Informacijski sistemi v zdravstvu in nova ureditev sistema ... · 10. JESENSKO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU, NOVA GORICA, 18. in 19. OKTOBER 2007 3 Predstavitev

10. JESENSKO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU, NOVA GORICA, 18. in 19. OKTOBER 2007 1

Informacijski sistemi vzdravstvu in nova ureditev

sistema plač v javnem sektorju

10. jesensko srečanje članov Društva ekonomistov v zdravstvu

Nova Gorica, 18. in 19. oktober 2007

10. JESENSKO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU, NOVA GORICA, 18. in 19. OKTOBER 20072

Izdalo Društvo ekonomistov v zdravstvuNjegoševa cesta 8, LjubljanaTisk: BOOB, d.o.o., Njegoševa cesta 15Naklada: 400 izvodov

Organizacijski odbor srečanja: Neva Banović, Cvetka Barbo, Jože Blazinšek, Erika Furlan, mag. Franc Hočevar, Metod Mezek, Tomo Rusimovič, mag. Rosvita Svenšek,Jože Veternik, Darja Vižintin Zupančič,Štefan Vučak, Anton Zorko.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

614.2:336.1(497.4)(063)(082)

DRUŠTVO ekonomistov v zdravstvu. Jesensko srečanječlanov (10 ; 2007 ; Nova Gorica)

[Deseto]10. jesensko srečanje članov Društva ekonomistov v

zdravstvu, Nova Gorica, Hotel Perla, 18. in 19. oktober 2007. -Ljubljana : Društvo ekonomistov v zdravstvu, 2007

ISBN 978-961-91332-4-8

235317504


Predstavitev novogoriške zdravstvene regije 5mag. Miran Bizjak

Uvedba sistema on-line zdravstvenega zavarovanja in novih kartic 9Tomaž Marčun

Uvajanje sistema on-line kartice zdravstvenega zavarovanja na primarni zdravstveni dejavnosti s 13strani izvajalca zdravstvenih storitev

Zlatko Čičigoj in Saša Ahlin

Informacijski sistem za podporo nabavnega procesa in internega naročanja v javnih ustanovah 21Miloš Vuga

Ocena stanja na področju notranjega nadzora javnih financ v zdravstvenih zavodih 25Alojzija Strle

Poklic računovodje v javnem sektorju 33Doroteja Juretič

Izdelava nacionalne stroškovne študije SPP za akutne bolnišnice v Sloveniji 39mag. Jana Wahl in mag. Bojan Uran

Priprave Ministrstva za zdravje na uvedbo novega plačnega sistema 43Simona Čas

Vpeljava novega plačnega sistema v javnih zavodih – procesnopravna vprašanja 49Vesna Vižintin

Plačni sistem za zdravnike danes - priložnosti ali ovire 53Darko Žiberna

Problemi uvrstitve delovnih mest v plačni skupini J 57Nada Zajec

Vsebina



UvodNovogoriška zdravstvena regija je območje, ki ga lahkoenačimo z območjem, kjer deluje Območna enotaZavoda za zdravstveno zavarovanje v Novi Gorici. Poštevilu prebivalcev oz. tudi zavarovancev je to ena izmednajmanjših regij, po obsegu ozemlja, pa je to enanajvečjih regij, ki se tako poleg redke poseljenostispopada tudi z neugodno demografsko strukturo.Izvajalci so v mreži javnega zdravstva dokaj dobro raz-porejeni, tako da je preskrbljenost prebivalstva s storit-vami na primarnem, sekundarnem in tudi terciarnemnivoju dokaj dobra. Velik del potreb po zdravstvenihstoritvah se tako na primarnem, na sekundarnem intudi na terciarnem nivoju zadovoljuje v okviru regije.Odliv iz regije je razumljiv pri tistih dejavnostih, ki se vregiji ne opravljajo. Za razmislek in morebitne ukrepepa je lahko le odliv v tistih dejavnostih, ki se v regijiopravljajo. Stroški zdravstvenih storitev za vsezavarovance v regiji so pretežno na nivoju države alinižji. Ne gre pa zanemariti dejstva, da se tudi vse nižjepostavke od povprečja počasi, a nezadržno, iz leta v letovišajo. Postavke, ki so višje od povprečja, so posledicevelikih razdalj in večjega deleža starih ljudi. Posebnostiin težave regije se kažejo pri velikih razdaljah ljudi dozdravnika, izredno dolgih čakalnih dobah v zoboz-dravstvu, posledicah nekaterih ekoloških ran, nega-tivnih posledicah razmaha igralniške dejavnosti, razšir-

jenosti drog in obmejnem pretoku ljudi.

Osnovni podatki o regijiPravzaprav naziv "novogoriška zdravstvena regija" ni nekuraden naziv tega območja1. Zato je bolje že vnaprej opre-deliti ta naziv kot delovni naziv (uporabljen v tem prispevku),ki se sklada z območjem, kjer deluje Območna enota NovaGorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadal-jevanju ZZZS), ki jo sestavljata tudi izpostavi v Tolminu inAjdovščini. To območje zajema tako imenovano območje sev-erne Primorske, to je ozemlje Upravne enote Tolmin z obči-nami Bovec, Kobarid in Tolmin, Upravne enote Nova Gorica

z občinami Kanal ob Soči, Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica ter Upravneenote Ajdovščina z občinama Ajdovščina in Vipava. Z nekajnad 102.000 prebivalci je Območna enota Nova Gorica enanajmanjših v državi, saj je to le 5,2% vseh prebivalcev vSloveniji medtem, ko je po površini ena največjih, saj zajema1.899,3 km2, kar je 9,37% celotne površine Slovenije.Gostota poseljenosti na tem področju je najnižja v državi. 55prebivalcev na km2 je le polovico povprečne poseljenosti vSloveniji. Največje področje na tem delu predstavlja območjeUpravne enote Tolmin z najnižjo poseljenostjo prebivalstva.Tu dosega poseljenost prebivalstva le približno četrtinopovprečne poseljenosti v državi.

Demografska struktura je dokaj neugodna. Prikazana je vtabeli 1. Prebivalstvo (zavarovanci2) OE je v povprečju precejstarejše kot drugje v Sloveniji, čeprav se hitro starajo tudi pre-bivalci ostalih območji. To nam kaže tudi delež števila otrokdo 18 let, ki znaša v OE 17,9% v Sloveniji pa 18,6%. Deležstarejših od 65 let znaša v OE 18,6% v Sloveniji pa 16,2%.Največji delež starih nad 65 let ima tolminsko, najmanj paajdovsko področje. Tako ima naša OE skoraj 15% več nad 65let starih kot je slovensko povprečje. Staranje prebivalstvavpliva v veliki meri na spremembo strukture stroškov napodročju zdravstvenega varstva in zavarovanja.

Tabela 1. Starostna struktura zavarovanih oseb po območjihSlovenije na dan 31. 12. 2006

Predstavitev novogoriške zdravstvene regije

mag. Miran BizjakZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Nova Gorica

Miran Bizjak Predstavitev novogoriške zdravstvene regije

od 0 do 18 let od 20 do 64 let nad 65 let OE CELJE 18,9 65,1 16,0 OE KOPER 16,2 65,9 17,9 OE KRANJ 19,1 63,1 17,7 OE KRŠKO 18,2 63,4 18,5 OE LJUBLJANA 19,0 66,0 15,0 OE MARIBOR 17,4 65,6 17,0 OE MURSKA SOBOTA 17,9 64,5 17,6 OE NOVA GORICA 17,9 63,5 18,6

OE NOVO MESTO 20,9 63,9 15,3 OE RAVNE 19,5 66,3 14,2 ZZZS 18,6 65,2 16,2

Izvajalci zdravstvenih storitev v regijiV mreži javnega zdravstva je konec 2006 delovalo 74 izvajal-cev s katerimi je imel ZZZS sklenjeno pogodbo. Program jetako v letu 2006 po pogodbah z ZZZS izvajalo 73 izvajalcev(+eden, ki je začel s 1. januarjem 2007)3:

Javni zavodi so: 4 zdravstveni domovi, 1 bolnišnica, 6 social-nih zavodov, 2 lekarni in Zavod za zdravstveno varstvoSlovenije; skupaj 14.

Zasebniki so: 7 zdravnikov splošne medicine, 22 zoboz-dravnikov za odrasle, 3 zobozdravniki za mladino, 3 zoboz-dravniki specialisti, 15 zdravnikov specialistov, 1 fizioterapevtin 7 lekarnarjev, 1 dom za upokojence; skupaj 59.

V letu 2006 je na novo začelo z ZZZS poslovati 8 zaseb-nih izvajalcev in sicer: 3 s področja družinske medicine, 4specialisti in 1 dom upokojencev. Poleg tega pa je bilasklenjena pogodba še z enim specialistom z začetkomposlovanja 1.1.2007. Preskrbljenost zavarovanih oseb z ekipami zdravstveneslužbe je bila v regiji že do sedaj dobra4. V letu 2006 jeprišlo še do nekaterih trajnih in začasnih (enkratnihdodatnih) povečanj programov, ki so opisani v nadalje-vanju. Prizadevanja za trajne in enkratne širitve programovse seveda nadaljujejo tudi v letu 2007.Na podlagi širitev programa v letu 2006 se je preskr-bljenost izboljšala v naslednjih primerih :- Dodatno 490 operacij sive mrene.- Povečan program akutne bolnišnične obravnave za 159primerov.- Na novo pridobljen program za specialistično dejavnostplastične in rekonstrukcijske kirurgije v obsegu 0,5 tima.- Širitev programa okulistike v obsegu 1 tima. - Nov program doma upokojencev z začetnozmogljivostjo 32 postelj.- Nova specialistična dejavnost fiziatrije pridobljena znotranjim prestrukturiranjem.

Na podlagi enkratnih dodatnih programov pa so bile vletu 2006 dogovorjene naslednje širitve:- 192 operacij sive mrene. - 16 endoprotez - artroplastike kolka. - 11 endoprotez - artroplastike kolena in gležnja. - 134 operacij nosu in grla. 10 operacij na ožilju- 10 angiografij- 40 operacij kile- 10 operacij žolčnih kamnov- 5 artroskopij kolena in gležnja- 527 primerov mamografij- 327 primerov v ambulanti za bolezni dojk ter- 40 CT preiskav.

Koriščenje zdravstvenih storitev v okviruregije in izven regije

Za primarno zdravstvo je jasno, da se izven regije koristisorazmerno malo storitev (če izvzamemo nujna stanja),ker je (bi bilo) drugačno ravnanje in izbira osebnegazdravnika izven prostora, kjer nekdo živi in (ali) dela izraz-ito nepraktična, tako zanj, kot tudi za po njem zavarovanedružinske člane. Zato kakšen poseben pregled podatkovza to raven ni bil narejen, je pa seveda možen. Zato pa jebilo bolj zanimivo pripraviti podatke za specialističnoambulantni nivo in specialistično bolnišnični nivo oz.

dejavnost. Podatki so prikazani v tabeli 2 in tabeli 3. Za spe-cialistično ambulantni nivo se kaže, da zavarovanci obiskuje-jo domače specialiste za celotno dejavnost v 83% primerov,za posamezne poddejavnosti pa v visokem procentu med 70in 90% tam, kjer se ta poddejavnost v regiji tudi izvaja.Poudariti je treba, da se kar nekaj poddejavnosti v regiji neizvaja kot npr: infektologija, onkologija, rehabilitacija, fiziatri-ja (od 2007 da!), rehabilitacija, maksiofacialna kirurgija, aler-gologija, medicinska genetika in zdravljenje neplodnosti, kjerje zato odliv 100%, hkrati pa znižuje celoten % obiskovdomačih specialistov. Ostali odliv pa je seveda tudi posledicapreferenc in pričakovanj zavarovancev.

Tabela 2: Prikaz števila in strukture primerov opravljenih zazavarovance OE Nova Gorica na nivoju specialistične ambu-lantne dejavnosti za leto 2006

Vir: Izpisi IC ZZZS 2007


Miran BizjakPredstavitev novogoriške zdravstvene regije

specialistièna ambulantna dejavnost

št. primerov znotraj regije

št. primerov zunaj regije Skupaj

% znotraj regije

201 025 internistika 4650 1.037 5.687 82

201 026 pulmologija 7013 1.525 8.538 82

201 027 infektologija 0 498 498 0

201 028 nevrologija 2376 346 2.722 87

201 029 pediatrija 3749 1.284 5.033 74201 030 ginekologija in porodništvo 4278 1.003 5.281 81201 031 kirurgija, travmat .,urologija 15174 3.129 18.303 83

201 032 ortopedija 6286 2.749 9.035 70

201 033 otorinolarin gologija 9482 906 10.388 91

201 034 okulistika 21606 1.489 23.095 94

201 035 dermatologija 5112 1.671 6.783 75

201 036 onkologija 0 4.143 4.143 0

201 037 psihiatrija 11412 2.849 14.261 80

201 038 rehabilitacija 0 246 246 0

201 039 dializna dejavnost 928 112 1.040 89201 045 maksiofacialna kirurgija 0 318 318 0

201 046 fiziatrija 0 137 137 0201 047 magnetna resonanca 1041 325 1.366 76

201 049 medicina dela 18 69 87 21

201 050 invalidna mladina 860 0 860 100201 052 diabetologija, endokrin . 7888 529 8.417 94

201 058 pedopsihiatrija 1198 154 1.352 89

201 060 alergologija 0 68 68 0201 061 medicinska genetika 0 55 55 0

201 062 bolezni dojk 3118 142 3.260 96201 063 zdravljenje neplodnosti 0 374 374 0

201 090 mamografija 3708 167 3.875 96

201 096 gastroenterologija 2021 122 2.143 94

201 097 kardiologija 10119 660 10.779 94

201 098 tireologija 1437 274 1.711 84

201 100 CT 1693 493 2.186 77201 102 internistika -urgentna amb . 2910 236 3.146 92201 103 kirurgija -urgentna amb. 10899 1.101 12.000 91

201 104 ultrazvok 6143 1.221 7.364 83

201 105 rentgen 35591 6.607 42.198 84

skupaj 180710 36.039 216.749 83

Za specialistično bolnišnično zdravljenje, ki ga v regiji izvajale SB Šempeter, pa nas je zanimalo po eni strani, kolikozavarovanci koristijo storitve domače bolnišnice in koliko soprisiljeni ali to sami želijo koristiti storitve bolnišnic v drugihregijah. Po drugi strani pa nas je zanimala strukturazavarovancev, ki pridejo v SB Šempeter. So iz domače regijeali iz drugih?Na podlagi prikazanih primerov v tabeli 3 lahko rečemo, dav SB Šempeter, kot domači bolnišnici, predstavljajo domačizavarovanci 83% vseh primerov, ki jih sprejme bolnišnica,17% pa predstavljajo zavarovanci iz drugih OE (regij). Odvseh primerov zdravljenja na tem nivoju v regiji, pa opravi SBŠempeter 73% vseh potreb, v ostalih 27% primerov pastoritve za zavarovance opravijo druge (bolnišnične) ustanovev Sloveniji. Razlogov za to, da se bolniki odločijo oz. so lahkonapoteni v bolnišnice v drugih regijah je lahko več. Treba jeizpostaviti, da v regiji ni (če naštejem najpomembnejšapodročja) psihiatrije, onkologije, pretežno tudi zdravljenjatežkih bolezni pljuč, srčne kirurgije in transplantacij. Zato sevsi tej zavarovanci zdravijo izven regije. Ostalo pa so sevedatudi izbire zavarovancev na podlagi lastnih preferenc inpričakovanj, kar je seveda (bolj ali manj!?) normalno (odvisnos katere strani na zadevo gledamo).

Tabela 3: Prikaz števila in strukture primerov opravljenih zazavarovance OE Nova Gorica na nivoju specialistično bol-nišnične dejavnosti za leto 2006

Vir: Izpisi IC ZZZS 2007

Stroški zdravstvenih storitev

Stroški zdravstvenih storitev za zavarovance regije (za leto2006) so prikazani v tabeli 4. Če upoštevamo že prikazanipodatek, da je zavarovancev v regiji približno 5,02 % (prebi-valcev pa 5,2%) glede na celotno državo, potem poraba naosnovni ravni nekako na ravni države, medtem ko je porabana sekundarni in terciarni ravni bistveno pod povprečjemdržave. Prav tako so nižji tudi stroški za zdraviliško zdravljen-je, dejavnost socialnih zavodov, pa tudi za zdravila, medicin-sko tehnične pripomočke, krvne preparate, cepiva, sanitetnimaterial ter nadomestila odsotnosti. Lahko bi rekli, da sozavarovanci te regije, bolj zdravi kot v ostalih regijah5. Pri tejtrditvi se je treba zavedati tudi pojavnosti nekaterih hujšihbolezni, ki pa so prisotne v regiji na ravni ali nad povprečjemdržave. Nekateri razlogi za to bodo pojasnjeni kasneje. Obteh ugodnih podatkih pa je treba povedati tudi, da sonekatere postavke stroškov v stalnem porastu kot na primer:zdravila, medicinsko tehnični pripomočki, nadomestila zaodsotnosti. Že sedaj pa so nad povprečjem države tudi stroš-ki za reševalne prevoze, za potne stroške, dnevnice, ostaleprevoze, pogrebnine in posmrtnine. Razlogi za to so bolj alimanj razumljivi zaradi velike oddaljenosti tako regijskega cen-tra kot tudi Ljubljane; za pogrebnine in posmrtnine pa neu-godne demografske strukture.

Tabela 4: Stroški zdravstvenih storitev za zavarovance OENova Gorica za leto 2006

Vir: Izpisi FRO ZZZS 2007

Nekatere posebnosti in težave regije

Velike razdalje. Velike razdalje, redka poseljenost in odsot-nost javnega prevoza v teh odročnih krajih so posebej značil-ni za tolminsko področje (čeprav se soočajo s podobnimiproblemi tudi drugi predeli v regiji kot npr. Trnovski gozd,Banjščice in Predmeja). Ljudje v teh območjih težje pridejodo zdravstvenih storitev. Posebej je boleča oddaljenost edine


Miran Bizjak Predstavitev novogoriške zdravstvene regije

Bolnišnica/izvajalec število primerov

število vseh primerov

SB Šempeter 13.619 16359

SB Brežice 8

SB Celje 46

Bolnišnica za zdravljenje pljuènih bolnikov Sežana 95

SB Izola 113

Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna 366

Ortopedska bolnica Valdoltra 476

SB Jesenice 34

Psihiatrièna bolnišnica Begunje 10

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj 14

Bolnišnica Golnik 262

SB Trbovlje 5

Psihiatrièna bolnica Idrija 504

Onkološki inštitut Ljubljana 737

Inštitut RS za rehabilitacijo Ljubljana 64

Klinièni c enter Ljubljana 1.904

Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid 19

IATROS-dr. Košorok Ljubljana 3

Kirurški sanatorij Rožna dolina Ljubljana 20

Psihiatrièna klinika Ljubljana 35

MC Medicor Ljubljana 125

Bitenc Marko Ljubljana 7

SB Maribor 90

SB Ptuj 4

SB Murska Sobota 14

SB Novo mesto 26

SB Slovenj Gradec 19

Skupaj 18.619

Stroški za dejavnost (v €) OE Nova

Gorica Stru. ZZZS Stru. Delež

OE/ZZZS

1. Osnovno zdravstveno varstvo 16.520.396 21,7 312.982.966 17,4 5,3

- osnovna zdravstvena dej. 11.482.683 15,1 218.931.163 12,2 5,2

- zobna nega in protetika 4.139.438 5,4 77.763.480 4,3 5,3

- reševalni prevozi 898.275 1,2 16.288.323 0,9 5,5

2. Spec. ambul. in boln. zdravljenje 29.842.403 39,3 830.683.629 46,2 3,6

- spec. ambulantna dejavnost 8.937.770 11,8 228.153.816 12,7 3,9

- spec. bolnišnièna dejavnost 20.904.633 27,5 602.529.814 33,5 3,5

3. Zdraviliško zdravlje nje 679.521 0,9 14.476.565 0,8 4,7

4. Dejavnost socialnih zavodov 4.214.887 5,5 87.148.917 4,8 4,8

5. Odhodki za ostale nepr . ustanove 71.015 0,1 4.840.860 0,3 1,5

SKUPAJ (1 -5) 51.328.222 67,6 1.250.132.937 69,5 4,1

6. Zdravila in m edicinski pripomoèki 16.078.232 21,2 350.367.612 19,5 4,6

- za zdravila 13.779.259 18,1 293.455.451 16,3 4,7

- za medicinske pripomoèke 1.937.050 2,5 42.718.530 2,4 4,5

- za kri, cepiva in sanit.m at. 361.923 0,5 14.193.632 0,8 2,5

7. Zdravljenje v tujini - napotitve 10.582 0,0 2.181.538 0,1 0,5

8. Mednarodno zavarovanje 417.305 0,5 15.918.258 0,9 2,6

-Slovenski zavarovanci 0 0,0 10.422.208 0,6 0

-Tuji zavarovanci 417.305 0,5 5.496.054 0,3 7,6

9. Drugi odhodki skupaj: 8.143.928 10,7 179.681.990 10,0 4,5

- za nadomestila odsotnosti 7.497.679 9,9 168.057.856 9,3 4,5

- za pogrebnine, posmrtnine 520.930 0,7 9.445.328 0,5 5,5

- za potne str ., dnevn., prevoze 125.319 0,2 2.178.806 0,1 5,8

SKUPAJ 75.978.268 100,0 1.798.282.335 100,0 4,2

bolnišnice v Šempetru. V primeru resnejših poškodb alibolezni morajo prebivalci in seveda tudi turisti na temobmočju zdržati (preživeti!) tudi do dve uri prevoza z rešilnimavtomobilom do bolnišnice. Kar nekaj časa pa morajo narešilni avtomobil tudi čakati…

Velike čakalne dobe v zobozdravstveni dejavnosti. Čakalnedobe so v zobozdravstveni dejavnosti med najdaljšimi vSloveniji. Kljub številnim prizadevanjem v zadnjih letih, šeposebej v letu 2006, se stanje ne izboljšuje. Možnosti zazmanjšanje čakalnih dob in rešitev problema je v povečanjeprogramov, ali pa v zmanjšanje pravic iz OZZ. Na težjorešitev problega gotovo, vsaj posredno, vplivajo tudi množiceItalijanov, ki si na tej strani meje, sicer samoplačniško,popravljajo zobe.

Ekološke rane. Obstaja več ekoloških problemov, kipovzročajo ali vsaj dodatno vplivajo na pojav težjih bolezni inraka. - Salonit Anhovo. Tovarna je sicer sanirana, račun za dolgo-letno uporabo azbesta pa še vedno oz. vse bolj plačujejo takodelavci kot tudi okoliško prebivalstvo.- Meblo Iverka Kromberk. Tovarna nekaj zadnjih nekaj let neobratuje več. Izboljšanje stanja je posebej vidno pri otrocih,kjer so težave in bolezni dihalnih poti občutno milejše.Ostalo prebivalstvo ožjega področja lahko le blaži kroničneposledice dolgoletnega onesnaževanja s formaldehidom inlesnim prahom.- Briški vodovod. Azbestne cevi in vodno zajetje pitne vode izSoče vplivata na slabo kvaliteto vode v Brdih. Situacijo papoleg tega poslabšuje tudi pretirana uporaba škropiv in pes-ticidov pri intenzivni kmetijski pridelavi. Oboje gotovo vplivatudi na razvoj težjih bolezni.- Vodovod Mrzlek. S kemični strupi polnjene granate iz prvesvetovne vojne so še vedno raztresene po pobočjih Svetegore, Grgarja in Banjške planote. Po nekaterih podatkih tesnovi zaradi korozije granat počasi pronicajo v tla in nekakonajdejo pot tudi do zajetja za vodovod. Uradnih podatkov otem ni, sumi pa ostajajo.- Neugodna mikroklima Nove Gorice. Od spomladi do jesenisoparno vreme z oblico ozona in prašnih delcev, ki ga jugoza-hodni veter prinaša iz Furlanije in Padske nižine, gotovo nelajša kroničnih in drugih bolezni prebivalcev mesta.

Igralništvo. Poleg denarja prinaša razvoj igralništva tudiposebno obliko zasvojenosti, ki ni problem le tujcev, temvečpostaja problem tudi domačinov. Obseg tega pojava je težkoprikazati s številkami, je pa jasno, da se običajno vidi le vrhledene gore v obliki ekscesnih primerov. K spremljajočimpojavom igralništva je treba prišteti tudi pojav prostitucije. Topa precej povečuje možnosti za prenos nalezljivih bolezni nadomače prebivalstvo.

Droge. Razširjenost uživanja drog je posebej v Novi Gorici privrhu v državi. K temu ne pripomorejo le domači narkomani,temveč tudi drugi iz ajdovskega in tolminskega območja.Poleg tega se tu zbirajo tudi narkomani iz sosednje Italije, sajso pri njih kontrole in kazni precej ostrejše. Rešitve ni videti.Vsi dosedanji ukrepi mesta, policije in tudi zdravstvenihustanov le prekladajo populacijo narkomanov z enega delamesta na drugi del mesta in s tem le odrivajo probleme odsvojega praga.

Obmejne migracije. Smo regija z največ obmejnimi delavci, toje našimi prebivalci, ki delajo v Italiji, tam plačujejo vsedajatve, zdravstvene storitve pa koristijo v regiji. Pred leti jeobstajal problem pri plačevanju teh storitev s strani Italije.

Sedaj je zadeva rešena. Izvajalci dobivajo dodatno plačilo,ZZZS pa tako plačane storitve potem prefakturira Italiji. Vzdravstvu regije, pa so dolga leta prisotni tudi prebivalcisosednje Italije, ki v regiji kot samoplačniki iščejo predvsemzobozdravstvene storitve, ki jih v svojem zavarovanju nimajo.V zadnjem času pa smo priča sorazmerno velikemu zaniman-ju in pritiskom prebivalcev sosednje Italije, da bi bili zEvropsko kartico zdravstvenega zavarovanja deležni storitevpredvsem v naši bolnišnici v Šempetru. To je gotovo priznan-je za našo bolnišnico, vendar pa povzroča velike težave priplačevanju teh storitev, saj Evropska kartica zdravstvenegazavarovanja temu ni namenjena.

Sklepna misel

Se ponuja kar sama. Če tujci derejo k nam, kakovost našegazdravstva, vsaj v novogoriški regiji, le ne more biti tako slaba,kot se nam včasih zdi.

Opombe1 Polemik o tem, kako naj bi se imenovalo to območje, jeveliko tako v strokovnih kot tudi političnih razpravah. Vsakdan lahko beremo v medijih izraze Goriška, Tolminsko,Vipavska dolina, Ajdovsko, pa tudi Kobariško, Bovško,Severna Primorska…razloge za in proti uveljavitvi (in obsegu)posameznega izraza.

2 Kategorija prebivalstva, ki upošteva kot kriterij za razvrstitevv določeno območno enoto stalno bivališče in kategorijazavarovancev, ki jih običajno razvrščamo v določenoobmočno enoto na podlagi sedeža zavezanca za prispevek(poenostavljeno: delodajalca), se seveda lahko (običajno) raz-likujeta. Vendar pa v primeru območne enote Nova Gorica tolahko za normalno uporabo zanemarimo, saj migracije zno-traj občin, ki prevladujejo, ne vplivajo na razlike, migracijizven območja Območne enote pa ni tako veliko, če sevedazanemarimo migracije čez mejo. Število zavarovancev se vObmočni enoti Nova Gorica giblje med 99 in 100 tisočzavarovanci.

3 Poleg teh so se jim (oz. se jim še bodo) v letu 2007 dodat-no pridružili še: en varstveno delovni center, dva specialistainternista, dva specialista kirurga in ena lekarna

4 Nekoliko problematična je dostopnost na tolminskemobmočju, kjer velikost terena zahteva več zdravniških ekip,kot jih lahko financira zdravstveni dom glede na poznaninačin obračuna programa. Drugi problem pa so skoraj ner-azumljivo dolge čakalne dobe. Čakalne dobe v zoboz-dravstveni dejavnosti so med najdaljšimi v Sloveniji. Kljubštevilnim prizadevanjem v zadnjih letih, še posebej v letu2006, se stanje ne izboljšuje. Možnosti za zmanjšanje čakalnihdob in rešitev problema je v povečanje programov, ali pa vzmanjšanje pravic iz OZZ.

5 Druga možna trditev bi bila seveda tudi, da zavarovanci teregije ne dobijo vseh pravic po zdravstvenih storitvah vprimerjavi z zavarovanci iz ostalih regij, kar pa mislim, da nedrži.


Miran BizjakPredstavitev novogoriške zdravstvene regije

1. UvodZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadalje-vanju Zavod) je oktobra 2006 začel s projektomvzpostavitve sistema, ki bo neposredno povezal infor-macijske sisteme izvajalcev zdravstvenih storitev z infor-macijskimi sistemi Zavoda in zavarovalnic za prosto-voljno zdravstveno zavarovanje. Rešitev prinašaposodobitev sedanjega sistema kartice zdravstvenegazavarovanja (v nadaljevanju KZZ), ki jo omogoča napre-dek informacijske in komunikacijske tehnologije. Vdevetdesetih letih, ko je Zavod uvajal sedanji sistem,tehnologije niso omogočale stroškovno in tehničnoobvladljive on-line rešitve, z intenzivnim razvojem inzniževanjem cen telekomunikacij so dani pogoji, da setakšen sistem lahko vzpostavi. Podatki, ki so sedaj zapisani na KZZ, in postopomatudi drugi podatki, bodo zdravstvenemu delavcu v on-line sistemu na voljo neposredno iz baz podatkovZavoda in zavarovalnic za prostovoljno zdravstvenozavarovanje. KZZ bo postala pripomoček za identi-fikacijo zavarovane osebe in kontrolo dostopa dopodatkov v tem sistemu.

2. Razlogi in podlage za vzpostavitev sis-temaVzpostavitev tega sistema narekujejo poslovni in tehničnirazlogi. Zavod in zavarovalnice želijo odpraviti rizike neuprav-ičene uporabe zdravstvenih storitev brez urejenega zavarovan-ja. V sedanjem sistemu zavarovana oseba dokazuje veljavnostzavarovanja s podatki na KZZ, ki so lahko stari do 3 mesecevin je bilo v vmesnem času zavarovanje že prekinjeno. Z novim sistemom je potrebno odpraviti nekatere tehničnein varnostne omejitve sedanjega sistema. Prostor za zapispodatkov na KZZ je striktno omejen, zato na njo ni mogočedodajati širših naborov dodatnih podatkov, ki jih sprotinarekujejo poslovne zahteve. Za uvajanje novih aplikacij jepotrebno zagotoviti tehnologije, ki omogočajo tvorbo zakon-sko veljavnih elektronskih podpisov (elektronski recept in

druge listine obveznega zdravstvenega zavarovanja). Novosti vzakonodaji in priporočilih s področja varovanja osebnihpodatkov narekujejo vzpostavitev novih mehanizmovvarovanja podatkov. Odločiti se je potrebno glede nadaljnje uporabe samo-postrežnih terminalov, saj bodo le ti v bližnji prihodnostipotrebni prenove, ali pa je potrebno uvesti nadomestnerešitve, da jih bo moč ukiniti. Uvajanje on-line sistema pomeni uresničevanje usmeritev, kijih je Zavod zapisal v svoj strateški razvojni program zaobdobje 2002-2007, pomeni uresničevanje v letih 2003 in2004 sprejetih načrtov nadaljnjega razvoja sistema karticezdravstvenega zavarovanja in informacijskega sistema ZZZS.Zagotavlja pa tudi potrebno infrastrukturo za udejanjanjedrugih nalog, ki izhajajo iz strategije Ministrstva za zdravjeeZdravje2010 in akcijskega načrta Evropske unije eZdravje izleta 2004.

3. Funkcije on-line sistemaV novem sistemu bodo v prvi fazi vzpostavljene tiste funkcije,ki bodo nadomestile uporabo podatkov na karticizdravstvenega zavarovanja. Zagotovljen bo dostop doosnovnih osebnih podatkov zavarovane osebe, podatkov oobveznem in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih,podatkov o izbranih osebnih zdravnikih, o izdanih medicin-sko tehničnih pripomočkih, o izdanih zdravilih in o odločitviposameznika glede posmrtnega darovanja organov in tkiv. Istočasno bo zagotovljeno tudi nekaj dodatnih funkcij, ki sose pokazale kot prioritetne oz. nujne: funkcije za evidentiran-je izdaj naročilnic za medicinsko tehnične pripomočke in evi-dentiranje nekaterih drugih podatkov, ki jih sedaj Zavod zbirav papirni obliki (nosečnosti, OBMP). Enako, kot sedaj KZZ, se bo on-line sistem uporabljal zasprotni zapis (shranitev) podatkov o novi izbiri zdravnika, oizdaji medicinsko tehničnega pripomočka in o izdaji zdravila.S tem se bo zagotovila ažurnejša evidenca teh podatkov in nanekaterih področjih ukinilo, na drugih pa poenostaviloobstoječe obdobno računalniško izmenjevanje podatkov medizvajalci in Zavodom. Projekt pripravlja tudi poskusno rešitev za elektronski recept,kot prvo e-listino obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zrazvojem poskusne rešitve bodo evidentirani potrebni pred-


Tomaž Marčun Uvedba sistema on-line zdravstvenega zavarovanja in novih kartic

Uvedba sistema on-line zdravstvenega zavarovanja in novih kartic

Tomaž Marčun, univ.dipl.inž.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

pogoji in nabrane izkušnje za vzpostavitev zahtevne končnerešitve. Elektronski recept bo aplikacija on-line sistema, saj sebodo podatki o predpisanem receptu shranili v tem sistemuin bodo na voljo v lekarni ob izdaji zdravila. Za elektronskirecept je potrebno zagotoviti elektronski podpis in elektrons-ki arhiv teh dokumentov.

4. Komponente sistemaSistem bo vseboval naslednje ključne sklope:- Nove profesionalne kartice. Sedanje profesionalnekartice imajo vlogo ključa za dostop do podatkov na KZZ.Zavod bo te kartice skladno z dinamiko uvajanja on-line sis-tema zamenjal z novimi, ki bodo vsebovale digitalno potrdiloza identifikacijo in avtentikacijo zdravstvenega delavca v on-line sistemu in za zagotavljanje zakonsko veljavnih elektron-skih podpisov. Zdravniki bodo zato dobili profesionalne kar-tice s t.im. kvalificiranimi digitalnimi potrdili. Z izdajo novihkartic bo vzpostavljen register uporabnikov tega sistema, vkaterem bodo poleg podatkov o njihovih profesionalnih kar-ticah in digitalnih potrdilih vodeni podatki o pooblastilih zauporabo posameznih funkcij on-line sistema. - Kartice zdravstvenega zavarovanja se bodo povzpostavitvi on-line sistema uporabljale za kontrolo dostopado osebnih podatkov. Zdravstveni delavec bo lahko pogledalv podatke zavarovane osebe, če mu bo izročila svojo KZZ injo bo le ta uporabil za vstop v on-line sistem. V določenihnujnih primerih bodo možni dostopi brez uporabe KZZ, abodo posebej evidentirani.- Prilagojene aplikacije izvajalcev zdravstvenihstoritev. Večina izvajalcev zdravstvenih storitev že uporabljaaplikacije, s katerimi podpira predvsem administrativne pro-cese. Nekateri izvajalci s takšnimi rešitvami podpirajo tudi vseveč strokovno medicinskega dela. Zavod bo za izvajalcepripravil zahteve, navodila in programske komponente, skaterimi bodo lahko prilagodili aplikacije. Uporaba on-linesistema bo celovito integrirana v zdravstvene informacijskerešitve. Te programske komponente bodo poleg sprotnegavarnega izmenjevanja podatkov z on-line sistemomomogočale izvajanje digitalnega podpisovanja listin obvezne-ga zdravstvenega zavarovanja in drugih dokumentov vzdravstvu. Digitalna potrdila na profesionalnih karticah bomogoče uporabljati tudi za druge potrebe izvajalcev (npr.varen vstop v bolnišnični informacijski sistem).- Na centralni lokaciji bo vzpostavljena t.im. vstopnatočka, kjer bodo vgrajeni celoviti mehanizmi za varovanjepodatkov (zagotavljanje varnih komunikacijskih kanalov,identifikacija in avtentikacija uporabnika sistema in KZZzavarovane osebe, preverjanje pooblastil uporabnika in pre-verjanje digitalnega podpisa na elektronskem dokumentu).- Zahtevek uporabnika sistema bo vstopna točka pouspešno izvedenih varnostnih kontrolah usmerila v ustrezenzaledni sistem - na Zavod ali zavarovalnice za PZZ, odvisnood tega, kje se vodijo podatki, ki jih uporabnik želi pridobitiali kamor jih uporabnik želi zapisati (shraniti).Poleg navedenih bodo zagotovljene še številne druge kompo-

nente, potrebne za zagotavljanje varnosti, razpoložljivosti inupravljanja sistema. Novi sistem bo tesno vpet v procese izvajanja zdravstvenihstoritev, zato bo poskrbljeno za neprekinjeno razpoložljivostcentralnih sklopov sistema (24 ur dnevno, vse dni v letu).

5. Uporaba sodobnih tehnologij inposodobitve pri izvajalcihOn-line sistem bo razvit z uporabo odprtih, sodobnih inrazširjenih tehnologij, ki omogočajo povezovanje raznovrst-nih informacijskih platform različnih proizvajalcev. Kljub temu bo pri izvajalcih zdravstvenih storitev potrebnoposkrbeti za nekatere posodobitve obstoječe opreme instoritev - predvsem zaradi odprave varnostnih ranljivosti in zazagotovitev potrebnih komunikacij. Pri izvajalcih bo potrebno:- zagotoviti dovolj sodobne platforme na delovnihpostajah zdravstvenih (vsaj Microsoft Windows 2000),- vzpostaviti lokalna omrežja za povezovanje delovnihpostaj,- vzpostaviti povezave do interneta na vseh lokacijahposlovanja (tudi zdravstvene postaje, ambulante po šolah),- zagotoviti rešitve kakovostnega vzdrževanja in zago-tavljanja razpoložljivosti informacijske in telekomunikacijskeopreme,- zagotoviti ukrepe za varovanje podatkov in informa-cijskih sistemov - predvsem varovanje pred vdori iz interneta. Kriteriji za posodobitve so podrobneje opisani v Zavodoviokrožnici št. 03/2007 iz julija 2007.

Posodobitve opreme niso nujnost zgolj zaradi uvajanja on-linesistema, ampak tudi zaradi drugih rešitev in priložnosti, ki jihnudi sodobno elektronsko podprto poslovanje. Posodobitevje pomembna tudi z vidika zagotavljanja skladnosti z zakon-skimi zahtevami glede varovanja osebnih in zaupnihpodatkov.Zavod je v aprilu in maju 2007 zbral podrobne podatke oinformacijski opremljenosti izvajalcev. Podatki kažejo, da jeobseg potrebnih posodobitev med izvajalci dokaj različen.Največ nalog čaka nekatere javne zavode, pri katerih se jeočitno v zadnjih letih manj investiralo v informacijsko opre-mo. Poleg posodobitev opreme bo pri izvajalcih potrebno pri-lagoditi tudi zdravstvene aplikacije, katerih avtorji so večino-ma slovenske softverske hiše. Zavod se z zbornicami,združenji in skupnostmi dogovarja za enoten pristop k poga-janjem s SW hišami za pridobitev čim ugodnejših cen. Posodobitve informacijske opreme, komunikacij in aplikacijplačajo izvajalci sami z uporabo namenskih sredstev zainformatizacijo, ki jih je Zavod v sklopu sredstev za finan-ciranje zdravstvenih storitev začel zagotavljati od leta 2006dalje.


Tomaž MarčunUvedba sistema on-line zdravstvenega zavarovanja in novih kartic

6. Organizacija projekta in terminski planprojektaVzpostavitev opisanega sistema je izredno kompleksna nalo-ga, saj zahteva vzporedno delovanje na številnih tehničnih,vsebinskih in drugih podpornih področjih. Načrtovalec sistema in koordinator projekta je Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije. Na projektu sodelujejo vsetri slovenske zavarovalnice za prostovoljno zdravstvenozavarovanje. Projekt je bil na Svetu za informatiko v zdravstvupri Ministrstvu za zdravje opredeljen kot nacionalni projekturesničevanja nacionalne strategije e-Zdravje2010. Projekt jev tej smeri podprl tudi minister za zdravje. Pri uvajanju bodointenzivno vključeni izvajalci zdravstvenih storitev.Glavna področja delovanja projekta so:- poslovno vsebinsko področje, ki opredeljuje naborepodatkov, poslovna pravila, načrtovanje in uvajanje spre-memb v poslovnih procesih Zavoda, zavarovalnic za PZZ inizvajalcev zdravstvenih storitev,- tehnična področja zagotovitve potrebne aplikativneprogramske opreme, komunikacij, strojne opreme za vstop-no točko in zaledne sisteme, prilagoditve aplikacij pri izvajal-cih zdravstvenih storitev, zagotovitev postopkov in potrebnihvirov za nadzor in upravljanje sistema. - področje varnosti za sistematično in celovito zago-tavljanje vseh potrebnih mehanizmov za varovanje podatkovin sistema,- področje pravnih podlag za pravočasno pripravopotrebnih dopolnitev zakonskih podlag,- področje stikov z javnostjo za pravočasno informi-ranje in obveščanje splošne in strokovne javnosti, kakor tudiposameznih skupin (uporabniki sistema, management vzdravstvu in drugi).Terminska dinamika projekta je naslednja:- razvoj specifikacij sistema do 13.04.2007,- razvoj rešitev do 29.01.2008,- integralno testiranje, priprave na uvedbo do30.04.2008,- uvedba sistema v pilotni regiji (Nova Gorica) v maju2008,- uvedba v ostalih regijah med oktobrom 2008 inaprilom 2009.

7. PridobitveSistem on-line zdravstvenega zavarovanja prinaša pomembnepridobitve za vse subjekte v sistemu zdravstvenega zavarovan-ja. Zavarovanim osebam ne bo potrebno več potrjevati kartic nasamopostrežnih terminalih, saj bodo podatke o zavarovanjuin druge podatke, ki se sedaj nahajajo na KZZ izvajalcineposredno pridobili ob obisku zavarovane osebe sproti izon-line sistema. Postopoma bo mogoče poenostaviti tudinekatere postopke v zvezi s potrjevanjem zdravstvenihstoritev, saj bo mogoče potrditev opraviti elektronsko pri

zdravniku, namesto da zavarovana oseba obišče enotoZavoda zaradi takšne potrditve.Izvajalci zdravstvenih storitev bodo v novem sistemu pridobiliširši nabor in ažurnejše podatke, kar bo omogočalo poenos-tavitev administrativnih postopkov, odpravo občasnih motenjpri izdaji listin zdravstvenega zavarovanja, poenostavilopostopke obračuna zdravstvenih storitev in pripomoglo kdvigu kakovosti. Zavod in zavarovalnice za prostovoljno zdravstvenozavarovanje bodo odpravile rizike neupravičenega koriščenjazdravstvenih storitev brez urejenega zdravstvenega zavarovan-ja, saj se bo zavarovanje preverjalo sproti in ne na podlagipodatkov na KZZ, ki so lahko stari do treh mesecev.Zavarovalnice bodo po uvedbi on-line sistema zavračale manjračunov izvajalcev, saj bodo le ti točneje pripravljeni.

8. ZaključekOpisane funkcionalnosti pomenijo prvo fazo uvedbe sistema.Vzpostavljena varnostna in komunikacijska infrastrukturaomogoča razvoj aktualnih aplikacij zdravstvenega zavarovan-ja: - poleg recepta, uvajanje ostalih listin zdravstvenegazavarovanja v elektronski obliki (naročilnica za medicinskotehnični pripomoček, za pripomoček za vid, za zobno pro-tetično rehabilitacijo in druge)- dostop zdravnika do analitičnih podatkov o stroškihzdravstvenih storitev,- postopoma tudi varen dostop zavarovanih oseb dolastnih podatkov o zdravstvenem zavarovanju. Ista infrastruktura pa je pomembna tudi za gradnjo informa-cijskih rešitev za zdravstvo, kjer je potrebno sprotno zagotavl-janje in skrbno varovanje podatkov. Primeri takšnih rešitevso: vodenje evidenc o čakalnih vrstah za zdravstvene storitve,sporočanje pojavov nalezljivih bolezni, evidentiranje cepljenj,vodenje tistih sklopov podatkov elektronskega zdravstvenegakartona, kjer je potrebno zagotoviti ustrezno dostopnost tehpodatkov zdravstvenemu osebju.Zaradi tega je vzpostavitev on-line sistema izredno pomem-ben razvojni korak za širjenje elektronskega poslovanja vzdravstvenem zavarovanju in slovenskem zdravstvu. Sistem bo mogoče uspešno uvesti le pod pogojem, da vsisodelujoči zavzeto in pravočasno izvedejo vse potrebnenaloge, kar vsekakor velja tudi za posodobitve informacijskein telekomunikacijske opreme pri izvajalcih zdravstvenihstoritev.

Viri in literatura:- Koncept prenove sistema KZZ, ZZZS, Junij 2006.- Projektna dokumentacija, ZZZS, 2006-2007.


Tomaž Marčun Uvedba sistema on-line zdravstvenega zavarovanja in novih kartic


UvodZavod za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji (ZZZS)izvaja prenovo sistema kartice zdravstvenega zavarovan-ja (KZZ). Osebni podatki pacienta se ne bodo več naha-jali na KZZ temveč se bodo iz zavarovalnic k izvajalcemzdravstvenih storitev (izvajalec) prenašale preko inter-netnega omrežja. Prenova obstoječega sistema karticzdravstvenega zavarovanja se bo iz "zavarovanega"zaprtega sistema (ZZZS->zdravkomati->izvajalci) pre-selila v "nezavarovani" odprti sistem (ZZZS->internet->izvajalci). Projekt poteka pod vodstvom ZZZS vse odidejne faze do uvedbe pri izvajalcih zdravstvenih storitev(izvajalci). Za izvedbo projekta on-line KZZ so pred-videli uporabo vseh potrebnih standardov in pro-tokolov za varno in zanesljivo izmenjavo podatkovpreko javnega internetnega omrežja. Delovanje sistemaon-line KZZ temelji na enakih zasnovah, kot ga uporabl-jajo banke za e-bančništvo ali javna uprava za e-upravo.Tudi zahtevnost in obseg dela celotne rešitve jeprimerljiva s poslovanjem bank, zavarovalnic,.. ne gledena velikost posameznega zavoda.

Za izvedbo projekta bodo ZZZS in zavarovalnice prosto-voljnega zdravstvenega zavarovanja zagotovile vso potrebnoinfrastrukturo in opremo na svoji strani, prav tako bo ZZZSpripravil programske vmesnike za implementacijo on-lineKZZ v programsko opremo na strani izvajalcev. Nadgradnjoprogramske opreme, ki jo uporabljajo izvajalci za potrebe pre-verjanja zdravstvenih zavarovanj in beleženja storitev, bodoizvedle programerske (SW) hiše. Prav tako je ZZZS žepripravil dokument z naslovom "Zahteve za računalniško -komunikacijsko opremo izvajalcev zdravstvenih storitev zauporabo sistema on line zdravstvenega zavarovanja". V doku-mentu so zapisane zahteve in priporočila za izvedbo projektaon-line KZZ na strani izvajalcev.

V nadaljevanju bomo pregledali zahteve, ki jih bo moral zago-toviti izvajalec, kritične dejavnike tveganja za izvedbo projek-ta na strani izvajalcev, prednosti in slabosti ter finančne vpliveuvedbe sistema on-line KZZ. Največji poudarek pri prehoduna on-line KZZ poslovanje je namenjen varnosti. Podatki,zapisani na KZZ, se bodo v novem on-line sistemu prenašali

preko internetnega omrežja k izvajalcu, vemo pa, da so medtemi podatki tudi zelo zaupni osebni podatki kot npr. o zdrav-ilih, ki jih jemlje zavarovana oseba,…

Delovne postajeNa vsakem delovišču, kjer je potreben dostop do podatkov izsistema on-line KZZ je potrebno zagotoviti računalnik znameščenim operacijskim sistemom Windows 2000, XP aliVista z vsemi naloženimi varnostnimi popravki. V mar-sikaterem zavodu se najbrž še uporabljajo računalniki, ki nezagotavljajo možnosti instalacije teh verzij operacijskega sis-tema. Tako opremo je potrebno zamenjati.

Pri izvajalcih, ki še vedno uporabljajo DOS aplikacije zaobračun storitev so lahko še vedno v uporabi operacijski sis-temi (kot npr. Windows ME, 98), ki ne zagotavljajo varnegapriklopa računalnika v internetno omrežje. Ob prehodu nanovejšo aplikacijo bo potrebno na takih delovnih postajahzamenjati operacijski sistem in ponekod tudi dokupitilicence.

Aplikativna programska opremaAplikativna programska oprema s katero izvajalci dostopajodo zavarovalniških podatkov in izvajajo obračunezdravstvenih storitev mora biti nadgrajena za delo s sistemomon-line KZZ. Zaradi uporabljenih tehničnih standardov inprotokolov, ki zagotavljajo visok nivo varnosti takega sistema,se starih DOS programov ne more nadgraditi s temifunkcionalnostmi. Več kot polovica delovišč v osnovnemzdravstvu v Sloveniji, še ni izvedla prehoda iz DOS v Windowsprograme, med njimi sta tudi dva največja zdravstvena domo-va v Sloveniji. S podobnimi ali morda še večjimi težavami sesrečujejo v Kliničnem centru v Ljubljani.

Pri prehodu na novo programsko opremo so podjetja, ki soponudniki le te (SW hiše) začela izkoriščati tudi prehod naon-line KZZ z drugačnimi pogoji in višjimi cenami nove pro-gramske opreme, kljub temu, da so njihove nove rešitve žetehnološko zastarane in neprimerne za večje zavode (2-nivo-jska arhitektura).

Na področju programske opreme prihaja že od uvedbe KZZleta 2000 do netransparentnega financiranja SW hiš, saj jeZZZS prilagoditev in nato vzdrževanje programske opreme


Zlatko Čičigoj in Saša Ahlin Uvajanje sistema on-line KZZ na primarni zdravstveni dejavnosti s strani izvajalca zdravstvenih storitev

Uvajanje sistema on-line kartice zdravstvenegazavarovanjana na primarni zdravstveni dejavnosti s

strani izvajalca zdravstvenih storitevZlatko Čičigoj in Saša Ahlin

Zdravstveni dom Koper

za izvajalce zdravstvenih storitev financiral direktno SWhišam. Tako so SW hiše za en produkt pridobivale sredstva izdveh javnih virov. Na sestanku med direktorji javnihzdravstvenih zavodov in ZZZS dne 4.4.2007 je bilo dogovor-jeno, da se bodo sredstva za nadgrajevanje informacijskih sis-temov izvajalcev z dogovorom posredovala izvajalcem in neSW hišam, izvajalci pa se odločijo, kaj, koliko in komu bodoplačali prilagoditve. V pogajanjih s SW hišami o cenah,podrobnih obveznostih in rokih naj bi tokrat sodelovala tudiZdruženje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zdravniška zbor-nica. Predstavnikom združenja in zbornice bi bilo potrebnodostaviti tudi vso tehnično dokumentacijo (ki so jo SW hišeže prejele, oz. jo bodo prejeli) za nadgradnje, da bodo lahkokvalitetno sodelovale pri pogajanjih.

Potrebno je zagotoviti, da SW hiše za opravljeno delo nebodo zaračunavale izvajalcem parcialnih obračunov, saj so žev pretekli praksi za večje nadgradnje programske opreme(prehod na euro,…), izkoriščale nepovezanost izvajalcev invsakemu od njih zaračunale previsoke stroške. Potrebno bibilo zagotoviti tudi skupen nadzor (združenje-zbornica) nadfinanciranjem SW hiš za vse nadgradnje in vzdrževalnepogodbe, ne samo za prehod na on-line KZZ, saj v nasprot-nem primeru ne bo nobenega pozitivnega premika v novemnačinu financiranja prenove aplikativne programske opreme.

Čitalniki karticV Sloveniji je po navedbah ZZZS trenutno v uporabi cca.6800 namiznih čitalnikov, ki jih bo ZZZS prenesel na izva-jalce zdravstvenih storitev. Ocenjujejo, da je zaradi okvarpotrebno nadomestiti okrog 600 čitalnikov na leto. Za nakupin vzdrževanje bo ZZZS izvedel javno naročilo za izbirousposobljenih dobaviteljev, vsi stroški nabave in vzdrževanjapa se bodo prenesla na izvajalce zdravstvenih storitev.

Novost pri prenovi sistema KZZ je tudi opustitev prenosnihčitalnikov za potrebe patronažne dejavnosti, nege na domu,urgentnih ambulant ter obiskov na domu. Nadomestili jibodo GSM aparati, oziroma, za zahtevnejše uporabnike,prenosni računalniki s priklopom v internetno omrežje prekoGSM storitev GPRS/UMTS. Nabavo te opreme, mesečnenaročnine in stroške poslanih SMS krijejo izvajalcizdravstvenih storitev.

Ponujena rešitev preko GSM aparatov, kjer bo preko storitveSMS možno pridobiti le podatke o veljavnem obveznem inprostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, je novost, kateropa le stežka ocenjujemo, saj ZZZS v javnosti še vedno ni pred-stavil celotne tehnične in izvedbene dokumentacije. V kolikornavedem kot primer patronažno dejavnost, nego na domu inhišne obiske na domu, ocenjujem, da je uporaba preverjanjaveljavnosti zdravstvenih zavarovanj preko SMS sporočilmorda nesmiselna. V teh dejavnostih so pred obiskom nadomu znani podatki o pacientu (napotnica, lastna bazapodatkov). Zdravstveni delavec bi lahko pred odhodom iz

pisarne-ordinacije na obiske preveril podatke o pacientu ssvojega stacionarnega računalnika povezanega v sistem on-line KZZ. Ker pri sebi ne bi imel pacientove KZZ, bi imeldostop omejen le do podatkov o obveznem in prostovoljnemzdravstvenem zavarovanju pacienta, kateri bi se muavtomatično prenesli v aplikacijo za obračun zdravstvenihstoritev. V primeru preverjanja zavarovanj preko SMSsporočil na terenu, pa bo ob povratku na svoje deloviščemoral te podatke ročno vpisovati v svojo aplikacijo.

S tem primerom želim opozoriti predvsem na omejen oziro-ma zapoznel dostop do dokumentacije, ki jo pripravljaZZZS. Po terminskem načrtu ZZZS-ja so SW hiše že začele znadgradnjami svojih aplikativnih programskih rešitev, tako daje dokumentacija najbrž že pripravljena. Ne razumem dejstva,da celotna dokumentacija ni prosto dostopna vsaj prekospletnih strani ZZZS. Na tak način ostajajo izvajalcizdravstvenih storitev neseznanjeni z rešitvijo prenove sistemaKZZ vse do tistega trenutka, ko bodo začele SW hiše izo-braževati uporabnike o nadgraditvah aplikativne opreme. Stem pa so izvajalci tudi izločeni iz sodelovanja o nadgradnjiprogramske aplikativne opreme, ki jo bodo morali uporabl-jati in plačevati.

Lokalna omrežja, telekomunikacije, dostopdo internetnetnega omrežje in strežniškaopremaZa delovanje sistema on-line KZZ mora biti na vsakemdelovišču, z vnosom podatkov o opravljenih zdravstvenihstoritvah, omogočen dostop do prostranega omrežja (inter-net-a). Dobra praksa in izkušnje nam kažejo, da naj ima vsakizvajalec dostop do internetnega omrežja izveden preko enevarne priklopne točke. Na lokaciji priklopne točke računalni-ki preko lokalnega omrežja (LAN) dostopajo do internetne-ga omrežja. V kolikor ima izvajalec svoje enote tudi na drugihlokacijah, jih poveže s svojo centralno lokacijo preko VPN(virtual private network) dostopov, to je zaščitene komu-nikacijske poti med dvema točkama preko nezaščitenegainternetnega omrežja. Tako lahko oddaljene lokacije prekointernetnega omrežja varno komunicirajo s centralno lokaci-jo in dostopajo do njene varne priklopne točke.

Pri vzpostavitvi vseh teh komunikacij je za izvajalca najbolje,da si izbere zunanje ponudnike za dobavo opreme, postavitevin vzdrževanje le-te. Seveda je od izvajalca odvisno kakšne sonjegove potrebe in zmožnosti za doseganje priporočil, ki jihje ZZZS pripravil v dokumentu za izvajalce. Postavitev inizgradnja vseh komunikacij ni edini strošek izvajalca na tempodročju. Z zunanjimi izvajalci je potrebno skleniti pogodbeo vzdrževanju in odpravi napak, s katero si zagotovimoneprekinjeno delovanje sistema ali vsaj delovanje sistema znajmanjšim možnim obdobjem prekinitve. Okvara ali nedelo-vanje te opreme lahko pomeni za izvajalca večurno ali večd-


Zlatko Čičigoj in Saša AhlinUvajanje sistema on-line KZZ na primarni zdravstveni dejavnosti s strani izvajalca zdravstvenih storitev

nevno prekinitev poslovanja, škoda nastala pri tem, pa jerazumljiva vsem.

Z enakimi težavami se lahko srečamo pri nedelovanjustrežniške opreme, kjer se nahajajo vsi podatki in programiizvajalca. Zato za reševanje nabave, postavitve in vzdrževanjate opreme veljajo enaka priporočila kot za komunikacije.

Največji poudarek pri načrtovanju, izgradnji in vzdrževanjuvseh vrst omrežij je na varovanju celotnega sistema priposameznem izvajalcu. Pri načrtovanju in izgradnji omrežjaso nam lahko v pomoč tudi priporočila in nasveti zapisani sstrani ZZZS, vendar se je potrebno zavedati, da je varen sis-tem samo tak, nad katerim vršimo neprestan nadzor,pravočasno odstranjujemo najdene pomanjkljivosti in ga nad-grajujemo z vsemi potrebnimi varnostnimi popravki.

Vsekakor pa naj vsak izvajalec ponovno premisli ali po novempotrebuje usposobljen kader s področja informacijskihtehnologij, ki bo usklajeval, vodil in nadzoroval informacijskisistem in opremo v posameznem zavodu in tako prevzel vsoodgovornost za varnost svojega informacijskega sistema.

Varnost podatkovVarnost celotnega sistema on-line KZZ pogojuje varnost sle-hernega posameznika v sistemu tako na strani ZZZS, prosto-voljnih zavarovalnic, javnih izvajalcev zdravstvenih storitev inkoncesionarjev. Pri tem se varovanje ločuje na tehničneukrepe in ukrepe varovanja na nivoju vseh uporabnikov, ki sovključeni v sistem.

Pri tem je potrebno še enkrat opozoriti, da se na novih pro-fesionalnih karticah zaposlenih nahaja osebni certifikat, skaterim se med drugim lahko tudi podpisuje dokumente,kot npr. recepte za zdravila, napotnice, … Skrajno nedopust-no in nezadovoljivo je ravnanje posameznikov, ki svoje PINkode za dostop do profesionalne kartice zapisujejo ali na zad-njo stran kartice ali na listek zalepljen na računalnik oziromapustijo svojo profesionalno kartico v čitalniku, ob odhodu izslužbe. Zaposlene je potrebno naučiti, da morajo biti novezdravstvene profesionalne kartice varovane najmanj na način,kot ljudje skrbijo za svoje bančne kartice in PIN kode.Za podatke prenesene iz on-line KZZ sistema v sistem izva-jalca ali koncesionarja odgovarja prejemnik v trenutku, ko jihprejme. Odtujitev podatkov se lahko "zgodi" na več načinov,npr. s fizično odtujitvijo, vdorom v sistem iz internetnega alilokalnega omrežja, kakor tudi s krajo profesionalne kartice incertifikata zapisanega na njej. ZZZS pravilno predlaga obliko-vanje krovnega dokumenta Varnostne politike pri vsakemizvajalcu, sprašujem se le, koliko izvajalcev je tak dokumentsposobnih sestaviti v času do uvedbe sistema on-line KZZ inga nato tudi izvajati.

Na nivoju tehničnih varnostnih ukrepov je potrebno zago-toviti izvajanje vseh priporočil, ki jih predlaga ZZZS v svojem

dokumentu. Tako se ponovno srečamo s problemom poman-jkanja usposobljenih kadrov znotraj zdravstva in zaposlovan-jem strokovnjakov s tega področja in tudi z njihovim stalnimizobraževanjem.

Možne ovire na poti do uspešno izvedenegaprojektaNa strani izvajalcev se bodo do uvedbe on-line KZZ poslo-vanja pojavljale različne težave, pri nekaterih manj, pri drugihspet večje število:- Pomanjkljivo seznanjanje s projektom prenove, takozaradi premajhnega števila informacij s strani ZZZS, kakortudi zaradi nezainteresiranosti izvajalcev,- Zastarana aplikativna programska oprema (DOS).Izvajalci bi morali do konca leta 2008 pripraviti vse potrebnoza prehod na sistem on-line KZZ, tako da se v začetku leta2009 posvetijo samemu prehodu v nov sistem. Obstoječe SWhiše in večji izvajalci v tem času takega prehoda morda nebodo sposobni izvesti,- Postavitev varne infrastrukture. Ali bodo izvajalcisposobni zagotoviti varno infrastrukturo na svoji strani zakvalitetno delovanje sistema on-line KZZ?- Pomanjkanje lastnega usposobljenega kadra nastrani izvajalca za izvedbo, trajni nadzor in nadgradnjami last-nega informacijskega sistema,- Pomanjkanje znanja kadra, ki skrbi za informacijskotehnologijo pri izvajalcu. V večini zdravstvenih zavodov vSloveniji imajo zaposlenega enega ali nobenega informatika,tako da mora ponavadi edini zaposleni, ki skrbi za to področ-je obvladati zelo široko področje informatike (strojna opre-ma, programska sistemska oprema, aplikativna programskaoprema, komunikacije, varnost,….) in mu primanjkuje spe-cialnih znanj," Usposobljenost sedanjih zunanjih informatikov zapostavitev sistema on-line KZZ pri manjših izvajalcihzdravstvenih storitev, ki si ne morejo privoščiti svojihzaposlenih strokovnjakov s tega področja.

Pozitivni in negativni učinki novega on-linekzz sistemaPrednosti on-line KZZ sistema proti obstoječemu sistemuKZZ s potrjevanjem zdravstvenih kartic na samopostrežnihterminalih pri izvajalcih zdravstvenih storitev:- manj negodovanja pacientov, ki so morali zaradinepotrjene KZZ poiskati samopostrežni terminal (ki sepogosto sploh ne nahaja na tisti lokaciji),- natančnejši podatki o zavarovanih osebah inzdravstvenih zavarovanjih, zaradi česar je prihajalo donapačno obračunanih storitev in zato zavračanja računov aliporočil, kljub temu, da je morda po podatku zapisanem naKZZ zavarovanje bilo veljavno (po nekaterih navodilih, naj bistroške takih napačnih obračunov kril ZZZS, v praksi pa je tovečkrat postal tudi strošek izvajalca),- večja varnost osebnih podatkov pacienta ob pred-



postavki pravilno in dobro postavljenega informacijskega sis-tema na obeh straneh (ZZZS, izvajalci),- zaradi nepoznavanja izvedbenih navodil je težkozapisati še kakšne prednosti.Predpostavljam, da jih bo morda še kaj, morda tudi nasled-nje:" možnost dostopa do pacientovih podatkov (vsajpodatkov o zavarovanjih) v sistemu on-line KZZ brez pacien-tove KZZ v primeru "pokvarjene" KZZ, izgube, …" morda ukinitev pisnih potrdil o zavarovanju, s kater-ih je bilo potrebno ročno prepisovati pacientove podatke vprogram za obračun storitev pri izvajalcu

Bolj kot o negativnih učinkih novega on-line KZZ sistemalahko pri izvajalcih govorimo o težavah, ki se bodo pojavljalepri delu z njim:- Večja kompleksnost celotnega informacijskega sis-tema pri izvajalcih pomeni težjo obvladljivost. Ker bo sistemsestavljen iz novih "komponent" (internet, varnostni sistemiza dostop do interneta, ponekod omrežje ki ga sedaj nima-jo,…) bo iskanje napake za nedelovanje sistema težje inzahtevnejše.- Večja možnost prekinitve delovanja sistema, saj le-tasedaj obsega več podsistemov- Področje varnosti - Pomanjkanje informatikov- Znanje in usposobljenost informatikov- Višji stroški potrebni za poslovanja z on-line KZZsistemom. ZZZS sicer namenja dodatna namenska sredstvaza področje informatizacije zdravstva, vendar bo le časpokazal, ali so le ta zadostna za prenos nekaterih sistemov inopreme s strani ZZZS na izvajalce.

Finančni vplivi uvedbe on-line kzzZZZS je za uvedbo sistema on-line KZZ pri izvajalcih name-nil dodatna sredstva in sicer cca. 600 eurov na delovišče v letu2007. Po navedbah naj bi tako financiranje ostalo tudi v pri-hodnje in s tem pomagalo izvajalcem do stalnega kvalitetne-ga razvoja na področju informatike.

Za informacijo navajamo nekaj osnovnih podatkov o našemzavodu:- 206 zaposlenih,- 34 timov, - Druge dejavnosti (niso zajete v timih):

- PHE - 1 ekipa 24 ur,- dežurna ambulanta,- patronaža in nega na domu: 16 uporab

nikov - 5 delovnih postaj,- zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja,- laboratorij,- rtg zob,- uprava.

- 2 informatika z razširjenim področjem delovanja. Poleg informatike skrbita še za telefonijo, fakturno službo,

arhiv in telefoniste. - 108 delovnih postaj. To so vse delovne postaje, tudi tiste, ki niso "namenjene" zdravstvenemu sistemu.Delovne postaje imajo tudi vsi zdravniki.- ZD KP ima 7 lokacij:

- centralna lokacija: 67 delovnih postaj,- Bonifika: 25 delovnih postaj,- Olmo: 8 delovnih postaj,- in 4 lokacije: z 2 delovnima postajama,

- 3 strežniki:- podatkovni (Win2003 server, MS SQL

server),- aplikacijski (Win2003 server),- poštni in datotečni (Linux,

OpeExchange, Samba),- namesto plačljivih MS Office programov uporabljamo odprtokodne programe OpenOffice.

Za potrebe Zdravstvenega doma Koper (ZD KP) smonaredili stroškovnik na področju informatike na čas po uved-bi on-line KZZ. Priprava za prehod na on-line KZZ je steklaz začetkom leta 2007, tako, da smo nekatere nadgradnje sis-tema in nabavo opreme do sedaj že izvedli, nekatere pa so vizvajanju in imamo zanje tudi finančne podatke.



Letni strošek bo po prenovi sistema za naš zavod znašal torejnajmanj 144.000 EUR, kar je 2,5% načrtovanih prihodkov iznaslova zdravstvenih storitev za leto 2007 (vseh načrtovanihprihodkov iz naslova zdravstvenih storitev za leto 2007 je5.806.000 EUR), oziroma 2,1% v kolikor upoštevamo dodat-no namensko financiranje za informatizacijo zdravstva sstrani ZZZS.

Za primerjavo vzemimo stanje iz leta 2006, torej predpripravami na uvedbo on-line KZZ sistema.

Letni strošek v letu 2006 je znašal 95.000 EUR, kar je 1,9%realiziranih prihodkov iz naslova zdravstvenih storitev v letu2006 (vseh prihodkov iz naslova zdravstvenih storitev je bilov letu 2006 za 5.806.000 EUR).

Povišanje stroškov na račun uvedbe sistema on-line KZZznaša v primerjavi z vsemi prihodki, 0,2% ob predpostavki, dabodo dodatna sredstva za informatizacijo postala trajni pri-hodek izvajalcev in ne bodo v bodoče ukinjena oziromanamenjena uvedbam drugih projektov s področja infor-matike. Ta sredstva bi bilo potrebno v prihodnje umestiti vredni program financiranja z zvišanjem cene zdravstvenihstoritev, da jih v prihodnje ZZZS ne bo uporabljal za namen-ska sredstva uvajanja drugih projektov na področju infor-matike pri izvajalcih (on-line recept, EZZ, …).

Stroški na račun uvedbe sistema on-line KZZ se v ZD KP nebodo povečali v večjem obsegu. To dejstvo lahko pripišemotudi usmeritvi vodstva našega zavoda, ki napredku napodročju informatike posveča večjo pozornost, kot je to vpovprečju pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Razlikemed izvajalci pri porabi sredstev za področje informatike


Obraèunska enota mesec

Oprema-strošek Skupna cena v €

Kolièina

(amortizacija)

Meseèni strošek na tim

1 Delovna postaja 800 108 36 2.400,00 2 Osebni protivirusni program 23 108 60 41,40 3 CAL dostop za MS 2003 server 31 108 60 55,80 4 CAL za terminalski dostop 89 108 60 160,20 5 Tiskalnik 200 70 24 583,33 6 Èitalec KZZ (ocenjen strošek) oziroma

strošek GSM aparata za patronažnodejavnost

200 100 60

333,33 7 aplikativna programska oprema 58 50 1 2.900,00 8 Internetni prikljuèki za 7 lokacij brez

SLA pogodbe. Na centralni lokaciji je redundanèna povezava

400 1 1

400,00 9 Varnostno komunikacijska oprema za

povezavo med lokacijami in va ren dostop do interneta

12000 1 48

250,00 10 Pogodba za varnostno komunikacijsko

opremo 300 1 1

300,00 11 Strežnik za SQL z instalacijo 10000 1 36 277,78 12 Licenca za MS 2003 server 670 1 60 11,17 13 Licenca za MS SQL bazo 5300 1 60 88,33 14 Vzdrževalna pogodba z vstreznim

odzivnim èasom za popravilo za SQL strežnik

150 1 1

150,00 15 Aplikacijski strežnik z instalacijo 7000 1 36 194,44 16 Licenca za MS 2003 server 670 1 60 11,17 17 Vzdrževalna pogodba z vstreznim

odzivnim èasom za popravilo za aplikacijski strežnik

80 1 1

80,00 18 Poštni in datoteèni strežnik z

instalacijami 5000 1 36

138,89 19 Sistem za arhiviranje podatkov 5000 1 36 138,89 20 vzdrževanje pasivnega omrežja 500 1 12 41,67 21 Aktivna oprema za lan omrežje 3600 1 36 100,00 22 UPS - neprekinjeno napajanje za

strežnike in sistemsko opremo 2000 1 36

55,56 23 Meseèni osebni dohodek za 2

informatika 3000 1 1

3.000,00 24 izobraževanja informatika 2000 1 12 166,67 25 drugi nepredvideni stroški 1000 1 12 83,33

SKUPAJ 11.961,96

SKUPAJ (leto) 143.543,47

Obraèunska enota mesec

Oprema-strošek Skupna cena v €

Kolièina

(amortizacija)

Meseèni strošek na tim

1 Delovna postaja 800 90 36 2.000,00 2 Osebni protivirusni program 23 90 60 34,50 3 Tiskalnik 200 70 24 583,33 4 aplikativna programska

oprema 25 50 1

1.250,00 5 Internetni prikljuèki za 7 lokacij

brez SLA pogodbe. Na centralni lokaciji je redundanèna povezava

200 1 1

200,00 6 Varnostno komunikacijska

oprema za povezavo med lokacijami in varen dostop do interneta

2000 1 48

41,67 7 Strežnik za bazo podatkov 7000 1 36 194,44 8 Poštni in datoteèni strežnik z

instalacijami 5000 1 36

138,89 9 Sistem za arhiviranje podatkov 5000 1 36

138,89 10 vzdrževanje pasivnega

omrežja 500 1 12

41,67 11 Aktivna oprema za lan omrežje 3600 1 36

100,00 12 UPS - neprekinjeno na pajanje

za strežnike in sistemsko opremo

1000 1 36

27,78 13 Meseèni osebni dohodek za 2

informatika 3000 1 1

3.000,00 14 izobraževanja informatika 1000 1 12 83,33 15 drugi nepredvideni stroški 1000 1 12 83,33

SKUPAJ (mesec) 7.917,83 SKUPAJ ( leto) 95.014,00


lahko nastanejo tudi na račun drugih dejavnikov (razpršenostizvajalca, urbanizacija okolja - infrastrukture, velikost in maržepri dobavah, ….).

Za financiranje področja informatike bo pri izvajalcih v pri-hodnje potrebno načrtovati med 2,5% in 3,5% vseh prihod-kov, kar je bilo tudi ugotovljeno s strani Komisije za infor-matiko pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. V pri-hodnje je pričakovati pospešen tempo sprememb napodročju informatike z uvajanjem novih standardov, elek-tronske kartoteke pacienta, elektronske izmenjave podatkovmed izvajalci (napotnice, recepti, izvidi,…).

Pogled neposrednega izvajalca zdravstvenihstoritev na uvedbo kzz on linePogled neposrednega izvajalca zdravstvenih storitev (zdravni-ka, medicinske sestre, laboranta,…) je seveda drugačen odinformatika, saj ga ne zanimajo tehnične podrobnosti inrešitve, ker niso v njegovi domeni. Izvajalca zanima predvsemali bo in kaj bo pridobil z uvedbo nove KZZ, oziroma, ali mubo ta uvedba na kakršenkoli način olajšala delo, ali bo s tempridobil dodatno kvaliteto pri svojem delu s pacientom in nenazadnje, ali bo z uvedbo nove KZZ mogoče njegovo delocelo bolj oteženo kot do sedaj.

Pri vsaki uvedbi nove tehnologije se seveda poleg drugihučinkov pričakuje, da bo olajšala delo in da bo delo opravl-jeno kvalitetnejše. Uporabnikom zdravstvenih storitev bouvedba KZZ on line omogočila odpravo neprijetne obveznos-ti obdobnega potrjevanja dosedanje KZZ in pogosto tudiiskanja najbližje naprave za to opravilo. To je vsekakor velikapridobitev za uporabnike!

Kako pa je videti uvedba na strani izvajalcev? DosedanjoKZZ, resnici na ljubo, uporabljajo v glavnem le medicinskesestre, laboranti, administratorji itd., skratka izvajalci, ki pri-hajajo prvi v stik z uporabnikom zdravstvenih storitev inpotrebujejo ažurnost podatkov o zavarovanju uporabnika zapotrebe obračuna storitev. Zdravniki na primarnem nivojuKZZ praktično ne uporabljamo pri svojem delu (tudi sicerračunalnik pri svojem delu uporablja mogoče le polovicazdravnikov, zasebniki so tu v prednosti!). Tisti zdravniki, ki prisvojem delu uporabljamo računalnik za vnos raznih podatkovo zdravstvenem stanju pacientov, si pacienta lahko prikliče-mo na ekran na druge načine in nam KZZ pri tem ni potreb-na. Podatki, ki so na kartici zapisani, npr. o medicinskotehničnih pripomočkih, se v aplikacijo, s katero delamo,avtomatsko prenesejo s KZZ že pri sestri (administratorki),podatkov o zdravilih pa na kartici tako ni zapisanih, ker jih vlekarnah ne zapisujejo! Pa tudi če bi jih, je njihova vrednostob možnosti, da pacient ne dovoli zapis vseh ali nekaterihzdravil, vprašljiva. Tako je za zdravnike glavna in verjetnoedina neposredna dobrobit sedanje KZZ le podatek o medi-cinsko tehničnih pripomočkih (tu se omejujem le na

strokovni vidik, ne pa na finančni, ki je seveda zaradi ure-jenosti/neurejenosti zdravstvenega zavarovanja lahko še kakopomemben za poslovanje tako zavoda kot zasebnika).

Uvedba KZZ on line bo vsekakor velika pridobitev tudi zamedicinske sestre, administratorke, laborante,.. in drugo ose-bje, ki prvo pride v stik z uporabnikom zdravstvenih storitev.Na ta način bodo matični podatki, podatki o zdravstvenihzavarovanjih ažurirani na enostavnejši način. Odpadlo bopošiljanje uporabnikov na potrjevanje KZZ, ki sedaj moti pro-ces obravnave pacienta, včasih pa privede tudi do mučnihsituacij, ko se iz različnih vzrokov izkaže, da gre za neurejenazavarovanja. Vsekakor bi moral biti omogočen vpogled v ure-jenost zavarovanja tudi, če uporabnik ne bo imel s seboj KZZ.

Zdravniku uvedba KZZ v začetku verjetno ne bo prineslakakšnih bistvenih pridobitev za njegovo strokovno delo.Pričakujem, da bo v tej začetni fazi dosegljiv vsaj naborpodatkov, ki so dostopni sedaj. Tu mislim v glavnem na med-icinsko tehnične pripomočke, saj podatkov o zdravilih oziro-ma kakšnih drugih strokovno medicinskih podatkov tako ni.

Kaj pa torej lahko uvedba KZZ on line doprinese k boljstrokovnem delu izvajalcev zdravstvenih storitev, predvsemzdravnikov ?:- e - recept ?- e - karton ?- telemedicina ?- dostop do podatkov o pacientih, ki niso pacientiizbranega zdravnika (npr. v dežurstvu) ?- …… ?

Nič od tega! Pa vendar vse to in verjetno še bistveno več! Včem je torej bistvo? Zavedati se je treba namreč, da zgorajnaštete funkcionalnosti niso funkcije KZZ! To so funkcional-nosti aplikativne in podatkovne programske opreme, komu-nikacijske opreme in verjetno še česa. Vse te funkcije somožne že sedaj in tudi brez KZZ! Treba je povedati, da stanova KZZ in obenem nova profesionalna kartica - PK le inedino ključ za identifikacijo uporabnikov in izvajalcev terključ za dostop do podatkov na ZZZS-ju, prostovoljnihzavarovalnicah ali drugje (medicinski podatki).

Ali drugače povedano: z novo KZZ in novo PK bomo identi-ficirali uporabnika; identificirali bomo izvajalca; z digitalnimpotrdilom in digitalnim podpisom pa bomo dali dovoljenje,da bo izvajalec lahko vpisoval podatke in jih lahko gledal(nekatere od njih pa verjetno tudi uporabnik). Katerepodatke in kdo jih bo lahko vpisoval in gledal pa bo potreb-no določiti na drugem nivoju.

Elektronski karton pacienta (e - karton) se pripravlja že večkot deset let. Za to ni kriva taka ali drugačna KZZ ali PK.Tudi nova KZZ ali PK tega ne bosta spremenili! Telemedicinaali pa npr. izmenjava izvidov je možna s tehnološkega stališčaže danes. Tudi tega KZZ in PK ne bosta spremenili. Podobno



velja za druge funkcije, ki bi strokovno delo zdravnika dvig-nile na višji nivo. Zakaj torej tega danes še nimamo? Gre zapomanjkanje standardov, neobstoja nekega telesa, ki bi tovodilo, usmerjalo in določalo. Na državnem nivoju je potreb-no določiti standarde, na državnem nivoju je potrebnodoločiti skupino strokovnjakov z medicinskega, pravnega inverjetno še kakšnega drugega področja, ki bo določila kdolahko gleda podatke o pacientu in katere podatke, če nizbrani zdravnik in kdaj (samo o alergijah in zdravilih ?- vsehali le nekaterih ?, podatke o cepljenjih, ali cel e - karton ?,vedno ali le ob urgentih stanjih, vpogled v katere podatke inkomu lahko pacient prepove, pa da s tem ni okrnjenamožnost ustrezne oskrbe pacienta?). Nedvomno bo prišlo obtem do velikih dilem in različnih pogledov. Nova PK in KZZbosta lahko le osnova za varen in selektiven dostop dopodatkov uporabnikov zdravstvenih storitev.

Da zaključim! Sama uvedba KZZ on line (in obenem novePK) ne bo v delo zdravnika prinesla kakšnih posebnihstrokovnih pridobitev. Ne v prvi fazi. Kasneje pa vsekakor.Menim, da bo uvedba e-recepta eden prvih projektov, ki boneposredno povezan z novo KZZ (in PK) in bo prinesel novokvaliteto v strokovnem delu. Prav tako sem prepričan, da bonova KZZ pospešila vrsto projektov za izdelavo prej naštetihfunkcionalnosti.


Zlatko Čičigoj in Saša Ahlin Uvajanje sistema on-line KZZ na primarni zdravstveni dejavnosti s strani izvajalca zdravstvenih


UvodŽe nekaj let se na področju vodenja poslovanja v pod-jetjih in javnih zavodih uvaja tako imenovane celoviteinformacijske sisteme. Prednost takih sistemov je, dauporabljajo skupno podatkovno zbirko za različnapodročja poslovanja. Tako se vsak podatek vnaša v sis-tem samo enkrat, isti podatek pa služi za različne funkci-je v različnih službah. Najobsežnejša zbirka podatkovpri poslovanju pravnih oseb so običajno podatki o artik-lih (šifriranje, grupiranje, imenovanje, vrednotenje …),ki so osnova za materialno poslovanje, služijo za zbiran-je potreb in porabo artiklov, naročanje dobaviteljem,lastno proizvodnjo, kakor tudi sistemom za izbor naju-godnejšega dobavitelja in drugim namenom. Celovitisistemi zagotavljajo podatke o enem zapisu na enemmestu, kar omogoča bistveno lažje vzdrževanjepodatkov in s tem zanesljivejše evidence. Če ob temuporabljamo najsodobnejše tehnologije (spletni vnos izoddaljenih lokacij, prenos podatkov v xml obliki, pošil-janje podatkov po elektronski pošti ali elektronskoizmenjava podatkov, zajemanje informacij s pomočjočrtne kode ipd.), je lahko delo z množico podatkovenostavnejše, hitrejše in zanesljivejše.

Eden od takih sistemov, ki upošteva navedene principe inpreverjeno deluje v praksi, je programski paket GoSoft-2000.To je celovit, učinkovit, zanesljiv in do uporabnika prijazeninformacijski sistem, ki ima poleg osnovnih poslovnih mod-ulov, integrirane tudi module za spremljanje materialnihtokov v javnih zavodih ter modul za javne razpise. Prednosttakega celovitega informacijskega sistema je predvsem enovi-ta podatkovna zbirka, ki omogoča enkraten vnos podatkov, stem pa nudi vsem uporabnikov iste informacije (skladišča -lekarne, računovodstvo, služba za javne razpise, nabavnaslužba in druge strokovne službe). Istočasno pa zagotavljatudi zmanjšanje administrativnega dela, povečuje preglednostnad stroški naročanja in porabe materiala.Modulna zgradba celovitega informacijskega sistemaomogoča uvajanje poslovanja po področjih (postopno uva-janje) ali uporabo samo tistih funkcij, ki jih uporabnik potre-buje. Glavni moduli informacijskega sistema GoSoft-2000 so:

1. Osnovni podatkiOsnovni ali matični podatki so temelj vseh poslovnih funkcijsistema. Vsi moduli uporabljajo iste osnovne podatke, vseinformacije izvirajo iz iste podatkovne zbirke, kar omogočasledljivost artiklov skozi celoten proces. Najvažnejši osnovnipodatki so podatki o artiklih. Ti so osnova za materialnoposlovanje, cenike, izbor dobaviteljev po javnem naročilu,naročanje potrebnih artiklov, porabo artiklov, recepture inproizvodnjo. Dobro zastavljena zbirka podatkov artiklov jetemelj za uspešno uvedbo informacijskega sistema. Polegartiklov so v osnovni podatkovni zbirki tudi zapisi oposlovnih partnerjih (dobavitelji in kupci), osebah,skladiščih, kontih, delovnih mestih ipd.). Artikle in drugepodatke lahko razvrščamo v poljubne skupine (klasifikacijapodatkov).

1.1 Podatki artiklovVsak artikel v sistemu mora imeti šifro artikla (identifikaci-jsko številko), osnovni in dodatni opis artikla, osnovno enotomere v kateri potekaj o vsi dogodki (zaloga, promet, cene…),upravljalni center, kateremu artikel pripada ter tip artikla(materialni artikel ali storitev). Artiklom, ki se uporabljajo vprocesih materialnega obračuna in javnih naročil, se lahkodoloči še naslednje podatke:- klasifikacija artikla (skupine za področja javnihnaročil - poljubno nastavljivo)- predvidena letna poraba artikla (se lahko izračuna izprometa)- črtna koda (EAN koda artikla)- spremljanje artikla po datumu uporabe- minimalna zaloga- nabavna enota mere in faktor- privzeti (trenutni) dobavitelj: rezultat izbora naju-godnejšega dobavitelja za artikel v sistemu javnih razpisov- planski podatki za avtomatsko izdelavo naročilnicdobavitelju.

1.2 Cene artiklovZa artikel je definiranih več različnih cenikov, po katerih sevodijo cene. Ceniki so lahko tipa 'z zgodovino', kar omogočapregled gibanja cen po datumih. Različni ceniki se uporablja-jo za različne namene:- stalne cene ali zadnje nabavne cene za potrebe mate-


Miloš Vuga Informacijski sistem za podporo nabavnega procesa in internega naročanja v javnih ustanovah

Informacijski sistem za podporo nabavnega procesain internega naročanja v javnih ustanovah

Miloš Vuga, Goinfo Nova Gorica

rialnega obračuna- lastne cene za potrebe internega naročanja- kalkulacijske cene za izračun vrednosti lastnih(proizvodnih) artiklov- cene po partnerjih določene s sistemom izbora naju-godnejšega dobavitelja.

1.3 Ostali podatkiPodatki, ki se navezujejo na vse module, so tudi podatki oposlovnih partnerjih (dobavitelji, banke, kupci) in nekateridrugi splošni šifranti. Uporabljajo se praktično v vseh mod-ulih (nabava, računovodstvo, izbor najugodnejšega dobavitel-ja, materialno poslovanje ...). Nekateri šifranti pa so boljspecifični in se uporabljajo samo pri posameznih funkcijah.Taki šifranti so npr. kontni načrt, recepture, osebe, stroškov-na mesta in drugi.

Osnovni podatki so temelj celovitega poslovanja, na shemi soprikazana glavna področja celovitega informacijskega sis-tema.

2. Javni razpisi (JR)Modul omogoča izvedbo izbora in priznanja sposobnostidobaviteljev za dobavo določene skupine artiklov (I. faza) inizbor najugodnejšega dobavitelja za posamezni artikel (napodlagi najnižje ponujene cene - II. faza). Cilj je določiti zavsak artikel najnižjo ceno in dobavitelja za določeno obdobjeter s tem poenostaviti naročanje (ni potrebnih povpraševanj).Modul za javne razpise je povezan z nabavnim modulom, karomogoča avtomatski izračun potrebnih količin artiklov inavtomatsko izdelavo naročilnic.I. Faza - priznanje sposobnostiCilj I. faze JR je nabor potencialnih dobaviteljev za skupino

artiklov. Za razpisane artikle določimo daljše obdobje, zakaterega bomo izbrali potencialne dobavitelje. Po potrebidoločimo tudi odstotek zahtevanega deleža artiklov, ki jihpotencialni dobavitelji morajo doseči, da bodo dobili statusdobavitelja s priznano sposobnostjo. Vsak razpis ima določenrok, do kdaj lahko ponudniki vnašajo podatke. Za posamezniJR lahko določimo tudi dodatne podatke, s katerimi ponud-niki podajajo opis artikla, ko ponujajo enakovredni artikel.Prevzemniku razpisne dokumentacije omogočimo dostop vspletni program tako, da mu dodelimo uporabniško ime ingeslo, ki ga mora ob prvi prijavi spremeniti. Geslo se kodira(kriptira), tako da onemogočimo dostop do podatkovnepooblaščenim osebam. Pregled in obdelava podatkov vprogramu je možna šele po roku za vnos podatkov. Če zaponujene nadomestne artikle izvedemo vzorčenje, lahko vprogramu beležimo kdaj je ponudnik pozvan k oddaji vzorca,datum prejema vzorca, kdo testira vzorec ter rezultat testi-ranja (ustrezen/neustrezen). Če vzorec ustreza, je obravnavanenako kot razpisani artikel. Z obdelavo podatkov se določi,kateri partnerji in za katere artikle so pridobili status poten-cialnega dobavitelja.II. Faza - izbor najugodnejšega dobaviteljaCilj II. faze JR je izbor najnižje cene za posamezni artikel. Zaposamezno skupino artiklov se določi obdobje veljavnostirazpisa, po potrebi pa tudi minimalni delež artiklov, katerimje potrebno ponuditi cene. Ponudniki, izbrani v prvi fazi,vnašajo cene artiklom, za katere imajo priznano sposobnost.Vnos se vrši s spletno aplikacijo. Po roku za oddajo ponudb,vnos in spreminjanje podatkov ni več možen, podatkipostanejo vidni pooblaščeni osebi za izvedbo JR v zavodu.Program na zahtevo določi najugodnejšega dobavitelja zaposamezni artikel in v cenik vpiše ponujeno ceno, datum vel-javnosti in izbranega dobavitelja. Vnos podatkov prek spletaje omogočen tudi z izvozom in uvozom podatkov v XML aliCSV datoteke.

3. Interno naročanje in porabaModul omogoča pošiljanje naročil iz oddelkov v centralnenabavne službe (lekarna, materialno skladišče, kuhinja, …) inporabo na oddelkih. Vsak oddelek ima eno ali večstroškovnih mest. Osebe na posameznih oddelkih imajodostop do podatkov svojega oddelka. Naročila potrjujejopredstojniki oddelkov in jim s tem dajo veljavnost. Potrjendokument je ukaz nabavnemu mestu za začetek aktivnostinabave. Določeni oddelki imajo lahko tudi svoja evidenčnaskladišča. Taki oddelki lahko beležijo tudi porabo artiklov porazličnih kriterijih.Na oddelku se evidentirajo potrebe na različne načine: vnosartiklov, shranjeni nabori, porabljeni artikli v preteklemobdobju, iskanje po nazivu ali po klasifikacijskih skupinah.Ko so potrebe vnesene, mora dokument potrditi odgovornaoseba. Potrjeni dokumenti so vhod v plan nabave oz. v sistemza izračun neto potrebnih količin za izdelavo naročilnicedobavitelju. Program omogoča stalni pregled o naročenihkoličinah, dobavljenih količinah in porabi posameznih


Miloš VugaInformacijski sistem za podporo nabavnega procesa in internega naročanja v javnih ustanovah

artiklov (po SM, oddelkih, kontnih skupinah ...). Ko oddelek prejme naročene artikle, lahko samo potrdi pre-jem in ne vodi zalog na oddelčnem skladišču ali pa s potrditvi-jo prejema tudi poveča zaloge na svoji lokaciji. V takemprimeru je potrebno zagotoviti tudi beleženje porabe materi-ala. V spletni aplikaciji je omogočeno vodenje porabe mate-riala na oddelčnih skladiščih, tako da za vsako porabo določi-mo tudi za katere posege in paciente je bil material porabljen.Podatki niso vezani na zdravstveni informacijski sistem, zatose ne vodijo podatki o pacientu, pač pa se za vsakega pacien-ta vpiše poljubno šifro. To omogoča statistiko, porabe mate-riala po pacientih, diagnozah, zdravnikih, oddelkih ipd.Poraba se vodi v posebni enoti mere (npr. tablete, ampuleipd.), zato je potreben tudi faktor pretvorbe.Prednost spletne aplikacije za ta modul je ta, da so lahkooddelki tudi na dislociranih enotah in so povezani direktno vcentralno bazo. Edini pogoj je zagotovljen internet na lokaci-jah.

4. NabavaSistem avtomatsko izdela plan nabave tako, da na osnovitrenutnih zalog, obstoječih naročil dobaviteljem, potreb izoddelkov, predvidenih minimalnih zalog in potreb lastneproizvodnje, izračuna koliko in katere artikle je potrebnonaročiti. Plan nabave prikaže tudi rok, kdaj je potrebnoartikel naročiti in datum predvidene dobave artikla. Če sonaročeni artikli predmet javnega razpisa, je prikazan izbrandobavitelj in aktivna cena. Ker so vsi podatki znani, lahko sis-tem sam izdela naročilnice dobaviteljem. Sistem omogočatudi ročno pisanje naročilnic (določenemu dobaviteljunaročamo določene artikle). V obeh primerih so na razpola-go podatki o naročenih artiklih, dobavljenih in nedobavljenihartiklih, cenah in statistika dobav.Modul nabave omogoča izdelavo tudi drugih dokumentov,kot so povpraševanje ali več različnih tipov naročilnic(naročilnice JR, ostale naročilnice). Dokumente se lahkopošilja tudi v elektronski obliki v PDF formatu. Omogočenapa je tudi izmenjava podatkov (E-poslovanje) v formatu XMLpo slovenskem standardu E-slog, kar lahko bistveno poenos-tavi in poceni poslovanje.

5. Upravljanje zalogModul je namenjen spremljanju količin in vrednosti zalog terprometa artiklov. Z enkratnim vnosom je dosežen pregledstanja zalog po artiklih, skladiščih, lokacijah, stroškovnihmestih, serijah, datumih uporabnosti in vrednostni obračunzalog po izbrani metodi. Omogočeno je popolno sledenjeartiklov po serijskih številkah tudi s pomočjo črtne kode. Čese zaloge artiklov vodijo po datumu uporabe, sistemonemogoča izdajo artiklov s pretečenih rokom uporabeoziroma omogoča izdajo po sistemu FEFO (First Expire, FirstOut).Vhod v skladišče je običajno prejem od dobavitelja po izdaninaročilnici. Prejem se izdela s potrjevanjem naročila (predvi-denih dobav) ali s pomočjo črtne kode. S prejemom se zapi-

rajo postavke naročilnice. Program omogoča pregled odprtihnaročilnic po artiklih in dobaviteljih, saj naročilnica nizaključena, dokler niso dobavljeni vsi artikli v količinah kot sobile naročene.Izhodi iz skladišča so izdaje materiala na oddelke ali v lastnoproizvodnjo. Tudi v teh primerih govorimo o planirani izdaji,saj je iz internega naročila ali delovnega naloga natančnorazvidno kaj in koliko je potrebno izdati. Sistem omogočapoljubno število dokumentov (vrste dogodkov) in inventure,pa tudi evidenčna skladišča in vodenje konsignacijskihskladišč. V primeru uporabe črtne kode, lahko aplikacijadeluje tako na dlančnikih, kot običajnih osebnih računalnikihs priključenimi čitalci črtne kode.5.1 Vrednotenje prejemov - likvidacija Prejeti računi za dobavljene artikle se zavedejo vračunovodskem modulu. Znesek računa odgovorna osebaustrezno porazdeli na posamezne postavke prejema. Artiklinabavljeni po sistemu JR imajo natančno določeno ceno,zato je likvidacija praktično primerjava dogovorjene cene sceno na prejetem računu (kontrola pravilnosti cen).Likvidacijska cena je osnova za vrednotenje prejemov, kar jeosnova za za materialni obračun. V primeru prejema E-raču-na (XML, E-slog) se dolgotrajna likvidacija lahko poenostavi- cene postavk prejema se avtomatsko uparijo z računom, sčimer se bistveno skrajša že sam vnos prejetega računa vglavno knjigo ter davčno evidenco, kot tudi likvidacija.

6. Proizvodnja pripravkovSistem omogoča izdelavo receptur (sestave) določenegaizdelka in predviden postopek izdelave (delovno mesto,potrebni pripomočki, predviden čas ipd.). Predpisani solahko tudi potrebni kontrolni postopki (analize izdelka) inpotrebne meritve ter ustrezne vrednosti meritev. Za izdelavoje potreben delovni nalog, ki nosi informacije o količiniizdelave, ustreznih količinah potrebnega materiala in izdelo-valno serijo. Popolnoma je integriran v sistem upravljanjazalog (izdaje materiala, prejemi izdelkov) in nabave materiala(plan nabave). S pomočjo internih bar kode, ki jih sistemavtomatsko kreira, pa je omogočena tudi vsa nadaljnjasledljivost.Sistem lahko izračuna tudi ceno izdelka na osnovi predvi-denih stroškov ali na osnovi dejanskih stroškov. Omogočatudi evidence o porabi in izdelavi artiklov, kdo je izdelke delalin kdaj ter izpis analiznega lista (poročilo o opravljenih mer-itvah in ustreznosti rezultatov).

7. RačunovodstvoOmogoča učinkovito in transparentno spremljanje terproučevanje premoženjskega in finančnega položaja ustanoveali zavoda, poslovno in finančno uspešnost, razpolaganja inporabo materiala ter finančnih sredstev. Podpira vseposlovne funkcije računovodstva:- finančno računovodstvo, ki zajema knjigovodstvodenarja, spremljanje terjatev in obveznosti, spremljanje kred-itnih terjatev in obveznosti, blagajniško poslovanje, knjigov-



odstvo potnih nalogov, spremljanje davčne evidence zmožnostjo delno odbitnega deleža davka na dodano vred-nost in evidenčno knjiženje po načelu denarnega toka, - stroškovno računovodstvo, ki zajema knjigovodstvostoritev, materialno in blagovno knjigovodstvo, knjigovodstvopolproizvodov in proizvodov, knjigovodstvo stroškovnihmest, knjigovodstvo stroškovnih nosilcev, knjigovodstvo plačin knjigovodstvo osnovnih sredstev, ki zajema spremljanjerednih osnovnih sredstev in osnovnih sredstev pridobljenih zdonacijami,- poslovodno računovodstvo, ki izhaja iz finančnegain stroškovnega knjigovodstva.Za lažje in hitro delo so pripravljene določene funkcije, kiomogočajo:- poslovanje v domači in tuji valuti- zbiranje podatkov za plačilne naloge - plačevanje in knjiženje bančnih izpiskov preko inter-neta z avtomatskim zapiranjem- obračun obresti- obračun potnih nalogov- avtomatske evidenčne vknjižbe- obračun davka na dodano vrednost- avtomatsko izdelavo temeljnic med različnimiknjigovodstvi- izdelavo statističnih zbirnih poročil za notranje inzunanje uporabnike informacij - načrtovanje in analiziranje.

6.1 Osnovna sredstvaProgramska oprema za evidenco in obračun osnovnih sred-stev je pripravljena tudi za popis osnovnih sredstev s pomočjočrtne kode. Popisovanje poteka z direktno povezavo vpodatkovno zbirko (on-line), kar omogoča popisovanje OSveč uporabnikom istočasno, premeščanje osnovnih sredstevob popisu in slikovni prikaz osnovnega sredstva.

7. Plače in kadrovska evidenca Je odprt podsistem za obračun plač in vodenje osebnihpodatkov o zaposlenih.Model obračuna je tako nastavljen, da se lahko prilagodi takorekoč vsakemu podjetju brez dodatnega programiranja.Obračun je hiter in omogoča takojšnje preglede rezultatov(po osebah ali kumulativno). Pripravljeni so vsi predpisaniobrazci za posamezen obračun, ki jih je potrebno predložitiDURS-u in bankam ob izplačilu OD; poročila, ki so potrebnaza ostale zunanje institucije (refundacije, nakazila za banke,poročila posojilodajalcem) in letna poročila (M4, dohodnina...). Statistična poročila pa so podprta tudi z grafičnimiprikazi.Kadrovska evidenca omogoča spremljanje podatkov o delav-cih, izračun in vodenje dopusta ter razne izpise (delavci poabecedi, po matični številki, po naslovih, z rojstnimi podatki,jubilejne nagrade ...). Omogočeno je tudi spremljanje tudipodatkov iz delovne knjižice, osebne podatke (disciplinskiukrepi, nagrade, izobraževanje, zadolževanje HTZ ipd.),

podatke o družinskih članih, za tujce podatke o delovnihdovoljenjih, podatke o invalidih, zavarovanja, članstvo vsindikatih ...

8. Poročila in analizeModul je namenjen zgoščenemu prikazovanju pomembnejšihpodatkov, ki jih običajno potrebuje vodstvo zavoda za spreml-janje poslovanja in hitro odločanje. Podatki se zajemajo izosnovnih baz, omogočen pa je tudi ročni vnos podatkov(napovedi, planirane vrednosti ipd.). Na osnovi podatkov izcelotnega IS, lahko dobimo poročila o porabi, gibanju zalog,naročanju materiala, podatke iz računovodskega modula,podatke iz plač in ostale podatke. Posebej pa je pripravljentudi pregled toka denarnih sredstev tako imenovani 'cash-flow'. Vsi podatki so prikazani v obliki tabel in grafov.

Na osnovne module se lahko navezujejo tudi dodatne funkci-je, ki omogočajo specialne evidence, kot na primer: načrto-vano vzdrževanje osnovnih sredstev, kontrolni postopkivhodnih artiklov, evidentiranje porabe zaposlenih restavracijiipd.



UvodV prvem delu prispevka želim predstaviti namen in vse-bino Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ inrezultate analize ocene notranjega nadzora javnih financv slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih zaleto 2006. Izjava je bila v letu 2006 že obvezna prilogak letnemu poročilu proračunskega uporabnika.

V prispevku je prikazano, kako so predstojniki JZZ oce-nili za leto 2006 posamezne komponente sistemanotranjih kontrol: kontrolno okolje, upravljanje s tveg-anji (cilji, tveganja), kontrolne aktivnosti, komuniciran-je in informiranje ter nadziranje.

Prikazane pa so tudi najbolj pogosto navedene izvedbepomembnih izboljšav, ki so jih navajali direktorji javnihzdravstvenih zavodov in hkrati tudi navedbe naj-pogostejših tveganj, za katere menijo, da jih še neobvladujejo v zadostni meri.

1. Notranji nadzor javnih financ in izjava ooceni notranjega nadzora javnih financNotranji nadzor javnih financ je opredeljen v Zakonu o javnihfinancah (v nadaljevanju: ZJF)1 in obsega na enotnih temeljihzasnovan sistem finančnega poslovodenja in notranjih kon-trol ter notranjega revidiranja pri neposrednih2 in posrednih3

uporabnikih državnega in občinskih proračunov.

Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, dadaje razumno zagotovilo, ne pa absolutnega, o doseganju cil-jev, kar pomeni, da se splošni in posebni cilji poslovanja šeobvladujejo na sprejemljivi ravni, kar zagotavlja doseganje zas-tavljenih ciljev. Sistem temelji na nepretrganem procesu, kiomogoča:- da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastan-ka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev,- da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito ingospodarno.

Za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnegaposlovodenja, kontrol in notranjega revidiranja je odgovorenpredstojnik neposrednega in posrednega uporabnika.

Finančno poslovodenje (menedžment) obsega vzpostavitevin izvajanje načrtovanja in izvrševanja proračunov in finančnihnačrtov, računovodenja in poročanja z namenom, doseči zas-tavljene cilje ter zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana predizgubo, oškodovanji in prevarami (drugi odstavek 100. členaZJF).

Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod,katerih cilj je zagotoviti spoštovanje načel zakonitosti, pre-glednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti (drugiodstavek 100. člena ZJF).

Notranje revidiranje zagotavlja neodvisno preverjanje siste-mov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol tersvetovanje poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti(tretji odstavek 100. člena ZJF).

1.1. Letno poročilo in izjava o oceni notran-jega nadzora javnih financZavezanci za sestavitev letnega poročila po predpisih4, ki vel-jajo za določene uporabnike so vsi posredni uporabniki pro-računa razen Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje in javnihskladov, ki so jih ustanovile občine ali država, ter druge osebejavnega prava, ki nimajo statusa posrednih uporabnikov pro-računa.

V skladu z 21. členom zakona o računovodstvu letno poroči-lo določenih uporabnikov sestavljata računovodsko poročiloin poslovno poročilo.

Računovodsko poročilo vsebuje vse računovodske izkaze(bilanca stanja, izkaz prihodkov in odhodkov določenihuporabnikov) in pojasnila k izkazom.

Podrobnejše določbe o vsebini letnega poročila določenihuporabnikov - JZZ so v pravilniku o sestavljanju letnih poročilin navodilu o pripravi zaključnega računa in metodologiji zapripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednihin posrednih uporabnikov proračuna (v nadaljevanju: navodi-lo). Slednje v 2. členu določa, da poslovno poročilo vsebujetudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih posrednega pro-računskega uporabnika, v katerem ta poroča o uresničitvi zas-tavljenih ciljev (določenih v finančnem načrtu oziroma pro-


Alojzija Strle Ocena stanja na področju notranjega nadzora javnih financ v zdravstvenih zavodih

Ocena stanja na področju notranjega nadzora javnihfinanc v zdravstvenih zavodih

Alojzija Strle, univ.dipl.ekon., spec., Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

gramu dela za leto poročanja) in izidih svojega poslovanja terpri tem oceni svojo gospodarnost, učinkovitost in uspešnost.Vsebina poročila o doseženih ciljih in rezultatih je zaposredne proračunske uporabnike podrobneje opredeljena v16. členu navodila.

Proračunski uporabniki morajo med drugim predložiti tudioceno delovanja sistema notranjega finančnega nadzora. Zletnim poročilom za leto 2006 so morali JZZ (pravne osebejavnega prava) k poročilu o doseženih ciljih in rezultatih prvičobvezno priložiti tudi izjavo o oceni notranjega nadzorajavnih financ.

Metodologija za pripravo Izjave k navodilu o pripravizaključnega računa državnega in občinskega proračuna termetodologija za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezul-tatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (8.točka 10. člena in 8. točka 16. člena) predvidevata, da pro-računski uporabnik oceni delovanje notranjega finančneganadzora.

1.2. Izjava o oceni notranjega nadzorajavnih financ

1.2.1. Namen in vsebina Izjave o oceninotranjega nadzora javnih financ (v nadalje-vanju Izjava)Z Izjavo proračunski uporabnik - javni zdravstveni zavod(JZZ) poda poročilo o ustreznosti vzpostavljenega sistemanotranjega nadzora. JZZ v tem okviru ocenjuje kontrolnookolje, obvladovanje tveganj, notranje kontrole, pretok infor-macij in nadziranje oziroma revidiranje. V sklepnem deluIzjave navede najpomembnejše ukrepe za izboljšanje sistemanotranjega nadzora, ki jih je izvedel v obdobju na katerega seIzjava nanaša in ukrepe, ki jih namerava izvesti v bodoče.

V Izjavi predstojnik oziroma poslovodni organ proračunskegauporabnika zagotavlja-izjavlja, da:- se zaveda odgovornosti za stalno izboljševanje sis-tema finančnega poslovodenja, notranjih kontrol in notranje-ga revidiranja,- da obvladuje tveganja in- da zagotavlja doseganje ciljev poslovanja.

Izjava predstojnika je torej izjava o prevzemanju odgovornos-ti za področje notranjega nadzora javnih financ (accountabil-ity) oziroma samoocenitev predstojnika na področju notran-jega nadzora javnih financ.

Najvišje vodstvo mora organizirati potrebne aktivnosti za ses-tavo Izjave tako, da bo ocena sistema notranjih kontrol karnajbolj realna.

1.2.2. Podlage za pripravo Izjave o oceninotranjega nadzora javnih financPodlag za pripravo Izjave je več. Predvsem so to poročilanotranjega in zunanjega revizorja, če se slednja nanašajo tudina notranji nadzor oziroma na področja, na katera se izjavananaša. Za tista področja, ki niso bila predmet nadzora vposlovnem letu, pa je potrebno predhodno izpolnitisamoocenitveni vprašalnik (vprašalnike), ki je sestavni delmetodologije za pripravo Izjave, ki je izdelana v skladu sStrategijo razvoja notranjega nadzora javnih financ za obdob-je 2005 - 2008. Kako bo samoocenitev potekala v praksi jeodvisno od odločitve posameznega JZZ.

1.2.3. Priprava Izjave o oceni notranjeganadzora javnih financPriprava Izjave je zelo kompleksna in zahtevna naloga. Vnjeno izpolnitev je vključenih več nosilcev in sicer od notran-jih revizorjev pa vse do posameznih nosilcev procesov oziro-ma predstavnikov poslovodstva JZZ. Čim večje številoudeležencev je vključeno v pripravo Izjave tem bolj komplek-sna je metodologija za njeno izvedbo. Za dobro izvedbopriprave Izjave so potrebne dobro premišljene in dobro orga-nizirane priprave, ki jih mora organizirati poslovodstvo JZZ.

JZZ imajo vzpostavljeno funkcijo notranjega revidiranja zorganiziranjem lastne notranjerevizijske službe ali s pomočjozunanjega izvajalca, vendar zaradi pomanjkanja notranjih revi-zorjev, ne izvedejo revizij na vseh področjih delovanja JZZ,prav tako pa tudi računsko sodišče pregleda le majhen deležjavnih zavodov. Zato bo večina JZZ morala zagotoviti podla-go za izpolnitev Izjave s samoocenjevanjem.

1.2.4. Komponente sistema notranjih kon-trol - elementi ocenjevanjaPosamezne komponente sistema notranjih kontrol: kontrol-no okolje, ocenjevanje tveganj, kontrolne dejavnosti, informi-ranje in komuniciranje ter nadziranje delovanja, so podrobnoopisane v samoocenitvenem vprašalniku, ki je sestavni delmetodologije. Izvedba samoocenitve je le ena od osnov zapodajo Izjave.

Kako je opredeljenih pet medsebojno odvisnih komponentsistema notranjih kontrol v Metodologiji za pripravo Izjave ooceni NNJF je prikazano v nadaljevanju (Cukon Mavec,2006, str. 153).

a.) Kontrolno okoljeKontrolno okolje je celota odnosa, zavesti in ciljnega delo-vanja predvsem vodstva proračunskih uporabnikov dovzpostavljanja in delovanja notranjih kontrol ter splošno domoralno-etičnih vrednot, kar se odraža na ravnanjuzaposlenih. Vsak zaposleni, še posebej pa vodstvo, mora bitiseznanjen z notranjimi kontrolami in razumeti njihov pomen.


Alojzija StrleOcena stanja na področju notranjega nadzora javnih financ v zdravstvenih zavodih

Kontrolno okolje je učinkovito, če zaposleni poznajo svojeodgovornosti in pooblastila, spoštujejo kodeks etike, ustreza-jo zahtevam delovnega mesta, organizacija kot celota imaučinkovit način zaposlovanja.

b.) Ocenjevanje tveganjOcenjevanje tveganj je sistematičen proces, ki obsega opre-deljevanje ciljev poslovanja PU, določitev možnih tveganj, kilahko vplivajo na doseganje ciljev, njihovo ocenitev glede naverjetnost nastanka in možne posledice, vzpostavitevustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj na sprejemljiviravni, upoštevajoč razmerje med stroški in koristmi.

c.) Kontrolne aktivnostiKontrolne aktivnosti so usmeritve in postopki, ki pomagajozagotavljati, da se usmeritve vodstva uresničujejo. Pomagajozagotavljati, da se izvajajo ustrezni postopki za zmanjševanjetveganj pri uresničevanju ciljev organizacije. Kontrolneaktivnosti se pojavljajo v celotni organizaciji na vseh ravneh invseh funkcijah. Vključujejo celo vrsto aktivnosti kot soodobritve, potrjevanja, preverjanja, usklajevanja, zavarovanjesredstev, delitev dolžnosti, ipd.

d.) Informacije in komunikacijeProračunski uporabniki morajo imeti vzpostavljene postopkein zagotovljene možnosti za prenos informacij in komunikacijv obliki rednih in nujnih sestankov, poročil delovnih skupin,zbiranje in usmerjanje informacij, tudi informacij o nepravil-nostih s strani zaposlenih, zagotovljeno mora biti komunici-ranje zaposlenih z vodstvom. Zaposleni morajo razpolagati zustreznimi informacijami za nemoteno izvajanje svojih nalog.

e.) NadziranjeNenehno je potrebno nadzirati in ocenjevati kakovost delo-vanja sistemov notranjega kontroliranja v določenem okolju.Temeljna naloga notranjega revidiranja je vrednotenje delo-vanja sistema notranjih kontrol, poročanje o slabostih inpredlaganje izboljšav. Poleg notranjega revidiranja se notran-je kontroliranje nadzira tudi s pomočjo samoocenitev,poročil o nepravilnostih s strani zaposlenih in zunanjihorganov in institucij in drugih oblik izmenjave informacij.

Ugotovitev je, da notranje kontroliranje, ki je opredeljeno vnavedenih petih elementih, vsebuje vse tri sestavne delenotranjega nadzora javnih financ. Finančno poslovodenje jevključeno v vseh 5 elementov COSO modela, notranje kon-troliranje v ožjem smislu, kot je opredeljeno v ZJF se nanašana kontrolne aktivnosti, notranje revidiranje pa je del nadzi-ranja. Odločitev za uporabo modela COSO pri pripravi Izjaveo oceni NNJF za proračunske uporabnike in pri pripravivprašalnika za samoocenitev se zato zdi smiselna, še posebejzaradi razpoložljivih strokovnih podlag za ocenjevanje po temmodelu, ki so že bile temeljito preizkušene v praksi v mnogihdržavah po svetu.

2. Rezultati ocenitve notranjega nadzorajavnih financ v slovenskih bolnišnicah inzdravstvenih domovih v letu 2006Analiza Izjav o oceni notranjega nadzora v slovenskih bol-nišnicah in zdravstvenih domovih za leto 2006 je bila izvede-na na osnovi posredovanih Izjav, ki so obvezni sestavni delletnega poročila vsakega proračunskega uporabnika.

V analizo so vključene vse slovenske bolnišnice oziroma 26bolnišnic in 58 zdravstvenih domov, ki je zavezanih k oddajiIzjave.

2.1. Uporabljene podlage za izdelavo Izjavev bolnišnicah in zdravstvenih domovih vletu 2006V javnih zdravstvenih zavodih so lahko uporabili za pripravoIzjave poročila notranjih in zunanjih revizorjev, samoocenitvevodij organizacijskih enot za posamezno področje in tudiugotovitve drugih organov, kot so ugotovitve Računskegasodišča RS, inšpekcij, organov EU in drugih nadzornihorganov.

Preglednica 1: Uporabljene podlage za izdelavo Izjave v letu2006 (bolnišnice in zdravstveni domovi)

Vir:Izjave bolnišnic in zdravstvenih domov v Sloveniji za leto2006.OE - organizacijska enota, NRS - notranje revizijska služba,RS - računsko sodišče.

Slovenske bolnišnice so pri oceni NNJF v letu 2006 uporabilerazlične podlage in sicer je največ bolnišnic izvedlosamoocenitev posameznih področij (23; 88,5 %). Poleg rezul-tatov samoocenitev, so bolnišnice uporabile za oceno notran-jega nadzora tudi ugotovitve izvedenih notranjih revizij (19;73,1 %) in revizij drugih organov oziroma računskega sodišča(3). Večina bolnišnic (17; 65,4 %) je uporabila za oceno kom-binacijo rezultatov samoocenitve in notranje revizije, 8 (30,8%) bolnišnic pa je uporabilo ali le rezultate NRS ali lesamoocenitev.

V letu 2006 je kar 48 oz 82,8 % zdravstvenih domov izvedlo


BOLNIŠNICE(Ó 26)

ZDRAVSTVENI DOMOVI (Ó 58) Izvedene aktivnosti /podlaga za Izjavo/

Število % Število %

1. ugotovitve NRS 19 73,1 32 55,2

2. samoocenitev vodij OE za podroèja 23 88,5 48 82,8

3. ugotovitve Raèunskega sodišèa in dr.organov 3 11,5 2 3,4

Kombinacije uporabljenih podlag za Izjavo:

- ugotovitve NRS in samoocenitev 17 65,4 22 37,9

- ali ugotovitve NRS ali samoocenitev 8 30,8 36 62,1

- le ugotovitve zunanjega organa 1 3,8 - -


postopek samoocenjevanja, v 32 oz 55,2 % zdravstvenihdomov so bile izvedene notranje revizije in v 2 zdravstvenihdomovih so preglede opravili tudi drugi organi. Večinazdravstvenih domov (36; 62,1 %) je uporabila kot podlago alile ugotovitve samoocenitev ali le ugotovitve notranje revizije,ostali zdravstveni domovi (22; 37,9 %) pa kombinacijo ugo-tovitev iz samoocenitve in notranje revizije.

Ugotovljeno je, da je delež bolnišnic, ki so uporabile kombi-nacijo podlag za Izjavo (samoocenitev, notranja revizija) večjiod deleža zdravstvenih domov oziroma so zdravstvenidomovi kot podlago za Izjavo uporabili v pretežni meri lesamoocenitev.

2.2. Rezultati ocenitve notranjega nadzorajavnih financ v javnih zdravstvenih zavodih -bolnišnicah in zdravstvenih domovihV spodnji preglednici so prikazani rezultati ocenitve notran-jega nadzora javnih financ v bolnišnicah in zdravstvenihdomovih.

Preglednica 2: Zbirni rezultati ocenitve notranjega nadzorajavnih financ v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenihdomovih v letu 2006

Vir: Izjave o oceni NNJF bolnišnic in zdravstvenih domov vSloveniji za leto 2006.BOL - bolnišnica (E 26), ZD - zdravstveni dom (E 58)

Možnost izbire:a. DA, na celotnem poslovanjub. DA, na pretežnem delu poslovanjac. DA, na posameznih področjih poslovanjad. NE, še ni vzpostavljen/opredeljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmie. NE, še ni vzpostavljen/opredeljen, v naslednjem

letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

Komponente sistema notranjih kontrol:

1. PRIMERNO KONTROLNO OKOLJE; Odnos, zavest inciljno delovanje predvsem vodstva zavoda do notranjih kon-trol in moralno etičnih vrednot

2. UPRAVLJANJE S TVEGANJI - 2.1. Cilji so realni inmerljivi, to pomeni, da so določeni indikatorji za merjenjedoseganja ciljev

3. UPRAVLJANJE S TVEGANJI - 2.2. Tveganja, da se cilji nebodo uresničili so opredeljena in ovrednotena, določen jenačin ravnanja z njimi

4. NA OBVLADOVANJU TVEGANJ TEMELJEČ SISTEMNOTRANJEGA KONTROLIRANJA IN KONTROLNEAKTIVNOSTI, KI ZMANJŠUJEJO TVEGANJA NA SPRE-JEMLJIVO RAVEN

5. USTREZEN SISTEM INFORMIRANJA IN KOMUNICI-RANJA; Za prenos informacij in komunikacij, potrebnih zaizvajanje nalog

6. USTREZEN SISTEM NADZIRANJA, KI VKLJUČUJETUDI PRIMERNO (lastno, skupno, pogodbeno) NRS; zanadziranje in ocenjevanje kakovosti delovanja sistemov

notranjega kontroliranja


Komponente:

1. 2.1. 2.2. 3. 4. 5.Možnost

BOL ZD BOL ZD BOL ZD BOL ZD BOL ZD BOL ZD

a.Št. bol./ZD

%1

3,8%2

3,4%1

3,8%5

8,6%0

0,0%3

5,2%1

3,8%3

5,2%4

15,4%4

6,9%3

11,6%-

0,0%

b.Št. bol./ZD

%12

46,2%18

31,0%8

30,8%17

29,3%2

7,7%5

8,6%6

23,1%13

22,4%11

42,3%25

43,1%9

34,6%19

32,8%

c.Št. bol./ZD

%9

34,6%30

51,7%12

46,2%27

46,6%11

42,3 %16

27,6%14

61,5%26

44,8%10

38,5%25

43,1%8

30,8%22

37,9%

d.Št. bol./ZD

%3

11,6 %8

13,8%4

15,4%8

13,8%12

46,2%25

43,1%4

15,4%13

22,4%1

3,8%3

5,2%5

19,2%15

25,9%

e.Št. bol./ZD

%1

3,8%-

0,0%1

3,8%1

1,7%1

3,8%9

15,5%1

3,8%3

5,2%-

0,0%1

1,7%1

3,8%2

3,4%


2.2.1. Ugotovitve rezultatov za bolnišnice

Slika 1: Zbirni rezultati ocenitve notranjega nadzora javnihfinanc v slovenskih bolnišnicah v letu 2006

Vir: Preglednica 2

Kontrolno okolje (1.)Skoraj polovica bolnišnic (12; 46,2 %) je ocenila, da jeustreznost kontrolnega okolja pomembna za pretežni delposlovanja zavoda, za 1/3 (9; 34,6 %) pa na posameznihpodročjih poslovanja. Na celotnem poslovanju je ocenilaustreznost vzpostavljenega kontrolnega okolja le ena bol-nišnica, ena pa na tem področju še ni vzpostavila ustreznihaktivnosti.

Upravljanje s tveganji - cilji (2.1.)Pri ocenitvi ciljev je skoraj polovica (12;46,2 %) bolnišnic ocenila, da so cilji real-ni in merljivi le na posameznih področjihposlovanja, ostale bolnišnice pa: 8 (30,8%) na pretežnem ter ena na celotnemdelu poslovanja, 4 (15,4 %) so šele pričelez ustreznimi aktivnostmi, le v eni bolnišni-ci še niso ocenili svojih ciljev v smislu real-nosti in merljivosti.

Upravljanje s tveganji - tveganja (2.2.)Največ bolnišnic (12; 46,2 %) je šelezačela z aktivnostmi v smeri obvladovanjatveganj, veliko (11; 42,3 %) pa je tuditakšnih, ki tveganja obvladujejo naposameznih področjih poslovanja. Dvebolnišnici z ocenitvijo tega elementakažeta, da tveganja obvladujeta na celotnem poslovanju, leena pa se še ni spoprijela s tem problemom.

Kontrolne dejavnosti (3.)Največ bolnišnic (14; 61,5 %) ima vzpostavljene aktivnosti napodročju sistema notranjega kontroliranja, temelječega na

obvladovanju tveganj na posameznih področjih poslovanja,medtem ko ima 6 (23,1 %) bolnišnic ta sistem vzpostavljen žena pretežnem delu poslovanja, ena celo na celotnem poslo-vanju, ostale pa: 4 (15,4 %) bolnišnice so že, ena pa bopričela z aktivnostmi v naslednjem letu.

Informiranje in komuniciranje (4.)To področje so bolnišnice ocenile najbolje, saj jevečina bolnišnic (21) ocenila ta element notran-jih kontrol kot ustrezen sistem informiranja inkomuniciranja na pretežnem (11; 42,3 %) oziro-ma vsaj na posameznih (10; 38,5 %) področjihposlovanja, 4 (15,4 %) pa celo na celotnemposlovanju. Ena bolnišnica pa meni, da bodo zvzpostavljanjem tega sistema pričeli šele v pri-hodnjem letu.

Nadziranje (5.)Nadziranje kot eden od elementov notranjihkontrol v JZZ je vzpostavljeno na celotnem

poslovanju le v 3 bolnišnicah, na pretežnem delu poslovanjav 9 (34,6 %) bolnišnicah in na posameznih področjih poslo-vanja v 8 (30,8 %) bolnišnicah. V 5 (19,2 %) bolnišnicah se tasistem šele vzpostavlja, v eni pa bodo s temi aktivnostmipričeli v prihodnjem letu.

2.2.2. Ugotovitve rezultatov za zdravstvenedomove

Slika 2: Zbirni rezultati ocenitve notranjega nadzora javnihfinanc v zdravstvenih domovih v letu 2006

Vir: Preglednica 2

Kontrolno okolje (1.)Več kot polovica (30; 51,7 %) zdravstvenih domov je ocenila,da je ustreznost kontrolnega okolja pomembna le na


1. 2.1. 2.2. 3. 4. 5.0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

a. na celotnem poslovanju

b. na pretežnem delu poslovanja

c. na posameznih podrocjih poslovanja

d. še ni vzpostavljen/opredeljen priceli smo s prvimi

e. še ni vzpostavljen/opredeljen, v naslednjem letu bomo

Komponente

Ods

totk

i

1. 2.1. 2.2. 3. 4. 5.0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

a. na celotnem poslovanju

b. na pretežnem delu poslovanja

c. na posameznih podrocjih poslovanja

d. še ni vzpostavljen/opredeljen priceli smo s prvimi

e. še ni vzpostavljen/opredeljen, v naslednjem letu bomo

Komponente

Ods

totk

i


posameznih področjih poslovanja, za 18 zdravstvenih domovoziroma za 31,0 % pa celo na pretežnem delu poslovanja. Nacelotnem poslovanju sta ocenila ustreznost vzpostavljenegakontrolnega okolja 2 zdravstvena domova, 8 pa jih je šelepričelo z aktivnostmi v zvezi z vzpostavljanjem ustreznegakontrolnega okolja.

Upravljanje s tveganji - cilji (2.1.)V 27 (46,6 %) zdravstvenih domovih so ocenili, da so ciljirealni in merljivi le na posameznih področjih poslovanja, v 17(29,3 %) zdravstvenih domovih na pretežnem delu poslovan-ja, kar 5 (8,6 %) pa celo na celotnem poslovanju. Z aktivnos-tmi pri določanju indikatorjev za merjenje doseganja ciljev je8 (13,8 %) zdravstvenih domov šele pričelo z aktivnosmi, 1zdravstveni dom pa na tem področju šeni storil ničesar.

Upravljanje s tveganji - tveganja (2.2.)Največ zdravstvenih domov (25; 43,1%) je šele začela delovati v smeriobvladovanja tveganj, vendar je veliko(16; 27,6 %) tudi takih zdravstvenihdomov, ki tveganja obvladujejo naposameznih področjih poslovanja.Ostali zdravstveni domovi pa takole: 3zdravstveni domovi obvladujejo tvegan-ja kar na celotnem poslovanju, 5 napretežnem delu poslovanja, kar 9 (15,5%) zdravstvenih domov pa ocenjuje, da tveganj, da se cilji nebodo uresničili, nimajo opredeljenih in ovrednotenih in šeniso določili načina ravnanja z njimi.

Kontrolne dejavnosti - (3.)Največ zdravstvenih domov (26; 44,8 %) ima vzpostavljenesisteme notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, kizmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven, na posameznihpodročjih poslovanja, 13 (22,4 %) na pretežnem delu poslo-vanja, enako število zdravstvenih domov (13; 22,4 %) paocenjuje, da so te aktivnosti in sisteme šele pričeli vzpostavl-jati, kar 3 zdravstveni domovi pa so brez kontrolnih mehaniz-mov.

Informiranje in komuniciranje - (4.)To področje je pri zdravstvenih domovih ocenjeno najbolje,saj ima kar 50 (86,2 %) zdravstvenih domov vzpostavljenustrezen sistem informiranja in komuniciranja na pretežnemdelu poslovanja, ali pa vsaj po posameznih področjih. 4 (6,9%) zdravstvenih domov ima ta sistem vzpostavljen na celot-nem poslovanju, 3 so ga šele pričeli vzpostavljati, 1 pa sistemainformiranja in komuniciranja še nima.

Nadziranje - (5.)Sistema nadzora nad celotnim poslovanjem nima nobemzdravstveni dom. Največ (22; 37,9 %) zdravstvenih domov jeocenilo, da ima nadzor vzpostavljen na posameznihpodročjih poslovanja, veliko (19; 32,8 %) je tudi takih, ki

imajo sistem nadzora vzpostavljen na pretežnem delu poslo-vanja. Kar 15 (25,9 %) zdravstvenih domov ocenjuje, da ješele pričelo z vzpostavljanjem sistema, v 2 zdravstvenihdomovih pa menijo, da sistema nadziranja še ni.

2.3. Pomembne izboljšave na področjunotranjega nadzora v bolnišnicah inzdravstvenih domovih v letu 2006

Zaporedje pomembnih izboljšav, ki so jih direktorji javnihzdravstvenih zavodov - BOLNIŠNIC in ZDRAVSTVENIHDOMOV izvedli v letu 2006, je naslednje:

Druge izboljšave na področju notranjega nadzora, ki so jihdirektorji bolnišnic najpogosteje navajali v Izjavi so naslednje:uvedba notranje revizije, dodatnega nadzora nad stroški,posodobitev sistemizacije delovnih mest, obvladovanje bol-nišničnih okužb, ... .

Vrstni red ostalih pomembnih izboljšav, katere so direktorjizdravstvenih domov navedli, da so jih izvedli v letu 2006 jenaslednji: izobraževanje delavcev, vzpostavitev sistema evi-dentiranja delovnega časa, uvajanje sistema kakovosti,izboljšanje sistema komuniciranja, skrajšanje časa čakanjapacientov, ... .


Bolnišnice Zdravstveni domovi

1. Postopno uvajanje sistema zagotavljanja

kakovosti na posameznih podroèjih

1. Vzpostavitev notranjih kontrol – raèunovodski

sistem

2. Nadgradnja siste ma informiranja in

komuniciranja – nadgradnja informacijskega

sistema

2. Uvajanje notranje revizije

3. Doloèitev postopkov nabave blaga in storitev 3. Doloèitev postopkov nabave blaga in storitev

4. Vzpostavitev evidence delovnega èasa 4. Uvajanje intern ega strokovnega nadzora

5. Uvedba dodatnega nadzora nad porabo

sredstev zavoda (predvsem zdravil,

zdravstvenega materiala)

5. Nadgradnja sistema informiranja in

komuniciranja – nadgradnja informacijskega

sistema


2.4. Pomembna tveganja v bolnišnicah inzdravstvenih domovih v letu 2006

Zaporedje pomembnih tveganj, ki se v letu 2006, po mnenjudirektorjev BOLNIŠNIC in ZDRAVSTVENIH DOMOV, neobvladujejo v zadostni meri:

Druga pomembna tveganja za katere direktorji bolnišnicmenijo, da jih še ne obvladujejo v zadostni meri so: premaloizobraževanja, pomanjkljivi postopki dela oziroma opisiposlovnih procesov, neopravljen program dela, nezadovoljivakakovost, ... .

Med ostalimi pomembnimi tveganji, ki jih direktorjizdravstvenih domov najpogosteje navajajo in za katere meni-jo, da jih še ne obvladujejo v zadostni meri pa so naslednja:nedograjen sistem komuniciranja, nepopoln sistem evidenti-ranja delovnega časa, neustrezna politika investiranja, odsot-nost registra tveganj, odsotnost evidentiranja postopkov dela,nedoslednost in nejasnost zdravstvene politike in zakonoda-je, preobremenjenost zdravnikov in ostalih zdravstvenihdelavcev, možnost strokovnih napak, neizdelana mrežazdravstvenega varstva, pomanjkljiva zaščita osebnihpodatkov, ... .

Zaključek

Sistem notranjega nadzora nad porabo in ravnanjem z javni-mi sredstvi se zelo hitro uveljavlja. To se odraža v nenehnihnovih zahtevah države oziroma ustanoviteljev proračunskihuporabnikov, ki od njih zahtevajo, da vzpostavljajo sodobnekoncepte za obvladovanje nevarnosti, ki ogrožajo uspešnodoseganje zastavljenih ciljev. O tem so dolžni poročati in nata način dokazovati, da se prizadevajo spoštovati načelazakonitosti, preglednosti, učinkovitosti in gospodarnosti priravnanju z razpoložljivimi sredstvi.

Samoocenitev bo, glede na dosedanje ugotovitve, najboljpogosto uporabljena podlaga za izpolnitev Izjave o oceninotranjega nadzora javnih financ proračunskih uporabnikovin s tem tudi javnih zdravstvenih zavodov, ki jo bodo izvedlina podlagi veljavnih predpisov in navodil. Izvedli jo bodo spomočjo predpisanega samoocenitvenega vprašalnika, ki sega lahko prilagodi potrebam vsakega javnega zdravstvenegazavoda s pogojem, da se osnovni model, na katerem temeljivprašalnik, ne sme spremeniti.

Zbirni rezultati ocenitve NNJF v slovenskih bolnišnicah inzdravstvenih domovih v letu 2006 kažejo, da so najbolje ocen-jeni elementi sistema notranjega kontroliranja kontrolnookolje, upravljanje s tveganji z vidika realnosti in merljivosticiljev ter sistem informiranja in komuniciranja. Nekolikoslabše je ocenjeno opredeljevanje in ovrednotenje tveganj, dase cilji ne bodo uresničili, sledi sistem notranjega kontroli-ranja za obvladovanje tveganj, najslabše pa je stanje napodročju nadziranja, ker v večini zavodov na tem področju šenimajo vzpostavljenih zadovoljivih rešitev.

V bolnišnicah so v letu 2006 izvedli pomembne izboljšave napodročju notranjega nadzora, ki so se nanašale na področjezagotavljanja kakovosti, informacijski sistem, postopke nabavblaga in storitev, sistem evidentiranja delovnega časa inpodročje nadzora nad porabo sredstev zavoda. Vzdravstvenih domovih so veliko pozornosti nameniliizboljšanju notranjih kontrol, notranji reviziji, postopkomnabave blaga in storitev, internem strokovnem nadzoru in sis-temu informiranja in komuniciranja.

Glavna skupna tveganja v zavodih, bolnišnicah inzdravstvenih domovih, sta na prvem in drugem mestupomanjkanje kadrov in nedograjen (zastarel) informacijskisistem. Sledi tveganje zaradi nepravočasnega določanjaizhodišč za financiranje in sklepanje pogodb z Zavodom zazdravstveno zavarovanje Slovenije, nadalje pa sledijo tveganja,ki so specifična za posamezno dejavnost. Tveganja bolnišnicso klinične poti, interni strokovni nadzor, odsotnost registratveganj, odškodninske tožbe, obremenjenost zdravnikov indrugo. V zdravstvenih domovih pa obstajajo tveganjapovezana z privatizacijo javnega zdravstva (koncesije), neo-pravljenim programom dela, nedograjenim pomanjkljivimnadzorom, neobvladovanjem stroškov, sistemom javneganaročanja in drugim.

Literatura in viri

- N. Cukon-Mavec: Priprava samoocenitve pri neposrednih inposrednih proračunskih uporabnikih. Reforme javnih financin notranje revizije, Zveza ekonomistov Slovenije, Portorož,2006.- Zakon o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02 in 127/06)- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in


Bolnišnice Zdravstveni domovi

1. Nedograjen (zastarel)

informacijski sistem 1. Pomanjkanje kadrov

2. Kliniène poti 2. Privatizacija javnega zdravstv a

(koncesije)

3. Interni strokovni nadzor 3. Neopravljen program dela

4. Pomanjkanje kadrov 4. Nedograjen (zastarel) informacijski

sistem

5. Odsotnost registra tveganj 5. Pomanjkljiv notranji nadzor

6. Nepravoèasno doloèanje izhodišè

za financiranje in sklepanje pogodb

z ZZZS

6. Nepravoèasno doloèanje izhodišè

za financiranje in sklepanje pogodb z

ZZZS

7. Odškodninske tožbe 7. Neobvladovanje stroškov

8. Neenakomerna obremenjenost

zdravnikov

8. Nedograjen sistem javnega

naroèanja


občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročilao doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednihuporabnikov proračuna - Navodilo (Uradni list RS, št. 12/01,10/06 in 8/07)- Priloga k navodilu - Metodologija za pripravo Izjave o oceninotranjega nadzora javnih financ k Navodilu o pripravizaključnega računa državnega in občinskega proračuna termetodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezul-tatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna, 10.člen, točka 8 in 16. člen, točka 8 (Uradni list RS, št. 12/01 in10/06)- Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistemanotranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02)

Opombe1 Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02,56/02, 110/02 in 127/06.

2 Neposredni uporabniki so državni oziroma občins-ki organi ali organizacije ter občinska uprava (5. točka, prve-ga odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RSšt. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02 in 127/06).

3 Posredni uporabniki so javni skladi, javni zavodi inagencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina (6.točka, prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah(Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02,110/02 in 127/06).

4 JZZ kot določeni uporabniki enotnega kontneganačrta, upoštevajo pri sestavljanju letnih poročil določbeZakona o javnih financah, Zakona o računovodstvu,Slovenske računovodske standarde in druge podzakonskepredpise, ki urejajo sestavljanje letnih poročil za določene

uporabnike enotnega kontnega načrta.



PovzetekRačunovodstvo kot stroka se nenehno spreminja in tem spre-membam mora nujno slediti tudi računovodja pri posrednemproračunskem uporabniku. Značilnosti računovodstva javne-ga sektorja v primerjavi z zasebnim sektorjem so naslednje:cilj delovanja javnega sektorja je vestno upravljanje in zaščitajavnih sredstev, zagotavlja javne dobrine in se financira zdavki. Računovodja postaja v javnem sektorju oseba, ki kreirabilančno, davčno, finančno in informacijsko politiko, ki jeskupnega pomena za posrednega proračunskega uporabnika.Predvsem razvoj informacijske tehnologije, računovodskistandardi, javna dostopnost do informacij zahtevajo odračunovodje bistveno več znanj in strokovnih usposobljenos-ti. Zato se mora zavedati pomena nenehnega izobraževanja, vokviru katerega sodi tudi pridobitev strokovnih nazivov.

1. UvodOsnovni pogoj zdravega sistema celotnega upravljanja spremoženjem države ter spremljanja tega sistema je sam sis-tem računovodenja javnega sektorja. Torej morajo imetiračunovodje sposobnost in znanje v smislu razumevanja kon-cepta in zmožnosti uporabe pravil v različnih okoliščinah, kise dnevno spreminjajo.

V prispevku želim predstaviti položaj in vlogo računovodje vjavnem sektorju v slovenskem prostoru. Glede na to, da semsama računovodja že skoraj 20 let, je mogoče moje razmišl-janje o tem poklicu "preveč subjektivn", zato se v prispevkuopiram na mnenje in izkušnje iz moje računovodske prakse.Tak prispevek odseva moje razmišljanje in pogled na poklicračunovodje. Pri tem sem uporabila podlage in vire nekater-ih avtorjev, ki so ključnega pomena za vsakega, ki opravljapoklic računovodje.

Sodobne organizacije dandanes delujejo v turbulentnihrazmerah, ki so predvsem odraz naraščujoče globalizacije ininternacionalizacije, razvoja informacijske tehnologije intehnike, pritiskov lastnikov za povečanje vrednosti ter širšejavnosti in drugih zainteresiranih za polaganje računov odružbeno (ne)odgovornem delovanju, širjenja spoznanja opomenu znanja kot prvine poslovnega procesa in drugihdogajanj, na katerih delovanje verjetno tudi računovodij niimuno in računovodska stroka ob njih ne sme biti brezbrižna(Korošec, 2003).

Današnje računovodstvo se razen tega sooča tudi s posledica-mi pretresov na finančnih trgih, nastalih zaradi "kreativnega"računovodstva (vrsta afer v ZDA, vključno z afero Enron).Posledica je pretres poslovne srenje ne le v Ameriki, ampaktudi drugod. Računovodstvo, kakor ga obravnavamo "danes"je verjetno posledica preteklega dogajanja kot tudi izhodiščeza prihodnost.

Vsebina dela računovodje se je v zadnjih letih v Slovenijibistveno spremenila, kar najbolj čutimo mi - računovodje.Razvoj računovodstva pri nas nenehno spreminja vlogo inpomen računovodje. Prelomni dogodki so bili naslednji:Zakon o javnih financah, Zakon o računovodstvu, Slovenskiračunovodski standardi, Mednarodni računovodski standar-di, Zakon na dodano vrednost in ostali zakoni, podzakonskiakti, uredbe, itn. Vsem tem spremembam mora slediti in seprilagajati tisti, ki v javnem sektorju skrbi za računovodstvo, kije temeljna informacijska dejavnost, ki obsega računovodskoobračunavanje, računovodsko predračunavanje, računovod-sko nadziranje in računovodsko analiziranje.

2. Identifikacija poklica

2.1. Opravila, naloge in znanja poklicaračunovodje v registru poklicev Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje sem pod šifro2411.09 v registru poklicev zasledila opis poklica računovod-je/računovodkinje. Opisana so opravila in delovne naloge,potrebna znanja in spretnosti za opravljanje poklica, pogoji zadelo ter sorodni poklici, ki jih v celoti povzemam.

Kaj delavec običajno dela?Delavec v računovodstvu ne opravlja vseh, ampak le določe-na računovodska opravila. Pri tem velja, da je njihov obseg,predvsem zaradi različne organiziranosti po podjetjihrazličen. Računovodja sprejema in izdaja knjigovodske listine.Vsako pregleda in vpiše v ustrezno poslovno knjigo. Vanjozapisuje npr.: zaporedno številko, datum in opis vsebine lis-tine, konto, znesek v breme ali v dobro itd. Pri tem skrbi, daso vpisi pravočasni, časovno zaporedni, popolni in pravilni.Tako spremlja nabavo nepremičnin, opreme in drugihosnovnih sredstev; vplačila in izplačila na žiro račun in iznjega; nabavo in prodajo blaga in storitev; najem posojil in


Doroteja Juretič Poklic računovodje v javnem sektorju

Poklic računovodje v javnem sektorju

Doroteja Juretič, Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana

nakazila depozitov; nakupe vrednostnih papirjev in drugeposlovne dogodke. Dela tudi s plačilno listo, kjer izračunavaosebne dohodke zaposlenim. Sestavlja bilance stanja, uspehain denarnih tokov, na njihovi podlagi pa tudi računovodskaporočila, s katerimi seznanja računovodjo oziroma poslovod-stvo podjetja. K delu sodi tudi kontrola računovodskihpodatkov, ki obsega preverjanje pravilnosti in odpravljanjeugotovljenih nepravilnosti; preverja tudi usklajenost podatkovmed poslovnimi knjigami. Posebno pozornost namenja pre-verjanju in ocenjevanju učinkovitosti računalniških pro-gramov in zavarovanju pred nedovoljenimi posegi.

Delovna področja

Da lahko računovodja presoja in pojasnjuje stanje inuspešnost poslovanja oz. načrtuje nove poslovne korake, seukvarja tudi z računovodskim primerjanjem in analizofinančnih in statističnih informacij. Spremlja varovanje sred-stev pred krajo, izgubami, neučinkovito uporabo. Nalogaračunovodje je tudi shranjevanje celotne dokumentacije varhivu računovodstva oziroma v arhivu podjetja.

Delovni pripomočki, materiali, dokumenti

V skladu s SRS so temeljni dokumenti računovodstva knjigov-odske listine in poslovne knjige, ki so vodene pretežno vračunalniški in knjižni obliki. Računovodja pripravlja popisneobračunske liste, beleži popise materiala in blaga, proizvodovin zalog idr.

Izdelki in storitve

Storitve računovodij so odvisne od pristojnosti in odgov-ornosti zaposlenih, ki so opredeljene z organizacijskimi pred-pisi družbe in so vključene v pravilnik o računovodstvu.Sklopi računovodskega poslovanja zajemajo: računovodskopredračunavanje, računovodsko obračunavanje, računovod-sko nadziranje, računovodsko proučevanje (analiziranje) inračunovodsko informiranje.

Potrebna znanja, spretnosti in veščine

Računovodja že med šolanjem pridobi številna praktičnaznanja, kot so zapisi poslovnih dogodkov, obdelava podatkovin izdelava poročil, izračun osnovnih statističnih kazalcev,uporaba načel civilnega in gospodarskega pravaitd..Pposebna pozornost gre računalniško podprtemu reše-vanju praktičnih primerov. Teoretična znanja zajemajo različ-na strokovna področja, npr. računovodstvo, računovodstvo zračunalništvom, gospodarsko poslovanje, poslovno matem-atiko, statistiko, pravo, tuji strokovni jezik, z njimi pa se vse-binsko tesno povezujejo splošni predmeti. Pomembno je tudidobro pisno in ustno izražanje, saj računovodja posreduje inrazlaga rezultate sodelavcem in strankam.

Psihofizične sposobnosti

Delo delavca v računovodstvu ni telesno zahtevno, saj gaopravlja predvsem sede, za pisarniško mizo oz. računal-nikom. Stoji in hodi le pri prenašanju raznih dokumentov ali,ko odide po službenih opravkih.

Interesi in osebne lastnosti

Od delavca v računovodstvu se zahteva sposobnost logičnega-analitičnega mišljenja, predvsem pri analiziranju finančnihinformacij. Imeti mora smisel za računanje, saj je to prispremljanju premoženjskega stanja zelo pomembno.Potrebna je pozornost na podrobnosti, npr. pri iskanju napakv tabelarnih gradivih.

Razmere za delo

Delavec v računovodstvu večino časa preživi v zaprtem, ure-jenem delovnem okolju, to je v čistih, svetlih, tudi s kli-matskimi napravami opremljenih pisarniških prostorih.Včasih zaradi poslovnih obveznosti zapusti svoje delovnomesto v pisarni oz. podjetju in odide, npr. v Agencijo zaplačilni promet, banko ali kako drugo podjetje. V pis-arniškem prostoru, kjer dela, ponavadi ni sam, ampak so nav-zoči tudi drugi sodelavci. Večkrat sodeluje tudi z ljudmi izvenpodjetja, s strankami. Delovni čas računovodje je občasnopodaljšan, kar še posebej velja za obdobje ob zaključkuposlovnega leta, ko je praviloma tudi ritem dela hitrejši.

Nevarnosti, poškodbe pri delu, zaščita

Delo računovodje zahteva visoko stopnjo zbranosti, posebejnaporno je zaradi dolgotrajnega sedenja pred računalnikom.Pri delu so možne poškodbe vida in hrbtenice. Z rednimigibalnimi vajami in s sproščanjem tudi med delovno inten-zivnimi obdobji, npr. ko delajo zaključne račune za podjetja,se tem težavam lahko izognemo.

Sorodni poklici: knjigovodja, revizor, davčni svetovalec, urad-nik v računovodstvu.

Takšna je predstavitev poklica računovodje v slovenskemprostoru. Ko to prebiramo, lahko samo ugotovimo, da omen-jena predstavitev ne ustreza potrebam računovodskega pokli-ca in je bližje poklicu knjigovodje. Opis poklica računovodjeje obvezno potrebno posodobiti, ker ne posreduje relevantneinformacije o tem poklicu, vendar pa so predstave v praksi zata poklic še vedno takšne, kot so opisane.

2.2. Razvoj na področju računovodstvajavnega sektorja

"Dolžnost sodobne, odgovorne državne uprave je transpar-entno in učinkovito upravljanje z javnimi sredstvi. Procesreforme javnih financ, v smeri večje transparentnosti porabejavnih sredstev bo ogrožen, če ne bo podprt tudi s kvalitet-


Doroteja JuretičPoklic računovodje v javnem sektorju

nim sistemom računovodstva. Funkcija računovodstva sektor-ja države ne more biti več zgolj natančno knjiženje poslovnihdogodkov ampak predvsem odgovorno poročanje javnosti,kar pa bo mogoče doseči le z dodatnim usposabljanjem vsehzaposlenih v tem tako pomembnem segmentu javnih financ."(dr. Andrej Bajuk, minister za finance, junij 2005).

Tako se glasi vabilo za dvostopenjski program izobraževanjaračunovodij javnega sektorja, ki je organizirano na Centru zarazvoj financ. Ko končaš izobraževanje pridobiš prvi mednar-odno priznan dokument o izobraževanju (listine je izdala izo-braževalna institucija iz Velike Britanije) in sicer na prvi stop-nji pridobiš naziv preizkušeni računovodja javnega sektorja inna drugi stopnji diplomirani preizkušeni računovodja javnegasektorja.

Namen izobraževanja je razviti znanje in sposobnosti, ki bodoomogočili delavcem v javnem sektorju razumeti vsebino inpraktično uporabo mednarodnih računovodskih standardovza področje javnega sektorja, kakor tudi visoko kvaliteto med-narodno primerljivih poročil za potrebe boljšega odločanja vjavnem sektorju (Dobovišek, 2003).

3. Vsebina dela poklica računovodje vjavnem sektorju s poudarkom na posrednihproračunskih uporabnikih

Na področju računovodstva javnega sektorja gre razvoj v svetuin tudi pri nas v smeri približevanja standardom, ki veljajo vzasebnem sektorju, ki pa zaradi posebnosti in razlik medjavnim in zasebnim niso v celoti in takoj uporabni za javni sek-tor. Razvoj na področju računovodenja v javnem sektorju odosamosvojitve dalje je pripeljal do premika od popolnomabirokratskih aktivnosti v evidentiranju transakcij do odgov-ornega poročanja javnosti, s čimer se je povečalo tudi območ-je vpliva stroke.

K temu so pripomogle okoliščine in dejavniki, ki vplivajo narazvoj računovodstva in delovanje računovodenja v svetu inpri nas, kot so: razvoj informacijske tehnologije, računovods-ki standardi, javna dostopnost do informacij ipd. S sprejetjemSRS in Mednarodnih računovodskih standardov za javni sek-tor, se vloga računovodje vsebinsko spreminja. Računovodjapostaja oseba, ki kreira bilančno, davčno, finančno in infor-macijsko politiko podjetja, ki je skupnega pomena za celotnopodjetje. Najbolj pomembno pa je tekoče in transparentnoračunovodstvo, ki ni samo sebi namen, ampak ga spremljapriprava in objava izčrpnih in razumljivih poročil, ki sodostopna širši javnosti.

Pri upoštevanju naštetih dejavnikov, ki vplivajo na računovo-denje izredno izstopa dejstvo, da v zadnjih letih strašnonaraščajo pritiski za povečanje učinkovitosti in uspešnostinepridobitnih organizacij in javne uprave. V njihovo delovan-

je se vse bolj vnašajo sestavine tržnega delovanja, razmejitvemed javnim in zasebnim, pri vodenju se vse bolj uporabljajoorodja, ki se uporabljajo pri poslovodenju pridobitnih orga-nizacij, povečuje in izostruje se zunanji nadzor njihovega delo-vanja, povečuje se zahteva po uresničevanju odgovornosti dosubjektov, ki so zainteresirani za učinkovito, gospodarno insmotrno porabo javnih sredstev. Zato se povečuje pomensodobnega poslovnega računovodstva v javni sferi, terizpopolnjevanje finančnega računovodstva v javni upravi(organizacija izobraževanja).

Seveda večja preglednost nad javnimi financami, ki joomogoča sistem računovodstva v javnem sektorju lahkopostane tudi tarča raznih političnih pritiskov. Torej se mora"kreativen računovodja" v javnem sektorju zavedati te opcijein z večjo preglednostjo evidenc prispeva k povečanju odgov-ornosti porabe javnega denarja. Posledično pa to pomeninastanek računovodstva države, ki je neodvisno od političnenaravnanosti oblasti. Menim, da se v praksi računovodenja vzadnjem času intenziteta dogajanj povečuje na naslednjihpodročjih in sicer: nadzor nad porabo javnega denarja (reviz-ije s strani: Računskega sodišča, proračunske inšpekcije,davčne inšpekcije, zunanjih in notranjih revizorjev), zunanjeračunovodsko poročanje (povečan obseg razkritij tako vračunovodskem, kot v poslovnem delu letnih poročil), upora-ba sodobnih metod in tehnik pri oblikovanju računovodskihinformacij (strateško računovodenje, uravnoteženi sistemkazalnikov, primerjalno presojanje in podpora celovitemuobvladovanju kakovosti), ter vloga in pomen, ki ju imajo ali biju morali imeti računovodje v javnem sektorju, posebno priposrednih proračunskih uporabnikih.

V praksi računovodenja so v zadnjem času najbolj zaznavnadogajanja na naslednjih štirih področjih: zunanjega poročan-ja, uporabe sodobnih metod in tehnik pri oblikovanjuračunovodskih informacij in vloge in pomena, ki ju imajo alibi ju morali imeti računovodje v sodobnih organizacijah.

Tradicionalno mnenje je, da je računovodstvo služba, katerepoglavitna naloga je zadostiti interesom države, pravilnoobračunati davke in pravočasno pripraviti temeljneračunovodske izkaze, ki jih predpisuje država.

Računovodja je oseba, ki postavlja bilančno politiko, karpomeni, da v okviru danih možnosti, ki jih ponujajo zakoni inračunovodski standardi, izbere za ustrezen javni zavod najop-timalnejšo različico vrednotenja ekonomskih kategorij, ki sepojavljajo v računovodskih izkazih, upoštevaje pri tem strate-gije in finančne načrte javnih zavodov. Njegova "kreativnost"ima tako velik vpliv na pošteno in resnično predstavitevfinančnega in premoženjskega položaja javnega zavoda.Računovodja tako ni več oseba, ki uporablja le številke, daprikaže stanje.

Poklic računovodje se je bistveno spremenil z:- uporabo informacijske tehnologije, ki:



- ima najmočnejši vpliv na spremembe v nalogah invlogi računovodij. Sodobna informacijska tehnologijaomogoča bolj avtomatizirano, rutinsko in hitrejše spremljan-je poslovnih dogodkov (knjigovodenje) , zaradi česar jemožno vse hitreje in z manjšim časovnim zamikom zagotavl-jati vse potrebne informacije. Seveda to vpliva na zmanjšanjepotreb po zaposlitvah v okviru knjigovodenja, kar sproščadelovni potencial obstoječih zaposlenih za druga nerutinskaopravila, predvsem na področju predračunavanja in prouče-vanja, postavljajo se zahteve po dodatnih znanjih in veščinah,ter tako sproža vprašanje njihove usposobljenosti za delo nanovih oziroma razširjenih področjih in potrebe po njihovemdopolnilnem izobraževanju ali zamenjavi z drugimi,usposobljenimi.- še pomembnejši vpliv kot na knjigovodenje pa imaIT na druge sestavine sodobnega računovodenja.Računalniške programske rešitve bistveno olajšajo pripravokvantitativnih podlag za poslovno odločanje, saj omogočajohitre simulacije posledic različnih poslovnih odločitev, anal-ize tveganj in rabo drugih analitičnih orodij, ki brez računal-niške podpore zahtevajo bistveno več časa in metodičnegaznanja uporabnikov. Tudi predračunavanje in spremljanje inproučevanje odstopanj med uresničenim in načrtovanim jeob računalniški podpori lažje in hitrejše. Tako se računovod-jem ponuja več priložnosti za svetovalno delo in delovanje vvlogi skrbnika.- globalizacija in internacionalizacijazaradi vse večje globalizacije in internacionalizacije delovanjasodobnih organizacij se zaostruje problem različnostiračunovodskega pripoznavanja gospodarskih kategorij vrazličnih okoljih. Med drugim to povzroča tudi problemprimerljivosti računovodskih informacij v mednarodnihprimerjalnih analizah. To postavlja pred računovodsko strokopritisk za uporabo čim bolj poenotenih rešitev (neposrednauporaba mednarodnih računovodskih standardov).- zahteve za zunanje poročanje (transparentnostporabljenih sredstev) to se odraža v razmahu razkritij v računovodskih in poslovnihporočilih, pa tudi v prizadevanjih za postavitev minimalnihstandardov za trajnostno poročanje, ki upošteva ekonomske,okoljske in socialne razsežnosti delovanja organizacij in vsezainteresirane udeležence njihovega delovanja. - pritiski za povečanje učinkovitosti in uspešnostinepridobitnih organizacij in javne uprave.v delovanje nepridobitnih organizacij se vse bolj vnašajo ses-tavine tržnega delovanja, pri njihovem vodenju se vse boljuporabljajo orodja, izvirno uporabljena pri poslovodenju pri-dobitnih organizacij, povečuje in izostruje pa se tudi zunanjinadzor njihovega delovanja. To je zahteva po uresničevanjuodgovornosti do subjektov, zainteresiranih za njihovo čimboljučinkovito in uspešno delovanje (Korošec, 2002).

Zato se izredno povečuje pomen sodobnega poslovodnegaračunovodstva v javni sferi in izpopolnjevanje finančnegaračunovodstva v javni upravi. Na računovodenje vplivajo šemnogi drugi dejavniki, kot so: sodobne proizvodne

tehnologije, tehnike ter vedenjske značilnosti ravnateljev indrugih poslovodij, e-poslovanje, spodbude za večjo nar-avnanost v kakovost, nasveti zunanjih svetovalcev…

Po drugi strani pa računovodja postaja tudi svetovalec man-agerjem v javnih zavodih.Tudi to vlogo počasi in vztrajno pri-dobiva, saj so računovodske informacije v prvi vrsti namen-jene poslovodstvu javnega zavoda. Zato morajo biti te infor-macije pravočasne, kvalitetne in pri njihovi pripravi je potreb-no upoštevati kakovostne značilnosti računovodenja, kot so:razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Le-to pazahteva trezno presojo računovodje. Sicer naj bi seračunovodja v javnem zavodu ukvarjal tudi z računovodskimanaliziranjem in računovodskim proučevanjem, kar pa jeodvisno od organizacije javnega zavoda. Slovenski računovod-ski standardi opredeljujejo računovodsko proučevanje kotračunovodsko presojanje kakovosti pojavov in računovodskihpodatkov o njih. Tako obsega proučevanje, ki je tesnopovezano s sestavljanjem računovodskih poročil o načrto-vanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih. Zato moraračunovodja poleg poznavanja računovodstva obvladatiekonomsko teorijo, metode analize, metode načrtovanja, vse-bino temeljnih poslovnih funkcij (Kavčič, 2003).

Drugo področje je davčna politika, ki postaja vedno boljpomembna in je posredno povezana z bilančno politiko. Kose bodo "umirile nenehne spremembe davčnih zakonov botudi računovodjem bistveno lažje. Problem s katerim se soočapoklic računovodje, je tudi različno tolmačenje davčnihzakonov, kar računovodjem povzroča stalne težave pripripravi davčnih obračunov.

Naslednje je področje finančne politike, saj so finance tesnopovezane z računovodstvom. Tako so računovodski podatkinajpomembnejši za učinkovito izvajanje finančne funkcije in stem osnova za finančne in investicijske odločitve terpostavitev ustreznega financiranja in učinkovite porabe sred-stev javnega zavoda.

Računovodja mora zagotoviti tudi nenehno spremljanjezakonodaje, ki ureja odkrivanje in preprečevanje pranjadenarja ter seznaniti zaposlene z vsemi novostmi na tempodročju. Ravno tako je njegova udeležba bistvenega pome-na pri izdelavi ocene nadzora javnih financ.

Zato za uspešno upravljanje poklica računovodje ne zadošča-jo le strokovna znanja, pač pa je nujno, da se neprestano izo-bražuje in da upošteva kodeks poklicne etike računovodij, kije biblija za vsakega računovodjo. Spoštovanje kodeksa jetemelj za doseganje ciljev računovodske stroke. Vsi, ki opravl-jamo poklic računovodje, se zavedamo, da je izobraževanjesestavni del našega dela, saj nam le znanje in lastne izkušnjeomogočajo samostojno in suvereno obvladovanje področja,ki nam je zaupano.


Doroteja JuretičPoklic računovodje v javnem sektorju

4. Zaključek Poklic računovodje se je bistveno spremenil z informacijskotehnologijo, ki je po mnenju nas računovodij najbolj vplivalana spremembe v nalogah in vodenja računovodstva.Omogoča, da se računovodja neposredno z evidentiranjemposlovnih dogodkov ne ukvarja več, da knjigovodski del tegapoklica postaja vedno manjši del nalog, ki jih opravlja.Pomemben je v fazi izbire bilančnih politik in vključitve le-tehv informacijsko podporo. Knjiženje poslovnih dogodkov jetako postalo bistveno hitrejše, računovodji pa je na ta načinodprl možnost, da se ukvarja tudi z ostalimi sestavinamiračunovodstva, to je načrtovanje, analiziranje in nadzor. Takoračunovodja ni več sinonim za knjigovodjo, je oskrbnikodločevalskih ravni z informacijami, je poročevalec o sedan-josti in prihodnosti.

Zmanjšuje se pomen računovodij kot (pasivnih) spremljeval-cev gospodarskega dogajanja, povečuje pa se njihova vlogaaktivnih sodelavcev v procesih strateškega vodenja, svetoval-cev managementu, skrbniku za uspešno poslovanje organi-zacij in dejavnikov sprememb. Iz tega sledi, da stroka čuti pre-mike računovodskih del k managerjem in premike delaračunovodij na področje managementa.

Poklic računovodje spada med najbolj izpostavljene indružbeno odgovorne poklice, saj posredovanje napačnihinformacij lahko vodi v povsem napačne in neustrezneposlovne odločitve. Seveda imam tu v mislih računovodje, kise ukvarjajo z vsemi sestavinami računovodstva, to je obrač-navanjem, analiziranjem, nadziranjem in načrtovanjem,finančnim, stroškovnim, poslovodnim in strateškimračunovodstvom.

Za večjo uveljavitev poklica računovodje pa bomo naredilinajveč računovodje v javnem sektorju sami s svojim strokovnopodkovanim delom, z neprestanim izobraževanjem, s spošto-vanjem kodeksa poklicne etike in sledenjem vseh sprememb,ki jih prinaša domača in tuja stroka na tem področju.

Literatura: 1.http://www.ess.gov.si/SLO/Ncips/OpisiPoklicev/Računovodja.pdf2. dr. A. Bajuk, Minister za finance, Center ofExcellence in finance, brošura Izobraževanje računovodijjavnega sektorja, junij 20053. M.Dobovišek, Izobraževanje računovodij javnegasektorja - nujna potreba vsake moderne države, Zbornikreferatov, V. seminar o javnih financah in državnem revidi-ranju, Portorož 20034. Z. Hribar, 10. letna konferencaračunovodij,Slovenski inštitut za revizijo, Portorož 20075. Kodeks poklicne etike računovodje. Slovenski inšti-

tut za revizijo, Ljubljana, 19986. B. Korošec, Zbornik referatov, 35. Simpozij osodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji,Portorož 20037. Slovenski računovodski standardi 2006, Slovenskiinštitut za revizijo, Ljubljana, januar 2006





1. UvodAnaliza stroškov SPP je metoda analize, pri kateri naustaljen način zbiramo različne stroške zdravljenja naposameznih stroškovnih mestih in jih porazdelimo nabolnika. Namen je v čim večji meri posameznemu bol-niku pripisati dejanske stroške zdravljenja, kjer to nimogoče, pa uporabo t. i. servisnih uteži. Na takšennačin lahko natančno določimo stroške zdravljenja inizračunamo ceno posameznega SPP ali drugih sestavnihdelov oskrbe, ki jih želimo oceniti. Ker je metodologijastandardizirana in ker jo med drugim uporabljajo tudi vAvstraliji, Nemčiji in na Irskem, omogoča ne samoprimerjavo med stroški bolnišnic v državi, ampak tudiprimerjavo (benchmarking) z ustreznimi bolnišnicami vtujini, kar je za Slovenijo, ki je majhna država, zelopomembno.

Zanimanje za to, kako bo financiranje po SPP vplivalo na pro-račun posameznih kliničnih oddelkov in bolnišnice v celoti, jebilo med uvajanjem SPP zelo izrazito. Od uvedbe SPP sopredvsem izvajalci poudarjali po kontinuiranih letnihstroškovnih analizah, ki bi priskrbele transparentne podatke,na podlagi katerih bi bilo mogoče prilagajati naš sistem plače-vanja akutne bolnišnice. Avstralski in ostali podobni sistemitemeljijo na rednem spremljanju dogajanja v svojem okolju innjegovi sprotni adaptaciji.

Začetna primerjalna analiza podatkov o stroških SPP vKliničnem centru s podatki nekaterih tujih bolnišnic (Irska,Avstralija), pripravljenih po enaki metodologiji, je pokazala,da so podatki primerljivi in koristni pri ugotavljanju vzrokovza odstopanja.

Predpogoj za uspešno študijo je oblikovanje slovenskeskupine sodelavcev, ki morajo pri študiji sodelovati od začet-ka, da bi se dobro usposobili za samostojno vsakoletno izved-bo študije. Praktično bomo imeli dve ravni strokovnjakov:prvo, ki bo znala obdelovati (uporabljati) podatke in jihuporabljati pri svojem vsakdanjem delu ter drugo, ki bo znalate podatke pripraviti in tudi modelirati. Prva skupina bo aktiv-na predvsem v domačih bolnišnicah in bo pomagala vod-stvom pri oblikovanju ustreznih ukrepov za izboljševanjeposlovanja in nižanje stroškov. Druga skupina strokovnjakov

bo delovala na nacionalni ravni in pripravljala globalneusmeritve ter skrbela za vsakoletno korektno izvedbo študije.

Smiselno je, da je poleg akutnih bolnišnic in predstavnikovzdravstvene politike tudi ZZZS kot plačnik zdravstvenihstoritev ključen partner stroškovne študije. Takšno sodelo-vanje bo vzpodbudilo partnerski odnos tudi na drugihpodročji npr pri kreiranju zdravstvene politike na področjufinanciranja zdravstvenih storitev, načrtovanju nadzorov innačrtovanju in izvedbi strokovne podpore SPP sistema.

2. Obstoječe stanjeV Sloveniji je bil v začetku tega desetletja uveden sistem plače-vanja bolnišničnih storitev po osnovnih kategorijah bolnikov.S tem smo nadgradili prejšnja sistema plačevanja po storitvahoz po bolniško oskrbnih dneh. Z uvedbo tega novega sistemasmo v bolnišnicah dobili povrnjene stroške za odpuščene bol-nike na internistiki, kirurgiji, pediatriji, ginekologiji ipd.Pravzaprav je vsaka bolnišnica imela svoj cenik storitev svojihkategorij bolnikov. Enotna cena posameznega primera jepomenila svojevrstno standardizacijo, saj je bila cena primeraza bolnišnico enaka ne glede na ležalno dobo, uporabljenazdravila, vgradni in ostali potrošni material, morebitnezaplete ipd. Izven teh kategorij bolnikov oz. sistema plačil soostale le transplantacije organov, ki so se obračunavale posebi lastnem sistemu.

Seveda je takraten korak k poenostavitvi bil dobrodošel, ven-dar je skrival v sebi številne slabosti, ki so ga delale netrans-parentnega in premalo učinkovitega. Kakor v vsakem siste-mu, tako se je tudi v tem dalo najti luknje in jih izkoriščati.

Slovenija je v letu 2001 pod okriljem Ministrstva za zdravjepričela s projektom HSMP (razvoj upravljanja sistemazdravstvenega varstva), v okviru katerega je bila med drugimopravljena tudi okvirna stroškovna študija za ocenousposobljenosti in primernosti avstralskih DRG v našemokolju. Za testiranje primernosti so izbrali tri bolnišnice:Klinični center Ljubljana (KC), Splošno bolnišnico Maribor(SBM) in Splošno bolnišnico Jesenice (SBJ).

Kljub težavam v smislu nezanesljivost podatkov, slabeprimerljivosti idr. So bili rezultati dokaj vzpodbudni in sopokazali možnost uporabe avstralskega sistema plačevanja

Bojan Uran, Jana Wahl Nacionalna stroškovna študija stroškov SPP za akutne bolnišnice v Sloveniji.

Nacionalna stroškovna študija stroškov SPP zaakutne bolnišnice v Sloveniji

mag. Bojan Uran, univ.dipl.ekon., in mag. Jana Wahl, dr.med., MBA Klinični center Ljubljana


storitev v slovenskem zdravstvu. Kot rezultat številnih usklaje-vanj se je oblikoval predlog uporabe avstralskih DRG z origi-nalnimi utežmi pod imenom SPP (skupine podobnihprimerov) in kot takšen se je v letu 2004 tudi začel evidenti-rati v slovenskih bolnišnicah.

Treba je priznati, da so bile pilotske bolnišnice v določeniprednosti, saj so vsaj na osnovni ravni obvladovale poznavan-je novo uvedenega sistema in prednosti natančnega spreml-janja dogajanj v akutni bolnišnici. Poleg tega so v testnemobdobju lahko uredile in prilagodile svoje sisteme spremljan-ja realizacije in stroškov novemu sistemu.

3. Razlogi za izdelavo nacionalnestroškovne študije ArDRG sistem ("avstralski DRG sistem) je razvil kliničnouporabna in stroškovno ustrezna pravila za razvrščanje bol-nikov, kar omogoča primerjati DRG rezultate med državamiin ustanovami, ki uporabljajo ICD10AM sisteme razvrščanjabolnikov. Z uvajanjem plačevanja po SPP se Slovenija sooča spotrebo po analizi stroškov posameznih SPP in primerjavi(benchmarking) na področju zdravstvenih storitev.

Ob uvajanju je SPP sistem v Sloveniji prebolel vse otroškebolezni uvajanja. Pogrešali smo predvsem vsakoletno prever-je doseženih rezultatov, kar bi moralo biti osnova rednih let-nih prilagajanj uteži posameznih SPP in vrednosti njene uteži.Prav tako bi bilo potrebno uvesti tudi manjkajoče elementecelovitega sistema SPP kot so npr. outliersi - bolniki, ki sozdravljeni dlje od povprečja SPP in s svojimi stroški izdatnobremenijo izvajalca, kot tudi "low outlierje", ki ne dosegajopričakovane ležalne dobe in za katere lahko izvajalci neuprav-ičeno prejemajo sredstva.

Evidentiranje v skladu z novimi pravili SPP se je v zadnjih letihnedvomno izboljševalo, tako da so podatki za leto 2007 zago-tovo boljši kot so bili tisti iz leta 2004. Navodila izvajalcem bimorala biti jasna in nedvoumna, predvsem pa v skladu z orig-inalnimi avstralskimi pravili. Takšna praksa bi morala veljativse dotlej, dokler sami ne bomo v stanju sistematičnoposegati v sistem SPP, ga spremljati in oblikovati po sloven-skih razmerah. Da bi dosegli povečan interes izvajalcev boprav gotovo potrebno pripraviti akcijski načrt povečevanjadeleža plačil po SPP. Razvrščanje bolnikov v skladu z njihovozahtevnostjo se opravlja s pomočjo originalnega avstralskega"gruperja". Sprememb programja za razvrščanje se ne more-mo lotiti na pamet, ampak je potrebno razpolagati s celotnimarzenalom relevantnih podatkov. Iz povedanega izhaja, da jeizdelava študije nujna in potrebna za ustrezno prilagoditevvpeljanega sistema SPP danim razmeram v našem okolju.

Za obdobje 12 mesecev med majem 2004 in aprilom 2005 jeUKC z istimi izvajalci ,ki so izvedli prvotno študijo, izvedelsvojo 12 mesečno študijo SPP stroškov Njeni rezultati so bilizaradi izboljšanja kakovosti podatkov, večje izkušenosti, ipd

boljši, kot smo pričakovali.

Poenotena organizacija zdravstvenih zavodov, ki se bo zrcalilav transparentnih stroških posameznih SPP, bo pripomogla klažjemu in enostavnejšemu pridobivanju relevantnihpodatkov o stroških po stroškovnem nosilcu, njihovemu"standardiziranju" in v končni fazi vzpostavitvi nadzora nadodmiki od standardnih stroškov.

Podatki študije bodo uporabni tudi za postavitev stroškovnihstandardov na nivoju države in za stroškovno ovrednotenje"nacionalnih" kliničnih poti.

4. Pomisleki v zvezi z izdelavo stroškovneštudije SPP

Stroškovna študija bo v slovenskih bolnišnicah kot osnovouporabila obstoječe podatke, na osnovi rezultatov pa bo vnekaterih bolnišnicah potrebno prilagoditi zbiranjepodatkov. Pozitivno je, da se je zavedanje po ustreznemspremljanju stroškov že zasidralo v naši zavesti, zato lahkopričakujemo vsaj načelno podporo študiji.

Izvajalci bodo morali dosledno ločevati stroške po organi-zacijskih enotah. V prvi vrsti to velja za ločitev na ambulantoin hospital, kar sedaj ni stalna praksa. Še posebej pomembnoje to zaradi delitve režijskih stroškov med tema dvemaosnovnima skupinama. Nepravilna razvrstitev lahko korenitozamegli pogled na dejansko stanje. Pomembno vlogo igratudi razvrščanje nižjih organizacijskih ravni znotraj hospitala.Koliko jih bo in katere bodo, bo postalo zelo pomembno.Izvajalci se ne smejo zaplesti v preveliko razdrobljenostpodatkov, saj je treba računati s tem, da je s preštevilnimistroškovnimi mesti povezano veliko odvečnega administra-tivnega dela. Izkušnje UKC pri uvajanju stroškovnih mest topotrjujejo. Pregledna organizacija lajša razdeljevanje stroškov,ki ne bodo neposredno vezani na posameznega bolnika.

Prav tako ne smemo zanemariti stroškovnih vrst. Kako jihoblikovati, da si s tem ne bomo nakopali zgolj dodatnegadela? Jasno je, da zgolj groba delitev na stroške dela, materi-ala in storitev ni zadostna. Priporoča se smiselno oblikovanjevrst stroškov, ki je lahko karakteristično za posamezni zavod,vendar bo prej ali slej potrebno svojo specifiko prilagoditienotnemu modelu. S približevanju poenotenju se boposamezni zavod izognil nepotrebnemu vsakoletnemupripravljanju podatkov za študijo.

Naslednji izziv je spremljanje stroškov po stroškovnih nosilcihoz v našem primeru bolnikih. Za samo stroškovno analizo bibilo vsekakor najbolje, če bi bili vsi stroški evidentirani naposameznega bolnika. Ker to v številnih bolnišnicah ni prak-sa, lahko računamo, da bo znaten del stroškov v vseh zavodihle razporejen po bolnikih. Predvidevamo, da bo med 30 in50% bolnišničnih stroškov ostalo nerazporejenih in da bo ta


del potrebno razporediti na bolnike znotraj bolnišnice počim bolj enotnih metodah. Manj kot bo različnih metod, boljnatančna bo lahko analiza.

5. Metode dela, izvajalci in udeleženci Analiza stroškov SPP je metoda analize, pri kateri na ustaljennačin zbiramo različne stroške zdravljenja na posameznihstroškovnih mestih in jih porazdelimo na bolnika. Namen jev čim večji meri posameznemu bolniku pripisati dejanskestroške zdravljenja, kjer to ni mogoče, pa uporabo t. i. servis-nih uteži. Na takšen način lahko natančno določimo stroškezdravljenja in izračunamo ceno posameznega SPP ali drugihsestavnih delov oskrbe, ki jih želimo oceniti. Ker jemetodologija standardizirana in ker jo med drugim uporabl-jajo tudi v Avstraliji, Nemčiji in na Irskem, omogoča ne samoprimerjavo med stroški bolnišnic v državi, ampak tudi primer-javo (benchmarking) z ustreznimi bolnišnicami v tujini, kar jeza Slovenijo, ki je majhna država, zelo pomembno.

Menimo torej, da je za stroškovno analizo smiselno in potreb-no uporabiti uveljavljeno in ustaljeno metodo, ki se uporabl-ja v državah, ki uporabljajo avstralske SPP. Nadaljnja uporabaorodij, metodologije in izvajalcev, ki je bila že uporabljena vprejšnjih dveh študijah v Sloveniji, bo omogočila primerljivostdosedanjih rezultatov z novimi in lahko bomo ocenili, kolikose je nekaj let po uvedbi sistema zajemanje stroškov in evi-dentiranje opravljenega dela izboljšalo. Stroškovne študijemorajo nujno postati rutina, zato je potrebno usposobiti tudiustrezne strokovnjake v Sloveniji.

Nekateri uporabniki so se med prejšnjima študijama žepodrobneje seznanili z orodjem Combo PC, ki je kombinaci-ja MS-ovih produktov Acces in Excel. Tako so bili takrat vstanju izvajati posamezne manj zahtevne študije z lastnimiparametri. V okviru tokratne študije se bodo na večdnevnihdelavnicah še bolj usposobili za delo s programjem.Predvidevamo, da bi v vsaki bolnišnici moral vsaj en uporab-nik biti usposobljen za interne analize s tem orodjem. Večjebolnišnice, predvsem oba klinična centra, pa bi potrebovalebolj usposobljene strokovnjake, ki bi znali modelirati in dru-gače strukturirati podatke. Po oceni avtorja bi tako v Slovenijipotrebovali vsaj 4 do 5 ljudi, ki bi bili vešči ravnanja s temorodjem. Poleg obeh KC bi takšni strokovnjaki bili potrebniše na ZZZS, IVZ ter na Ministrstvu za zdravje. Naloga tehstrokovnjakov bi bila tudi zbiranje vsakoletnih podatkov izbolnišnic in njihov prenos v bazo za letno stroškovno študijo.

Posebno pozornost bodo ti strokovnjaki morali nameniti zbi-ranju podatkov. Takrat se mora opraviti testiranje pravilnostipodatkov oz. navzkrižen test. Podatki o stroških organizaci-jskih enot po stroškovnih mestih se namreč morajo ujemati spodatki o stroških po bolnikih. Zaradi tega bi bilo smiselno,da bi ob pričetku nacionalne stroškovne študije ti strokovnja-ki bili imenovani in pričeli sodelovati s tujimi izvajalci in sesproti učiti metod dela in postopkov. Zbiranje podatkov bol-

nišnic in njihova pretvorba v Ustrezne strukture Combo PCjabo eden najzahtevnejših procesov.

V Sloveniji bi se lahko formirala skupina 4-5 ljudi, ki bi sred-njeročno izvajali letne stroškovne študije, ki bodo prispevalepodatke za oblikovanje financiranja zdravstvenih storitev.Poleg tega bo vsaka bolnišnica imela vsaj enega zaposlenega,ki bo znal obdelovati podatke svoje bolnišnice in jih inter-pretirati v razmerju do nacionalnih rezultatov. Tako lahkopredvidevamo, da bi se v Sloveniji oblikovala skupina do 30ljudi, ki bi bili sposobni spremljati dogajanje na področjuakutne bolnišnice.

6. Pričakovanja izvajalcev in uporab-nikovNacionalna stroškovna študija za akutno bolnišnično obrav-navo je za slovensko bolnišnično zdravstvo velik organizacijs-ki, kadrovski, stroškovni in časovni izziv, rezultati pa bodolahko korenito vplivali na ravnanje in obnašanje izvajalcev inuporabnikov zdravstvenih storitev.

Projekt se bo pričel in zaključil v predvidenem času in vokviru predvidenih sredstev. Rezultati bodo verodostojni, sajnaj bi bili vhodi podatki čim bolj verna slika dogajanja po bol-nišnicah. Razlike med posameznimi SPP znotraj Slovenijeprav gotovo bodo, kakor tudi opazna odstopanja od avstral-skih stroškov in uteži. Kot že omenjeno, rezultati prve odštudij ne smejo biti osnova takojšnjih ukrepov, saj so lahko vnjej prisotne morebitne skrite napake. Ukrepanje na osnoviteh ugotovitev mora biti usmerjeno predvsem v odkrivanjevzrokov za te odmike, kar bi naj med drugim opravljali sselektivnimi nadzori.

Šele verodostojni rezultati so lahko osnova za spremembevrednotenja posameznih SPP in šele večletne zaporedne anal-ize bodo pokazale prave trende. Na osnovi teh ugotovitevbodo vodstva bolnišnic morala oblikovati svoje ukrepe vsmeri prilagajanja svojih aktivnosti slovenskim stroškovnimstandardom, ki bodo določali višino povračil stroškov.Koristni bodo na primer primerjalni podatki o ležalni dobi, oporazdelitvi v sorodnih SPP skupinah in podobnem, meddrugim tudi razlike splošnimi, specialnimi in univerzitetnimibolnišnicami.

Transparentni podatki o stroških SPP so predpogoj zapostopno povečevanje vpliva SPP rezultatov na proračun bol-nišnice. Nacionalna stroškovna študija bo utemeljila tudipotrebo po uvedbi drugih spremljajočih finančnih instru-mentov, na katere opozarjamo že dalj časa, kot so npr. t.i.outliersi (dnevna doplačila za bolnike, ki se zdravijo dlje kotje navadno za določen SPP), plačila intenzivnih bolnikov, uva-janje novih SPP oziroma spremembe uteži.

In kaj lahko pričakujejo od te študije bolniki? Vsekakor mora-jo biti v okviru obveščanja javnosti seznanjeni z nameni in


rezultati stroškovnih študij. Na osnovi rezultatov bodo lahkovideli, v katerih bolnišnicah gospodarno ravnajo z njihovimdenarjem, .koliko "zdravja" lahko dobijo v svoji domači bol-nišnici in koliko, če gredo drugam. Seveda več stroškov nepomeni nujno večje skrbi za bolnike, lahko so tudi odrazvečje neorganiziranosti in nenazadnje potratnosti. Bolnikibodo dobili tudi podatek, kako dolgo se bodo v posameznihbolnišnicah zdravili zaradi določene bolezni. Bolniki bodo naosnovi teh podatkov lažje izbirali bolnišnico.

Z rezultati študije bo mogoče dobiti tudi podatke, ki bodouporabni pri načrtovanju nadaljnje strategije razvoja SPP vSloveniji, npr vključevanju psihiatričnih bolnišnici, ambulan-tih SPPitd.

Smiselno je, da je poleg akutnih bolnišnic in predstavnikovzdravstvene politike tudi ZZZS kot plačnik zdravstvenihstoritev ključen partner stroškovne študije. Takšno sodelo-vanje bo vzpodbudilo partnerski odnos tudi na drugihpodročji npr pri kreiranju zdravstvene politike na področjufinanciranja zdravstvenih storitev, načrtovanju nadzorov innačrtovanju in izvedbi strokovne podpore SPP sistema.

PovzetekPredstavniki Ministrstva za zdravje že od vsega začetkaaktivno sodelujemo pri pripravi na uvedbo novegaplačnega sistema, katerega začetek uporabe je za večinojavnih uslužbencev predviden v začetku prihodnjegaleta. Na eni strani sodelujemo z Direktoratom za sistemplač v javnem sektorju, ki deluje v okviru Ministrstva zajavno upravo, katero je pristojno za področje plač vjavnem sektorju, po drugi strani pa poskušamo čimboljtvorno sodelovati z vsemi reprezentativnimi sindikati vzdravstveni dejavnosti. V tem procesu pa se zaradiposebnosti (predvsem v načinu financiranja) vzdravstveni dejavnosti, soočamo s številnimi problemiin dilemami, mogoče še za odtenek bolj kot v drugihdejavnosti javnega sektorja. Tudi zato si močno želimo,da bi se nov plačni sistem začel dejansko čimprejuporabljati za vse javne uslužbence.

UvodZakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju:ZSPJS) predstavlja podlago za uveljavitev novega plačnega sis-tema. V Uradnem listu RS je bil objavljen 28.6.2002 in jezačel veljati s 13.7.2002, datum začetka uporabe pa je bildoločen 1.1.2004 (kasneje preložen na 1.7.2004). V social-nem dialogu je bil večkrat noveliran (zadnja verzija z dne29.6.2007, ZSPJS - G), po zadnjih informacijah Ministrstva zajavno upravo naj bi bil preložen začetek uporabe zakona na1.1.2008.

Z dnem uveljavitve ZSPJS (13.7.2002) so prenehale veljati vsedoločbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plačezaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnihskupnostih ter drugih osebah javnega prava. Do začetkaizplačila plač po tem zakonu se javnim uslužbencem plačeizplačujejo po predpisih in kolektivnih pogodbah, veljavnihdo uveljavitve tega zakona.

I. Pregled aktivnosti ob uvajanju novegaplačnega sistema od začetka veljavnostiZSPJS

Socialni dialog med socialni partnerji se je začel leta 2002. Vta namen je bila ustanovljena posebna pogajalska komisija,sestavljena iz predstavnikov reprezentativnih sindikatov javne-ga sektorja (sindikalna pogajalska skupina) in predstavnikovVlade Republike Slovenije (vladna pogajalska skupina, vkateri smo sodelovali tudi pooblaščeni pogajalci za področjezdravstvene dejavnosti). Do konca septembra 2004 sopotekala kolektivna pogajanja (socialni dialog) na dvehključnih področjih:1. na področju sistema plač v javnem sektorju (kolek-tivna pogodba o skupni metodologiji in kolektivna pogodbaza javni sektor) in2. na področju kolektivnega dodatnega pokojninskegazavarovanja za javne uslužbence.Pogajanja glede sistema plač v javnem sektorju se nadaljujejona ravni kolektivnih pogodb dejavnosti oz. poklicev, medtemko so pogajanja o kolektivnem dodatnem pokojninskemzavarovanju za javne uslužbence uspešno končana. Na tejosnovi vsi javni uslužbenci od avgusta 2003 naprej prejemajopremije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanjana svoje osebne račune.

Nosilec projekta uvedbe novega plačnega sistema jeDirektorat za sistem plač v javnem sektorju, ki deluje v okviruMinistrstva za javno upravo. Ministrstvo za zdravje (v nadal-jevanju: ministrstvo) kot eden izmed sodelujočih resorjevaktivno sodeluje pri pripravi in izvedbi nalog na področjuoblikovanja novega plačnega sistema že od leta 2002.

1. Sodelovanje v pogajanjih o KOLEKTIVNI POGOD-BI O SKUPNI METODOLOGIJI za uvrščanje orientacijskihdelovnih mest in nazivov v plačne razrede (v nadaljevanjuKPSM)

- Vladna stran septembra 2002 oblikuje delovniosnutek KPSM, v katerem je določena skupna metodologija,ki opredeljuje navodila za uvrščanje delovnih mest in nazivovv plačne razrede.- Na prvi seji pogajalske komisije v začetku oktobra


Simona Čas Priprave ministrstva za zdravje na uvedbo novega sistema plač v javnem sektorju

Priprave ministrstva za zdravje na uvedbo novega sis-tema plač v javnem sektorju

Simona ČasMinistrstvo za zdravje

2002 vladna stran posreduje tudi predlog testnih orientaci-jskih delovni mest in nazivov (TODMN) kot osnovo zaprimerjavo plač med različnimi delovnimi mesti vposameznih dejavnostih javnega sektorja in med njimi.- Poleg pogajanj o KPSM so potekala tudi usklajevan-ja glede TODMN med pristojnimi ministrstvi in reprezenta-tivnimi sindikati.- 27.3.2003 so verificirani načelno usklajeni členiKPSM (usklajeni členi: 18, delno usklajeni členi: 3 in neuskla-jeni členi: 4).- Sprejet je sklep, da se bodo pogajanja o KPSMzaključila skupaj z zaključkom pogajanj o KPJS.

2. Sodelovanje v pogajanjih o KOLEKTIVNI POGOD-BI ZA JAVNI SEKTOR (v nadaljevanju KPJS)

- Pogajanja o KPJS se pričnejo konec marca 2003 inzajemajo tarifni del kolektivne pogodbe za negospodarskedejavnosti (KPnd), v vseh ostalih določbah pa velja še naprejKPnd.- 29.9.2004 je podpisana IZJAVA obeh vodij pogajal-skih skupin (sindikalne in vladne) o usklajenosti določilzakonov, podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potreb-nih za uveljavitev novega plačnega sistema v javnem sektorju(pregled stanja na dan 30.9.2004).

- Vlada RS v letu 2005 imenuje novi vladni pogajalskiskupini: ožjo (sodeluje v pogajanjih s pogajalsko skupinoreprezentativnih sindikatov javnega sektorja) in širšo (uskla-juje pogajalska izhodišča in predloge delodajalske strani),določi delovno skupino za spremljanje finančnih učinkovnovega plačnega sistema ter ustanovi koordinacijsko skupinoministrov. V širšo vladno pogajalsko skupino je imenovantudi predstavnik ministrstva za zdravje.- KPJS je parafirana 16.7.2007 s strani vseh reprezen-tativnih sindikatov v zdravstvu in večine sindikatov javnegasektorja (18 od 25) ter Vlade RS.

V vmesnem času pa je zaživel in se že uporablja nov plačni sis-tem za nekatere javne uslužbence, opredeljene v 1. členuUredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (delovnamesta direktorjev, pomočnikov in namestnikov), in sicer od1.3.2006.

3. Sodelovanje predstavnikov ministrstva pri pripravinekaterih podzakonskih aktov oz. njihovih predlogov naosnovi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS):- v projektni skupni za izgradnjo informacijskega sis-tema za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju- v posebni delovni skupini za plačno skupino J -Spremljajoča delovna mesta (za ves javni sektor)- v delovni skupini pri pripravi predloga Uredbe ododatni delovni uspešnosti v javnem sektorju- v delovni skupini za pripravo Uredbe o napredovan-ju javnih uslužbencev v plačne razrede

- v delovni skupini pri pripravi Uredbe o plačah direk-torjev v javnem sektorju- v delovni skupini pri pripravi predloga Uredbe o kri-terijih za določitev višine položajnega dodatka za javneuslužbence

4. Strokovna in tehnična podpora ministrstvaDirektoratu za sistem plač v javnem sektorju na področjuzdravstva:- zbiranje in obdelava podatkov o zaposlenih inkoličnikih v javnih zdravstvenih zavodih- finančne analize učinkov uvedbe novega plačnegasistema v javnem sektorju na področju zdravstva (kasnejeustanovljena posebna skupina za spremljanje finančnihučinkov novega plačnega sistema)- oblikovanje orientacijskih delovnih mest in nazivov(ODMN) ter uvrstitve le-teh v plačne razrede na področjuzdravstvene dejavnosti - plačna skupina E- oblikovanje predlogov katalogov delovnih mest innazivov na področju zdravstvene dejavnosti (za plačni skupiniE in J) in njihovo uvrščanje v plačne razrede- v delovni skupini za pripravo dodatkov k osnovniplači po ZSPJS- v delovni skupini v zvezi z ocenjevanjem delovneuspešnosti v javnem sektorju

II. Sodelovanje z reprezentativnimi sindikativ zdravstvu- V obdobju priprav na uveljavitev novega plačnegasistema so med ministrstvom in reprezentativnimi sindikati vzdravstvu (FIDES, SDZNS, SZSVS, SZSSS, PERGAM -SINDIKAT V ZDRAVSTVU, SILMES in SIFARM) potekalištevilni skupni in ločeni interni in delovni sestanki.- Še posebej intenzivno je bilo usklajevanje glede nab-ora orientacijskih delovnih mest in nazivov s področjazdravstva, ki bodo vključena v KPJS. Pogajanja o uvrščanju tehdelovnih mest in nazivov v plačne razrede so se v letu 2005prenesla na ožjo pogajalsko skupino, v kateri pa ministrstvoni imelo svojega predstavnika.- Nadaljevali so se tudi poskusi oblikovanja katalogadelovnih mest in nazivov, ki naj bi bili vsaj delno usklajeni ssindikati. Zadnja verzija kataloga je bila pripravljena skupaj spredstavniki reprezentativnih sindikatov s področja zdravstvain v drugi polovici julija 2007 posredovana Ministrstvu zajavno upravo.

III. Nekateri pomembnejši poudarki iz vse-bine ZSPJS

1. Orientacijska delovna mesta in nazivi v zdravstvuOrientacijska delovna mesta in nazivi (ODMN) predstavljajoizhodišče, na osnovi katerega naj bi uvrstili vsa obstoječa


Simona ČasPriprave ministrstva za zdravje na uvedbo novega sistema plač v javnem sektorju

delovna mesta v določeni dejavnosti, hkrati pa omogočaprimerjavo znotraj plačnih skupin in med plačnimi skupinamiv celotnem javnem sektorju. ODMN so določena s kolek-tivno pogodbo za javni sektor, vsa ostala delovna mesta pa sebodo razvrščala z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnostioz. poklicev.

Po številnih dolgotrajnih usklajevanjih ministrstva z reprezen-tativnimi sindikati v zdravstvu (šest sindikatov) je bil maja2004 usklajen nabor orientacijskih delovnih mest in nazivov spodročja zdravstva (plačna skupina E). Število ODMN se jeustavilo na 17 delovnih mestih in nazivih, ki so bili navedenitudi v predlogu kolektivne pogodbe za javni sektor z dne8.9.2004. Še vedno pa ni bilo usklajeno ovrednotenje tehODMN med reprezentativnimi sindikati in Ministrstvom zazdravje oz. Vlado RS.

Jeseni 2004 je bila v skladu z zakonom o sistemu plač vjavnem sektorju pripravljena informativna prevedba nominal-nih zneskov osnovnih plač, ki so jo opravili delodajalci in joposredovali Ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnemsektorju (MJU), ni pa bila posredovana Ministrstvu za zdrav-je oz. drugim resornim ministrstvom. Predvidevam, da bo vprihodnje zgoraj navedene podatke iz ankete pridobivaloMinistrstvo za javno upravo (oz. Direktorat za sistem plač vjavnem sektorju) v skladu z Uredbo o enotni metodologiji zaobračun in izplačilo plač v javnem sektorju, ki je tudivzpostavilo enovit informacijski sistem v vseh javnih zavodihin je povezan z Ministrstvom za javno upravo.Način prevedbe osnovne plačedelovnega mesta ter njenauvrstitev v plačni razred je opre-deljena v 49.a, 49.b in 49.cčlenu ZSPJS - C.

PRIMER prevedbe nominalnihzneskov osnovnih plač ori-entacijskih delovnih mest in nji-hova uvrstitev v najbližji plačnirazred v skladu z ZSPJS

Obrazložitev pojmov v legendi tabele:

ŠODM Šifra orientacijskega delovnega mestaODM Orientacijsko delovno mestoTR Tarifni razred (zahtevnost orientacijskega

delovnega mesta)OK Osnovni količnik orientacijskega

delovnega mestaD% Dodatki orientacijskega delovnega mesta,

določeni v procentuDK Dodatki orientacijskega delovnega mesta,

določeni v količnikuPOD Pravna osnova dodatka orientacijskega

delovnega mesta SD% Skupaj dodatki orientacijskega delovnega

mesta, določeni v procentuSD%K Skupaj dodatki orientacijskega delovnega

mesta, določeni v procentu, izraženi v količniku

SDK Skupaj dodatki orientacijskega delovnega mesta, določeni v količniku

SK Skupni količnik orientacijskega delovnega mesta

NZOP Nominalni zneski osnovnih plač (Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred je 231,75 EUR )

PR Uvrstitev v najbližji plačni razred iz plačne lestvice

Vir: Parafirana KPJS, 16.7.2007


ŠODM ODM TR OK D% DK POD SD% SD%K SDK SK NZOP PR

E018 Zdravnik specialist

VIII 4,40 4,04

4,04 (zdravniški dodatek - Aneks h KP za zdravnike in zobozdravnike)

0 0 4,26 8,66

2.006,96

40

0,22

0,22 (dodatek za obèasne težje delovne pogoje - KP za zdravnike in zobozdravnike 70. èlen)

E025 Farmacevtski tehnik II

V 2,20 0,12

0,12 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 0,97 3,17

734,65 14

0,15

0,15 (dodatek za poveèan vpliv delovnega okolja - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 76. èlen)

0,60

0,60 (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89b.èlen)

0,10

0,10 (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89c.èlen)


Kasneje, po oblikovanju ožje vladne pogajalske skupine v letu2005, v kateri ni bilo predstavnika ministrstva, so se vladnipogajalci skupaj z reprezentativnimi sindikati v zdravstvudogovorili za dokončnih 16 ODMN na področju zdravstva(plačna skupina E) in 25 ODMN iz plačne skupine J, ki so jihtudi uvrstili v plačne razrede. Pri tem so istočasno uskladiliODMN v vseh drugih plačnih skupinah. To pomeni, da soODMN usklajena tako v plačni skupini kot med plačnimiskupinami v celotnem javnem sektorju.

ODMN iz plačne skupine E - delovna mesta na področjuzdravstva


ODMN iz plačne skupine J - spremljajoča delovna mesta(velja za ves javni sektor)


2. Katalog delovnih mest in nazivov v zdravstvu

V našem primeru katalog delovnih mest in nazivov predstavl-ja spisek sistemiziranih delovnih mest in nazivov s področjazdravstva. Katalog bo sestavni in bistveni del aneksov h kolek-tivnim pogodbam dejavnosti oz. poklicev v zdravstvu. V 5.odstavku 7. člena ZSPJS je določeno, da uporabnik proraču-na v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mestain naziva, ki ni naveden v aneksih h kolektivnim pogodbam inpovzet v katalogu. Tako morajo biti v katalogu opredeljenavsa delovna mesta in nazivi, ki obstajajo oz. so še v procesunastajanja v okviru strokovnega izobraževanja s področja

zdravstva. Če pa bo v sistemizaciji predvide-no delovno mesto, ki ga ureja kolektivnapogodba za drugo dejavnost, se upoštevauvrstitev v plačni razred iz te kolektivnepogodbe.Vsi zavodi bodo lahko le na osnovi delovnihmest v katalogu razvrstili in ovrednotilidelovna mesta v aktu o sistemizaciji zavoda.V primeru da se pojavi potreba po obliko-vanju novega delovnega mesta, bo sevedapo ustreznem predpisanem postopkumožno ponovno odpreti katalog, ga dopol-niti ali spremeniti. Na ta način naj bi se uredile in poenotile sis-temizacije v vseh javnih zdravstvenihzavodih, saj tako ne bo mogoče več poljub-no ustvarjati in ovrednotiti delovna mesta,

kar pa je bilo zaradi razvoja zdravstvene dejavnosti indinamičnosti sprememb na področju (ne)fakultativnegastrokovnega izobraževanja neobhodno potrebno.

Od leta 2003 je bilo pripravljenih že mnogoosnutkov katalogov delovnih mest in nazivovza plačno skupino E - področje zdravstvenedejavnosti in plačno skupino J - spremljajočadelovna mesta (za področje zdravstva), zad-nji predlog ministrstva je bil narejen v aprilu2007. Reprezentativni sindikati v zdravstvu vtem času niso predstavili celovitega (medseboj usklajenega) predloga kataloga, pač paso posamezni sindikati večkrat posredovalipredloge katalogov za posamezne pod-skupine plačne skupine E. Tako je zadoločene podskupine (npr. E3) prispelo večpredlogov različnih sindikatov, ki medsindikati v zdravstvu niso bili usklajeni ali pani bilo nobenega predloga za določene pod-skupine (npr. E4).

Širša vladna pogajalska skupina za sklenitevkolektivne pogodbe za javni sektor je v juni-ju 2007 s sklepom zadolžila vsa ministrstva,da uskladijo predloge katalogov delovnih

mest in nazivov s predstavniki reprezentativnih sindikatov. Z


Šifra ODM

N

Tarifni razred

Ime orientacijskega delovnega mesta/naziva

Prevedba nominalnih zneskov osn. plaè

Plaèni razred (v KPJS)

Razlika v plaènih razredih

E017 VII/2 Zdravnik sekundarij 28 31 +3 E017 VII/2 Zobozdravnik 34 35 +1 E017 VII/2 Zdravnik po opravljenem

sekundariatu 35 35 0

E018 VIII Zdravnik specialist 40 41 +1 E025 V Farmacevtski tehnik II 14 19 +5 E027 VII/2 Farmacevt receptar 27 32 +5 E028 VIII Farmacevt specialist 32 39 +7 E035 V Tehnik zdravstvene nege –

ambulanta 14 19 +5

E037 VII/1 Diplomirana babica – dispanzerska dejavnost

24 29 +5

E037 VII/1 Diplomirana medicinska sestra – dispanzerska dejavnost

24 29 +5

E037 VII/2 Profesor zdravstvene vzgoje 26 30 +4 E045 V Laboratorijski tehnik II 14 19 +5 E047 VII/1 Diplomirani fizioterapevt -

ambulanta 24 29 +5

E047 VII/1 Diplomirani radiološki inženir 28 31 +3 E048 VIII Klinièni psiholog specialist 30 39 +9 E048 VIII Medicinski biokemik specialist 33 39 +6

Šifra ODMN

Tarifni razred

Ime orientacijskega delovnega mesta/naziva

Prevedba nominalnih zneskov

osn. plaè

Plaèni razred (v KPJS)

Razlika v plaènih razredih

J015 V Knjigovodja 14 16 +2 J015 V Analitik 14 16 +2 J015 V Finanènik 14 16 +2 J016 VI Analitik 18 19 +1 J016 VI Raèunovodja 18 21 +3 J016 VI Finanènik 18 20 +2 J017 VII/1 Strokovni sodelavec za

upravno pravne zadeve 23 28 +5

J017 VII/1 Finanènik 23 28 +5 J017 VII/1 Informatik 23 28 +5 J017 VII/1 Kadrovik 23 28 +5 J017 VII/2 Raèunovodja 29 29 0J017 VII/2 Informatik 29 30 +1 J025 V Tajnica 12 14 +2 J025 V Sodni zapisnikar 14 17 +3 J026 VI Poslovni sekretar 17 20 +3 J027 VII/1 Poslovni sekretar 22 25 +3 J032 II Perica 3 6 +3 J032 II Èistilka 3 5 +2 J033 III Vratar 5 7 +2 J033 III Telefonist 5 7 +2 J034 IV Kuhar 8 12 +4 J034 IV Voznik 8 10 +2 J035 V Hišnik 10 12 +2 J035 V Kuhar 10 15 +5 J035 V Delovni inštruktor UIKS

(JGZ) 19 20 +1

Simona ČasPriprave ministrstva za zdravje na uvedbo novega sistema plač v javnem sektorju

namenom, da na področju zdravstva pridemo do čimboljusklajenega ali vsaj delno usklajenega kataloga s sindikati vzdravstvu, smo na pobudo sindikatov oblikovali strokovnoskupino, v katero so bili imenovani člani, predlagani s stranivseh sindikatov in ministrstva. Skupina je z delom pričelakonec junija 2007. Zaradi precejšnega števila članov in drugihzainteresiranih je bilo delo skupine precej oteženo, kar jepoleg izredno kratkega roka, do katerega je bilo potrebnopripraviti gradivo (po sklepu širše vladne pogajalske skupineza sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor) in drugih"tehničnih" težav, delo skupine še dodatno obremenjevalo.Kljub navedenim težavam smo pripravili osnutek kataloga, kismo ga konec julija posredovali na Direktoratu za sistem plačv javnem sektorju (Ministrstvo za javno upravo). S tem dejan-jem pa katalog še ni dokončno zaprt.

Zavedamo se, da omenjeni katalog ni popoln, najbrž je zara-di ogromnega števila delovnih mest, ki obstajajo na področjuzdravstva, nehote kakšno delovno mesto spregledano inizpuščeno iz kataloga, vendar pa bo, po zagotovilih odgov-ornih za pripravo novega plačnega sistema, med pogajanjikatalog še možno bodisi dopolniti bodisi prečistiti.

IV. Problematika, s katero se srečujemopredstavniki Ministrstva za zdravje vpostopku na pripravo novega plačnega sis-tema

Nekateri problemi in dileme, s katerimi se na ministrstvuukvarjamo že ves čas, odkar poteka postopek priprav nauvedbo novega plačnega sistema:- Postopek pridobivanja osnovnih informacij o plačah (npr.osnovni količniki, dodatki, delovna uspešnost, dežurstva...) izjavnih zdravstvenih zavodov je zelo težaven, dolgotrajen,tehnično zastarel in nezanesljiv, po drugi strani pa obremen-jujoč za zaposlene v zavodih, ki pripravljajo različne podatke. - Primerjanje in poenotenje plačnega sistema z vsemi speci-fikami zdravstvene dejavnosti z drugimi dejavnosti znotrajjavnega sektorja po vzoru državne uprave.- Posebnosti delovanja zdravstvenega sistema ter posledično stem povezani problemi niso v celoti upoštevani. - Nenehno spreminjanje in dopolnjevanje ZSPJS in na njegoviosnovi izvedenih podzakonskih predpisov, kar dodatnootežuje delo na ministrstvu in ostalih ministrstvih, predvide-vam, da še posebej v javnih zdravstvenih zavodih.- Številčnost pogajalskih partnerjev (trenutno sedemreprezentativnih sindikatov s področja zdravstva), zaradičesar je težko priti do konsenza.- Število zaposlenih na ministrstvu, ki (so) se ukvarjajo s tempodročjem, ter številne kadrovske menjave (vključno z vod-stvenimi delovnimi mesti).- itd.

V. Trenutne aktivnosti, ki so vezane napostopek uvedbe novega plačnega sistema

Panožna pogajanja se v tem trenutku še niso pričela. Njihovzačetek je predviden v tednu od 8. oktobra 2007 dalje.Pogajanja bodo potekala skupaj s predstavniki Ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve, ker nekatere kolektivnepogodbe pokrivajo področje delovanja obeh resorjev: 1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva insocialnega varstva Slovenije2. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi3. Kolektivna pogodba za dejavnost invalidskega,pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter zaposlovanja(NOVO)ter samo s področja zdravstva:4. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike vRS

Še vedno so odprta nekatera vprašanja ter dileme, na katereje ministrstvo opozarjalo že v pripravah na pogajanja, ki bi seutegnile pojaviti tekom pogajanj oz. že v samem začetku terbi lahko pomenile precejšno oviro v panožnih pogajanjih,predvsem kar zadeva dejavnost zdravstva.

Zdravstvo je specifična dejavnost znotraj javnega sektorja, kibi ji bilo potrebno nameniti več pozornosti ter sprotno reše-vati probleme in težave, na katere predstavniki Ministrstva že(pre)dolgo opozarjamo. V primeru zdravstvene dejavnosti negovorimo le o prevedbi obstoječih osnovnih plač v plačnerazrede, v skladu z določili ZSPJS, pač pa dejansko zavzpostavitev novega plačnega sistema. Do sedaj je plačni sis-tem na področju zdravstva omogočal precejšnjo samosto-jnost posameznih zavodov pri oblikovanju sistemizacijidelovnih mest, zaradi česar je bilo predhodno potrebnoopraviti dodatno delo in popisati vso množico delovnih mestv javnih zdravstvenih zavodih.

Upam si trditi, da si Ministrstvo za zdravje želi čim hitrejšeudejanjenje novega plačnega sistema, saj to pomeni večjo ure-jenost, transparentnost in upajmo tudi, večjo pravičnost napodročju plač.

Vir podatkov:- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ZSPJS(Uradni list RS, št. 110/06 - uradno in prečiščeno besedilo57/2007)- Kolektivna pogodba za javni sektor KPJS (parafirana16.7.2007)- IZJAVA o usklajenosti določil zakonov, podzakon-skih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za uveljavitevnovega plačnega sistema v javnem sektorju




UvodPrispevek obravnava pravne podlage za uvedbo noveorganizacije delovnih mest in prihajajočega plačnegasistema ter postopek vpeljave v javnih zdravstvenihzavodih. Zapleten sistem generalnih in specialnihzakonov, ki v celoti ali deloma veljajo za javnezdravstvene zavode in si hkrati v marsičem diametralnonasprotujejo, vodi v številna pravna vprašanja, ki vpliva-jo na postopek uvedbe sprememb tako novega sistemaplač kot sprememb v organizaciji delovnih mest. Šepomembneje, vpliva na samo legalnost in legitimnostposlovanja javnih zdravstvenih zavodov.

Pravne podlage delovnih razmerij v javnihzdravstvenih zavodihJavni zdravstveni zavodi so posredni proračunski uporabniki1,zato spadajo v javni sektor. To posledično pomeni, dadelovnopravno področje ureja Zakon o javnih uslužbencih2

(v nadaljevanju ZJU)3 ter subsidiarno Zakon o delovnihrazmerjih4 (v nadaljevanju ZDR). Ker pa Zakon o javnihuslužbencih v večjem delu velja le za javne uslužbence vdržavnih organih in upravah lokalnih skupnosti, je ZDRpoglavitna podlaga ureditve delovnopravne vsebine v javnihzdravstvenih zavodih. Postopek uvedbe prihajajočih spre-memb se bo torej moral izvajati v skladu z ZDR, v kolikor nebi drug zakon določal drugače. Ostale določbe glededelovnopravnih razmerjih, torej tiste, ki jih zakon ne urejadovolj podrobno, so urejene v kolektivnih pogodbah zaposamezne panoge in sicer v skladu z zakonskimi akti.Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanjuZSPJS)5 pa ureja sistem plač v javnem sektorju, pravila za nji-hovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila zadoločanje obsega sredstev za plače. ZSPJS v 48. členu določatudi postopek vpeljave novega plačnega sistema.

Prihajajoče spremembe in pravilen načinuvedbeZa določitev pravno ustreznega postopka uvedbe prihaja-jočih sprememb je potrebno vedeti kakšne te spremembe so

in katere posledice prinašajo torej kaj se sploh spreminja. Čena kratko povzamemo spremembe, ki jih prinašajo ZSPJS terKolektivne pogodbe, gre za spremembo plače, nazivadelovnega mesta ter opisa del in nalog (v primeru da se nazivin opis v katalogu razlikujeta od sedanje ureditve). Ker soAkti o sistemizaciji v javnih zdravstvenih zavodih izjemnorazlični, lahko predvidevamo, da bo prihajajoči katalogdelovnih mest uvedel spremembo tako nazivov delovnihmest kot opisov del in nalog v večino posameznih aktov o sis-temizaciji.

ZSPJS v 48. členu določa, da delodajalec izda javnemuuslužbencu oziroma funkcionarju pisno obvestilo in muhkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi ozaposlitvi oziroma sklepa, v katerem so podatki oziromadoločbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, o plačnemrazredu na osnovi odprave nesorazmerij, o plačnem razredu,ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napre-dovanjem in o dodatkih ter datumu, ko se bo plača pričelaizplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestiloin predlog aneksa oziroma sklepa je delodajalec dolžan izroči-ti javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj tridesetdni pred datumom prvega izplačila plač po tem zakonu.Določba je bila dodana z Zakonom o spremembah in dopol-nitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-D, Ur.L. RS 53/2005).Glede na besedilo člena gre utemeljeno sklepati, da je zakon-odajalec predvideval zgolj spremembo plačnega sistema,torej zgolj spremembo plače. ZDR ob spremembi plače nam-reč ne predvideva nove pogodbe o zaposlitvi, temveč le aneksk pogodbi o zaposlitvi. ZDR v 28. členu namreč določa nujnesestavine pogodbe o zaposlitvi, v 47. členu pa določa ob spre-membi katerih izmed nujnih sestavin je potrebno sklenitinovo pogodbo o zaposlitvi6. Namen določbe je zagotovitevdvostranskega dogovora med delavcem in delodajalcemtakrat, kadar se bistveno spremenijo pogoji, za katere sta se spodpisom pogodbe delodajalec ter delavec ob nastopu deladogovorila. Taka sprememba delovnega razmerja dejanskopomeni novo delovno razmerje.

Sprememba pogodbe o zaposlitvi se, skladno z ZDR, lahkotorej izvrši na dva načina: s ponudbo nove pogodbe ozaposlitvi, v kateri se navede, da obstoječa pogodba ozaposlitvi preneha veljati s podpisom nove ter z institutom


Vesna Vižintin Vpeljava novega plačnega sistema v javnih zavodih procesnopravna vprašanja

Vpeljava novega plačnega sistema v javnih zavodih procesnopravna vprašanja

Vesna Vižintin, univ.dipl.prav.Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Pri prvemnačinu gre za pogodbeno voljo dveh strank, ki se strinjata spredlaganimi spremembami, pri drugem način pa gre zadejanje delodajalca, ki delavca pod obstoječimi pogoji ne želioziroma ne more imeti več zaposlenega in mu ponudi pogo-je, pod katerimi lahko delovno razmerje še naprej obstaja. ZDR v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, damorajo biti razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi resni inutemeljeni. Definicija poslovnega razloga iz 88. člena ZDR je,da gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela,pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, orga-nizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov nastrani delodajalca. Če navedeno prevedemo na konkretniprimer uvedbe novega plačnega sistema ter kataloga delovnihmest, lahko ugotovimo sledeče elemente: v skladu z 47. členugre za spremembo sestavin pogodbe o zaposlitvi za katere sepredvideva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (nazivdelovnega mesta ter opis del in nalog) in s tem gre za prene-hanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogojipogodbe o zaposlitvi; prav tako gre tudi za organizacijskespremembe na strani delodajalca. Pa so te spremembe takovelike, da zadostijo pogoju resnosti in utemeljenosti odpove-di pogodbe o zaposlitvi? Višje delovno in socialno sodišče se je postavilo na stališče,da se v samo organizacijo dela ne more spuščati in zato nesme razsojati ali delodajalec določeno delovno mesto potre-buje in ali ga sme ukiniti, oziroma delodajalcu nalagati, kateradelovna mesta mora imeti vključena v akt o sistemizacijidelovnih mest.7 Vsekakor pa lahko presoja resnost in utemel-jenost odpovednega razloga. Sama sprememba sistemizacijedelovnih mest, torej naziva delovnega mesta, kot tudi dru-gačna formulacija nalog delavca ne pomenita utemeljenega inresnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.8 Resen inutemeljen razlog namreč pomeni da delovnega razmerja meddelavcem in delodajalcem, zaradi uvedenih sprememb, ni večmogoče nadaljevati. V primeru uvedbe navedenih spremembutemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan.Delodajalec bo imel namreč še naprej potrebo po opravljan-ju določenega dela, obseg in vrsta dela pa ostajata nespre-menjena. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razlo-ga bi bila nezakonita.

Ponudba nove pogodbe o zaposlitvi Eno izmed poglavitnih načel delovnega prava je njegovapogodbena narava - delovno razmerje je dogovor med dvemastrankama. Dogovor se zapiše v obliki Pogodbe o zaposlitvi,ki je tako temeljni akt delovnopravnega razmerja. Strankisicer v dogovarjanju omejujejo pravila, ki jih postavljajozakoni, podzakonski predpisi ter kolektivne pogodbe,9 ven-dar je pogodba o zaposlitvi tisti akt, ki znotraj tega okvirjadoloča pogoje delovne razmerja. In jih tudi spreminja. Ob začetku uporabe ZSPJS v celoti ter ob sprejemu novihkolektivnih pogodb oziroma aneksov h kolektivnim pogod-

bam bo torej potrebno vsem zaposlenim ponuditi v podpisnove pogodbe o zaposlitvi z novimi nazivi, opisi ter plačami.

S spremembami pogodbe o zaposlitvi oziroma s predlogomnove pogodbe o zaposlitvi se morata, skladno z ZDR, strin-jati obe stranki, tako delodajalec kot delavec. ZJU se v tempogledu od ZDR oddaljuje, saj predvideva da v primeru, dase delavec s ponujeno spremembo ne strinja jo delodajalecuvede oziroma "odredi" s sklepom.10 Tej ureditvi sledi tudiZSPJS, ki omenja tako pogodbo o zaposlitvi kot tudi sklep.Vendar gre za določbo ZJU, ki je vsebovana v posebnem deluzakona, torej se uporablja zgolj za javne uslužbence v državnihorganih in upravah lokalnih skupnosti. V primeru javnih zdravstvenih zavodov se torej postavljavprašanje katera zakonodaja pride v poštev v konkretnemprimeru. Višje delovno in socialno sodišče je sprejelo sodbo,v kateri se je postavilo na stališče da delavec, ki je zaposlen vjavnem zavodu (domu starejših občanov), kateregaustanovitelj je RS, ni javni uslužbenec, zato zanj ne veljajodoločbe ZJU in mu je potrebno odpoved pogodbe ozaposlitvi podati po določbah ZDR.11 Posledično lahkoutemeljeno sklepamo, da je tudi pri postopku ponudbe novepogodbe o zaposlitvi brez odpovedi veljavne pogodbepotrebno upoštevati določbe ZDR in s tem pogodbeno nar-avo delovnega razmerja. Hkrati pa je delodajalec kot uporab-nik državnega proračuna in s tem sestavni del javnega sektor-ja zavezan k uporabi ZSPJS, torej zavezan k uporabi 3. členaZSPJS, ki določa, da mora ob spremembi zakonodaje delavcuvročiti pisno obvestilo ter aneks k pogodbi o zaposlitvi. Sicerne določa izrecno, kakšne so posledice, če se delavec z anek-som oziroma s spremembo ne strinja, določa pa, da kadar jepogodba o zaposlitvi v nasprotju z omenjenim členom, sedoločbe o plači neposredno nadomestijo z zakonom oziromadrugimi akti, ki so izdani na njegovi podlagi.12 Posrednotorej ZSPJS predvideva, da kadar se delavec ne strinja s pred-laganim aneksom k pogodbi, določbe o plači avtomatičnonadomesti zakonodaja.13

Glede na razlago o omejeni uporabi pojma javnegauslužbenca za zaposlene v javnih zavodih, je zakonitostuporabe 3. člena ZSPJS v javnih zdravstvenih zavodih vprašlji-va. Ob upoštevanju dejstva, da se zakon še ne uporablja v pol-nem obsegu, sodna praksa v tej smeri še ni oblikovana. Grepa sklepati, da bo sledila ozki uporabi tistih določb ZSPJS, kiso skladne predvsem z zakonodajo, ki velja zgolj za državneorgane in uprave lokalnih skupnosti. V primeru javnihzavodov, za katere ne veljajo določbe posebnega dela ZJU (inpo mnenju Višjega delovnega in socialnega sodišča niso javniuslužbenci v tem pogledu), s tem pa je ohranjena pogodbenanarava delovnega razmerja, je tudi uporaba ZSPJS v delu, kine upošteva pogodbene narave delovnega razmerja sporna.Sam ZSPJS v 1. členu jasno navaja obseg urejanja, torej s temtudi obseg poseganja v ZDR; ZSPJS ureja pravila za določan-je, obračunavanje in izplačevanje plače,14 kar pomeni, da neposega v določbe ZDR-ja, ki se nanašajo na sklenitev in spre-


Vesna VižintinVpeljava novega plačnega sistema v javnih zavodih procesnopravna vprašanja

membo pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvioziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi torej ne moreta stopitiv veljavo, dokler nista podpisana s strani obeh pogodbenihstrank. V primeru samovolje delodajalca (ki pa jo je podoločbah ZSPJS dolžan izvesti) pa ima delavec podlago zavložitev tožbe zaradi kršitve pravic, ki izhajajo iz delovnegarazmerja ter pogodbe o zaposlitvi.

Akt o sistemizacijiOb uvedbi novega plačnega sistema ter kataloga delovnihmest bodo zavodi morali spremeniti Akt o sistemizaciji (inorganizaciji) delovnih mest. Potrebna bo ukinitev vsehdelovnih mest, ki ne bodo v seznamu navedena, tervzpostavitev novih delovnih mest - tako nazivov kot opisov. Akt o sistemizaciji sprejme poslovodna oseba zavoda ali pacelo svet zavoda, odvisno od statutarne ureditve vposameznih zavodih (v primerih ko je za sprejem pooblaščensvet zavoda, je seveda postopek sprejema občutno daljši). Akto sistemizaciji mora biti poslan v mnenje sindikatom, ki lahkopodajo svoja mnenja in predloge (sindikati imajo 8 oziroma15(!) dnevni rok, v katerem lahko podajo mnenje). Glede nadoločbe ZSPJS ter napovedan katalog delovnih mest pa pros-tora za predloge in ideje za izboljšave tako ali tako ne boveliko.Ko bo Akt o sistemizaciji sprejet, bo potrebno smiselno raz-porediti delavce iz obstoječih delovnih mest na nova (kat-aloška) delovna mesta. Pri tem je vodilo predvsem enakavrsta dela, torej smiselno primerljiv opis del in nalog.Vsakemu delavcu bo potrebno vročiti predlog nove pogodbeo zaposlitvi (teoretično bi lahko v primeru, ko bi se spreme-nila zgolj plača delavca, torej če bi se naziv in opis obstoječe-ga delovnega mesta in primernega delovnega mesta v kata-logu popolnoma ujemala, zavod lahko vročil zgolj predloganeksa k pogodbi o zaposlitvi) ter obvestilo o spremenjenihdoločbah in razlogi za uvajanje sprememb. V kolikšnem časubi moral delavec vrniti pogodbo ni določeno. ZDR o rokuvrnitve ne govori, saj izhaja iz pravice delavca da podpis pred-loga zavrne. Pogodba začne veljati, ko jo delavec podpiše, čepa je ne podpiše, pa tako ali tako ne stopi v veljavo. ZSPJS oroku podpisa ne govori, kot tudi ne ZJU.

Uspeh v praksiUspešnost oziroma težavnost prehoda v sami praksi bopokazal čas. Glede na obljube, da sprememba plačne politikeprinaša dvig plač v javnem zdravstvu, velikega upora pri pod-pisovanju pogodb ne gre pričakovati. Smiseln rok za vrnitevpogodb je, po mojem mnenju, vsaj 15 dni; gre za rok, kihkrati omogoča dovolj časa, da delavec pregleda pogodbo, seposvetuje s pravnimi strokovnjaki in razmisli o podpisu oziro-ma o uporabi pravnih sredstev, hkrati pa dovolj kratek, da selahko v naslednjem mesecu plače prične obračunavati vskladu z novim plačnim sistemom. Seveda mora zakonoda-jalec zagotoviti poslovnim osebam zadosten rok za izpeljavoprocesa; torej za sprejem akta, prevedbo delovnih mest,vročitev posameznih pogodb, na koncu pa bi moral upošte-

vati še, da se lahko začne obračun plač šele po podpisu invrnitve pogodbe; če se pogodbe torej vročijo delavcem do 15.1. v mesecu (ob upoštevanju predlaganega roka), se obračunplač lahko začne najhitreje 1. 2., izplačilo plače pa nastopi znajkasneje 10.3. 2008. Smiseln je torej vsaj 3 mesečni rok posprejemu vse potrebne zakonodaje, v katerem naj delodajalcispeljejo celoten postopek (tak rok predvideva tudi ZSPJS).Uvedba novega plačnega sistema do 1. 1. 2008 (in izplačiloplač s 10.1. 2008) je utopičen cilj. Razvoj dogodkov v primeru delavcev, ki se s predlaganopogodbo o zaposlitvi ne bodo strinjali, pa bo moral po vsejverjetnosti dobiti epilog na sodišču, ki bo hkrati razjasnilotudi vprašanja glede veljavnosti in obsega uporabeposameznih zakonov za "širši del" javnega sektorja.


Vesna Vižintin Vpeljava novega plačnega sistema v javnih zavodih procesnopravna vprašanja

Opombe 1 Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporab-nikov državnega in občinskih proračunov (Ur. L. RS, št46/03)

2 Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmer-je v javnem sektorju, ZJU, 1/I

3 Zakon o javnih uslužbencih, Ur. L. RS, št 63/07, uradnoprečiščeno besedilo

4 Zakon o delovnih razmerjih, Ur. L. RS, št 42/02, 79/06

5 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Ur. L. RS, št110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 1/07, 57/07

6 - naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, zakaterega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opi-som dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,- čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabeletnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi zadoločen čas, - določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšimdelovnim časom- ter v primerih iz 90. člena zakona, torej ob odpovedipogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve nove

7 Višje delovno in socialno sodišče Ljubljana, Oddelek zaindividualne in kolektivne delovne spore, VDS sodba Pdp381/2005

8 Višje delovno in socialno sodišče Ljubljana, Oddelek zaindividualne in kolektivne delovne spore, VDS sodba Pdp690/2004

9 "Pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v časutrajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžnaupoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih inobjavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolek-tivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca." Zakon odelovnih razmerjih, 7/I, Ur. L. RS, št 42/02, 79/06

10 Ob imenovanju v drug naziv, ob napredovanju v višjiplačni razred in ob premestitvi na drugo delovno mesto sesklene aneks k pogodbi o zaposlitvi. Če javni uslužbenec nesoglaša z vsebino aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki je v skladus predpisi in kolektivno pogodbo, se mu izda sklep, ZJU,53/ V. člen

11 Višje delovno in socialno sodišče Ljubljana, Oddelek zaindividualne in kolektivne delovne spore, VDS sklep Pdp1561/2005

12 O spremembah plače, ki so posledica spremembe

zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podla-gi alikolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbencaoziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izročipisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi oziro-ma sklepu najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tegaakta ali kolektivne pogodbe, ZSPJS, 3/IV. člen

13 Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi oziromasklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabl-jajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih nanjihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi jedoločena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot ses-tavni del te pogodbe.

14 Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnihuslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje,obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsegasredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spre-membe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi pod-skupinami v javnem sektorju, ZSPJS 1/I. člen


UvodPlačni sistem predstavlja najzahtevnejše in najpomemb-nejše področje usklajevanja udeležencev v sistemuzdravstvenega varstva. Plača je najmočnejši motivatorzaposlenca za zaposlitev in delo, saj se vsak zaposleneczaposli najprej in predvsem iz razloga, da s svojimdelom, pri katerem uporablja svoja znanja in sposob-nosti, pridobi, pravilneje zasluži, denarno plačilo -plačo, ki jo porablja za svoje življenske potrebe inpotrebe družinskih članov ter drugih. Verjetnost, da bise nekdo zaposlil, samo da bi se lahko strokovno izživel,delal in se predal višjemu cilju, je skorajda zanemarljivain je lastnost samo redkih poklicev kot npr.duhovnikov, puščavnikov, nun, itd. Plača ni samo glavnimotiv, da se nekdo sploh zaposli in dela zanjo, je tudipomembni motivator za dobro delo, postane pa lahkotudi nasprotno - de-motivator. Plačni sistemi se razvija-jo s časom od zelo primitivnih oblik do zelo zapletenih.Ne glede na čas se plačni sistem ocenjuje predvsem ponjegovi učinkovitosti, da privablja zaposlence k delu ink učinkovitemu delu. Mnoge težave zdravstvenega sis-tema so pogojene s slabim iz nesodobnim plačnim sis-temom, ki zaposlence slabo motivira za dobro inučinkovito delo. Med letom 1945 in 1990 je plačni sis-tem temeljil na uravnilovki med zaposlenci, kjer so bilerazlike med zaposlenci majhne in so ga poimenovali zljudskim izrazom: teorija enakih želodcev. Z osamosvo-jitvijo in demokratizacijo Slovenije se je uveljavil novplačni sistem v zdravstvu, ki ga lahko poimenujemo znivojska uravnilovka. Pred nami je korekcija sistema.V prispevku se podrobneje ukvarjam s plačamizdravnikov.

Prikaz stanja plačnega sistema za zdravnikeZdravniki so na podlagi veljavnih predpisov razvrščeni vplačne skupine, ki jim pripadajo še dodatki na podlagidosežene izobrazbe, napredovanja, starosti in hierarhičnegastatusa. Od naštetih elementov je odvisna njihova plača. Plačazdravnika se najmočneje spreminja v odvisnosti od razvrstitve

v plačni razred in od števila in strukture (dopoldne,popoldne, nočno, dežurstvo, praznik, itd.) urnega dela.Manjša variacije plače je mogoča na podlagi t.i. stimulacije zadelovno uspešnost v obsegu od 0% - 20%, pri čemer jemožno uporabiti samo 2% bruto denarne mase za simulacijevseh zaposlencev. V praksi pomeni, da lahko 20%zaposlencev nagradimo za učinkovito delo z 10% dodatka kosnovni plači.

Minimalni osnovni količnik in pripadajoči zdravniškidodatek, ki ga določa Kolektivna pogodba zdravnikov inzobozdravnikov, si lahko pogledate v spodnji preglednici.Osnovni količnik se lahko poveča z napredovanjem.

Plača zdravnikov, zaposlenih v javnem sektorju, tako vpovprečju temelji v 98% delu na razvrstitvi posameznegazdravnika v plačni razred, številu opravljenih ur dela in struk-turi ur dela in je samo v 2% povprečnega deleža utemeljenana učinkovitosti dela (količini in strukturi opravljenihstoritev, kakovosti storitev - glede na opredeljene lastnostikakovosti).

Zdravniki, zaposleni v zasebnem zdravstvenem podjetju insamozaposleni zdravniki, so plačani v pretežnem delu v odvis-nosti od učinkovitosti dela


Darko Žiberna Plačni sistem zdravnikov danes - priložnosti ali ovire

Plačni sistem zdravnikov danes - priložnosti ali ovire

Darko ŽibernaSplošna bolnišnica »dr. Franca Derganca« Nova Gorica

Preglednica koliènikov za zdravnike in

zobozdravnike

Koliènik po prilogi I zakona o

razmerju. plaè

(+napredovanja)

Zdravniški dodatek

zdravnik sekundarij 3,40 1,84

zobozdravnik 3,60 3,15

zdravnik z izpitom sekundarija, splošni

zdravnik, specializant, specializant po

sekundariju in

zobozdravnik z 2 sem. podipl. študijema

3,80

4,00

4,20

4,40

4,70

5,00

5,30

5,60

3,28

3,39

3,51

4,04

4,19

4,35

4,70

4,86

zdravnik specialist s temeljno specializacijo in

zobozdravnik specialist

4,40

4,70

5,00

5,30

5,60

6,00 6,40

6,80

4,04

4,19

4,35

4,70

4,86

4,91 4,99

5,14

zdravnik sp ecialist z usmerjeno specializacijo 6,00

6,40

6,80

7,20

7,60 8,00

8,50

9,00

4,91

4,99

5,14

5,31

5,47 5,76

5,99

6,27

V nadaljevanju je prikaz opravljenih storitev in plača poposameznem specialistu (kirurgu in internistu) v Splošni bol-nišnici "dr. Franca Derganca" Nova Gorica v obdobju od 1.1.- 31.8.2007.

Komentar k prikazom:

Na podlagi podatkovne analize opravljenih storitev v opazo-vanem obdobju po posameznem zdravniku in plači poposameznem zdravniku, ločeno po dejavnostih, ni mogočeugotoviti korelacije med obsegom opravljenih storitev inplačo zdravnika. Plača zdravnika ni v odvisnosti od njegovestorilnosti.

Prikaz stanja v Italiji, Avstriji in ŠviciZdravstvene storitve v Italiji izvajajo javne (regionalnezdravstvene ustanove - zdravstvena podjetja, ki so neprofitnenarave) in zasebne (profitne in neprofitne narave). Zaposleni

v zasebni zdravstveni ustanovi so pretežno plačani v odvis-nosti od storitev. Zaposleni v javni zdravstveni ustanovi soplačani podobno kot pri nas, le da imajo pravico do sočas-nega zasebnega dela za zasebne paciente, kjer je plačilo odvis-no od storitev. Zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah zelopogosto delajo še zasebno.

Pretežni delež zdravnikov v Avstriji je zaposlen v deželnih -javnih ustanovah, ostali delajo zasebno ali so zaposleni prizasebnem izvajalcu. Strokovno in pozicijsko ugledni zdravnikiimajo pravico obravnavati v javni ustanovi tudi zasebnepaciente. Prihodke od zasebnih pacientov delijo med bol-


Opravljeno delo po zdravnikih INTERNISTIH v obdobju od 1.1. do 31.8.07

AMBULANTNI OBISKI – B21 AMB. DEJAVNOST – FAKTURE ANALITIKA SPP

PRVI PONOV. HOSP. SKUPAJ Obiski 2007

Obiski 2006

INDEKS 07/06

TOÈKE SPREJEMI

ODPUSTI ŠT.

UTEŽIPOVPREÈNA UTEŽ

KOL delavca +

zdr.dodatek

Povp. Bruto plaèa 1-8 v EUR

ZDRAVNIK

1 387 75 233 695 301 165 182 11.088,33 263 208 247,63 1,19 9,35 3.434,58

2 726 990 294 2.010 1.674 1.910 88 7.894,23 295 361 450,08 1,25 9,35 4.121,21

3 518 189 100 807 504 1.308 39 9.013,24 81 99 232,46 2,35 11,94 5.158,79

4 409 165 146 720 430 1.142 38 6.498,73 126 91 157,20 1,73 10,00 3.435,79

5 641 1.450 253 2.344 2.110 2.429 87 7.906,66 302 295 249,93 0,85 11,94 4.832,54

6 545 279 258 1.082 613 892 69 6.220,19 232 277 455,83 1,65 9,35 3.910,84

7 581 130 230 941 398 618 64 27.300,14 206 255 345,15 1,35 10,00 3.650,10

8 554 84 54 692 639 915 70 5.147,95 156 236 432,80 1,83 11,94 3.395,79

9 738 138 48 924 584 814 72 12.910,82 113 147 176,74 1,20 15,27 6.839,01

10 716 945 70 1.731 1.349 1.135 119 12.788,02 194 257 336,19 1,31 11,94 3.539,11

11 627 25 22 674 560 579 97 14.278,17 90 136 216,67 1,59 10,00 2.576,68

12 512 101 41 654 618 739 84 3.988,06 62 106 132,99 1,25 10,91 2.644,27

13 531 567 41 1.139 294 433 68 5.870,59 57 56 54,32 0,97 11,94 4.814,81

14 1.030 160 123 1.313 929 1.357 68 11.318,61 121 171 268,28 1,57 8,89 3.829,27

15 180 38 6 224 67 40 168 3.011,50 12 58 98,64 1,70 11,94 4.929,45

16 430 121 169 720 332 615 54 14.473,18 156 182 241,15 1,33 11,94 4.102,90

17 615 648 118 1.381 1.039 1.622 64 11.212,67 244 348 534,02 1,53 11,39 3.947,86

Opravljeno delo po zdravnikih KIRURGIH v obdobju od 1.1. do 31.8.07

AMBULANTNI OBISKI – B21 AMB. DEJAVNOST – FAKTURE ANALITIKA SPP

PRVI PONOV. HOSP. SKUPAJ Obiski 2007

Obiski 2006

INDEKS 07/06

TOÈKE SPREJEMI

ODPUSTI ŠT. UTEŽIPOVPREÈNA UTEŽ

KOL delavca + zdr.dodate

k

Povp. bruto plaèa 1-8 v EUR

ZDRAVNIKI

1 724 420 133 1.277 1.991 2.171 92 10.933,28 253 188 250,22 1,33 11,94 3.820,99

2 664 368 58 1.090 1.295 1.584 82 8.582,04 200 136 161,29 1,19 12,51 5.048,94

3 585 275 33 893 1.372 847 162 7.557,19 84 95 147,46 1,55 9,35 2.267,26

4 442 662 51 1.155 2.240 2.142 105 10.115,74 122 209 314,92 1,51 12,51 4.786,61

5 409 799 63 1.271 2.453 2.438 101 10.485,98 118 208 329,67 1,58 12,51 4.355,59

6 655 387 53 1.095 1.396 1.475 95 9.770,93 166 113 119,81 1,06 12,51 4.710,84

7 314 185 36 535 628 1.529 41 4.430,60 145 136 212,16 1,56 12,51 4.202,99

8 251 313 15 579 883 1.239 71 4.303,65 64 132 198,08 1,50 12,51 4.305,94

9 747 973 47 1.767 2.898 2.766 105 13.213,09 209 171 163,28 0,95 12,51 3.546,53

10 551 393 33 977 1.442 1.770 81 7.138,85 169 198 187,41 0,95 15,27 6.027,80

11 605 508 85 1.198 2.209 2.405 92 10.148,09 151 203 326,44 1,61 11,94 4.142,87

12 594 193 156 943 1.488 1.909 78 10.372,19 257 271 413,13 1,52 9,35 3.197,52

13 933 554 111 1.598 2.586 3.034 85 13.434,33 200 212 171,13 0,81 10,00 3.627,25

14 716 393 186 1.295 2.111 2.085 101 12.618,20 265 322 455,98 1,42 10,00 3.613,97

15 471 188 39 698 900 1.496 60 6.527,57 216 220 291,68 1,33 12,51 4.029,05

Darko ŽibernaPlačni sistem zdravnikov danes - priložnosti ali ovire

nišnico, glavnim zdravnikom in ostalim osebjem. Odnosi inrazmerja so naravnana, da vzpodbujajo zdravnike, da prido-bijo pravico do zasebnih bolnikov v bolnišnici. V delu, kodelajo za javno službo so plačani po položaju in urah, v zaseb-nem delu po storitvah. Sistem je naravnam, da zdravnikevzpodbuja (ankete uvrščajo Avstrijo na prva mesta poučinkovitosti zdravstvenega sistema).

Tudi v Švici prevladujejo javni izvajalci pred zasebnimi. Večinabolnišnic je v kantonski (regijski) lasti in so zdravstvenaneprofitna podjetja. Zaposleni zdravniki so plačani po kom-biniranem modelu, v povprečju dobijo 50% fiksnega in 50%variabilniega dela plače, odvisnega od opravljenih storitev.Zdravniki so visoko učinkoviti in med najbolje plačnimi vEvropi. Zdravstveni sistem je usmerjen k potrebam bolnikovin je učinkovit.

KomentarKer je v Sloveniji okrog 25% zdravnikov primarne službezasebnikov in majhen delež zdravnikov zasebnikov na sekun-darnem nivoju, je večina slovenskih zdravnikov plačana kotjavni uslužbenci po principu nivojske uravnilovke. Značilnoza plačni sistem z lastnostmi uravnilovke, je njegova slabšaučinkovitost, slaba izraba kadrov, delovnega časa, neučinkovi-to obvladovanje stroškov in nezadovoljstvo zdravnikov, ki gaprenašajo na sodelavce.

V takem plačnem sistemu so zdravniki osredotočeni na pod-lage za dvigovanje plače na podlagi zbiranje točk iz(navideznega) izpopolnjevanja, s pogostim udeleževanjem nakongresih in podobno. Kongresi in podobna izpopolnjevanjaso prepletena s poslovnimi interesi farmacevtske industrije indobaviteljev medicinske opreme in materialov. Proces potekatako, da zdravnik izrazi željo po izpopolnjevanju na kongresu(ki so organizirani v turistično zanimivih krajih), sponzor takoudeležbo podpre (vendar s pričakovanjem, da bo podprtizdravnik v zahvalo uvedel ali povečeval porabo določenihzdravil, materialov ali opreme). Pojav je koristen za zdravnika,ki pridobiva točke za plačno napredovanje in se udeležieksotičnih izpopolnjevanj - potovanj ter dobavitelja, kipovečuje prodajo. Za sistem javnega zdravstva pa to pomenidvigovanje stroškov brez predhodne analize stroškov inkoristi.

Sedanji plačni sistem sili zdravnike k napredovanju popoložajni lestvici mnogo bolj kot k opravljanju zdravstvenihstoritev, upoštevajoč dejstvo, da opravljene storitve ne vpliva-jo na višino plače. Napredovanje in položajna pozicija dejan-sko vplivata na višino plače neodvisno od opravljenih storitevin njihove kakovosti.

Pojav izpopolnjevanja, kot je opisano zgoraj, in plezanja popoložajni lestvi ter nemotiviranost za opravljanje zdravstvenihstoritev predstavlja podlago za neučinkovitost delazdravnikov in zdravstvenega sistema; za nezadovoljstvo

zdravnikov in drugih; za slabo stroškovno učinkovitost;nizko storilnost in slabšo pripravljenostjo za izboljšave. Podlage za dvig plače niso v povečanju obsega dela,obvladovanju stroškov, obvladovanju kakovosti, usmerjenostik pacientom, dvigovanju osebnih kompetenc, so drugje.

Plačni sistem je za zdravnike slab in neučinkovit, ne delujemotivacijsko, dviguje stroške poslovanja zavodov inzdravstvene blagajne, bolnika ne postavlja v ospredje insproža nezadovoljstvo zaposlenih, ker vedo, da plačaposameznika ni odvisna od resničnega obsega in kakovostidela.

V plačni sistem je potrebno vnesti vzpodbude v obliki vari-abilnega dela plače, ki bo dosegala 30% delež za povprečniobseg dela zdravnika in plačilo po storitvah za storitve nadpovprečjem ob pričakovani kakovosti.

Zavlačevanje s potrebnimi izboljšavami plačnega sistemazdravnikov bo imelo za posledico uvrščanje Slovenije na zad-nja mesta med evropskimi zdravstvenimi sistemi po učinkovi-tosti. Sedanji pokazatelji in stanje na to jasno kažejo. Vse trinavedene države (Italija, Avstrija in Švica) so vsaka na svojnačin vnesle korekture v svoj javno-plačni sistem za zdravnikein podobno je po drugih evropskih državah, vse z namenommotiviranja osrednjega zaposlenca v sistemu zdravstvenegavarstva za višjo storilnost in kakovost dela. Zdravnik je z vidi-ka obvladovanje stroškov tudi najpomembnejši regulator aliprožilec stroškov.

ZaključekS prispevkom poskušam prikazati slovenski plačni sistem zazdravnike danes primerjalno z državami Evropske unije intudi z vidika učinkovitosti, ki ga izkazujejo ankete zaposamezne zdravstvene sisteme držav danes. Sistem potre-buje čimprejšnje izboljšave, sicer se bomo kmalu uvrščali narep resnih analiz o učinkovitosti zdravstvenega sistema meddržavami Evropske unije. Sedanji plačni sistem za zdravnikeima svoje korenine še v Avstro-Ogrski monarhiji, kjer so imeliuveljavljen podoben sistem plačevanja na železnici in šolstvuter uradništvu. Namenoma se nisem spuščal na analizoplačnega sistema za druge zaposlence v zdravstvu, kjer bilahko ugotovili podobne lastnosti in podali podobnezaključke.

ZahvalaZahvalo sem dolžan ge. Mojci Hero, vodji plansko analitskeslužbe SBNG, za pripravo podatkov o delu po zdravnikih inosebju na obračunu plač za podatke o plačah zdravnikov vSBNG v obdobju od 1.- 8. 2007.


Darko Žiberna Plačni sistem zdravnikov danes - priložnosti ali ovire


UvodNamen mojega referata je opozoriti na dogajanja inprobleme, ki nastajajo ob pripravljanju osnov zaoblikovanje kataloga orientacijskih delovnih mest terznotraj plačnih skupin način uvrščanja posameznihdelovnih mest v plačne razrede. Letos poleti je bilomedijsko precej razvpito dogajanje ob pogajanjih zaposamezne poklicne skupine in vrednotenjeposameznih delovnih mest - mislim na delovna mestaplačne skupine C3 - policist, uvrstitev v 21 plačni razred,istočasno so se relativno ugodno razvijala pogajanja napodročju plačne skupine E - zdravniki, medicinske ses-tre. Glede plačne skupine J z vso paleto raznovrstnih inrazlično zahtevnih delovnih mest, ki se razlikujejo tudiglede na dejavnost v katero so uvrščena pa ne v medi-jih ne v strokovnih člankih ni bilo nobenega govora.Mar to pomeni, da tu ni problemov, težav z oblikovan-jem kataloga orientacijskih mest v tej plačni skupini innjihovim vrednotenjem očitno ni - ne vem, morda pa jeto le zatišje pred neurjem?

1. Predlog ureditve plač po ZSPJS gledena uvrstitev delovnih mest v plačne skupineZa lažjo predstavo glede uvrščanja posameznih orientacijskihdelovnih mest v plačne skupine in plačne razrede po ZSPJSsem pripravila naslednjo preglednico, iz katere so za vsakoplačno skupino razvidni razponi med najnižjim in najvišjimmožnim izhodiščnim plačnim razredom.

V preglednici nista prikazani plačni skupini A in B, kermenim, da za ta prispevek nista bistveni (funkcionarji, direk-torji…).

Glede na predlog uvrstitev posameznih poklicev oz. delovnihmest v posamezne plačne skupine sem iz podatkovZdruženja zdravstvenih zavodov za leto 2006 povzela nasled-njo strukturo zaposlenih na področju zdravstva:

Iz tega izhaja, da je več kot četrtina zaposlenih na področjuzdravstva javnih uslužbencev, ki bodo po ZSPJS uvrščeni v Jplačno skupino. Kakšen je delež J javnih uslužbence na ostal-ih področjih (šolstvo, kultura,…) ne vem. Vsekakor pa semprepričana, da število ni zanemarljivo!V tej plačni skupini bodo tako od prvega plačnega razreda donajveč 47 plačnega razreda uvrščeni zaposleni vseh poklicnihstruktur, od najnižje do najvišje stopnje strokovne zahtevnos-ti. Ob tem je potrebno poudariti, da je praktično maksimalnauvrstitev dejansko 37 plačilni razred, saj šele po 10 možnihnapredovanjih lahko javni uslužbenec te skupine doseže 47plačni razred!

Za orientacijo in lažjo predstavo:1 plačni razred pomeni bruto osnovno plačo 447,56 EUR37 plačni razred pomeni bruto osnovno plačo 1.836,78 EUR47 plačni razred pomeni bruto osnovno plačo 2.718,88 EUR(upoštevan ni dodatek na minulo delo, do drugih dodatkovzaposleni v J plačni skupini skorajda ne bodo upravičeni!).

Op.: Višina bruto minimalne plačeza polni delovni čas je 538,53EUR.


Nada Zajec Problemi uvrstitve delovnih mest v plačni skupini J

Problemi uvrstitve delovnih mest v plačni skupini J

Nada ZajecOrtopedska bolnišnica Valdoltra

TR C1 C2 C3 C4 C5 C6 D1 D2 D3 E1 E2 E3 E4

uradn. uradn. policija vojska carina inš.urad.PP visokošolski višje,sr,osn vzgojitelji zdravniki farm del med.sest. zdr.sod

min 12 6 14 4 16 12 18 14 13 26 8 12 3

max 55 55 48 48 48 48 55 48 43 55 50 48 50

TR F1 F2 G1 G2 H1 H2 I1 J1 J2 J3

soc.var. soc.var. umet kult.inf. razisk str.sod. strok.del. strok.del. adm.del. str.tehn.del.

min 17 6 17 17 28 14 5 9 1 1

max 50 44 55 55 55 46 53 47 44 44

skupaj E J

bolnišnice 21.367 15.013 6.354

ZD 8.254 6.891 1.363

drugi 1.383 903 480

skupaj 31.004 22.807 8.197

2. Pomisleki ob parafiranju KP za javni sektorSredi letošnjega poletja je bila parafirana Kolektivna pogodbaza javni sektor. Med drugim je bil s tem parafiran,torej tudisoglasno s strani pogajalcev (vlade in reprezentativnihsindikatov) sprejet 16. člen, ki določa plačne razrede ori-entacijskih delovnih mest!

Posamezniki, ki smo v tistem času uspeli priti do vsebineparafirane KP in ki smo vsaj malo bolj resno pregledali, zakakšne cilje so se borili v menda tudi imenu J javnihuslužbencev pogajalci s strani delojemalcev smo bili nemalopresenečeni in moram priznati zelo razočarani! Na kratko -rezultat je prikazan v prilogi referata: Pregled orientacijskihdelovnih mest.

Že hiter pogled nam pokaže, da so kljub enaki zahtevnostidelovnih mest glede strokovne usposobljenosti oz. izo-brazbenega nivoja delovna mest J plačne skupine pod oz.razvrednotena!

Primer: delovna mesta z zahtevnostjo V. tarifnega razreda sov plačnih skupinah C do I uvrščena med 18 in 21 plačnimrazredom, delovna mesta v plačni skupini J pa med 12 in 17plačnim razredom. Razen - da smo dosledni: orientacijskegadelovnega mesta v J skupini z nazivom delovni inštruktor(uiks - Uprava za izvrševanje kazni), ki je uvrščeno v 20 plačnirazred!

In zanimivo - v J plačni skupini v stopnji zahtevnosti VII/2 staedini dve orientacijski delovni mesti predvideni zaračunovodjo (29 PR) in informatika (30 PR)!

Kot naključno zbrana združba ekonomistov zaposlenih vzdravstvu smo po pregledu parafirane KP za javni sektor rea-girali ter poslali poziv, da se tudi uvrščene v J plačno skupinoobravnava pri vrednotenju njihovega dela in delovnih mestobravnava enakovredno in ne kot nek nujen privesek, ki galahko vsak trenutek zamenjajo novi kadri! Govorimo lahko otako imenovanih J javnih uslužbencih in za področjezdravstvene dejavnosti mirno trdim, da morajo zaposleni nateh delovnih mestih imeti tudi določena dodatna, strokovnain tehnična znanja, ki jih na drugih področjih enakovredniprofili ne potrebujejo! Poleg osnovnih v šolah pridobljenihznanj so potrebna leta izkušenj, dodatnih izobraževanj inusposabljanj na vseh nivojih! Tudi čistilke -strežnice imajodrugačno zahtevnost dela v bolnišnici kot npr. v gledališču alineki upravni enot! In tako lahko praktično za vsako delovnomesto, za vsak izobrazbeni nivo utemeljujemo vrednotenjenjihovega dela ter s tem delovnega mesta! Vendar če pomis-lim, koliko naporov je bilo posvečeno vrednotenju delovnegamesta policist in da o vrednotenju delovnih mest J plačneskupine praktično ni bilo vredno niti spregovoriti - mojeosebno mnenje je, da to kaže na odnos države do te strukturezaposlenih.

3. Kako naprejNamesto zaključka sem si postavila vprašanje: Kako naprej?Namen pričujočega referat ni bil izobraževalni ali kaj podob-nega! Moj namen je predvsem spodbuditi strokovne delavcev zdravstvenih zavodih , ne glede na nivo ali položaj , ki ga vzavodu imamo, da se aktivno vključimo v pogajanja inskušamo doseči vsaj enakopraven nivo vrednotenja našihdelovnih mest uvrščenih v J plačno skupino, kot so ga doseglepogajalske skupine za druge poklicne strukture. Žal sezavedam, da nas je čas že krepko prehitel.

Resorno ministrstvo je sicer od naših strokovnih služb letnonajmanj enkrat zahtevalo podatke o osnovah za določanjeplač glede na obstoječe sistemizacije (ki so žal zelo različne inneprimerljive!). Kaj se je s tako pridobljenimi podatki doga-jalo kot strokovne službe nismo dobili povratnih informacij,vendar iz dosedanjega rezultata se lahko sklepa, da so bilipodatki slabo pripravljeni ali pa , da na strani vlade ni biloposluha za sodelovanje. Dejstvo je tudi - morda celonajpomembnejše - da J javni uslužbenci nimamo lastnegasindikata, da je naše članstvo razbito po posameznihsindikatih dejavnosti itd., tako da je tudi možnost vplivanja nain preko pogajalcev na odločitve pravzaprav enaka nič.

Zavedam se, da v času nastajanja tega prispevka tečejo uskla-jevanja, pogajanja med vlado (ministrstvom) in sindikati!Dejstvo je tudi, da trenutna gospodarska gibanja v državi zara-di inflacijskih groženj niso prava sopotnica našim zahtevampo pravičnejšem vrednotenju našega dela! Nesporna ugo-tovitev je, da je masa sredstev, ki jih je vlada namenila za plačejavnih uslužbencev že praktično razporejena, da so skupine,ki so bile v prvih krogih pogajanj pojedle največje kose pro-računske pogače in da se bomo zaposleni v J plačni skupinikot zadnji še neusklajeni očitno pod pritiskom širšega okoljaponovno sprijaznili z usodo in bili deležni drobtinic! Ali je tores nujno? Ali morda obstaja še kakšen izhod oz. skupnarešitev?

Žal že nekaj let zapovrstjo nekateri ugledni ekonomisti očita-jo zdravstvu, da nimamo usposobljenih vodstvenih kadrov zmenedžerskimi znanji in da so posledice vidne v slabem,neučinkovitem zdravstvenem sistemu, izgubah v bolnišnicah,itd. Že dosedanji plačni sistem ni bil spodbuden za mlade,perspektivne kadre! Motivacija in stimulacija preko dosedan-jega plačnega sistema je bila na vseh nivojih praktično enakanič! Plačni sistem, ki se sedaj očitno uvaja, pa bo spremljajočikader še bolj zdesetkal! Kvalitetni, strokovno usposobljeni inizobraženi kadri si bodo našli nove izzive tam, kjer bodoučinke njihovega dela tudi ustrezno cenili! V zavodih pa sebodo kot J javni uslužbenci nakopičili samo še neuspešni,neučinkoviti kadri, za katere ostale dejavnosti nimajo intere-sa! Javni zavodi bodo na tak način izgubili še tisto malo, karje kvalitetnih, dobrih, uspešnih strokovnih delavcev insodelavcev, ki s svojim delom tudi prinašamo in sooblikuje-mo osnove za uspešno delo zdravstvenega osebja in zado-


voljstva naših državljanov!

Zaključek? Poziv za ustanovitev lastnega sindikata? Za začetekoblikovanje delovne skupine, ki zastopa na vseh pogajalskihnivojih interese J javnih uslužbencev na področju zdravstvenedejavnosti? Možnosti je več, tudi, da ne naredimo nič inčakamo, da bo nekdo drug naredil nekaj za nas - prepričanasem, da tega ne bo!


Priloga: PREGLED ORIENTACIJSKIH DELOVNIH MEST

Vir: paraf. KPJS

naziv DM MIN TR TR C1 C2 C3 C4 C5 C6 D1 D2 D3 E1 E2 E3 E4 F1 F2 G1 G2 H1 H2 I1 J1 J2

uradn. uradn. policija vojska carina inš.urad.PP visokošolski višje,sr,osn vzgojitelji zdravniki farm del med.sest. zdr.sod soc.var. soc.var. umet kult.inf. razisk str.sod. strok.del. strok.del. adm.del.

min 12 6 14 4 16 12 18 14 13 26 8 12 3 17 6 17 17 28 14 5 9 1

max 55 55 48 48 48 48 55 48 43 55 50 48 50 50 44 55 55 55 46 53 47 44

I. tarifni razred 1

II. tarifni razred 3

èistilka

perica

III. tarifni razred 7

vratar

telefonist

IV. tarifni razred 10

voznik

kuhar

bolnièar negovalec 15

soc.oskrbovalka II 16

V. tarifni razred 12

referent 18

policist 21

kriminalist 21

vojak 21

carinik 21

paznik 21

izterjevalec 21

pomoènik vzgojitelja 19

farmacevtski tehnik II 19

tehn.zdr.nega-amb. 19

laboratorijski tehnik II 19

tehnik zdr.nega 21

varuhinja II 19

šepetalec 18

arhivski tehnik 18

revirni lovec 18

gasilec 21

hišnik

tajnica 14

kuhar

knjigovodja 16

f inanènik 16

analitik 16

sodni zapisnikar 17

delovni inštruktor (uiks)

VI. tarifni razred 19

višji referent 21

tajnica režije skript 23

zborist 24

inspicient 23

davèni kontrolor 22

revirni gozdar 22

nam.vodje gas.izmene 25

analitik 19

f inanènik 20

poslovni sekretar 20

raèunovodja 21

VII/1. tarifni razred 25

svetovalec 28

notr.revizor svetovalec 28

vzgojitelj 30

dipl babica-disp.dej. 29

dipl MS-disp.dej. 29

dipl f izioter-amb 29

dipl rad.inž 31

med sestra-vodja tima 31


Beležke:










Documents

Informacijski sistemi v zdravstvu in nova ureditev sistema ... · 10. JESENSKO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU, NOVA GORICA, 18. in 19. OKTOBER 2007 3 Predstavitev