UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA …osveš čanju, kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih. Predvsem so to predavanja in druge oblike osveš čanja in izobraževanja tudi v osnovnih

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

CEPLJENJE PROTI HUMANIM PAPILOMA

VIRUSOM IN ZDRAVSTVENA VZGOJA

OSNOVNOŠOLSKIH OTROK

(Diplomsko delo)

Maribor, 2010 Marina Tkalčić

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. dr. Jadranka Stričević, univ. dipl. org.

Somentor: prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik

Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok

I

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena

vzgoja osnovnošolskih otrok je empirično. V teoretičnem delu smo opisali cepljenje,

specifično cepljenje otrok, humane papiloma viruse in cepljenje proti humanim papiloma

virusom po procesni metodi dela ter vlogo medicinske sestre pri cepljenju proti humanim

papiloma virusom. Opisali smo tudi zdravstveno vzgojo osnovnošolskih otrok in vlogo ter

naloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok. V raziskovalnem delu smo grafično

prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika.

Anketa je bila izvedena maja 2010 med učenkami 6. razreda Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd in njihovimi starši. V raziskavi smo ugotovili vlogo medicinske sestre pri

zdravstveni vzgoji otrok z vidika učenk in njihovih staršev, koliko se starši in učenke

zavedajo pomena cepljenja proti humanim papiloma virusom in kako pogosto se zanj

odločajo.

Klju čne besede: cepljenje, humani papiloma virusi, zdravstvena vzgoja, osnovnošolski

otroci, medicinska sestra.


II

ABSTRACT

The thesis titled "Vaccination against human papilloma viruses, and health education of

primary school children" is empirical. In the theoretical part, we have presented the

vaccination, specific the vaccination of children, human papilloma viruses, vaccination

against human papilloma viruses, according to the process method of work and described

the role of a nurse in the vaccination process against human papilloma viruses. We also

described the health education of primary school children and the role and tasks of nurses

in health education of children. The research work we have graphically displayed data, that

we have obtained through anonymous questionnaires, which was conducted in May, 2010,

between girls in the 6th grade of the Primary School Unknown hostages Dravograd and

their parents. In our study we found out the role of nurses in health education of children

from the perspective of girls and their parents, how parents and girls understand the

importance of vaccination against human papilloma virus and how common is it to decide

for it.

Key words: vaccination, human papilloma viruses, health education, primary school

children, nurse.


III

KRATICE ZA CEPIVA

aP Brezcelično cepivo proti oslovskem kašlju

BCG Cepivo proti tuberkulozi (Bacil Calmette − Guerin)

d Nizkodozno cepivo proti davici

D Cepivo proti davici

HepB Cepivo proti hepatitisu B

Hib Cepivo proti hemofilusu influence tipa b

HPV Cepivo proti humanim papiloma virusom

IPV Inaktivno cepivo proti otroški paralizi

MMR Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

OPV Živo oralno cepivo proti otroški paralizi

R Cepivo proti rdečkam

T Cepivo proti tetanusu

t Nizkodozno cepivo proti tetanusu

OSTALE KRATICE

AIN Intraepitelijska neoplazija anusa

CIN Intraepitelijska neoplazija materničnega vratu

CINDI Countrywide Integrated Non-communicable Disease Intervention − Center

za preprečevanje kroničnih bolezni

DNA Deoksiribonukleinska kislina

EMEA Evropska agencija za zdravila

EUVAC National Childhood Vaccination Schedules − Nacionalni seznam otroških

cepiv

ICN International Council of Nurses

IVZ Inštitut za varovanje zdravja

MZ Ministrstvo za zdravje

OIL Onkološki inštitut Ljubljana

PAP Papanicolaoujev test


IV

PIL Ploščato celične intraepitelijske lezije

PIN Intraepitelijska neoplazija penisa

PZN Proces zdravstvene nege

RMV Rak materničnega vratu

RRP Ponavljajoča se respiratorna papilomatoza

RSK Razširjeni strokovni kolegiji

SZO Svetovna zdravstvena organizacija

VIN Intraepitelijska neoplazija zunanjega spolovila

WHO World Health Organization

ZORA Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb

materničnega vratu

ZN Zdravstvena nega

ZZN Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije

ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije


V

KAZALO

POVZETEK ........................................................................................................................... I

ABSTRACT ..........................................................................................................................II

1 UVOD................................................................................................................................. 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA.....................................................................3

2.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................ 3

2.2 Cilji diplomskega dela................................................................................................. 3

3 CEPLJENJE ....................................................................................................................... 4

3.1 Cepljenje otrok ............................................................................................................ 5

3.1.1 Koledar cepljenj otrok za šolsko leto 2009/2010......................................................... 6

3.2 Pomembni dokumenti pri cepljenju otrok ................................................................... 7

3.3 Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009.......................................... 8

3.3.1 Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko leto 2009/2010..... 8

3.4 Neželeni učinki cepljenja ............................................................................................ 9

4 HUMANI PAPILOMA VIRUSI...................................................................................... 11

4.1 Zgradba humanih papiloma virusov.......................................................................... 11

4.2 Razvrščanje humanih papiloma virusov.................................................................... 12

4.3 Razmnoževanje humanega papiloma virusa.............................................................. 13

4.4 Bolezni, ki jih povzroča okužba s HPV..................................................................... 14

4.5 Zdravljenje po okužbi s HPV .................................................................................... 14

4.6 Preventiva pred okužbo s HPV.................................................................................. 15

5 CEPLJENJE PROTI HUMANIM PAPILOMA VIRUSOM ........................................... 16

5.1 Vrsta in značilnosti cepiv proti HPV......................................................................... 16

5.1.2 Dvovalentno cepivo.................................................................................................... 16

5.1.2 Štirivalentno cepivo.................................................................................................... 17

5.2 Pomen cepljenja proti HPV....................................................................................... 19

5.2.1 Genitalne bradavice................................................................................................... 19

5.2.2 Rak materničnega vratu.............................................................................................. 21

5.2.3 Program ZORA........................................................................................................... 22

5.3 Varnost cepiva proti HPV.......................................................................................... 22

5.4 Naloge in vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV...................................... 23

5.4.1 Vloga medicinske sestre pri delu s cepivom............................................................... 23


VI

5.4.2 Aplikacija cepiva proti HPV po procesni metodi dela............................................... 24

5.5 Negativni učinki cepljenja proti HPV ....................................................................... 28

6 ZDRAVSTVENA VZGOJA NA PRIMARNI RAVNI ................................................... 29

6.1 Zdravstvena vzgoja.................................................................................................... 29

6.1.1 Pristopi in metode na primarni in sekundarni ravni.................................................. 29

6.2 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok ................................................................ 32

6.2.1 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok po razrednih stopnjah.............................. 32

6.3 Spolna vzgoja osnovnošolskih otrok ......................................................................... 33

6.3.1 Vloga staršev pri spolni vzgoji otrok.......................................................................... 36

6.3.2 Vloga prijateljev pri spolni vzgoji otrok..................................................................... 36

6.3.3 Vloga šole pri spolni vzgoji otrok............................................................................... 36

6.3.4 Vloga spleta pri spolni vzgoji otrok............................................................................ 37

6.3.5 Vloga zdravstvenih domov pri spolni vzgoji otrok ..................................................... 37

6.4 Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji ........................................................ 37

6.5 Promocija zdravja...................................................................................................... 38

6.5.1 Projekt zdrave šole..................................................................................................... 39

7 METODOLOGIJA RAZISKAVE ................................................................................... 40

7.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 40

7.2 Metodologija in metode dela ..................................................................................... 40

7.2.1 Raziskovalne metode................................................................................................... 40

7.2.2 Raziskovalno okolje.................................................................................................... 41

7.2.3 Raziskovalni vzorec.................................................................................................... 41

7.2.4 Etični vidik.................................................................................................................. 41

7.2.5 Postopki zbiranja podatkov........................................................................................ 41

8 REZULTATI .................................................................................................................... 42

5.1 Grafični prikaz anketnih vprašalnikov ...................................................................... 42

9 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................................. 57

10 SKLEP............................................................................................................................ 64

11 ZAHVALA..................................................................................................................... 65

LITERATURA IN VIRI...................................................................................................... 66

PRILOGE .............................................................................................................................. 1

Priloga št. 1: Podpisana prošnja za izvajanje ankete ......................................................... 1


VII

Priloga št. 2: Anketni vprašalnik za učenke 6. razreda osnovne šole................................ 2

Priloga št. 3: Anketni vprašalnik za starše učenk 6. razreda osnovne šole ....................... 5

KAZALO TABEL

Tabela 1: Koledar cepljenja otrok za šolsko leto 2009/2010 ................................................ 6

6

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Odzivnost anketirancev........................................................................................... 42

Graf 2: Prikaz anketirancev glede na starost ....................................................................... 43

Graf 3: Prikaz anketirancev glede na spol ........................................................................... 43

Graf 4: Prikaz bolezni, ki jih cepljenje proti HPV preprečuje............................................. 44

Graf 5: Možnost cepljenja ................................................................................................... 44

Graf 6: Odmerki cepiva ....................................................................................................... 45

Graf 7: Varnost cepiva......................................................................................................... 46

Graf 8: Učinkovitost cepljenja proti HPV ........................................................................... 46

Graf 9: Dostopnost informacij o cepljenju proti HPV......................................................... 47

Graf 10: Želja po informacijah o cepljenju proti HPV........................................................ 48

Graf 11: Informacije o cepljenju proti HPV, pridobljene od medicinske sestre ................. 49

Graf 12: Koristnost informacij o cepljenju proti HPV, podanih od medicinske sestre ....... 49

Graf 13: Oblika informacij o cepljenju proti HPV, podanih od medicinske sestre............. 50

Graf 14: Najpogostejši neželeni učinki po cepljenju........................................................... 51

Graf 15: Odločitev deklet za cepljenje proti HPV............................................................... 52

Graf 16: Odločitev staršev za cepljenje proti HPV ............................................................. 52

Graf 17: Upoštevanje mnenj hčerke .................................................................................... 53

Graf 18: Posvetovanje s strokovnjakom.............................................................................. 53

Graf 19: Cena cepiva ........................................................................................................... 54

Graf 20: Vključitev cepljenja proti HPV v cepilni program kot obvezno cepljenje za vsa

dekleta.................................................................................................................................. 54

Graf 21: Vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok .......................................... 55

Graf 22: Pomembnost vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok ..................... 56


VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Organizacija genoma genotipa HPV 16................................................................. 11

Slika 2: Incidenca genitalnih bradavic moški/ženske.......................................................... 20


1

1 UVOD

Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in je odraz napredka, izobraženosti ter kulture

posameznika in skupnosti. Spada v področje javnega zdravstva in je metoda v preventivni

medicini ter zdravstvenih strokah, ki si prizadevajo, da bi sprejeli zdravje kot največjo

vrednoto in izoblikovali pozitivna stališča do zdravja. Da bi dosegli vse to, pa je potrebno,

da so ljudje ustrezno obveščeni, motivirani in imajo dostop do vseh potrebnih in korektnih

informacij (Hoyer, 2005, str. 2).

Ena od nalog medicinske sestre je zdravstvena vzgoja o spolnosti, dozorevanju, težavah pri

osveščanju, kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih. Predvsem so to predavanja in

druge oblike osveščanja in izobraževanja tudi v osnovnih šolah (Prebavšek in Gavbe, 2005,

str. 246).

Pri vzgoji osnovnošolskih otrok o spolnem vedenju je pomembno omeniti humani

papiloma virus (HPV), saj se večinoma prenaša s spolnim stikom (največ genitalno-

genitalnim ali genitalno-analnim). Okužbe z nizkorizičnimi HPV povezujemo predvsem z

vznikom benignih bradavic, medtem ko okužbe z visokorizičnimi HPV povezujemo z

nastankom intraepitelijskih neoplazij in malignih tumorjev. Ker kondom ni zanesljiva

metoda za preprečevanje okužbe, so pomembni varni spolni odnosi, redni ginekološki

pregledi pri ženskah (PAP-test) in cepljenje (Pustavrh, et al., 2007, str. 5).

S cepljenjem proti HPV (dvovalentnim ali štirivalentnim cepivom) se lahko prepreči

okužba s tipoma 16 in 18, ki sta povzročitelja 70 % rakov na materničnem vratu (RMV).

Štirivalentno cepivo še dodatno ščiti pred tipoma 6 in 11, ki povzročata genitalne bradavice

(Ihan, 2009, str 37).

Cepljenje proti HPV izzove nastanek protiteles, še preden pride telo v stik z virusom,

vendar pri že nastali okužbi ne more zagotavljati zaščite, ker se virus v okuženih celicah

zavaruje. Zato je najbolje, da se cepi deklice že pred začetkom spolnih odnosov (ibid., str.

36).


2

Evropska agencija navaja, da indikacija za cepljenje proti HPV temelji na dokazu

učinkovitosti cepiva pri odraslih ženskah, starih od 16 do 24 let, in dokazu imunogenosti

cepiva pri 9 do 15 let starih otrocih in mladostnikih obeh spolov ter da klinična

učinkovitost pri odraslih ni bila dokazana. Kar pomeni, da se s štirivalentnim cepivom

lahko cepijo vsi, vendar za vsa cepljenja proti HPV velja, da se priporočajo za dekleta in

ženske stare od 9 do 26 let (Poljak, 2007, str. 45).

Starši, ki se odločajo za cepljenje svojih otrok proti HPV, imajo pomisleke glede cepljenja

zaradi izpostavljanja zdravih deklic neželenim učinkom cepiva. Vendar so različne

raziskave in praksa pokazale, da je cepivo varno in ker je sedaj že uvedeno v redni cepilni

program, se pričakuje, da se bo s tem število bolnic raka materničnega vratu za več kot 70

% zmanjšalo. Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok in njihovih staršev o HPV bi

pripomogla k lažjemu odločanju za ali tudi proti cepljenju, predvsem v korist deklic in

njihovega zdravja (Vrdelja, 2009).

Vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV je izjemno pomembna, saj vključuje

poznavanje cepiva, pravilno ravnanje s cepivom, njegove neželene učinke in zdravstveno

vzgojo o samih HPV, preprečevanju okužbe s HPV in boleznih, ki jih povzročajo.


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti cepljenje proti HPV, izpostaviti pomen

zdravstveno-vzgojnega dela z osnovnošolskimi otroki in vlogo medicinske sestre.

Namen raziskave je bil ugotoviti znanje, mišljenje in potrebo po informacijah o cepljenju

proti HPV ter v kolikšni meri se z uvedbo brezplačnega cepljenja za deklice 6. razreda

osnovne šole starši in njihovi otroci odločajo za cepljenje.

2.2 Cilji diplomskega dela

Cilji diplomskega dela so:

− predstaviti pomen in postopek cepljenja proti HPV;

− izpostaviti načine izobraževanja otrok o HPV;

− izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok;

− ugotoviti, ali se starši in učenke zavedajo pomena in pomembnosti cepljenja in

− ugotoviti, kako pogosto se starši in učenke odločajo za cepljenje proti HPV.


4

3 CEPLJENJE

Cepljenje je najučinkovitejši način za preprečevanje bolezenskega odziva na okužbe, ki se

izvaja z vnosom oslabljenih mikrobov ali njihovih presnovkov, ki ne povzročajo bolezni,

ampak samo spodbudijo imunski sistem, da proizvaja protitelesa, ki delčke mikrobov ali

oslabljene mikrobe uničijo ter za njimi ostanejo spominske celice. Spominske celice so

sposobne ob naslednjem srečanju z mikrobom prej reagirati in zaznati, za katere mikrobe

gre, ter hitreje in v večji koli čini proizvajati specifična protitelesa. Poznamo dve obliki

odpornosti. Ena je prirojena, druga pa pridobljena, obe pa lahko pridobimo na aktiven ali

pasiven način (Glavnik, 2007, str. 129).

Pasivna odpornost se lahko pridobi s protitelesi, ki se prenašajo iz matere na otroka preko

posteljice ali preko materinega mleka. Ta zaščita je kratkotrajna, kar pomeni, da traja le

nekaj mesecev. Podoben učinek pa pridobimo s cepljenjem s protitelesi proti tisti bolezni,

za katero bi prejemnika želeli zaščititi. Protitelesa v telesu pričnejo delovati takoj in so

primerna predvsem za neodporne osebe in osebe, za katere smatrajo, da so prišle v stik z

mikroorganizmom in bi jih radi zaščitili pred morebitno okužbo.

Aktivna odpornost se pridobi po naravni okužbi z mikroorganizmi. Ko določeno bolezen

prebolimo, se v telesu shranijo specifična protitelesa, ki se ob naslednjem kontaktu z

enakimi mikroorganizmi sprožijo in telo zaščitijo pred okužbo ali pa zmanjšajo simptome

in posledice okužbe. Aktivna odpornost zagotavlja trajno zaščito, kar pomeni, da zaščita

traja več let ali celo več deset let. Enak učinek dobimo s cepljenjem z oslabljenimi ali

mrtvimi mikrobi ali njihovimi produkti. Pri aktivnem cepljenju je pomembna kakovost

cepiva in stanje imunskega sistema prejemnika (ibid., str. 130).

Cepljenje lahko izvajamo s cepivom, ki vsebuje le en antigen in se lahko daje posamično

ali pa hkrati z drugimi cepivi, ki jih vbrizgamo na različnih mestih ali pa jih damo po

različnih poteh. Cepimo pa lahko tudi s cepivom, ki vsebuje dva ali več antigenov, ki jih

pripravimo v enem odmerku; takšna cepiva se imenujemo kombinirana cepiva.

Kombinirana cepiva so koristna, ker zavarujejo pred večjim številom mikroorganizmov, so

cenejša in manj težavna za otroke in starše (Likar, 2004, str. 28).


5

Za cepljenje proti nalezljivim boleznim uporabljamo:

• mrtva ali inaktivna cepiva, ki jih pridobijo tako, da z različnimi metodami oslabijo

mikrob, ki pa obdrži genske determinante, ki v telesu sprožijo imunski odziv;

• konjugirana cepiva, pri katerih konjugirajo polisaharidne antigene na beljakovinske

nosilce;

• živa oslabljena cepiva, ki oponašajo naravno okužbo, so doživljenjska, kar pomeni, da

ni potrebno obnovitvenega odmerka. Takšna cepiva niso primerna za ljudi z

oslabljenim imunskim sistemom;

• novejša DNA cepiva, pri katerih se DNA kopira na drugo snov in ta v telesu stimulira

humoralni ter celični imunski odziv na beljakovinske antigene ali

• peptidna cepiva, ki so še v razvoju; so bolj varna, stabilna in sprožajo specifičen

imunski sistem, kar pomeni, da ne obremenjujejo celotnega imunskega sistema

(Glavnik, 2007, str. 131).

3.1 Cepljenje otrok

Cepljenje otrok predstavlja za starše velikokrat številne negotovosti in strahove.

Nemalokrat o cepljenju in po njem prevzamejo odgovornost prav oni. S cepljenjem želimo

v prvi vrsti zaščititi otroke pred tistimi nalezljivimi boleznimi, ki bi jih v otroštvu in tokom

življenja stale hudih posledic. In čeprav se bolezni, proti katerim cepimo otroke, pojavljajo

vse redkeje, še niso povsem izkoreninjene. Ob opustitvi cepljenja otrok bi ob nenadnem

izbruhu bolezni le-ta sprožila epidemijo, ki bi terjala mnogo življenj, tudi otroških (Likar,

2004, str. 216).

Cepljenja pri otrocih so sistematično urejena po njihovih letih. Ob rojstvu je imunski

sistem nezrel, zato bi takojšnje cepljenje pomenilo hude poškodbe različnih organskih

sistemov otroka ali njegovo smrt. Imunski sistem potrebuje nekaj let, da se vzpostavi

popolna funkcija. V različnih študijah so primerjali, pri katerih letih so cepljenja najbolj

varna in učinkovita, tudi po trajanju zaščite. Ugotavljali so tudi, katera cepiva lahko med

sabo kombinirajo in katera potrebujejo med seboj dovolj časovnega presledka (Glavnik,

2007, str. 131).


6

3.1.1 Koledar cepljenj otrok za šolsko leto 2009/2010

Tabela 1: Koledar cepljenj otrok za šolsko leto 2009/2010

Cepivo

Čas cepljenja

DTaP IPV Hib HepB MMR BCG dTap HPV T

Ob rojstvu ��

3 meseci ��

5 mesecev ��

6 mesecev ��

12−18 mesecev ��

12−24 mesecev ��

5−6 let ��

8 let ��

11−12 let ��

16−18 let ��

Vir: EUVAC, 2009.

� Cepivo DTaP-Hib-IPV se da v kombinirani obliki;

� cepivo HepB je obvezno za novorojenčke s HbsAg pozitivno materjo in se aplicira

v štirih odmerkih (pri 0−1−2−12 mesecih);

� cepivo BCG je priporočeno za novorojenčke staršev priseljencev, ki so v zadnjih

petih letih emigrirali iz držav z visoko prevalenco tuberkuloze;

� cepivo HPV je priporočeno za vsa dekleta med osnovnošolskim preventivnim

programom v šestem razredu;

� pri cepivu T je potrebna revakcinacija vsakih pet let (EUVAC, 2009).


7

3.2 Pomembni dokumenti pri cepljenju otrok

Medicinska sestra in drugi zdravstveni delavci morajo biti pri svojem delu seznanjeni z

različnimi dokumenti, jih pri delu upoštevati in tako starše kot otroke z njimi seznaniti. Kar

se zdravstvene vzgoje tiče, je osnovni mednarodno sprejeti dokument deklaracija Svetovne

zdravstvene organizacije (SZO) iz Alma Ate leta 1979. Spremenila je pogled na miselnost

in pristop do zdravstvenega varstva, ki opredeljuje zdravstveno vzgojo kot politično,

tehnološko in organizacijsko vodilo pri uresničevanju zdravja za vse (Premik, 1999, str. 7).

Druge deklaracije, ki so sledile, so prispevale k razjasnjevanju zdravstvenih vprašanj,

načrtovanju strategij in nezgod za promocijo zdravja in preprečevanju bolezni ter nezgod.

Te deklaracije številnih konferenc so npr. Ottawa iz leta 1986, Adelaide iz leta 1988,

Sundsvall iz leta 1991, Jakarta iz leta 1997 in druge. Na osnovi teh sprejetih dokumentov

so se razvili različni mednarodni projekti, kot je CINDI (Countrywide Integrated Non-

communicable Disease Intervention), Zdrava mesta, Zdrave šole in podobno. Med

najpomembnejše dokumente pa spadajo zdravstveni cilji Zdravje za vse v 21. stoletju, ki

jih je leta 1984 oblikovala SZO v okviru Evropskega urada (ibid., str. 8).

V zdravstveni negi nasploh pa morajo biti pri delu z otroki v ospredju različni zakoni,

predpisi, konvencije, kodeksi, členi, resolucije in listine, priporočila, pravice in dolžnosti,

ki zajemajo spoštovanje otroka, njegovo zaščito in celovitost, spoštovanje staršev in

sproščeno vzdušje za nemoteno delo (Zorec, 2001, str. 197).

Med te dokumente spadajo: osnovna načela in usmerjanja sprememb (Usmeritve razvoja

zdravstvene nege v luči zdravstvenih reform v Republiki Sloveniji iz leta 1998),

financiranje zdravstvene nege, načrtovano glede na delitev dela v negovalnem timu

(Razmejitev zdravstvene nege), otrokom prijazna zdravstvena nega, smernice za delo

medicinskih sester (Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije iz

leta 1994 in novejša dopolnjena različica iz leta 2005), pravice otrok (56. člen Ustave RS

in Konvencija Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989), pravice

in dolžnosti bolnih otrok (Deklaracija o pravicah pacientov v Evropi iz leta 1994, ki jo je

sprejela SZO), pravica varstva in zavarovanja, pravica za nadomestila plače, pravica do


8

povračila potnih stroškov, pravica do proste izbire zdravnika, pravica do storitev osnovne

zdravstvene dejavnosti, pravica do tehničnih pripomočkov, pravica do zdraviliškega

zdravljenja otrok, pravica do obnovitvene rehabilitacije otrok, pravica do letovanja otrok in

šolarjev, pravica staršev do prisotnosti pri otroku v času hospitalizacije, pravice otroka v

bolnišnici in druge (ibid., str. 198).

3.3 Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009

V Republiki Sloveniji se imunoprofilaksa izvaja na osnovi predpisanih programov za

posamezne skupine prebivalcev. Opravlja se skladno z načeli dobre ambulantne prakse in

varnega cepljenja. Cepljenje pa izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni

zdravniki.

3.3.1 Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko leto 2009/2010

Predpisuje cepljenje proti:

• ošpicam,

• mumpsu,

• rdečkam,

• hepatitisu B,

• davici,

• tetanusu,

• oslovskemu kašlju in

• okužbam s HPV, ki se opravi s štirivalentnim cepivom. Cepljenje se izvaja kot

neobvezno, ob sistematskem pregledu pri deklicah v starosti od 11 do 12 let, ki v

šolskem letu 2009/2010 obiskujejo 6. razred osnovne šole. Cepljenje se opravi s 3

odmerki cepiva, v skladu z navodili proizvajalca.

Predpisuje cepljenje v primeru indikacije proti:

• otroški paralizi,

• tifusu,

• klopnemu meningoencefalitisu,


9

• hepatitisu A,

• pnevmokoknim okužbam,

• meningokoknim okužbam,

• noricam,

• gripi in hemofilusu influence B.

Predpisuje cepljenje in seroprofilakso v primeru indikacije proti:

• hepatitisu B,

• steklini in

• tetanusu (IVZ b, 2009, str. 8).

3.4 Neželeni učinki cepljenja

Neželeni učinki pri cepljenju so danes v primerjavi s koristnostjo cepljenja relativno

majhni. To pa ne pomeni, da jih moramo zanemariti. Pred vsakim cepljenjem je potrebno

premisliti o koristih in tveganjih, pri tem pa moramo razločevati med reakcijami na cepivo

in med nevšečnostmi zaradi cepljenja (Likar, 2004, str. 234).

Neželene učinke pridružene cepljenju lahko razdelimo v 3 glavne skupine:

• Lokalne reakcije, ki so po navadi najmanj resne in najbolj pogoste, so kratkotrajne,

minejo brez intervencije in zelo redko puščajo posledice. Med lokalne reakcije

prištevamo: bolečino, oteklino, rdečino in toplejše tkivo, ki se pojavijo na mestu

aplikacije cepiva.

• Sistemske reakcije, ki so podobne blagi obliki bolezni, proti kateri cepimo, a zelo

redko predstavljajo zdravstveno tveganje, ki bi bilo za življenje ogrožajoče. Te

reakcije se pojavljajo redkeje kot lokalne. Med sistemske reakcije prištevamo:

povišano telesno temperaturo, utrujenost, mrzlico, glavobol …

• Hude alergične reakcije, ki so najbolj resne, so najredkejše. Na primer, anafilaksija

se pojavi približno enkrat na milijon cepljenj. Znaki alergične reakcije segajo od

srbečega izpuščaja, slabosti, glavobola, padca krvnega tlaka pa do anafilaktičnega

šoka.


10

Neželeni učinki, ki se pojavljajo pri cepljenju, se že od leta 1960 zbirajo na Inštitutu za

varovanje zdravja Republike Slovenije. Zbirajo in objavijo jih v letnem poročilu. Namen

zbiranja in spremljanja teh podatkov je zaznati neželene učinke cepiv, zaznati porast

neželenih učinkov, določiti morebitne dejavnike tveganja na določene vrste neželenih

učinkov, identificirati serije cepiv, povezane s povečanim številom ali določeno vrsto

prijavljenih neželenih učinkov, ter oceniti varnost novo registriranih cepiv (IVZ c, 2009,

str. 8).


11

4 HUMANI PAPILOMA VIRUSI

4.1 Zgradba humanih papiloma virusov

Humani papiloma virusi (HPV) so zelo raznovrstna skupina virusov DNA

(dezoksiribonukleinska kislina). Taksonomsko jih uvrščamo v družino Papillomaviridae,

rod Papillomavirus. Le-ti pa lahko pri ljudeh in živalih povzročajo benigne ali maligne

tumorje. Človeške papiloma viruse delimo po različnih zaporedjih nukleotidov v njihovem

genomu na več kot 120 različnih tipov (Poljak, 2005, str. 132).

HPV so goli, ikozaedrično somerni virusi, ki v premeru merijo približno 55 nm. Njihov

dvoslojni virusni beljakovinski plašč (kapsida) je zgrajen iz 72 plaščnih morfoloških enot

(kapsomere). Kapsida je sestavljena iz dveh strukturnih beljakovin.

Virusni genom je dvovijačna, krožna, kovalentno zaprta DNA. Sestavljajo ga kodirajoča in

ne-kodirajoča področja. Kodirajoča področja delimo na področje L (angl. late, pozno), ki

nosi zapis za beljakovine virusnega plašča, in področje E (angl. early, zgodnje), ki vsebuje

zapis za beljakovine, ki so pomembne za razmnoževanje virusa in transformacijo okuženih

celic v organizmu. Večina HPV ima najmanj različnih genov E, med katerimi sta gena E6

in E7 najbolj raziskana, saj naj bi imela ključni pomen v onkogenezi novotvorb pri okužbi

s HPV (ibid., str. 132).

Organizacija genoma HPV je shematsko prikazana na sliki 1 (primer HPV genotipa 16).

Slika 1: Organizacija genoma genotipa HPV 16

Vir: Poljak, 2005, str. 132.


12

4.2 Razvrščanje humanih papiloma virusov

HPV so med drugim tudi zelo heterogena skupina virusov, ki jih razvrščamo v različne

virusne genotipe glede na skladnost nukleotidnih zaporedij. Odkrivanje novih genotipov

HPV pa centralizirano spremljajo v Referenčnem centru za HPV v Heidelbergu, kjer

določajo tudi zaporedne številke novo opredeljenih genotipov HPV (Poljak, 2005, str.

133).

Različne genotipe HPV razvrščamo v 3 velike skupine:

1. SKUPINA: Sluznični oz. anogenitalni genotipi HPV

Znanih je vsaj 42 tipov genotipov HPV, ki so bili prvotno osamljeni iz različnih plastičnih

sprememb in epitelijskih benignih ali malignih novotvorb. Trenutno je veljavna

klasifikacija genotipov, ki je narejena predvsem na podlagi rezultatov genotipsko-

specifične razporeditve HPV in prevalence HPV med 1918 bolnicami s histološko potrjeno

diagnozo raka materničnega vratu (RMV) in kontrolno populacijo 1928 žensk, ki

opredeljuje:

• 12 nizkorizičnih genotipov HPV: genotipi 6, 11, 40, 42, 43, 44, 54, 61, 70,

72, 81 in candHPV89 (ibid., str. 134).

Ti povzročajo genitalne bradavice (condylomata acuminata), ploščatocelične papilome grla

in ploščatocelične intraepitelijske lezije PIL nizke stopnje (Maurič, 2008, str. 3).

• 3 verjetno visokorizične genotipe HPV: genotipi 26, 53 in 66, ki so bili

najdeni pri nekaterih bolnicah z RMV, v kontrolni skupini zdravih žensk pa

ne.

• 15 visokorizičnih genotipov HPV: genotipi 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51,

52, 56, 58, 59, 68, 73 in 82 (Poljak, 2005, str. 134).


13

Ti povzročajo PIL visoke stopnje, karcinom in situ in rak materničnega vratu, nožnice,

penisa, vulve, zadnjika in grla (Maurič, 2008, str. 3).

2. SKUPINA: Nesluznični oz. kožni genotipi HPV

Prvotno so bili osamljeni iz različnih benignih in malignih novotvorb kože. Ti genotipi

okužijo predvsem poroženevajoč večskladen ploščatocelični epitelij. Najpomembnejši med

njimi so: genotipi 1, 2, 3, 4, 7, 10, 27, 28, 29, 37, 38, 41, 48, 49 in 65.

3. SKUPINA: Prvotno osamljeni iz resičastih novotvorb kože bolnikov z dedno boleznijo

imenovano bradavičasta epidermodisplazija, genotipi HPV.

Te pogosto odkrijemo tudi v kožnih spremembah pri bolnikih z oslabljenim imunskim

sistemom (npr. bolniki s HIV). Najpomembnejši med njimi so: genotipi 5, 8, 9, 12, 14, 15,

17, 19−25, 36, 47 in 50 (Poljak, 2005, str. 134).

4.3 Razmnoževanje humanega papiloma virusa

Pri HPV je razmnoževanje odvisno od prisotnosti določenih regulatornih beljakovin in

stopnje diferenciacije epitelijskih celic gostitelja. Ker se okužba s HPV vedno začne v

bazalnih epitelijskih celicah, se domneva, da imajo samo te celice receptorje za HPV,

vendar je razmnoževanje v njih zelo omejeno. Sočasno z diferenciacijo okuženih celic se

sposobnost razmnoževanja HPV poveča, kompletni virioni pa se sproščajo le iz popolnoma

diferenciranih epitelijskih celic (Poljak, 2005, str. 135).

V bazalnih epitelijskih celicah se virusna DNA nahaja v obliki episomov. Ker so takšne

celice nosilke latentne okužbe, jih histološko ne moremo razlikovati od neokuženih celic.

Ko bazalne celice dozorijo, je razmnoževanje v njih veliko bolj ugodno zaradi ugodnega

znotrajceličnega okolja. Prav zaradi razmnoževanja HPV v povrhnjih epitelijskih celicah

nastane koilocitoza, ki je za HPV značilen citopatski učinek (ibid., str. 135).


14

4.4 Bolezni, ki jih povzroča okužba s HPV

Pri ženskah:

− latentna okužba s HPV (brez kliničnih znakov),

− ponavljajoča se respiratorna papilomatoza (RRP),

− genitalne bradavice (kondilomi),

− intraepitelijska neoplazija materničnega vratu (CIN), zunanjega spolovila (VIN) in

anusa (AIN),

− rak materničnega vratu,

− rak zunanjega spolovila,

− rak nožnice,

− rak anusa in rak glave/vratu.

Pri moških:

− latentna okužba s HPV (brez kliničnih znakov),

− ponavljajoča se respiratorna papilomatoza (RRP),

− genitalne bradavice (kondilomi),

− intraepitelijska neoplazija penisa (PIN) in anusa (AIN),

− rak penisa,

− rak anusa,

− rak glave/vratu (Maurič, 2008, str 5).

4.5 Zdravljenje po okužbi s HPV

Zdravila za okužbo s HPV ni. Pomembni v tem primeru so redni ginekološki pregledi in

bris materničnega vratu, saj se po okužbi lahko pojavijo bolezni (genitalne bradavice, rak

materničnega vratu, rak vulve in druge bolezni), le-te pa se v večini primerov zdravijo na

različne načine (IVZ, 2007).


15

4.6 Preventiva pred okužbo s HPV

Primarna preventiva

a) ABC-pristop

A − abstinenca (kasnejši začetek spolnih odnosov)

B − bodi zvest (trajna zveza dveh neokuženih partnerjev)

C − Condom (kondom) − omogoča največ 50−60 % zaščito pred okužbo s HPV

b) Profilaktično cepljenje

Sekundarna preventiva

Sekundarna preventiva je sestavljena iz rednih ginekoloških pregledov z odvzemom brisa

materničnega vratu (Člani mreže revije ISIS, 2007, str. 12).

Terciarna preventiva

Terciarna preventiva je sestavljena iz zgodnjega odkrivanja in zdravljenja obolenj, ki jih

povzročajo okužbe s HPV, uspešne rehabilitacije obolenj ter učinkovite paliativne oskrbe

(ZORA, 2008).


16

5 CEPLJENJE PROTI HUMANIM PAPILOMA VIRUSOM

Cepljenje proti okužbam s HPV je na voljo skoraj po vsem svetu in tudi pri nas. Mnoge

države so cepljenje uvedle v nacionalne programe cepljenja, pri nas pa je uvedeno v

program imunoprofilakse, kot neobvezno cepljenje šestošolk osnovnih šol. Cepijo pa se

lahko tudi dekleta in ženske drugih starosti, vendar je cepljenje za njih samoplačniško. V

Sloveniji imamo na voljo dve vrsti cepiv, ki se razlikujeta po svoji sestavi (Strah, 2009, str.

53).

Iz dokumenta Analiza izvajanja imunizacijskega programa v Sloveniji v letu 2007 je

razvidno, da je bilo v Sloveniji v letu 2007 cepljenjih 1050 ljudi, največ starih med 13 in

16 let ter od 20 do 26 let. Cepljenjih je bilo 1048 žensk in 2 moška, vendar niso vsi dobili

vse 3 odmerke v tem letu (IVZ, 2008, str. 45).

5.1 Vrsta in značilnosti cepiv proti HPV

Cepljenje proti HPV lahko opravimo z dvovalentnim ali štirivalentnim cepivom.

Štirivalentni cepivi poznamo dve, Silgard in Gardasil, ki sta po sestavi podobni in imata

istega izdelovalca. Ščitita proti genotipom HPV 6, 11, 16, 18, ki povzročajo 70−75 %

primerov raka materničnega vratu in 90−95 % primerov genitalnih bradavic. Dvovalentno

cepivo se imenuje Cervarix in ščiti pred genotipoma HPV 16 in 18, ki povzročata 70−75 %

primerov raka materničnega vratu (Maurič, 2008, str. 25).

5.1.2 Dvovalentno cepivo

Ime cepiva

Cervarix je suspenzija za injiciranje. Je adsorbirano rekombinantno cepivo z adjuvansom

proti genotipoma HPV 16 in 18.

Sestava cepiva

1 odmerek (0,5 ml) vsebuje:

− L1 protein tipa HPV 16 (20 mikrogramov),


17

− L1 protein tipa HPV 18 (20 mikrogramov).

Pomožne snovi: natrijev klorid, natrijev dihidrogentosfat dihidrat, voda za injekcije.

Uporaba in namen cepiva

Cepivo je namenjeno za zaščito žensk pred boleznimi, ki jih povzročata tipa HPV 16 in18,

kot so rak materničnega vratu in predrakave spremembe na materničnem vratu. Cepivo

nima terapevtskega učinka in se ne sme uporabljati za zdravljenje s HPV povezanimi

boleznimi, ki so v času cepljenja že prisotne. Če je treba cepivo dati hkrati s kakšnim

drugim cepivom za injiciranje, je treba cepivi vedno injicirati na dveh različnih mestih. Ni

dokazov, da bi uporaba hormonskih kontraceptivov vplivala na učinkovitost cepiva. V

primeru pravilne shrambe je cepivo obstojno 4 leta.

Izglèd in oblika

Je motna bela suspenzija za injiciranje. Na voljo je v vialah za en odmerek (0,5 ml), ki so

pakirane po 1, 10 in 100 kosov.

Odmerjanje

• Priporočena shema cepljenja je na 0., 1. in 6. mesec. Potrebnost obnovitvenega

odmerka ni bila dokazana.

• Pri osebah, ki so bile cepljene s prvim odmerkom določenega cepiva, priporočamo,

da se tudi cepljenje s preostalima dvema odmerkoma opravi s tem cepivom.

• Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in imunogenosti uporaba cepiva pri

deklicah mlajših od 10 let ni priporočljiva.

• Cepivo je potrebno injicirati intramuskularno v deltoidni predel.

• Poročil o prevelikih odmerkih cepiva ni bilo prijavljenih (EMEA a, 2007, str.

2−10).

5.1.2 Štirivalentno cepivo

Ime cepiva

Silgard/Gardasil je suspenzija za injiciranje. Je adsorbirano rekombinantno cepivo proti

genotipom HPV 6, 11, 16 in 18.


18

Sestava

1 odmerek (0,5 ml) vsebuje:




− L1 protein tipa HPV 18 (20 mikrogramov).

Pomožne snovi: natrijev klorid, L-histidin, polisorbat 80, natrijev borat, voda za injekcije.

Uporaba in namen cepiva

Cepivo je namenjeno za zaščito žensk pred boleznimi, ki jih povzročajo tipi HPV 6, 11, 16

in 18, kot so rak materničnega vratu, predrakave spremembe na materničnem vratu in

bradavice na spolovilih. Cepivo nima terapevtskega učinka in se ne sme uporabljati za

zdravljenje s HPV povezanimi boleznimi, ki so v času cepljenja že prisotne. Sočasnega

cepljenja z drugimi cepivi niso raziskali. Izjeme se razlikujejo glede na vrsto cepiva. V

primeru pravilne shrambe je cepivo obstojno 3 leta.

Izglèd in oblika

Preden ga pretresemo, je cepivo bistra tekočina z belo usedlino. Ko ga dobro pretresemo,

je bela, motna tekočina.

Cepivo je na voljo v vialah za en odmerek (0,5 ml), ki so pakirane po 1 in 10 kosov.

Odmerjanje

• Osnovno cepljenje je treba opraviti s tremi posameznimi 0,5 ml odmerki cepiva, ki

se jih aplicira po shemi 0., 2. in 6. mesec. Potrebnost obnovitvenega odmerka ni

bila dokazana.

• Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba cepiva pri otrocih

mlajših od 9 let ni priporočljiva.

• Cepivo je treba aplicirati intramuskularno v deltoidni predel nadlakti ali v zgornji

anterolateralni predel stegna. Cepiva se ne sme vbrizgati intravaskularno.

• Poročali so o dajanju odmerkov obeh cepiv, ki so bili večji od priporočenih. Profil

neželenih dogodkov, o katerih so poročali pri prevelikem odmerjanju, je bil na


19

splošno primerljiv s profilom pri priporočenem enkratnem odmerku cepiva (EMEA

b c, 2007, str. 2−10).

5.2 Pomen cepljenja proti HPV

Med najpomembnejše bolezni, ki jih povzročajo HPV, zagotovo sodijo predrakave

spremembe, rak materničnega vratu, rak zunanjega spolovila in nožnice, genitalne

bradavice, rak anusa in penisa pri moškem, rak grla in ustne votline ter respiratorna

papilomatoza. Prav gotovo bo ravno zaradi tega vpliv cepljenja mnogo širši, glede na sedaj

odobrene že znane indikacije za cepljenje (Strah, 2009, str. 53).

Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb na svetu in tudi v Sloveniji.

Šokantni podatki kažejo, da se vsaj polovica spolno aktivnih ljudi v življenju okuži s HPV,

vendar večinoma nimajo bolezenskih znakov. Pri ostalih pa se razvijejo različne bolezni, ki

jih okužba s HPV lahko povzroča (Vrdelja, 2009).

Kot že omenjeno, cepljenje ščiti pred nastankom raka materničnega vratu, štirivalentno

cepivo pa tudi pred genitalnimi bradavicami. S cepljenjem lahko pričakujemo, da se bo

število bolnic z rakom materničnega vratu zmanjšalo za več kot 50 % in enako velja za

genitalne bradavice. Torej se bo zmanjšalo število dveh bolezni, ki nista le neprijetni,

temveč tudi življenjsko ogrožajoči (Vrdelja, 2009).

5.2.1 Genitalne bradavice

Genitalne bradavice, proti katerim cepimo, so ostre bradavice (ostri kondilomi), ki se

imenujejo Condylomata acuminata. V večini primerov so povzročitelji HPV iz rodu alfa

(Periš in Poljak, 2009, str. 98).

Klasični ostri kondilomi nastajajo predvsem na neporoženevajočem ploščatem epiteliju v

prepucijski vreči pri neobrezanih moških, v sečnici in perianalno. Pri ženskah pa na velikih

in malih sramnih ustnicah, nožničnem preddvoru, v nožnici, na materničnem vratu in

perianalno (Potočnik, 2009, str. 125).


20

So najpogostejša benigna novotvorba v genitalnem področju in se pojavljajo pri obeh

spolih, najpogosteje med 20. in 40. letom starosti.

Diagnozo genitalnih bradavic potrdimo z biopsijo, navadno pa zadostujeta anamneza in

klinični pregled.

Zdravljenje lahko opravimo s triklorocetno kislino, krioterapijo, elektrokirurgijo, laserjem,

ekskohleacijo, ekscizijo, interferonom, podofilotoksinomom in imikvimodomom, vendar

pa dokazov za popolno izkoreninjenje virusa HPV s temi postopki ni. Zdravljenje je

pogosto le delno uspešno. Če pa zdravljenja ne opravimo, lahko kondilomi spontano

izginejo, ostanejo nespremenjeni ali pa se povečajo (ibid., str. 126).

Slika 2 grafično prikazuje incidenco genitalnih bradavic glede na porast in razliko med

moškimi in ženskami v obdobju med leti 2001 in 2008.

Slika 2: Incidenca genitalnih bradavic moški/ženske

Vir: IVZ a, 2009, str. 72.

V letu 2008 je bilo v Sloveniji prijavljenih 136 primerov genitalnih bradavic, kar je največ

v obdobju zadnjih sedem let. Med leti 2001 in 2005 in leta 2008 je bilo več prijavnih

incidenc pri moških, medtem ko so bile leta 2006 in 2007 prijavne incidence višje pri

ženskah. Starostno specifične incidence so bile pri ženskah najvišje med 20 in 24 let

starimi, pri moških pa med 25 in 29 let.


21

5.2.2 Rak materničnega vratu

Predrakave spremembe in raka materničnega vratu (RMV) povzročajo predvsem

visokorizični HPV. Glede na tveganje za nastanek sta najpomembnejša predstavnika HPV

z visokim tveganjem genotip HPV 16 in genotip HPV 18. HPV 16 je najpogosteje odkrit

visokorizični HPV, odkrijemo ga namreč v 50 % pri raku na materničnem vratu, ne glede

na vrsto raka ali celino, kjer je bil odkrit. Sledi mu HPV 18 z deležem 7−20 %, ta odstotek

je višji pri adenokarcinomu kot pa pri skvamoznem RMV. Cepljenje s štirivalentnim

cepivom proti HPV pa izvajamo prav proti tema dvema genotipoma (Uršič-Vraščaj et al.,

2009, str. 40).

Predrakave spremembe materničnega vratu imenujemo cervikalne intraepitelijske

neoplazije (CIN) ali ploščatocelične intraepitelijske lezije (PIL). Predrakave spremembe

lahko vodijo v razvoj invazivnega RMV. Predrakave spremembe raka materničnega vratu

delimo na spremembe nizke stopnje (PIL nizke stopnje, CIN 1), ki se lahko zdravijo

konzervativno, in spremembe visoke stopnje (PIL visoke stopnje, CIN 2 in 3), ki jih je

potrebno zdraviti z destruktivnimi ali ekscizijskimi metodami (Takač et al., 2009, str. 144).

Simptomi, ki so značilni za RMV:

• krvavkasti izcedki,

• kontaktne krvavitve,

• neredne izvenciklične menstrualne krvavitve ali/in podaljšane menstrualne

krvavitve,

• ponavljajoči kolpitisi neodzivni ali slabo odzivni na terapijo,

• krvavitve ob menopavzi in po njej ter

• bolečine v lumbo-sakralnem delu hrbtenice.

Diagnozo predrakavih sprememb določamo s citološkim brisom (klasični PAP test ali

tekočinska citologija), presajanjem s testom HPV, testi opazovanja (cervikoskopija) ali

kolposkopijo z biopsijo (Maurič, 2008, str. 16).


22

Zdravljenje RMV je zelo naporno in boleče za bolnice, saj obsega: histerektomijo,

destrukcijo, ekscizijo, konizacijo (s skalpelom ali laserjem), obsevanje, koagulacijo,

kemoterapijo … Različne metode zdravljenja se izbirajo glede na stadij in vrsto RMV

(Takač et al., 2009, str. 145).

5.2.3 Program ZORA

Državni program ZORA je preventivni program, ki se zavzema za odkrivanje predrakavih

sprememb in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. Ginekologi s

pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrivajo tiste, ki le-te spremembe imajo. V

sklopu tega programa se pisno vabi ženske stare od 20 do 64 let, ki niso opravile pregleda z

odvzemom brisa materničnega vratu. S tem se lahko pravočasno odkrivajo in zdravijo

predrakave spremembe, da ne bi prešle v rakave. RMV potrebuje več let, da iz predrakave

spremembe napreduje v raka (ZORA, 2008).

Program med drugimi osvešča ženske in zdravstveno osebje o nastanku, znakih in

posledicah predrakavih sprememb, cepljenju proti HPV, brisu materničnega vratu,

informacijah o ginekoloških pregledih ter tesno sodeluje z nosilci programa, ki so

Ministrstvo za zdravje (MZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), Onkološki

inštitut Ljubljana (OIL), pa tudi drugimi inštituti in organizacijami, kot je Inštitut za

varovanje zdravja (IVZ). Cilj tega programa je bil doseči najmanj 70 % pregledanost vseh

žensk, starih med 20 in 64 let, kar so med letoma 2007 in 2009 tudi dosegli (ZORA, 2008).

5.3 Varnost cepiva proti HPV

Da je cepivo proti HPV varno, kažejo predvsem različne klinične raziskave, v katere je bilo

vključenih več tisoč oseb, starih od 9 do 26 let, varnost cepiva pa dokazuje tudi praksa. Ker

je cepivo dovoljeno šele od leta 2006, je zbiranje podatkov o cepljenju proti HPV

poostreno in se spremlja ob vsakem koraku (Vrdelja, 2009).

V letu 2008 je število izdanih odmerkov cepiva proti HPV znašalo 5.056. Med

monovalentnimi cepivi je bila sicer prijavna stopnja neželenih učinkov najvišja, ki je bila


23

zabeležena. Število prijav neželenih učinkov je namreč znašalo 4,7 % ljudi, ki so prejeli

cepivo proti HPV, vendar hospitalizacija ni bila potrebna pri nobenem primeru (IVZ c,

2009, str. 13).

5.4 Naloge in vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV

Za izvedbo cepljenja so potrebni določeni pogoji, kot so: usposobljeni kader, ustrezni

prostori, ustrezna oprema, preprečevanje prenosa okužbe na ljudi in v okolje med delom in

sredstva za ukrepanje ob morebitni anafilaktični reakciji (Cvetko in Frankič, 2008).

Medicinska sestra ima po dokumentu Razmejitev zdravstvene nege preventivne,

negovalne, spremljajoče, svetovalne, poučevalne, diagnostične, terapevtske,

administrativne, sporočilne, koordinirajoče ter oskrbne naloge in zadolžitve, ki jih pri

svojem delu mora upoštevati in jih dosledno izvajati (Pajnkihar, 1999, str. 21).

5.4.1 Vloga medicinske sestre pri delu s cepivom

Vloga medicinske sestre pri delu s cepivom je predvsem seznanjenost s cepivom,

indikacijami za cepljenje, kontraindikacijami za cepljenje, neželenimi učinki pri cepljenju.

Med drugim pa skrbi tudi za primerno zalogo cepiv, naročanje pacientk, zagotavljanje

pravil hladne verige in evidenco cepiv ter cepljenj (evidenčna knjiga, cepilna knjižica in

kartoteka) (Krapše, 2008).

Hladna veriga

Hladna veriga je sistem naročanja, razdeljevanja, transporta in hranjenja cepiv vse od

proizvajalca do uporabnika. Cepivo prevzema strokovno usposobljena oseba. Medicinska

sestra ob prevzemu cepivo ustrezno evidentira in shrani. Cepivo proti HPV se naroča

enkrat tedensko glede na potrebe in velja, da je ustrezna temperatura med transportom 2−8

°C. Temperatura je strogo nadzorovana in evidentirana najmanj dvakrat na dan. Beleži se

čas merjenja, izmerjena temperatura ter podpis merilca temperature (Krapše, 2008).


24

Naročanje cepiva

Cepivo se naroča glede na potrebe v službi za javna naročila in nabavo, pri tem pa se

upošteva količina in vrsta cepiva, ki se ga naroča z naročilnico. Na naročilnici je treba

navesti: zdravstveno organizacijo, ki cepivo naroča, natančne podatke o cepivu, vrstah in

količini cepiva, podatke o osebah, ki bodo cepljene, številko naročilnice, željen datum

prejetja cepiva, davčno številko, žig organizacije, čitljiv podpis osebe, ki naroča, ter

številko osebe, ki je za cepivo zadolžena.

Naročanje pacientk

Vir informacij o cepljenju proti HPV je medicinska sestra. Pred cepljenjem je potreben

posvet z ginekologom in podpisati izjavo pacientke ali skrbnikov (če le-ta ni polnoletna) o

seznanitvi s priporočili za cepljenje. Pacientko oz. skrbnike opozorimo, naj prinesejo s

seboj cepilno knjižico, kartoteko in kartico zdravstvenega zavarovanja. Podatki ob naročilu

so ime in priimek, rojstni podatki, kontaktna telefonska številka, datum in ura cepljenja,

datum vpisa, podpis in vrsta cepiva (ibid., 2008).

5.4.2 Aplikacija cepiva proti HPV po procesni metodi dela

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1981 opredelila proces zdravstvene nege

kot: »Proces zdravstvene nege (PZN) je pojem, ki pojasnjuje sistem značilnih posegov v

zdravstveni negi, namenjen je zdravju posameznika, družine in družbene skupnosti.

Vključuje uporabo znanstvenih metod za ugotavljanje potreb bolnikov, načrtovanje dela in

zadovoljevanje potreb, izvajanje nege in vrednotenje dosežkov; določa prioriteto glede na

njihove pomembnosti za življenje, ozdravitev ali kvaliteto življenja in obliko nege ter skrbi

za materialne pogoje.« (Pajnkihar, 1999, str. 165).

»Sistematično postopno delo vsebuje štiri glavne faze:

− faza procesa zdravstvene nege je ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in

dejanske možnosti za izvajanje zdravstvene nege;

− faza je procesa zdravstvene nege je načrtovanje dela;

− faza procesa zdravstvene nege je izvajanje načrta zdravstvene nege;

− faza procesa zdravstvene nege je vrednotenje dosežkov in povratne informacije«


25

(Pajnkihar, 1999, str. 166).

1. FAZA: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

V prvi fazi je potrebno zbiranje informacij o osebi, ki bi se želela cepiti. Pregledati

moramo medicinsko in negovalno dokumentacijo, se pogovoriti z osebo in njenimi svojci.

Tako se seznanimo z zdravstvenim stanjem osebe in možnimi kontraindikacijami za

cepljenje. Pomembno je, da vemo, ali so bili ob drugih cepljenjih prisotni neželeni učinki

in kateri, če uživa zdravila, ki bi vplivala na učinek cepiva in obratno.

Seznanimo se tudi s cepivom, s katerim bo oseba cepljena. Če se s cepivom srečamo prvič,

natančno preberemo navodila in se dodatno pozanimamo o njem. Pregledamo, če imamo

vse potrebne dokumente, ki jih bomo potrebovali pri cepljenju: kartoteko, cepilno knjižico

in privolitev v cepljenje s podpisom (cepljenje proti HPV ni obvezno). Ugotovimo stanje

cepiva (nepoškodovanost, rok trajanja, pravilno hranjenje).

Z osebo ali osebo in njenimi svojci se pogovorimo o cepljenju. Med pogovorom

pojasnimo, proti čemu bomo cepili, preverimo indikacije za cepljenje, povemo, kako bomo

cepili in na katerem mestu bomo aplicirali cepivo, na kaj naj bodo po cepljenju pozorni ter

jih opozorimo, naj se po cepljenju pazijo (naj se na mestu aplikacije ne praskajo in pazijo

na neželene učinke) in se ob pojavu neželenih učinkov ponovno zglasijo v ordinaciji, kjer

so bili cepljeni, pri hujših neželenih učinkih je potrebno poiskati takoj zdravstveno oskrbo.

Vse podatke, ki jih zberemo, analiziramo in si postavimo negovalne diagnoze. Negovalne

diagnoze so lahko naslednje:

− nepopolno znanje o cepljenju proti HPV,

− strah pred cepljenjem proti HPV,

− možna okvara kože po cepljenju proti HPV,

− zvišana možnost infekcije med ali po cepljenju proti HPV in

− zvišana možnost poškodb med ali po cepljenju proti HPV.


26

2. FAZA: Načrtovanje zdravstvene nege

V drugi fazi si postavimo cilje, ki so merilo za ugotavljanje uspešnosti zdravstvene nege.

Cilji temeljijo na vnaprej postavljenih diagnozah.

Cilji pri osebah, ki bodo cepljene, so lahko naslednji:

− oseba bo seznanjena z boleznijo, proti kateri bo cepljena,

− oseba bo seznanjena s cepivom proti HPV, njegovih indikacijah in neželenih

učinkih,

− strah pred cepljenjem bo zmanjšan,

− nevarnost poškodb bo zmanjšana in

− preprečena bo možnost širjenja infekcij.

Sestavimo si natančen načrt časovnega poteka dela, se osebno pripravimo in pripravimo

pripomočke za cepljenje. Z osebo se še enkrat pogovorimo o poteku cepljenja in jo

opozorimo na pekočo bolečino, ki jo bo čutila ob injiciranju cepiva. Cepljenje izvedemo po

aseptični metodi dela. Mesto za aplikacijo cepiva si izberemo glede na priporočila

izvajalca.

3. FAZA: Izvajanje zdravstvene nege

• Pripravimo prostor, in sicer tako, da zapremo vrata, po potrebi prezračimo, nato pa

okna zapremo, in delovno površino. Zagotovimo, da je v prostoru čim manj hrupa

in drugih dejavnikov, ki bi vplivali na počutje osebe, ki bo cepljena. Zagotovimo si

primeren vir svetlobe.

• Pripravimo si: cepivo, razkužilo za roke, gobice, alkohol, rokavice, kontejner za

ostre predmete in dokumentacijo. Antišokovni komplet nam mora biti vedno pri

roki.

• Izvajalec si razkuži roke in nadene rokavice. Izvajalec cepljenja proti HPV je

praviloma zdravnik, ki je za to usposobljen.

• Cepivo proti HPV pred aplikacijo ogrejemo na sobno temperaturo, ga pred uporabo

nežno pretresemo, da nastane motna zmes. Preverimo izgled, uporabnost in vrsto


27

cepiva. Tudi pri aplikaciji upoštevamo pravilo 5 P: prava oseba, pravo zdravilo,

prava doza, pravilen način aplikacije in pravi čas.

• Pacientko seznanimo s potekom cepljenja. Opozorimo jo, naj bo roka skrčena v

predelu komolca, mišica naj bo sproščena zaradi lažje aplikacije in boljše

razgradnje cepiva.

• Izberemo si mesto vboda, tako da odkrijemo mesto. Na mesta znamenj, odrgnin,

vnetij in brazgotin nikoli ne cepimo. Mesto vboda razkužimo s 70 % alkoholom

krožno od mesta vboda navzven in počakamo, da se alkohol posuši. Cepivo

apliciramo po navodilih proizvajalca. Po aplikaciji cepiva mesto vboda zaščitimo z

obližem, ki ga fiksiramo. Odpadni material pospravimo in si razkužimo roke.

• Pacientko opazujemo še od 20 do 30 minut. Opazujemo njeno splošno počutje in

tudi mesto vboda.

• Nalepko z brizgalke cepiva pazljivo odstranimo in jo nalepimo v cepilno knjižico in

kartoteko. Cepljenje zabeležimo v računalnik. Zabeležimo tudi datum cepljenja,

vrsto in proizvajalca cepiva, količino in številko odmerka cepiva, zabeležimo pa

tudi ime zdravnika, ki je cepljenje opravil.

• V primeru hujših zapletov pokličemo nujno medicinsko pomoč in se ravnamo po

navodilih zdravnika.

4. FAZA: Vrednotenje zdravstvene nege

Sistematično vrednotimo delo glede na cilje, ki smo si jih zastavili. S pacientko (in svojci)

se pogovorimo o poteku cepljenja, njenem počutju, občutkih na mesu vboda. Opozorimo jo

na neželene učinke po cepljenju, kakšni so in kako naj ukrepa, če se pojavijo. Če je

pacientka cepljenja prvič ali drugič s cepivom proti HPV, se dogovorimo za datum

naslednjega cepljenja.


28

5.5 Negativni učinki cepljenja proti HPV

Neželeni učinki, ki so se pojavili med kliničnim preizkušanjem vseh treh cepiv proti HPV,

so:

� Zelo pogosti (ki se lahko pojavijo pri 1 od 10 odmerkov cepiva): bolečina, rdečina,

oteklina, glavobol, utrujenost in zvišana telesna temperatura.

� Pogosti (ki se lahko pojavijo pri manj kot 1 od 10, vendar več kot 1 od 100

odmerkov cepiva): prebavni simptomi, srbenje, rdeč kožni izpuščaj, koprivnica,

bolečine v sklepih.

� Občasni (ki se lahko pojavijo pri manj kot 1 od 10000 odmerkov cepiva): okužba

zgornjih dihal, bronhospazem, omotica, druge reakcije na mestu vboda (zatrdlina,

zbadanje ali odrevenelost) (EMEA a b c, 2007, str. 5−6).

Prijavna stopnja neželenih učinkov je bila po cepljenju proti HPV najvišja med

monovalentnimi cepivi. Neželene učinke je prijavilo 11 ljudi, kar znaša 4,7 % vseh prijav

(IVZ c, 2009, str. 14).


29

6 ZDRAVSTVENA VZGOJA NA PRIMARNI RAVNI

6.1 Zdravstvena vzgoja

Zdravstvena vzgoja spada v področje javnega zdravstva, ki si prizadeva, da bi vsak

posameznik in celotna družba sprejeli zdravje za največjo vrednoto ter izoblikovali

pozitivna stališča, ki bi jih v teku življenja tudi uresničili. Lahko si jo razlagamo tudi kot

temeljni kamen, na katerem gradimo prizadevanje za preprečevanje širjenja nalezljivih in

preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (Hoyer, 2005, str. 2).

Zdravstvena vzgoja si prizadeva osveščati posameznika in celotno družbo o ohranjanju

zdravja oz. kako le-tega izboljšati ter kako se posledično izogibati škodljivostim, ki zdravju

škodujejo. Za doseganje tega predstavlja informacije in si postavlja cilje (kratkoročne,

srednjeročne in dolgoročne) na vseh treh ravneh (primarna, sekundarna in terciarna) (ibid.,

str. 4).

Definicij zdravstvene vzgoje poznamo mnogo, vendar je vsem skupno poudarjanje učenja

z oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne le znanja o zdravem načinu

življenja.

Definicija World Health Organization (WHO) oziroma Svetovne zdravstvene organizacije

(SZO) iz leta 1982: »Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobraževalnih in vzgojnih

dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi,

in naredijo vse za varovanje zdravja ter poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo.« (ibid.,

str. 3).

6.1.1 Pristopi in metode na primarni in sekundarni ravni

Zdravstvena vzgoja na primarni ravni je namenjena vsem zdravim posameznikom in jim

ponuja različne vsebine in aktivnosti, kot so osebna higiena, stanovanjska higiena, zdrava

prehrana in pomen gibanja, ki so jim v pomoč pri skrbi za ohranjanja lastnega zdravja.

Tudi zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni je namenjena zdravemu prebivalstvu, vendar


30

rizičnim skupinam, kot so nosečnice, novorojenčki, majhni otroci, mladostniki in drugi,

skrbi pa za krepitev zdravja in izogibanje nevarnostim ter prepoznavanje in pravilno

ukrepanje pri prvih znakih obolenj ter za hitro diagnosticiranje in zdravljenje bolezni

(Hoyer, 2005, str. 6).

Učne metode pri zdravstveni vzgoji otrok

c) Verbalno-besedilne metode:

− Metoda ustnega razlaganja je v zdravstveni vzgoji zelo prisotna. Paziti

moramo predvsem na tehniko govora in jezikovno pravilnost, saj ta metoda

temelji na pomnjenju, spominu. Vrste izpeljav, ki pridejo v poštev pri

zdravstveni vzgoji, so: predavanje, pripovedovanje, opisovanje,

pojasnjevanje, ustna razlaga dveh ali več predavateljev, predavanje

učencev, ustni govor preko radia ali televizije.

− Metoda pogovora je najstarejša metoda izobraževanja in ima veliko

prednosti, vse od individualnega pristopa, vadbe, ponavljanja do

preverjanja. Redko jo uporabljamo na primarni ravni.

− Metoda dela z besedilom ponuja pisno gradivo, ki predstavlja

najpomembnejši in hkrati tudi najbolj dostopen vir znanja. Lahko jo

uporabljamo pri različnih oblikah dela, vendar je zelo zahtevna.

d) Ilustrativno-demonstracijska metoda

Pri tej metodi se učenci seznanjajo z učnimi vsebinami s ponazorili. Za čim boljši učinek je

treba zaposliti čim več učenčevih čutil, da zavzamemo vse tipe: kinestetični, vizualni in

aditivni. Pri metodi demonstracije imajo najboljši vpliv na osnovnošolske otroke makete in

modeli, skice, slike, filmi in videofilmi.

e) Metoda laboratorijskih ali praktičnih del

Metoda je primerna za razvijanje spretnosti, vedoželjnosti, kulture dela in sodelovanja med

ljudmi za krepitev in ohranjanje zdravja.


31

f) Metoda izkustvenega učenja

Pri tej metodi poskušamo z izkušnjami posameznikov, njihovih sorodnikov ali znancev

priti do novih, koristnih spoznanj. Ta metoda je sicer zelo zahtevna in vzame veliko časa,

pa vendar deluje zelo pozitivno in motivacijsko (Hoyer, 2005, str. 148).

Vzgojne metode dela pri zdravstveni vzgoji otrok

• Metoda prepričevanja

Pri tej metodi moramo temeljiti na spoštovanju svobode osebnosti, samostojnosti in

ustvarjalnosti otrok. Lahko postane zelo zahtevna, če moramo vplivati na spremembo že

usvojenih negativnih vzorcev obnašanja. Med glavna sredstva v zdravstveni vzgoji sodijo

spoznanja o človeku, naravi, družbi, zdravstvenih strokah, ekologiji, zdravi prehrani,

pomenu fizične aktivnosti in vedenju o samoopazovanju, premagovanju stresa in psihični

stabilnosti.

• Metoda navajanja

S to metodo želimo doseči predvsem razvijanje navad zdravega življenja otrok, kot so

umivanje rok, umivanje zob in podobno. Na tak način zagotavljamo predznanje in

motivacijo za nadaljnje učenje in razvijanje navad za zdravo življenje.

• Metoda spodbujanja

Pri tej metodi je pomembno, da se otroka spodbuja, motivira, podpira in mu pomaga pri

premagovanju ovir, na katere lahko naleti v obdobju odraščanja. Sredstva pri tej metodi so:

priznanje, pohvala in nagrada.

• Metoda preprečevanja

Ta metoda ima preventivno naravo, saj želimo z njo doseči, da se posameznik izogiba

vedenjskim vzorcem, ki bi imeli negativne posledice na njegovo zdravje. Pri tem pa ga tudi

usmerjamo k sprejemljivejšim, varnejšim in bolj zdravim oblikam obnašanja. Sredstva te

metode so: zahteva, prepoved, opozorilo, vzgojni nadzor in kazen. Kazen pa v zdravstveni

vzgoji ne pride v poštev.


32

• Igranje vlog

Igranje vlog je pomembna vzgojna metoda. S to metodo dosežemo vživljanje posameznika

v neko stanje, ki ga čaka. Igranje vlog je lahko za otroke dokaj spodbudno in zanimivo, v

kolikor je starost otroka primerna za izvajanje in razumevanje te metode.

• Študija primera

Je zelo zahtevna metoda in je za otroke manj primerna.

6.2 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok

Pouk o zdravju ponuja osnovnošolskim učencem možnosti za boljše spoznavanje samega

sebe, za boljši telesni, duševni in družbeni razvoj. Učencem zagotavlja primerno znanje o

zdravju in jim pomaga pri razvoju veščin, ki pripomorejo k ohranjanju zdravega načina

življenja (Premik, 1999, str. 15).

Osnovnošolci so skupina, ki je med populacijo najbolj zdrava in morda iz tega razloga

manj dovzetna za zdravstveno vzgojo. Zaradi tega moramo uporabljati pri vzgajanju

avdiovizualna sredstva, slikovno gradivo in pa predvsem primerne metode, da jih

pritegnemo k poslušanju in lažjemu razumevanju različnih tem, ki jih bodo v prihodnosti

potrebovali (Hoyer, 2005, str. 212).

V sklopu zdravstvene vzgoje jim moramo predstaviti različne vsebinske sklope za zdravje.

Med te spadajo varnost, prva pomoč, osebna higiena, raba in zloraba snovi, prehrana,

družinsko življenje in spolnost, ki jih primerno razporedimo glede na razvojno stopnjo in

po potrebi ponovimo (Premik, 1999, str. 34).

6.2.1 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok po razrednih stopnjah

Pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok sodelujejo zdravnik šolske medicine ali

pediater, zobozdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, učitelj in seveda starši.

Medicinska sestra, ki je zaposlena na dispanzerju za šolske otroke in mladino, ima eno od

poglavitnih vlog v zdravstveni vzgoji otrok. Izvaja jo po navadi v prostorih zdravstvenega


33

zavoda v sklopih sistematičnih pregledov, lahko pa tudi v prostorih osnovne šole, ki jo

otroci obiskujejo (Prebavšek in Gaube, 2006, str. 244).

V 1. razredu osnovne šole otroke seznanimo s pomenom higiene telesa, pravilnim

pomenom rednega umivanja zob. Pri poučevanju o pomenu rednega umivanja zob je

priporočljivo, da se vključi tudi zobozdravnik. Seznanimo jih tudi s pomenom čistega

okolja, recikliranjem odpadkov in seveda s previdnostjo na cesti, predvsem kako

uporabljati sredstva (rutice, ploščice …, ki se v temi svetijo) za boljšo vidnost, kako

pravilno prečkati cesto in kako se ravnati v šoli, da ne bi prišlo do poškodb.

V 3. razredu osemletne in 4. razredu devetletne osnovne šole se z učenci pogovorimo o

pomenu zdrave, pravilne in redne prehrane za rast in razvoj, pa tudi o skrbi za lastno

zdravje in o nevarnostih poškodb s kolesom, saj delajo otroci v tem času izpit za kolo.

V 5. razredu osemletne in 6. razredu devetletne osnovne šole otroci prehajajo v obdobje

pubertete, zato jih moramo poučiti o pravilni telesni drži, sedenju, pomenu gibanja in

rekreacijskih športnih dejavnostih ter posledično o pravilni izrabi prostega časa. Ker pa je v

tem času zelo pomembna telesna in duševna zmogljivost in uravnovešenost, jih poučimo

tudi o pomenu kakovostnega spanja. Deklice seznanimo s pojavom in pomenom

menstruacije ter pomenom intimne higiene.

Pri zdravstveni vzgoji v 7. razredu osemletne osnovne šole oziroma 8. razredu devetletne

šole se otrokom predava o spolni vzgoji, o telesnem, duševnem in čustvenem dozorevanju,

o kontracepciji, težavah v odraščanju in spolno prenosljivih boleznih. Za takšna predavanja

je pomembno, da se v njih poleg medicinske sestre vključi tudi zdravnik. Za lažje

pomnjenje je izrazitega pomena, da otroci dobijo zdravstveno-vzgojno gradivo, ki ga lahko

odnesejo domov in pregledajo skupaj s starši (ibid., str. 264).

6.3 Spolna vzgoja osnovnošolskih otrok

Med različne vsebinske sklope vzgoje za zdravje spada tudi vzgoja za zdravo spolno

življenje. Vzgoja za zdravo spolno življenje ima različne vsebine, ki morajo biti otrokom


34

predstavljene na obziren način, za boljše spopadanje z življenjskimi situacijami. Te

vsebine so: medosebni odnosi, odraščanje, načrtovanje družine, spolno občevanje, različne

oblike spolnega vedenja, tvegano spolno vedenje in med drugimi spolne bolezni, pri

katerih je otrokom pomembno pojasniti, katere so najpogostejše spolne bolezni, kako jih

preprečujemo, kako jih odkrivamo in kako jih zdravimo, v kolikor so te bolezni sploh

ozdravljive (Premik, 1999, str. 36).

Mladostniško obdobje prinese s seboj priložnosti in tveganja, ki so povezana s spolno

dejavnostjo in njenimi neželenimi posledicami, kot so nosečnost, uživanje psiho-aktivnih

snovi, spolno prenosljive bolezni. Zato je pomembno, da jih na to obdobje ustrezno

pripravimo, da bi neželene posledice pri mladostnikih zmanjšali in jih ustrezno pripravili

na življenje (Pinter, 2008, str. 6).

Mladostniki se danes v primerjavi s preteklostjo srečujejo s spolnostjo hitreje, saj je iz

raziskave, ki je bila opravljena leta 2004 in v kateri so sodelovali srednješolci, razvidno, da

je imelo 53 % mladostnikov spolne odnose pred sedemnajstim letom starosti, kar je za 15

% več kot leta 1996, ko je spolni odnos pred sedemnajstim letom starosti imelo 38 %

mladostnikov. Pri mladostnikih, ki so stari pod sedemnajst let, je verjetnost nepravilne

zaščite med spolnim odnosom veliko večja, kar ima lahko za posledico neželene

nosečnosti in prenos spolno nalezljivih bolezni. Zato je zdravstvena vzgoja pred tem

obdobjem ključnega pomena (Pinter et al., 2009, str. 180).

Pri mladostnikih se je sicer tudi ugodno povečala uporaba zaščite med spolnim odnosom,

vendar je uporaba dvojne zaščite zaskrbljujoče majhna. Predvsem je pomembno poudarjati

dosledno uporabo kondoma, saj sama uporaba kontracepcijskih tablet ne nudi zaščite pred

spolno nalezljivimi boleznimi (ibid., str. 181).

Uvedba sistematične spolne vzgoje v osnovnih šolah, za katero so strokovnjaki različnih

strok (predvsem ginekologi) dali pobudo že v zgodnih devetdesetih letih, ni bila sprejeta,

ker sistem ni omogočil uvedbe osnovnih vsebin spolne vzgoje v šole. Prav iz tega razloga

so uvedli različne projekte za izobraževanje mladostnikov o spolnosti, za katere je bilo

izdelanega veliko učnega materiala in brošur, ki se vsake toliko časa spreminjajo in


35

dopolnjujejo. Sedaj se spet dajejo pobude za sprejem sistematične spolne vzgoje v osnovne

šole, predvsem zaradi hitrih sprememb v spolnem vedenju mladostnikov (ibid., str. 183).

Spolno prenosljive bolezni

Spolno prenosljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo s spolnim odnosom (vaginalnim,

oralnim, analnim), povzročitelji pa so lahko bakterije, virusi ali glivice, ki so lahko na koži,

sluznici spolovil in v telesnih izločkih ter se pri spolnem odnosu prenašajo iz okužene

osebe na neokuženo. Tveganje je večje ob nezaščitenih spolnih odnosih in večjem številu

spolnih partnerjev. Za spolno bolezen velja, da vključuje vedno dva parterja (Pinter, 2008,

str. 50).

Spolne bolezni povzročijo spremembe spolovil, le v redkih primerih ni nikakršnih znakov

in ostane bolezen prikrita. Pri ženskah se pojavijo izpuščaji, otekline, razjede, rdečica,

spremembe izcedka iz nožnice, povišana telesna temperatura in/ali bolečine. Pri moških pa

izpuščaji, razjede, otekline ter izcedek iz spolnega uda (Pinter, 2008, str. 50).

Spolne bolezni lahko delimo na ozdravljive (sifilis, gonoreja, klamidijska okužba,

trihomonoza) in neozdravljive (genitalni herpes, hepatitis B in C, AIDS), med katere spada

tudi okužba s humanim papiloma virusom (Pinter, 2008, str. 50−52).

Pri spolnih odnosih je potrebno omeniti trojno zaščito, to je zaščita pred nosečnostjo,

neplodnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Trojno zaščito dosežemo z različnimi

zaščitnimi sredstvi: kondom, kontracepcija, zvestoba partnerju/partnerja in abstinenca

(Pinter, 2008, str. 22).

Posvet z izbranim zdravnikom je potreben že pred začetkom spolnih odnosov. Prvi pregled

pri ginekologu je namenjen posvetu o menstrualnem ciklusu in kontracepciji. Če ženska ni

imela spolnih odnosov in nima težav, ginekološki pregled ni potreben. Prvi ginekološki

pregled naj bi opravili po dvajsetem letu starosti za odvzem brisa (vzorca celic)

materničnega vratu. Pred dvajsetim letom starosti pa je potreben ginekološki pregled pri


36

bolečinah v spodnjem delu trebuha, spremembah v vaginalnem izločku, različnih notranjih

in zunanjih poškodbah genitalnih delov in bolezenskih znakih (Pinter, 2008, str. 23).

6.3.1 Vloga staršev pri spolni vzgoji otrok

Družina ima osrednjo vlogo pri vzgoji otrok, kar vključuje tudi spolno vzgojo, vendar je

pogovor o spolnosti z otroki za starše zaradi občutka sramu in pomanjkanja znanja pogosto

neprijetna izkušnja, kar lahko vpliva na spolni razvoj otrok. Starši so lahko mnenja, da

otrokom z odkritim pogovorom o spolnosti dajejo pobudo za zgoden začetek spolnosti in

zato pogovor pogosto odlašajo. Vseeno pa želijo, da bi otroci prevzeli pozitivne vrednote,

načela in pričakovanja v zvezi s spolnostjo, da bi se znali tudi izogniti negativnim

pritiskom sovrstnikov in kasnejših partnerjev ter ravnati odgovorno (Hoyer in Stjepanović,

1997, str. 150).

6.3.2 Vloga prijateljev pri spolni vzgoji otrok

Starejše pa tudi novejše raziskave kažejo, da so velik vir informacij o spolnosti prijatelji.

Kako koristne in kakovostne informacije posredujejo, pa je vprašanje. Med dekleti

prevladujejo informacije psihološkega tipa, pri fantih pa bolj tehnološkega tipa, medtem ko

so informacije biološkega tipa, ki si jih izmenjujejo, enake med fanti in dekleti (ibid., str.

150).

6.3.3 Vloga šole pri spolni vzgoji otrok

Zanimanje otrok o spolnosti se začne že v osnovni šoli, vendar je vloga osnovne šole pri

posredovanju informacij o spolnosti zaradi sistema, odgovornosti in omejenih načinov

izobraževanja omejena. Na šolah otrokom informacije posredujejo predvsem v obliki

predavanj, seminarjev, pa tudi naključno. Pogosto se v predavanja in seminarje vključujejo

tudi zdravstveni delavci ali pa jih v celoti vodijo. Taka izobraževanja potekajo brez

povratne komunikacije in so za otroke pogosto nezanimiva in vodijo v nerazumevanje

določenih vsebin (ibid., str. 151).


37

6.3.4 Vloga spleta pri spolni vzgoji otrok

Danes postaja splet eden glavnih virov informacij in je za otroke mamljiv predvsem zaradi

anonimnosti ter količine informacij, manj pa zaradi kvalitete informacij, ki jih dobijo.

Posebno specializirane spletne strani, kot je www.tosemjaz.net, nudijo pomoč

strokovnjakov za pomoč pri vprašanjih v zvezi s spolnostjo. Čeprav je danes ta oblika

pomoči cenjena, je vseeno pomanjkljiva, saj preko spleta nimamo osebnega stika,

komunikacija je zožena ter predstavlja nerealnost rešitve problema le z nekaj kliki (Glušič

in Lekić, 2009, str. 110).

6.3.5 Vloga zdravstvenih domov pri spolni vzgoji otrok

Zdravstveni domovi se aktivno vključujejo v spolno vzgojo otrok z raznimi predavanji, ki

so namenjena otrokom, manj pa izobražujejo starše otrok in učitelje (Hoyer in Stjepanović,

1997, str. 152).

6.4 Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji

Definicija medicinske sestre po ICN

»Medicinska sestra je oseba, ki je končala program bazične splošne izobrazbe za

medicinske sestre in ji je pristojni organ podelil pravico opravljati zdravstveno nego v

njeni/njegovi deželi. Bazična izobrazba medicinske sestre je formalno priznan program

študija, ki zagotavlja široko in trdno osnovo za splošno prakso zdravstvene nege, za

vodstveno vlogo in za postbazično izobraževanje na specialnih ali zahtevnejših področjih

zdravstvene nege (RSK ZN in ZZN).« (Pajnkihar, 1999, str. 19).

Medicinska sestra ima pomembno vlogo v okviru sodobnega pristopa v zdravstveni negi,

kar vključuje proces zdravstvene nege. Pri vsaki življenjski aktivnosti mora delovati

zdravstveno vzgojno za pridobivanje zdravih vzorcev obnašanja (Hoyer, 2005, str. 10).

Ob prvem stiku s posameznikom medicinska sestra konstantno ocenjuje, katera njena

naloga je ob bolniku prioritetna. Nemalokrat ima zdravstvena vzgoja prednostno vlogo. Če


38

je prednostna vloga negovalni problem, ima zdravstvena vzgoja stransko vlogo.

Pomembno je le, da je vedno prisotna in izvajana (Luznar, 2002, str. 222).

V prvi fazi procesa zdravstvene nege medicinska sestra zbira podatke o posamezniku,

njegovih problemih, zmožnostih za učenje, sodelovanje, koncentracijo in spomin, ki so

ključnega pomena za posredovanje zdravstvene vzgoje.

Medicinska sestra mora vedeti, koliko znanja in spretnosti lahko posameznik sprejme, ter

si postaviti cilje, ki jih je možno doseči. Skupaj z njim sestavi načrt zdravstvene nege in ga

v tretji fazi izvaja. Načrtovanje in izvedba sta sestavljena iz učnih vsebin, učno-vzgojnih

smotrov, trajanja zdravstvene vzgoje, organizacijsko-didaktičnih napotkov ter različnih

načinov preverjanja učnih rezultatov.

V fazi vrednotenja se ocenjujejo dosežene spremembe pri posamezniku, delo medicinske

sestre kot vzgojitelja, kakovost učnega programa in organizacija izobraževanja (ibid., str.

222).

6.5 Promocija zdravja

Promocija zdravja je celovit pristop k doseganju zdravja in pomeni ljudi poučiti ter jim

omogočiti, da se bodo zavestno odločali v prid zdravju in s tem njegove krepitve.

Zdravstvena vzgoja je v promociji zdravja eno od glavnih sredstev za doseganje

obveščenosti javnosti o možnostih zdrave izbire, saj lahko tako vzgojen posameznik izbira

možnost, da živi zdravo v vseh pogledih. V promocijo zdravja se vključujejo različne

promocijske dejavnosti in multisektorski pristopi, ki se kažejo kot različni projekti, kot so:

zdrava mesta, zdravi vrtci, varna skupnost, CINDI, projekt Mladi za mlade in zdrave šole

(Hoyer, 2005, str. 11−18).


39

6.5.1 Projekt zdrave šole

Nastal je v okviru promocije zdravja in skrbi za sodelovanje z učitelji, starši, učenci in

širšo skupnostjo za boljše zdravje vseh. Projekt poteka že več deset let in prehaja iz

projekta v strategijo, kar pomeni, da se vanj vsako leto vključuje vse več šol in bodo lahko

v zdravem šolskem okolju živeli vsi mladi ljudje. Vlaganje v zdravje otrok in oblikovanje

zdravih življenjskih vzorcev je dolgoročna naložba, ki se obrestuje čez mnogo let, če se le-

ta tudi vzdržuje.

Cilji projekta zdrave šole, ki jih je oblikovala SZO, so naslednji:

− poskrbeti za tako okolje za delo in učenje, ki promovira zdravje;

− spodbujati odgovornost posameznika, družine in skupnosti do zdravja;

− spodbujati zdrav način življenja pri šolskem osebju in šolarjem predstaviti dovolj

zanimivih izbir, povezanih z zdravjem;

− vsem učencem omogočiti uresničitev telesnih, duševnih in družbenih možnosti ter

doseči samospoštovanje in pozitivno predstavo o sebi;

− pomagati pri zastavljanju jasnih ciljev za promocijo zdravja in povečati varnost za

celotno šolsko skupnost;

− spodbujati dobre medsebojne odnose med vsemi subjekti;

− uporabiti dostopne vire v skupnosti;

− pripraviti učni načrt pouka o zdravju;

− omogočiti učencem čim več znanja in veščin, ki jih potrebujejo za odločanje, ki

vpliva na zdravje, in vzpostaviti poglobljen odnos s šolsko zdravstveno službo, tako

da sodeluje pri učnem načrtu pouka o zdravju (Hoyer, 2005, str. 21).

Promocija zdravja v šoli je pomembna, ker zavzema širši pogled v šoli in povezave v

skupnosti. Priznava pomembnost fizičnega okolja šole in zavzema širše stališče do šolske

zdravstvene službe (ibid., str. 23).


40

7 METODOLOGIJA RAZISKAVE

7.1 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalno vprašanje št. 1: Kakšna je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji

osnovnošolskih otrok?

Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali se starši in učenke zavedajo pomena in pomembnosti

cepljenja proti HPV?

Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali se starši in učenke pogosto odločajo za cepljenje proti

HPV?

7.2 Metodologija in metode dela

7.2.1 Raziskovalne metode

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode dela:

� študij ustrezne strokovne literature,

� deskriptivno (opisno) metodo dela,

� metodo zbiranja podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom,

� računalniško obdelavo podatkov in analizo.

Informacije in podatke, ki smo jih uporabili v teoretičnemu delu diplomskega dela, smo

pridobili s preučevanjem domače in tuje strokovne literature, tudi s pomočjo baze

podatkov COBISS in različnih internetnih virov.

Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirične

podatke smo pridobili z anketnima vprašalnikoma, ki sta vsebovala vprašanja odprtega in

zaprtega tipa.


41

7.2.2 Raziskovalno okolje

Raziskava je bila izvedena v učnih prostorih Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, v

mesecu maju leta 2010.

7.2.3 Raziskovalni vzorec

V raziskavi je sodelovalo 36 anketirancev. 21 anketirancev so bile deklice 6. razreda

osnovne šole, 15 anketirancev pa so predstavljali njihovi starši.

7.2.4 Etični vidik

Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje vodstva Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd, ki je kot priloga dodano diplomskemu delu.

V raziskavi smo upoštevali avtonomnost in anonimnost vsake učenke in njihovih staršev.

V raziskavi smo upoštevali tudi, da so bili z raziskavo seznanjeni vsi starši učenk, ki so v

raziskavi sodelovale. V raziskavo so bili vključeni tudi starši učenk, ki so sodelovale v

raziskavi.

Anketiranci so bili seznanjeni z namenom raziskave in možnostjo zavrnitve sodelovanja.

7.2.5 Postopki zbiranja podatkov

Razdelili smo 50 anketnih vprašalnikov na Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd. 25

vprašalnikov je bilo namenjenih osnovnošolkam 6. razreda in 25 njihovim staršem. V

raziskavo smo vključili le vprašalnike, ki so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni.


42

8 REZULTATI

V nadaljevanju diplomskega dela bomo prikazali rezultate anketnega vprašalnika, ki smo

ga razdelili med deklice in njihove starše na OŠ Neznanih talcev Dravograd. Rezultati so

prikazani v obliki različnih vrst grafikonov, ki so razčlenjeni za nazornejšo primerjavo. V

opisu pa so podani tudi skupni podatki, ki so izraženi tako v številčni količini odgovorov

kot v odstotkih.

5.1 Grafični prikaz anketnih vprašalnikov

Graf 1: Odzivnost anketirancev

84%

60%

16%

40%

0

5

10

15

20

25

30

Delež staršev Delež deklet

Šte

vilo

vpr

ašal

niko

v

Delež neizpolnjenih alinapačno izpolnjenihvprašalnikov

Delež pravilnoizpolnjenih in vrnjenihvprašalnikov

100% 100%

Od 50 (100 %) anketnih vprašalnikov, kolikor smo jih razdelili, jih je bilo pravilno

izpolnjenih in vrnjenih 36 (72 %).

Od 25 (100 %) anketnih vprašalnikov, ki so bili namenjeni staršem, jih je bilo pravilno

izpolnjenih in vrnjenih 15 (60 %). Od drugih 25 (100 %) anketnih vprašalnikov, ki pa so

bili namenjeni dekletom, jih je bilo pravilno izpolnjenih in vrnjenih 21 (84 %).


43

Graf 2: Prikaz anketirancev glede na starost

11 let12 let

30-39 let40-49 let

22%

20%

30%

28%

0

2

4

6

8

10

12

Šte

vilo

odg

ovor

ov

Deklice 6. razredaosnovne šole

Starši

11 anketiranih je bilo starih 11 let (30 %), 10 jih je bilo starih 12 let (28 %), 8 anketiranih

je bilo starih od 30 do 39 let (22 %), 7 pa jih je bilo starih od 40 do 49 let (20 %). Med

deklicami je bilo 52 % starih 11 let, 48 % pa 12 let. Med starši pa je bilo 53 % starih od 30

do 39 let, 47 % pa je bilo starih od 40 do 49 let.

Graf 3: Prikaz anketirancev glede na spol

Deklice 6. razredaosnovne šole Starši

100%

100%

0%0%0

5

10

15

20

25

Šte

vilo

odg

ovor

ov Moški

Ženski

Vsi anketiranci so bili ženskega spola.


44

Graf 4: Prikaz bolezni, ki jih cepljenje proti HPV preprečuje

93%

0%

7%

100%

0%

0%

0 5 10 15 20 25

Število odgovorov

Odgovori staršev

Odgovori u čenk 6.razreda osnovne šole

Nastanek raka namaterničnem vratu ingenitalnih bradavic

Nastanek vseh oblikraka

Nastanek novotvorb, kijih povzročajo virusi

Skupno je 35 (97 %) anketirank odgovorilo, da cepljenje proti HPV preprečuje nastanek

raka na materničnem vratu in anogenitalnih bradavic; od tega je tako menilo 14 (39 %

anketirancev) staršev in vseh 21 (58 % anketirancev) deklet. Od vseh staršev je samo eden

(7 %) odgovoril, da cepljenje proti HPV preprečuje nastanek novotvorb, ki jih povzročajo

virusi, 14 (93 %) staršev pa je mnenja, da cepljenje proti HPV preprečuje nastanek raka na

materničnem vratu in anogenitalnih bradavic. Vsa dekleta (100 %) so odgovorila, da se s

cepljenjem proti HPV lahko prepreči nastanek raka na materničnem vratu in genitalnih

bradavic.

Graf 5: Možnost cepljenja

0% 0%

87%

86%

13%14%

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Šte

vilo

odg

ovor

ov

Dečki/Moški Dekleta/Ženske Vsi

Odgovoristaršev

Odgovori u čenk6. razredaosnovne šole


45

Skupno je 31 (86 %) anketirancev odgovorilo, da se lahko proti HPV cepijo dekleta oz.

ženske, 5 (14 %) anketirancev pa je odgovorilo, da se lahko proti HPV cepijo vsi. Od tega

je 13 staršev (87 %) odgovorilo, da se lahko proti HPV cepijo samo dekleta oz. ženske, dva

starša (13 %) pa sta mnenja, da se proti HPV lahko cepijo vsi. Od učenk jih je 18 (86 %)

odgovorilo, da se proti HPV lahko cepijo samo dekleta oz. ženske, 3 (14 %) pa so

obkrožile odgovor, da se proti HPV lahko cepijo vsi. Nihče ni na vprašanje odgovoril, da

se proti HPV lahko cepijo samo dečki oz. moški.

Graf 6: Odmerki cepiva

86%

81%

0%

0%

7%

9,5%

0%

0%

7%

9,5%

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Število odgovorov

3 odmerki

1 odmerek

2 odmerka

5 odmerkov

Ne vem

Odgovori učenk6. razredaosnovne šole

Odgovoristaršev

Skupno je 30 (84 %) anketirancev odgovorilo, da so potrebni 3 odmerki cepiva proti HPV,

3 (8 %) anketiranci so odgovorili, da sta potrebna 2 odmerka cepiva proti HPV, in še 3 (8

%) anketiranci, da odgovora ne poznajo. Od tega je 13 (86 %) staršev odgovorilo, da so

proti HPV potrebni 3 odmerki cepiva, eden (7 %) je odgovoril, da sta potreba dva odmerka

cepiva, in eden (7 %), da ne pozna odgovora. 17 (81 %) deklet je mnenja, da so proti HPV

potrebni trije odmerki cepiva, 2 dekleti (9,7 %) sta obkrožili, da sta potrebna dva odmerka

cepiva, in dve dekleti (9,7 %) odgovora nista poznali. Nihče od anketirancev pa ni

odgovoril, da je za cepljenje proti HPV potrebnih 5 oziroma 1 odmerek cepiva.


46

Graf 7: Varnost cepiva

46,5%

57%

10%

7%

33%

46,5%

0 2 4 6 8 10 12 14

Odgovori staršev

Odgovori u čenk 6.razreda osnovne šole

Število odgovorov

Ne vem

Cepivo ni varno

Cepivo je varno

100%

100%

Na vprašanje glede varnosti cepiva proti HPV je 19 (53 %) anketirancev odgovorilo, da je

cepivo varno, 3 (8 %) so odgovorili, da cepivo ni varno, 14 (39 %) pa jih je odgovorilo, da

ne vedo, ali je cepivo varno ali ne. Od tega je 7 (46,5 %) staršev mnenja, da je cepivo

varno, eden (7 %) je odgovoril, da cepivo ni varno, 7 (46,5 %) staršev pa odgovora na to

vprašanje ne pozna. 12 (57 %) deklet je odgovorilo, da je cepivo varno, dve (10 %) sta

podali odgovor, da cepivo ni varno, 7 deklet (33 %) pa odgovora ne pozna.

Graf 8: Učinkovitost cepljenja proti HPV

DaNe

Ne vem

57%

10%

33%

53%

0%

47%

0

2

4

6

8

10

12

Šte

vilo

odg

ovor

ov Odgovori staršev

Odgovori u čenk 6.razreda osnovnešole


47

20 (55,5 %) anketirancev meni, da je cepivo učinkovito, 14 (39 %) jih ne ve, ali je cepivo

učinkovito, dva (5,5 %) anketiranca pa menita, da cepivo ni učinkovito. Največ staršev je

podalo odgovor, da je cepljenje proti HPV učinkovito; tako je odgovorilo 8 (53 %) staršev,

ostalih 7 (47 %) staršev pa je odgovorilo, da ne vedo, ali je cepljenje proti HPV zares

učinkovito. Dekleta tudi v večini mislijo, da je cepljenje proti HPV učinkovito. Tako misli

12 (57 %) deklet, 2 (10 %) dekleti sta mnenja, da cepljenje proti HPV ni učinkovito,

ostalih 7 (33 %) pa je odgovorilo, da ne vedo, ali je cepljenje proti HPV učinkovito.

Graf 9: Dostopnost informacij o cepljenju proti HPV

16%

7% 7%

27%

23%

20%

0% 0%

10%

25%

20%20%

12%

10%

0% 3%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

Odg

ovor

i v %

Odgovori staršev Odgovori u čenk 6. razreda osnovne šole

Od prijateljev

Od staršev inostalihsorodnikovOd učiteljev

Od zdravstvenihdelavcev

Iz revij, knjig,zloženk

Preko spleta

Drugo

Nisem zasledilinformacij

100% 100%

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Skupno je 22 (24 %) anketirancev dobilo

informacije o cepljenju proti HPV od zdravstvenih delavcev, 16 (17 %) iz revij, knjig in

zloženk, 15 (16 %) od staršev in ostalih sorodnikov, 14 (15 %) preko spleta, 13 (14 %) od

učiteljev, 12 (13 %) od prijateljev, en (1 %) anketiranec pa ni zasledil informacij o

cepljenju proti HPV. 12 (27 %) staršev je informacije pridobilo od zdravstvenih delavcev,

iz revij, knjig, zloženk je informacije dobilo 10 (23 %) staršev, preko spleta je dobilo

informacije 9 (20 %) staršev, od prijateljev je dobilo informacije 7 (16 %) staršev, 3 (7 %)

starši so dobili informacije od učiteljev in 3 (7 %) starši od staršev in ostalih sorodnikov.

Dekleta pa so največ informacij dobila od staršev, teh je dobilo 12 (25 %), 10 (20 %)


48

deklet je dobilo informacije od učiteljev, 10 (20 %) od zdravstvenih delavcev, 6 (12 %)

deklet je informacije dobilo iz revij, zloženk in knjig, 5 (10 %) deklet od prijateljev in še 5

(10 %) preko spleta, eno (3 %) dekle pa ni zasledilo informacij o cepljenju proti HPV.

Nihče od anketirancev ni podal drugega odgovora.

Graf 10: Želja po informacijah o cepljenju proti HPV

80%

20%

0%

52%48%

0%

0

2

4

6

8

10

12

Šte

vilo

odg

ovor

ov

Odgovori staršev Odgovori učenk 6. razreda osnovne šole

Da

Ne

Drugo

100% 100%

Skupno bi 23 (64 %) anketirancev želelo imeti več informacij o cepljenju proti HPV, 13

(36 %) anketirancev pa več informacij o cepljenju proti HPV ne bi želelo imeti. Od tega bi

12 (80 %) staršev želelo prejeti več informacij o cepljenju proti HPV, 3 (20 %) starši pa teh

informacij ne bi želelo prejeti. 11 (52 %) deklet bi rado prejelo več informacij o cepljenju

proti HPV, 10 (48 %) deklet pa več informacij o cepljenju proti HPV ne bi želelo prejeti.

Nihče od anketirancev ni podal drugačnega odgovora.


49

Graf 11: Informacije o cepljenju proti HPV, pridobl jene od medicinske sestre

33%

67%

0%

71%

29%

0%

0 2 4 6 8 10 12 14 16

Število odgovorov

Odgovori staršev

Odgovori učenk 6.razreda osnovne šole

Drugo

Ne

Da

100%

100%

Skupaj je 20 (56 %) anketirancev dobilo informacije o cepljenju proti HPV od medicinske

sestre, preostalih 16 (44 %) teh informacij ni dobilo od medicinske sestre. Od tega je 5 (33

%) staršev dobilo informacije o cepljenju proti HPV od medicinske sestre, 10 (67 %)

staršev pa informacij o cepljenju proti HPV ni dobilo od medicinske sestre. 15 (71 %)

deklet je dobilo informacije o cepljenju proti HPV od medicinske sestre, 6 (29 %) deklet pa

teh informacij ni dobilo od medicinske sestre. Nihče od anketirancev ni podal drugačnega

odgovora.

Graf 12: Koristnost informacij o cepljenju proti HP V, podanih od medicinske sestre

80%

0%

20%

60%

7%

33%

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Šte

vilo

odg

ovor

ov

Odgovori staršev Odgovori u čenk 6. razredaosnovne šole

Da

Ne

Delno

100% 100%


50

Skupno je 13 (65 %) anketirancev odgovorilo, da so bile informacije, ki jih je podala

medicinska sestra, koristne, en (5 %) anketiranec je odgovoril, da informacije niso bile

koristne, in 6 (30 %) anketirancev je odgovorilo, da so bile informacije le delno koristne.

Od tega so 4 (80 % anketirancev) starši odgovorili, da so bile informacije od medicinske

sestre o cepljenju proti HPV koristne, in eden (20 %), da so bile informacije le delno

koristne. Od deklet jih je 9 (60 %) odgovorilo, da so bile informacije od medicinske sestre

o cepljenju proti HPV koristne, eno (7 %) dekle je odgovorilo, da informacije niso bile

koristne, in 5 (33 %) jih je odgovorilo, da so bile informacije delno koristne.

Graf 13: Oblika informacij o cepljenju proti HPV, p odanih od medicinske sestre

6%

20%

11%

20%

11%29%

0%

3%

0%0%

0 2 4 6 8 10

V obliki skupinskegapredavanja

Individualni pogovor

Informacije v pisniobliki (npr. zloženke)

Informacije v ilustarivniobliki (sheme, filmi,

skica, slika)

Drugo

Odgovori učenk6. razredaosnovne šole

Odgovoristaršev

Število odgovorov

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Največ informacij so anketiranci dobili v

pisni obliki, 14 (40 %) anketirancev, nato z individualnim pogovorom, ki ga je imelo 11

(31 %) anketirancev, sledijo pa informacije, pridobljene v obliki skupinskega predavanja, 9

(26 %) anketirancev, in informacije v ilustrativni obliki, ki jih je dobil en (3 %)

anketiranec. Od tega so 4 (11 % anketirancev) starši in 10 (29 % anketirancev) deklet

dobili informacije v pisni obliki, 4 (11 % anketirancev) starši in 7 (20 % anketirancev)

deklet je dobilo informacije v obliki individualnega pogovora, 2 (6 % anketirancev) starša

in 7 (20 % anketirancev) deklet je dobilo informacije v obliki skupinskega predavanja in

eno (3 % anketirancev) dekle je dobilo informacije v ilustrativni obliki. Nihče od

anketirancev ni podal drugačnega odgovora.


51

Graf 14: Najpogostejši neželeni učinki po cepljenju

23%

25%

31%

18%

3%0% 0%

22%

27%27%

20%

4%

0% 0%

0

2

4

6

8

10

12

14Š

tevi

lo o

dgov

orov


Rdečina na mestuvbrizganja cepiva

Oteklina na mestuvbrizganja cepiva

Bole čina na mestuvbrizganja cepiva

Srbenje na mestuvbrizganja cepiva

Ne vem

Drugo

Nič od naštetega

100%100%

Skupno je največ anketirancev navedlo kot najpogostejši stranski učinek cepljenja rdečino

na mestu vbrizganja cepiva, le-teh je bilo 25 (28 %). Na drugem mestu pogostosti so

anketiranci navajali oteklino na mestu aplikacije cepiva, 23 (26 %) anketirancev, nato

bolečino na mestu aplikacije cepiva, 20 (23 %) anketirancev, na četrtem mestu srbenje na

mestu aplikacije cepiva, ta odgovor je podalo 17 (19 %) anketirancev, odgovora pa niso

poznali 3 (4 %) anketiranci. Od tega je kot neželeni učinek navedlo rdečino na mestu

aplikacije cepiva 9 (23 %) staršev in 11 (22 %) deklet, oteklino na mestu aplikacije cepiva

10 (25 %) staršev in 13 (27 %) deklet, bolečino na mestu aplikacije cepiva 12 (31 %)

staršev in 13 (27 %) deklet, srbenje na mestu aplikacije cepiva 7 (18 %) staršev in 10 (20

%) deklet, en (3 %) starš ter 2 (4 %) dekleti pa niso poznali odgovora. Nihče od

anketirancev ni dopisal lastnega odgovora.


52

Graf 15: Odločitev deklet za cepljenje proti HPV

52%

29%

19%

DaNeNe vem še

11 (52 %) deklet je odgovorilo, da bi se želele cepiti proti HPV, 6 (29 %) deklet je

odgovorilo, da se ne bi želele cepiti proti HPV, in 4 (19%) dekleta so odgovorila, da še ne

vedo, če bi se želele cepiti proti HPV.

Graf 16: Odločitev staršev za cepljenje proti HPV

60%

33%

7%

Da

Ne

Ne vem še

9 (60 %) staršev se bo odločilo za cepljenje hčerke proti HPV, 5 (33 %) staršev se ne bo

odločilo za cepljenje hčerke proti HPV in en (7 %) starš še ni odločen, če bo cepil hčer

proti HPV.


53

Graf 17: Upoštevanje mnenj hčerk

93%

7%

0%0

2

4

6

8

10

12

14

Šte

vilo

odg

ovor

ovDa

Ne

Ne vem

14 (93 %) staršev bo pri svoji odločitvi glede cepljenja proti HPV upoštevalo mnenje

hčerke, 1 (7 %) starš pri svoji odločitvi ne bo upošteval mnenja hčerke, nihče od staršev pa

pri svoji odločitvi glede tega vprašanja ni neodločen.

Graf 18: Posvetovanje s strokovnjakom

87%

13%

0%

0

2

4

6

8

10

12

14

Šte

vilo

odg

ovor

ov

Da

Ne

Ne vem

13 (87 %) staršev se bo pred odločitvijo glede cepljenja proti HPV posvetovalo s

strokovnjakom, dva (13 %) starša se pred odločitvijo s strokovnjakom ne bosta

posvetovala, nihče od staršev pa pri odločitvi glede tega vprašanja ni neodločen.


54

Graf 19: Cena cepiva

21%

72%

7%

Da

Ne

Ne vem

Cena cepiva bo pri 3 (21 %) starših vplivala na odločitev za cepljenje njihovih hčerk proti

HPV, pri 10 (72 %) starših cena cepiva ne bo igrala vloge pri odločitvi za cepljenje, en (7

%) starš pa je neodločen pri odgovoru, ali bo cena cepiva vplivala na odločitev za cepljenje

njegove deklice proti HPV.

Graf 20: Vklju čitev cepljenja proti HPV v cepilni program kot obvezno cepljenje za

vsa dekleta

53%

20%

27%

Da

Ne

Ne vem

8 (52 %) staršev je mnenja, da bi moralo biti cepljenje proti HPV vključeno v cepilni

program kot obvezno cepljenje za vsa dekleta, 3 (20 %) starši si tega ne bi želeli, 4 (27 %)

starši pa so bili glede tega vprašanja neodločeni.


55

Graf 21: Vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok

30% 30%

0%

5%

27%

8%

0%

39%

29%

0%

7%

20%

5%

0%

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Šte

vilo

odg

ovor

ov


Izvajalkazdravstvene negeSvetovalka

Menedžerka

Vodja

Izobraževalka

Zagovornica

Drugo

100% 100%

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Največ anketirancev je mnenja, da je pri

zdravstveni vzgoji otrok na prvem mestu medicinska sestra kot izvajalka zdravstvene nege.

Tega mnenja je 27 (35%) anketirancev. Na drugem mestu anketiranci medicinsko sestro

vidijo kot svetovalko, tega mnenja je 23 (29 %) anketirancev, na tretjem mestu kot

izobraževalko, tega mnenja je 18 (23 %) anketirancev, in na četrtem mestu kot vodjo ter

zagovornico; tega mnenja je pri vsakem odgovoru po 5 (6,5 %) anketirancev. Mnenja

glede vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok so različna. Anketiranci jo

vidijo kot izvajalko zdravstvene nege, tako jo vidi 11 (30 %) staršev in 16 (39 %) deklet,

svetovalko, 11 (30 %) staršev in 12 (29 %) deklet, izobraževalko, tako jo vidi 10 (27 %)

staršev in 8 (20 %) deklet, zagovornico, 3 (8 %) starši in 2 (5 %) dekleti, 3 (7 %) dekleta

pa so mnenja, da je medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok vodja. Nihče od

anketirancev ni podal odgovora, da je medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok

menedžerka, nihče pa niti ni podal drugega odgovora.


56

Graf 22: Pomembnost vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok

100%

0% 0%

90%

10%

0%

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Šte

vilo

odg

ovor

ov

Odgovori staršev Odgovori učenk 6. razreda osnovne šole

Da

Ne

Drugo

100% 100%

Skupno je 34 (94 %) anketirancev mnenja, da je vloga medicinske sestre pri zdravstveni

vzgoji otrok pomembna, 2 (6 %) anketiranca pa sta mnenja, da vloga medicinske sestre pri

zdravstveni vzgoji otrok ni pomembna. Od tega je bilo vseh 15 (100 %) staršev mnenja, da

je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok pomembna. Tudi večina deklet je

mnenja, da je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok pomembna. Tako je

menilo 19 (90 %) deklet, 2 (10 %) dekleti pa sta bili mnenja, da le-ta ni pomembna. Nihče

od anketirancev ni podal drugačnega odgovora.


57

9 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Raziskava je bila izvedena med učenkami 6. razreda Osnovne šole Neznanih talcev

Dravograd in njihovimi starši. Vse anketiranke so bile ženskega spola, razlikovale so se

samo po starosti. Dekleta so bila izključno starosti 11 in 12 let, medtem ko je bil razpon

starosti staršev od 30 do 50 let.

S pomočjo zbranih podatkov smo ugotovili, kakšna je vloga medicinske sestre pri

zdravstveni vzgoji otrok z vidika deklet in staršev, koliko se starši in dekleta zavedajo

pomena cepljenja proti HPV in kako pogosto se starši oz. dekleta odločajo za cepljenje

proti HPV. Podatke smo delno primerjali z rezultati raziskave iz leta 2007, ki je bila

izvedena na Švedskem.

V raziskovalnem vzorcu je bilo zajetih 36 anketirancev; od tega je 21 učenk starih 11 in 12

let, 15 pa je bilo njihovih staršev. V raziskavi Odnos do cepljenja HPV med starši otrok

(moškega in ženskega spola), starih od 12-15 let, na Švedskem, so bili anketirani samo

starši. V raziskavi je bilo zajetih 13946 staršev.

Odzivnost anketirancev na našo raziskavo je znašala 72 %. Odzivnost staršev je znašala 60

%, če jo primerjamo z literaturo je bila odzivnost staršev pri naši raziskavi za 9 % nižja.

Starši v naši raziskavi so bili anketiranci izključno ženskega spola v primerjavi z literaturo,

kjer je bilo vključeno 57,6 % ženskega in 42,4 % anketirancev moškega spola.

Iz rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da so vsi anketiranci seznanjeni s HPV in

cepljenjem proti njem. Pri vprašanju kdo vse se lahko cepi proti HPV je le 14 %

anketirancev (13 % staršev) poznalo odgovor, da se proti HPV lahko cepijo vsi, ne glede

na spol. Več kot polovica anketirancev meni, da je cepivo proti HPV cepivo, od tega večji

delež deklet kot staršev. Da je cepivo učinkovito tudi meni več kot polovica vseh

anketirancev, ostali anketiranci niso bili tega mnenja ali pa o varnosti in učinkovitosti

cepiva niso bili prepričani. Za cepljenje deklic proti HPV se je odločilo 60 % anketiranih


58

staršev. Cena cepiva ne bo odločala pri 72 % anketiranih staršev, vključno s tistimi, ki se

za cepljenje ne bodo odločili.

Če te rezultate primerjano z literaturo je bila osveščenost staršev v naši raziskavi večja kot

v literaturi, kjer 27 % anketirancev ni bilo seznanjenih z HPV. Da se lahko proti HPV

cepijo vsi je v rezultatih iz literature več staršev poznalo odgovor (mogoče tudi zaradi

oblike vprašanja), da vsi, vendar niso bili vsi mnenja, da je to tudi potrebno. Iz rezultatov

iz literature je večina staršev prepričanih, da so cepiva varna. Vendar jih več kot 70 %

meni, da ne vedo zagotovo ali je cepljenje proti HPV zares učinkovito pri preprečevanju

nastanka genitalnih bradavic in raka na materničnem vratu. Več kot 60 % anketirancev iz

raziskave iz literature se je odločilo za cepljenje proti HPV ne glede na ceno cepiva, več

kot 30 % je še neodločenih, okoli 10 % pa se za cepljenje niso odločili. Rezultati iz

literature so podobni rezultatom raziskave, ki smo jo opravili v sklopu diplomskega dela

(glej Dahlström et al., 2009).

Na podlagi analize povprečnih vrednosti odgovorov smo odgovorili na tri raziskovalna

vprašanja.

Raziskovalno vprašanje št. 1:

Kakšna je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok?

Na podlagi analize smo ugotovili, da ima medicinska sestra po mnenju anketirancev več

vlog pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok, kar se tudi sklada z literaturo. Veliko

vlog, ki jih ima medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok, anketiranci ne vidijo ali pa

so mnenja, da teh vlog enostavno nima. Tako medicinsko sestro, pri zdravstveni vzgoji

otrok, najprej vidijo kot izvajalko zdravstvene nege (35 % anketirancev), svetovalko (23 %

anketirancev) in izobraževalko (23 % anketirancev), manj pa jo vidijo kot vodjo (6,5 %

anketirancev), zagovornico (6,5 % anketirancev) in menedžerko (0 % anketirancev), kar je

lahko posledica osebnega mišljenja in izkušenj anketirancev ali pa dela medicinskih sester.


59

Ne glede na to, kakšno vlogo so medicinski sestri pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih

otrok pripisali anketiranci, so bili skoraj vsi mnenja, da je njena vloga zelo pomembna (94

% anketirancev je bilo tega mnenja). Te ugotovitve se skladajo z literaturo, saj medicinska

sestra pokriva velik delež zdravstvene vzgoje osnovnošolskih otrok, in sicer od seznanjanja

s pomenom telesne higiene v prvem razredu osnovne šole do spolne vzgoje v osmem

razredu osnovne šole.

Ugotovili smo tudi, da je 56 % vseh anketirancev dobilo informacije o cepljenju proti HPV

od medicinske sestre, od tega večji delež deklet kot staršev. Zanimivo je, da glede na

dejstvo, da imajo učenke 6. razreda osnovne šole sistematski pregled, pri katerem se

predstavi tudi cepljenje proti HPV in pri katerem sodeluje tudi medicinska sestra, ni več

deklet prejelo informacij o cepljenju proti HPV od medicinske sestre.

Vsi tisti anketiranci, ki so dobili informacije o cepljenju proti HPV od medicinske sestre,

so le-te dobili v pisni obliki (40 % anketirancev), v obliki individualnega pogovora (31 %

anketirancev) oz. skupinskega predavanja (9 % anketirancev). Za razliko od staršev, ki so

največ informacij dobili v obliki individualnega pogovora in skupinskega predavanja, so

dekleta največ informacij dobila v pisni obliki. Tukaj so rezultati skladni z literaturo.

Pomembno je, da osnovnošolcem damo dovolj pisne literature, ki jo lahko odnesejo domov

in si lahko določene vsebine, v primeru, da jih pozabijo, ponovno pogledajo. Predvsem je

to pomembno za učence od 5. razreda osnovne šole, ko se pričenja obdobje pubertete in so

za vzgojo manj dovzetni kot v drugih obdobjih življenja. Tudi pri starših se je dobro, da so

večino informacij dobili v obliki individualnega pogovora in predavanja, saj jim takšna

oblika posredovanja informacij omogoča več možnosti za razumevanje. Predvsem, če gre

za odločitev glede cepljenja njihovih otrok.

Večina anketirancev je mnenja, da so informacije, ki so jih dobili od medicinske sestre,

koristne, nekoliko manj jih je bilo mnenja, da so bile informacije le delno koristne, enemu

anketirancu pa te informacije niso koristile. Informacije o cepljenju proti HPV, ki jih je

medicinska sestra posredovala anketirancem, bi morale biti podane strokovno, primerno,

razumljivo, da bi jih vsak lahko razumel. To je pomembno predvsem zato, ker je cepljenje

proti HPV vključeno v Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko


60

leto 2009/2010 kot neobvezno cepljenje za učenke 6. razreda osnovne šole in se izvaja šele

od leta 2006, kar pomeni, da je seznanjenost prebivalstva s cepljenjem proti HPV

pomanjkljiva. To lahko potrdimo tudi z rezultati iz diplomskega dela iz leta 2009 z

naslovom Obvezna in priporočljiva cepljenja v Sloveniji, takratne študentke Katarine

Stagoj, iz katerih je razvidno, da manjši odstotek študentk Fakultete za zdravstvene vede v

Mariboru ni vedelo, kaj HPV je (glej Stagoj, 2009, str. 60).


Ali se starši in učenke zavedajo pomena cepljenja proti humanemu papiloma virusu?

Na podlagi analize smo ugotovili, da večina anketirancev ve, da cepljenje proti HPV

preprečuje rakaste spremembe na materničnem vratu in rast anogenitalnih bradavic, le teh

je bilo 97 %, en anketiranec (starš) pa je podal odgovor, da cepljenje proti HPV preprečuje

nastanek novotvorb, ki jih povzročajo virusi. Ker cepljenje proti HPV preprečuje nastanek

predrakavih in rakavih sprememb ter anogenitalnih bradavic, ki so novotvorbe, ki jih

povzročajo predvsem virusi HPV tipa 6, 11, 16 in 18, bi oba odgovora veljala kot pravilna,

saj je bil vprašalnik povezan s cepljenjem proti HPV. Iz tega lahko sklepamo, da so vsi

anketiranci osveščeni o indikacijah cepljenja proti HPV.

Za preverjanje znanja o cepljenju proti HPV smo anketirance vprašali, kdo vse se lahko

cepi proti HPV. Večina anketirancev je bila mnenja, da se lahko cepijo samo deklice oz.

ženske, nekaj pa jih je bilo mnenja, da se proti HPV lahko cepijo vsi. Glede na indikacije

za cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom se dejansko proti HPV lahko cepijo vsi, pa

tudi v Analizi izvajanja imunizacijskega programa, ki ga je izdal IVZ, so podatki, da sta

bila v letu 2008 proti HPV cepljena 2 dečka/moška. Vprašali pa smo jih tudi, koliko

odmerkov cepiva je potrebnih. Večina anketirancev je vedela, da so potrebni 3 odmerki

cepiva (84 % anketirancev), nekaj (16 % anketirancev) je bilo takšnih, ki so podali napačen

odgovor ali pa odgovora niso poznali.

Anketiranci niso povsem prepričani, ali je cepljenje proti HPV zares varno in učinkovito.

Več kot polovica je prepričanih, da je cepljenje varno, druga polovica anketirancev pa


61

meni, da ni varno oz. da ne vedo, ali je cepivo povsem varno in učinkovito. Ti rezultati

niso presenetljivi. Čeprav je bilo cepljenje proti HPV v študijah in praksi dokazano kot

varno in učinkovito, si starši ne želijo, da bi bili njihovi otroci obravnavani kot poskusni

zajčki. Sploh glede na to, da študije o tem cepljenju še trajajo. Zaenkrat tudi ni zadostnih

informacij o tem, ali je pri cepljenju proti HPV potrebna poživitvena doza cepiva, čeprav

se zdi logično, da bi morala biti, saj zaščita traja najmanj pet let.

Na tem mestu se nam je zdelo tudi smiselno vprašati, od kod so anketiranci dobili

informacije o cepljenju proti HPV, saj različni viri informacij predstavljajo različne stopnje

strokovnosti in pravilnosti podatkov o cepljenju proti HPV. Največ anketirancev je dobilo

informacije o cepljenju proti HPV od zdravstvenih delavcev, iz revij, knjig in zloženk ter

staršev in sorodnikov, manj jih je dobilo informacije preko spleta in od učiteljev, najmanj

informacij pa so anketiranci dobili od prijateljev. En anketiranec (deklica) pa nikjer ni

zasledil informacij o cepljenju proti HPV. Pri tem vprašanju se odgovori deklic in staršev

rahlo razlikujejo. Starši so največ informacij dobili od zdravstvenih delavcev, iz revij,

knjig, zloženk in preko spleta, medtem ko so deklice največ informacij dobile od staršev in

sorodnikov, zdravstvenih delavcev in učiteljev. Glede na to, da je večina anketirancev

dobila informacije o cepljenju proti HPV od zdravstvenih delavcev, lahko smatramo, da so

v večini dobili strokovne in realne informacije o cepljenju proti HPV, ki so jim bile v

pomoč pri odločitvi za ali proti cepljenju proti HPV. In čeprav so skoraj vsi anketiranci

dobili informacije o cepljenju proti HPV, bi večina (več staršev kot deklet) vseeno želela

več informacij.

Želeli smo tudi izvedeti, kakšno je razmerje med najpogostejšimi neželenimi učinki po

cepljenju nasploh, saj tudi ti vplivajo na odločitev o cepljenju otrok. Največ anketirancev

je kot najpogostejši neželeni učinek navedlo rdečino na mestu aplikacije, sledi oteklina na

mestu aplikacije, na tretjem mestu je bolečina na mestu aplikacije in na četrtem mestu

srbenje. Trije anketiranci pa odgovora niso poznali. Če primerjamo z literaturo, se

odgovori skladajo, saj je bil med leti 2003 in 2008 največkrat prijavljen lokalni neželeni

učinek res rdečina na mestu aplikacije, sledili sta mu oteklina in bolečina na mestu

aplikacije (glej IVZ, 2009, str. 13).


62


Ali se starši in učenke pogosto odločajo za cepljenje proti humanemu papiloma

virusu?

Na podlagi analize bi se večina deklet želela cepiti proti HPV (52 % deklet), nekoliko manj

pa je takšnih, ki si ne bi želele cepiti proti HPV ali pa so še neodločene (skupaj 48 %

deklet). Tudi pri starših so odgovori o odločitvi glede cepljenja njihovih otrok proti HPV

podobni. Večina staršev se je odločila, da bodo hčerke cepili proti HPV (60 % staršev),

nekoliko manj se jih je odločilo, da hčerke ne bodo cepili, en starš pa še ne ve, ali bo dal

hčerko cepiti ali ne. Razumljivo je, da so se nekateri anketiranci odločili proti cepljenju oz.

da so še neodločeni, vendar je vseeno razveseljiv podatek, da se jih je več odločilo za

cepljenje proti HPV, saj je rak na materničnem vratu, ki ga v veliko primerih povzročajo

prav virusi HPV, proti katerim cepimo, eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah v

Sloveniji. Pri svoji odločitvi glede cepljenja proti HPV bodo skoraj vsi starši upoštevali

mnenja svojih hčerk. Tudi raziskava na Švedskem je pokazala podobne rezultate, kjer se je

več kot 60 % staršev odločilo za cepljenje otroka proti HPV, dosti manj je bilo neodločenih

in še manj (3,5 %) se za cepljenje niso odločili (glej Dahlström et al., 2009).

Pred odločitvijo o cepljenju proti HPV se bo večina staršev (87 % staršev) posvetovala s

strokovnjakom, kar je zelo pomembno. Glede na to, da so deklice stare komaj enajst in

dvanajst let, je nujno, da se za boljšo presojo pozanimajo o indikacijah za cepljenje,

morebitnih kontraindikacijah in neželenih učinkih.

Cena cepiva proti HPV proti pričakovanju pri večini staršev (72 % staršev) ne bo igrala

vloge, pri določenih starših bo cena igrala vlogo oz. so glede tega vprašanja še neodločeni.

Cepljenje je za dekleta 6. razreda osnovne šole brezplačno, za ostala dekleta in ženske pa

predstavlja velik strošek. Cena cepiva v Sloveniji se giblje od 100 € do 150 € na posamezni

odmerek cepiva. Tudi iz raziskave na Švedskem je na majhen odstotek anketiranih staršev

cena cepiva igrala vlogo pri več kot 65 % pa cena ne bo igrala vloge pri cepljenju (glej

Dahlström et al., 2009).


63

Več kot polovica anketiranih staršev bi želela, da bi bilo cepljenje proti HPV vključeno v

cepilni program kot obvezno cepljenje za vsa dekleta, ostali starši tega ne bi želeli ali pa so

glede tega vprašanja še neodločeni. Zaenkrat ni podatkov, da bi se to zgodilo, vendar bi

cepljenje proti HPV, če bi bilo obvezno, preprečilo trpljenje marsikaterega dekleta oz.

ženske.


64

10 SKLEP

V diplomskem delu smo dosegli vse zastavljene cilje in odgovorili na vsa raziskovalna

vprašanja.

Predstavili smo osnove cepljenja, humane papiloma viruse, pomen in postopek cepljenja

proti HPV, opisali in izpostavili načine izobraževanja otrok o HPV ter izpostavili vlogo

medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok.

Dobljeni rezultati so nam pokazali, da večina deklet in staršev meni, da ima medicinka

sestra več izredno pomembnih vlog pri zdravstveni vzgoji otrok. Tudi pri zdravstveni

vzgoji osnovnošolskih otrok o cepljenju proti HPV je medicinska sestra sestavni del, saj

predaja informacije o cepivu proti HPV, indikacijah in kontraindikacijah za cepljenje,

neželenih učinkih po cepljenju proti HPV in jih izobražuje predvsem o pomenu in

pomembnosti cepljenja proti HPV.

Starši in dekleta se zavedajo pomena cepljenja proti HPV. Njihovo znanje o HPV ni

zanemarljivo, vendar si jih večina želi pridobiti še več informacij. To se vidi predvsem v

dobljenih rezultatih, saj niso vsi anketiranci bili prepričani, ali je cepljenje proti HPV zares

učinkovito in varno.

Cepljenje proti HPV je izrednega pomena, saj se s HPV okuži okoli 50 % vseh spolno

aktivnih, in to vsaj enkrat v življenju. Pri večini okužba spontano mine, medtem ko se pri

drugih lahko razvije trajna okužba s HPV in posledično različne bolezni. Cepljenje proti

HPV lahko zaščiti pred predrakavimi in rakavimi okužbami in genitalnimi bradavicami, to

je pred najpogostejšimi obolenji pri okužbi s HPV. Prav iz tega razloga je to cepivo tako

dragoceno. To so tudi mogoče razlogi, zakaj se starši in učenke, ki smo jih anketirali,

pogosto odločijo za cepljenje proti HPV.

Raziskava sicer ni vključevala velikega števila anketirancev, vendar upamo, da bo v pomoč

zdravstvenim delavcem pri zdravstveni vzgoji staršev in otrok o cepljenju proti HPV, kar

je bil prvotni namen tega diplomskega dela.


65

11 ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici, viš. predav. dr. Jadranki Stričević, univ. dipl. org, in

somentorju, prof. dr. Iztoku Takaču, dr. med., svetniku, za ves njun čas, strokovno pomoč,

podporo, vodenje in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

Posebej bi se rada zahvalila staršem, ki so mi omogočili študij in vedno verjeli vame ter me

spodbujali pri vsakem koraku v življenju.

Zahvaljujem se tudi vodstvu Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, še posebej

pomočnici ravnatelja Blanki Vrhovnik in razredničarkam 6. razredov, ki so mi dovolili in

mi bili v pomoč pri izvajanju raziskave. Seveda gre moja zahvala tudi vsem učenkam 6.

razreda osnovne šole in njihovim staršem za trud in sodelovanje.

Rada bi se zahvalila še vsem ostalim, ki so mi v življenju v pomoč in navdih.


66

LITERATURA IN VIRI

Literatura

Člani mreže Strokovne revije ISIS. Strokovna mnenja o promociji cepljenja proti HPV.

Strokovna revija ISIS 2007; 11 (5): 12

Glavnik, V. Imunski odziv in cepljenje. XVII. srečanje pediatrov v Mariboru in IV.

srečanje medicinskih sester. Zbornik. Maribor, 2007: 129−132

Glušič, D., Lekić, K. Mladi, spolnost in splet. Zdrav Vestn 2009; 78: 109−111

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,

2005

Hoyer, S., Stjepanović, A. Spolna vzgoja mladostnikov. Obzor Zdr N 1997; 31: 147−153

Ihan, A. Cepivo proti HPV – gotovo uspeh, vprašanja pa tudi. Strokovna revija ISIS 2009;

18 (5): 36−38

Likar, M. Cepiva danes in jutri. Založba Arkadija. Ljubljana, 2004; 28-234

Luznar, N. Zdravstvena nega v izvajanju preventive v osnovnem zdravstvenem varstvu.

Obz Zdr N. Ljubljana 2002; 36: 219−223

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola.

1999; 28-166

Periš, Z., Poljak, M. Virusne boleni kože in sluznic. V: Kansky, A., Miljković, J. (ur.).

Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2009:

91−100


67

Pinter, B., Skušek-Fakin, C., Maurič, D. Izzivi v varovanju reproduktivnega zdravja

mladostnikov v Sloveniji. Zdrav Vestn 2009; 78: 79−84

Pinter, B. O vama – varna izbira za odgovorno spolnost. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, 2008

Poljak, M. Humani virusi papiloma (HPV) in karcinogeneza. V: Takač, I. (ur.). 50 let

Laboratorija za ginekološko citologijo v Mariboru. Maribor: Mednarodni znanstveni

simpozij. Maribor 2005: 131−137

Poljak, M. Štirivalentno cepivo proti okužbi s HPV končno v EU. 2007. Strokovna revija

ISIS 2007; 11 (1): 44−45

Poljak, M., Kocjan, B. J., Seme, K., Fujs, K., Potočnik, M., Luzar, B., Gale, N. Humani

virusi papiloma (HPV). Onkologija v žarišču. Ljubljana, 2005: 60−72

Potočnik, M. Spolno prenosljive okužbe. V: Kansky, A, Miljković, J. (ur.). Kožne in

spolne bolezni. Ljubljana : Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2009: 112-129

Prebavšek, M., Gaube, A. Vloga medicinske sestre pri izvajanju preventivnih pregledov v

Zdravstvenem domu Maribor na Dispanzerju za šolske otroke in mladino. XV. srečanje

pediatrov v Mariboru in II. srečanje medicinskih sester. Zbornik. Maribor, 2005: 243−247

Premik, M. Vzgoja za zdravje v programu osnovne šole. Ljubljana: Inštitut za varovanje

zdravja, september 1999

Pustavrh, N., Kojić, T., Žunič, V. Okužba s humanimi virusi papiloma. 2007. Premagajmo

HPV − Priloga strokovne revije Viva 2007; 82 (5): 5−6

Stagoj, K. Obvezna in priporočljiva cepljenja v Sloveniji. Diplomsko delo. Maribor:

Fakulteta za zdravstvene vede, 2009


68

Strah, D. Nova dogajanja pri okužbah s humanimi papiloma virusi. 2009. Strokovna revija

ISIS 2009; 11 (4): 53−54

Takač, I., Arko, D., Gorišek, B., Kodrič, T., Repše-Fokter, A. Možnosti zdravljenja

predrakavih sprememb materničnega vratu. Zdrav Vestn 2009; 78: 143−148

Uršič-Vrščaj, M., Baškovič, M., Bebar, S., Djurišić, A., Strižnar, V., Vakselj, A. HPV in

preprečevanje raka materničnega vratu. Zdrav Vestn 2009. Ljubljana, 2009; 78: 39−42

Zorec, J. Pomembni dokumenti v zdravstveni negi otroka. Obz Zdr N. Ljubljana, 2001; 35:

197−204

Viri

Analiza izvajanja imunizacijskega programa v Sloveniji v letu 2007. Inštitut za varovanje

(IVZ) 2008. Dostopno na: http://ivz.arhiv.over.net/javne_datoteke/datoteke/2119-

Analizaizvajanja_IP_2008.pdf (1. 6. 2010)

Cvetko, J., Frankič, M., Vloga medicinske sestre pri cepljenju. 2008. Dosegljivo na:

http://www.zd-

mb.si/fileadmin/Dokumenti/Intranet/NoviceZaZaposlene/StrokovniVeceri/12SV2008_2_V

logaMedSestre_Cepljenje.pdf (25. 4. 2010)

Dahlström, L. A., Tran , T. N., Lundholm, C., Young, C., Sundström. K., Sparén, P.

Attitudes to HPV vaccination among parents of children aged 12-15 years - A population

based survey in Sweden. International Journal of Cancer 2009. Dostopno na:

http://www.researchgate.net/publication/26333014_Attitudes_to_HPV_vaccination_among

_parents_of_children_aged_12-15_years_-_A_population_based_survey_in_Sweden

(5.6.2010)

EMEA (European Medicines Agency), Cepivo Cervarix, povzetek značilnosti. Dosegljivo

na:


69

http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/cervarix/emea-combined-h721sl.pdf

(12. 4. 2010)

EMEA (European Medicines Agency), Cepivo Silgard, povzetek značilnosti. Dosegljivo

na:

http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/silgard/emea-combined-h732sl.pdf

(15. 4. 2010)

EMEA (European Medicines Agency), Cepivo Gardasil, povzetek značilnosti. Dosegljivo

na:

http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/gardasil/emea-combined-h703sl.pdf

(15. 4. 2010)

Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni. Inštitut za varovanje (IVZ) in Ministrstvo

za zdravje. 2009. Dosegljivo na: http://ivz.arhiv.over.net/javne_datoteke/datoteke/798-

Letnocporociloc2008.pdf (29. 3. 2010)

EUVAC, Koledar cepljenja otrok za leto 2009/2010. Dosegljivo na:

http://www.euvac.net/graphics/euvac/vaccination/slovenia.html (29. 3. 2010)

Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009. IVZ Dosegljivo na:

http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1759-

PROGRAMcIMUNOPROFILAKSEcINcKEMOPROFILAKSEcZAcLETOc2009.pdf (29.

3. 2010)

Krapše, N., Vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV. 2008. Dostopno na:

http://www.zd-

mb.si/fileadmin/Dokumenti/Intranet/NoviceZaZaposlene/StrokovniVeceri/PDF_predstavit

ve/5_SV_3_VlogaMedSestrePriCepljenjuProtiHPV.pdf (24. 4. 2010)

Maurič, D., Bolezni povezane s HPV − odkrivanje in zdravljenje. 2008. Dostopno na:

http://www.zd-


70

mb.si/fileadmin/Dokumenti/Intranet/NoviceZaZaposlene/StrokovniVeceri/PDF_predstavit

ve/5_SV_2_HPV_okuzbe_Odkrivanje_zdravljenje.pdf (23. 4. 2010)

Neželeni učinki pridruženi cepljenju v Sloveniji v letu 2008. Inštitut za varovanje (IVZ) in

Ministrstvo za zdravje. 2009. Dostopno na:

http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1210-

NezelenicucinkicpridrizeniccepljenjucvcSlovenijicvcletuc2008.pdf (3. 5. 2010)

Okužba s HPV, rak materničnega vratu in cepljenje proti HPV. Inštitut za varovanje (IVZ)

in Ministrstvo za zdravje. 2007. Dostopno na:

http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1170 (4. 5. 2010)

Program ZORA, ZORA (Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb

materničnega vratu). 2008. Dostopno na: http://zora.onko-i.si/?mod=mi_programZora (15.

5. 2010)

Vrdelja, M., Cepljenje proti okužbam HPV je varno in ga strokovnjaki priporočajo. 2009.

Dostopno na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=2065 (10. 4. 2010)


1

PRILOGE

Priloga št. 1: Podpisana prošnja za izvajanje ankete


2

Priloga št. 2: Anketni vprašalnik za učenke 6. razreda osnovne šole

VPRAŠALNIK

SPOŠTOVANI!

Moje ime je Marina Tkalčić, sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in pišem diplomsko nalogo z naslovom Cepljenje proti humanemu virusu papiloma in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok. Z raziskovanjem želim ugotoviti osveščenost osnovnošolk in njihovih staršev o cepljenju proti humanemu papiloma virusu (HPV). Anketa je anonimna, zato vas prosim, da na vprašalnik ne pišete osebnih podatkov, kot so ime in priimek. Na vprašanja odgovarjajte tako, da obkrožite črko pred odgovorom, ki vam ustreza. Tam, kjer je narisana črta, pa napišite vaša leta oz. odgovor.

Za vaše sodelovanje in trud se vam najlepše zahvaljujem.

1) Starost:

_________ let.

2) Spol: a) Moški. b) Ženski.

3) Ali veste, kaj cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV) preprečuje? (Možen je en odgovor.)

a) Nastanek raka na materničnem vratu in genitalnih bradavic. b) Nastanek vseh oblik raka. c) Nastanek novotvorb, ki jih povzročajo virusi.

4) Ali mislite, da je cepljenje proti HPV učinkovito? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Ne vem.

5) Kdo vse se lahko cepi proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) Dečki/Moški. b) Dekleta/Ženske. c) Vsi.


3

6) Koliko odmerkov cepiva proti HPV je potrebnih? (Možen je en odgovor.)

a) 3 odmerki. b) 1 odmerek. c) 2 odmerka. d) 5 odmerkov. e) Ne vem.

7) Kje vse ste zasledili informacije o cepljenju proti HPV? (Možnih je več odgovorov.)

a) Od prijateljev. b) Od staršev in ostalih sorodnikov. c) Od učiteljev. d) Od zdravstvenih delavcev. e) Iz revij, knjig, zloženk. f) Preko spleta. g) Drugo ______________. h) Nisem zasledil informacij.

8) Ali bi želeli več informacij o cepljenju proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.

9) Ali menite, da je vloga medicinske sestre pomembna pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možen je en odgovor.)

a) DA. c) NE. d) Drugo ______________.

10) Kakšno vlogo, menite, ima medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možnih je

več odgovorov.)

a) Izvajalka zdravstvene nege. b) Svetovalka. c) Menedžerka. d) Vodja.

e) Izobraževalka. f) Zagovornica. g) Drugo ______________.

11) Ali ste informacije o cepljenju proti HPV dobili od medicinske sestre? (Možen je en

odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.


4

12) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje. Ali so bile informacije za vas koristne? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.

13) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje. V kakšni

obliki ste dobili informacije? (Možnih je več odgovorov.)

a) V obliki skupinskega predavanja. b) Individualni pogovor. c) Informacije v pisni obliki (npr. zloženke). d) Informacije v ilustrativni obliki (sheme, filmi, skica, slika). e) Drugo ______________.

14) Kakšno je vaše mišljenje o varnosti cepiva proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) Cepivo je varno. b) Cepivo ni varno. c) Ne vem.

15) Kateri so najpogostejši stranski učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju? (Možnih je

več odgovorov.)

a) Rdečina na mestu vbrizganja cepiva. b) Oteklina na mestu vbrizganja cepiva. c) Bolečina na mestu vbrizganja cepiva. d) Srbenje na mestu vbrizganja cepiva. e) Drugo ______________. f) Nič od naštetega.

16) Ali bi se želele cepiti proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) Da. b) Ne. c) Ne vem še.

HVALA!

Marina Tkalčić


5

Priloga št. 3: Anketni vprašalnik za starše učenk 6. razreda osnovne šole

VPRAŠALNIK

SPOŠTOVANI!

Moje ime je Marina Tkalčić, sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in pišem diplomsko nalogo z naslovom Cepljenje proti humanemu papiloma virusu in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok. Z raziskovanjem želim ugotoviti osveščenost osnovnošolk in njihovih staršev o cepljenju proti humanemu papiloma virusu (HPV). Anketa je anonimna, zato prosim, da na vprašalnik ne pišite osebnih podatkov, kot so ime in priimek. Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite črko pred odgovorom, ki vam ustreza. Tam, kjer je narisana črta, pa napišite vaša leta oz. odgovor.

Za vaše sodelovanje in trud se vam najlepše zahvaljujem.

1) Starost:

_________ let.

2) Spol: a) Moški. b) Ženski.

3) Ali veste. kaj cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV) preprečuje? (Možen je en odgovor.)

a) Nastanek raka na materničnem vratu in genitalnih bradavic. b) Nastanek vseh oblik raka. c) Nastanek novotvorb, ki jih povzročajo virusi.

4) Ali mislite, da je cepljenje proti HPV učinkovito? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Ne vem.

5) Kdo vse se lahko cepi proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) Dečki/Moški. b) Dekleta/Ženske. c) Vsi.


6

6) Koliko odmerkov cepiva proti HPV je potrebnih? (Možen je en odgovor.)

a) 3 odmerki. b) 1 odmerek. c) 2 odmerka. d) 5 odmerkov. e) Ne vem.

7) Kje vse ste zasledili informacije o cepljenju proti HPV? (Možnih je več odgovorov.)

a) Od prijateljev. b) Od staršev in ostalih sorodnikov. c) Od učiteljev. d) Od zdravstvenih delavcev. e) Iz revij, knjig, zloženk. f) Preko spleta. g) Drugo ______________. h) Nisem zasledil informacij.

8) Ali bi želeli več informacij o cepljenju proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.

9) Ali menite, da je vloga medicinske sestre pomembna pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. e) Drugo ______________.

10) Kakšno vlogo, menite, ima medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možnih je

več odgovorov.)

a) Izvajalka zdravstvene nege. b) Svetovalka. c) Menedžerka. d) Vodja.

e) Izobraževalka. f) Zagovornica. g) Drugo ______________.

11) Ali ste informacije o cepljenju proti HPV dobili od medicinske sestre? (Možen je en

odgovor.)

a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.


7

12) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje. Ali so bile informacije za vas koristne? (Možen je en odgovor.)

a) DA. b) NE. d) Drugo ______________.

13) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, potem odgovorite na naslednje vprašanje. V

kakšni obliki ste dobili informacije? (Možnih je več odgovorov.)

a) V obliki skupinskega predavanja. b) Individualni pogovor. c) Informacije v pisni obliki (npr. zloženke). d) Informacije v ilustrativni obliki (sheme, filmi, skica, slika). e) Drugo ______________.

14) Kakšno je vaše mišljenje o varnosti cepiva proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) Cepivo je varno. b) Cepivo ni varno. c) Ne vem.

15) Kateri so najpogostejši stranski učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju? (Možnih je

več odgovorov.)

a) Rdečina na mestu vbrizganja cepiva. b) Oteklina na mestu vbrizganja cepiva. c) Bolečina na mestu vbrizganja cepiva. d) Srbenje na mestu vbrizganja cepiva. e) Drugo ______________. f) Nič od naštetega.

16) Ali se boste odločili za cepljenje deklice proti HPV? (Možen je en odgovor.)

a) Da. b) Ne. c) Ne vem še.

17) Ali boste pri svoji odločitvi upoštevali mnenje svoje hčerke? (Možen je en odgovor.)

a) Da. b) Ne. c) Ne vem.


8

18) Se boste pred odločitvijo o cepljenjem posvetovali s strokovnjakom? (Možen je en odgovor.)


19) Ali bo informacija o ceni cepiva igrala vlogo pri odločitvi za cepljenje? (Možen je en odgovor.)


20) Ali menite, da bi moralo biti cepljenje proti HPV vključeno v cepilni program kot obvezno cepljenje za vsa dekleta? (Možen je en odgovor.)


HVALA!

Marina Tkalčić

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA …osveš čanju, kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih. Predvsem so to predavanja in druge oblike osveš čanja in izobraževanja tudi v osnovnih