Informacijska podpora pri odlo čanju z vidika prehodnosti ...arhiv.kis.si/datoteke/file/kis/SLO/CL/CTO/DKT-TIS/Clanki_projekti... · CGS plus d.o.o Geološki zavod Slovenije Kmetijski

CGS plus d.o.o Geološki zavod

Slovenije Kmetijski inštitut

Slovenije

TMP MIR 2006

Informacijska podpora pri odločanju z vidika prehodnosti terena

(i-PREHOD)

Zajem in obdelava pedoloških podatkov

(ZAKLJU ČNO POROČILO)

Ljubljana, 2008

Informacijska podpora pri odlo čanju z vidika prehodnosti terena (i-PREHOD)

DS2 Zajem in obdelava pedoloških podatkov

Končno poro čilo

Kmetijski inštitut Slovenije, CL,

Center za tla in okolje

Ljubljana, 31 december 2008

O PROJEKTU Naročnik:

Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana

Agencija:

Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, Ljubljana

Izvajalci: CGS plus d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljana Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana

Naslov projekta:

Informacijska podpora pri odločanju z vidika prehodnosti terena

(i-PREHOD)

Številka pogodbe:

TP MIR 06/RR/11

Naslov Podprojekta:

DS2 Zajem in obdelava pedoloških podatkov

Vodja podprojekta: Dr. Borut Vrščaj

Oznaka dokumenta: Končno poročilo naloge

Poročilo pripravila:

Dr. Borut Vrščaj, univ.dipl.ing.agr. Mag. Tone Godeša, univ.dipl.ing.stroj.

Kraj in datum: Ljubljana, 31. december 2008

(i-PREHOD - Informacijska podpora pri odlo čanju z vidika prehodnosti terena

2. ZAJEM IN OBDELAVA PEDOLOŠKIH PODATKOV. Končno poročilo

6 / 101

Sodelujo či v podprojektu

Kmetijski inštitut Slovenije

V realizaciji naloge sodelovali:

Dr. Borut Vrščaj, univ.dipl.ing.agr.; Mag. Tone Godeša, univ.dipl.ing.stroj. Matej Knapič, univ.dipl.ing.agr. Tine Palčič, univ.dipl.ing.agr. Ines Markelc, univ.dipl.ing.agr. Tone Gjergek Mag. Tomaž Vernik univ. dipl. ing. agr. Jože Glad Janez Sušin, univ. .dipl.ing.agr. Jani Bergant

Analize vzorcev tal opravili:

Dr. Ana Gregorčič, univ.dipl.ing kem. Mag. Vida Pongrac Žnidaršič, univ.dipl.ing. kem. Bojana Grofelnik Tanja Kokalj Meta Kanc Breda Štefančič

Matjaž Šajn, univ. dipl. ing. gradb. Tomaž Dimnik, univ. dipl. ing. gradb. dr. Alenka Šajn Slak, univ. dipl. biol. Samo Čarman, dipl. inž. stroj. dr. Gregor Petkovšek, univ. dipl. ing. gradb. mag. Matjaž Ivačič, univ. dipl. ing. geod. Uroš Barlič, univ. dipl. ing. gradb. Andrej Beden, dipl. ing. gradb. Žiga Ramšak, univ. dipl. ing. rač. Marina Trojer, dipl. inž. rač. Danijel Klobučar, univ. dipl. ing. gradb.



1 / 101

Kazalo vsebine

Informacijska podpora pri odločanju z vidika prehodnosti terena (i-PREHOD) ...................................3 DS2 Zajem in obdelava pedoloških podatkov........................................................................................3 Končno poročilo......................................................................................................................................3 O PROJEKTU.........................................................................................................................................5 DS2 Zajem in obdelava pedoloških podatkov.........................................................................................5 Sodelujoči v podprojektu ........................................................................................................................6 Kazalo vsebine........................................................................................................................................1 Kazalo slik ..............................................................................................................................................3 Kazalo preglednic ...................................................................................................................................5 Kazalo prilog...........................................................................................................................................6 DS2: ZAJEM IN OBDELAVA PEDOLOŠKIH PODATKOV .............................................................7 1 Povzetek Ciljev, aktivnosti in rezultatov ...........................................................................................7

1.1 Cilj DS2 ................................................................................................................................7 1.2 Aktivnosti za doseganje cilja ................................................................................................7 1.3 Končni rezultat DS2..............................................................................................................7

2 Uvod...................................................................................................................................................8 2.1 Tla kot nosilni medij .............................................................................................................8

2.1.1 Podatki tal Slovenije .......................................................................................................8 2.2 Nosilnost in prehodnost tal za vojaška vozila.......................................................................8 2.3 Ocena nosilnosti in prehodnosti tal.......................................................................................9 2.4 Realna ocena nosilnosti in prehodnosti tal............................................................................9

OPIS AKTIVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV................................................................................11 3 N2.1 Vzpostavitev HW in SW ter predpriprava podatkov v Oracle RDBMS.................................11

3.1 Vzpostavitev HW in SW s pedološkimi podatki ...............................................................11 3.2 Predpriprava pedoloških podatkov v RDBMS ...................................................................11

4 N2.2 Izbor in priprava pedoloških podatkov....................................................................................12 4.1 Podatki pedoloških profilov (PP) Slovenije........................................................................12 4.2 Pregled atributnih podatkov PK25 za potrebe določanja reprezentativnih lokacij meritev15 4.3 Izbira reprezentativnih lokacij vzorčenja in meritev ..........................................................17

5 N2.3 Izdelava demo baz za potrebe razvoja aplikacije prehodnosti ................................................21 6 N2.4 Zajem, analitika in priprava fizikalnih lastnosti tal za potrebe ocene prehodnosti tal ............23

6.1 Priprava postopkov za pridobivanje podatkov tal...............................................................23 6.1.1 Priprava vzorčnih obrazcev...........................................................................................23

6.2 Izdelava in testiranje naprava za merjenje fizikalnih lastnosti tal ......................................23 6.2.1 Razvoj in testiranje naprave za določanje mehanskih lastnosti tal (bevameter)...........24 6.2.2 Naprava za odvzem neporušenega vzorca tal (vrtalnik) ...............................................24

6.3 Opisi, vzorčenje in meritve tal ............................................................................................27 6.3.1 Merjenje fizikalnih lastnosti tal ....................................................................................28

6.4 Opis in vzorčenje talnega profila ........................................................................................30 6.4.1 Morfološki opis talnega profila.....................................................................................30 6.4.2 Opis primera izvajanja meritev na dveh različnih tipih tal ..........................................31 6.4.3 Morfološki opis tal in vzorčenje talnega profila ...........................................................35

6.5 Analitika tal.........................................................................................................................39 7 N2.5 Vrednotenje podatkov tal za potrebe prehodnost tal glede na karakteristike vojaških vozil ..41



2 / 101

7.1.1 Modeliranje specifičnega upora tal ...............................................................................41 7.1.2 Modeliranje strižne trdnosti tal .....................................................................................42

7.2 Razvoj teoretičnega modela obdelave vrednotenja fizikalnih podatkov za potrebe ocene prehodnosti tal.....................................................................................................................44

7.2.1 Uvod..............................................................................................................................44 7.2.2 Veličine za model prehodnosti terena za vozila ...........................................................44 7.2.3 Matematični izračuni veličin za model prehodnosti terena za vozila ...........................45

7.3 Izdelava računske aplikacije za modeliranje fizikalnih lastnosti tal za potrebe ocene prehodnosti tal za vozila .....................................................................................................49

8 N2.6 Modeliranje fizikalnih lastnosti tal na relaciji: horizonti � tipi tal ........................................53 8.1 Modeliranje fizikalnih lastnosti tal na relaciji: horizonti - tipi tal ......................................53 8.2 Terenske meritve Ci in njihova obdelava ...........................................................................53

8.2.1 Terenske meritve fizikalnih lastnosti in statistična obdelava specifičnega upora tal po posameznih horizontih..................................................................................................................53 8.2.2 Statistična obdelava in vizualizacija meritev specifičnega upora tal............................53

8.3 Izdelava baze podatkov Ci za talne tipe merjenih lokacij...................................................55 8.3.1 Pregled, priprava in obdelava podatkov pedološke karte in pedoloških profilov.........55 8.3.2 Vzpostavitev enotne numerične klasifikacije tal Slovenije in grupiranje talnih tipov .55

8.4 Povezava povprečnih Ci na tipe tal in prostorska opredelitev Ci .......................................55 8.4.1 Prevedba vrednosti Ci merjenih na reprezentativnih lokacijah ...................................55 8.4.2 Opredelitev Ci talnim sistematskim enotam.................................................................56 8.4.3 Izračun povprečnega Ci talne kartografske enote in prostorska opredelitev ................57

9 N2.7 izdelava baz podatkov s fizikalnimi lastnosti tal.....................................................................59 9.1 Naloga: Izdelava geokodiranih baz podatkov s fizikalnimi lastnostmi tal (2.7).................59

DS2 - PRILOGE ...................................................................................................................................63 10 Naprava za določanje mehanskih lastnosti tal (bevameter) .............................................................65

10.1 Določanje kohezije in kota notranjega trenja......................................................................67 10.2 Meritev parametrov vertikalne nosilnosti tal ......................................................................72 10.3 Določanje specifičnega upora tal ........................................................................................73

11 Vrtalnik za jemanje neporušenih vzorcev tal ...................................................................................75 11.1 Opis vrtalnika za jemanje neporušenih vzorcev tal ............................................................75 11.2 Princip delovanja vrtalnika .................................................................................................75 11.3 Princip delovanja vrtalnika .................................................................................................75



3 / 101

Kazalo slik

Slika 1: Vzpostavljen preliminarni klasifikacijski sitem talnih tipov Slovenije v ORACLE okolju ..11 Slika 2: Originalni, nepreverjeni neobdelani podatki pedoloških horizontov. ....................................12 Slika 3: SQL modul dopolnitev, logično kontrolo in izračun izvedenih vrednosti iz osnovnih

analitskih podatkov. .........................................................................................................................13 Slika 4: Urejeni, logično preverjeni analitski podatki pedoloških horizontov.....................................14 Slika 5:Urejeni, logično preverjeni terenski opisni podatki pedoloških profilov – horizontov............15 Slika 6: Vzpostavljeni pedološki podatki v GIS. ..................................................................................16 Slika 7: Pedološki podatki in modeli višin DMV12,5..........................................................................17 Slika 8: Centroidi krajev vzorčenja.......................................................................................................18 Slika 9: Izbira lokacij posameznih vzorčnih parcel v okolici posameznega centroida.........................19 Slika 10: Primarne in sekundarne lokacije parcel.................................................................................20 Slika 11: Globina tal – demo baza testnega območja ....................................................................21 Slika 12: Teksturni razred tal – demo baza testnega območja......................................................21 Slika 13: Organska snov – demo baza testnega območja.............................................................21 Slika 14: Digitalni model relefa – demo baza testnega območja...................................................21 Slika 15: obrazec za opis tal – podatki lokacije ...............................................................................23 Slika 16: obrazec za opis tal – podatki horizontov ..........................................................................23 Slika 17: Vrtalna naprava za odvzem neporušenih talnih vzorcev .......................................................25 Slika 18: Talni profil – izvrtina hidromorfnih, glinastih tal..................................................................27 Slika 19: Talni profil izvrtina šotnih tal................................................................................................27 Slika 20:: Talni profil – izvrtina plitvih, skeletnih tal na dolomitnem vršaju.......................................27 Slika 21: Merjenje fizikalnih lastnosti tal .............................................................................................28 Slika 22: Bevameter, merjenje strižne trdnosti tal na terenu ................................................................29 Slika 23: Bevameter, merjenje strižne trdnosti tal in graf izmerjenih veličin ......................................29 Slika 24: Statistična obdelava merjenih podatkov specifičnega upora tal ............................................30 Slika 25: Jemanje neporušenega vzorca tal ..........................................................................................31 Slika 26: Analiza in vzorčenje talnega profil........................................................................................31 Slika 27: Profil šotnih tal nizkega plitvega barja lokacija 5 pri Podpeči. .............................................31 Slika 28: Lega lokacije 5 pri Podpeči ...................................................................................................32 Slika 29: Lega lokacije 15 pri Ribnici ..................................................................................................32 Slika 30: Jemanje vzorca tal s kopeckijevim cilindrom........................................................................33 Slika 31: Merjenje obstojnosti strukturnih agregatov po Sekeri .- primer slabo obstojne strukture ....33 Slika 32: Primerjava strižne trdnosti na obravnavanih lokacijah..........................................................33 Slika 33: Primerjava kota zloma zemljine na obravnavanih lokacijah .................................................34 Slika 34: Specifični upor tal na obravnavanih lokacijah ......................................................................34 Slika 35: Regresijska analiza povezanosti strižne trdnosti in specifičnega upora tal na obravnavanih

lokacijah ...........................................................................................................................................35 Slika 36: Prikaz neporušenosti talnega vzorca sonde. Strukturni agregati niso deformirani................36 Slika 37: Izvrtina trdih, zbitih tal. Talni tip Psevdoglej........................................................................36 Slika 38: Izvrtina skeletnih srednje globokih tal. Talni tip Evtreična rjava tla, plitva na dolomitnem

vršaju ................................................................................................................................................36 Slika 39: Izvrtina hidromorfnih, mehkih tal. Talni tip Hipoglej, srednje globok .................................36 Slika 40: Izvrtina mehkih šotnih tal. Talni tip Organsko-mineralna tla ..............................................37 Slika 41: Lokacije vseh 100 vzorčenih pedoloških mest projekta i-PREHOD. ...................................38



4 / 101

Slika 42: Shema algoritma za obdelavo in povprečenje podatkov Ci z dveh paralelnih sond. ............42 Slika 66. Dimenzije krilne sonde..........................................................................................................43 Slika 43: Excel aplikacija: testiranje modela interakcije tla-vozila in izračun parametrov. .................50 Slika 44: Aplikacija:Izračun »GO / NO GO« na podlagi zbire vozila, talnega tipa, naklona pobočja.51 Slika 45: Aplikacija: Izračun globine kolesnic na pobočju glede na vzdolžni in prečni nagib za vozilo

IVECO-EUROCARGO-ML100E18WR. ........................................................................................51 Slika 46: Aplikacija: Izračun maksimalne hitrosti in vlečne sile za vozilo STEYR-PUCH-

PINZGAUER-710 M. ......................................................................................................................52 Slika 47: Katalog talnih tipov. Specifični upor tal –Primer zelo nosilnih tal (evtrična rjava, skeletna

na rečnem vršaju) .............................................................................................................................54 Slika 48: Katalog talnih tipov. Specifični upor tal –Primer slabo nosilnih tal (Šotni glej na gytji) .....54 Slika 49: Del izpisa podatkov Ci obdelanih po globinah za profile merjenih lokacij i-PREHOD.......56 Slika 50: Del izpisa seznama povezav talnih tipov numerične klasifikacije preko sorodnih lastnostih

na talne tipe lokacij i-PREHOD.......................................................................................................57 Slika 51: Del izpisa seznama TKE PK25 s Ci za TSE1, TSE2 in TSE3 ter Ci za TKE......................57 Slika 52: Cone Index rastrski sloj. ........................................................................................................59 Slika 53: Detajl rastrskega Ci informacijskega sloja. ...........................................................................60 Slika 54: Slika rastrski Ci informacijskega sloja za celo Slovenijo......................................................61 Slika 55: Risba naprave za določanje mehanskih lastnosti tal.............................................................65 Slika 56 Analiza napetosti pri torzijskem obremenjevanju v jedru merilnega pretvornika po MKE.66 Slika 57 Analiza napetosti pri vertikalnem obremenjevanju v jedru merilnega pretvornika po MKE66 Slika 58 Jedro in sestavljeni merilni pretvornik ...................................................................................66 Slika 59: Kalibracijske krivulje za merilni pretvornik..........................................................................67 Slika 60: Bevameter s strižno ploščo....................................................................................................67 Slika 61: Pritisne plošče za določanje vertikalne nosilnosti .................................................................67 Slika 62. Napetosti na ploskvah strižne plošče.....................................................................................68 Slika 63. Linearna zveza med momentom in normalno napetostjo. .....................................................69 Slika 64: Oblika in dimenzije strižne plošče.........................................................................................70 Slika 65: Programska koda modula za določanje kohezije in kota notranjega trenja...........................72 Slika 67: Konice penetrometra..............................................................................................................73 Slika 68 Oblike konic po standardu ASAE S313.3 ..............................................................................74 Slika 69 Programska koda modula za določanje sprcifičnega upora tal na različnih globinah............74 Slika 70 Sestavna risba vrtalnika ..........................................................................................................76



5 / 101

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Seznam analitskih parametrov za talne vzorce v projektu i-PREHOD) .......................39 Preglednica 2: Seznam talnih tipov (TSE), ki so zastopani v digitalni pedološki karti Slovenje (PK25)

..........................................................................................................................................................77 Preglednica 3: TSE, ki so zastopani v digitalni pedološki karti Slovenje (PK25), z opredeljenim Ci .83



6 / 101

Kazalo prilog

PRILOGA 1: P2.4-1 NAPRAVA ZA DOLOČANJE MEHANSKIH LASTNOSTI TAL..................65 PRILOGA 2: P2.4-1 VRTALNIK NEPORUŠENIH VZORCEV TAL..............................................75 PRILOGA 3: NUMERIČNA KLASIFIKACIJA IN GRUPIRANJE TALNIH TIPOV SLOVENIJE77 PRILOGA 4: SEZNAM TSEV SLOVENIJE Z Ci VREDNOSTMI ...................................................83 PRILOGA 5: KATALOG Ci ZA TALNE TIPE LOKACIJ i-PREHOD.............................................93



7 / 101

DS2: ZAJEM IN OBDELAVA PEDOLOŠKIH PODATKOV

1 POVZETEK CILJEV, AKTIVNOSTI IN REZULTATOV

1.1 Cilj DS2 Cilj delovnega sklopa 2 je vzpostavitev digitalne baze podatkov mehanskih lastnosti TAL potrebnih za podporo določanju prehodnosti terena

1.2 Aktivnosti za doseganje cilja Aktivnosti za doseganje ciljev lahko povzamemo v naslednjih delovnih stopnjah:

• N2.1 Vzpostavitev HW in SW ter predpriprava podatkov v Oracle RDBMS. Vzpostavljen je bil računalniški sistem z ESRI programsko opremo. Z Oracle RDBMS smo vzpostavili bazo podatkov 1700 pedoloških profilov, v SQL jeziku izdelali module za analizo podatkov profilov, opravili analize podatkov ter zasnovali algoritme za izpeljavo podatkov fizikalnih lastnosti profilov iz podatkov posameznih horizontov.

• N2.2 Izbor in priprava pedoloških podatkov je zajemala pregled podatkov pedološke karte 1:25.000, pregled podatkov pedoloških profilov, pripravo izbor najbolj reprezentativnih pedoloških profilov in povezavo z bistvenimi talnimi tipi.

• N2.3 Izdelava demo baz za potrebe razvoja računalniške aplikacija. Na podlagi ekspertne presoje reprezentativnih pedoloških profilov smo izdelali testne rastrske baze fizikalnih podatkov tal.

• N2.4 Zajem, analitika in priprava fizikalnih lastnosti tal za potrebe ocene prehodnosti tal. Razvili in dopolnili smo terensko računalniško vodeno opremo za sondiranje in zajem fizikalnih lastnosti tal (hidravlični penetrometer in bevameter) ter opremo za neporušeno jemanje talnih vzorcev – izkop pedološkega profila. Opravili smo meritve in vzorčenje na 100 reprezentativnih lokacijah v Sloveniji. Vzorce tal smo analizirali v certificiranem analitskem laboratoriju.

• N2.5 Vrednotenje podatkov horizontov za potrebe prehodnost tal glede na karakteristike vojaških vozil. Obdelali smo podatke specifičnih lastnosti talnih horizontov pomembnih za določitev prehodnost zemljišč po posameznih diagnostičnih pedoloških horizontih.

• N2.6 Modeliranje fizikalnih lastnosti tal na relaciji horizonti - tipi tal. Določili smo mehanske lastnosti tal in izdelali bazo idealiziranih talnih profilov. Reprezentativne fizikalne lastnosti tal smo na podlagi talnega tipa povezali s talnimi enotami digitalne pedološke karte 1:25.000.

• N2.7 Izdelava baz podatkov s fizikalnimi lastnostmi tal. Podatke fizikalnih lastnosti tal smo povezali na poligone DPK25 in izdelali »Cone Index« Ci rastrski sloj.

1.3 Končni rezultat DS2 Rastrski sloj Cone index (CI) je končni rezultat DS4. CI je v ESRI grid obliki, prostorske ločljivosti celice 12,5 m, in zajema fizikalne lastnosti tal pomembne za izračun prehodnosti v GIS računalniškem modelu (DS4).



8 / 101

2 UVOD

2.1 Tla kot nosilni medij Tla so naravno telo sestavljeno iz plasti (horizontov) z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi. Fizikalne lastnosti posameznih horizontov (mineralna sestava, organska snov, zrnavost/tekstura, vodne razmere, …itd) se lahko zelo razlikujejo in opredeljujejo lastnosti celokupnega talnega profila1 (tal nadalje v tekstu). Te skupaj z lastnostmi podtalja in klimatskimi parametri (količine in razporeditev padavin, temperature, itd) določajo lastnosti in primernost tal/prostora za različne rabe.

Podatki vozil, ki so potrebni za napovedovanje prehodnosti vozil na naravnih, neutrjenih podlagah, se nanašajo na karakteristike vozil in so: kolesna obremenitev, razporeditev teže, radij oz. premer kolesa, radij kotaljenja, širina pnevmatike, tlak polnjenja pnevmatike, podajnost pnevmatike, višina pnevmatike, premer platišča, število osi, moč motorja.

2.1.1 Podatki tal Slovenije

Digitalni prostorsko opredeljeni podatki tal primerne kakovosti za modeliranje prehodnosti vozil so v Sloveniji zajeti predvsem v okviru pedološke karte 1:25.000 (PK25) in točkovnih podatkov pedoloških (talnih) profilov (PP). Digitalizacijo pedološke karte je v letih 1992-1997 financiralo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). Vsak poligon PK25 predstavlja območje v okviru katerega v naravi zasledimo do tri različne tipe tal (talna sistematska enota - TSE) katerih lokacija znotraj poligona ni opredeljena, zastopanost v poligonu pa je ocenjena z deležem. Bistveni atributni podatek vsakega poligona PK25 je ime TSE in numerični podatki na podlagi ekspertne ocene izvedene iz opisov in analiz talnih profilov izražene kot povprečne vrednosti znotraj posameznega poligona PK25. V PK25 Slovenije je 935 talnih tipov razporejenih v 1861 kartografskih enot, ki sestavljajo karto 10787 različnih poligonov. Podatki talnih/pedoloških profilov so geokodirani in zajemajo identifikacijo 5409 talnih horizontov, njihov morfološki opis in fizikalno-kemijske analize. Omenjeni podatki so bili pretežno pridobljeni za izdelavo osnovne pedološke karte, predvsem za potrebe kmetijstva, zato so lokacije profilov, opis in analize horizontov prilagojene metodi identifikacije talnih tipov.

2.2 Nosilnost in prehodnost tal za vojaška vozila Za vojaške aktivnosti je značilna uporaba velikega števila visoko zmogljivih različnih izvedb vozil na zemljiščih zelo različnih lastnosti. Nosilnost naravnih površin v splošnem ni znana, je spremenljiva in je odvisna od mnogih dejavnikov. Za ustrezno napovedovanje sposobnosti prehoda vozil je potrebno poznati karakteristike zemljišč na predvideni trasi prehoda. Ena glavnih karakteristik pri napovedovanju prehodnosti vozil je nosilnost oz. trdnost tal, ki je v povezavi z lastnostmi tal, reliefom, geološko podlago, fazo rabe tal in trenutnim stanjem vlažnosti. Za določitev sposobnosti vozil in strojev ter interakcije vozila in podlage je potrebno v prvi vrsti a) dobro poznavanje mehanskih lastnosti in geometrije površine tal in b) karakteristike vozil. Do danes še ni sprejeta univerzalna, standardizirana metoda za določanje mehanskih lastnosti tal. V uporabi so trije načini določanja tistih mehanskih lastnosti tal, ki so v povezavi z mobilno sposobnostjo vozil: metoda penetrometra, metoda bevametra in metode gradbene mehanike tal. S kombinacijo metode penetrometra in bevametra izboljšamo natančnost ocene prehodnosti zemljišč za potrebe vojaških vozil.

1 Talni profil je napični presek skozi talne horizionte od poovršine do matične podlage, največkrat kamnine



9 / 101

2.3 Ocena nosilnosti in prehodnosti tal Na podlagi naštetih parametrov vozila in mehanskih lastnosti tal lahko z različnimi modeli dokaj natančno napovemo naslednje karakteristike prehodnosti vozila: kotalni upor, zdrs koles, vlečno silo, ugrezanje koles, globino kolesnic, število prehodov koles oz. vozil, zbijanje tal, nazivni tlak na stični ploskvi kolesa s tlemi, indeks tlaka na stični ploskvi, mejni specifični odpor tal, kolesno število, vrtilni moment na pogonskih kolesih, obodno silo na pogonskih kolesih. Za predvidevanje prehodnosti terena, predvsem za potrebe vojske, so znani posebej razviti modeli, na primer: MosSAF/SIMNET, CCTT, WARSIM, NRMM II. Najbolj natančno je mogoče predvideti prehodnost in vlečne karakteristike vozil, če napravimo analizo na podlagi meritev mehanskih lastnosti tal na obravnavani lokaciji tik pred prehodom. Ker pa je večina lastnosti tal, katere vplivajo na prehodnost, vezana na lokacijo (tip tal, naklon, relief, ovire...), je možno pripraviti digitalno karto bistvenih fizikalnih lastnosti tal. S pomočjo take karte ter ob upoštevanju karakteristik vozila in stanja tal lahko ocenimo zmožnost premikanja vozil. Za pripravo karte mehanskih lastnosti tal za celotno območje države pa je nujno potrebno večje število meritev in njihova ustrezna prostorska interpretacija v GIS okolju, kar je predmet tega projekta.

2.4 Realna ocena nosilnosti in prehodnosti tal Na podlagi skoraj nespremenljivih podatkov:

• lastnosti tal (zrnavost, skeletnost, organska snov), • reliefa (nagib zemljišča, konkavnost, konveksnost)), • prostora (raba tal)

je možno podati dobro oceno nosilnost in možnosti prehoda za vozila z določenimi tehničnimi karakteristikami. S temi podatki je možno v naprej načrtovati smeri in koridorje prehodov.

Realna prehodnost terena za vojaška vozila v določenem krajšem časovnem obdobju je odvisna predhodno navedenih parametrov in od trenutnih meteoroloških dejavnikov in medsebojnih vplivov.



11 / 101

OPIS AKTIVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV

3 N2.1 VZPOSTAVITEV HW IN SW TER PREDPRIPRAVA PODAT KOV V ORACLE RDBMS

3.1 Vzpostavitev HW in SW s pedološkimi podatki Stroja (hardware – HW) in programska (software – SW) oprema.Vzpostavili smo informacijski sistem baz podatkov tal v okolju Arc GIS in Arc Workstation. Izdelali smo kataloge geokodiranih podatkov, šifrante in določili načine izrisa podatkov.

3.2 Predpriprava pedoloških podatkov v RDBMS Od MKGP smo pridobili smo podatke 1681 pedoloških profilov in pedološko karte 1:25.000. Te smo prenesli v sistem relacijske baze podatkov (ORACLE). Zasnovali smo podatkovne strukture in vzpostavili šifrante. Vzpostavili smo preliminarni pedološki klasifikacijski sistem tipov tal (klasifikacija tal Slovenije) za ustrezno grupiranje izvedenih podatkov talnih tipov.

Slika 1: Vzpostavljen preliminarni klasifikacijski sitem talnih tipov Slovenije v ORACLE okolju



12 / 101

Pridobljen klasifikacijski sitem je v naslednjih fazah omogočil grupiranje in vrednotenje analitskih in merjenih fizikalnih podatkov tal.

4 N2.2 IZBOR IN PRIPRAVA PEDOLOŠKIH PODATKOV

4.1 Podatki pedoloških profilov (PP) Slovenije Pregledali smo originalne, neobdelane analitske podatke pedoloških profilov. (Slika 2).

Slika 2: Originalni, nepreverjeni neobdelani podatki pedoloških horizontov.



13 / 101

Originalni podatki so zahtevali preverjanje in urejanje ter predvsem kontrolo kakovosti. Izdelali smo module v SQL jeziku za logično kontrolo, izračune in vrednotenje kemijskih in fizikalnih vrednosti za pripadajočih 5522 talnih horizontov (Slika 3).

Slika 3: SQL modul dopolnitev, logično kontrolo in izračun izvedenih vrednosti iz osnovnih analitskih

podatkov.



14 / 101

Rezultat obdelav so urejeni kemijskih in fizikalnih lastnosti talnih horizontov (Slika 4).

Slika 4: Urejeni, logično preverjeni analitski podatki pedoloških horizontov



15 / 101

Pregledali in uredili smo podatke opisov pedoloških horizontov. Rezultat je urejena in logično preverjena in preko šifrantov povezana tabela morfoloških opisov 5522 horizontov (Slika 5).

Slika 5:Urejeni, logično preverjeni terenski opisni podatki pedoloških profilov – horizontov

Z zaključkom omenjene faze dela so bili vzpostavljeni in za modeliranje prehodnosti tal primerno urejeni pedološki podatki.

4.2 Pregled atributnih podatkov PK25 za potrebe določanja reprezentativnih lokacij meritev

Pregledali in uredili smo podatke talnih sistematskih enot (talnih tipov - TSE) in talnih kartografskih enot (TKE) digitalne pedološke karte (PK25). Izdelali smo analizo zastopanosti talnih tipov Slovenije in tako določili kateri tipi tal so v Sloveniji najbolj razširjeni. Poln seznam je priložen kot Priloga 5: Zastopanost talnih tipov Slovenije po površini. Za vsako TSE smo s seznama 1681 pedoloških profilov določili reprezentativni pedološki profil in s tem reprezentativne fizikalne in kemijske podatke tal. Atributne podatke PK25v smo prenesli v ORACLE podatkovni sistem in jih preko ODBC povezali v ArcGIS – ArcMAP aplikacijo. V okviru predhodnih faz smo izdelali SQL povpraševanja za analizo povprečnih fizikalnih in kemijskih podatkov za vsako TSE in TKE za tri globine tal: 0 - 20 cm, 20 - 40 cm ter 0 - 150 cm. Izdelali smo devetnajst SQL modulov, ki ovrednotijo sumarne vsebnosti teksturnih frakcij (pesek, melj, glina), vsebnosti organske snovi,



16 / 101

globino koreninjenja, geološko podlago, prevladujočo strukturo in druge kemijske podatke za vsako posamezno TSI in posledično za vsako posamezno TKE za tri različne globine tal.

4.2.1.1 Priprava podatkov PK25

Digitalna pedološka karta 1:25.000 (MKGP) je bila prevedena iz *.shp v cover obliko, da bi s tem omogočili rastrsko procesiranje v ArcInfo Workstation okolju. Odpravili smo nekaj pomanjkljivosti, nelogičnosti in dopolnili poligone na nekaterih območjih.

Slika 6: Vzpostavljeni pedološki podatki v GIS.



17 / 101

Slika 7: Pedološki podatki in modeli višin DMV12,5.

4.3 Izbira reprezentativnih lokacij vzorčenja in meritev Izbrali smo centroide (izhodišča) lokacij vzorčenja po celi Sloveniji. Izhodišča smo postavili na osemnajst lokacij na območjih Kopra, Krasa, Vipavske doline, Ljubljanskega barja, Muljave, Kočevskem, Novega Mesta, Bele Krajine, Krškega, Dravsko-Ptujskega polja, Ptuja, Slovenskih Goric in Murske Sobote. Te po svojih talnih in geomorfoloških lastnostih predstavljajo prednostna in reprezentativna območja za določitev prehodnosti. Slika 8 prikazuje lokacije centroidov vzorčenja. V okolici vsakega centroida smo izbrali 5-6 potencialnih reprezentativnih lokacij vzorčenja - skupno 170 reprezentativnih lokacij s po dvema parcelama različnih lastnikov. Lokacije meritev smo izbrali na podlagi lastnosti tal, reliefa in rabe zemljišč. Slika 9 prikazuje potencialno lokacije / parcele v okolici centroida izbrane glede na talne tipe pedološke karte in lokacije že izkopanih talnih profilov iz baz podatkov KIS (rdeče točke) ter informacije prostora (DOF, kataster, GERK). Za vsako vzorčno točko smo določili primarno in sekundarno lokacijo (Slika 10). Sekundarna lokacija je bila namenjena v kolikor na primarnih lokacijah ni bilo dovoljenja ali niso bili ustrezni pogoji za vzorčenje (težka dostopnost, posevek, ki ga nismo želeli uničiti, oz druge prepreke). Poiskali smo lastnike zemljišč in vzpostavili kontakt z lastniki parcel, ki smo jih zaprosili za dovoljenje za opravljanje vrtanja. Vsako vrtanje oz. meritve smo izvedli na podlagi pisnega dovoljena lastnikov oz. upravljavcev zemljišč.



18 / 101

Slika 8: Centroidi krajev vzorčenja



19 / 101

Slika 9: Izbira lokacij posameznih vzorčnih parcel v okolici posameznega centroida



20 / 101

Slika 10: Primarne in sekundarne lokacije parcel



21 / 101

5 N2.3 IZDELAVA DEMO BAZ ZA POTREBE RAZVOJA APLIKAC IJE PREHODNOSTI

Demo baze talnih lastnosti so bile potrebne v preliminarni fazi za razvoj metode vrednotenja tal in za zasnovo računalniške aplikacije. Izdelali smo demo baze za testno območje na katerem smo kasneje razvijali računalniško aplikacijo prehodnosti tal za vozila. Med najvažnejšimi talnimi parametri so globina (Slika 11), strukturnost, skeletnost, koeficient za vodo, teksturni razred zgornjega sloja tal (Slika 12), organska snov (Slika 13), ter podatki relief 5m z izvedenimi podatki (Slika 14).

Slika 11: Globina tal – demo baza testnega

območja

Slika 12: Teksturni razred tal – demo baza

testnega območja

Slika 13: Organska snov – demo baza testnega

območja

Slika 14: Digitalni model relefa – demo baza

testnega območja



23 / 101

6 N2.4 ZAJEM, ANALITIKA IN PRIPRAVA FIZIKALNIH LAST NOSTI TAL ZA POTREBE OCENE PREHODNOSTI TAL

6.1 Priprava postopkov za pridobivanje podatkov tal

6.1.1 Priprava vzor čnih obrazcev

Vzorčenje in meritve. Opis talnih sond je izdelan s pomočjo popisnega lista za opis talnega profila neporušene talne sonde, katerega razvoj je končan. Popisni list vsebuje stran s podatki lokacije (Slika 15) in stran z opisom morfoloških lastnosti talnih horizontov (Slika 16).

Slika 15: obrazec za opis tal – podatki lokacije Slika 16: obrazec za opis tal – podatki

horizontov

6.2 Izdelava in testiranje naprava za merjenje fizikalnih lastnosti tal Za izvedbo te naloge je bila potrebna

• strojna in programska oprema za vzorčenje tal na terenu; • programska oprema za obdelavo in pretvorbo izmerjenih vrednosti v vrednosti parametrov

mehanskih lastnosti tal, ki so potrebni za oceno prehodnosti. Istočasno je potrebna tudi strojna oprema za zajem neporušenega vzorca profila tal za pedološko analizo in za vzorčenje fizikalno kemijskih lastnosti tal.



24 / 101

6.2.1 Razvoj in testiranje naprave za dolo čanje mehanskih lastnosti tal (bevameter)

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo razvili večnamensko napravo za določanje mehanskih lastnosti tal. Napravo priključimo na traktor preko priključnega drogovja zadaj ali spredaj. Ta za delovanje potrebuje izvor hidrostatične moči, ki jo zagotavljajo priključki na traktorju. Na tri priključna mesta na napravi lahko namestimo različna orodja in sonde za vzorčenje. Eno priključno mesto omogoča vertikalno gibanje orodij s hodom 600 mm in možnostjo istočasne rotacije v vertikalni osi za poljuben kot. Drugi dve mesti pa omogočata vertikalno gibanje v obsegu 800 mm. Ker je naprava hidravlično gnana, lahko na priključnih mestih razvije dovolj velike sile – večje kot je teža naprave in del teže traktorja, ki pritiska napravo k tlom. Hitrost vseh gibanj je konstantna, neodvisna od sile in nastavljiva. Omogočeno je tudi omejevanje sile oz. vrtilnega momenta. Naprava je robustne izvedbe in omogoča uporabo večjih sond za vzorčenje, kar je izdatna prednost pri meritvah nehomogenih in neizotropnih materialov ker so z velikostjo omogočeni bolj verodostojni rezultati.

6.2.1.1 Opis in tehnične karakteristike bevametra

Opis naprave in tehnične karakteristike so navedene v poglavju Priloga 1: Naprava za določanje mehanskih lastnosti tal.

6.2.1.2 Umerjanje in testiranje naprave za merjenje fizikalnih lastnosti vzorca tal

Naprava je bila umerjena. Dokument, ki opisuje umerjanje naprave po ISO 9002 smo izdali pod naslovom Določanje mehanskih lastnosti tal s hidravličnim bevametrom HB 600/800 pod oznako MET-OKT-1, Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko tehniko, 2007. Dokument je dobavljiv na zahtevo2.

6.2.2 Naprava za odvzem neporušenega vzorca tal (vr talnik)

Za potrebe merjenja fizikalnih lastnost tal v povezavi z talnimi horizonti je bilo potrebno razviti napravo za jemanje neporušenega vzorca ta. Po končanem razvoju je bila preizkušena naprava za jemanje neporušenega talnega vzorca (Slika 17).

2 Kontaktna oseba: mag. Tone Godeša (e-pošta: Tone.Godesa@kis,.si)



25 / 101

Slika 17: Vrtalna naprava za odvzem neporušenih talnih vzorcev

Opis naprave in tehnične karakteristike so navedene v poglavju



27 / 101

Priloga 2: Vrtalnik neporušenih vzorcev tal

6.2.2.1 Princip delovanja vrtalnika

Za vrtanje je izveden pogonski mehanizem s predležjem z izvedbo drsnih ležajev in verižnim prenosom vrtilnega gibanja od pogonskega hidromotorja na glavno pogonsko vreteno vrtalnika. Vreteno omogoča vijačno pritrditev vrtalne cevi. Ves pogonski mehanizem je nameščen na vertikalno pomičnih saneh, ki omogočajo pomik vrtalne cevi pri vrtanju navzdol. Pogon pomikanja sani je izveden s hidravličnim cilindrom. Na koncu cevi je vrtalna krona s zobci iz karbidne trdine, kar zagotavlja ustrezno trdnost tudi ob naletu na skelet ali kamnino. Oblika in razporeditev zobcev je taka, da zagotavlja kar najmanjšo poškodbo zemljine, katera se kot vzorec shranjuje v notranjo, mirujočo cev.

Vodila sani s pogonskim mehanizmom so vpeta na podnožje vrtalnika tako, da je omogočena rotacija celotnega vrtalnega sklopa v horizontalni položaj, v katerem izvlečemo dvodelno cev z vzorcem tal. Po izvlečenju odložimo vzorec v posebno korito, v katerem se vrši pedološka analiza.

Po prvih preizkušanjih je bilo potrebnih kar nekaj korekcij na notranji cevi vrtalnika, mehanizmu za izvlečenje vzorca, na vrtalni kroni in sami vrtalni cevi.

6.2.2.2 Testiranje vrtalnika - naprave za odvzem neporušenega vzorca tal

Preizkušanje vrtalne naprave je bilo opravljeno na mehkih hidomorfnih tleh (Slika 18) in šotnih tleh (Slika 19), kjer je bilo pričakovati večje deformacije talnega vzorca in na skeletnih tleh, kjer je bilo pričakovati porušitev vzorca zaradi skeleta (Slika 20).

Slika 18: Talni profil – izvrtina hidromorfnih, glinastih tal

Slika 19: Talni profil izvrtina šotnih tal

Slika 20:: Talni profil – izvrtina plitvih, skeletnih tal na dolomitnem vršaju

6.3 Opisi, vzorčenje in meritve tal Na točki vzorčenja poteka pridobivanje podatkov o fizikalnih lastnostih tal, ki jo uporabljamo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Z računalniško vodeno in hidravlično gnano napravo tipa bevameter (Bekker value meter), na katero so nameščena standardna orodja, kot so: penetrometer, krilna sonda



28 / 101

ter strižna in pritisni plošči, pridobimo podatke, iz katerih izračunamo zgoraj navedene parametre fizikalnih oz. mehanskih lastnosti tal.

6.3.1 Merjenje fizikalnih lastnosti tal

S penetrometrom zajemamo specifični upor tal v centimetrskem koraku do globine 60 cm, strižno trdnost s krilno sondo v koraku po 10 cm do globine 50 cm, medtem ko določanje kohezije, kota notranjega trenja in parametrov vertikalne nosilnosti poteka na površini

Slika 21: Merjenje fizikalnih lastnosti tal



29 / 101

Slika 22: Bevameter, merjenje strižne trdnosti tal na terenu

0

50

100

150

200

250

300

350

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Zasuk str. plošče [°]

Mom

ent [

Nm

]

Tlak [kPa] 133,7 Tlak [kPa] 96,2 Tlak [kPa] 40,4

Slika 23: Bevameter, merjenje strižne trdnosti tal in graf izmerjenih veličin



30 / 101

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5

Specifični upor tal [MPa]

Glo

bina

[cm

]

Obdelano Neobdelano

Slika 24: Statistična obdelava merjenih podatkov specifičnega upora tal

6.4 Opis in vzorčenje talnega profila 6.4.1 Morfološki opis talnega profila

Morfološki opis talnega profila izvajamo s pomočjo hidravlično vodene naprave za vzorčenje neporušenega talnega vzorca premera 20 cm do največje globine 130 cm. Neporušen talni vzorec prenesemo v prirejeno ležišče, ki omogoča podroben morfološki opis in odvzem talnega vzorca za kemijsko analizo. Morfološki opis tal zajema določitev horizontov, barvo, strukturo, teksturo, količino in vrsto organske snovi, količino in obliko korenin, količino ter vrsto in obliko novotvorb ter količino ter vrsto, obliko in velikost skeleta. Iz vsakega horizonta vzamemo reprezentativni vzorec za standardno pedološko analizo, opravimo meritev pH in določimo obstojnost strukturnih agregatov po metodi Sekere.



31 / 101

Slika 25: Jemanje neporušenega vzorca tal

Slika 26: Analiza in vzorčenje talnega profil

Slika 27: Profil šotnih tal nizkega plitvega barja lokacija 5 pri Podpeči.

Za potrebe celovitega opisa smo razvili standarden obrazec in protokol za opis talnega profila in horizontov.

6.4.2 Opis primera izvajanja meritev na dveh razli čnih tipih tal

Po testnih meritvah, ki smo jih izvajali na talnih tipih v okolici poskusnega posestva Jable smo pričeli z rednimi meritvami. Do jeseni 2007 smo izvedli meritve 31 lokacijah v okolici Ljubljane, Ribnice, Kočevja, Straže, Rakeka na različnih talnih tipih med katerimi so prevladovali hipoglej, amfiglej, psevdoglej, globoka obrečna tla, rendzina, pokarbonatna tla, šotna tla, in molični glej. Spomladi in poleti 2008 smo izvedli meritve v Beli Krajini, okolici Ptuja, Lenarta in Murske Sobote

Izvajanje meritev strižne trdnosti in specifičnega upora tal in rezultate predstavljamo na primeru dveh različnih tipov tal.

Kot prvi primer prikaza vrtanja predstavljamo lokacijo oglejenih, plitvih tal na organskem podtalju oz. apneni gyttji na Ljubljanskem Barju na lokaciji 5 s koordinatami 45°58´53,20˝N in 14°26´29,96˝E. Hor. Globina

(cm) Opis



32 / 101

Ap 0-13 Svež, oreškast in grudičast, dobro izražene strukture, rahel drobljiv, meljasto ilovnat, 10YR3/2, zelo močno humozen, neskeleten, močno prekoreninjen, korenine debeline 2-3mm, brez novotvorb, 0,5 – 2 % karbonatov, pH 7

A2 13-26 Svež, poliedrična do oreškasta struktura, gost, drobljiv, meljasto glinasto ilovnat, 10YR3/2, humozen, neskeleten, močno do dobro prekoreninjen, debelina korenin 2-3 mm, 2 – 4 % karbonatov, pH 6,5

Go 26-52 Svež do vlažen, drobno poliedrična struktura, dobro izražena, gost, drobljiv, gnetljiv, glinasto ilovnat, 10YR5/3 in 10YR5/4, organska snov po rovih korenin, pH 8

AH 52-67 Vlažen, drobno filcast, gost, vlaknat, 10YR3/2 in 10YR2/1, humozen-organski, nerazkrojeni rastlinski ostanki, lupinice polžev, pH 8,5

Gr 67-94+ Moker, nestrukturen, mazav, glinast, 5Y4/1, mineralen, močno karbonaten, pH 9

Slika 28: Lega lokacije 5 pri Podpeči Slika 29: Lega lokacije 15 pri Ribnici

Drugi primer je profil na lokaciji 15 obrečnih tal, oglejenih na meljastem aluviju južno od Ribnice s koordinatami lokacije 45°43´ 40,73˝N in 14°43´26,52˝E (Slika 29). Hor. Globina

(cm) Opis

A1 0-10 Svež, drobljiv, meljasto ilovnat do ilovnat, oreškast, srednje izražen, velikost agregatov 2-5mm, 2,5Y5/4, slabo humozen, neskeleten, slabo prekoreninjen, korenine debeline 1-2mm, brez novotvorb, 0 % karbonatov, pH 4,5

A2Go 10-30 Svež, gost, drobljiv, oreškasta dobro izražena, 5-10mm, meljasto ilovnat do ilovnat, 2,5Y5/4, slabo humozen, neskeleten, slabo humozen, drobno marmoriran, slabo prekoreninjen, debelina korenin 2-3 mm, 0 % karbonatov, pH 4,5

GoGr 30-58 Svež do vlažen, gost drobljiv, meljasto ilovnat do glinasto ilovnat, oreškasta, slabo izražena, drobna, 2,5Y6/3 in 5YR4/6, organska snov po rovih korenin, marmoracija, 0 % karbonatov, pH 4,5

Go 58-80 Vlažen, rahel, drobljiv, meljasto ilovnat do ilovnat, oreškasta, srednje izražena, 5-10mm veliki agregati, 2,5Y6/4 in 5YR4/6, organska snov po rovih korenin, marmoracija –lise velikosti 2-5mm in 20-50mm, 0 % karbonatov, pH 4,5

GoGr2 80-103 Vlažen, rahel drobljiv, meljasto ilovnat do ilovnat, oreškasta, srednje izražena, 1-2 mm veliki agregati, 2,5Y6/4, 2,5Y6/1 in mestoma 5YR4/6, mineralen, neskeleten, neprekoreninjen, marmoracija 5-20mm, 0 % karbonatov, pH 4,5

GoGr3 103-116+ Svež do vlažen, gost, zbit lomljiv, meljasto ilovnat do ilovnat, slabo izražena poliedrična, 2,5Y6/4 in 2,5Y6/1, neskeleten, mineralen, neprekoreninjen, 0 % karbonatov, pH 5,

Vzporedno poteka izkop neporušenega talnega profila s sondo premera 20 cm do globine 130 cm, ki mu sledi opis morfoloških lastnosti horizontov, vzorčenje po horizontih s kopeckijevimi cilindri,



33 / 101

vzorčenje za kemijske lastnosti tal, ocena stabilnosti strukturnih agregatov in terenske meritve osnovnih kemijskih parametrov (Slika 30).

Slika 30: Jemanje vzorca tal s kopeckijevim

cilindrom

Slika 31: Merjenje obstojnosti strukturnih

agregatov po Sekeri .- primer slabo obstojne strukture

6.4.2.1 Rezultati meritev s komentarji

Strižna trdnost se na oglejenih tleh na meljastem aluviju na lokaciji 15 z globino skoraj linearno povečuje, za razliko od plitvih, oglejenih tleh na organskem podtalju na lokaciji 5, kjer se do globine 300 mm povečuje, nato pa zmanjšuje. Meja spremembe gradienta strižne trdnosti na lokaciji 5 sovpada z mejo prehoda horizonta A2 v Go.

0

100

200

300

400

500

600

40 60 80 100 120 140 160

Strižna trdnost [kPa]

Glo

bina

[mm

]

Lokacija 5

Lokacija 15

Slika 32: Primerjava strižne trdnosti na obravnavanih lokacijah

Kot zloma pri strižnem obremenjevanju pa ni bistveno različen na različnih tipih tal.



34 / 101

0

100

200

300

400

500

600

10 12 14 16 18 20 22 24 26 28

Kot zloma [°]

Glo

bina

[mm

]

Lokacija 5

Lokacija 15

Slika 33: Primerjava kota zloma zemljine na obravnavanih lokacijah

Spreminjanje specifičnega upora tal z globino daje podobno sliko kot strižna trdnost. Specifični upor in s tem tudi zbitost je na lokaciji 15 v globinah večjih od 300 mm bistveno večji, na globini 500 mm več kot dvakrat večji kot na lokaciji 5. Sprememba gradienta specifičnega upora tal na lokaciji 5 je že na globini 200 mm, torej višje kot pri strižni trdnosti. Iz podobnega poteka strižne trdnosti in specifičnega upora tal na obeh lokacijah lahko v grobem sklepamo, da imajo isti parametri stanja tal vpliv na obe opazovani veličini.

0

100

200

300

400

500

600

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2


Glo

bina

[mm

]

Lokacija 5

Lokacija 15

Slika 34: Specifični upor tal na obravnavanih lokacijah

Regresijska analiza povezanosti strižne trdnosti in specifičnega upora tal da potrditev, da sta obe veličini povezani. Boljša povezava je na lokaciji 15. Pa tudi na lokaciji 5 lahko ocenimo, da več kot 70% variabilnosti specifičnega upora tal lahko pojasni strižna trdnost.



35 / 101

y = 191,95x - 41,317

R2 = 0,7212

y = 58,528x + 38,156

R2 = 0,9359

0

20

40

60

80

100

120

140

160

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2


Str

ižna

trdn

ost [

kPa]

Lokacija 5

Lokacija 15

Slika 35: Regresijska analiza povezanosti strižne trdnosti in specifičnega upora tal na obravnavanih

lokacijah

Razlike obravnavanih mehanskih lastnosti sledijo razlikam v morfoloških opisih posameznih horizontov in zgradbi talnega profila. Potrjena je povezava med strižno trdnostjo in specifičnim uporom tal po horizontih. Po prvih rezultatih tip tal nima vpliva na kot zloma pri strižnem obremenjevanju.

Na podlagi rezultatov meritev lahko sklenemo, da je predstavljena večnamenska naprava za določanje mehanskih lastnosti tal primerno orodje za terenska vzorčenja mehanskih lastnosti tal in njihovo vezavo na porazdelitev horizontov po profilu tal. Kakovost meritev in hitrost pridobivanja rezultatov opravičujejo razvoj naprave za vzorčenje mehanskih lastnosti in sistema za vzorčenje neporušenega talnega vzorca, saj se podatki dopolnjujejo in omogočajo izvajanje kompleksnejših informacij. Pristop omogoča izgradnjo baze podatkov tal, ki bo temeljila na lastnostih posameznih horizontov kot temeljnih in diagnostičnih gradnikih talnih profilov.

6.4.3 Morfološki opis tal in vzor čenje talnega profila

Morfološki opis horizontov in celotnega talnega profila smo izvedli na neporušenih vzorcih (Slika 36 - Slika 40).



36 / 101

Slika 36: Prikaz neporušenosti talnega vzorca sonde. Strukturni agregati niso deformirani.

Slika 37: Izvrtina trdih, zbitih tal. Talni tip Psevdoglej

Slika 38: Izvrtina skeletnih srednje globokih tal. Talni tip Evtreična rjava tla, plitva na dolomitnem

vršaju

Slika 39: Izvrtina hidromorfnih, mehkih tal. Talni tip Hipoglej, srednje globok



37 / 101

Slika 40: Izvrtina mehkih šotnih tal. Talni tip Organsko-mineralna tla



38 / 101

Vzorčenje smo opravili na 100 lokacijah, ki jih prikazuje Slika 41

Slika 41: Lokacije vseh 100 vzorčenih pedoloških mest projekta i-PREHOD.



39 / 101

6.5 Analitika tal Vzorci tal so bili analizirani v analitskem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije. Kakovost analitskih rezultatov je zagotovljena z izvajanjem pravilnika kakovosti po ISO 9001, s sodelovanjem laboratorija v mednarodnih primerjavah in preverjanjih kakovosti (krožni testi), z vsakoletno kontrolo mednarodne organizacije za kakovost COFRAC (http://www.cofrac.fr/Cofrac_en.htm) in Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje SIQ (www.siq.si).

Vzorci analiziranih je bilo skupno 378 talnih vzorcev. Preglednica 1 navaja seznam analitskih parametrov za vsak analiziran vzorec.

Preglednica 1: Seznam analitskih parametrov za talne vzorce v projektu i-PREHOD)

Kopecky vzet iz sonde Kopecky vzet iz tal Analitska številka kopeckyja Teža petrijevke (g) Teža vzorca z obodom in petrijevko, pred sušenjem (g) Teža vzorca z obodom in petrijevko, po sušenju (g) teža prazenega kopeckega, brez pokrova (g) Teža prazenega kopeckega, s pokrovom (g) Teža kopeckijevih pokrovov (g) Poraba xylena (ml) Absolutna kapaciteta za vodo (g/100cm3) Trenutna vlažnost (g/100cm3) Navidezna specifična teža (g/100cm3) Prava specifična teža (g/100cm3) Poroznost (%) Kapaciteta za zrak (%) Absolutno odstopanje (%) Relativno odstopanje (%) Vsebnost fosforja (ZZS-zračno sveža snov) Vsebnost kalija (ZZS-zračno sveža snov) Vsebnost skupnega dušika (ZZS-zračno sveža snov) Vsebnost organske snovi (ZZS-zračno sveža snov) Izmenljivi kalcij (ZZS-zračno suh vzorec) v mmol/100g tal Izmenljivi magnezij (ZZS-zračno suh vzorec) v mmol/100g tal Izmenljivi kalij (ZZS-zračno sveža snov) v mmol/100g tal Izmenljivi natrij (ZZS-zračno sveža snov) v mmol/100g tal Skupna izmenljiva kislost v mmol/100g tal Odstotek gline (zračno suh vzorec) Odstotek grobega melja (zračno suh vzorec) Odstotek finega melja (zračno suh vzorec) Odstotek peska (zračno suh vzorec) Teksturni razred (določen laboratorijsko) Teksturni razred (določen na terenu) pH (zračno suh vzorec) določen v laboratoriju pH (zračno suh vzorec) določen na terenu Razred založenosti tal s fosforjem Razred založenosti tal s kalijem



40 / 101

Razred založenosti tal z organsko snovjo % OS = % Corg*1,724; % Corg = % OS*0,579 Razmerje med ogljikom in dušikom Vsota bazičnih kationov Kationska izmenjevalna kapaciteta Delež bazičnih kationov(V<50%=distrična-kisla tla; V>50%=evtrična-nevtralna tla Ali so tla distrična ali evtrična (razred)



41 / 101

7 N2.5 VREDNOTENJE PODATKOV TAL ZA POTREBE PREHODNO ST TAL GLEDE NA KARAKTERISTIKE VOJAŠKIH VOZIL

Modeliranje fizikalnih lastnosti tal na relaciji: horizonti - tipi tal: Izvedli smo poskusne meritve fizikalnih in mehanskih karakteristik tal na različnih globinah na enem tipu tal v odvisnosti od različnega števila prehodov poskusnega vozila. V obravnavo smo vključili: vlažnost tal, specifični upor in strižno trdnost na treh globinah ter teksturo, volumsko gostoto.

7.1.1 Modeliranje specifi čnega upora tal

Specifični upor je odpor pri prodiranju stožca v tla (penetration resistance), ki je linearno odvisen od stopnje zbitosti v kolikor so ostali parametri tal (predvsem vlažnost) konstantni (Wong, 1989). V realnih razmerah je vrednost specifičnega upora tal spremenljivka, ki je odvisna še od trenutne vlažnosti, gostote zemljine ter teksture in s tem različna v različnih horizontih skozi profil tal (Upadhyaya, 1994). Specifični upor tal določamo na podlagi sile, ki je potrebna za pritiskanje stožca v tla in površine projekcije čelne ploskve stožca. Ker pa je vrednost specifičnega upora tal odvisna tudi od geometrije stožca in kinematskih veličin, je potrebno pri izračunu upoštevati še kot stožca, hitrost in smer prodiranja (Bekker, 1969). Specifični upor tal CI se izračuna po enačbi [1]

[1] [ ]PaAF

CI =

Pri čemer je F sila, s katero potiskamo stožec v tla in A površina projekcije čelne ploskve stožca.

Izdelan je bil algoritem za izračun vrednosti specifičnega upora tal ter povprečnih izmerjenih vrednosti iz paralelnih meritev z dvema sondama. Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. prikazuje programski algoritem obdelave podatkov z orodjem LabView.



42 / 101

Slika 42: Shema algoritma za obdelavo in povprečenje podatkov Ci z dveh paralelnih sond.

7.1.2 Modeliranje strižne trdnosti tal

Strižna trdnost tal je fizikalna veličina, ki neposredno vpliva na stabilnost in nosilnost tal. Posredno je tudi eden od pokazateljev rodnosti tal, saj nanjo vpliva gostota tal, tekstura, vsebnost organske snovi, vlažnost (Zimbone et al., 1996). Strižno trdnost lahko določamo na več načinov. Za hitre terenske meritve je primerna metoda strižne plošče, katere rezultat je kohezija tal in kot notranjega trenja. To metodo se uporablja predvsem za meritve strižne trdnosti na površini tal pri določanju prehodnosti terena za vozila in obravnavanju posledic vožnje vozil (Bekker, 1969). Strižna trdnost ϕστ tan⋅+= c , kjer je σ normalna napetost oz. tlak na stični površini s tlemi, c kohezija in φ kot notranjega trenja. Za določanje strižne trdnosti skozi profil tal pa je bolj primerna metoda krilne sonde. Pri metodi krilne sonde pa strižno trdnost sτ izračunamo z enačbo [2]



43 / 101

[2]

( )

−+⋅=

332

3

12 nzz

s

rrrh

T

πτ

Pri čemer je: τs – strižna trdnost T – maksimalni moment, ki je potreben za zasuk sonde h = 80 mm – višina reber sonde rz = 70 mm – radij zunanjega roba krila rn = 10 mm – radij notranjega roba krilaPri meritvi s

krilno sondo določamo še kot zloma, pri katerem pride do popuščanja strižne napetosti in s tem porušitve strukture talne grude. Na vsaki lokaciji izvedemo osem meritev, iz katerih izračunamo povprečno vrednost.

Krilno sondo s hidravličnim mehanizmom potisnemo v tla in zavrtimo. Pri tem se meri globina spodnjega roba sonde in vrtilni moment. Pri rotaciji sonde pride do strižnih obremenitev in deformacij na čelni ravnini sonde in na obodu. Delovanje na zgornji ravnini zanemarimo, ker je pri globini meritve 100 mm gornji rob kril le 20 mm pod površino tal in zato rahla zemljina gornjega Ap ali A horizonta rotira skupaj s sondo brez večjega upora. Meritve izvajamo na več globinah v korakih po 10 cm do globine 50 cm.

Slika 43. Dimenzije krilne sonde

Iz maksimalnega momenta in geometrije krilne sonde določimo vrednost strižne trdnosti po enačbi:



44 / 101

7.2 Razvoj teoretičnega modela obdelave vrednotenja fizikalnih podatkov za potrebe ocene prehodnosti tal

7.2.1 Uvod

V teramehaniki so uveljavljene različne teorije mehanike tal, ki obravnavajo karakteristike koles in odnosa med kolesom in podlago. Razvrščene so na tri skupine, glede na osnovne postavke, iz katerih izhajajo:

- WES metoda temelji na pol izkustvenem modeliranju učinka koles in meritvah specifičnega upora tal. Specifični upor tal se določa s standardizirano opremo in postopkom, ki je sorazmerno enostaven in primeren za hitro delo na terenu.

- Bekker-jeva metoda temelji na teoriji elastičnosti in določanju napetostno-deformacijskega stanja tal. Stanje tal opisujejo koeficienti vertikalne nosilnosti, kohezija, kot notranjega trenja in modul kohezije tal. Te koeficiente se izračuna na podlagi terenskih meritev. Metoda je bolj kompleksna v primerjavi s prejšnjo, tako glede meritev lastnosti tal, kot izračunov.

- Matematične metode temeljijo na teoriji plastičnosti in parametrih mehanske trdnosti tal (metode končnih elementov…). Podatke o tleh so pridobljeni na podlagi različnih meritev napetostno-deformacijskega stanja vzorcev tal. Ta metoda je bolj primerna za znanstveno raziskovanje, kot za terenske aplikacije.

Vsak od navedenih pristopov temelji na ugotavljanju in poznavanju karakteristik stanja tal. Najenostavnejši modeli opredeljujejo učinkovitost strojev na t.i. »tipičnih tleh«. To so najenostavnejši modeli, ki so uporabni za manj zahtevne aplikacije in na velikih, homogenih površinah.

Za napovedovanje prehodnosti vozil po neutrjenih površinah tal je razvitih več modelov različnih avtorjev, ki dajo bolj ali manj dobro napoved vrednosti statičnih in dinamičnih spremenljivk vozila, predvsem tistih, ki neposredno omejujejo sposobnost gibanja obravnavanega vozila na določenem tipu podlage.

Modeliranje prehodnosti vozil temelji na WES metodi. Glede na pomen dejavnosti obravnavanih vozil je bil za glavni kriterij prehodnosti izbran razpoložljiva vlečna sila. V modelu so izračunane tudi druge veličine, kot so: globina ugrezanja koles po n-tem prehodu, globina kolesnice po n-tem prehodu, kotalni upor, zdrs pogonskih koles, največja hitrost vožnje, največja tangencialna reakcija tal, največji statični naklon. Izračuni v največji meri temeljijo na Maclaurin-ovem modelu (1997), ker ta v osnovi temelji na študiju in preizkušanju gibanja vojaških vozil.

7.2.2 Veličine za model prehodnosti terena za vozila

V projektu smo preverili uporabnost naslednjih teoretičnih in matematičnih izrazov za izračun fizikalnih količin za ugotavljanje prehodnosti terena za vozila:

• Hitrost vožnje • Efektivna moč na pogonskih kolesih Pef [kW] • Skupna sila upora Ft [kN] • Sila kotalnega upora Fr [kN] • Koeficient kotalnega upora µr • Globina ugrezanja z [m] in globina kolesnic zk [m]

o Prvi prehod kolesa o n – ti prehod kolesa



45 / 101

• Globina ugrezanja posameznega kolesa na i-ti osi pri n-tem prehodu vozila z j osmi. • Globina kolesnice po n-tem prehodu vozila z j osmi. • Kolesno število N • Deformacija pnevmatike • Sila upora zaradi vzdolžnega naklona Fs [kN] • Vlečna sposobnost T [kN] • Zdrs pogonskih koles s [ ] • Zdrs pogonskih koles, če upoštevamo, da vozilo premaguje samo kotalni upor in vzpon. • Razdelitev teže vozila

o Prednje levo kolo o Prednje desno kolo o Zadnje levo kolo o Zadnje desno kolo

7.2.3 Matemati čni izra čuni veli čin za model prehodnosti terena za vozila

7.2.3.1 Hitrost vožnje vm [m/s]

t

efvm F

Pkv

⋅= (1.)

Pri čemer je:

vm = hitrost vožnje – modelirana [m/s] kv = konstanta voznika (začetnik; kv = 0,7 – 0,9, poprečni; kv = 1, izurjeni; kv = 1,1 – 1,2) Pef = efektivna moč na pogonskih kolesih [kW] Ft = skupna sila upora [kN]

7.2.3.2 Efektivna moč na pogonskih kolesih Pef [kW]

stmotef kPP ⋅⋅= 5,0 (2.)

Pri čemer je:

Pef = efektivna moč na pogonskih kolesih [kW] Pmot = nazivna moč motorja [kW] kst = koeficient standarda po katerem je določena moč motorja (DIN; kst = 1, SAE; kst = 0,9)

7.2.3.3 Skupna sila upora Ft [kN]

pacadosrt FFFFFFFF ++++++= (3.)

Pri čemer je:

Ft = skupna sila upora [kN] Fr = sila kotalnega upora [kN] Fs = sila upora zaradi vzdolžnega naklona [kN] Fo = sila upora zaradi ovir (0 – ne upoštevamo) [kN] Fd = upora pri zavijanju (0 – ne upoštevamo) [kN] Fa = sila zračnega upora (0 – predpostavimo prehodnost pri malih hitrostih) [kN] Fac = sila za pospeševanje (Fac = m · a; predpostavimo enakomerno gibanje a = 0→ Fac = 0) [kN]



46 / 101

Fp = sila za vleko priklopnika [kN]

7.2.3.4 Sila kotalnega upora Fr [kN]

WF rr ⋅= µ (4.)

Pri čemer je:

Fr = sila kotalnega upora [kN] µr = koeficient kotalnega upora W = sila kolesa na tla [kN]

7.2.3.5 Koeficient kotalnega upora µr

zR

zr ⋅⋅

+=2

04,0µ (5.)

Pri čemer je:

z = globina ugrezanja [m] R = radij stika pnevmatike s tlemi [m]

( ) ( )z

rrzrrzR

⋅

−−+−−−+

=2

222222 δδ

(Suvinen) (6.)

Pri čemer je:

r = radij kolesa [m] δ = deformacija pnevmatike [m] izmerjena ali izračunana po enačbi 14.

7.2.3.6 Globina ugrezanja z [m] in globina kolesnic zk [m]

7.2.3.7 Prvi prehod kolesa

⋅= 25,1

224,0

CiNdz (Maclaurin) (7.)

Pri čemer je:

d = premer pnevmatike [m] NCi = kolesno število

7.2.3.7.1 n – ti prehod kolesa

an nzz

1

1 ⋅= => a

Ci

n nN

dz1

25,1

224,0 ⋅

⋅= (8.)

Pri čemer je:

zn = globina po n-tem prehodu [m] z1 = globina po prvem prehodu [m] n = število prehodov a = koeficient večkratnih prehodov



47 / 101

7,05,1 CiNa ⋅= (Anttila) (9.)

7.2.3.7.2 Globina ugrezanja posameznega kolesa na i-ti osi pri n-tem prehodu vozila z j osmi.

−+−−+−⋅

⋅= aa

Ci

i ijnijnN

dz11

25,1 )1*)1(()*)1((224,0

(10.)

7.2.3.7.3 Globina kolesnice po n-tem prehodu vozila z j osmi.

( )a

Cinj jn

Ndz

1

25,1)min(

224,0 ⋅⋅

⋅= (11.)

7.2.3.8 Kolesno število N

d

bhW

dbCiNCi

⋅+

⋅⋅⋅⋅=

21

1δ (Turnage) (12.)

W

dbCiNML

4,08,08,0 δ⋅⋅⋅= (Maclaurin) (13.)

Pri čemer je: NCi = kolesno število Ci = specifični upor tal [kPa] b = širina pnevmatike [m] d = premer pnevmatike [m] W = sila kolesa na tla [kN] δ = deformacija pnevmatike [m] h = višina pnevmatike (od platišča do oboda) [m]

7.2.3.8.1 Deformacija pnevmatike

Deformacijo pnevmatike izračunamo: (Saarilahti, Soil inter. model, App6, Eq 3.4)

Wpi

⋅

++= 302,0

0007,001,0δ (14.)

Pri čemer je: pi = tlak zraka v pnevmatiki [kPa] W = sila kolesa na tla [kN]

7.2.3.9 Sila upora zaradi vzdolžnega naklona Fs [kN]

αsin⋅= WFs (15.)

Pri čemer je: Fs = sila upora zaradi vzdolžnega naklona [kN] W = sila kolesa na tla [kN] α = kot strmine [°]



48 / 101

7.2.3.10 Vlečna sposobnost T [kN]

rCi

FN

WT +

+−⋅=

91,12,3

8,0 (Maclaurin) (16.)

Pri čemer je: T = vlečna sposobnost (tangencialna reakcija tal, upoštevan je 20% zdrs pog. koles) [kN] W = sila kolesa na tla [kN] NCi = kolesno število Fr = sila kotalnega upora [kN]

7.2.3.11 Zdrs pogonskih koles s [ ]

( ) WeT sCs

N ⋅−⋅= ⋅⋅− 3,0175,0 (Wismer&Luth) (17.)

Pri čemer je: Ts = vlečna sposobnost (tangencialna reakcija tal, v odvisnosti od zdrsa pog. koles) [kN] W = sila kolesa na tla [kN]

CN = kolesno število (Wismer&Luth W

dbCC i

N

⋅⋅= ) (18.)

s = zdrs (decimalna vrednost)

7.2.3.12 Zdrs pogonskih koles, če upoštevamo, da vozilo premaguje samo kotalni upor in vzpon.

N

tr

C

k

s⋅

+−=

3,075,0sin

1

1log α

(19.)

7.2.3.13 Razdelitev teže vozila

Razdelitev teže vozila in tovora na posamezna kolesa pri štirikolesnikih z upoštevanjem naklona v smeri vožnje – vzpona α in bočnega nagiba β.

7.2.3.13.1 Prednje levo kolo

( ) ( )bl

hbbhllWW tttt

FL ⋅⋅+−⋅⋅+−⋅= βα tan(tan(

(20.)

7.2.3.13.2 Prednje desno kolo

( )bl

thtbthtllWFRW

⋅⋅+⋅⋅+−

⋅=)tan(tan( βα

(21.)

7.2.3.13.3 Zadnje levo kolo

( )bl

hbbhlWW tttt

RL ⋅⋅+−⋅⋅+⋅= )tan()tan( βα

(22.)

7.2.3.13.4 Zadnje desno kolo



49 / 101

bl

hbhlWW tttt

RL ⋅⋅+⋅⋅+⋅= )tan()tan( βα

(23.)

Pri čemer je: W = sila teže vozila (teža vozila in bremena) WFL = sila teže na prednjem levem kolesu WFR = sila teže na prednjem desnem kolesu WRL = sila teže na zadnjem levem kolesu WRR = sila teže na zadnjem desnem kolesu l = medosna razdalja b = kolotek l t = oddaljenost težišča od prednje osi nazaj bt =oddaljenost težišča od sredine levih koles proti desni ht = oddaljenost težišča od tal pri polni obremenitvi α = kot vzpona strmine β = kot bočnega nagiba

7.3 Izdelava računske aplikacije za modeliranje fizikalnih lastnosti tal za potrebe ocene prehodnosti tal za vozila

Izdelali smo programsko aplikacijo za modeliranje interakcije tla – z vozilom kot samostojno MS Excel aplikacijo. V njej smo uporabili in testirali teoretske matematične izraze. Aplikacija deluje po principu »pull-down« menijev (Slika 44) in vsebuje vse relevantne podatke vozil. To so predvsem konstante vozil, ki so izračunane iz mehanskih lastnosti vozil (npr: moč motorja, število koles, premer in širina koles, osni pritiski, površina stične plošče, tlak v pnevmatikah). Izračunavajo in grafično predstavijo se tudi kritične veličine vozil in posledično kritične veličine – parametri posameznih enot. Na podlagi izbranega talnega tipa, in podanega nagiba izračunava GO/NO GO status (Slika 45). Aplikacija izračunava globino kolesnic glede na prečni in vzdolžni nagib vozila in tla (Slika 46) ter maksimalno hitrost in vlečno silo vozila (Slika 47).



50 / 101

Slika 44: Excel aplikacija: testiranje modela interakcije tla-vozila in izračun parametrov.



51 / 101

Slika 45: Aplikacija:Izračun »GO / NO GO« na podlagi zbire vozila, talnega tipa, naklona pobočja.

Globina kolesnic in zdrs

0,00

0,05

0,10

0,15

0,20

0,25

0,30

0,35

0 20 40 60 80 100

Vzpon [°]

Glo

bina

[m]

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

Zdr

s

Globina kolesnice levoGlobina kolesnice desnoMax. Zdrs

Slika 46: Aplikacija: Izračun globine kolesnic na pobočju glede na vzdolžni in prečni nagib za vozilo

IVECO-EUROCARGO-ML100E18WR.



52 / 101

Maksimalna hitrost in vlečna sila

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

0 20 40 60 80 100

Vzpon [°]

Hitr

ost [

km/h

]

0

1

2

3

4

5

6

7

Vlečna

sila

[kN

]

Max. hitrost

Vlečna sila

Slika 47: Aplikacija: Izračun maksimalne hitrosti in vlečne sile za vozilo STEYR-PUCH-

PINZGAUER-710 M.



53 / 101

8 N2.6 MODELIRANJE FIZIKALNIH LASTNOSTI TAL NA RELA CIJI: HORIZONTI �� TIPI TAL

8.1 Modeliranje fizikalnih lastnosti tal na relaciji: horizonti - tipi tal Postopke modeliranja fizikalnih lastnosti tal na relaciji: horizonti -> tipi tal je potekala v naslednjih fazah:

• Izbira reprezentativnih lokacij talnih tipov, kjer je prehodnost • Meritve fizikalnih lastnosti po horizontih • Vzpostavitev enotne numerične klasifikacije • Opredelitev tipičnih talnih profilov • Opredelitev fizikalnih lastnosti talnim tipom pedološke karte Slovenije

8.2 Terenske meritve Ci in njihova obdelava

8.2.1 Terenske meritve fizikalnih lastnosti in stat isti čna obdelava specifi čnega upora tal po posameznih horizontih.

Fizikalne in druge lastnosti tal lahko v prostoru zelo variirajo, ki bi jih lahko le teoretično zajeli z zelo gostim vzorčenjem. Gostota 100 lokacij, za katero smo se odločili v projektu i-PREHOD predstavlja primeren kompromis med izvedljivim številom vzorčenja v časovnem obdobju ob sredstvih, ki so bila na voljo za izvedbo pedološkega podprojekta. S 100 lokacijami smo poskusili zajeti bistvene tipe tal, pomembne za opredelitev prehodnosti prostora. Z meritvami smo zajeli večino bistvenih v profilih zastopanih horizontov.

Specifični upor tal smo na terenu merili s korakom 3mm po globini. Za vsak horizont smo pridobili število meritev n, ki jih lahko izračunamo (n = debelina horizonta [cm] / 0,3 [cm]). Globino in vrsto (ter vse ostale podatke horizontov smo določili med morfološkim opisom jedra, ki je bilo izvrtano z vrtalno sondo. Podatke meritev specifičnega upora tal smo statistično obdelali po horizontih glede na njihovo globina / debelino. Izračunali smo naslednje osnovne statistike: minimalni in maksimalni, ter povprečni standardni specifični upor tal [kPa], standardni odklon, koeficient variacije, ter interval zaupanja. Statistična obdelava je izničila variabilnost. Na ta način smo pridobili reprezentativne vrednosti specifičnega upora tal po posameznih horizontih.

8.2.2 Statisti čna obdelava in vizualizacija meritev specifi čnega upora tal.

Vrednotenje podatkov horizontov za potrebe prehodnosti tal glede na karakteristike vojaških vozil. Opravili smo modeliranje fizikalnih podatkov tal za izračun mehanskih veličin. Analiza poteka na analiziranih podatkih talnih profilov / vrtin i-PREHOD v letu 20072007 in arhivskih podatkih talnih horizontov. Za vse lokacije i-PREHOD 2007 smo ovrednotili Ci parameter po globini za vsak cm za vseh 8 meritev na 31 lokacijah. Izračunali smo intervale zaupanja Ci parametra ter srednjo vrednost za vsak cm do globine merjenja 60 cm. Izračunali smo Ci povprečje Ci za globine po horizontih. Izdelali smo grafične predstavitve porazdelitve Ci po globini in po posameznih horizontih s pripadajočo sliko talnega profila (Slika 48 in Slika 49). Grafi specifičnih uporov tal prikazujejo statistično obdelavo osmih meritev – osmih krivulj specifičnega upora tal po globini profila, ki so označene v različnih barvah. Debelejša redeča črta predstavlja povprečni specifični upor tal. Vodoravne daljice pa predstavljajo variabilnost Ci v posamezni globini. Zelene vodoravne linije predstavljajo globine diagnostičnih horizontov, ki so navedeni na desni strani, kjer je tudi v merilu izrisana fotografija profila.

Izdelali smo katalog meritev Ci za talne tipe na vseh merjenih lokacijah. Celoten katalog je priložen kot Priloga 5: Zastopanost talnih tipov Slovenije po površini.



54 / 101

Slika 48: Katalog talnih tipov. Specifični upor tal –Primer zelo nosilnih tal (evtrična rjava, skeletna

na rečnem vršaju)

Slika 49: Katalog talnih tipov. Specifični upor tal –Primer slabo nosilnih tal (Šotni glej na gytji)



55 / 101

8.3 Izdelava baze podatkov Ci za talne tipe merjenih lokacij.

8.3.1 Pregled, priprava in obdelava podatkov pedolo ške karte in pedoloških profilov

Podatki Pedološke karte 1:25.000 (PK25) in pedoloških profilov Slovenije (PP) (oboje MKGP 2001I so bili sistematično urejeni v fazi Predpriprava pedoloških podatkov v RDBMS in N2.2 Izbor in priprava pedoloških podatkov.

8.3.2 Vzpostavitev enotne numeri čne klasifikacije tal Slovenije in grupiranje talnih tipov

Poimenovanje talnih tipov v PK25 ni sistematično urejeno. Talni tipi so poimensko navedeni. Na njihovo podobnost oz. generično sorodnost pa je možno sklepati na podlagi imena, ne pa na podlagi ustrezne kode, ki bi omogočala sistematično obdelavo in primerjavo talnih tipov. Zato smo izdelali numerično klasifikacijo talnih tipov Slovenije (za celotno klasifikacijo glej: Priloga 3: Numerična klasifikacija in grupiranje talnih tipov Slovenije). Talne tipe smo generično združili v skupine na podlagi tipa, podtipa, oblike in varietete in jih šifrirali s pet (TipKN5) in štiri mestno šifro (TipkKN4).

8.4 Povezava povprečnih Ci na tipe tal in prostorska opredelitev Ci

8.4.1 Prevedba vrednosti Ci merjenih na reprezenta tivnih lokacijah

V prvi fazi smo izračunali naslednje statistike po globinah za talne tipe posameznih merjenih lokacij:

• Povprečni specifični upor tal (kPa) (0-5 cm); • Povprečni specifični upor tal (kPa) (0-10 cm); • Povprečni specifični upor tal (kPa) (0-15 cm); • Povprečni specifični upor tal (kPa) (0-20 cm); • Povprečni specifični upor tal (kPa) (0-25 cm); • Standardna Deviacija (0-15 cm); • Koeficient variacije (0-15 cm); • Interval zaupanja za srednjo vrednost (0-15 cm).

Slika 49 Prikazuje del izpisa podatkov statistik Ci za merjene lokacije. Po podatkih literature je za izračun prehodnosti vozil preko terena najbolj relevanten podatek Povprečni specifični upor tal merjen med 0 in 15 cm globine.



56 / 101

Tiptal teren Raba tal

Poprečni

specifični

upor tal

(kPa)

(0-5 cm)

Poprečni

specifični

upor tal

(kPa)

(0-10 cm)

Poprečni

specifični

upor tal

(kPa)

(0-15 cm)

Poprečni

specifični

upor tal

(kPa)

(0-20 cm)

Poprečni

specifični

upor tal

(kPa)

(0-25 cm)

Stand.

Deviacija

(0-15 cm)

Koeficient

variacije

(0-15 cm)

Interval

zaupanja za

srednjo

vrednost

(0-15 cm)

Amfiglej; mineralen, evtričen 1300-Trajni travniki in pašniki 927 1147 1209 1203 1217 584 0,48 0,08

Šotna tla nizkega barja; na gyttji 1300-Trajni travniki in pašniki 365 402 421 429 454 143 0,34 0,06

Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, karbonatna1222-Ekstenzivni sadovnjaki 564 777 931 1026 1128 385 0,41 0,09

Šotna tla nizkega barja; na gyttji 4100-Barje 255 326 403 430 437 189 0,47 0,09

Šotna tla nizkega barja; na gyttji 1300-Trajni travniki in pašniki 607 655 653 662 670 238 0,36 0,06

Mineralno organska tla; na mineralnem podtalju 1300-Trajni travniki in pašniki 385 472 518 547 556 190 0,37 0,06

Evtrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, tipična1130-Začasni travniki 699 784 758 855 1048 272 0,36 0,06

Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izprana1130-Začasni travniki 905 1107 1169 1193 1204 371 0,32 0,05

Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, evtrična 1130-Začasni travniki 513 659 777 884 980 313 0,40 0,07

Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična1130-Začasni travniki 519 694 824 967 1062 346 0,42 0,07

Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 1130-Začasni travniki 530 788 926 1030 1121 410 0,44 0,08

Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, evtrična 1300-Trajni travniki in pašniki 517 713 831 919 964 320 0,38 0,07

Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 1300-Trajni travniki in pašniki 739 1010 1196 1317 1374 476 0,40 0,07

Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izprana1100-Njive in vrtovi 356 427 458 458 487 201 0,44 0,08

Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, distrična 1300-Trajni travniki in pašniki 535 659 705 717 772 272 0,39 0,07

Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, tipična1300-Trajni travniki in pašniki 738 867 883 914 965 284 0,32 0,06

Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična1130-Začasni travniki 694 855 946 1043 1139 345 0,36 0,06

Rendzina; na trdih karbonatnih kamninah, prhninasta 1130-Začasni travniki 777 861 1150 2053 2755 778 0,68 0,19 Slika 50: Del izpisa podatkov Ci obdelanih po globinah za profile merjenih lokacij i-PREHOD.

8.4.2 Opredelitev Ci talnim sistematskim enotam

Analitske podatke in morfološke opise talnih profilov (talnih sistematskih enot – TSE) merjenih lokacij smo primerjali z morfološkimi opisi in meritvami globin horizontov v bazi pedoloških profilov MKGP. Z ekspertno presojo smo opredelili podobnost talnih tipov na podlagi podobnosti horizontov in reprezentativnih profilov iz ORACLE baze KIS, ki je bila izdelana v prejšnjih fazah. Bazo talnih tipov numerične klasifikacije in bazo talnih tipov merjenih lokacij smo preko sorodnosti po lastnostih povezali. Slika 51 prikazuje del preglednice v kateri so povezni talni tipi klasifikacije in talni tipi merjenih lokacij. Na ta način smo priredili povprečni specifični upor tal za globino 0-15 cm talnim tipom v prejšnji fazi numerično opredeljene klasifikacije. Ci [kPa] 0-15cm je za izračun prehodnosti bistven podatek. Katalog talnih tipov s prirejenimi Ci vrednostmi za vse talne tipe pedološke karte Slovenije je v celoti priložen kot Priloga 5.

IP x y TipKN6 TipKN5 Tiptal klasifikacija Tiptal teren Raba tal

1 IP1 454257 96451 231123 23112 Amfiglej; mineralen, evtričen Amfiglej; mineralen, evtričen 1300-Trajni travniki in pašniki

2 IP2 454536 93195 241102 24110 Šotna tla nizkega barja; na gyttji Šotna tla nizkega barja; na gyttji 1300-Trajni travniki in pašniki

3 IP3 451546 85870 222212 22221 Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, karbonatnaObrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, karbonatna1222-Ekstenzivni sadovnjaki

4 IP4 450097 89685 241101 24110 Šotna tla nizkega barja; na gyttji Šotna tla nizkega barja; na gyttji 4100-Barje

5 IP5 456743 93148 241102 24110 Šotna tla nizkega barja; na gyttji Šotna tla nizkega barja; na gyttji 1300-Trajni travniki in pašniki

6 IP6 459459 94611 241113 24111 Mineralno organska tla; na mineralnem podtalju Mineralno organska tla; na mineralnem podtalju 1300-Trajni travniki in pašniki

7 IP7 461209 90620 131212 13121 Evtrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, tipičnaEvtrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, tipična1130-Začasni travniki

8 IP8 485134 81363 134123 13412 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izpranaPokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izprana1130-Začasni travniki

9 IP9 484411 84095 222223 22222 Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, evtrična Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, evtrična 1130-Začasni travniki

10 IP10 484075 83874 134113 13411 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipičnaPokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična1130-Začasni travniki

11 IP11 485131 83933 141113 14111 Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 1130-Začasni travniki

12 IP12 485866 84703 222323 22232 Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, evtrična Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, evtrična 1300-Trajni travniki in pašniki

13 IP13 486177 83162 141113 14111 Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 1300-Trajni travniki in pašniki

14 IP14 476557 65289 134123 13412 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izpranaPokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izprana1100-Njive in vrtovi

15 IP15 478523 64868 222333 22233 Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, distrična Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, distrična 1300-Trajni travniki in pašniki

16 IP16 480012 65449 131113 13111 Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, tipičnaEvtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, tipična1300-Trajni travniki in pašniki

17 IP17 480940 66187 134113 13411 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipičnaPokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična1130-Začasni travniki

18 IP18 480886 62758 121121 12112 Rendzina; na trdih karbonatnih kamninah, prhninastaRendzina; na trdih karbonatnih kamninah, prhninasta 1130-Začasni travniki



57 / 101

Slika 51: Del izpisa seznama povezav talnih tipov numerične klasifikacije preko sorodnih lastnostih na talne tipe lokacij i-PREHOD.

8.4.3 Izračun povpre čnega Ci talne kartografske enote in prostorska opre delitev

Osnovna enota pedološke karte 1:25.000 je poligon talne kartografske enote (TKE). Te so opredeljene s deležem TSE. Lokacija posameznih TSE znotraj TKE ni znana. Ci za TKE smo izračunali na podlagi Ci posameznih TSE, ki so v TKE zastopane. Slika 52 prikazuje del preglednice kartografskih enot PK25 z opredeljenimi Ci za TKE.

Slika 52: Del izpisa seznama TKE PK25 s Ci za TSE1, TSE2 in TSE3 ter Ci za TKE



59 / 101

9 N2.7 IZDELAVA BAZ PODATKOV S FIZIKALNIMI LASTNOST I TAL

9.1 Naloga: Izdelava geokodiranih baz podatkov s fizikalnimi lastnostmi tal (2.7)

Izdelava baz podatkov s fizikalnimi lastnostmi tal. Na podlagi geometrije (kartografskih enot) digitalne pedološke karte Slovenije (PK25) so bili izdelan informacijski sloji fizikalnih lastnosti tal (povprečna globina, povprečni teksturni razred, količino organske snovi v zgornjih slojih horizontu, struktura v zgornjih slojih). Rezultat so informacijski sloji v ESRI GRID rastrski obliki. V načrtu projekta je bila izdelava rastrskih podatkov z velikostjo celice 25 m. Z namenom izdelave rastrskih slojev večje natančnosti in s tem izboljšave rezultatov modela ter prilagoditvam natančnejših prostorskih podatkov (DMV 12,5), je bila opravljena prilagoditev z izdelavo GIS informacijskih slojev boljše ločljivost 12,5 m.

Dokončani so algoritmi prevedbe analitskih podatkov mehanskih lastnosti tal na podlagi podatkov posameznih horizontov. Algoritmi v prvi fazi vrednotijo posamezne talne tipe in nato, preko strukture kartografskih enot, v Ci same kartografske enote pedološke karte. Na podlagi vrednotenja podatkov v nalogi 2.5 je bil tako izdelan v informacijski sloj Ci za območje cele Slovenije. Slika 53 prikazuje rastrski informacijski sloj Ci za del območja Slovenije.

Slika 53: Cone Index rastrski sloj.



60 / 101

Slika 54 prikazuje detajl, Slika 55 pa cel rastrski informacijski sloj Ci za področje Slovenije. Rastrski sloj je v ESRI GRID obliki z velikostjo celice 12,5 m .

Slika 54: Detajl rastrskega Ci informacijskega sloja.



61 / 101

Slika 55: Slika rastrski Ci informacijskega sloja za celo Slovenijo.



63 / 101

DS2 - PRILOGE



65 / 101

Priloga 1: Naprava za dolo čanje mehanskih lastnosti tal.

10 NAPRAVA ZA DOLO ČANJE MEHANSKIH LASTNOSTI TAL (BEVAMETER)

Pri študiju učinka različnih obdelav tal smo prišli do potrebe po vrednotenju mehanskih lastnosti tal. Zato smo pred tremi leti na Kmetijskem inštitutu Slovenije razvili večnamensko napravo za določanje mehanskih lastnosti tal. Napravo priključimo na traktor preko priključnega drogovja zadaj ali spredaj. Ta za delovanje potrebuje izvor hidrostatične moči, ki jo zagotavljajo priključki na traktorju. Na tri priključna mesta na napravi lahko namestimo različna orodja in sonde za vzorčenje. Eno priključno mesto omogoča vertikalno gibanje orodij s hodom 600 mm in možnostjo istočasne rotacije v vertikalni osi za poljuben kot. Drugi dve mesti pa omogočata vertikalno gibanje v obsegu 800 mm. Ker je naprava hidravlično gnana, lahko na priključnih mestih razvije dovolj velike sile – večje kot je teža naprave in del teže traktorja, ki pritiska napravo k tlom. Hitrost vseh gibanj je konstantna, neodvisna od sile in nastavljiva. Omogočeno je tudi omejevanje sile oz. vrtilnega momenta. Naprava je robustne izvedbe in omogoča uporabo večjih sond za vzorčenje, kar je izdatna prednost pri meritvah nehomogenih in neizotropnih materialov ker so z velikostjo omogočeni bolj verodostojni rezultati.

Slika 56: Risba naprave za določanje mehanskih lastnosti tal

Po nekaj meritvah kohezije in notranjega trenja in analiziranju rezultatov smo prišli do zaključka, da moramo izboljšati senzoriko za istočasno merjenje sile in vrtilnega momenta na strižni plošči naprave. Po pregledu ponudbe standardnih večosnih merilnih pretvornikov na trgu smo ugotovili, da ni na razpolago merilnih pretvornikov za našo aplikacijo zaradi zahtev merilnega območja za silo in vrtilni moment. Izdelava merilnega pretvornika po naročilu pa bi presegla finančne okvirje. Zato smo na Oddelku za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta razvili izdelali in kalibrirali merilno pretvornik za istočasno merjenje sile in vrtilnega momenta z merilnim območjem za silo ± 20 kN in za vrtilni moment ± 3 kNm.



66 / 101

Slika 57 Analiza napetosti pri torzijskem obremenjevanju v jedru merilnega pretvornika po MKE

Slika 58 Analiza napetosti pri vertikalnem obremenjevanju v jedru merilnega pretvornika po MKE

Slika 59 Jedro in sestavljeni merilni pretvornik

Kalibracijska krivulja za silo

y = 1,0004x - 29,371R2 = 1

0

5000

10000

15000

20000

25000

0 5000 10000 15000 20000 25000

Vrednost etalona [N]

Izm

erje

na v

redn

ost [

N]



67 / 101

Kalibracijska krivulja za moment

y = 1,0062x - 0,0431R2 = 1

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500

Vrednost etalona [Nm]

Izm

erje

na v

redn

ost [

Nm

]

Slika 60: Kalibracijske krivulje za merilni pretvornik

Napravo z osnovno opremo (strižno ploščo in dvema krožnima pritisnima ploščama) uporabljamo kot bevameter (Slika 61). S pritisnima ploščama (Slika 62) določamo vertikalno nosilnost. S krilno sondo izvajamo meritve strižne trdnosti. Meritve specifičnega upora tal izvajamo s stožčastimi konicami .

Slika 61: Bevameter s strižno ploščo Slika 62: Pritisne plošče za določanje vertikalne nosilnosti

Za meritev pomikov, zasukov in sil so na napravi vgrajeni merilni pretvorniki za električno merjenje. Električne signale se vodi preko merilnih ojačevalnikov do PC računalnika, kjer se jih lahko poljubno obdela in shrani. Električni del naprave se napaja iz električnega priključka traktorja in s tem je zagotovljena avtonomnost za delo na terenu.

10.1 Določanje kohezije in kota notranjega trenja Kohezijo in kot notranjega trenja tal določamo na podlagi meritve vertikalne obremenitve (sile) strižne plošče in vrtilnega momenta, ki je potreben za zasuk plošče. Za določitev enega podatka kohezije in kota notranjega trenja na eni lokaciji, je potrebno izvesti najmanj dve meritvi z različno vertikalno obremenitvijo. Pri vzorčenju v okviru projekta i-PREHOD izvedemo dve ponovitvi meritve kohezije in notranjega trenja. Za vsako posamezno meritev pa izvedemo po štiri vzorčenja z vertikalno obremenitvijo 2,5 kN, 5 kN, 7,5 kN in 10 kN.

Rezultati meritve, zapisani v datoteki so vrednosti normalne sile, vrtilnega momenta in kota zasuka plošče.

Moment zaradi striga pri rotaciji strižne plošče je enak:



68 / 101

srss rAτrFT ⋅⋅=⋅=

Pri krožni plošči z rebri imamo tri strižne ploskve, in sicer notranjo in zunanjo bočno ploskev ter čelno ploskev. Na vsaki od teh ploskev se pri rotaciji plošče pojavi strižna sila, ki na gredi povzroči moment:

fszsn TTTT ++=

( )ϕtan

2

22

22

22

⋅+=

⋅⋅++⋅⋅⋅⋅=

⋅⋅+⋅⋅⋅⋅+⋅⋅⋅⋅=

∫

∫

ns

A

szns

A

szsns

σcτ

dArτrrτhπT

dArτrhπτrhπτT

drdαrdA ⋅⋅=

Slika 63. Napetosti na ploskvah strižne plošče.

Na bočnih strižnih ploskvah je normalna napetost σn = 0 ne glede na velikost vertikalne obremenitve plošče, zato je τs = c. Če se plošča pri vertikalnem obremenjevanju ugrezne za več kot b/2, pa moramo na bočnih ploskvah upoštevati še notranje trenje, ki se pojavi zaradi deformacije zemljišča. Korekcijski faktor ξ je pri vertikalni deformaciji

z > b/2: ξ = 2 sin2 (45 + ϕ/2) in pri z < b/2: ξ = 1

( ) ( )∫ ∫ ⋅⋅⋅⋅++⋅+⋅⋅⋅⋅=z

n

r

r

π

nzn drdαrσcξrrchπT2

0

222 tan2 ϕ

( ) ( ) ( )3322

3

2tan2 nznzn rr

πσcξrrchπT −⋅⋅⋅⋅++⋅+⋅⋅⋅⋅= ϕ

( ) ( ) ( )333322

3

2tan

3

12 nznnzzn rr

πσrrξrrhπcT −⋅⋅⋅⋅+

−⋅+⋅+⋅⋅⋅⋅= ϕ

Zadnja enačba predstavlja linearno zvezo (slika ) med vrtilnim momentom T na gredi strižne plošče in normalno napetostjo σn v tleh pod ploščo, ki jo lahko zapišemo



69 / 101

nσkkT ⋅+= 21 [Nm].

Pri čemer:

k1 [Nm] predstavlja odsek na ordinatni osi v diagramu T - σn pri σn = 0

ndσ

dTk =2 [m3], kar številčno pomeni tangens naklonskega kota premice (tan Θ)

Slika 64. Linearna zveza med momentom in normalno napetostjo.

Neznanki k1 in k2 določimo na podlagi meritev in regresijske analize zveze med maksimalnim momentom in normalno napetostjo. Za enolično določitev obeh neznank je treba opraviti vsaj dve meritvi. Izmerjeni vrednosti maksimalnega momenta T1 in T2 pri (vsaj dveh) različnih normalnih napetostih σ1 in σ2 vnesemo v diagram oz. izračunamo koeficiente k1 in k2 te linearne zveze, iz katerih izračunamo c in tan ϕ.

( )

( ) ( )

−⋅+⋅+⋅⋅⋅=

−⋅⋅=

3322

1

33

2

3

12

3

2tan

nzzn

nz

rrξrrhπ

kc

rrπ

kϕ

Za določanje kohezije in kota notranjega trenja uporabljamo okroglo strižno ploščo dimenzij, kot prikazuje Slika 65.



70 / 101

Slika 65: Oblika in dimenzije strižne plošče

rz = 0,125 [m] rn = 0,08 [m] h = 0,02 [m]

10.1.1.1 Prikaz postopka na primeru:

Rezultat meritve je vrednost vrtilnega momenta v odvisnosti od zasuka pri nekem tlaku.

Izvedemo meritve pri več različnih tlakih.

0

50

100

150

200

250

300

350

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Zasuk str. plošče [°]

Mom

ent [

Nm

]

Tlak [kPa] 133,7 Tlak [kPa] 96,2 Tlak [kPa] 40,4

Določimo koeficiente linearne regresijske zveze med maksimalnim momentom in tlakom pri posamezni meritvi.



71 / 101

y = 0,0022x + 43,01

R2 = 0,9494

0

50

100

150

200

250

300

350

0,0 20000,0 40000,0 60000,0 80000,0 100000,0 120000,0 140000,0 160000,0

Tlak [Pa]

Mom

ent [

Nm

]

nσkkT ⋅+= 21 [Nm].

Pri čemer je:

k1 = 43,01 [Nm] k2 = 0,0022 [m3] rz = 0,125 [m] rn = 0,08 [m]

( )

( ) ( ) 005786,03

12

006791,03

2tan

1

3322

1

2

33

2

k

rrξrrhπ

kc

k

rrπ

k

nzzn

nz

=

−⋅+⋅+⋅⋅⋅=

=−⋅⋅

=ϕ

tan φ = 0,3239; φ =17,95 [°]

c = 7433,5 Pa

Za izračun kohezije in kota notranjega trenja tal tal smo pripravili programsko aplikacijo, ki je v fazi testiranja.



72 / 101

Slika 66: Programska koda modula za določanje kohezije in kota notranjega trenja

10.2 Meritev parametrov vertikalne nosilnosti tal Za določanje parametrov vertikalne nosilnosti tal opravimo meritev z vtiskanjem plošč v tla. Na priključna mesta merilnih pretvornikov na cilindrih za vertikalne meritve namestimo pritisne plošče in sicer na levo ploščo premera 200 mm in na desnega ploščo 100 mm. Postavimo napravo na mesto merjenja in jo spustimo. S premikom krmilnih ročic približamo plošče k tem in sprožimo meritev. Nato pritiskamo plošče v tla toliko, da se nekoliko vdrejo v tla 2 – 5 cm, odvisno od stanja tal. Ustavimo meritev in shranimo rezultate. Dvignemo plošče in se premaknemo na naslednjo lokacijo.

Kot rezultat meritve dobimo torej silo in pomik plošče. Ker začetna višina meritve ni vedno izhodiščna višina – to je nivo tal, vzamemo za izhodiščno višino plošče tisto višino, pri kateri vrednost sila naraste za 10 N od predhodne vrednosti po prvem premiku.

Silo na posamezni plošči delimo s površino le te in tako dobimo tlak. Tlak in pomik logaritmiramo in prikažemo v diagramu log p – log z. V diagram vnesemo rezultate meritve z dvema različnima ploščama in na podlagi spodnjega postopka določimo iskane parametre.

Vertikalna nosilnost je ena od vstopnih spremenljivk pri modeliranju ugrezanja. Kot parameter tal nastopa eksponent vertikalne deformacije n in modul vertikalne deformacije k, ki pa je v Bekkerjevem modelu predstavljen kot kohezivna kc in torna kφ komponenta. Kohezivna komponenta je odvisna predvsem od vsebnosti gline in vlažnosti tal, torna komponenta pa od stopnje zbitosti tal, velikosti in oblike delcev in tudi od vlažnosti.

Tlak na površini je po Bekker-ju: nΦ

c zkb

kp ⋅

+= oz. n c k

b

kp

z

ϕ+=

Pri čemer je: p - tlak na površini [N/m2] z – vertikalna deformacija tal [m] b – premer ali manjša dimenzija površine [m] k – modul vertikalne deformacije [N/mn+2] kc – modul kohezije [N/mn+1] kφ – modul trenja [N/mn+2] n – eksponent vertikalne deformacije [-]

Module kc, kφ in eksponent n za konkretno zemljišče določimo na podlagi gornje enačbe tako, da jo zapišemo v logaritemski obliki:

++⋅= ϕk

b

kznp

i

clogloglog

Če narišemo to funkcijo, dobimo premico z naklonom n, kateri pa ni odvisen od površine obremenjevanja oz. vrednosti b. Zato za določitev vrednosti modulov kc in kφ izvedemo dve meritvi z različnima površinama vtiskanja, manjšo z značilno dimenzijo (premer pri okrogli plošči) b1 in večjo b2. pri tem merimo silo, ki je potrebna za vtiskanje in globino vtiskanja. Na podlagi izmerjene sile in znane površine plošče izračunamo tlak p. Logaritmiranje rezultatov da dve premici, ki sta vzporedno zamaknjeni ena nad drugo z naklonom n. Določimo presečišči obeh premic z ordinatno osjo a1 in a2 in izračunamo module:



73 / 101

12

1122

bb

babak

−⋅−⋅

=ϕ

( )12

2121

bb

bbaakc −

⋅⋅−=

10.3 Določanje specifičnega upora tal Specifični upor tal določamo na podlagi sile, ki je potrebna za pritiskanje stožca v tla in površine projekcije čelne ploskve stožca. Ker pa je vrednost specifičnega upora tal odvisna tudi od geometrije stožca in kinematskih veličin, je potrebno pri izračunu upoštevati še kot stožca, hitrost in smer prodiranja. Specifični upor tal CI se izračuna po enačbi [1]

[ ]PaAF

CI =

Pri čemer je F sila, s katero potiskamo stožec v tla in A površina projekcije čelne ploskve stožca.

Slika 67: Konice penetrometra



74 / 101

Slika 68 Oblike konic po standardu ASAE S313.3

Za meritev specifičnega upora tal uporabimo stožčaste konice s kotom 30° po standardu ASAE S313.3, oblika A, ki ima premer stožca 20,27 mm oz. površino projekcije čelne ploskve 323 mm2. Hitrost gibanja konice je 30 mm/s. Frekvenca meritev je 10 Hz – 10 meritev/s, kar pomeni, da je pri hitrosti 30 mm/s shranjen odčitek vrednosti sile na vsake 3 mm pomika konice. Pri terenskem vzorčenju opravimo 8 meritev z dvema konicama, kar je 16 meritev na eni lokaciji do globine 600 mm. Iz tako pridobljenih vrednosti izračunamo povprečno vrednost za posamezni horizont, ali pa na poljubnih globinah. Za izračun povprečnih vrednosti specifičnega upora tal smo pripravili programsko aplikacijo-

Slika 69 Programska koda modula za določanje sprcifičnega upora tal na različnih globinah



75 / 101

Priloga 2: Vrtalnik neporušenih vzorcev tal

11 VRTALNIK ZA JEMANJE NEPORUŠENIH VZORCEV TAL

11.1 Opis vrtalnika za jemanje neporušenih vzorcev tal Za potrebe pedoloških analiz, je bilo potrebno rešiti problem določanja horizontov tal po celotnem profilu in jemanje vzorcev po posameznih horizontih za laboratorijske fizikalno-kemijske analize. Klasična metoda kopanja profilov je zaradi obsega vzorčenja neuporabna. Zato smo z namenom hitrega vzorčenja na Kmetijskem inštitutu razvili sistem vrtalnika za vrtanje neporušenih vzorcev tal. Glavne zahteve so bile: globina vzorčenja 120 cm, premer 20 cm, izvlečenje vzorca na površino in čim manj porušen vzorec. Izvedli smo analizo možnih izvedb, celoten postopek konstruiranja s potrebnimi izračuni in dimenzioniranjem in razvoj hidravličnega sistema z izborom komponent. Izdelana je bila vsa delavniška dokumentacija. Na podlagi povpraševanja smo dobili dve ponudbi za izdelavo naprave. Sledili smo izdelavo, dobavo komponent in montažo.

11.2 Princip delovanja vrtalnika Potrebnim delovnim operacijam vrtanja sledi konstrukcija in sestava funkcijskih sklopov vrtalnika. Za vrtanje je izveden pogonski mehanizem s predležjem z izvedbo drsnih ležajev in verižnim prenosom vrtilnega gibanja od pogonskega hidromotorja na glavno pogonsko vreteno vrtalnika. Vreteno omogoča vijačno pritrditev vrtalne cevi. Ves pogonski mehanizem je nameščen na vertikalno pomičnih saneh, ki omogočajo pomik vrtalne cevi pri vrtanju navzdol. Pogon pomikanja sani je izveden s hidravličnim cilindrom. Na koncu cevi je vrtalna krona s zobci iz karbidne trdine, kar zagotavlja ustrezno trdnost tudi ob naletu na skelet ali kamnino. Oblika in razporeditev zobcev je taka, da zagotavlja kar najmanjšo poškodbo zemljine, katera se kot vzorec shranjuje v notranjo, mirujočo cev.

Vodila sani s pogonskim mehanizmom so vpeta na podnožje vrtalnika tako, da je omogočena rotacija celotnega vrtalnega sklopa v horizontalni položaj, v katerem izvlečemo dvodelno cev z vzorcem tal. Po izvlečenju odložimo vzorec v posebno korito, v katerem se vrši pedološka analiza. Po prvih preizkušanjih je bilo potrebnih kar nekaj korekcij na notranji cevi vrtalnika, mehanizmu za izvlečenje vzorca, na vrtalni kroni in sami vrtalni cevi.

11.3 Princip delovanja vrtalnika Vrtalnik je preizkušen na preko 100 lokacijah. Konstrukcija se je izkazala kot primerna za veliko večino talnih tipov. Do manjših zbijanj (volumskih 5-10 %) prihaja le v zelo razmočenih in/ali organskih horizontih. Kot rotacije notranjega jedra vzorca praktično ne povzroča strukturnih sprememb – deformacije strukturnih agregatov, trganja korenin, deformacije novotvorb, …itd. Celotno jedro izvrtanega vzorca vseh horizontov omogoča detajlen pedološki opis horizontov, njihovo vzorčenje, ocenjevanje strukture in ostalih morfoloških značilnosti. Primerjalna analiza vzorcev kopeckijevih cilindrov iz tal in vzorcev kopeckijevih cilindrov iz izvrtanega vzorca bo statistično ovrendnotila primerljivost vzorcev in s tem samo neporušenost izvrtanega vzorca. Analiza ni predmet projekta i-PREHOD in bo izdelana v okviru nadaljnjih raziskovanj in razvojev postopkov. Tehnološko je konstrukcija vrtalnika zrela za uporabo. Glede na to, da v literaturi nismo našli primerljivi tehnoloških rešitev smo za konstrukcijo vrtalnika pripravili patentno dokumentacijo in sprožili postopke prijave evropskega patenta.



76 / 101

Slika 70 Sestavna risba vrtalnika



77 / 101

Priloga 3: Numeri čna klasifikacija in grupiranje talnih tipov Sloveni je

Preglednica vsebuje polja:

• TipKN5 – 5-mestna klasifikacijska koda na ravni varietete talne tipa, • TipKN4 – 4-mestna klasifikacijska koda na ravni oblike talnega tipa, • TipKNtekst – naziv talnega tipa.

Preglednica 2: Seznam talnih tipov (TSE), ki so zastopani v digitalni pedološki karti Slovenje (PK25)

TipKN5 TipKN4 TipKNtekst -95000 -9500 Nerodovitno -94000 -9400 Deponija -93000 -9300 Vode -92200 -9220 Gramoznica -92100 -9210 Kamnolom -91000 -9100 Pozidano, infrastruktura

0 0 Ne-tla 11000 1100 Litosol 11000 1100 Regosol 11111 1111 Litosol; na trdih karbonatnih kamninah, goli 11112 1111 Litosol; na trdih karbonatnih kamninah, plitev 11121 1112 Litosol; na trdih nekarbonatnih kamninah, goli 11122 1112 Litosol; na trdih nekarbonatnih kamninah, plitev 11131 1113 Litosol; na gruščih in morenah, goli 11132 1113 Litosol; na gruščih in morenah, plitev 11141 1114 Litosol; na drugih kamninah, goli 11142 1114 Litosol; na drugih kamninah, plitev 11210 1121 Regosol; na flišu in drugih mehkih karbonatnih kamninah 11220 1122 Regosol; na karbonatnih peskih in peščenjakih 11230 1123 Regosol; na nekarbonatnih peskih in peščenjakih 11240 1124 Regosol; na pobočnih gruščih 12000 1200 Rendzina 12000 1200 Ranker 12111 1211 Rendzina; na trdih karbonatnih kamninah, surovi humus 12112 1211 Rendzina; na trdih karbonatnih kamninah, prhninasta 12113 1211 Rendzina; na trdih karbonatnih kamninah, sprsteninasta 12114 1211 Rendzina; na trdih karbonatnih kamninah, rjava 12122 1212 Rendzina; na fluvioglacilanih prodih, peskih, moreni, prhninasta 12123 1212 Rendzina; na fluvioglacilanih prodih, peskih, moreni, sprsteninasta 12124 1212 Rendzina; na fluvioglacilanih prodih, peskih, moreni, rjava 12132 1213 Rendzina; na pobočnem grušču, prhninasta 12133 1213 Rendzina; na pobočnem grušču, sprsteninasta 12134 1213 Rendzina; na pobočnem grušču, rjava 12135 1213 Rendzina; na pobočnem grušču, koluvialna 12143 1214 Rendzina; na apnencu in/ali dolomitu z roženci, sprsteninasta 12144 1214 Rendzina; na apnencu in/ali dolomitu z roženci, rjava 12201 1220 Evtrični ranker; na karbonatnih in bazičnih kamninah, litičen 12212 1221 Evtrični ranker; na karbonatnih in bazičnih kamninah, regolitičen 12213 1221 Evtrični ranker; na karbonatnih in bazičnih kamninah, erozijski 12221 1222 Distrični ranker; na nekarbonatnih kamninah, litičen 12222 1222 Distrični ranker; na nekarbonatnih kamninah, regolitičen 12223 1222 Distrični ranker; na nekarbonatnih kamninah, erozijski 12233 1223 Distrični ranker; na nekarbonatnih prodih in peskih, sprsteninast 12234 1223 Distrični ranker; na nekarbonatnih prodih in peskih, rjav 13000 1300 Evtrična rjava tla 13000 1300 Distrična rjava tla 13000 1300 Karbonatna tla



78 / 101

TipKN5 TipKN4 TipKNtekst 13000 1300 Pokarbonatna tla 13000 1300 Rdečerjava tla 13111 1311 Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, tipična 13112 1311 Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, izprana 13113 1311 Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, oglejena 13114 1311 Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, psevdooglejena 13115 1311 Evtrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, koluvialna 13121 1312 Evtrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, tipična 13122 1312 Evtrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, izprana 13128 1312 Evtrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, antropogenizirana 13132 1313 Evtrična rjava tla; na mehkih karbonatnih kamninah, izprana 13133 1313 Evtrična rjava tla; na mehkih karbonatnih kamninah, oglejena 13134 1313 Evtrična rjava tla; na mehkih karbonatnih kamninah, psevdooglejena 13135 1313 Evtrična rjava tla; na mehkih karbonatnih kamninah, koluvialna 13141 1314 Evtrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, tipična 13142 1314 Evtrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, izprana 13143 1314 Evtrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, oglejena 13144 1314 Evtrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, psevdooglejena 13145 1314 Evtrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, koluvialna 13148 1314 Evtrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, antropogenizirana 13151 1315 Evtrična rjava tla; na trdih bazičnih in nevtralnih kamninah, tipična 13152 1315 Evtrična rjava tla; na trdih bazičnih in nevtralnih kamninah, izprana 13153 1315 Evtrična rjava tla; na trdih bazičnih in nevtralnih kamninah, oglejena 13154 1315 Evtrična rjava tla; na trdih bazičnih in nevtralnih kamninah, psevdooglejena 13155 1315 Evtrična rjava tla; na trdih bazičnih in nevtralnih kamninah, koluvialna 13161 1316 Evtrična rjava tla; na vezanih klastičnih kamninah, tipična 13162 1316 Evtrična rjava tla; na vezanih klastičnih kamninah, izprana 13171 1317 Evtrična rjava tla; na mešanih substratih, tipična 13172 1317 Evtrična rjava tla; na mešanih substratih, izprana 13173 1317 Evtrična rjava tla; na mešanih substratih, oglejena 13175 1317 Evtrična rjava tla; na mešanih substratih, koluvialna 13181 1318 Evtrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, tipična 13181 1318 Evtrična rjava tla; na pobočnih gruščih in deluvijih, tipična 13181 1318 Distrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, tipična 13182 1318 Evtrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, izprana 13182 1318 Evtrična rjava tla; na pobočnih gruščih in deluvijih, izprana 13182 1318 Distrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, izprana 13184 1318 Evtrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, psevdooglejena 13185 1318 Evtrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, koluvialna 13185 1318 Evtrična rjava tla; na pobočnih gruščih in deluvijih, koluvialna 13185 1318 Distrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, koluvialna 13188 1318 Evtrična rjava tla; na peskih in peščenjakih, antropogenizirana 13211 1321 Distrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, tipična 13212 1321 Distrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, izprana 13213 1321 Distrična rjava tla; na meljasto ilovnatih aluvijih, oglejena 13221 1322 Distrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, tipična 13222 1322 Distrična rjava tla; na fluvioglacialnih prodih, peskih in morenah, izprana 13231 1323 Distrična rjava tla; na mehkih nekarbonatnih kamninah, tipična 13232 1323 Distrična rjava tla; na mehkih nekarbonatnih kamninah, izprana 13233 1323 Distrična rjava tla; na mehkih nekarbonatnih kamninah, opodzoljena 13241 1324 Distrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, tipična 13242 1324 Distrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, izprana 13243 1324 Distrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, oglejena 13244 1324 Distrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, psevdooglejena 13245 1324 Distrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, koluvialna 13248 1324 Distrična rjava tla; na ilovicah in glinastih sedimentih, antropogenizirana 13251 1325 Distrična rjava tla; na trdih kislih in nevtralnih kamninah, tipična 13252 1325 Distrična rjava tla; na trdih kislih in nevtralnih kamninah, izprana



79 / 101

TipKN5 TipKN4 TipKNtekst 13253 1325 Distrična rjava tla; na trdih kislih in nevtralnih kamninah, opodzoljena 13271 1327 Distrična rjava tla; na mešanih substratih, tipična 13272 1327 Distrična rjava tla; na mešanih substratih, izprana 13273 1327 Distrična rjava tla; na mešanih substratih, oglejena 13281 1328 Distrična rjava tla; na pobočnih gruščih in deluvijih, tipična 13282 1328 Distrična rjava tla; na pobočnih gruščih in deluvijih, izprana 13311 1331 Karbonatna tla; na flišu in drugih mehkih karbonatnih kamninah, tipična 13312 1331 Karbonatna tla; na flišu in drugih mehkih karbonatnih kamninah, izprana 13313 1331 Karbonatna tla; na flišu in drugih mehkih karbonatnih kamninah, koluvialna 13314 1331 Karbonatna tla; na flišu in drugih mehkih karbonatnih kamninah, antropogenizirana 13411 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 13411 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 13412 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izprana 13412 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, izprana 13413 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, koluvialna 13413 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, koluvialna 13414 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, antropogenizirana 13414 1341 Pokarbonatna tla; na trdih karbonatnih kamninah, antropogenizirana 13511 1351 Rdečerjava tla; ilovka na trdih karbonatnih kamninah, tipična 13512 1351 Rdečerjava tla; ilovka na trdih karbonatnih kamninah, izprana 13513 1351 Rdečerjava tla; ilovka na trdih karbonatnih kamninah, koluvialna 13514 1351 Rdečerjava tla; ilovka na trdih karbonatnih kamninah, antropogenizirana 13521 1352 Rdečerjava tla; kremenica na trdih karbonatnih kamninah, tipična 13522 1352 Rdečerjava tla; kremenica na trdih karbonatnih kamninah, izprana 13523 1352 Rdečerjava tla; kremenica na trdih karbonatnih kamninah, koluvialna 13524 1352 Rdečerjava tla; kremenica na trdih karbonatnih kamninah, antropogenizirana 14000 1400 Izprana tla 14000 1400 Podzoli in opodzoljena tla 14110 1411 Podzol; na trdih kislih in nevtralnih kamninah 14111 1411 Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, tipična 14112 1411 Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, zmerno akrična 14113 1411 Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, akrična 14114 1411 Izprana tla; na trdih karbonatnih kamninah, koluvialna 14210 1421 Opodzoljena tla; na trdih kislih in nevtralnih kamninah 14220 1422 Opodzoljena tla; na rožencih 14241 1424 Izprana tla; na peščenih in meljasto glinastih nanosih, tipična 14242 1424 Izprana tla; na peščenih in meljasto glinastih nanosih, psevdooglejena 14251 1425 Izprana tla; na moreni, tipična 14252 1425 Izprana tla; na moreni, psevdooglejena 14321 1432 Izprana tla; na mehkih karbonatnih kamninah, tipična 14322 1432 Izprana tla; na mehkih karbonatnih kamninah, psevdooglejena 14331 1433 Izprana tla; na glinah in ilovicah, tipična 14332 1433 Izprana tla; na glinah in ilovicah, psevdooglejena 14361 1436 Izprana tla; na brečah in konglomeratih, tipična 14361 1436 Izprana tla; na brečah in konglomeratih, koluvialna 14362 1436 Izprana tla; na brečah in konglomeratih, psevdooglejena 14362 1436 Izprana tla; na brečah in konglomeratih, antropogena 14371 1437 Izprana tla; na nekarbonatnih in silikatnih substratih, tipična 14372 1437 Izprana tla; na nekarbonatnih in silikatnih substratih, psevdooglejena 15000 1500 Antropogenizirana 15110 1511 Rigolana tla 15210 1521 Vrtna tla 15310 1531 Tla trajnih nasadov 15410 1541 Tla steklenjakov 16000 1600 Koluvialno-deluvialna tla 16111 1611 Koluvialno-deluvialna tla; distrična, neoglejena 16211 1621 Koluvialno-deluvialna tla; distrična, oglejena 16321 1632 Koluvialno-deluvialna tla; evtrična, neoglejena



80 / 101

TipKN5 TipKN4 TipKNtekst 16421 1642 Koluvialno-deluvialna tla; evtrična, oglejena 17000 1700 Tehnogena tla 17110 1711 Urbana tla; odprta 17120 1712 Urbana tla; rekultivirana 17211 1721 Tla deponij; odprta, na nasipih zemljin 17212 1721 Tla deponij; odprta, na deponijah jalovin 17221 1722 Tla deponij; rekultivirana, na nasipih zemljin 17222 1722 Tla deponij; rekultivirana, na deponijah jalovin 17223 1722 Tla deponij; rekultivirana, na deponijah odpadkov 17310 1731 Tla substratov; organski 17320 1732 Tla substratov; mineralno organski 22000 2200 Obrečna tla 22111 2211 Nerazvita obrečna tla, karbonatna 22111 2211 Psevdoglej; ravninski/terasni, evtričen 22112 2211 Nerazvita obrečna tla, evtrična 22112 2211 Psevdoglej; ravninski/terasni, distričen 22113 2211 Nerazvita obrečna tla, distrična 22113 2211 Psevdoglej; ravninski/terasni, retrogradirani 22121 2212 Psevdoglej; pobočni, evtričen 22122 2212 Psevdoglej; pobočni, distričen 22123 2212 Psevdoglej; pobočni, retrogradirani 22211 2221 Obrečna tla; na peščeno prodnatem aluviju, karbonatna 22212 2221 Obrečna tla; na peščeno prodnatem aluviju, evtrična 22213 2221 Obrečna tla; na peščeno prodnatem aluviju, distrična 22221 2222 Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, karbonatna 22222 2222 Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, evtrična 22223 2222 Obrečna tla; na meljasto ilovnatem aluviju, distrična 22231 2223 Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, karbonatna 22232 2223 Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, evtrična 22233 2223 Obrečna tla; na ilovnato glinastem aluviju, distrična 23000 2300 Psevdoglej 23000 2300 Hipoglej 23000 2300 Epiglej 23000 2300 Amfiglej 23000 2300 Glej na šoti 23100 2310 Glej na šoti 23111 2311 Hipoglej; mineralen, karbonaten 23111 2311 Epiglej; mineralen, karbonaten 23111 2311 Amfiglej; mineralen, karbonaten 23112 2311 Hipoglej; mineralen, evtričen 23112 2311 Epiglej; mineralen , evtričen 23112 2311 Amfiglej; mineralen, evtričen 23113 2311 Hipoglej; mineralen, distričen 23113 2311 Epiglej; mineralen, distričen 23113 2311 Amfiglej; mineralen, distričen 23122 2312 Hipoglej; humusni, evtričen 23123 2312 Hipoglej; humusni, distričen 23124 2312 Amfiglej; humusni, evtričen 24000 2400 Šotna tla 24000 2400 Mineralno organska tla; na mineralnem podtalju 24110 2411 Šotna tla nizkega barja; na mineralnem podtalju 24110 2411 Šotna tla nizkega barja; na gyttji 24111 2411 Mineralno organska tla; na mineralnem podtalju 24122 2412 Mineralno organska tla; na šoti 24133 2413 Mineralno organska tla; na gyttji, na jetrni gyttji 24134 2413 Mineralno organska tla; na gyttji, na apnenčasti gyttji 24200 2420 Šotna tla prehodnega barja 24300 2430 Šotna tla visokega barja



81 / 101

TipKN5 TipKN4 TipKNtekst 25000 2500 Hidromeliorirana tla 25131 2513 Hidromeliorirana tla; na gyttji, na jetrni gyttji 25132 2513 Hidromeliorirana tla; na gyttji, na apnenčasti gyttji



83 / 101

Priloga 4: Seznam TSE Slovenije s Ci vrednostmi

Preglednica vsebuje polja:

• TipKN5 – 5-mestna klasifikacijska koda na ravni varietete talne tipa, • TipKN4 – 4-mestna klasifikacijska koda na ravni oblike talnega tipa, • TipKNtekst – naziv talnega tipa.

Preglednica 3: TSE, ki so zastopani v digitalni pedološki karti Slovenje (PK25), z opredeljenim Ci

CI_KOR TSE V TKE (PK25)

0 -ni podatka- 15000 litosol, karbonaten, na apnencu in dolomitu 15000 litosol, karbonaten, na pobočnem grušču 15000 litosol, distričen, na kislih (silikatnih) kamninah 15000 litosol, distričen, na ostalih kamninah 15000 regosol, karbonaten, na laporju in flišu

2226,173 koluvialno-deluvialna tla, evtrična, neoglejena 2226,173 koluvialno-deluvialna tla, evtrična, oglejena 2226,173 koluvialno-deluvialna tla, distrična, neoglejena 690,4095 rendzina, na apnencu in dolomitu, surovi humus (tangel) 690,4095 rendzina, na apnencu in dolomitu, prhninasta 1257,492 rendzina, na apnencu in dolomitu, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na apnencu in dolomitu, rjava 690,4095 rendzina, na apnencu, surovi humus (tangel) 690,4095 rendzina, na apnencu, prhninasta 1257,492 rendzina, na apnencu, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na apnencu, rjava 690,4095 rendzina, na dolomitu, prhninasta 1257,492 rendzina, na dolomitu, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na dolomitu, rjava 1257,492 rendzina, na mehkih karbonatnih kamninah, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in reč.vršaju, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in reč.vršaju, rjava 690,4095 rendzina, na pobočnem grušču, prhninasta 1257,492 rendzina, na pobočnem grušču, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na pobočnem grušču, rjava 690,4095 rendzina, na moreni, surovi humus 690,4095 rendzina, na moreni, prhninasta 1257,492 rendzina, na moreni, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na moreni, rjava

1400 ranker, evtričen, litični 1300 ranker, evtričen, regolitični 1400 ranker, evtričen, erozijski 1400 ranker, evtričen, rjav 1400 ranker, distričen, litični 1300 ranker, distričen, regolitični 1400 ranker, distričen, erozijski 1400 ranker, distričen, rjav

1633,862 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, tipična, srednje globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, tipična, globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, izprana



84 / 101


1418,954 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, oglejena 1633,862 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, psevdooglejena 1413,745 evtrična rjava tla, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in reč.vršaju, tipična 1413,745 evtrična rjava tla, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in reč.vršaju, tipična, plit 1413,745 evtrična rjava tla, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in reč.vršaju, tipična, sred 1413,745 evtrična rjava tla, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in reč.vršaju, tipična, glob 1413,745 evtrična rjava tla, na moreni, tipična 1413,745 evtrična rjava tla, na moreni, tipična, plitva 1413,745 evtrična rjava tla, na moreni, tipična, srednje globoka 1413,745 evtrična rjava tla, na moreni, tipična, globoka 1413,745 evtrična rjava tla, na moreni, izprana 1022,549 evtrična rjava tla, na moreni, oglejena 1022,549 evtrična rjava tla, na moreni, psevdooglejena 1022,549 evtrična rjava tla, na moreni, koluvialna 1915,034 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, tipična 1915,034 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, tipična, plitva 1915,034 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, tipična, srednje globoka 1915,034 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, tipična, globoka 2266,608 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, izprana 1022,549 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, oglejena 1022,549 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, psevdooglejena 1022,549 evtrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, koluvialna 1390,984 evtrična rjava tla, na pobočnem grušču, tipična 1390,984 evtrična rjava tla, na pobočnem grušču, tipična, plitva 1390,984 evtrična rjava tla, na pobočnem grušču, tipična, srednje globoka 1390,984 evtrična rjava tla, na pobočnem grušču, tipična, globoka 1022,549 evtrična rjava tla, na pobočnem grušču, koluvialna 1390,984 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, tipična 1390,984 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, tipična, plitva 1390,984 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, tipična, srednje globoka 1390,984 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, tipična, globoka 1390,984 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, izprana 1022,549 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, oglejena 1022,549 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, psevdooglejena 1022,549 evtrična rjava tla, na pleistocenskih in pliocenskih sedimentih, koluvialna 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), tipična, plitva 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), tipična, srednje globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), tipična, globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), izprana 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), psevdooglejena 1633,862 evtrična rjava tla, na mehkih karbonatnih kamninah (lapornati apnenci), koluvialna

1800 evtrična rjava tla, na laporju, tipična 1800 evtrična rjava tla, na laporju, tipična, plitva 1800 evtrična rjava tla, na laporju, tipična, srednje globoka 1800 evtrična rjava tla, na laporju, tipična, globoka 1800 evtrična rjava tla, na laporju, izprana 1800 evtrična rjava tla, na laporju, psevdooglejena 1800 evtrična rjava tla, na laporju, koluvialna 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, tipična 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, tipična, plitva 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, tipična, srednje globoka 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, tipična, globoka



85 / 101


1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, izprana 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, psevdooglejena 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, antropogena 1600 evtrična rjava tla, na eocenskem flišu, koluvialna 1600 evtrična rjava tla, na paleocenskem in krednem flišu, tipična 1600 evtrična rjava tla, na paleocenskem in krednem flišu, tipična, plitva 1600 evtrična rjava tla, na paleocenskem in krednem flišu, izprana 1600 evtrična rjava tla, na paleocenskem in krednem flišu, psevdooglejena 1600 evtrična rjava tla, na flišu in laporju s primesjo apnenih breč, tipična

2266,608 evtrična rjava tla, na flišu in laporju s primesjo apnenih breč, tipična, plitva 2266,608 evtrična rjava tla, na flišu in laporju s primesjo apnenih breč, tipična, srednje globoka 2266,608 evtrična rjava tla, na flišu in laporju s primesjo apnenih breč, izprana 2266,608 evtrična rjava tla, na flišu in laporju s primesjo apnenih breč, koluvialna 2266,608 evtrična rjava tla, na flišu s primesjo apnenega grušča, tipična, plitva 2266,608 evtrična rjava tla, na flišu s primesjo apnenega grušča, tipična, srednje globoka 2201,219 evtrična rjava tla, na bazičnih eruptivnih kamninah, tipična 2201,219 evtrična rjava tla, na bazičnih eruptivnih kamninah, tipična, plitva 1633,862 evtrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, tipična, plitva 1633,862 evtrična rjava tla, na različnih bazičnih kamninah, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na različnih bazičnih kamninah, izprana 1633,862 evtrična rjava tla, na različnih bazičnih kamninah, psevdooglejena 1633,862 evtrična rjava tla, na različnih bazičnih kamninah, koluvialna 1633,862 evtrična rjava tla, na vezanih klastičnih pelitskih in psamitskih kamninah, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na vezanih klastičnih pelitskih in psamitskih kamninah, tipična, plitva 1633,862 evtrična rjava tla, na vezanih klastičnih pelitskih in psamitskih kamninah, tipična, globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na vezanih klastičnih pelitskih in psamitskih kamninah, izprana 1633,862 evtrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična, plitva 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična, srednje globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična, globoka 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, izprana 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, psevdooglejena 1633,862 evtrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, koluvialna

1300 evtrična rjava tla, na deluviju, tipična 1300 evtrična rjava tla, na deluviju, tipična, srednje globoka 1300 evtrična rjava tla, na deluviju, izprana 1300 evtrična rjava tla, na deluviju, oglejena 1300 evtrična rjava tla, na deluviju, koluvialna

1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnih ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek, tipična 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnih ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek, tipična, pli 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnih ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek, tipična, sre 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnem aluviju, tipična, srednje globoka 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnem aluviju, tipična, globoka 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnem aluviju, izprana 689,6707 distrična rjava tla, na nekarbonatnem aluviju, oglejena

1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, tipična 1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, tipična, plitva 1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, tipična, srednje globoka 1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, tipična, globoka 1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, izprana 1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, psevdooglejena



86 / 101


1500 distrična rjava tla, na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, koluvialna 1500 distrična rjava tla, na soteških skladih, tipična 1500 distrična rjava tla, na soteških skladih, izprana 1500 distrična rjava tla, na psevdoziljskih skladih, tipična 1500 distrična rjava tla, na psevdoziljskih skladih, tipična, plitva 1500 distrična rjava tla, na psevdoziljskih skladih, izprana 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, tipična 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, tipična, plitva 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, tipična, srednje globoka 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, tipična, globoka 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, izprana 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, psevdooglejena 1500 distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, koluvialna 1800 distrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, tipična 1800 distrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, tipična, plitva 1800 distrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, tipična, srednje globoka 1800 distrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, tipična, globoka 1500 distrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, psevdooglejena 1800 distrična rjava tla, na metamorfnih kamninah, koluvialna 1800 distrična rjava tla, na magmatskih kamninah, tipična 1800 distrična rjava tla, na magmatskih kamninah, tipična, plitva 1800 distrična rjava tla, na magmatskih kamninah, izprana 1500 distrična rjava tla, na magmatskih kamninah, psevdooglejena 1800 distrična rjava tla, na nekarbonatnem flišu in dekalcificiranem laporju, tipična 1800 distrična rjava tla, na nekarbonatnem flišu in dekalcificiranem laporju, tipična, srednje globoka 1800 distrična rjava tla, na nekarbonatnem flišu in dekalcificiranem laporju, tipična, globoka 1800 distrična rjava tla, na nekarbonatnem flišu in dekalcificiranem laporju, izprana 1500 distrična rjava tla, na nekarbonatnem flišu in dekalcificiranem laporju, psevdooglejena

1890,99 distrična rjava tla, na silificiranem apnencu z roženci, tipična 1890,99 distrična rjava tla, na silificiranem apnencu z roženci, tipična, plitva 1890,99 distrična rjava tla, na silificiranem apnencu z roženci, izprana

1600 distrična rjava tla, na glinastih skrilavcih, tipična 1600 distrična rjava tla, na glinastih skrilavcih, tipična, plitva 1600 distrična rjava tla, na glinastih skrilavcih, tipična, srednje globoka 1600 distrična rjava tla, na glinastih skrilavcih, tipična, globoka 1600 distrična rjava tla, na glinastih skrilavcih, izprana 1500 distrična rjava tla, na glinastih skrilavcih, koluvialna

2201,219 distrična rjava tla, na grodenskih peščenjakih, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na grodenskih peščenjakih, izprana 2201,219 distrična rjava tla, na vezanih klastičnih kamninah, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na vezanih klastičnih kamninah, tipična, plitva 2201,219 distrična rjava tla, na vezanih klastičnih kamninah, tipična, srednje globoka 2201,219 distrična rjava tla, na vezanih klastičnih kamninah, tipična, globoka 2201,219 distrična rjava tla, na vezanih klastičnih kamninah, izprana

1800 distrična rjava tla, na vezanih klastičnih kamninah, koluvialna 1890,99 distrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, tipična 1890,99 distrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, tipična, plitva 1890,99 distrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, tipična, srednje globoka 1890,99 distrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, tipična, globoka 1890,99 distrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, izprana 1890,99 distrična rjava tla, na silikatnih peskih, tipična 1890,99 distrična rjava tla, na silikatnih peskih, tipična, plitva

895,34 distrična rjava tla, na ledenodobnih glinah in ilovicah, tipična



87 / 101


895,34 distrična rjava tla, na ledenodobnih glinah in ilovicah, izprana 895,34 distrična rjava tla, na ledenodobnih glinah in ilovicah, psevdooglejena

753,9299 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična 753,9299 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična, srednje globoka 753,9299 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična, globoka 753,9299 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, izprana

895,34 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, psevdooglejena 700 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, oglejena

1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična 1500 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična, plitva

1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, tipična, globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, izprana

1500 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, izprana, plitva 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, izprana, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, izprana, globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu, koluvialna 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična

1500 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična, plitva 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, tipična, globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, izprana 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, izprana, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, izprana, globoka

1100 rjava pokarbonatna tla, na dolomitu, koluvialna 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, tipična

1500 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, tipična, plitva 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, tipična, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, tipična, globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, izprana 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, izprana, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, izprana, globoka

1100 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu, koluvialna 1645,421 rdeče-rjava tla (terra rossa), ilovka, tipična 1645,421 rdeče-rjava tla (terra rossa), ilovka, izprana 1645,421 rdeče-rjava tla (terra rossa), ilovka, izprana, globoka 1645,421 rdeče-rjava tla (terra rossa), kremenica, tipična 1645,421 rdeče-rjava tla (terra rossa), kremenica, izprana 1818,657 izprana tla (luvisol), na apnencu, tipična 1818,657 izprana tla (luvisol), na apnencu, akrična 1818,657 izprana tla (luvisol), na apnencu in dolomitu, tipična 1818,657 izprana tla (luvisol), na apnencu in dolomitu, zmerno akrična 1818,657 izprana tla (luvisol), na apnencu in dolomitu, akrična 1818,657 izprana tla (luvisol), na apnencu in dolomitu, koluvialna 1818,657 izprana tla (luvisol), na konglomeratu, tipična 1195,516 izprana tla (luvisol), na konglomeratu, psevdooglejena 1195,516 izprana tla (luvisol), na konglomeratu, antropogena 1421,187 izprana tla (luvisol), na laporju, tipična 1818,657 izprana tla (luvisol), na silikatnih substratih, tipična 1195,516 izprana tla (luvisol), na silikatnih substratih, psevdooglejena

1890,99 podzol, humusno-železov podzol, zmeren 1843,111 rigolana tla, vinogradniška tla (vitisol), evtrična 1843,111 rigolana tla, vinogradniška tla (vitisol), distrična



88 / 101


2390,584 rigolana tla, sadovnjaki, evtrična 2390,584 rigolana tla, sadovnjaki, distrična

1208,55 agromeliorirana tla, terasirana, evtrična 972,615 agromeliorirana tla, z odstranjenimi ali zakritimi površinskimi skalami in kamenjem, skeletna

1500 tla deponij (deposol), urbane deponije, rekultivirane 1500 tla deponij (deposol), deponije jalovin, odprte 1500 tla deponij (deposol), deponije jalovin, rekultivirane 1500 tla deponij (deposol), nasipi, odprte 1500 tla deponij (deposol), nasipi, rekultivirane

1022,549 nerazvita obrečna tla (fluvisol), karbonatna, plitva 1022,549 nerazvita obrečna tla (fluvisol), evtrična, plitva 1022,549 nerazvita obrečna tla (fluvisol), distrična, plitva 944,2575 obrečna tla, karbonatna, plitva, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, karbonatna, srednje globoka, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, karbonatna, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, karbonatna, globoka 944,2575 obrečna tla, karbonatna, globoka, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, karbonatna, globoka, na ilovnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, karbonatna, globoko oglejena, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, karbonatna, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, karbonatna, zmerno oglejena, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, evtrična, plitva 944,2575 obrečna tla, evtrična, plitva, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, evtrična, srednje globoka 944,2575 obrečna tla, evtrična, srednje globoka, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, evtrična, globoka 944,2575 obrečna tla, evtrična, globoka, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, evtrična, globoka, na ilovnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, globoka, na glinastem aluviju 944,2575 obrečna tla, evtrična, globoko oglejena 944,2575 obrečna tla, evtrična, globoko oglejena, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, globoko oglejena, na glinastem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, zmerno oglejena 944,2575 obrečna tla, evtrična, zmerno oglejena, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, zmerno oglejena, na ilovnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, evtrična, zmerno oglejena, na glinastem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, plitva 944,2575 obrečna tla, distrična, plitva, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, plitva, na ilovnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, srednje globoka 944,2575 obrečna tla, distrična, srednje globoka, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, globoka 944,2575 obrečna tla, distrična, globoka, na peščeno prodnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, globoka, na ilovnatem aluviju 944,2575 obrečna tla, distrična, globoko oglejena 944,2575 obrečna tla, distrična, globoko oglejena, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, distrična, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, distrična, globoko oglejena, na glinastem aluviju 842,7479 obrečna tla, distrična, zmerno oglejena, na peščeno prodnatem aluviju 842,7479 obrečna tla, distrična, zmerno oglejena, na ilovnatem aluviju



89 / 101


842,7479 obrečna tla, distrična, zmerno oglejena, na glinastem aluviju 586,4362 psevdoglej, pobočni, evtričen, plitev 968,1879 psevdoglej, pobočni, evtričen, srednje globok 968,1879 psevdoglej, pobočni, evtričen, srednje globok, slabo izražen 964,2177 psevdoglej, pobočni, evtričen, srednje globok, srednje izražen 673,7266 psevdoglej, pobočni, evtričen, globok 586,4362 psevdoglej, pobočni, distričen, plitev 964,2177 psevdoglej, pobočni, distričen, plitev, srednje izražen 586,4362 psevdoglej, pobočni, distričen, plitev, močno izražen 673,7266 psevdoglej, pobočni, distričen, srednje globok 968,1879 psevdoglej, pobočni, distričen, srednje globok, slabo izražen 964,2177 psevdoglej, pobočni, distričen, srednje globok, srednje izražen 586,4362 psevdoglej, pobočni, distričen, srednje globok, močno izražen 586,4362 psevdoglej, ravninski, evtričen, plitev 673,7266 psevdoglej, ravninski, evtričen, plitev, srednje izražen 968,1879 psevdoglej, ravninski, evtričen, srednje globok 968,1879 psevdoglej, ravninski, evtričen, srednje globok, slabo izražen 964,2177 psevdoglej, ravninski, evtričen, srednje globok, srednje izražen 586,4362 psevdoglej, ravninski, distričen, plitev 964,2177 psevdoglej, ravninski, distričen, plitev, srednje izražen 673,7266 psevdoglej, ravninski, distričen, srednje globok 964,2177 psevdoglej, ravninski, distričen, srednje globok, srednje izražen 586,4362 psevdoglej, ravninski, distričen, srednje globok, močno izražen 673,7266 psevdoglej, ravninski, distričen, globok 968,1879 psevdoglej, ravninski, distričen, globok, slabo izražen 964,2177 psevdoglej, ravninski, distričen, globok, srednje izražen 573,8654 hipoglej, evtričen, mineralen 522,9392 hipoglej, evtričen, mineralen, močan 522,9392 hipoglej, evtričen, mineralen, srednje močan 573,8654 hipoglej, evtričen, mineralen, zmerno močan 573,8654 hipoglej, evtričen, humusni 522,9392 hipoglej, evtričen, humusni, močan 573,8654 hipoglej, evtričen, humusni, srednje močan 573,8654 hipoglej, evtričen, humusni, zmerno močan 573,8654 hipoglej, distričen, mineralen 522,9392 hipoglej, distričen, mineralen, močan 573,8654 hipoglej, distričen, mineralen, srednje močan 573,8654 hipoglej, distričen, mineralen, zmerno močan 522,9392 hipoglej, distričen, humusni, močan 573,8654 epiglej, evtričen, mineralen 722,4715 amfiglej, evtričen, mineralen 429,1939 amfiglej, evtričen, mineralen, močan 488,0543 amfiglej, evtričen, mineralen, srednje močan 722,4715 amfiglej, evtričen, humusni 429,1939 amfiglej, evtričen, humusni, močan 722,4715 amfiglej, distričen, mineralen 429,1939 amfiglej, distričen, mineralen, močan 573,4381 amfiglej, distričen, mineralen, srednje močan

403,449 glej na organskem podtalju, hipoglej, močan 420,8235 glej na organskem podtalju, hipoglej, srednje močan 420,8235 mineralno-organska tla (molični glej), na mineralnem podtalju, zelo globoka 420,8235 mineralno-organska tla (molični glej), na mineralnem podtalju, srednje globoka

403,449 mineralno-organska tla (molični glej), na apnenčasti gyttji, globoka



90 / 101


403,449 mineralno-organska tla (molični glej), na apnenčasti gyttji, plitva 517,9477 šotna tla prehodnega barja, na mineralnem podtalju, globoka 420,8235 šotna tla visokega barja, plitva, močno humificirana

403,449 šotna tla visokega barja, srednje globoka, srednje humificirana 403,449 šotna tla visokega barja, srednje globoka, močno humificirana

1257,492 rendzina, na laporju, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na flišu, sprsteninasta 882,9535 evtrična rjava tla, na pleistocenskih ilovicah, tipična 882,9535 evtrična rjava tla, na pleistocenskih ilovicah, tipična, globoka 882,9535 evtrična rjava tla, na pleistocenskih ilovicah, izprana 597,1604 evtrična rjava tla, na pleistocenskih ilovicah, oglejena 1633,862 evtrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih, konglomeratih, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih, konglomeratih, psevdooglejena 1257,492 rendzina, na apnencu in dolomitu z roženci, sprsteninasta 1257,492 rendzina, na apnencu in dolomitu z roženci, rjava 1418,954 evtrična rjava tla, na psevdoziljskih skladih, tipična 2266,608 evtrična rjava tla, na psevdoziljskih skladih, tipična, plitva 1418,954 evtrična rjava tla, na psevdoziljskih skladih, izprana 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu z roženci, tipična 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu z roženci, tipična, srednje globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu z roženci, tipična, globoka 1303,138 rjava pokarbonatna tla, na apnencu in dolomitu z roženci, izprana

1890,99 distrična rjava tla, na deluviju, koluvialna 1633,862 evtrična rjava tla, na miocenskih ilovnatih in kremenovih peskih, tipična 1633,862 evtrična rjava tla, na miocenskih ilovnatih in kremenovih peskih, psevdooglejena 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnih ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek, oglejena 573,8654 hipoglej, distričen, mineralen, močan s prodom 2201,219 evtrična rjava tla, na brečah in konglomeratih, tipična 2201,219 evtrična rjava tla, na brečah in konglomeratih, tipična, plitva 2201,219 evtrična rjava tla, na brečah in konglomeratih, izprana 1257,492 rendzina, na apnencu in dolomitu, koluvialna 1257,492 rendzina, na pobočnem grušču, koluvialna 1257,492 rendzina, na moreni, koluvialna 522,9392 hipoglej, distričen, pobočni 522,9392 hipoglej, evtričen, pobočni 690,4095 rendzina, na apnencu, prhninasta, neskalovita 3002,048 rendzina, na apnencu, prhninasta, skalovita plitva 1150,226 rendzina, na apnencu, sprsteninasta, neskalovita 3002,048 rendzina, na apnencu, sprsteninasta, skalovita plitva 3002,048 rendzina, na apnencu, sprsteninasta, skalovita s.globoka in globoka 1150,226 rendzina, na apnencu, antropogena 1150,226 rendzina, na apnencu, antropogena, plitva 1150,226 rendzina, na apnencu, antropogena, s.globoka in globoka 1788,424 karbonatna rjava tla, na eocenskem flišu, tipična, plitva 1788,424 karbonatna rjava tla, na eocenskem flišu, tipična, sr.globoka 1788,424 karbonatna rjava tla, na eocenskem flišu, tipična, globoka 1788,424 karbonatna rjava tla, na eocenskem flišu, antropogena, plitva 2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična, plitva 2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična, srednje globoka 2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, tipična, globoka 2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, izprana 2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, psevdooglejena



91 / 101


2201,219 distrična rjava tla, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah, koluvialna 1818,657 izprana tla (luvisol), na pliocenskih sedimentih, tipična 1818,657 izprana tla (luvisol), na moreni, tipična 926,4881 izprana tla (luvisol), na moreni, psevdooglejena 989,2705 evtrična rjava tla, na pliocenskih sedimentih, tipična 989,2705 evtrična rjava tla, na pliocenskih sedimentih, tipična, srednje globoka 989,2705 evtrična rjava tla, na pliocenskih sedimentih, tipična, globoka 988,4588 evtrična rjava tla, na pliocenskih sedimentih, oglejena 989,2705 evtrična rjava tla, na pliocenskih sedimentih, psevdooglejena

403,449 šotna tla nizkega barja, plitva, srednje humificirana 420,8235 šotna tla nizkega barja, srednje globoka, srednje humificirana 522,9392 šotna tla nizkega barja, globoka, slabo humificirana 420,8235 izprana tla, na pleiokvartarnih sedimentih, psevdooglejena 3002,048 ranker, distričen, regolitični, plitev 1257,492 ranker, distričen, regolitični, srednje globok in globok

1890,99 distrična rjava tla, na deluviju, tipična 1890,99 distrična rjava tla, na deluviju, izprana

753,9299 distrična rjava tla, na deluviju, oglejena 1890,99 distrična rjava tla, na filitu, tipična

3002,048 distrična rjava tla, na filitu, tipična, plitva 1890,99 distrična rjava tla, na filitu, tipična, srednje globoka 1890,99 distrična rjava tla, na filitu, tipična, globoka

753,9299 distrična rjava tla, na filitu, oglejena 1890,99 distrična rjava tla, na filitoidnih skrilavcih, tipična

3002,048 distrična rjava tla, na filitoidnih skrilavcih, tipična, plitva 1890,99 distrična rjava tla, na filitoidnih skrilavcih, tipična, srednje globoka 1890,99 distrična rjava tla, na filitoidnih skrilavcih, tipična, globoka 1890,99 distrična rjava tla, na filitoidnih skrilavcih, koluvialna

3002,048 distrična rjava tla, na gnajsu, tipična, plitva 2201,219 distrična rjava tla, na gnajsu, tipična, srednje globoka 2201,219 distrična rjava tla, na gnajsu, tipična, globoka 2201,219 distrična rjava tla, na gnajsu, izprana 2201,219 distrična rjava tla, na gnajsu, koluvialna 2201,219 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, tipična, plitva 2201,219 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, tipična, srednje globoka 2201,219 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, tipična, globoka

1890,99 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, koluvialna 2201,219 distrična rjava tla, na tonalitu, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na tonalitu, tipična, plitva 2201,219 distrična rjava tla, na tonalitu, tipična, srednje globoka 2201,219 distrična rjava tla, na tonalitu, izprana 2201,219 distrična rjava tla, na tonalitu, oglejena 2201,219 distrična rjava tla, na tonalitu, koluvialna 2201,219 distrična rjava tla, na granitu / grandioritu, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na granitu / grandioritu, izprana

1890,99 distrična rjava tla, na kremenovem keratofirju/porfirju, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na keratofirju/porfirju, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na keratofirju/porfirju, tipična, plitva

1890,99 distrična rjava tla, na keratofirju/porfirju, tipična, srednje globoka 2201,219 distrična rjava tla, na keratofirju/porfirju, izprana 2201,219 distrična rjava tla, na andezitu, tipična 2201,219 distrična rjava tla, na diabazu, tipična



92 / 101


1890,99 distrična rjava tla, na diabazu, tipična, plitva 1890,99 distrična rjava tla, na diabazu, tipična, srednje globoka 1890,99 distrična rjava tla, na aluvialno-koluvialnem nanosu, tipična

1275,352 ranker, na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek, distričen, rjav 1413,745 evtrična rjava tla, na starejšem prodnatem aluviju, tipična, globoka 1216,723 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, tipična 1216,723 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, tipična, plitva 1216,723 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, tipična, srednje globoka 1216,723 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, tipična, globoka 1216,723 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, izprana

895,34 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, psevdooglejena 895,34 distrična rjava tla, na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah, oglejena

1890,99 distrična rjava tla, na piroklastičnih kamninah, izprana 972,615 evtrična rjava tla, na sivici, tipična 972,615 evtrična rjava tla, na sivici, izprana

926,4881 izprana tla (luvisol), na konglomeratu, koluvialna 877,5364 obrečna tla, karbonatna, tipična, plitva 931,0214 obrečna tla, karbonatna, globoko oglejena 1421,187 izprana tla (luvisol), na pleistocenskih sedimentih, tipična 1818,657 izprana tla, na apnencu in dolomitu, akrična, antropogena 1421,187 izprana tla, na ilovnato-prodnatih pleistocenskih nanosih, tipična 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnem pobočnem grušču, tipična, plitva 1275,352 distrična rjava tla, na nekarbonatnem pobočnem grušču, tipična, sr. globoka

1890,99 distrična rjava tla, na biotitno-muskovitnem blestniku, tipična, plitva 1890,99 distrična rjava tla, na biotitno-muskovitnem blestniku, tipična, sr. globoka 1890,99 distrična rjava tla, na biotitno-muskovitnem blestniku, tipična, globoka 1890,99 evtrična rjava tla, na kremenovem peščenjaku in laporju, tipična 1890,99 distrična rjava tla, na kremenovem peščenjaku in laporju, tipična 1890,99 distrična rjava tla, na diaftoritu, tipična 1890,99 rendzina, na marmorju, sprsteninasta

2201,219 distrična rjava tla na diaftoritu, plitva, diaftorit 1890,99 distrična rjava tla na diaftoritu, sr. globoka, diaftorit 1890,99 distrična rjava tla na diaftoritu, koluvialna, diaftorit

2201,219 distrična rjava tla na dacitu, plitva, dacit 1890,99 distrična rjava tla na dacitu, sr. globoka, dacit

15000 urbana površina, mesto, naselje



93 / 101

Priloga 5: Zastopanost talnih tipov Slovenije po po vršini



95 / 101

Priloga 6: Katalog Ci za talne tipe lokacij i-PREHO D

Documents

Informacijska podpora pri odlo čanju z vidika prehodnosti ...arhiv.kis.si/datoteke/file/kis/SLO/CL/CTO/DKT-TIS/Clanki_projekti... · CGS plus d.o.o Geološki zavod Slovenije Kmetijski