaja več modu-lov, po katerih pristojni organ (vSloveniji je to po pridobitvi akredi-tacije SIQ – Slovenski inštitut zakakovost in meroslovje), kontroliraizdelek ali celotno proizvodnjo inizda certifikat:• modul ES tipsko preverjanje,• modul zagotavljanja kakovosti

proizvodnje,• modul preverjanje proizvoda,• modul skladnosti s tipom,• modul zagotavljanje kakovosti iz-

delka,

7

Model po`arne lopute v Ex izvedbi

omunija – zanimivadržava z bogato zgo-dovino – leži medKarpatskimi gorami,razprostira pa se

vzdolž reke Donave vse do Črnegamorja. IMP Klimi Romunija ni pov-sem neznana država in naši prvikontakti s podjetji so bili sklenjeniže 5 let nazaj. Je pa v tem časuprišlo do velikega napredka, pred-vsem v odpiranju gospodarstva zatuje naložbe in sodelovanju s tujimipodjetji.

Tokrat sem se na pot podal s slo-vensko delegacijo gospodarstveni-kov v organizaciji Gospodarske zbor-nice Slovenije, med 6. in 9. okto-brom 2003. Med predstavniki slo-venskih podjetij nas je bilo kar 21,predvsem iz tekstilne, kovinske inlesne industrije. Osrednji namenje bil seznanitev slovenskih podjetijz možnostmi naložb ter z novozakonodajo – zakonom o pospeše-vanju investicij s pomembnim učin-kom na gospodarstvo ter z zako-nom o industrijskih parkih. Vladniprogram je usmerjen v razvoj trž-nega gospodarstva, priložnosti zasodelovanje pa so na mnogih po-dročjih: razvoj infrastrukture ininformacijskih tehnologij, stroje-gradnja, metalurgija, elektrotehni-ka, avtomobilska, kemična in tek-stilna industrija ter drugo.

Razlika med prvimi obiski v Ro-muniji, v Bukarešti, in sedanjimje velika. Glavno prevozno sredstvoso povečini še vedno Dacie (Re-nault 9). Gradi se predvsem naku-povalne centre. Ljudje so zelo od-prti in gostoljubni, vendar še vednoniso pozabili, da smo jih izločili vkvalifikacijah za zadnje svetovnoprvenstvo v nogometu. Zelo dobrogovorijo tuje jezike. Kot razlog zato navajajo, da v času diktaturemladina ni imela možnosti za za-bavo in je čas porabila za učenjejezikov. Struktura izobraženih semočno dviguje, čeprav je delovnasila še zelo poceni. Povprečna me-

Tekst: Marjan Bren~i~, vodja tr`nega obmo~ja

R

Reporta`aROMUNIJA

• notranja kontrola proizvodnje,• preverjanje enote.

V nadaljevanju podajamo nekajosnovnih podatkov za požarnoloputo, ki mora poleg funkcije pre-prečitve širjenja požara delovatitudi v skladu z Ex standardi.

Idejna re{itev po`arnelopute PL-15 Ex

Idejna rešitev nove elektromo-torne požarne lopute z elektro-motornim pogonom v Ex izvedbije bila zasnovana na osnovi obsto-ječe požarne lopute PL-15, preiz-kušene skladno z novo sprejetimslovenskim standardom SISTEN 1366-2 v požarnem laborato-riju ZAG Ljubljana. Ker je novaloputa modifikacija že obstoječepožarne lopute PL-15, zanjo nipotrebno opravljati novega požar-nega preizkusa, ob pogoju, da no-va loputa ohrani vse značilnosti,ki vplivajo na veljavnost že pri-dobljenega certifikata.

Za krmiljenje požarne loputese je izbralo naslednje elementef. EDELWEISS:• elektromotorni pogon oznake

BEX230-1 (-S) / verzija U, skla-den z evropskima standardo-ma EN 50014 in EN 50018, in

ognjeodpornim ohišjem, pre-izkušenim po CESI EEx dIIC T6,

• priključno dozo z oznako proti-eksplozijske zaščite EEx e, kije sestavni del elektromotor-nega pogona,

• temperaturno varovalo oz. pasiv-ni senzor BAEX …(-S),

• bariera z oznako protieksplo-zijske zaščite EEx ia.

Za vse ostale informacije onovih izdelkih se pozanimajtev prodajni službi IMP Klima,ki na osnovi tehnične doku-mentacije nudi vse informacijeo novo razvitih izdelkih.

sečna plača je 150 dolarjev, brez-poselnost se zmanjšuje in je leta2002 znašala še 8,1 odstotka, karje razmeroma nizek odstotek gledena 21,7 milijona prebivalcev.

Država je bogata z naravnimiviri, zato je vedno bolj zanimivaza izvoz in naložbe. Po podatkihBanke Slovenije so slovenska po-djetja do konca leta 2002 v Romu-niji skupno investirala za 23,6 mili-jona dolarjev neposrednih naložb,kar je za 66 odstotkov več kot letopred tem. V zadnjem času je vBukarešti zraslo kar nekaj velikihtrgovskih centrov. Prav v tej odpr-tosti vidimo priložnost tudi za nasin za naše izdelke. Zelo uspešnosmo pričeli prodajati izdelke začiste prostore, požarne lopute intalne konvektorje.

Če se ozremo na kratko še vzgodovino, potem vsekakor ne mo-remo mimo največje legende, pokateri je Romunija razpoznavna,to je grofa Drakule. Drakula je re-snično obstajal in tudi pokrajinaTransilvanija, kjer je imel grad.Danes si ga lahko kot turist tudiogledate. Zgodovinsko so vanjo po-segali Rimljani, Turki, avstro-ogrski

monarhi in Rusi, zato so različnivladarji za sabo puščali svoje pe-čate. Zaradi dobrega geografskegapoložaja so se na tem mestu vednosrečevali politični in teritorialni in-teresi. Romunija je postala neodvi-sna leta 1877 in takrat je doživelatudi svoj največji ekonomski raz-voj. V tem času je bil čez Donavozgrajen najdaljši most v Evropi.Med prvo svetovno vojno so Romu-ni utrpeli velike izgube med prebi-valci, po njej pa se je razdelila natri področja: Transilvanijo, Republi-ko Moldavijo in na Bukovino (delUkrajine). V času vladanja kraljaFerdinanda je cvetela naftna indu-strija in Bukarešto so poimenovalikar “mali Pariz”.

Leta 1940 je Romunija doživelaokupacijo s strani Sovjetske zvezein med drugo svetovno vojno vsto-pila v vojno z Nemčijo. Sovjetskazveza ji je med vojno pomagala,nato so postali del komunističnegarežima. Leta 1965 je prevzel oblastnovi predsednik Ceausescu in pov-sem enostransko, tudi skrito predMoskvo, izvajal teror nad prebival-ci vse do leta 1989, ko je v državiizbruhnila revolucija in je njegovrežim padel.

ROMUNIJA -

ODPRTA V SVET

Delegacija slovenskih gospodarstvenikov v Bukare{ti

8

Tekst: Damir Jurak, univ. dipl. in`. str.

INDUSTRIJSKI IN

VE»NAMENSKI OBJEKTI

Referen~ni objekti

OVA TOVARNA KRKE V[ENTJERNEJU

V Šenjerneju so 17. oktobraletos slovesno odprli novo Krki-

no tovarno za proizvodnjo trdihoblik zdravil. Vrednost naložbe znaša 20 mio €in bo še povečala fleksibilnost proizvodnegaprocesa. Obrat je zasnovan tako, da je kompati-bilen z drugimi Krkinimi kapacitetami v Novemmestu. Zaradi bližine bodo vse podporne funkci-je ostale v matični firmi. Razlog, da so izbraliprav lokacijo v Šentjerneju, je v občinski usmer-jenosti v razvoj podjetništva, delo pa je dobilo70 ljudi.

Projektanti so proizvodnjo s površino 3700 m2

zasnovali tako, da bi lahko v njej izdelovali tu-di penicilinske in cefalosporinske antibiotike,t. i. betalaktame za zdravljenje različnih vnetnihobolenj, za katere v zakonodaji EU velja pred-pis, da se morajo zaradi potencialne možnostinavzkrižne kontaminacije izdelovati ločeno odostalih vrst zdravil.

Tehnološke načrte in arhitekturno zasnovoobjekta je pripravila Krkina projektna skupina,izvedba pa je bila zaupana slovenskim izvajal-skim organizacijam. Proizvodni objekt je sklad-

no s predpisi Dobre proizvodne prakse in EUstandardi zasnovan tako, da lahko v njem pro-izvajajo katerokoli vrsto zdravil v trdih oblikah.Temu primerna je bila tudi izbira proizvodneopreme, ki zagotavlja uporabo sistema kontej-nerjev in dvigal (zaprt sistem), možnost izdelaverazličnih velikosti serij in ima vgrajen konceptklime, ki po potrebi omogoča proizvodnjo izdel-kov, ki zahtevajo posebne pogoje.

TZC PORTOVALTrgovsko zabaviščni center Portoval v istoimen-

skem predelu Novega mesta je z odprtjem svojihvrat 3. septembra letos sprožil marsikatero kri-tično mnenje, pa tudi odobravanje. Domačiniso mu kaj kmalu nadeli ljubkovalno ime “legokocke”. S svojo nevsakdanjo obliko (beri: barvnokompozicijo) je oživil predel ob robu mestnegasredišča. V stavbi se izvajajo različni programi,njen najpomembnejši del pa je multikino s peti-mi dvoranami. Poleg njih ponuja Portoval tudirazlične igralnice, prostor za disko klub, velikotrgovino z živili in modro poslovno hišo.

TZC Portoval se razprostira na okoli 24.000 m2.Investicijska vrednost je znašala 17,2 mio EUR.

Objekt je v celoti klimatiziran. Tako, kot se

Krka [entjernej

Nrazlikujejo dejavnosti v posameznih paviljonih,se razlikuje tudi način distribucije zraka z izdel-ki IMP Klima.

V največjem, rdečem paviljonu, se nahajamultikino s petimi kinodvoranami. Vsaka dvora-na ima lasten klimatizacijski sistem. Za vpihzraka v dvorano so v vertikalni del stopnic na-meščeni posebej za ta objekt izdelani vrtinčnidifuzorji OD-7 s filtrom, katerega namen ni či-ščenje zraka, ampak dvig tlaka za enakomernorazporeditev zraka v tlačni komori. Odvod zra-ka je pod stropom dvorane. Prezračevanje zabavi-ščne hale v pritličju je izpodrivno, z velikiminizkotlačnimi difuzorji, nameščenimi v stopni-ščih, ki vodijo v kletne prostore.

V rumenem paviljonu je športna trgovina.Distribucija zraka je tako tukaj kot v supermar-ketu v pritličju objekta “klasična”, z vpihom inodvodom “od zgoraj”. V supermerketu je vpihizveden s spirokanalskimi difuzorji SKD, všportni trgovini pa z vrtinčnimi OD-8.

Modri paviljon je poslovni center. Prezračeva-nje pisarn je naravno skozi okna. Za ogrevanjein hlajenje prostorov pa skrbi štiricevni kon-vektorski sistem z ventilatorskimi konvektorjiCLIMMY.

TZC Portoval Novo mestoTZC Portoval Novo mesto

9

Gradivo pripravil: dr. Bojan Pelhan, Zasebna ordinacija za medicino dela,prometa in {porta ter splo{no medicino d.o.o. Idrija

PREPRE»EVANJE

BOLE»IN V KRIÆU

zadnjem letošnjemprispevku želim bral-kam in bralcem po-sredovati praktična

navodila, kako izvaja-ti vaje za preprečevanje

bolečin v križu. Splet vaj in navodi-la sem povzel po letaku, ki ga sicerlahko dobite pri svojem osebnemzdravniku.

Namen in cilj mojih prispevkovje bil seznaniti vas z bolečino v kri-žu, predvsem pa vas prepričati, dalahko vi sami največ storite za nje-no preprečevanje in zmanjšanje.

Upam in vesel bom, če vam bodotudi pričujoča navodila pomagalapri ohranjanju in izboljšanju zdrav-ja vaše hrbtenice.

Z vajami pričnite, ko se bolečinev križu ublažijo. Izberite miren ko-tiček z ravno tršo podlago. Vaditeumirjeno, brez zadrževanja diha,misli usmerite v namen posameznevaje. Učinek bo najboljši, če bostevaje izvajali vsak dan.

Ogrejte se z razteznimi vajami,nadaljujte z vajami za krepitev tre-bušnih in hrbtnih mišic ter končaj-te s sproščanjem.

Raztezne vaje1. Lezite na hrbet, noge pokrčite

v kolkih in kolenih, kolena objemi-te z rokami in jih pritegnite k prs-nemu košu.

2. Lezite na hrbet, dvignite izte-gnjeno nogo in jo objemite podkolenom, skušajte jo dvigniti čimvišje. Vajo ponovite z drugo nogo.

3. Lezite na trebuh, zgornji deltelesa dvignite in se oprite na ko-molce. Medenica naj bo ves časna podlagi.

4. Lezite na hrbet, desno nogopokrčite v kolku in kolenu, desnoroko iztegnjeno položite od telesa,hkrati zasučite pokrčeno nogo inmedenico v levo ter glavo v desno.Ramena naj bodo ves čas na podla-gi. Vajo ponovite simetrično nadrugi strani.

Delo in zdravjeZDRAVJE PRI DELU

5. Počepnite, levo nogo iztegnitenazaj, z rokami se oprite pred spre-dnjo nogo, medenico počasi spuš-čajte navzdol. Vajo ponovite sime-trično z iztegnjeno desno nogo.

Vaje za krepitev hrbtnih intrebu{nih mi{ic

Cilj vaj je krepitev mišičnega ste-znika, ki podpira hrbtenico, in iz-boljšanje gibljivosti hrbtenice. Vajene smejo povzročati ali zvečati bo-lečin. Priporočamo tudi, da se do-datno vsaj dvakrat na teden ukvar-jate s športom, ki spodbuja telesnovzdržljivost (npr. hitra hoja, plava-nje, kolesarjenje ...)

1. Lezite na hrbet, noge pokrčite.Napnite trebušne mišice in pritisni-te križ ob podlago. Štejte do 5 inmišice sprostite. Napnite sedalne mi-šice in jih sprostite. Nato obe vajipovežite.

2. Enak položaj: roki sta ob tele-su. Dvignite glavo in brado proti

prsnemu košu, dvignite ramena odtal. Vrnite se v začetni položaj. Na-por bo večji, če boste roki sklenilina prsnem košu ali za vratom.

3. Enak položaj: pokrčite nogein kolena približajte levi rami.Hkrati dvignite glavo in zgornji deltrupa ter se z rokami dotaknitedesnega kolka. Sprostite mišice invajo ponovite simetrično na drugistrani.

4. Enak položaj: medenico dvi-gnite in napnite sedalne mišice.Trup je zravnan. Sprostite mišice.Napor bo večji, če boste hkrati izte-gnili eno nogo.

Sprostitev1. Pokleknite, zgornji del telesa

nagnite naprej, roke iztegnite. Sedi-te na pete, umirjeno dihajte in sesprostite.

2. Za hrbtenico je najugodnejšehrbtno plavanje, ker jo najbolj raz-bremeni.

Vaje za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic

1

3

4

2

Raztezne vaje

1

2

3

4

5

Sprostitev

1

2

V

Novice iz Hidrie

Menjava vodstva v HidriiPerles

Hidria Perles iz Kranja (pro-izvodnja električnega ročnegaorodja) je v začetku oktobra do-bila novo glavno direktorico ga.mag. Dušico Radjenovič Sušnik,ki je zamenjala dosedanjega di-rektorja g. Andreja Božiča. Ga.Radjenovič Sušnik je doslej vo-dila strateško nabavo v Hidrii,kar nakazuje tudi njen prvi ko-rak na novem delovnem mestu– takojšnje izboljšanje nabavne-ga in logističnega procesa oskr-be z materiali.

Najlep{e urejeniproizvodni objekti

GZS je projekt Urejeno delov-no okolje letos organizirala žedevetič zapored. Na ravni trinaj-stih območnih gospodarskihzbornic v Sloveniji se je za pri-znanja potegovalo 164 podjetij.Med malimi in srednje velikimipodjetji se je na tretje mestouvrstila IMP Klima d.o.o. Na ob-činski ravni pa so podjetja kor-poracije Hidria prejela najvišjonagrado za najbolj urejena pod-jetja.

Stalna skrbza ~love{ke vire

Korporacija Hidria je s svoji-ma družbama IMP Klima in Ro-tomatika 5. 12. 2003 na Kendo-vem dvorcu gostila dijake 4. le-tnika Gimnazije Jurija Vege Idri-ja in njihove profesorje. Dijakomse je predstavilo dejavnost inmožnost zaposlitve ter izzive,ki jih ponuja delo v mednarodnikorporaciji. Glavni pogovor pase je nanašal na možnosti sode-lovanja med družbama, dijakiin študenti. V okviru srečanjase je predstavila tudi ljubljanskafakulteta za strojnišvo, s kateropodjetja sodelujejo že vrsto let.

10

RetrospektivaPOSVETI, SRE^ANJA

AKTIVNOSTI GROZDA KGH

Hotel Paka, Velenje,6. 11. 2003

V okviru 6. srečanja gospodar-stva v Savinjsko-Šaleški regiji jeGZS-OZ Velenje organizirala sreča-nje slovenskih grozdov. Okroglomizo je vodila direktorica AlenkaAvberšek, ki je predstavila tudi na-men srečanja grozdov prav v Ve-

lenju. Kar šest grozdov ima v moč-nem gospodarstvu te regije nosilno

podjetje prav v Velenju. Posvetase je udeležilo več kot 80 slušate-ljev. Mag. Mateja Dermastja, držav-na sekretarka Ministrstva za gospo-darstvo, je poudarila pomen groz-denja, ki je eden od ukrepov zapospeševanje podjetništva in kon-kurenčnosti slovenskega gospodar-stva. Gre za uveljavljanje novegakoncepta kakovostne gospodarskerasti, ki temelji na povezovanjuidej, znanj, informacij in novih te-hnologij. Grozdi v Sloveniji so včasu od leta 2000 dalje prerasliizhodiščne okvire in kažejo hitertrend rasti.

Predstavili so se tudi grozdi, kiso pojasnili način organiziranostiter izvedbene projekte. Grozd KGHsta zastopala ga. Tanja Mohorič,koordinatorica pisarne in g. MilošŠturm, vodja grozda KGH.

Zadnji meseci so bili za članegrozda KGH zelo živahni, saj seje zvrstilo kar nekaj dogodkov, kikažejo, da je grozd KGH že lepouveljavljen in razpoznaven domater v tujini:

Kendov dvorec, Sp. Idrija,21. 10. 2003

Grozd KGH je v sodelovanju ssvojimi člani priredil okroglo mizona temo “Prihodnost industrije KGHv Sloveniji in v svetu v luči novihevropskih direktiv”.

Zbralo se je več kot 30 slušate-ljev, predvsem direktorjev podjetij– članic grozda in predavateljeviz Fakultete za strojništvo. Namenokrogle mize je bil seznaniti po-djetja s trendi razvoja industrijeKGH, teme pa so bile v razpravidopolnjene s konkretnimi izkušnja-mi in razmišljanji podjetij GrozdaKGH. Rezultat posvetovanja je os-nova za izdelavo strategije razvojaslovenske industrije KGH in pred-vsem strateških opredelitev razvojačlanov Grozda KGH. Moderatorokrogle mize je bil prof. dr. PeterNovak.

Plastechnika, ACS, TCS, TLG, KGH

Lesarski, VTG hi-tech oprema,geografski info sistemi

Turizem, tekstil, okoljske, energetika,gradbeni{tvo, informatika

Pripravljeni na dinami~no rast

Zgodnja rast

Iniciacija

Sre~anje vodstva podjetij in in{titucij grozda KGH

Obisk predstavnikov BankAustria Creditanstalt

V decembru so nas obiskali viso-ki predstavniki banke Bank AustriaCreditanstalt (krajše BAC). Gostjeso se uvodoma seznanili z uspešnimposlovanjem družbe IMP Klima.G. predsednik uprave BAC d. d.Ljubljana dr. France Arhar, vodjadivizije za upravljanje s tveganji vSloveniji g. Heribert Fernau, name-

vlagatelji združeni v konzorcij Eu-ropean Construction. Znotraj sku-pine ima slovensko podjetje Engro-tuš d. o. o. 50 % delež. IzdelkiIMP Klime, ki so v tem projektuvprojektirani, v celoti zadovoljujejotehničnim zahtevam investitorja inprojektantov. Ker so v teku inten-zivna pogajanja tudi po komerci-alni vsebini, nas je obiskal g. MirkoTuš s sodelavcema, g. Brankom Co-

stnik vodje divizije korporativnegabančništva v Ljubljani g. Janko Me-dja in vodja oddelka za mednarod-ne kredite na Dunaju mag. Fried-rich Racher so si ogledali poslov-ne in proizvodne prostore ter seprepričali o visokem tehnološkemnivoju poteka proizvodnje izdelkovza prezračevanje, ogrevanje in hla-jenje. Seznanili so nas s poslovniminačrti BAC na trgih JV Evrope v

prihodnjih letih. Za IMP Klimo sonedvomno zanimive njihove noveinvesticije na tem področju. Dogo-vorjeno je, da bo IMP Klima sode-lovala v projektih BAC.

Projekt U{}e

V Beogradu se odvija vrsta novihinvesticij. Trenutno največja je pre-nova bivše stavbe Centralnega ko-miteja, imenovana Ušće, kjer so

Predstavnikom BAC je predstavil podjetje in proizvodnjo g. Ivan RupnikOd leve proti desni: g. Ivan Rupnik, g. Mirko Tu{ g. Edvard Svetlik, ga. Dragana ]irovi}in g. Branko Cokan

11

Podjetje Kogast, Grosuplje,12. 11. 2003

Podjetje Kogast Grosuplje je vsodelovanju z Grozdom proizvajal-cev visoko tehnološke opreme inGrozdom KGH organiziralo stro-kovno srečanje z naslovom “Načr-tovanje in opremljanje modernihkuhinj skladno z načeli HACCP”.Srečanja se je udeležilo več kot60 slušateljev, predvsem investi-torjev oz. predstavnikov turističnih,hotelskih in gostinskih objektov,kot so Spar Slovenija, ZdraviliščeRadenci, Zdravilišče Moravske to-plice, Petrol in predstavniki šol,vrtcev ter domov starejših občanov.

Predstavitev je bila specializiranain predstavljena po segmentih: na-črtovanje kuhinj, tehnično opremov kuhinji ter HACCP sistem v kuhi-nji so podali predstavniki podjetjaKogast, hlajenje v kuhinji podjetjeLTH, pomivalno tehniko podjetjeWinterhalter Gastrom, vzdrževanjekuhinj Kovinstroj servis, prezrače-vanje kuhinj pa članici grozda KGHIMP Klima in IMP Klima montaža.Uvodoma smo slušatelje seznanilis celovito ponudbo izdelkov in sto-

ritev Grozda KGH. V nadaljevanjupa sta predavatelja g. Stanislav Kri-žan, vodja projektov za kuhinjskestropove (IMP Klima montaža) ing. Damjan Zajc (IMP Klima) pred-stavila sistem prezračevanja kuhinj,problematiko, smernice in priporo-čila VDI ter rešitve pri projektira-nju prezračevanja kuhinj, hkratipa tudi prednosti energijsko varč-nih nap.

Odziv je bil velik in v grozdurazmišljamo, da bi tovrstno preda-vanje predstavili še na skupnemseminarju projektantom ter tehno-logom.

Sava Center, Beograd,3. - 5. 12. 2003

Skupni nastop slovenskih podje-tij – članic grozda KGH in prevzempokroviteljstva nad 34. kongresomKGH v Beogradu sta se izkazalaza pravilno odločitev. Več kot 1000udeležencev kongresa in prek 100razstavljalcev je v dneh med 3. in5. decembrom 2003 z veseljem inodobravanjem pozdravilo “povra-tak Slovenaca” na trg SČG. Sevedato niso prvi začetki, vsekakor paje to prva predstavitev celovite po-

ObvestilaSEJMI, NAGRADNA IGRA

nudbe s področja klimatizacije naenem mestu, kot jo “stari YU part-nerji” poznajo še iz Jugoslavije. Pred-stavniki članic grozda – IMP Pumps,IMP Klime, Klime Celje, IMP Kli-mata, Marventa in RTC InštitutaKGH – smo bili z nastopom in obi-skom zelo zadovoljni. Novi projektio skupnih nastopih so že v pripravi.

kanom in ga. Dragano Ćirović, di-rektorico podjetja MPC. Predstavilismo jim uspešno poslovanje dru-žbe IMP Klima na številnih tržiš-čih, med katerimi ima trg Srbijein Črne Gore strateško vlogo vprihodnosti. Skupaj smo si ogledaliproizvodnjo in ostale poslovne pro-store, sledili pa so še pogovori oprojektu Ušće.

13. tehni{ko vzdr`evanje,Rogla

V organizaciji Društva vzdrže-valcev Slovenije, ki letos praznuježe 28 let obstoja, se je 16. in 17.oktobra na Rogli že trinajstič zapo-redoma odvijal posvet tehničnihvzdrževalcev. Vzporedno je potekaltudi sejem, kjer je več kot 100 raz-stavljalcev predstavilo izdelke instoritve za potrebe vzdrževanja inproizvodnje. Tehniško posvetova-nje je namenjeno vsem, ki se prisvojem delu srečujejo z vzdrževa-njem naprav in strojev, vodjem in-vesticij in vzdrževanj, tehnologomin konstruktorjem ter komercialis-tom, ki se ukvarjajo z nabavo suro-vin in izdelkov za potrebe vzdrže-vanja v podjetij.

IMP Klima se je letos drugič ude-

Dan pred kongresom smo v Me-dija centru sredi Beograda skupajs slovenskim predstavnikom GZSg. Dimitrom Polovino organiziralitiskovno konferenco za novinarje.Novinarjem smo predstavili delo-vanje in namen grozda ter načrtepodjetij za vlaganje in sodelovanjes Srbijo in Črno Goro.

Barve grozda smo zastopali predstavniki podjetij udele`enk kongresa KGH

SEJMI

JANUAR 2004

• 20. 1. - 23. 1. 2004 –HILSA, Basel, Švica

• 26. 1. - 28. 1. 2004 –AHR, Anaheim, California, ZDA

FEBRUAR 2004

• 3. 2. - 6. 2. 2004 –INTERCLIMA INTERCOMFORT,Pariz, Francija

MAREC 2004

• 2. 3. - 6. 3. 2004 –MOSTRA CONVEGNOEXPOCONFORT, Milano, Italija

• 16. 3. - 20. 3. 2004 –NORDYBYGG, Stockholm, Švedska

• 30. 3. - 2. 4. 2004 –INSTALACYE, Poznan, Poljska

ležila posveta in prvič predstavilana sejmu. Naš namen je bil sezna-niti širši krog investitorjev in vzdr-ževalcev z našo celovito ponudboizdelkov in storitev.

Dobitne {tevilke:• 1. nagrada – 0001:

Večerja in nočitev na Kendovemdvorcu za dve osebi

• 2 x 2. nagrada – 0011 in 0012:Celodnevna smučarska vozovnicaza smučišče Cerkno za dve osebi

• 10 x 3. nagrada – 0111, 0112, 0113,0114, 0115, 0116, 0117, 0118, 0119, 0120:Kolesarski dres z napisom Hidria

• 5 x 4. nagrada – 1111, 1112, 1113,1114, 1115:Ročna ura z napisom IMP Klima

• 5 x 5. nagrada – 1116, 1117, 1118,1119, 1120:Športna majica s kratkimi rokavi

Vsem, ki jim je voščilnica sreče prine-sla eno izmed nagrad, čestitamo!

Dobrodošli v naši nagradni igri.Poimenovali smo jo Voščilnicasreče, saj vsakemu prinaša do-bre želje, nekatere pa tudi ob-daruje.Ali ste med dobitniki nagrad,ugotovite tako, da podrgnetena označenem mestu do podlage.Vsi, ki se vam izpišejo spodajnavedene številke, ste dobitnikinagrad.

Pravila:• Dobitniki nagrad naj do 5. marca 2004

pošljejo izpolnjeno voš~ilnico sre~e nanaš naslov. Dobitniki se strinjajo, dabomo njihova imena objavili v naslednjištevilki glasila Partner.

• Organizator nagradne igre je IMP Klimad. o. o. Godovi~

• Zaposleni v IMP Klimi in dru`bah kor-

poracije Hidrie in njihovi o`ji dru`inski~lani ne smejo sodelovati v nagradni igri.

• Nagrada ni prenosljiva in se ne more izpla-~ati v gotovini.

• Darila prejmejo nagrajenci po pošti oz.jih osebno prevzamejo (razen prve na-grade, po dogovoru).Informacije: Tanja Tominec

Sponzor ve~erje je IMP Klima, no~itveza dve osebi pa Kendov dvorec.

12

Sre~anje poslovnih partnerjev v IMP Klimi

na{ega moderatorja prireditve, in prepustili smo senjegovemu ..

presene~enju - ljubkim plesalkam Zadovoljni gostje so pozdravili nastopajo~e z velikimaplavzom.

Latino melodije in plesne to~ke so izvedli plesalciplesne {ole MIKI iz Dom‘al.

Goste sta pozdravila predsednik Hidrieg. Edvard Svetlik in direktor IMP Klimeg. Ivan Rupnik.

Sledil je ogled proizvodnih prostorov.

Ob doma~ih jedeh je stekel pogovor.

Prijetne zvoke je pri~arala Karmen nacitrah.

Stare ljudske pesmi sta zapeli na{isodelavki Irena in Milena.

Sne‘eni mo‘ iz balonov je vsem za‘elel SRE^NONOVO LETO.

Leto{nje sre~anje partnerjev IMP Klime je potekalo pod geslom“Za slabo voljo smeh nam je zdravilo, za zdravje ~ista voda in pa zrak, za dolg~as pa je pravo navodilo: pridite na en klepet v IMP Klimo”.Vabilo je priredba pesmi Stena Vilerja,

Smeh in klepet sta na{o vodilo tudi za naprej ...