Informacijska rešitev za skladiščno poslovanje z nerjavno

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer : Informatika v organizaciji in managementu

Informacijska rešitev za skladiščno poslovanje z nerjavno pločevino

Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Sandro Vesel

Kranj, oktober 2006

ZAHVALA

Iskreno in najlepše se zahvaljujem mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za izkazano strokovno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela ter za podana mnenja

in usmeritve pri mojem delu.

Zahvaljujem se mojemu mentorju v podjetju gospodu uni. dipl. org. Milanu Šraju za nasvete, strokovna mnenja, ki so plod njegovih izkušenj na področju proizvodne

logistike.

Zahvaljujem se mojim domačim za izkazano podporo in razumevanje v času mojega študija.

Zahvaljujem se gospodični Marini Ožbolt za »moralno« podporo pri zaključku

študija in izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi gospe Nadi Volf, ki je nalogo jezikovno pregledala in lektorirala.

Iskreno se zahvaljujem tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdelavi diplomskega dela ˝Informacijska rešitev za skladiščno poslovanje z nerjavno pločevino˝.

POVZETEK Za današnji čas je pomembna informatizacija vseh postopkov pri spremljanju proizvodnih in skladiščnih procesov, kot tudi velika vloga informacijskih tehnologij v vsakdanjem življenju, posebno v tistem njegovem delu, ki je povezan z objavljenimi informacijami ter podatki. Dodatna možnost spremljanja zalog v velikih skladiščih naj bi bila ustrezna informacijska podpora. Osnova sodobnega vodenja skladišča je verodostojen in ažuren podatek iz posameznih skladiščnih mest v skladišču ter uporabniku prijazno zgrajen sistem vodenja in spremljanja skladiščnega poslovanja z ustreznim programskim okoljem. Zajem podatkov je osnovni nivo v celem sistemu. Zgrajen naj bi bil tako, da je razmeroma enostavno širljiv, če se pojavijo nove zahteve. Zato je potrebna v fazi načrtovanja temeljita analiza, katere podatke hočemo zajemati in na kakšen način. Za učinkovitejše vodenje skladišča je potrebno narediti skladiščni informacijski sistem, ki bo deloval samostojno in bo povezan z drugimi sistemi preko vhodno/izhodnih podatkov.To bo zagotovilo možnost uporabe sodobnih orodij in tehnologije za izgradnjo, sistem sam pa je v primeru spremembe poslovnega sistema potrebno spremeniti le v modulu za pretvorbo podatkov v druge sisteme. Diplomska naloga je usmerjena v raziskavo pomankljivosti obstoječega informacijskega sistema, kritično analizo ter uvedbo informacijske podpore (program) z ustrezno bazo podatkov. Informacijska podpora oziroma program za vodenje skladiščnega poslovanja naj bi imel možnost razširitve uvedbe črtne kode, z namenom obvladovanja sledljivosti surovine od procesa nabave do proizvodnje.

KLJUČNE BESEDE

- Informacijski sistem - Baza podatkov - Proizvodna logistika - Črtna koda - Skladiščenje

ABSTRACT Nowadays the importance of informatization of all procedures attending output and storing is as big as the part of information technology in our commonplace, particularly in the part of our life connected with information and data.The supplementary possibility in storing supplies in big warehouses should be the right information backup. The base of contemporary warehouse operating is credible and changeable data from individual storing place in the warehouse and a system of organization and storing with suitable programming that is friendly to the user.Storing information is the base level in the whole system.It should be made relatively easy expandable in case that new demands show up.There for, intensive analyses of what kind of data we want to ladle and in which way, are necessary in the stage of planning. For more efficient warehouse operating a warehouse information system is necessary.That system would work independent and be connected with other systems through input/output data.That will provide the possibility of using contemporary tools and technology in constructing.In this change of working system, the system alone should be changed just in module for transformation data into other systems. The task of diploma is directed to exploring defects of existing information system, to critical analyses and to interduction of programmed backing with suitable data base.Information backup (program) for warehouse operating should have the possibility of expanding induction of the barcode, with the intention of following the material from input to output. KEYWORDS

- Information system - Data base - Production logistic - Barcode - Storage

KAZALO

1 UVOD .......................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA................................................................... 1 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA ˝KOVINOPLASTIKA LOŽ˝ ............................. 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................. 4 1.4 METODE DELA..................................................................................... 4

2 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................ 6

2.1 ORGANIZACIJA SKLADIŠČENJA............................................................. 6 2.2 INFORMACIJSKI SISTEMI ..................................................................... 6 2.3 BAZE PODATKOV ................................................................................11

3 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČA NERJAVNE PLOČEVINE........ 15

3.1 VLOGA SKLADIŠČA V PROCESU PROIZVODNE LOGISTIKE ......................15 3.1.1 Skladišča ....................................................................................................................15 3.1.2 Proces proizvodne logistike.....................................................................................16

3.2 POSNETEK TRENUTNEGA STANJA ........................................................20 3.2.1 Neadekvatna – neprimerna lokacija ......................................................................20 3.2.2 Nepreglednost – neorganiziranost skladišča ........................................................21 3.2.3 Nepopolna informacijska podpora .........................................................................21

3.3 KRITIČNA ANALIZA POSLOVANJA SKLADIŠČA .......................................22 3.3.1 Pomembne predhodne raziskave ...........................................................................22 3.3.2 Analiza organizacijske strukture v PC Inox...........................................................23

3.4 KRITIČNA ANALIZA INFORMACIJSKEGA SISTEMA..................................25 3.4.1 Obstoječa podpora z informacijskim sistemom SAP R/3 ...................................25 3.4.2 Analiza obstoječega delovanja skladiščnega poslovanja ....................................27

4 NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA .......................... 30

4.1 PRENOVA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA...............................................30 4.4.1 Pomembnost zalog v skladiščnem poslovanju .....................................................30 4.4.2 Nova lokacija skladišča ............................................................................................34

4.2 NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA .........................................35 4.2.1 Planiranje in analiza prenove IS.............................................................................35 4.2.2 Idejna rešitev programa vodenja skladiščenja.....................................................39

4.3 INFORMACIJSKA REŠITEV - PROGRAM ″SNEP″......................................41 4.3.1 Aplikacijski del sistema SNeP..................................................................................42 4.3.2 Mrežna povezava sistema SNeP .............................................................................43 4.3.3 Integracija sistema SNeP ........................................................................................44

4.4 PREDSTAVITEV PROGRAMA SNEP.........................................................46 4.4.1 Zagon programa SNeP in osnovni meni ................................................................46 4.4.2 Prejemi in prikaz prejemov NP v skladišču ...........................................................47 4.4.3 Vpis in prikaz Atestov NP v skladišču ....................................................................48 4.4.4 Tloris skladišča NP....................................................................................................50 4.4.5 Pregledi kolutov in premikov NP v skladišču ........................................................52

5 IZBOLJŠAVE IN UGOTOVITVE.................................................. 54

5.1 OCENA UČINKOV ................................................................................54 5.2 POGOJI ZA UVEDBO............................................................................55 5.3 MOŽNOST NADALNJEGA RAZVOJA Z UVEDBO ČRTNE KODE ..................56 5.3.1 Uvedba črtne kode v skladišče NP .........................................................................56 5.3.2 Sledljivost nerjavne pločevine s pomočjo črtne kode .........................................58 5.3.3 Delo RF skladišča......................................................................................................58 5.3.4 Povezava s programom ...........................................................................................59

6 ZAKLJUČEK............................................................................... 60

7 LITERATURA IN VIRI ............................................................... 61

8 PRILOGE................................................................................... 62

9 KAZALO SLIK ............................................................................ 64

10 KAZALO TABEL ......................................................................... 64

11 KRATICE I AKRONIMI…………………………………………………..65

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Sandro Vesel: Informacijska rešitev za skladiščno poslovanje z nerjavno pločevino stran 1 od 71

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V podjetju ″Kovinoplastika Lož″ smo s strani proizvodne logistike ugotovili nekatere pomanjkljivosti v skladiščnem poslovanju nerjavne pločevine.Pomanjkljivosti smo ugotovili v sami organizaciji skladišča v smislu neadekvatne-neprimerne lokacije, nepreglednosti in neorganiziranosti skladiščnega prostora kot tudi v nepopolni informacijski podpori skladiščnega poslovanja. V primeru PC Inox je računalniška podpora na visokem nivoju, saj smo na novo uvedli program SAP – ki je namenjen predvsem podatkovni podpori.Še vedno pa nimamo programa, ki bi nam vizualno ter podatkovno približal sliko stanja v skladišču nerjavne pločevine, programa, ki bi nam omogočil in prikazal tloris samega skladišča, njegovo podatkovno vsebino na lokacijah ter vseboval vse podatke vezane za določeno nerjavno pločevino. V obstoječem sistemu skladiščnega poslovanja se pojavljajo še ostali problemi vezani na poslovanje ter proizvodnjo samega PC-a kot so nefleksibilnost vodenja skladišča, počasen odziv na zahteve proizvodnje, netočnost dobavnih rokov,slabi pogoji dela in preveliki stroški skladiščenja nerjavne pločevine.

1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA ˝KOVINOPLASTIKA LOŽ˝

PC OKOVJE

PC INOX

PC GRADBENIELEMENTI

PCORODJARNA

PC KOVIND

SPLOŠNIKADROVSKISEKTOR

NABAVNISEKTOR

GOSPODARSKISEKTOR

TEHNICNISEKTOR

SEKTOR ZATRŽENJE

Slika 1: Kovinoplastika Lož

Kovinoplastika Lož, d.d. je sodobno podjetje in pomeni pomemben segment v slovenski kovinsko predelovalni industriji.Je mednarodno podjetje z dolgoletno tradicijo, usmerjeno v zadovoljevanje potreb uporabnikov po kakovostnih in funkcionalnih izdelkih.Poslovanje poteka skladno s pridobljenimi mednarodnimi certifikati, znanje in sodobne tehnologije pa nam omogočajo, da uspešno poslujemo na vseh jedrnih programih.Začetki Kovinoplastike Lož segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Obrtno kovinsko podjetje Lož, iz družbenega podjetja pa se je preoblikovalo v delniško družbo z vpisom v sodni register 23.3.1995.



Za podjetje sta značilna hitra rast in razvoj ter nenehno širjenje proizvodnih programov. Proizvodnja poteka v tovarni v Ložu, kjer je tudi sedež uprave, v tovarnah v Novi vasi na Blokah in na Uncu. Kovinoplastika Lož se zaveda, kako pomembno je vlaganje v znanje, kakovost in trženje. Tržišču tako lahko ponudi kakovostne izdelke in storitve. Je eno od prvih slovenskih podjetij, ki je za svoje kakovostno delo prejelo evropski certifikat ISO 9001. Skozi desetletja je Kovinoplastika Lož gradila svojo podobo in uveljavila svojo blagovno znamko ne le v Sloveniji, temveč tudi zunaj njenih meja. Drugačen pristop, približevanje kupcem in trgom ter pozicioniranje izdelkov, je spodbudilo k uvajanju novih blagovnih znamk. Takšni blagovni znamki sta ALVEUS za kuhinjske pomivalnike in INTER CAST za stroje in tehnologijo tlačnega litja barvnih kovin.Posebno pozornost posvečamo varovanju okolja ter uporabi do okolja prijaznih tehnologij. V začetku leta 1998 je za to področje podjetje pridobilo certifikat ISO 14001. Na povezavi sovlaganj in tržnih potreb se je Kovinoplastika Lož ves čas povezovala z drugimi podjetji in sopartnerji ustanovila nekaj hčerinskih družb:

• Roto – Lož d.o.o., Lož, Slovenija • Dynacast – Lož d.o.o., Lož, Slovenija • Lož – Metalpres d.o.o., Plešce, Hrvaška • Kovinoplastika Zagreb d.o.o., Zagreb, Hrvaška • Lož Beograd d.o.o., Beograd, ZRJ • Kovinoplastika d.o.o. Sarajevo, Sarajevo, BIH • Alveus CZ spol. s.p.o., Jablunkov, Češka • Alveus Romania SRL, Bukarešta, Romunija • Alveus Polska Sp. zo.o., Varšava, Poljska • ISET ADRIA d.o.o., Komensk – Uralsk, Ruska federacija

PC Inox sodi med večje evropske ponudnike kuhinjskih pomivalnikov, gastronom posod in sorodnih izdelkov za opremo kuhinj. Na podlagi 35 letnih izkušenj je proizvedenih več kot 10 milijonov kuhinjskih pomivalnikov in več kot milijon gastronom posod. Z rastjo obsega prodaje PC Inox dokazujemo tržno usmerjenost, inovativnost in vitalnost. Naše izdelke prodajamo v 28 dežel in sicer: v države EU, države Zahodne in Vzhodne Evrope, Ameriko, Azijo, Bližnji in Daljni vzhod ter Afriko. V programu ima podjetje več kot 300 najrazličnejših modelov pomivalnikov. Modeli so vsadni in nasadni, različnih dimenzij, glede na zahteve kuhinjskih elementov. Pomivalniki so iz plemenitega nerjavnega jekla ali pa iz kakovostne umetne akrilne mase v različnih barvnih variantah.Bodoči razvoj je usmerjen v pomivalnike sodobne oblike in še večje ergonomske prilagoditve sodobni gospodinji. Opremljeni bodo s še več dodatki za lažja in prijetnejša opravila v kuhinji.



Organizacijo poslovanja prilagaja podjetje potrebam novega časa. Tako skrbno negujemo kakovost celotnega poslovanja. Za proizvodnjo izdelkov se uporabljajo tehnologije, ki v čim manjši meri obremenjujejo okolje. To so poroki, da ostajamo kakovosten in cenovno soliden ter zanesljiv partner.Uveljavljena blagovna znamka ALVEUS, ki združuje kuhinjske pomivalnike, posode za odpadke, kuhalnike, kuhinjske armature in nape, strokovno usposobljeni kadri, razvojno-tehnološki oddelek, lastna orodjarna ter razvejana tržna mreža doma in v tujini zagotavljajo zadovoljevanje potreb najzahtevnejših kupcev in uporabnikov kuhinjske opreme z izdelki vrhunske kakovosti. KUHINJSKI POMIVALNIKI Čiste linije, raznolikost oblik in visok sijaj plemenitega nerjavnega jekla se podajo vsaki sodobno ali tradicionalno zasnovani kuhinji. Pomivalniki Alveus so skrbno zasnovani tako, da vnašajo v kuhinjo funkcionalno eleganco. Mnogi med njimi s pripadajočim dodatnim priborom tvorijo učinkovit multifunkcijski kuhinjski delovni center. Izdelani so iz plemenitega nerjavnega jekla CrNi 18/10 (ki ima lahko satenasto ali laneno strukturo površine) ali pa iz različnih kompozitnih materialov kot so Kerasil, Granit in Ultragranite (v različnih barvah in teksturah). V njih so zajete funkcionalne rešitve v skladu z visokimi estetskimi merili, saj sledimo in sooblikujemo sodobne oblikovalske trende. KUHINJSKI KUHALNIKI Kuhalniki iz programa Alveus Weekend so prilagojeni za vgradnjo v čajne kuhinje ali kuhinje v garsonjerah, počitniških domovih in počitniških prikolicah. Odlikuje jih funkcionalna razporeditev grelnih teles ob eleganci plemenitega nerjavnega jekla, iz katerega je izdelano ohišje kuhalnika. V primeru, ko je za pripravo in kuhanje hrane ter za pomivanje posode v kuhinji malo prostora, pridejo do veljave Alveus Combi kuhalniki, ki združujejo kuhalnik in pomivalnik v enem izdelku in se vgrajujejo kot zgornji zaključni element ene ali več kuhinjskih omaric. GASTRONOM POSODE Tvorijo učinkovit sistem za pripravo, shranjevanje in distribucijo hrane. Izdelane so iz plemenitega nerjavnega jekla CrNi 18/10, ki je odporen na visoke in nizke temperature ter udarce. Homogena, visoko sijajna površina in ustrezna oblika posod s pripadajočimi pokrovkami omogočajo zanesljivo tesnjenje in enostavno čiščenje, s tem pa je zadovoljeno tudi strogim higienskim zahtevam in standardom. Različne velikosti posod, ki dimenzijsko ustrezajo standardu EN 631 in različne vrste posod (z ročaji, brez ročajev in perforirane posode) omogočajo, da lahko za opremo profesionalne kuhinje izbirate med številnimi različnimi modeli.



KOMPONETE Bogate izkušnje in znanja, ki so pridobljene na področju preoblikovanja plemenitega nerjavnega jekla pri globokem vleku, krivljenju in izrezovanju, učinkovito povezujejo in koristijo tudi pri izdelavi komponent za gospodinjske aparate in drugo opremo v profesionalnih kuhinjah.Naročniki komponent so v svetu priznana podjetja, ki se na mednarodnih trgih uveljavljajo z visoko kakovostnimi in inovativnimi izdelki.

Slika 2: Proizvodno tržni program

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Vsak projekt od njegove faze inicijalizacije ( ideje, predloga za projekt ), koncepiranja ( študija izvedljivosti, posnetka stanja ), definiranja ( natančne opredelitve projekta ), izvajanja ( operativnega planiranja projekta ), ter preverjanja programa ( izbor novih metod dela ) je dolgoročna in natančna pot.Na tej poti se pojavljajo različni problemi in omejitve vpeljave projekta. V našem primeru se pojavljajo težave zaradi prehoda iz obstoječega na novo stanje skladiščenja materiala. Problem se pojavlja tako s prostorskega vidika, kar se nanaša na iskanje nove lokacije, tako tudi z vidika zajema podatkov oziroma popisa obstoječega stanja.Težava se pojavi v določitvi ključa v bazi podatkov zaradi sledljivosti nerjavne pločevine od dobavitelja, skladiščenja, do uporabe v proizvodnji. 1.4 METODE DELA Pri reševanju problema bom v diplomski nalogi uporabil CSF in BSP metodi, s katerima bom poskušal analizirati ter približati aktualen informacijski problem skladiščnega poslovanja. Usmeril sem se na ugotavljanje ključnih dejavnikov uspeha posameznikov in z njihovo pomočjo opredeljenih informacijskih potreb. Celovita in nivojska strukturirana zbirka individualnih dejavnikov predstavlja ključne dejavnike podjetja. S koraki analize osnovnega poslanstva in cilja podjetja, določitve ključnih dejavnikov



uspeha, določitve informacijskih potreb ključnih dejavnikov uspeha, načrtovanja izboljšanja informacijske podpore za posamezne dejavnike ter celovitga vpogleda v informacijsko arhitekturo organizacije, sem si postavil izhodiščni cilj za reševanje problema, ki so zajeti v diplomski nalogi. Metode dela poleg analiz vsebujejo tudi prenovo poslovanja, projekt izboljšav ter neobhodno timsko delo vseh služb proizvodne logistike. Na koncu pa sem uporabil metodo SWOT za analizo prednosti ter dosego predstavljene rešitve v diplomski nalogi.



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 ORGANIZACIJA SKLADIŠČENJA

Podjetja morajo delovati z maksimalno učinkovitostjo in zagotavljati brezhibno delovanje, da bi si zagotovila profitabilnost, od prejema blaga in pravočasnih naročil do avtomatskega upravljanja aktivnosti skladišča ter ustrezne kontrole nad inventarjem. Napredno upravljanje s skladiščem, zmanjševanje stroškov in zagotavljanje učinkovitega delovanja operacij pa so kritične točke uspeha. Zato mora biti sistem delovanja skladišča zasnovan tako, da dosega optimalno delovanje skozi celoten proces. Pri tem lahko implementacija nove tehnologije bistveno pripomore k večji učinkovitosti procesov v skladišču. Nov programski sistem vodenja skladišča pa pomeni tudi močno orodje za povečanje konkurenčnosti na trgu. V današnjih medsebojno povezanih in soodvisnih omrežjih proizvodnih verig je za uspešno skladiščno upravljanje potrebno veliko več kot le priprava dokumentacije NP za prejem v pisarni, kjer poteka upravljanje dejavnosti, povezanih z dostavo, izpolnjevanjem naročil ali skladiščenjem. Potrebno je tudi dobro razumevanje, kako lahko osnovne funkcije skladiščnega upravljanja vplivajo na proces prejema NP v skladišče in oddaje v proizvodnjo. Faza skladiščenja kot eden ključnih elementov v proizvodni verigi pomeni oddelku proizvodne logistike obenem tudi vir podatkov o stanju naročil, skladiščnikom omogoča pregled nad zalogami, podjetju kot celoti pa je vir za obe vrsti informacij. Skladišče je postalo kraj, kjer si vodilni strokovnjaki za upravljanje in področje dostave ogledajo potek skladiščnih operacij in njihov vpliv na celotno učinkovitost proizvodne verige.

2.2 INFORMACIJSKI SISTEMI

INFORMACIJSKI SISTEM (IS) Informacijski sistem opredelimo kot množico medsebojno odvisnih komponent (strojna oprema, komunikacijska oprema, programska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo tako temeljne kot tudi odločitvene procese v organizaciji. Informacijski sistem rešuje:



• Probleme premostitve časovne pregrade • Probleme obdelave podatkov • Probleme premostitve prostorske pregrade

ZNAČILNOSTI DOBREGA IS

Dober inf. sistem zagotavlja podatke, iz katerih lahko zaposleni na različnih ravneh v organizaciji pridobivajo informacije, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Daje podlago tako za reševanje vsakodnevnih vprašanj, kot tudi za izvajanje upravljalskih ukrepov ter sprejemanje strateških odločitev in je usklajen s poslovnim sistemom.

SODOBNI INFORMACIJSKI SISTEMI

• Področje IT se hitro razvija. Sodobni IS ne ustrezajo več klasičnim kategorijam, temveč pogosto podpirajo funkcionalnosti, ki pripadajo več kategorijam.

• Kljub temu, da kategorizacija IS ne ustreza več dejanskemu stanju ali pa obstajajo različni pogledi nanjo, se izkaže koristna, saj poudarja karakteristike posameznih kategorij, med katerimi so mnoge take, ki jih je dobro upoštevati v vsakem IS.

Slika 3: Mesto informacijskega sistema v poslovnem okolju

ŽIVLJENJSKI CIKLI RAZVOJA IS

• Kot večina razvojnih procesov sledi tudi razvoj IS določenemu življenjskemu ciklu, oziroma razvojnemu modelu, ki določa zaporedje faz razvoja.

• Razvojni modeli IS zajemajo strateško planiranje, analizo, načrtovanje ter izvedbo. Med seboj se razlikujejo predvsem po podrobnejši delitvi faz na aktivnosti ter v zaporedju in načinu njihovega izvajanja.



RAZVOJNI SISTEMI : RAČUNALNIŠKO PODPRTO PROGRAMSKO INŽINERSTVO CASE (Computer Aided Software Engineering) je računalniško podprto programsko inžinirstvo in predstavlja orodje za podporo posameznim aktivnostim razvoja IS kot tudi za bolj učinkovit, natančen in celovit proces analize, načrtovanja, razvoj in vzdrževanja IS. Prednosti uporabe CASE orodij so:

• Večja učinkovitost; rezultat uporabe že pripravljenih preizkušenih metod in modulov

• Večja usklajenost; usklajevanje elementov rešitve in večja standardizacija • Manj napak; kot posledica večje usklajenosti oziroma neprotislovnosti • Manj dela; pri popravljanju napak, ker jih odkrijemo dovoj zgodaj • Nižji stroški; vzdrževanja zaradi usklajenosti formatov in standardov

Glede na podporo posameznih faz v razvoju sistema ločimo:

• CASE za podporo analize in načrtovanja • CASE za podporo programiranju • Integrirani CASE za podporo v vseh fazah

Danes so na voljo različna CASE orodja:

• Upper CASE: orodja, ki podpirajo aktivnosti prvih faz razvoja IS: poslovno modeliranjem, vzpostavitev okvirjev projekta, zajem informacij, konceptualno modeliranje, analiza in načrtovanje IS.

• Lower CASE: orodja, ki so specializirana za podporo izvedbeni IS ter njegovemu vzdrževanju: generiranje programske kode, podatkovne baze, baznih sprožilcev in baznih procedur.

• I-CASE: Skupina integriranih orodij, ki podpirajo vse faze življenjskega cikla razvoja IS.

PLANIRANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Namen planiranja IS je izdelati terminsko in po sredstvih opredeljen načrt aktivnosti, ki so potrebne za uresničitev strateškega načrta. Aktivnosti so organizirane po naslednjih sklopih: strojna računalniška oprema, komunikacijska oprema. V sklopu planiranja IS izvedem naslednje korake, za katerimi so opravila:

• Ocenim strateški pomen aplikativnih sistemov • Določim prioritete posameznim razvojnim projektom • Izdelam plan aktivnosti po področjih (Strojna računalniška oprema,

Komunikacijska oprema, Programska oprema, Kadri in drugo) • Izdelam plan sredstev in potreb



KLASIFIKACIJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV Pri klasifikaciji informacijskih sistemov si postavim na naslednje kriterije:

• Nastanek informacijskega sistema • Formalni informacijski sistem; potreben je za obstoj in spremljanje vseh

pomembnih dogajanj v sistemu in okolju, je skrbno načrtovan in se nanehno prilagaja funkcionalnim in strukturnim spremembam organizacije. Je najpomembnejši v organizaciji. Cilji so: zadovoljevanje informacijskih potreb predpisanih z zakonom ali dogovorom; zagotavljanje informacij potrebnih za upravljanje in odločanje; izdelava poročil.

• Neformalni informacijski sistem; je rezultat trenutnih potreb, brez trdne strukture namenjen osebni rabi in poteka občasno (osebni stiki in neformalne informacije kar je značilno za višji nivo v podjetjih)

• Računalniško podprt informacijski sistem temelji na uporabi računalnikov in informacijske tehnologije

• Pripadnost informacijskega sistema • Javni informacijski sistem; zajema podatke in informacije pomembne za

celoten matični sistem in njegovo okolje • Zasebni informacijski sistemi; zajema podatke in informacije pomembne za

del sistema ali pa samo za posameznike v njem INFORMACIJSKI SISTEMI V ORGANIZACIJI Informacijski sistem organizacije je sistem, ki uporablja informacijsko tehnologijo za zajemanje, prenašanje, shranjevanje, ustvarjanje in izpisovanje informacij in podatkov potrebnih za izvajanje (nižji nivo) in upravljanje (višji nivo) dejavnosti posameznega dela organizacije ali organizacije kot celote.Osnovni namen IS je ta, da oskrbuje z informacijami o preteklem in trenutnem delovanju ter predvidenem obnašanju organizacije in njenega okolja. V organizacijah imamo dve skupini problemov, ki nam jih pomaga reševati IS:

• Kako upravljati z notranjimi resursi, s katerimi izvajamo proizvodnjo ali storitve

• Kako se uspešno soočati s konkurenco, strankami, vladnimi organizacijami in splošnim okoljem organizacije

Vloga IS v organizaciji pa je sledeča:

• Pomagajo ljudem pri delu v vseh treh fazah, v fazi načrtovanja, izvajanja in nadzora; pri tem lahko IS delo avtomatizira (samodejno opravlja delo, ki bi



ga moral sicer človek), formalizira (sistem vzpostavlja enotne, metode in postopke) in olajša delo (olajša delo s številnimi orodji).

• Povezuje dele organizacije v celovit sistem (povezujejo načrtovanje, izvajanje in nadzor znotraj podsistemov, usklajuje delo različnih podsistemov, integrira podsisteme.

UPORABA INFORMACIJSKIH SISTEMOV Uporaba informacijskih sistemov, ki temeljijo na moderni informacijski tehnologiji, omogoča hitrejše, bolj kakovostno delo in s tem boljše proizvode, boljše odločanje in s tem boljšo uporabo znanja, boljše komuniciranje. Informacijski sistemi omogočajo izboljšanje proizvodnje in skladiščnega poslovanja za:

• računalniško podprto konstruiranje izdelkov - CAD: programi za interaktiven opis objektov, ki jih nato izpišejo v grafični obliki.

• računalniška avtomatizacija proizvodnje: računalniško krmiljeni avtomati, ki samodejno izvajajo posamezne delovne operacije.

• računalniško integrirana proizvodnja - CIM: uporaba računalniške tehnologije v celotnem procesu proizvodnje in integraciji proizvodnje s tekočo nabavo in prodajo.

• računalniško podprta obravnava kupcev in strank: bančni avtomati, telemarketing, direktno trženje...

Pri analizi uporabe informacijskih sistemov za podporo odločanja je potrebno odgovoriti na vprašanja: kje je poudarek, na iskanju ali reševanju problema, v kateri del lahko problem razvrstimo ali načrtovanje, izvajanje ali nadzor, kakšne odgovore nam ponuja sistem, kakšna je vloga uporabnika in stopnja interakcije s sistemom, katera vrsta informacijske tehnologije je uporabljena, kakšna je stopnja strukturiranosti problemov. NAČRTOVANJE IS

• 1.faza: strateško načrtovanje IS – Ugotoviti področja in način delovanja poslovnega sistema ter njegove strateške razvojne cilje – Rezultat je načrt razvoja informatike v obravnavanem sistemu

• 2.faza: logična opredelitev IS – Analiza je osnova za grobi model podatkov in procesov – Oba modela razgradim v podrobnosti in upoštevam končne cilje obravnavanega sistema – nastane model, ki je neodvisen od tehnologije



• 3.faza: fizična opredelitev IS – fizično modeliranje (razvoj baz in programskih modulov) – upoštevanje omejitev (programska in strojna oprema, to je osnova za inf.sis.)

• 4.faza: gradnja IS (zahteven proces) – dejavniki (kadri, denar, tehnologija) – uporaba posebne tehnike (modeliranje) 2.3 BAZA PODATKOV Baza podatkov je zbirka podatkov v določenem formatu, ki jo hranimo in uporabljamo s pomočjo računalnika. Baza podatkov je skupina povezanih datotek, ki so organizirane in shranjene kot sestavni del računalniško podprtega informacijskega sistema organizacije. Vloga baze podatkov v organizaciji je:

• Hranjenje osebnih podatkov; organizirano hranjenje podatkov o osebah, plačilih,… nam omogoča hitro in lažje dolo s temi podatki

• Hranjenje podatkov za izvajanje poslovnih operacij; hitro in sprotno spremljanje vseh poslovnih procesov (prodaja, nabava,…)

• Zagotavljanje podatkov za upravljanje; izdelava poročil in analiz • Zagotavljanje podatkov iz okolja organizacije; spremljanje trga, konkurence,

dolgoročni plani,…

Baza podatkov mora biti tako oblikovana da:

• Omogoča hiter dostop do podatkov • Vsebuje točne podatke brez odvečnih podatkov ali podvajanj • Omogoča učinkovito delo • Zagotavlja varnost

Koristi od organiziranja podatkov v bazo so:

• Boljša dostopnost in raspoložljivost podatkov • Boljši nadzor nad podatki in večja varnost • Večja podatkovna usklajenost in zanesljivost • Manjša odvisnost med programi in podatki • Manjši stroški razvoja programov • Manjši stroški vzdrževanja programov • Večja prilagodljivost v postopku razvoja programa



AŽURIRANJE

UPORABNIŠKIPROGRAM

POROČANJE

UPORABNIŠKIPROGRAM

PODATKOVNABAZA

PODATKI IZ OKOLJA POROČILA

REZULTATI VHOD

Slika 4: Podatki v središču pozornosti

SISTEMI ZA UPRAVLJANJE PODATKOVNIH BAZ SUBP (DBMS) SUBP je povezana množica programov, ki omogoča oblikovaje in delo z bazo. SUBP uporabljamo za:

• Oblikovanje (definiranje) podatkovne baze; oblikovanje baze pomeni določitev vseh polj, določanje povezav polj v zapise in določanje povezav med temi zapisi. Polje določimo tako, da mu damo ime im mu določimo format (C character, N Numeric D date, L logical) Pri tem določimo tudi kateri zapis bo INDEX. Indeks je lahko en ali več zapisov in nam služi kasneje za tvorjenje relacij.

• Izvajanje obdelav; osnovne aktivnosti pri izvajanju so vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje.

• Oblikovanje poročil; orodja nam omogočajo enostavno izdelavo poročil s sledečimi orodji:

• Orodja za oblikovanje menijev in zaslonskih slik • Orodja za oblikovanje izpisov oziroma poročil • Varovanje podatkov in obnavljanje po poškodbah; ko je določen zapis v

obdelavi, ga SUBP zaklene za druge uporabnike. Takoj po končanju dela prvega uporabnika pa se zapis ponovno odklene. Za primere, ko pride do izgube podatkov (zaradi poškodbe diska …) moramo vzpostaviti stanje baze nazaj v stanje pred okvaro. Te probleme rešujemo z varnostnimi kopijami baz.

• Podpora pri administraciji baze; je zelo pomembna naloga DBMS. Administracija vsebuje: načrtovanje uporabe baze, spodbujanje uporabljanja



standardov, nadzor dostopa do podatkov, spremljanje količine podatkov in intenzivnost operacij.

Sistem za upravljanje baz podatkov DBMS je zbirka programov, ki se uporabljajo za: • Definiranje baze podatkov • Izvajanje operacij s podatki (braje, pisanje, spreminjanje, brisanje in iskanje) • Nadzor učinkovitosti izvajanja operacij

Podatkovno bazo v širšem smislu sestavljajo: • Podatki • Uporabniki in uporabniški programi • Upravitelj podatkovne baze • Sistem za upravljanje podatkovne baze

SUBPPODATKI

UPORABNIŠKIPROGRAM

UPORABNIKI

UPRAVITELJ

Slika 5: Sistem za upravljanje baz podatkov

OBLIKOVAJE PODATKOVNIH MODELOV Modeliranje podatkov je oblikovanje modela podatkov. Model podatkov je abstraktna, vendar lahko razumljiva predstavitev potrebnih podatkov celotne organizacije oziroma njenega dela. Modeliranje podatkov je osnovni sestavni del vsake metode razvoja IS. Modele podatkov oblikujemo s sledečimi gradniki:

• Predmet podatkov (entiteta); je zadeva ali vrsta zadeve, ki jo opisujemo s podatki (delavec, kupec,…)

• Elementi podatkov (atributi); je tisti podatek, ki z vidika uporabnika ni več členljiv (matična številka, datum rojstva,…)

• Ključi; so tisti podatkovni element, katerih vrednost loči pojav posameznega predmeta podatkov od drugih pojavov tega predmeta. Poznamo: primarne, kandidatne, zunanje in sestavljene ključe

Model podatkov sestavljata dva dokumenta: • Seznam predmetov podatkov; opisi vseh predmetov podatkov in podatkovnih

elementov, ki sestavljajo model podatkov • Podatkovna mapa (podatkovni načrt); prikazuje medsebojno povezanost

predmetov podatkov. Povezave so lahko: 1:1 (en pojav prvega predmeta je povezan z enim pojavom drugega predmeta; 1:N (en pojav prvega predmeta



Z A J E M A N J EP O D A T K O V

A Ž U R I R A N J EO B D E L A V AP O D A T K O V

A K C I J E

P O D A T K O V N A B A Z A

P R I D O B I V A N J EI F O R M A C I J ,

O D L O Č A N J E

O K O L J E

je povezan z več pojavi drugega predmeta); N:M (več pojavov prvega predmeta je povezano z več pojavi drugega predmeta).

RAČUNALNIŠKO PODPRT PODATKOVNI SISTEM Računalniško podprt podatkovni sistem – sistem za obdelavo in rokovanje s podatki. Ima štiri komponente:

• Človek • Program • Podatki • Računalnik

PROGRAM

RAČUMALNIK

PODATKI

PIŠE,UPORABLJA

INTERPRETIRA,ROKUJE

USMERJADELOVANJE

ČITA,SHRANJUJE,

TRANSFORMIRA

OBDELUJE

Slika 6: Računalniško podprt podatkovni sistem

PODATKOVNA BAZA

Podatkovna baza je model okolja, ki služi kot osnova za sprejemanje odločitev in

izvajanje akcij.Podatkovna baza je množica med seboj povezanih podatkov, ki so

shranjeni v računalniškem sistemu, dostop do njih je centraliziran in omogočen s

pomočjo sistema za upravljanje podatkovnih baz (SUPB). Lahko je mehanizirana,

večuporabniška, formalno definirana in centralno nadzorovana zbirka podatkov.

Slika 7: Podatkovna baza kot model okolja



3 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČA NERJAVNE PLOČEVINE

3.1 VLOGA SKLADIŠČA V PROCESU PROIZVODNE LOGISTIKE 3.1.1 Skladišča Skladišča so grajeni objekti ali pripravljeni prostori za začasno skladiščenje proizvodov in čuvanje blaga, ki bodo čez določen čas vključeni v reprodukcijo, transport, distribucijo ali potrošnjo. Osnovna naloga skladišč je menjava skladiščnih proizvodov v neprekinjenem procesu. Posebna naloga skladišča je kombinirani transport, kjer se opravlja prehod blaga iz skladišča v proizvodnjo. Pomen skladišč je omogočanje varnega in tehnično pravilnega nameščanja blaga, brez kakršnegakoli ogrožanja kvalitete in svojstev blaga ob možnosti priprave, prejema in odpreme. Naloge skladiščenja so v vsakem podjetju različne, saj vsako podjetje dela v popolnoma različnih razmerah glede zagotovljanja potrebnega blaga. Različni so tudi proizvodni procesi, ki zahtevajo skladiščenje materialov in različna je tudi intenzivnost podjetij glede porabe materialov. Različni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje skladiščnih zalog, so lahko odvisni od zunanjih pogojev na tržišču ali od samega podjetja. Cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki. Osnovne naloge skladišč so:

• ohranitev količine in kakovosti skladiščenega blaga • čim nižji stroški skladiščenega blaga • varnost dela v skladišču • omogoča čakanje na ugodnejši trenutek za prodajo • v primeru povpraševanja omogoča takojšnjo dobavo blaga iz zalog • izravnava časovne razlike med hitrostjo dobav in porabo blaga • izravnavanje razlik med intenzivnostjo proizvodnje povpraševanja

Poslovanje skladiščenja je neposredno povezano s temeljnimi funkcijami, ki skladišče opravlja. To so:

• prevzem blaga • čuvanje skladiščenega blaga • evidenca gibanja in stanja zalog • kontrola stanja zalog



3.1.2 Proces proizvodne logistike

Vedno ostrejša konkurenca na mednarodnih trgih sili podjetje k neprestani inovativnosti. Podjetje mora vedno znova dokazovati, da je vredno zaupanja stalnih kupcev in se hkrati širiti na nove trge. To pa je mogoče le, če je podjetje tržno usmerjeno.Tržno morajo biti usmerjeni tudi vsi poslovni sistemi v podjetju, kamor spada tudi logistika. Cilj logističnega sistema je optimalno oskrbovanje proizvodnje s potrebnim materialom in energijo ter optimalna oskrba porabnikov s proizvodi v željeni količini, kakovosti in v pravem trenutku. Gre torej za doseganje optimalne ravni preskrbovalnega in dobavnega servisa. K temu osnovnemu ali glavnemu cilju logističnega sistema stremijo cilji posameznih logističnih podsistemov, ki skušajo s skupnim delovanjem doseči osnovni cilj. Delitev na logistične podsisteme se opravi zaradi boljšega razumevanja logistike v proizvodnem podjetju. Razdelitev se opravi glede na to, kaj se dogaja v podjetju pred začetkom proizvodnje, v procesu proizvodnje in potem, ko je proces proizvodnje zaključen. Pri oblikovanju podsistemov poslovne logistike se torej izbere osnovne funkcije, ki jih je treba izvrševati v vsakem proizvodnem podjetju. Nabavo in skladiščenje materialov povezujemo s tehničnimi in gospodarskimi cilji podjetja. Tehnični cilji se nanašajo na to, da ima podjetje na razpolago potrebni material ( ustrezne kakovosti, v zadostni količini, ob pravem času in na zahtevanem kraju). Gospodarski cilji pa so povezani z najnižjimi možnimi stroški nabave takšnih materialov. S pojmom materiali razumemo surovine, sestavne dele, ki jih kupujemo pri drugih podjetjih, pomožne materiale, pogonska sredstva in trgovsko blago. Da bi veriga od nabave materiala pri dobavitelju prek prevzema in ustreznega skladiščenja do servisiranja proizvodnje z materialom nemoteno in pravočasno delovala, si mora oddelek za operativno pripravo proizvodnje pomagati z informacijsko podprtimi programi.Ti programi morajo imeti na razpolago vse potrebne podatke, s katerimi proizvodna logistika v tej verigi operira. Zaradi tega sta baza podatkov in ustrezna informacijska podpora oddelku proizvodne logistike zelo pomembna. Ključni proces proizvodne logistike lahko opredelimo kot vezni člen med proizvodnjo, nabavo in skladiščenjem materialov, prodajo in tehnologijo.



Sestavljena je iz:

• operativne priprave proizvodnje (OPP) • skladišča lastnih polizdelkov • skladišča vhodnih materialov ( nerjavna pločevina )

Skrbnik procesa proizvodne logistike je vodja proizvodne logistike, ki je direktno podrejen direktorju PC Inox. Posamezni procesi proizvodne logistike nimajo svojih vodij, tako da lahko v tem primeru govorimo o treh nivojskih organizacijskih strukturah. Operativna priprava proizvodnje - naloga operativne priprave proizvodnje je, da na podlagi planov prodaje :

• planira proizvodni proces v obliki letnega, mesečnega in tedenskega ali operativnega plana

• organizira proizvodni proces tako, da razpiše materialno in tehnološko dokumentacijo, materialno dokumentacijo, lansira naloge na stroje v SPRO

• spremlja in analizira proizvodni proces glede na časovno izpolnjevanje predvidenih rokov izdelave, prav tako točnost planiranih količin izdelave

• mesečno naroča predvidene porabe materialov nerjavne pločevine s kreiranjem internih naročil, katere kasneje rabijo v operativni nabavi za kreiranje eksternih naročil

• sodelovanje s kooperanti glede pravočasne in kvalitetne dodelave polizdelkov • skrbi za optimizacijo zalog, tako domačih kot kupljenih polizdelkov in surovin,

kar pa doseže predvsem s kvalitetnim planiranjem proizvodnje

Sestavo ključnega procesa proizvodne logistike, nam prikazuje naslednja shema:

Slika 8: Sestava ključnega procesa proizvodne logistike

OPERATIVNA PRIPRAVA

PROIZVODNJE planer

SKLADIŠČE LASTNIH

POLIZDELKOV skladiščnik

SKLADIŠČE VHODNIH

MATERIALOV skladiščnik

OPERATIVNA NABAVA

referent nabave

PROIZVODNA LOGISTIKA vodja proizvodne logistike



Osnovni podatki, ki omogočajo izvajanje teh nalog, se nahajajo v tehnoloških postopkih, podatkih o delovnih mestih, planu prodaje ter v povratnih informacijah o izdanem oziroma porabljenem materialu in predanih izdelkih v skladišče. Glede na to, da so vsi ti podatki v okviru računalniško podprtega informacijskega sistema, se naloge operativne priprave proizvodnje izvajajo s pomočjo tega. Operativna priprava proizvodnje nastopa tudi v vlogi »Informacijskega centra«, saj se tukaj zbirajo vse informacije, katere je potrebno usklajevati in krmiliti. Lahko pravimo, da ima OPP značilnosti amortizerja, ki blaži udarce posameznih služb in se trudi, da bi proizvodnja delovala, kar se da z minimalnimi motnjami. Naloga skladišča lastnih polizdelkov je skladiščenje in vodenje evidence, ter izdajanje in odpis iz zaloge lastnih polizdelkov. V našem primeru so to razrezane platine, odcejalniki posode, ter GN posode in pokrovi. Za spremljanje stanja skladišča imamo poleg centralnega informacijskega sistema, ki je zastarel, vpeljan SAP informacijski sistem, kateri deluje samo na podatkovni ravni. Slabost tega informacijskega sistema je, da nam ne omogoča pregled in vodenje zalog po skladiščnih lokacijah. Skladišče vhodnih materialov izvaja:

• fizični prejem blaga in transport v skladišče • prejem blaga v zalogo skladišča v SAP informacijski sistem • oskrbovanje proizvodnje in dostava blaga na za to določene deponije v

proizvodnji • odpis blaga in s tem zmanjšanje zalog blaga po izdajnicah materiala

S prehodom iz funkcijske organizacijske sheme v procesno organizacijo in s tem tudi oblikovanjem PC- profitnih centrov, se je prenesel del nalog vhodne kontrole. Skladiščniki izvajajo predvsem količinski prevzem blaga, ter opremljanje dospelih pošiljk, npr. kolutov nerjavne pločevine, z ustreznimi podatki o mehanskih lastnostih materialov pomembnih pri sami tehnologiji izdelave izdelkov.

Prav tako skrbijo za zavrnitveno cono, kjer se nahajajo reklamirani materiali, to pa lahko tudi opredelimo kot nalogo vhodne kontrole.

Operativna nabava, katera deluje prav tako pod okriljem procesa proizvodne logistike, je v bistvu »podaljšana roka« strateške nabave. Strateška nabava mora pripraviti »teren« in osvojiti dobavitelja do take mere, da vzpostavi partnerski odnos



z dobaviteljem in dobavitelju dokaže, da so težave, katere lahko povzroči z neupoštevanjem pravil igre pomembne tudi za njegov uspeh in ugled. Zlasti pri dobaviteljih, ki so monopolisti, mora biti strateška nabava sposobna doseči, da nas dobavitelj spoštuje in igra poštene karte. Prav od oskrbe proizvodnje je posledično odvisno zadovoljstvo naših kupcev in naš uspeh. Operativna nabava izvaja naloge:

• operativno izvajanje nabav surovin in materialov • pridobitev potrditev naročil in potrjenih dobavnih rokov • usklajevanje dobav z dobavitelji • kontrolo cen in plačilnih pogojev • reševanje reklamacij • priprava in izdaja uvozne in carinske dokumentacije • popis porekla blaga

Vsem tem procesom pa mora biti za dobro in kvalitetno delovanje v podporo učinkovit informacijski sistem. Prav v tem obdobju smo v našem podjetju končali z uvedbo obsežnejšega projekta prenove informacijskega sistema SAP R/3. Dosedanji informacijski sistem sicer funkcijsko zadovoljuje trenutne potrebe, gotovo pa je, da ne podpira popolnega povezovanja znotraj procesa proizvodne logistike na ravni nabave, skladišča, proizvodnje, kar pa je ključnega pomena za uspešno delovanje vsakega profitnega centra. Informacijski sistem želimo prenoviti, da bi nam pokrival vse procese skladiščenja nerjavne pločevine od sprejetja, skladiščenja, do porabe v proizvodnji.Tako si bomo ustvarili podlago za hitro prilagajanje spremembam vseh procesov, povezavo v vrednostno verigo, imeli bomo boljše pogoje, da rastemo, se širimo in se oblikujemo v uspešno mednarodno podjetje. Cilj procesa proizvodne logistike je koordinacija med trženjem, nabavljanjem in proizvajanjem ter zagotavljanje optimalne podpore proizvodnji za nemoten potek in skrb za optimalen pretok blaga in lastnih polizdelkov. Proizvodna logistika združuje sledeče funkcije:

• operativna priprava proizvodnje (planiranje komponent in materialov), • skladiščno poslovanje (vhodni materiali, surovine in polizdelki), • operativna nabava (operativno izvajanje nabav vseh surovin in

repromaterialov ter aktivnosti, kontrola cen in plačilnih pogojev, uvozna in carinska dokumentacija, preskrba potrdil o kakovosti, reševanje reklamacij nabavljenega blaga).



Slika 9: Organigram službe proizvodna logistika PC INOX

3.2 POSNETEK TRENUTNEGA STANJA 3.2.1 Neadekvatna – neprimerna lokacija

Lokacija skladišča je odvisna od pravilnosti izbire in se izbira glede na lokacijo proizvodnje in možnost distribucije, omogočiti mora najnižja možna vlaganja, najnižje možne stroške, oskrbo proizvodnega procesa brez zastojev, čim krajše notranje transportne poti, prilagodljivost skladiščenja novih artiklov, čim boljšo izrabo prostora, varno in človeka vredno delo zaposlenih.

Skladiščna lokacija je zaradi velike količine dobavljenega materiala problem vsakega sodobnega poslovnega in proizvodnega prostora. Pri velikih podjetjih z veliko serijsko proizvodnjo je problem količine vhodnih resursov za nemoteno poslovanje še večji. Ta problem je tudi del PC Inoxa. Nerjavna pločevina kot najpomembnejša komponenta pri izdelavi pomivalnikov in ostalih izdelkov PC Inox zavzema precejšnji delež vseh vhodnih materialov v profitni center. Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora, pomembnosti in kvantitete polizdelkov in končnih izdelkov, je skladiščenje nerjavne pločevine dobilo neustrezno in -neprimerno lokacijo. Ravnanje z vhodnim materialom je v končni meri odraz produktivnosti in uspeha, tako za samo skladiščno poslovanje, kakor tudi za videz samega PC-ja. V primeru PC Inox je nerjavna pločevina skladiščena pred samim vhodom v PC .

Nabavljanjein planiranje

NabavljanjeBlagovno

poslovanje

Letniizračun

mat. potreb

Mesečniizračun

mat. potreb

Planiranjekomponent

in materialov

Prejemblaga

Izdajablaga

Raziskavatržišča

dobaviteljev

Nabavablaga

Preprodajablaga znanemu

kupcu

Vhodnakontrola

Ocenjevanjedobaviteljev

Reševanjereklamacij

dobaviteljev

Revidiranjenabavnihpogodb

KazalnikiuspešnostiNabavljanja



Slika 10: Neprimerno skladišče nerjavne pločevine ( vhod v PC Inox )

3.2.2 Nepreglednost – neorganiziranost skladišča Velikost in organiziranost je odvisna od značilnih lastnosti proizvodnje, pa tudi od načina, po katerem proizvodnja deluje, odvisna je od števila dni, za katere je potrebno, da obstajajo zaloge v primeru, če bo prišlo do kasnitve dobave in s tem do nemotenega proizvodnega procesa in tudi od načina dostave surovin.

Cilji vsakega skladiščnega prostora težijo k temu da imajo popoln nadzor nad vhodnimi resursi, kar pomeni, da je skladišče pregledno in organizirano po nekem modelu, ki je najustreznejši za določen material. V nasprotnem primeru je skladiščni prostor neizkoriščen in nelogičen. Rezultat slabo organiziranega skladišča je viden v zamudah servisiranja proizvodnje s polizdelki ali surovinami ( nerjavna pločevina), slab pregled in nadzor nad količinami, kot tudi nezadovoljstvo med vodilnimi v proizvodnji in skladišču.S posnetkom sedanjega stanja je ugotovljeno, da koluti nerjavne pločevine nimajo logične sestave v skladišču. Z organiziranim in preglednim skladiščem težimo k naslednjim ciljem:

• Fleksibilen in hiter dostop do informacij • Omogočiti hitrejši odziv na zahteve proizvodnje • Povečati produktivnost celotne organizacije

3.2.3 Nepopolna informacijska podpora Kljub vsej avtomatizaciji in računalniški podpori je končni rezultat pasivnega beleženja premikov še vedno isti: imeti v vsakem trenutku na razpolago točno sliko stanja na skladiščnem prostoru. Poznavanje točnega stanja na terenu v vsakem trenutku pa je osnova, da se tudi računalnik lahko vključi v upravljanje in vodenje celotnega skladiščnega poslovanja. Pri planiranju proizvodnje smo ugotovili, da je



skladišče nerjavne pločevine neorganizirano in slabo informacijsko podprto, kar se odraža na produktivnosti celotne organizacije. V podjetju že obstaja informacijska podpora SAP, ampak za skadišče nerjavne pločevine ne zadostuje. Informacijska podpora SAP podatkovno zadostuje zahtevam skladišča, za popolni nadzor nad skladiščem pa potrebujemo informacijsko podporo in program, ki bo vizualno in podatkovno približal sliko stanja v skladišču. Najustreznejši informacijski program naj bi vseboval vse podatke, ki so vezani na nerjavno pločevino, kot tudi podatke samega skladiščnega prostora in bi nam omogočil in prikazal tloris samega skladišča ter njegovo vsebino na lokacijah. V tej smeri smo razmišljali na področju spremljanja proizvodnje, ko smo pred leti tudi uvedli primerno informacijsko podporo imenovano SPRO. V sodobnem skladiščnem poslovanju si pomankljivosti, netočnosti in zamude pomembnih skladiščnih informacij ne smemo privoščiti, ker skladišče nerjavne pločevine kot pomembni del verige v proizvodnji pomivalnikov, ne sme delovati kot šibki člen. To bi odražalo na zamudi planiranih rokov izdelave izdelkov, kar pripelje do nezadovoljstva kupcev in izgube tržišča.

3.3 KRITIČNA ANALIZA POSLOVANJA SKLADIŠČA 3.3.1 Pomembne predhodne raziskave

V službi proizvodne logistike v podjetju ″Kovinoplastika Lož″ imamo stik z vsemi operativnimi oddelki, ki so podpora proizvodni logistiki in planiranju proizvodnje. Pri izdelavi pomivalnikov, s čimer se PC INOX ukvarja, je ena izmed najpomembnejših vhodnih resursov in komponent nerjavna pločevina, ki zavzema 70 % delež vseh vhodnih surovin v PC INOX. To se nanaša tako na prostorski delež skladišča, kot tudi na stroške gospodarjenja s tem materialom. Za zagotovitev njene kakovosti moramo tudi primerno ravnati z njo, kar pomeni, da posebno pozornost polagamo tudi na skladiščenje in ravnanje s to komponento.

70%

30%Nerjavna pločevina

Ostalo ( letve, stiropor, izseki )

Slika 11: Delež nerjavne pločevine v proizvodnji pomivalnikov



3.3.2 Analiza organizacijske strukture v PC Inox

Kompleksnost – vertikalna in horizontalna diferenciacija - v PC Inox se giblje število organizacijskih ravni od tri do štiri. Tako zasledimo pri procesu razvijanja, trženja in proizvajanja štiri organizacijske ravni, saj ima vsak skrbnik procesa še vodje posameznih področij, medtem ko deluje proces proizvodne logistike v treh organizacijskih nivojih. Vsak nivo pokriva točno določen obseg zadolžitev. Še vedno pa lahko opažamo, da je pretok informacij med temi nivoji slab oziroma prepočasen. Zgodi se, da pomembna informacija pride včasih prepozno do določenega nivoja posameznega procesa. Vsa dela in naloge ter relacije med posameznimi službami in procesi so formalizirani. Formalizacija pomeni, da so načini dela in nalog predpisani z organizacijskimi predpisi in navodili, sedaj pa dopolnjeni še z ARIS – ovimi funkcijskimi in procesnimi shemami, tako, da je njihovo razumevanje predstavljeno v prijaznejši obliki in ne samo tekstovno. Pri uporabi predpisov in navodil pa lahko ugotovimo naslednje:

• nekatere službe in posamezniki se premalo poslužujejo uporabe organizacijskih predpisov in navodil, še posebno, ker so dostopni vsem uporabnikom povezanih v računalniško mrežo, saj lahko vsak trenutek poiščemo ustrezen predpis oz. navodilo. Zaradi nepoznavanja in neupoštevanja vsebine lahko zaviramo nemoteno delovanje druge službe, kar pa ima daljnosežne posledice tudi pri oskrbi našega kupca in izpolnjevanju njegovih zahtev.

• v nasprotnem primeru se srečujemo z strogim upoštevanjem formalizacije, narobe pa je to, da Organizacijski predpisi zastarajo in niso popravljeni. Zaposleni delajo v tem primeru brezosebno, kot izvajalci navodil, zato se posamezniki ne trudijo, da bi dosegli še kaj več, vendar delujejo samo v okviru prepisanih norm.

Pravica do sprejemanja odločitev se na nekaterih nivojih prenaša na svoje podrejene, saj so v bistvu tudi zadolženi za področje, za katero naj bi sprejemali odločitve. Pojavlja pa se pomanjkljivost glede pooblastil, saj pravica do sprejemanja še ne pomeni, da ima ta posameznik tudi pooblastilo za izvedbo posamezne odločitve. To še posebej opažamo pri strokovno zahtevnih nalogah. Dolžnosti, odgovornosti in avtoriteta velikokrat niso usklajene. Posameznik je s tem obremenjen, saj delo ne more opraviti kvalitetno, postaja nezadovoljen, motivacija mu pade.



Čeprav je prehod iz funkcijske organizacijske v procesno strukturo formalno že izpeljan, pa še vedno ni čutiti prave procesne organiziranosti, še posebej v timskem delovanju. Procesi še vedno velikokrat delujejo samostojno, bojijo se, da ne bi slučajno za morebitne težave in neuspehe bili krivi, zato iščejo argumente za svojo obrambo. To pa je izguba časa, saj je v nastali neugodni situaciji pomembno stopiti skupaj, delovati kot tim in iskati skupne rešitve. Če npr. nabava ne more dobaviti posameznega materiala, morajo vsi procesi stopiti skupaj in ne ugotavljati, zakaj določenega materiala ni, temveč je potrebno razmisliti, kako rešiti situacijo, kako ponuditi kupcu nekaj drugega in iskati alternativne rešitve. Ker pa deluje vsak profitni center kot zaključena celota, med drugimi tudi PC Inox, je potrebna tudi fizična prisotnost vseh procesov skupaj, da deluje PC tudi kot fizična zaključena celota. To pomeni, da so vsi odgovorni dosegljivi v vsakem trenutku, iz vsakega procesa. Samo tako se lahko reši težave posameznega procesa, kajti v nasprotnem primeru občuti težavo drug proces in potrebno je timsko reševanje problemov. Če pa ta fizična prisotnost ne obstaja, ostaja posamezen proces zaprt za svojimi vrati, uspeh je v tem primeru vprašljiv. V funkcijski organizacijski strukturi so oddelki in službe porazdeljeni v skupine glede na osnovne funkcije podjetja. Funkcije v podjetju pa so odvisne od ciljev, katere želi podjetje doseči, od nujnih potreb podjetja, od uporabljene strategije, itd. Programske enote so strateško odvisne od funkcij, ki so organizirane v sektorjih in delujejo na nivoju celotnega podjetja. Med najpomembnejše funkcije prištevamo:

• prodajo • nabavo • raziskave in razvoj • proizvodnjo • finance • računovodstvo • kadrovsko funkcijo

Taka organizacijska struktura omogoča specializacijo in koncentracijo znanja na enem mestu, kar utrdi moč funkcije. Nastopanje in zastopanje podjetja navzven je enotno, čeprav lahko v podjetju deluje več programskih enot s popolnoma drugačno strukturo izdelka.



Slika 12: Povezave med funkcijami v podjetju

Kadar govorimo o organizacijski strukturi, ponavadi vidimo narisano organizacijsko shemo, dejansko pa je to vizualna predstavitev veliko bolj kompleksne ideje. (Kovač, Vila, 1997, str.124). 3.4 KRITIČNA ANALIZA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

3.4.1 Obstoječa podpora z informacijskim sistemom SAP R/3 Ustrezen informacijski sistem je danes nuja v podjetjih, katere se želijo čim hitreje prilagajati spremembam in tako kar najbolje servisirati svoje kupce. Eden izmed takih informacijskih sistemov je tudi SAP, ki je v bistvu program za celovite poslovne informacijske sisteme ali ERP sistemi. (Enterprise Resource Planning). Program uporablja enotno bazo podatkov, enotni uporabniški vmesnik tako, da je sposoben pokriti celoten informacijski sistem podjetja. Vpeljava takega IS pa je tudi pomembna z vidika globalizacije, predvsem zaradi povezovanja geografsko razpršenih členov v oskrbovalni verigi. Podjetje, ki se odloči za prenovo informacijskega sistema, se mora najprej osredotočiti na trenutno organizacijsko strukturo in jo po potrebi preoblikovati tako, da bo vsem procesom omogočeno enotno elektronsko izvajanje procesov, predvsem pa, da jim bo omogočen dostop do vseh podatkov, ki jih potrebujejo v določenem času. Hkrati pa je prav prenova informacijskega sistema priložnost, da se spremeni način poslovanja in uvede nove organizacijske pristope, ki so pomembni za samo

RAZVOJ IZDELKOV

KONSTRUKCIJA

TEHNOLOGIJA

OPERATIVNA PRIPRAVA

PROIZVODNJE

NABAVA

FINANCE

KADRI

PROIZVODNJA PRODAJA

FINANCE



odličnost podjetja in seveda za čimbolj poenostavljeno delovanje z možnostjo spremljanja in kontroliranja poslovnih procesov. V našem podjetju smo to naredili tako, da smo obstoječe procese analizirali in jih skušali prilagoditi vzorčnem modelu novega informacijskega sistema. Seveda pa je bilo potrebno informacijski sistem oblikovati tako, da omogoča delovanje po ustaljenem načinu dela. Z uvajanjem sistema so se stvari analizirale (na delavnicah) in iz tega so tudi izhajali predlogi po spremembah. Nujno pa je bilo vse spremembe narediti pred uvedbo sistema, pred prehodom v »živo«. SAP informacijski sistem je zgrajen iz različnih modulov, kateri pokrivajo celotno organizacijsko strukturo in poslovanje ter skušajo čim bolj izkoristiti zmogljivost organizacije. Delimo ga v okolja in sicer:

• Finance in računovodstvo • Kadri in plače • Osnovne funkcije • Logistika

Ta okolja so razdeljena po modulih in v okolju logistike se nanašajo vsi trije moduli, ki so za našo temo zanimivi. Za področje proizvodnje skrbi PP modul, to je modul planiranja proizvodnje, ki pa je v tesni povezavi z SD modulom, to je prodaja in distribucija in MM modulom, to je materialno poslovanje.

Slika 13: Osnovni meni SAP R/3



SAP R/3 sestavljajo trije R/3 sistemi:

• R3D-razvojni sistem, v katerem se izvajajo prilagoditve in razvoj. Po osnovnem testiranju se spremembe transportirajo v R3Q sistem za nadaljnje sistemsko testiranje. Spremembe pa se prenašajo z uporabo transportnih zahtevkov. V tej fazi se pišejo scenariji za nadaljnje poslovanje.

• R3Q-sistem zagotavlja kvaliteto, opravljajo se testiranja, po testiranju pa je potrebno zagotoviti, da spremembe ne vplivajo negativno na ostale module.

• Po spremembah se transportirajo podatki in recepti v R3P-produkcijski sistem, ki ga podjetje uporablja za svojo produkcijo. Ta sistem vsebuje »žive« podatke.

3.4.2 Analiza obstoječega delovanja skladiščnega poslovanja

Izdaja nerjavne pločevine se odvija na podlagi dokumenta izdajnice materiala. Izdajnica materiala se izpisuje na podlagi razpisanih proizvodnih nalogov. Razpis se izvaja v OPP PC Inox, naslednja pot izdajnice je do skladiščnika vhodnega materiala, ki zahtevano količino izda, odpiše in tudi tako razbremeni zalogo. Z izdajnico materiala bi moral razpolagati oz. rokovati skrbnik posameznega področja proizvajanja, še posebej zato, ker nimamo kolute nerjavne pločevine skladiščene na eni lokaciji, ampak na več lokacijah, zato se dogaja, da zaloge kar naenkrat ne ustrezajo podatkom v aplikaciji skladiščnega poslovanja. Informacije in podatki o naročanju, prevzemu, porabi, izdaji in prejemu nerjavne pločevine se nahajajo v središču oddelka nabave, operativne priprave proizvodnje, skladišča in proizvodnje. SAP R/3 nam omogoča da se vse potrebne informacije med oddelkoma uporabljajo enako bazo podatkov. Pomanjkljivost tega sistema je v tem, da so aplikacije za uporabnike različne in ne dovoljujejo uporabniku dostop do informacij, ki so velikokrat v skladiščnem poslovanju odločilnega pomena. Idealna rešitev bi bila enotna aplikacija s središčno bazo podatkov. V tej aplikaciji naj bi bila združena vsa programska podpora za skladiščno poslovanje z nerjavno pločevino. Če nadaljujemo s samo nabavo vhodnih materialov, je vsa odgovornost za celoten potek nabave prenesena na planerje proizvodnje. Na osnovi mesečnega plana se izračuna potrebne količine materialov, preveri zaloge, rezervacije materialov in sproži aktivnosti za nabavo oz. vnos internega naročila. Naloga nabavnega referenta je, da izpiše externo naročilo in ga posreduje dobavitelju in po potrebi z njim kontaktira.



NABAVA

SKLADIŠČEPROIZVODNJA

OPP

INFIRMACIJEIN

PODATKINP

Slika 14: Relacija informacij o nerjavni pločevini

Pri planiranju mesečne količine nerjavne pločevine si planer pomaga s podatki, ki so zbrani v informacijskem sistemu SAP, še vedno pa nima podroben lokacijski vpogled v stanje v samem skladišču. Napako, ki je bila lahko narejena pri izdaji blaga s strani skladiščnika, je težko odkriti in je v nadalnjem procesu naročanja lahko usodnega pomena za nemoteno delovanje proizvodnje. Prevzem blaga in kakovostni prevzem nerjavne pločevine izvajajo skladiščniki vhodnega materiala, ki so prevzeli tudi del nalog vhodne kontrole. Že predhodno smo omenili, da imamo skladiščene kolute nerjavne pločevine kar na več lokacijah. V vsaki izmeni je samo en skladiščnik materialov, ki ima nalogo, da oskrbuje proizvodnjo z vsemi zahtevanimi komponentami, jih dostavi na za to določene deponije v proizvodnji, izvaja fizično skladiščenje materialov, izdajo materialov, prejem materialov in vnos v računalniško aplikacijo skladiščenja, izvaja kakovostni prevzem materialov in označevanje prispelih pošiljk z vsemi ustreznimi podatki. Lahko vidimo, da je opis del in nalog kar pester, zato se srečujemo s preobremenitvijo teh delavcev. Posledice so, da z delom, ki ga ni nujno opraviti v danem trenutku, odlaša, delo se mu kopiči in kaj kmalu pride do napak, pa naj si bo to pri sami oskrbi proizvodnje ali pa pri vnosu podatkov v računalniško aplikacijo. Težave, katere nastajajo pri skladiščenju kolutov nerjavne pločevine so, da transportne enote s pripadajočo vsebino niso označene oz. opremljene z ustreznimi podatki, kar nam pove, da relacije med posameznimi dogodki v procesu niso povezane in se predhodne aktivnosti ne izvajajo, kot bi bilo pravilno in je predpisano v organizacijskih predpisih. Če povemo z drugimi besedami, operacija razreza materiala je dobavitelj skladišču lastnih polizdelkov, oz. skladišče lastnih polizdelkov je kupec, kateri pa s takim načinom dela oz. dobave seveda ni zadovoljen, zato ne more narediti prevzem blaga na zalogo.



Transport kolutov je urejen deloma z označenimi transportnimi potmi. Pojavlja pa se problem pri neurejenem skladišču, da mora skladiščnik z viličarjem premestiti nekaj palet, da bi prišli do željene nerjavne pločevine. Problem je tudi v lokaciji skladišča, ki je od same proizvodnje časovno preveč oddaljena. Zaradi sorazmerno velikega volumna kolutov je večji del skladiščnega prostora neracionalno zaseden.Tak način transportiranja pa je tudi vzrok velikim težavam zaradi nastalih poškodb in s tem dodatnih opravljenih ur zaradi popravila poškodovanih kosov. Kot v opravičilo moramo poudariti, da je nerjavna pločevina izredno občutljiv material, podvržen površinskim poškodbam v obliki prask in udarcev, kot tudi pri sami predelavi, potrebno je veliko pazljivosti posvetiti čistoči orodij, da se ne pojavijo serijske napake. Kakovost pa ni samo kakovost proizvoda, je tudi kakovost obvladovanja delovnih operacij in kakovost medsebojnega odnosa, odnosa do dela in delovnih sredstev, kakovost sprejemanja in prenašanja informacij, potrebnih za pravilen potek dela. Nikakor se ne moremo navaditi, da je delavec za nami v bistvu kupec našega proizvoda in ga moramo prodati kvalitetnega, takega, kot si želimo sami dobiti od predhodne operacije. Pomemben podatek za proizvodnjo so tehnične lastnosti posameznega koluta nerjavne pločevine.Ta podatek pošlje dobavitelj nabavnemu referentu, ki s pomočjo posebnega programa vnese tehnične lastnosti koluta in natisne etiketo.Ta program ni povezan z podatkovno bazo SAP-a. Med vnosom in tiskanjem tehničnih lastnosti ima nabavni referent ima opraviti z dvema različnima programoma, kjer lahko pride do napake. Pri izpisu etikete se lokacija koluta v skladišču ne izpisuje. Razlog temu je nepopolni program izpisovanja etiket in pa neurejenost skladišča. Nezadostno število informacij na etiketi predstavlja problem skladiščniku.Njegovo delo je s tem neorganizirano, pri čemer prihaja do zamud pri pravočasnem servisiranju proizvodnje. Vpogled v stanje skladišča nerjavne pločevine na določeni lokaciji pa mu olajša delo. Pri izdelkih kot so pomivalniki je sledljivost nerjavne pločevine zelo pomembna, tako za sam proces proizvodnje, načrtovanje proizvodnje s strani tehnologa, kot tudi za nadaljnjo distribucijo. Sledljivost nerjavne pločevine skozi proces proizvodnje v informacijskem sistemu SAP R/3 ni možna. Informacija, kateri kolut, v kakšni količini in s kakšnimi specifikacijami je porabljen, nam ni na razpolago. Sama proizvodnja je na nek način navidezno skladišče matriala, izmenovodje pa so odgovorni za ta material.



4 NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA 4.1 PRENOVA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA 4.4.1 Pomembnost zalog v skladiščnem poslovanju Nabavna logistika, kot podsistem poslovnega sistema logistike, skrbi za njegovo oskrbo s prostorsko določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Blago predstavljajo vse potrebne surovine, materiali, polizdelki in izdelki, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo svojega proizvodnega programa. Vključuje predvsem zunanji transport, morebitno skladiščenje in potrebne manipulativne operacije z blagom. Osnovna cilja nabavne logistike sta (Kaltenekar, 1993, str. 183):

• preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih

• težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti.

Raven servisnih storitev nabavne logistike je tako odvisna od pogojev dobaviteljev in od pogojev odjemalcev. Sam način dobave pa je odvisen od treh dejavnikov: načina naročila, načina odpreme in informacij. Da bi nabavna logistika dosegala zastavljene cilje, mora nabavna služba ugotoviti in določiti nabavne potrebe v podjetju glede na:

• vrsto potrebnega materiala • predpisano kakovost materiala • potrebno količino materiala • čas, v katerem je potrebno material dostaviti

Sam proces nabave mora vedno težiti k racionalizaciji, ki se dosega predvsem z izvajanjem naslednjih temeljnih aktivnosti: vnaprejšnjo določitvijo in ocenitvijo nabavnih potreb, identifikacijo morebitnih dobaviteljev, preučevanjem dobaviteljevih ponudb, izbiro dobaviteljev, ponovnim pregledom, povzetkom in analizo izbranih dobaviteljev, uporabo ustreznih analitičnih tehnik z določanjem cen in stroškov, pogajanjem, selekcijo izbranih dobaviteljev in podpisom pogodb, nadzorom nad dobavitelji, sklenitvijo nakupnih poslov (Gattorua et al., 1994a, str. 64). Pri nabavi materiala ločimo tri načine, ki postavljajo različne zahteve nabavni logistiki. Prvi način se nanaša na nabavo določenega blaga takrat, ko se le-to rabi. Ta način ima seveda svoje prednosti in slabosti. Prednosti tega načina se kažejo predvsem v tem, da odpade potreba po skladiščenju blaga, to pa bistveno zmanjša stroške skladiščenja in nanje vezanih obratnih sredstev v zalogah materiala. Lahko



pa pride do zastoja v proizvodnji, če material ne prispe pravočasno v poslovni sistem. To potem povzroči prekoračitev nabavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Ta način se uporablja predvsem za blago, ki je na tržišču vedno na voljo, in za tisto blago, ki ga potrebujemo nenadoma, pa ga zato nismo upoštevali v planu nabave.

Drugi način predstavlja nabava blaga na zalogo, tako da je material vedno pripravljen, ko ga potrebujemo v proizvodnji. S tem se poslovni sistem zavaruje pred riziki zunanje preskrbe, ki se nanašajo na tržna nihanja ponudbe za to blago in na dobavno nezanesljivost pri dobaviteljih. Pri tem načinu narastejo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. S stroškovnega vidika nastaja potreba po ugotovitvi optimalnih naročenih količin materiala. Tretji način preskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali dobava materiala, s čimer se skuša odpraviti slabosti prejšnjih dveh načinov. Gre za tako imenovan sistem časovno točnega oskrbovanja. Dobavitelj mora dobaviti blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri kateri je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materila. Poslovni sistem ima tako le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar se da nizki. Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji. Med dobavitelji in prejemnikom blaga prihaja tudi do poglobljenega poslovnega sodelovanja. Podjetje se mora odločiti za tisti način, ki mu glede na razvejanost proizvodnega programa, bližino trga in povezanost z njim ter glede na ostale pogoje najbolj ustreza. STROŠKI SKLADIŠČENJA IN ZALOG Stroški skladiščenja in zalog so med seboj tesno povezani, zato jih lahko obravnavamo skupaj. Skladiščni stroški so stroški, ki nastanejo zaradi mirovanja materiala v poslovnem in proizvodnem procesu. To so torej stroški materialnih skladišč, medfaznih skladišč, skladišč gotovih izdelkov in vseh drugih skladišč. Skoraj vse vrste skladiščnih stroškov so neposredno ali posredno odvisne od skladiščenih površin. Skladiščni stroški so torej v največji meri variabilni stroški, le nekateri so lahko tudi relativno fiksni. Delimo jih v tri skupine (Kaltenekar, 1993, str. 271):

• stroški skladiščenega materiala, • stroški skladiščnega prostora, • stroški delovanja skladišča.

Stroški skladiščenega materiala so tisti stroški, ki nastanejo kot posledica zalog materiala. Material veže nase določena obratna sredstva, obresti za ta sredstva pa



predstavljajo strošek. Sem spadajo tudi stroški zavarovanja skladiščenega materiala in stroški, ki jih imamo zaradi poškodb, okvar, razsipa in staranja skladiščenega materiala. Stroški skladiščenega materiala predstavljajo tudi do 80 % skupnih skladiščnih stroškov. Ti stroški so variabilni. Stroški skladiščnega prostora so predvsem amortizacija zgradb ali najemnina, amortizacija v skladišču vgrajene fiksne opreme, stroški vzdrževanja prostora ter stroški zavarovanja in čuvanja. Ti stroški se obravnavajo kot fiksni stroški.

VARNOSTNA ZALOGA NERJAVNE PLOČEVINE Varnostna zaloga ( minimalna zaloga ) je rezerva, ki se jo sme porabiti le v izjemnih primerih ( npr. kadar dobave zamujajo, če poraba nepričakovano poraste ). Njena velikost je odvisna predvsem od želene stopnje varnosti v odvisnosti od raztrosa (odstopanja ) dobavnih časov. Ker se v normalnih pogojih varnostna zaloga ne uporablja, pretirano velike varnostne zaloge niso opravičljive, saj le povečujejo stroške skladiščenja. Varnostno zalogo sem izračunal kot zmnožek varnostnega časa in povprečne porabe materialne postavke v delovnem dnevu:

Zv = tvar *Rp

Za izračun varnostnega časa potrebujemo zahtevano varnost (opredelili smo jo na 95%) in standardni odklon povprečnega dobavnega časa. Povprečno porabo materialne postavke (na delovni dan) imamo izračunano že pri signalni zalogi.

SIGNALNA ZALOGA NERJAVNE PLOČEVINE Signalna zaloga je višina zaloge, pri kateri je treba ( v okolju avtomatskega polnjenja zalog ) sprožiti nabavno akcijo-naročilo. Je zaloga, katera je pri skladiščenju nerjavne pločevine najpomembnejša ter nam pri veliki porabi in pomembnosti nerjavne pločevine zagotavlja nemoteno obratovanje proizvodnje. Formula, po kateri sem računal signalno zalogo posamezne dimenzije koluta je: Zs = signalna zaloga, Qd = pričakovana količina porabe med dobavnim časom, tdob = dobavni čas (v delovnih dnevih), Rp = povprečna poraba materialne postavke ( na delovni dan), Z = varnostni faktor, standardizirani odklon po tabeli , σd = standardni odklon porabe med dobavnim časom ( izr. po tabeli = 1337,6 kg )

Zs = Qd + z * σd = (tdob * Rp) + z * σd



Za izračun varnostnega faktorja sem potreboval število akcij v planskem obdobju, ki sem jih dobil tako, da sem celotno porabo v preteklih šestih mesecih delil z optimalno količino naročila. Iz tega izračunamo verjetnost, da pride do nezaloženosti ter z interpolacijo po tabeli odčitamo varnostni faktor.

Slika 15: Normativi zalog

Zaradi dolgih dobavnih rokov, sta varnostna in signalna zaloga zelo pomembni pri skladiščenju nerjavne pločevine, ker nam zagotavljata neko vrsto varnosti oz. rezervo, s katero naj bi proizvodnja nemoteno obratovala. Ne smemo si privoščiti pomanjkljivosti pri gospodarjenju s tako pomembno komponento v proizvodnji pomivalnikov. Izračun zalog nam je bil tudi v veliko pomoč pri razporeditvi kolutov v regale v skladišču.

Tabela 1: Izračun zalog nerjavne pločevine JAN-FEB `05



DOLOČITEV SKLADIŠČNE LOKACIJE NP PO PRIORITETAH Po izračunu povprečnih mesečnih, tedenskih in dnevnih porab nerjavne pločevine sem ugotovil, da nekateri material zahteva večje varnostne in signalne zaloge. Odločil sem se, da naredim razpored skladišča glede na največjo porabo, to se pravi, da bodo materiali, ki imajo največjo porabo, največjo tedensko, varnostno in signalno zalogo, na začetku skladiščnega prostora. To nam omogoča najhitrejši in najpreglednejši dostop do željenega materiala. Po izračunu signalne zaloge ( število kolutov nerjavne pločevine) določenega materiala sem jih uvrstil tudi v program, ki nam bo omogočal spremljanje zalog in pravočasnih naročil. Kot je iz tabele razvidno, nekateri materiali zavzamejo veliko več paletnih mest v skladišču kot ostali, kar pomeni, da je povprečna poraba večja.Ti materiali imajo prioriteto v skladiščnem prostoru. Število vseh paletnih mest v skladišču je 114, koluti pa po izračunu zavzemajo 112 paletnih mest, kar nam zadostuje.

Tabela 2: Določitev števila paletnih mest v skladišču

4.4.2 Nova lokacija skladišča

Pri izbiri nove lokacije skladišča smo upoštevali vse probleme, ki jih sedanja lokacija vsebuje. Skladišče se nahaja za PC Inox, vendar je še vedno v sklopu PC-a. Gre za skladiščni prostor, ki je bil tudi v začetku namenjen za nerjavno pločevino, vendar je s časom postal bolj skladišče za druge surovine. Skladiščni prostor je oblikovan namenoma za skladiščenje kolutov in je tudi izdelan po vseh standardih, ki jih zahteva skladiščno poslovanje, tako s stališča organiziranosti kot tudi s tehnološkega vidika. Z uvedbo dveh nivojev smo bistveno zmanjšali problem velikosti skladiščnega prostora, označena paletna mesta pa so izboljšala preglednost skladiščniku. S predhodnim izračunom zalog oziroma potreb določene nerjavne pločevine, so koluti dobili primerno število paletnih mest v skladišču. Z novo lokacijo je skrajšana transportna pot prinesla tudi hitrejši odziv na zahteve proizvodnje.



Slika 16: Urejeno in organizirano skladišče

Prednost novega skladiščnega prostora je urejenost, prijazen videz, organiziranost in preglednost. Vsaka paleta ima svoje skladiščno mesto, ki ima ustrezno označene lokacije. Na vsaki paleti je etiketa, na kateri so vsi potrebni podatki o skladiščni lokaciji in tehnični podatki skladiščenega koluta.

Slika 17: Prikaz razporeditve kolutov v regalih

4.2 NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA 4.2.1 Planiranje in analiza prenove IS Ob prenovi informacijskih sistemov moramo odgovoriti predvsem na dve vprašanji. Prvo se nanaša na pristop, kako prenovo sploh izpeljati, drugo pa se dotika kritičnih točk v prenovi informacijskega sistema. Oba vidika je potrebno nujno ovrednotiti, če želimo vrednotiti uspešnost prenove informacijskega sistema.



Običajni način prenove informacijskih sistemov temelji na preslikovanju izvajanja poslovnih postopkov in aktivnosti v programske rešitve. Pri tem prihaja do pomembnih razlik, kaj vzamemo kot izhodišče. Glede na to ločimo tehnološki in strateški pristop. Poleg tega pa informacijskega sistema podjetja ne sestavlja samo programska rešitev, ampak ta sistem obdajata še formalni in neformalni sistem, ki vključujeta kulturo in subkulture podjetja. Vse to vpliva na naklonjenost spremembam, ki je nujno potrebna za prenovo informacijskega sistema. Projekti prenove informacijskega sistema so v marsičem podobni projektom na kateremkoli poslovnem področju. Tako kot vsi projekti se morajo tudi informacijski držati proračuna, urnika in zahtev. Ravno slednje pa je ena od najbolj kritičnih točk v izgradnji ali prenovi informacijskega sistema. Prva težava, s katero se lahko srečamo v informacijskih projektih, so torej nepopolne, nejasne ali netočne zahteve. Rezultat takih zahtev je, da so lahko določene funkcionalnosti izpuščene, dodane so nepotrebne funkcionalnosti, delovanje določenih funkcij se lahko razlikuje od pričakovanj, lahko pa manjkajo tudi funkcionalnosti, na katere ni nihče pomislil. Slabe specifikacije so problem tako za razvijalca kot za naročnika, zato je potreben skupen trud pri določanju zahtev, rezultat pa mora biti ustrezen dokument. Naslednja velika težava v informacijskih projektih, ki vključujejo programsko opremo, so pogoste spremembe. Pozne želje po spremembah lahko pomenijo za razvijalca velik strošek, tako denarno kot v smislu zadovoljstva razvojne ekipe. Nenehne spremembe ponavadi povzročajo tudi težave pri zaključevanju projekta. Vsak informacijski projekt vsebuje kar nekaj ocen, ki se na področju projektnega vodenja nanašajo na proračun, urnik in vire, na tehničnem področju pa predvsem na zahteve po odzivnosti sistema. Seveda so prenizke ocene večja nevarnost. Pomembna točka stabilnosti projekta je tudi stalnost razvojne ekipe, predvsem pri projektih, ki vsebujejo velik del razvoja. Povpraševanje po kadrih na področju programske opreme je vedno večje, s tem pa se večajo tudi težave zaposlovanja in ohranjanja kadrov. Omenjene točke seveda zahtevajo, da zelo natančno ocenimo in nadzorujemo tveganje na projektu. Vsako povečevanje kompleksnosti sistema tveganje še povečuje. Področja tveganja je potrebno ugotoviti, določiti načrt nadzora tveganja in v nadziranje tveganja vključiti vse sodelujoče v projektu:



• programerji • vodja proizvodne logistike • vodja proizvodnje • OPP – planerji • nabavni referenti • skladiščnik

Vse kritične točke, ki povzročajo tveganje v projektih izgradnje ali prenove informacijskih sistemov, morata izvajalec (programer) in naročnik (proizvodna logistika) urediti z ustreznimi dokumenti. Določiti moramo seznam sodelujočih v projektu, definicijo dela, kakšni in kateri so lahko stroški ter postopek zaključevanja projekta. Sam potek projekta se močno razlikuje, če gre za projekt izgradnje ali projekt prenove informacijskega sistema. Izgradnje povsem novega sistema se podjetje loti, če na trgu ni ustreznih rešitev, ki bi zadovoljile poslovnim potrebam podjetja po informacijah. Prvi je model slapa. Predstavlja ga prelivanje posameznih faz med seboj od začetne zamisli do vzdrževanja. Faze, ki model sestavljajo, so:

• konceptualna faza: zahteve do programske opreme, sledi jim še začetno načrtovanje in priprava ocen;

• faza zahtev do programske opreme: faza je temelj za načrtovanje sistema, glavni rezultat pa je specifikacija zahtev kot produktni dokument ter načrt razvoja projekta in načrt testiranja programske opreme kot projektna dokumenta;

• faza načrtovanja: rezultat so specifikacija za programerje, načrt integracije in podrobna specifikacija za testiranje;

• faza implementacije: programiranje, priprava za integracijo in testiranje, razvoj načrta vzdrževanja;

• faza integracije in testiranja; • faza vzdrževanja.

Zaradi določenih možnosti vključevanja naknadnih zahtev proizvodne logistike, predvsem pri oblikovanju uporabniških vmesnikov, je zelo priljubljen tudi prototipni pristop, ki ga dostikrat združujemo še s pristopom hitrega načrtovanja aplikacij in združenega načrtovanja aplikacij, kar skupaj omogoča hiter in aktiven vpogled kupca v razvoj sistema.V določeni meri lahko te pristope kombiniramo tudi z modelom slapa. Čeprav tudi v projektih izgradnje poudarek ni več na samem programiranju, je sama izgradnja najpomembnejši del projekta. Nasprotno pa v projektih prenove, ki



temeljijo na standardnih programskih rešitvah programerja. Drugi deli projekta igrajo pomembnejšo vlogo, predvsem z vidika uspešnosti projekta. Večkrat velja zmotno prepričanje, da z izbiro prave rešitve težave izginejo. Dejansko se projekt pravzaprav takrat z vsemi težavami šele začne. Faze, ki sestavljajo tak projekt, se pojavijo tudi v primeru izgradnje informacijskega sistema. Projektna skupina ki uvaja programsko rešitev, se sreča predvsem z naslednjimi fazami: - osnovno šolanje uporabnikov: čeprav gre za fazo, ki zahteva več dela kot v primeru, če sistem gradimo na novo, gre vendarle za precej določeno delo, ki se ne razlikuje bistveno od učenja dela s katerokoli programsko opremo; čeprav že govorimo o poslovnih procesih, gre predvsem za vidik uporabe vmesnikov, spoznavanje sistema in osnovne funkcije; če je bila izbira sistema pravilna, se večje težave še ne pojavijo, če pa je bila izbira kakorkoli pristranska ali nestrokovna, se lahko težave začnejo že v tej fazi; - izdelava načrta uvedbe: ne glede na to, ali podjetji načrt izdelata pred podpisom pogodbe ali po njem, gre za najtežjo fazo, ki zahteva veliko strokovno usposobljenost na obeh straneh; dokument naj bi natančno določil, kako standardno programsko opremo uporabljati za pokrivanje poslovnih procesov podjetja, organizacijski sistem podjetja, strokovna usposobljenost posameznih uporabnikov in še cela vrsta drugih dejavnikov; težave, ki jih povzroči uvedba programske rešitve brez načrta ali s slabim načrtom, so ponavadi tako velike, da povzročijo v najboljšem primeru veliko nezadovoljstvo uporabnikov, lahko pa celo popolnoma ustavijo ali uničijo projekt; - izdelava dodelav sistema: večja podjetja in podjetja v specifičnih panogah kot je ˝Kovinoplastika Lož˝ večkrat potrebujejo dograditev sistema, ki bi jim omogočal večjo funkcionalnost in prožnost; - uvajanje in nastavitev sistema Ko podjetje zaključi osnovni projekt, pa naj bo to izgradnja ali prenova s standardno rešitvijo, vzdrževanje programske opreme seveda ne pomeni le popravljanje napak. Tudi ne gre le za vključevanje tehnoloških in poslovnih novosti. Gre predvsem za možnost sodelovanja pri reševanju poslovnih problemov, s katerimi se podjetje na novo srečuje, s programsko opremo, ki jo podjetje ima. Večjih predelav se projektni tim loti z novim projektom, manjše pa rešuje sproti.



4.2.2 Idejna rešitev programa vodenja skladiščenja Za današnji čas je značilna informatizacija vseh postopkov pri spremljanju proizvodnih in skladiščnih procesov, kot tudi velika vloga informacijskih tehnologij v vsakdanjem življenju, posebno tistem njegovem delu, ki je povezan z objavljenimi informacijami. Dodatna možnost spremljanja zalog v velikih skladiščih naj bi bila ustrezna informacijska podpora.Ta dodatek k skladiščnemu poslovanju omogoča uporabnikom spremljanje zalog po lokacijah. Uporabnik v vsakem trenutku ve, kje v skladišču se nahaja artikel. Lokacija v skladišču se spremlja s tremi parametri, ki določajo regal, vrsto in polico. 1.) SIGNALIZACIJA LOKACIJE MATERIALA Z vpisom iskanega materiala ( polje 4. ) se nam prikaže signalna lučka na vseh lokacijah ( regalih ), kjer je ta material skladiščen. Signalna lučka se nam prikaže tudi za nezasedeno lokacijo. 2.) VREDNOST ZALOGE MATERIALA ( kg ) Po skladiščenju določenega materiala v regal zapišemo na njegovi lokaciji tudi vrednost zaloge v kilogramih. 3.) DIMENZIJE MATERIALA V REGALU Koluti nerjavne pločevine so v regale skladiščeni po dimenzijah materiala, kar je bolj pregledno za samega uporabnika skladišča, ne pa po šifri materiala. 4.) VPIS ISKANEGA MATERIALA PO REGALU Polje, v katerega vpišemo iskani material, je prikaz željenega materiala na vseh lokacijah ( polje 1. ) kjer se nahaja. 5.) SEZNAM MATERIALA PO DIMENZIJAH Tabela, v katero so zbrani vsi materiali določene debeline ( primer: 0,5 – 515 ), nam je v pomoč pri iskanju materiala. 6.) SIGNALIZACIJA SIGNALNE ZALOGE DOLOČENE NP Signalna lučka nas opozarja na pomanjkanje zaloge ter na sprožitev novega naročila. Signalizacija je izračunana za vsak material posebej glede na njegovo pogostost uporabe.



Slika 18: Prikaz ( tloris ) skladišča nerjavne pločevine v programu

Program je najpreprostejša izhodiščna oblika za informacijsko podporo skladiščenja, naj bi bil pa tudi primer za razmišljanje uvedbe takega principa vodenja skladiščnega poslovanje z nerjavno pločevino v kolutih. Aplikacija in baza podatkov sta narejena v Excelu.



4.3 INFORMACIJSKA REŠITEV - PROGRAM ″SNEP″ Osnovni cilj vsakega podjetja je racionalno poslovanje skladišča. Upravljanje z informacijami je ključ do uspeha. Ob pravem času, brez napak. Današnji trendi so usmerjeni k on-line podpori skladiščnemu poslovanju z vpeljavo črtne kode, kar poenostavi upravljanje s skladiščem. Hiter, učinkovit in nadzorovan pretok blaga dosežemo z dobro organizacijo skladišča. Vpeljava črtne kode, ročnih terminalov in programske podpore SNeP pomeni posodobitev procesov v skladišču. Eden od načinov sodobnejše informacijske podpore je tudi že obstoječi program SPRO ( pomoč pri spremljanju proizvodnje ), ki pa bi bil postavljen in prilagojen za spremljanje skladiščnega poslovanja SNeP ( skladišče nerjavne pločevine ). Osnova sodobnega vodenja skladišča je verodostojen in ažuren podatek iz posameznih skladiščnih mest v skladišču ter uporabniku prijazno zgrajen sistem vodenja in spremljanja skladiščnega poslovanja. Sam sistem je zgrajen na več nivojih:

• Zajem podatkov iz skladišča • Vodenje skladišča • Komunikacija s poslovnim informacijskim sistemom SAP

Zajem podatkov; je osnovni nivo v celem sistemu. Zgrajen je tako, da ga je razmeroma enostavno širiti, če se pojavijo nove zahteve. Zato je potrebna v fazi načrtovanja temeljita analiza katere podatke hočemo zajemati in na kakšen način. Vodenje skladišča; preko osebnega računalnika pomeni, da ima uporabnik na voljo prijazen uporabniški vmesnik, preko katerega lahko enostavno spremlja, upravlja in nadzira skladišče. Komunikacija s poslovnim informacijskim sistemom; glede na posamezni informacijski sistem so narejeni vmesniki, ki skrbijo za komunikacijo med poslovnim informacijskim sistemom in SNeP-om v obeh smereh. Za učinkovitejše vodenje skladišča je potrebno narediti proizvodni informacijski sistem, ki bo deloval samostojno in bo povezan z drugimi sistemi preko vhodno/izhodnih podatkov. To bo zagotovilo možnost uporabe sodobnih orodij in tehnologije za izgradnjo, sistem sam pa je v primeru spremembe poslovnega sistema potrebno spremeniti le v modulu za pretvorbo podatkov v druge sisteme.



Objektni cilj je postavitev novega skladiščnega informacijskega sistema integriranega z obstoječim poslovnim informacijskim sistemom in drugimi sistemi v podjetju Kovinoplastika Lož d.d. Kot osnova projekta naj bi bil uporabljen CIM model (computer integrated manufacturing) in bi pokrival spodnje tri nivoje CIM piramide (krmiljenje, SCADA, MES). S tem bi dosegli celovit sistem računalniškega vodenja skladišča, ki omogoča prijazno delo, večjo fleksibilnost skladišča in manjšo stopnjo napak, predvsem pa omogoča učinkovitejšo servisiranje proizvodnje. Podatki za sistem SNeP naj bi se generirali na več mestih.:

• V službi operativne nabave materiala (naročanje, prevzem, določitev lastnosti materiala, priprava dokumentacije…)

• V skladišču pri skladiščnikih (razporejanje kolutov po regalih, potrjevanje podatkov,…)

Vsak poseg v sistem SNEP je mogoč le s predhodno identifikacijo osebe. Vsaka sprememba podatkov se evidentira, možen je pregled vseh sprememb, ki so bile narejene v sistemu SNEP. Osnovni podatki se generirajo v samem skladišču.

4.3.1 Aplikacijski del sistema SNeP Sistem SNEP je aplikacija tipa odjemalec-strežnik. Podatkovna baza teče na strežniku MS SQL 2000. Aplikacije so razvite v programskem jeziku MS Visual basic (Visual Studio 2005). Aplikacijski del sistema SNeP je sestavljen iz sledečih delov:

• Program na strežniku za pravilno delovanje celotnega sistema, prenos na centralni računalnik in izdelovanje varnostnih kopij podatkov

• Program za nadzor in upravljanje skladišča na osebnih računalnikih pri skladiščnikih

• Program na RF terminalih Aplikacija na strežniku

• Skrbi za prenos podatkov iz centralnega računalnika v sistem SNEP in obratno

• Omogoča administratorske nastavitve • Izvaja varnostno kopiranje (back-up) – vsak dan ob koncu druge izmene • Omogoča pravilno delovanje programa na RF terminalih



Aplikacija za nadzor in vodenje skladišča pri skladiščnikih: • Razporejanje materiala na skladiščna mesta • Pregledi trenutnih stanj • Korekcije v skladišču ( skladiščnih mest ) • Skladiščenje in izdaja materiala

Aplikacija na RF terminalih: • Prijava materiala • Odjava materiala • Pregledi (pregled razporejenih kolutov v skladišču ) • Branje črtne kode kolutov

4.3.2 Mrežna povezava sistema SNEP

Osnova sistema je Ethernet mreža s strežnikom Windows 2000 Server. Kot odjemalci v mreži pa so nameščeni PC-ji in industrijski PC-ji z Windows 2000 Workstation operacijskim sistemom ter RF terminali (mobilna vnosna mesta). Prenosni medij za Ethernet je štiri žilna neoklopljena parica (UTP- unshielded twisted pair). Za priključevanje je uporabljen konektor RJ45.Za povezavo na hrbtenico informacijskega sistema (token ring) ima strežnik nameščeno še eno mrežno kartico za token ring. RF terminali ( dlančniki ) se obnašajo kot odjemalec (client) v omrežju in služijo kot mobilna vnosna mesta. NT-strežnik je osnova sistema SNEP. Skrbi za pravilno delovanje omrežja. Na njem se hranijo, zapisujejo in arhivirajo vsi podatki iz sistema SNEP, ter je v funkciji dvosmerne transformacije podatkov. Podatke iz HOST-a pretvori v obliko, ki je uporabna za delo z NT-strežnikom. Obratno pa podatke iz NT-strežnika pretvori v obliko, ki je uporabna za HOST. PC- Skladišče je nadzorni računalnik v pisarni skladiščnika, na katerem se razporejajo koluti NP na ustrezna skladiščna mesta, vršijo pregledi o stanju v skladišču.

Slika 19: Mrežna povezava sistema SNeP



4.3.3 Integracija sistema SNeP Integracija sistema SNeP sistemom SAP R/3 Sistem za spremljanje in vodenje skladišča – SNeP je integriran s sistemom SAP. Komunikacija med sistemoma se večinoma izvaja z iDoc-i preko Business Connector-ja (BC) in poteka obojestransko. Namen integracije sistema SNeP s sistemom SAP je bil v največji meri poenostaviti in optimizirati administrativno delo v proizvodnji in olajšati stik delavcev v skladišču z informacijskim sistemom, hkrati pa zagotoviti podatke za enoviti poročevalski sistem podjetja, ki je zgrajen okoli sistema SAP. Integracija sistema SNeP s sistemom SAP omogoči praktično uporabo funkcionalnosti sistema SAP, ki jih zaradi zamudnega ročnega vnosa v sistem SAP večinoma zelo poenostavimo in tako izgubimo globino podatkov. Podatki SAP �� SNeP Osnovni podatek za sistem SNeP predstavlja naročilo. Naročila se razpisujejo v SAP-u in se ob lansiranju avtomatsko prenesejo v sistem SNeP. Ob prenosu naročila v SNeP se prenesejo vsi podatki, ki so vezani na to naročilo:

• podatki o samem naročilu • postopki na naročilu • potrebne komponente naročila • potrebna orodja na naročilu

S tem imajo uporabniki v skladišču vse podatke o naročilu v SNeP-u in jim ni potrebno iskati podatkov v SAP-u. Zaradi uporabe enotnega uporabniškega vmesnika za delavce v skladišču, smo v SNeP prenesli tudi nekatere SAP preglede. Tako imajo uporabniki SNeP-a možnost on-line pregleda:

• potreb po določenem materialu v izbranem časovnem obdobju • zalog določenega materiala na določeni skladiščni lokaciji.

Podatki SNeP �� SAP Ena od dodatnih možnosti sistema SNeP je tudi prejem naročila s strani skladiščnika, kar pomeni, da se prejemi naročila nerjavne pločevine izvajajo v programu SNeP v skladišču. Podatki o prejemu pa se pošiljajo v sistem SAP, kjer so na razpolago ostalim službam proizvodne logistike.



Med programi je dovoljen retrogradni premik oz. odvzem, kar pomeni da se ralacija vrši obojestransko. Program SNeP ima v svoji aplikaciji možnost materialnih premikov na različne lokacije (skladišče, proizvodnja, zavrnitvena cona) brez vpisovanja šifre skladiščne lokacije. Pri vsaki spremembi skladiščne lokacije se beležijo premiki v SAP-u, ob tem se pa tudi tiska etiketa z vsemi podatki določenega koluta. Novost uvedbe programa SneP je dodatna poraba materiala na nalog, katera v SAP-u ni možna. Zaradi količine materiala, ki se beleži v kilogramih na decimalna mesta, se pojavlja razlika, ki nam še vedno ostaja na zalogi. Višek zaloge odpravimo z dodatno funkcijo v programu SneP, ki ta višek izravna na način dodatne porabe na nalog. Podatki SNeP �� SPRO Komunikacija poteka na nivoju baze. Gre za isti strežnik MS SQL in komunikacija med bazami ni problematična. Podatek o razpoložljivih kolutih v proizvodnji se nahaja v programu SNeP. Program nam omogoča sledljivost koluta od prejema, preko skladišča, do proizvodnje. Šele z izborom dejanskega koluta je možno delo v SPRO-ju. Če premik koluta v SNeP-u ni narejen na skladiščno lokacijo proizvodnje, v programu SPRO ni viden in ga delavec ne more uporabitu v nadalnjem procesu proizvodnje.

Podatki SPRO �� SNeP

Poraba v SAP-u je na nivoju materiala in ne na nivoju koluta. Gre za t.i. retrogradni odvzem. Poraba materiala se beleži v trenutku poročanja realiziranih kosov na določeni operaciji. V SAP-u ni podatka s katerega koluta je bil kos narejen (podatek je v SPRO-ju), zato je bolj uporabna povezava SPRO -> SNeP, ki omogoča beleženje porabe koluta v SNeP-u. Pri tem je pomembna že omenjena dodatna poraba materiala na nalog.



4.4 PREDSTAVITEV PROGRAMA SNEP 4.4.1 Zagon programa SNeP in osnovni meni Pri zagonu programa SNeP se na začetku odpre aplikacija PRIJAVA UPORABNIKA, kjer se vsak uporabnik indentificira za uporabo tega programa. V okenčku (uporabnik) se identificiramo z osebno številko delavca ter njegovim geslom. Z vstopom v program SNeP mu program avtomatsko dodeli pravice, katere aplikacije uporabnik lahko uporablja in za katera dela ima avtorizacijo. Na ta način smo zavarovali podatke in njihovo verodostojnost.

Slika 20: Prijava uporabnika v program SNep

Po prijavi uporabnika v program nam se odpre aplikacija osnovnega menija, ki predstavlja izhodiščno točko za uporabo programa. V osnovnem meniju imamo na razpolago pet osnovnih menijev, ki uporabniku dajo vse potrebne informacije in delo s koluti nerjavne pločevine v skladiščnem poslovanju.

Slika 21: Osnovni meni programa SNep



4.4.2 Prejemi in prikaz prejemov NP v skladišču

V OSNOVNEM MENIJU pod menijem PREJEMI sta nam na razpolago dva podmenija, ki nam omogočata prejem NP v skladišče.

Slika 22: Meni PREJEMI

Z klikom na podmeni VPIS PREJEMA se nam odpre aplikacija PREJEM MATERIALA V SKLADIŠČE. Aplikacija nam omogoča, da se naročeni NP-i z določeno št. eksterne naročilnice opravi prejem v skladišče. Za to potrebujemo podatke o materialu,ki je naročen ter podatke o dobavitelju. Vpišemo tudi celotno količino, ki je prevzeta na tem prejemu. Podatki količina naročila, manjkajoča količina ter že dobavljena količina se prikazujejo avtomatično glede na št. eksterne naročilnice.

Slika 23: Prejem materiala v skladišče



V aplikaciji PREJEMI nam program omogoča vpogled vseh prejemov ter storno prejemov, ki so bili napačno narejeni. Imamo možnost pregleda prejemov z različnimi filtri. Prejeme lahko iščemo po datumu vpisa prejema, po eksterni naročilnici, po materialu in dobavitelju. Prikaz prejema pa nam poda podatke o celotni dobavljeni količini na določeni eksterni naročilnici ter ostanku za dobavo.

Slika 24: Prikaz prejemov v skladišču

4.4.3 Vpis in prikaz Atestov NP v skladišču V OSNOVNEM MENIJU pod menijem ATESTI sta nam na razpolago dva podmenija, ki nam omogočata vpis Atestov prejete NP v skladišču.

Slika 25: Meni ATESTI



Eden od najpomembnejših podatkov NP za tehnologijo in proizvodnjo je Atest. V Atest-u so zbrani podatki o poreklu koluta NP ter vse njegove mehanične lastnosti. Obrazec Atesta vpisuje služba operativne nabave, nabavni referent za NP. V aplikaciji Atest imamo v spodnjem okenčku na razpolago prejete kolute NP. S klikom na določeni kolut začnemo vpisovati njegove tehnične lastnosti: plastičnost, trdnost, raztezek, velikost zrna ter procent niklja v pločevini. Na podlagi teh podatkov mu program avtomatično določi razvrstitev. Podatek o razvrstitvi nam pove, za katero vrsto pomivalnikov je ta material primeren: enojni pomivalniki, dvojni pomivalniki ali kombinacija obojega. Aplikacija vsebuje tudi ostale podatke o NP, ki so prevzeti avtomatično iz baze podatkov. V aplikaciji prikaza Atestov imamo vpogled v vse kolute NP, ki smo jim določili podatke vezane za Atest.

Slika 26: Vpis Atestov prejete NP v skladišču

Slika 27: Prikaza Atestov prejete NP v skladišče



4.4.4 Tloris skladišča NP Najuporabnejša aplikacija je TLORIS SKLADIŠČA, v kateri skladiščniki opravljajo vse materialne premike po lokacijah, hkrati pa se ti materialni premiki tudi izvajajo v informacijskem sistemu SAP R/3. V spodnjem okenčku ZA RAZPOREDITEV imamo zbrane vse kolute NP, katerim je predhodno narejen prejem in vpisan Atest. Skladiščnik ima nalogo ga razporediti na prazno skladiščno mesto, ki pa je lahko v regalu ali na rezervno lokacijo izven regala. Z vsakim premikom se izpiše tudi etiketa z vsemi podatki koluta NP.

Slika 28: Tloris skladišča NP

Za prikaz označitve regala se uporablja štiri gumbe:

• Gumb P: Lokacije so označene s tremi parametri : npr. 12-2-3 pri čemer številka 12 pomeni vrsto, 2 nivo in 3 pozicijo v regalu.

• Gumb K: Prikaz šifre koluta : šifra koluta je enotna številka koluta in nam služi za identifikacijo in sledljivost materiala od prejema do proizvodnje

• Gumg N: Prikaz dimenzije koluta : Dimenzija koluta je pomemben podatek planerju proizvodnje, pomivalniki so narejeni iz različnih dimenzij koluta, razlog je prihranek na materialu

• Gumb M: Prikaz številke materiala : Številka materiala je šifra po kateri se material vodi v informacijskem sistemu SAP R/3.

Pri iskanju določenega materiala nam je v pomoč okence v katerega vpisujemo šifro materiala, ter opcije izbora (Enojni,Dvojni,Ostalo).Kombinacija teh dveh opcij nam za rezultat v programu najde iskani material. Pozicija iskanega materiala v programu zasveti z različno barvo.



Pomembni podatki se nahajajo v aplikaciji VSEBINA REGALA, katero zaženemo ob kliku na lokacijo. V njej dobimo informacije o samem regalu (pozicija), pa tudi kateri material se nahaja na tej lokaciji. Prikazuje tudi podatke o celotnem stanju v skladišču:

• Količino materiala v skladišču vhodnega materiala za določeno dimenzijo • Količina materiala v PC Inox za določeno dimenzijo • Količina materiala v zavrnitveni coni za določeno dimenzijo • Rezervirano količino materiala za določeno dimenzijo • Količino materiala v skladišču vhodnega materiala za vse dimenzije • Količina materiala v PC Inox za vse dimenzije

Aplikacija VSEBINA REGALA nam omogoča prikaz Atesta za material na določeni lokaciji.

Slika 29: Prikaz vsebine regala.

Aplikacija DODATNA PORABA NA NALOG je namenjena predvsem vodji proizvodnje, ki ima avtorizacijo za odpis odvečnega materiala, ki se nabere v proizvodnji. Na proizvodno lokacijo skladiščnik pripelje kolute NP, katere proizvodnja potrebuje za nadalnjo proizvodnjo pomivalnikov. Delavec na prvi operaciji proizvodnje vpiše kolut na delovnem stroju. Delovni stroj avtomatično odvzema porabljen material na podlagi narejenih kosov. Zaradi razlike v količini v decimalnih mestih, ki nastaja pri porabi materiala, se kopiči navidezna zaloga v proizvodnji. Program omogoča, da se ta navidezna zaloga porabi z aplikacijo dodatne porabe na nalog. Na ta način ne kopičimo navidezno zalogo in ne prikazujemo dodatnih stroškov PC-u.



Slika 30: Dodatna poraba na nalog

4.4.5 Pregledi kolutov in premikov NP v skladišču V OSNOVNEM MENIJU pod menijem PREGLEDI so nam na razpolago trije podmeniji, ki nam omogočajo pregled kolutov, količine materialov in premikov NP v skladišču. Vsi ti pregledi so nam v pomoč pri sprotni in končni inventuri, kot tudi pri spremljanju stanja v skladišču. Aplikacija PREGLED KOLUTOV nam omogoča celotni vpogled stanja v skladišču na vseh lokacijah z vsemi podatki. Omogoča nam tudi klasifikacijo pogledov glede na kolute, ki so za: razporeditev, v skladišču (v regalih), na rezervni zunanji lokaciji, v proizvodnji in v zavrnitveni coni. Izpis podatkov v tej aplikaciji nam služi za pregled stanja skladišča pri inventuri.

Slika 31: Izpis kolutov ( pregled kolutov )



Aplikacija PREGLED SKUPNIH KOLIČIN je v največji meri uporabna planerju proizvodnje. Na enem mestu ima zbrane vse podatke, ki jih potrebuje za mesečno planiranje proizvodnje in naročilo materiala.

Slika 32: Pregled skupnih količin

Za celoten pregled dela v programu SNeP pa se uporablja aplikacija PREMIKI, ki vodji proizvodne logistike in ostalim uporabnikam služi za odkrivanje in odpravo napak nastalih pri delu. V aplikaciji so zbrani vsi možni premiki v informacijsko podporo SAP R/3, kot tudi podatek, kateri uporabnik je naredil te premike.

Slika 33: Pregled premikov v SAP R/3



5 IZBOLJŠAVE IN UGOTOVITVE 5.1 OCENA UČINKOV V današnjem času se morajo podjetja, ki želijo biti uspešna, pravočasno in učinkovito prilagajati hitro spreminjajočim in vedno zahtevnejšim potrebam in željam kupcev. Samo podjetja, ki bodo zmožna prilagoditi svojo proizvodnjo in skladiščno poslovanje, bodo v prihodnosti lahko preživela. Hitra prilagodljivost na spremembe zunanjega in notranjega okolja je ključni dejavnik uspeha sodobnega podjetja. Veliko vlogo pri zagotavljanju konkurenčnih prednosti igra informacijski sistem podjetja. Informacijski sistem mora slediti vsakodnevnim spremembam in zagotavljati točne in ažurne podatke, ob vsakem času in na različnih ravneh agregacije. Klasični informacijski sistemi dostikrat niso zmožni zagotavljati in hraniti potrebnih podatkov in informacij, zato smo se odločili za posodabljanje in prilagajanje informacijskega sistemoa sodobnim trendom, oziroma za nadgradnjo in prenovo obstoječega informacijskega sistema. Učinki nadgradnje informacijskega sistema:

• Odprava papirnate dokumentacije • Zmanjšanje napak • Zmanjšanje odzivnega časa na zahteve proizvodnje • Poenostavljeno terminiranje • Zmanjšanje ali odprava časov vnosa v program • Transparentnost skladiščenja • Fleksibilen in hiter dostop do informacij • Omogočiti hitrejši odziv na zahteve proizvodnje • Povečati produktivnost celotne organizacije

Z organizacijo skladiščnega prostora in zalog smo dosegli:

• Učinkovito izrabo skladiščnega prostora, • Natančnejši nadzor ter sprotno spremljanje vodenja zalog nerjavne pločevine

in stanja skladišča, • Skrajšati odzivne čase, • Povečana fleksibilnost skladišča, • Odpraviti neustrezno označevanje kolutov, • Povečati kakovost storitev, • Večja produktivnost in lažje delo zaposlenih, • Znižati - optimizirati stroške.



Optimizacija procesov ter večja kontrola funkcioniranja skladišča je osnova za pomembne prihranke v logistiki. Z nadgradnjo informacijske podpore s programom SNeP smo dosegli:

• Kvaliteten nadzor nad procesi in stanjem skladišča v realnem času, • Poslovanje z ročnimi terminali izvajati na licu mesta - v skladišču, • Enostaven, hiter, zanesljiv in ustrezen način identifikacije blaga (označenega

s črtno kodo), • Hiter dostop in zajem podatkov, • Natančno zagotovljena sledljivost v skladišču (kolut, serijska številka,

kakovost materiala,...), • Ažurne in točne informacije o nerjavni pločevini v skladišču, • Odprava papirne dokumentacije - avtomatizacija postopkov dela, • Odprava večkratnega vnašanja podatkov in napak pri vnosih, • Ustrezne in pravočasne izdaje nerjavne pločevine v proizvodnjo, • Izvedba sprotnih inventur, • Zmanjševanje zastojev in čakanja proizvodnje ter s tem večje zadovoljstvo

zaposlenih v proizvodnji, • Opredelitev, omejitev, optimizacija in zmanjševanje stroškov skladiščenja, • Zanesljivost uporabe, • Hitre in kontrolirane premike v skladišču.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO Projekt prenove informacijskega sistema z uvedbo programa SNeP je relativno poceni z primerjavo uvedbe celotne informacijske podpore SAP R/3. Projekt naj bi bil ves čas pod nadzorom notranjih izvajalcev ter projektnega tima podjetja ˝Kovinoplastika Lož˝. S tem smo se izognili nakupa dragih programov in njihovih licenc. Usposabljanje kadrov je potekalo ves čas izvedbe projekta, kajti vodje oddelkov proizvodne logistike so tudi člani projektnega tima. Končno usposabljanje je bilo samo spoznavanje določenih aplikacij programa SneP, ki so potrebne za delo določenega oddelka proizvodne logistike. Uvedba črtne kode zahteva finančna sredstva ki so prikazana v naslednji tabeli:

ROČNI ČITALEC Wizard 2 kom 240.000,00 SIT 480.000,00 SIT

TISKALNIK Zebra TLP 2 kom 120.000,00 SIT 240.000,00 SIT

ROČNI ČITALEC Symbol PPT 8846 2 kom 500.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT

CELOTNA FINANČNA SREDSTVA 1.720.000,00 SIT

Tabela 3: Prikaz stroškov projekta SNeP



Tehnična sredstva so ostala nespremenjena, kajti z uvedbo informacijske podpore SAP R/3 so posodobljeni vsi računalniki kot tudi podatkovna baza s strežnikam MS SQL 2000. Programski jezik MS Visual basic (Visual Studio 2005) na katerem so razvite aplikacije, je nameščen in ne predstavlja dodaten strošek. Kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva in čas porabljen v projektu SNeP so minimalni stroški v primerjavi izboljšav vodenja celotnega skladiščnega poslovanja. 5.3 MOŽNOST NADALNJEGA RAZVOJA Z UVEDBO ČRTNE

KODE

5.3.1 Uvedba črtne kode v skladišče NP Za vsako skladišče je pomemben čim hitrejši pretok blaga, kar dosežemo z dobro organizacijo. Uporaba črtne kode in prenosni terminali povezani z informacijskim sistemom s pomočjo radijskega omrežja, poenostavijo zbiranje informacij pri prevzemu v skladišče in pospešijo iskanje in izdajanje iz skladišča. Glavni razlog in povod za uporabo tehnologije črtne kode je enotno oštevilčevanje kolutov nerjavne pločevine. Z uporabo Symbol ročnega terminala ter programa SNeP bomo odpravili ročni vnos podatkov, ki je vir številnih napak in najpočasnejši člen v verigi obdelave podatkov. Avtomatičen vnos podatkov je hitrejši, bolj natančen in povsem zanesljiv. Uporabnik lahko željene podatke vnaša v skladišču ali med skladiščnimi policami ter jih nato preko stojala in kabla ali RF mreže prenaša v programe za obdelavo podatkov SneP. Črtna koda je čitljiva ali bolje rečeno, je njen zajem mogoč s čitalniki črtne kode (ročni, fiksni, režni, industrijski, OEM), ki imajo program in so povezani z računalnikom oz. informacijskim sistemom. Lahko pa so ti čitalniki samostojne naprave (ročni terminali in ročni računalniki), ki imajo vgrajen pomnilnik in program, ki jim omogoča delovanje. Pogosto so brezžično povezani z operacijskim sistemom in operirajo s t.i. »real time« podatki. Uporaba takšnih ročnih računalnikov omogoča hitro in dosledno izvajanje inventur v skladišču, inventur osnovnih sredstev, nadzora proizvodnje, sistem sledenja, ipd. Vgrajeni čitalec črtne kode omogoča enostaven zajem črtnih kod, tipkovnica ročnega terminala pa še vnos dodatnih informacij o kolutu. Tako vnešeni podatki so natančni, ker pa se prenašajo preko hitrega komunikacijskega vmesnika, so tudi takoj dostopni za vpogled ter nadaljnjo obdelavo.



Celoten sistem je grajen modularno in vsebuje vse varnostne mehanizme kontrole prijave in pooblastil (avtentifikacija, avtorizacija). Za nadgrajevanje sistema je posebej razvit dodaten modul, ki izvede nadgradnjo sistema popolnoma avtomatično z uporabo interneta kot prenosnega medija. Če je blago oz. njegova embalaža v skladišču označena s črtnimi kodami, se olajša delo pri inventuri blaga v njem. Kje se skladišče nahaja, pri tem ni pomembno, saj danes poznamo tudi gibljiva skladišča (npr. prodaja na terenu). Tudi etiket na osnovnih sredstvih si ni mogoče predstavljati brez črtne kode, ki je natisnjena nad ali pod inventarno številko. Tudi pri internem prenosu blaga ali dokumentov je uporaba črtnih kod vse pogostejša, ker slednje pospešujejo oz. avtomatizirajo njihovo distribucijo. Dokumente se potem, ko so bili izpisani in dopolnjeni s spremenljivimi podatki (količina, čas proizvodnje ipd.), vnaša v računalnik. Poleg spremenljivih podatkov se mora vnesti še povezovalne podatke, ki so izpisani na dokumentu in že v neki datoteki. Če se ti povezovalni podatki izpišejo kot črtna koda na dokument, se pospeši vnos podatkov in zmanjša možnost napak. Primer: izdajnica, medskladiščnica, poročilo o opravljenem delu ipd. Ko gre za izdajnico, to pomeni, da bo blago vzeto iz skladišča, na dokument pa bo napisana izdana količina, ki jo mora ob zajemanju izdaje vnesti skladiščnik. Prednosti uvedbe črtne kode:

• uporaba ročnih RF terminalov zagotavlja maksimalno okretnost in dostop do podatkov v realnem času,

• uporaba črtne kode zagotavlja točno upravljanje z blagom od vhoda v skladišče, premikov v skladišču in izdaje blaga, zagotavlja maksimalno ažurnost in točnost ter minimalne izgube,

• uporaba RF terminalov zagotavlja dostop do vseh relevantih podatkov in omogoča delo v skladišču brez odvečne dokumentacije,

• enostaven uporabniški vmesnik zagotavlja udobno delo skladiščnika z minimalnimi možnostmi napak,

• hitro šolanje novih delavcev v skladišču zaradi računalniško podprtega in upravljanega gibanja skozi skladišče,

• enostavno povezovanje z obstoječim informacijskim sistemom z uporabo standardnih rešitev,

• možnost preverjanja trenutnega realnega stanja v skladišču in primerjava stanja s pričakovanim stanjem za katerikoli artikel v kateremkoli trenutku,

• možnost točnega spremljanja dela posameznih skladiščnikov olajša vodenje učinkovite kadrovske politike in nagrajevanje delavcev.



5.3.2 Sledljivost nerjavne pločevine s pomočjo črtne kode

V proizvodnji pomivalnikov je potrebno zagotavljati tudi sledljivost izdelka, s čimer se zelo olajša identificiranje točno določenih izdelkov oz. njihovih serij proizvodnje. To je potrebno v primerih, kadar se za določen izdelek pojavijo reklamacije. Če je zagotovljena sledljivost takšnih izdelkov, ni težko izslediti iz katerega koluta nerjavne pločevine je izdelek narejen in ga posledično izločiti iz skladišča. Spremljanje surovin in polizdelkov od točke vstopa do točke izstopa v obliki gotovih izdelkov je najpogostejši način za zagotovitev sledljivosti. Ponavadi se izvaja na osnovi skupine izdelkov z enakim načinom transformacije, transporta, skladiščenja in proizvodnje. Podatki, ki so za komunikacijo potrebni, so zbrani na etiketi s črtno kodo. 5.3.3 Delo RF skladišča PREJEM BLAGA V trenutku prevzema kolut prehaja v sistem upravljanja skladišča z beleženjem vseh pomembnih podatkov. V sodelovanju z obstoječim sistemom naročanja je mogoče zagotoviti prevzem točno naročene vrste in količine koluta. Vsi pridobljeni podatki neprestano spremljajo kolut med potjo skozi skladišče, vse do proizvodnje. Tako je zagotovljena sledljivost blaga:

• spremljanje naročil proti dobaviteljem, • prejem in preverjanje blaga, • vnos informacij o kolutih v sistem, • izpis ustrezne dokumentacije.

UPRAVLJANJE SKLADIŠČA Funkcije, vključene v proces:

• začetno polnjenje skladišča, • dodajanje in brisanje novih lokacij, • premeščanje blaga iz lokacije na lokacijo zaradi izdaje ali organizacije

skladiščnega prostora. Vse funkcije se opravljajo z uporabo RF terminalov. Stanje v skladišču se vzdržuje ažurno. Izdelava poročil po različnih parametrih se izvaja s pomočjo osebnega računalnika in ustrezne aplikacije.



INVENTURA SKLADIŠČA V vsakem trenutku se lahko izvede inventura kolutov v skladišču in preverjanje trenutnega stanja po lokacijah v skladišču. Inventura se opravlja z uporabo RF terminalov s čimer je zagotovljena hitrost in točnost inventure. IZDAJA KOLUTOV Pri vodenju evidence kolutov in lokacij v skladišču je izdaja nerjavne pločevine enostavna in učinkovita. Priprava kolutov se izvaja hitro in točno po potrebah proizvodnje prevzetih iz obstoječega informacijskega sistema. Možno je optimizirano vodenje skladiščnih lokacij po definiranih kriterijih. Po zaključku dela se na računalniku avtomatsko ali ročno izpisujejo ustrezni dokumenti. ODLAGANJE BLAGA V SKLADIŠČE Prevzeto blago se odlaga v skladišče. Vodi se točna evidenca tako o skladiščnih lokacijah, ki so unikatno označene z etiketami, kot tudi o tamkajšnjem blagu. V vsakem trenutku je mogoče dobiti poročilo o stanju v skladišču po željenih parametrih. Funkcije:

• razporejanje blaga po lokacijah v skladišču, • evidenca in poročanje o kolutih in lokacijah, • uporaba RF ročnih terminalov.

5.3.4 Povezava s programom Operacijski sistem (OS) je del arhitekture računalnika in je osnova za delovanje pomembnih programov (»software«) ter omogoča upravljanje s strojnimi komponentami računalnika (»hardware«). OS je je del programske opreme, ki deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo računalnika. Programi so vedno specializirani za izvajanje na določeni arhitekturi in vsebujejo strojno kodo, ki izvaja ukaze preko operacijskega sistema. Ta pa deluje kot vmesnik med strojno in programsko opremo.



6 ZAKLJUČEK

V svetu močne konkurence na trgih je pomen zalog v proizvodnem sistemu pomembni del verige, kajti zaloge so blažilec nihanj proizvodnega sistema in s tem zagotavljajo kontinuiteto proizvodnje. Primerno skladiščenje nerjavne pločevine v kolutih je prav tako velikega pomena za PC Iniox, ker pripomore k točnosti planiranja ter nadzoru nad gospodarjenjem z nerjavno pločevino. Večina podjetij je na logistiko pred časom gledalo kot na podporno dejavnost, ki naj zagotavlja čim nižje stroške pri izpolnjevanju 5ih kriterijev (kratica 5P) - Pravi material, v Pravi količini, Pravi kvaliteti ob Pravem času na Pravem mestu. Spremenjene tržne razmere in vse bolj prisotna svetovna globalizacija poslovanja pa sta prinesla tudi mnogo novih zahtev, ki jih morajo reševati logisti s čemer je tudi povezano skladiščno poslovanje in njegova informacfijska podpora: konkurenčni ponudniki nudijo raznolike proizvode, mnogokrat se zahteva dobava majhnih količin (Just In Time Deivery), zakonodaja in naročniki zahtevajo sledenje, podjetja želijo pravilno planirati nabave in hkrati biti sposobna kvalitetnega komuniciranja s svojimi dobavitelji in odjemalci, imeti v vsakem trenutku realno sliko skladiščnega poslovanja. Za to pa potrebujejo kvalitetne informacije o vseh dogodkih v logistični verigi, ki material spremlja od dobavitelja preko skladišča do proizvodnje. Z uvedbo ustrezne informacijske podpore, kot bi bil program SNEP z njegovo mrežno povezavo, bi poskušali doseči zgoraj naštete zahteve, kajti v programu je združeno vse, ki naj bi predstavljalo sodobno skladiščno poslovanje. Osnova za kvalitetno odločanje so vedno prave informacije na pravem mestu in čim boljša povezanost sodelujočih v verigi. Poskrbeti je potrebno za povezanost materialnega toka, procesov, informacij in ljudi, ki omenjene procese opravljajo. Osnova za to je uporaba sodobnih informacijskih rešitev za podporo logistiki, tehnologij (prenosni terminali v skladiščih) in standardov kot so EAN standardi za uporabo črtne kode, vse bolj prisotna RFID tehnologija (radiofrekvenčna identifikacija) , ki so jo že začeli uporabljati nekateri svetovni prodajalci. Seveda je potrebno pri gradnji rešitev upoštevati standarde za izmenjavo podatkov v matičnem podjetju kot tudi med različnimi podjetji. S tem ne obvladujemo samo naše postopke v proizvodno skladiščnem procesu, temveč optimiramo samo proizvodnjo, razporejanje ljudi, obvladujemo zalogo in zmanjšamo napake na minimum. Predlog skladiščenja z uvedbo informacijske podpore je v fazi realizacije in kaže na pozitivne rezultate tako za splošni videz podjetja kot tudi za nemoteno obratovanje proizvodnje.



7 LITERATURA IN VIRI

1. Čižman, Anton: Logistični management v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj, 2002

2. Gričar, Primož; Podlogar, Mateja: Uporaba programa SAP v celovitem

poslovnem informacijskem sistemu, Moderna organizacija, Kranj, 2003

3. Kovač, Jure; Vila, Antun: Osnove organizacije in managementa, Moderna organizacija, Kranj, 1997

4. Sterle, Peter:Profitni centri – cilj 2002,Glasilo Kovinoplastike Lož, letnik 37,

2002, številka 1, stran 2 do 5

5. Prenova informacijskega sistema v Kovinoplastiki Lož d.d,interno gradivo Kovinoplastike Lož, Lož, 2002

6. Kovinoplastika Lož, PC Inox, 26.07.2006, http//www.kovinoplastika.si

7. Podjetje Inea, Avtomatsko regalno skladišče, 27.07.2006, http://www.inea.si

8. LEOS moč podatkov, Urejeno skladišče 27.09.2006, http://www.leoss.si

9. Rajkovič, Vladislav: (1999) Zapiski predavanj: Upravljanje baz podatkov

10. Bohanec, M., Bratko, I., Rajkovič, V., An Expert System for Decision Making,

Processes and Tools for Decision Support, North-Holland, 1983

11. Vizjak Pavsic, M., Musek, J., Rajkovič, V., Razumljivost baz znanja kot dejavnik ucinkovitosti ekspertnih sistemov za podporo odlocanju, , Ljubljana, 1995

12. Pivec, M., Rajkovič, V., Jeler, S., Knowledge Based System for Production

Improvement in the Textile Dyehouse, Proc. of Int. Conf. on Information Systems Analyis and Synthesis, USA, 22.-26.7.1996



8 PRILOGE

Priloga 1: Slika: Organizacijska shema Kovinoplastike Lož



Priloga 2: Slika: Potek od naročila do skladiščenja nerjavne pločevine

LETNI PLAN PRODAJE SAPSLUŽBATRŽENJA

INOX

LETNI PLANPROIZVODNJE

NAROČILO NERJAVNEPLOČEVINE(3 MESECE)

VNOS A TESTA

EXTERNO NAROČILO

PREJEM MATERIALA(SKLADIŠČENJE)

PREJEM MATERIALA(DOKUMENTACIJA)

PROIZVODNALOGISTIKA

INOX

OPERATIVNAPRIPRAVA

PROIZVODNJE

OPERATIVNANABAVAPC INOX


SKLADIŠČEVHODNEGAMATERIALA


SAP

SAP

SNeP

SNeP

SNeP

ODPRTE MESEČNEPOTREBE

(MESEČNI PLAN)SAP



9 KAZALO SLIK Slika 1: Kovinoplastika Lož........................................................................................1 Slika 2: Proizvodno tržni program .............................................................................4 Slika 3: Mesto informacijskega sistema v poslovnem okolju .....................................7 Slika 4: Podatki v središču pozornosti ..................................................................... 12 Slika 5: Sistem za upravljanje baz podatkov ........................................................... 13 Slika 6: Računalniško podprt podatkovni sistem ..................................................... 14 Slika 7: Podatkovna baza kot model okolja............................................................. 14 Slika 8: Sestava ključnega procesa proizvodne logistike ......................................... 17 Slika 9: Organigram službe proizvodna logistika PC INOX....................................... 20 Slika 10: Neprimerno skladišče nerjavne pločevine ( vhod v PC Inox ) ................... 21 Slika 11: Delež nerjavne pločevine v proizvodnji pomivalnikov ............................... 22 Slika 12: Povezave med funkcijami v podjetju ........................................................ 25 Slika 13: Osnovni meni SAP R/3 ............................................................................. 26 Slika 14: Relacija informacij o nerjavni pločevini..................................................... 28 Slika 15: Normativi zalog ........................................................................................ 33 Slika 16: Urejeno in organizirano skladišče ............................................................. 35 Slika 17: Prikaz rasporeditve kolutov v regalih........................................................ 35 Slika 18: Prikaz ( tloris ) skladišča nerjavne pločevine v programu ......................... 40 Slika 19: Mrežna povezava sistema SNeP ............................................................. 43 Slika 20: Prijava uporabnika v program SNep ......................................................... 46 Slika 21: Osnovni meni programa SNep.................................................................. 46 Slika 22: Meni PREJEMI .......................................................................................... 47 Slika 23: Prejem materiala v skladišče .................................................................... 47 Slika 24: Prikaz prejemov v skladišču ..................................................................... 48 Slika 25: Meni ATESTI ............................................................................................ 48 Slika 26: Vpis Atestov prejete NP v skladišču......................................................... 49 Slika 27: Prikaza Atestov prejete NP v skladišče ..................................................... 49 Slika 28: Tloris skladišča NP ................................................................................... 50 Slika 29: Prikaz vsebine regala. .............................................................................. 51 Slika 30: Dodatna poraba na nalog......................................................................... 52 Slika 31: Ispis kolutov ( pregled kolutov )............................................................... 52 Slika 32: Pregled skupnih količin............................................................................. 53 Slika 33: Pregled premikov v SAP R/3..................................................................... 53

10 KAZALO TABEL Tabela 1: Izračun zalog nerjavne pločevine JAN-FEB `05 ....................................... 33 Tabela 2: Določitev števila paletnih mest v skladišču.............................................. 34 Tabela 3: Prikaz stroškov projekta SNeP................................................................. 55



11 KRATICE IN AKRONIMI PC: Profitni Center NP: Nerjavna Pločevina SAP: Systems, Applications and Products in Data Processing ALVEUS: blagovna znamka PC Inoxa CSF: določitev kritičnih dejavnikov uspeha BSP: celovit vpogled v informacijsko arhitekturo SWOT: angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats

(prednosti, slabosti, priložnosti, pasti) IS: Informacijski Sistem IT: Informacijska Tehnologija CASE: Computer Aided Software Engineering CIM: računalniško integrirana proizvodnja CAD: računalniško podprto konstruiranje izdelkov BC: Business Connector BP: Baze Podatkov SUBP: Sistema za Upravljanje Podatkovnih Baz OPP: Operativna Priprava Proizvodnje ERP: Enterprise Resource Planning SNeP: Skladišče Nerjavne Pločevine SPRO: spremljanje proizvodnje

Documents

Informacijska rešitev za skladiščno poslovanje z nerjavno