INTERVJU KOT METODA ZBIRANJA PODATKOV

Cvetka Bizjak

INTERVJU JE

načrten, organiziran in neposreden pogovor med (praviloma) dvema osebama; ena (t. i. intervjuvar) ga usmerja k vnaprej določenemu cilju, druga (intervjuvanec) pa pri tem sodeluje.

(Šali, 1981)

VRSTE

1. Strukturiran

2. Polstrukturiran

3. Nestrukturiran

S POLSTRUKTURIRANIM INTERVJUJEM PRODOBIVAMO PODATKE O:

1. Okoliščinah oz. kontekstu

2. Prepričanjih, mnenjih, stališčih, vrednotah

3. Globljih vidikih problema: o izkušnjah ljudi, njihovi motivaciji in načinu razmišljanja

ZNAČILNOSTI

• zelo prilagodljiva tehnika za zbiranje podatkov, mnenj, za raziskovanje načinov razmišljanja in motivacije;

• omogoča poglabljanje razumevanja problema;• zahteva veliko časa;• omogoča zbiranja podatkov na majhnem vzorcu ljudi;• zahteva spretnost (ki jo pridobimo z vajo);• uporabna pri manjših preglednih raziskavah in

študijah primerov;• lahko jo kombiniramo z drugimi metodami.

VRSTE VPRAŠANJ

•Odprta in zaprta vprašanja•Neposredna in posredna vprašanja•Splošna in konkretna•Konvencionalna in nekonvencionalna•Sugestivna in nesugestivna•Usmerjevalna vprašanja

ODPRTA IN ZAPRTA VPRAŠANJA

ODPRTA• Iščemo izčrpne odgovore

• Primerna zlasti na začetku pogovora

“Kako doživljate vašo šolo?”

ZAPRTA• Iščemo kratke, zgoščene, točno določene odgovore

• Primerna v kasnejših fazah pogovora

“Ali ste zadovoljni z vašo šolo?”

SPLOŠNA IN KONKRETNA VPRAŠANJA

SPLOŠNA• Primerna za začetek

pogovora• Spodbujajo aktivnost • Manj tvegana• So podlaga za

konkretnejša vprašanja

“Kaj menite o motiviranosti učencev za šolsko delo?”

KONKRETNA• So bolj tvegana• So primerna za zbiranje

konkretnih podatkov

“Katere vaše učence bi označili kot nemotivirane za šolsko delo?”

TEHNIKA LIJAKA

Pogovor začnemo z odprtimi in splošnimi vprašanji in ga razvijamo z vse bolj konkretnimi in zaprtimi.

NEPOSREDNA IN POSREDNA VPRAŠANJANEPOSREDNA• Bolj ekonomična• Primerna, kadar ne

pričakujemo odpora

“Zakaj ne zaupate ravnatelju (staršem)?”

POSREDNA• Sprašujemo po kočljivih in

neprijetnih dejstvih – pričakujemo odpor

• “Pripravimo teren” za soočanje z neprijetnimi temami

“Zakaj mislite, da nekateri učitelji ne zaupajo svojim ravnateljem?”

USMERJEVALNA IN SUGESTIBILNA VPRAŠANJAUSMERJEVALNA• Olajšamo neprijeten

odgovor• Pokažemo mu, da nas

njegova izjava ne bo presenetila ali prizadela

“Ali se vam je že kdaj zgodilo, da vas je vedenje učenca tako prizadelo, da ste se spozabili in ga udarili?”

SUGESTIBILNA• So “odmev” misli, čustev

in želja SPRAŠEVALCA• SO PREPOVEDANA

“Prav gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste se spozabili in udarili učenca?”

VSA VPRAŠANJA NAJ BODO:

1. Razumljiva, nedvoumna2. Kratka, jedrnata3. Taktna, za sogovornika sprejemljiva4. Smotrna in spodbudna

PRIPRAVA INTERVJUJA

A. Glavna vprašanja: določajo osnovno strukturo pogovora – glavne teme

B. Pomožna vprašanja: dopolnjujejo osnovno strukturo

• Spodbujajo sogovornika, da govori - da lahko pove vse, kar želi

• Spodbujajo poglabljanje in konkretiziranje ter napoved razvoja dogodkov v prihodnosti

POMOŽNA VPRAŠANJA

SPODBUJANJE• Sogovornik ne razume

vprašanja (ponovitev, z drugimi besedami, na konkretnem primeru)

• Navede nekaj odgovorov in kaže pripravljenost nadaljevati (“Še kaj?”)

• Je končal, pa bi radi preverili še nekaj možnosti (specifična vprašanja)

POGLABLJANJE• Potrditev razumevanja• Razjasnjevanje • Razlaga (navajanje

vzrokov)• Opis povezav (kako je neka

stvar povezana s tisto prej)• Širitev razlage (navajanje

novih povezav in podatkov)

PRIMER

NAPOVED TEME: Katere teme obravnavate v prvi konferenci?

GLAVNO VPRAŠANJE: Ali učenci to temo obravnavajo že v OŠ?

POMOŽNA VPRAŠANJA: V katerem razredu jo obravnavajo?Kaj vse se naučijo v OŠ?Kako ugotavljate njihovo predznanje?

DELAVNICA

Vsaka skupina naj pripravi kratek intervju, ki se nanaša na evalvacijo projekta. Vključite tudi vprašanja o sodelovanju z vami – z razvojnim timom

Intervju naj bo namenjen zbiranju podatkov od učiteljev.

PRIPRAVA NA IZVEDBO

•Dogovor z intervjuvanci: čas, kraj, trajanje, način beleženja pogovora (SNEMANJE???)

•Priprava prostora: pogovor čez pisalno mizo je neprimeren

•Priprava potrebščin za beleženje odgovorov (diktafon ..)

•Priprava seznama vprašanj

POTEK INTERVJUJA

• Dogovor z intervjuvancem• Sprejem• Sprostitev• Seznanjanje s ciljem pogovora• Motiviranje intervjuvanca za sodelovanje• Usmerjanje intervjuvanca k navajanju podatkov in izražanju stališč

• Povzemanje• Zaključek

VODENJE POGOVORA

•Spodbujanje ljudi, da govorijo•Usmerjanje pogovora iz ene teme na drugo

•Ustavljanje govorjenja in spodbujanje razmišljanja

•Vračanje pogovora nazaj na temo

NEBESEDNE TEHNIKE

PREDNOST: Ne prekinjajo vsebine govorjenja.

• Očesni stik• Drža telesa• Nebesedne geste: prikimavanje, kretnje …• Časovna razmejitev govorjenja: prekinjanje sogovornika

• Ton glasu

BESEDNE TEHNIKE

• Nedoločno pritrjevanje: razumem, aha …• Spodbudne pripombe: zanimivo, to vam rad verjamem …

• Povzemanje: preverjamo razumevanje, podkrepimo povedano, usmerjamo pogovor k določeni temi, vračamo pogovor na temo

• Molk: z njim spodbujamo govorjenje (preudarnost !!!)

PREHODI MED TEMAMI

GLADKI: neopazen prehod na novo pogovorno temo.

“No, to naju je pripeljalo do vprašanja …”POUDARJENI: nove teme ne moremo smiselno povezati s prejšnjo; preskok je smiseln.

“S to temo sva zaključila, sedaj pa bi se morala pogovoriti še o …”

NENADNI: pri sogovorniku preprečimo ali izzovemo napetost.

DELAVNICA

Izpeljite pripravljeni intervju z enim od članov razvojnega tima iz druge šole.

Udeleženci opazujejo: • predstavitev namena in motiviranje sogovornika• strukturo intervjuja (glavna in podvprašanja)• tehnike za spodbujanje govorjenja• tehnike za poglabljanje razumevanja• prehajanje med temami• nebesedno komunikacijo

OBDELAVA KVALITATIVNIH PODATKOV

Cvetka Bizjak

ZNAČILNOSTI PODATKOV

• So materializirane sledi dogodkov (rekonstrukcija).

• Raziskovalec jih oceni kot pomembne.• Resničnost predstavljajo na selektiven način.• Karkoli je izbrano kot podatek, temelji na interpretaciji raziskovalca.

• So statični – ne morejo se več razvijati.

ZATO

• Previdnost pri zaključevanju (preliminarnost, hipotetičnost zaključkov)!

• Nenehno ponovno raziskovanje in poglabljanje razumevanja!

TRI RAVNI PODATKOV

1. Neposredno opazovanje: relativno objektivni podatki o dogajanjuUčitelj: “Peter, tvoj izdelek je slab.”

2. Pomen, ki je uveljavljen v dani kulturni sredini“Učitelj kritizira Petra.”

3. Osebni pomenPeter: “Učitelj me ne razume.”

ZATO

•Poskusite zbrati čim več osnovnih podatkov (kaj je bilo storjeno ali rečeno).

•Ugotovite, ali bi podobne drugostopenjske interpretacije napravili tudi drugi.

• Interpretiranje nadaljujte tako, da poiščete več možnih interpretacij na tretjem nivoju.

TRIANGULACIJA

Pomeni pogled na problem s treh različnihperspektiv:

▪ z zornega kota različnih ljudi,▪ z uporabo različnih metod zbiranja podatkov,

▪ z zbiranjem podatkov iz različnih primerljivih situacij.

Povečuje veljavnost in zanesljivostrezultatov.

TEMELJNI PROCESI V ANALIZI PODATKOVNAMEN ANALIZE JE, PODATKOM PRIPISATI NEK POMEN.• “BRANJE” – priklic dogodka in izkušenj• IZBOR

▪ načrt analize▪ pomembne ločimo od nepomembnih▪ združevanje podobnih v kategorije▪ razvrščanje različnih (analiza izjem)▪ poenostavljanje kompleksnih (analiza vzorca)

• PREDSTAVITEV ▪ enostavno branje▪ preglednost

• INTERRETACIJA ▪ ugotavljanje odnosov in povezav ▪ oblikovanje teorije oz. modela, ki ustreza raziskovalni situaciji

1. ANALIZA DNEVNIKA

DNEVNIK OPOMBE

avtor, kritični prijatelj …

2. VKLJUČEVANJE CITATOV V INTERPRETACIJO - primerINTERPRETACIJA:

Zelo učinkovit način spodbujanja pripravnikovega razvoja je sodelovanje z drugimi pripravniki. Lahko gre za poučevanje v tandemu, kolegialno hospitiranje ali skupne diskusije o problemih.

CITAT iz refleksije pripravnice: “Še posebej je bilo zame dragoceno srečevanje s tistimi,

ki so, prav tako kot jaz, na začetku svoje učiteljske poti in ki se, prav tako kot jaz, srečujejo s podobnimi ali pa kar z enakimi problemi. Sama sem tako postala samozavestnejša, saj sem spoznala, da nisem samo jaz tista, ki v kakšni situaciji ne vem, kako bi ravnala, in ki postavljam, po mojem mnenju, nepomembna vprašanja.”

3. DELAVNICA – OBLIKOVANJE KATEGORIJOdgovore učencev na spodnja vprašanja razvrstite v

kategorije.• Kaj doživlja učenec med pogovorom?• Kako si razlaga učiteljev namen; kaj želi učitelj doseči

s pogovorom?• Kaj želi učenec v tem pogovoru?• Kakšna je verjetnost, da bo učenec dogovor izpolnil?

Utemeljite!• Kaj bi moralo biti v pogovoru drugače, da bi dijak bolj

verjetno izpolnil dogovor?

4. DELAVNICA – KODIRANJE GRADIVA (po Strauss in Corbinovi,1990 v Mesec, 1998)

• Učiteljica: Peter, prosim pridi k tabli.• Peter: Zakaj spet jaz?• Učiteljica: Saj veš, da sva se dogovorila, da boš popravljal negativno oceno. Si se pripravil?• Peter: Nisem imel časa.• Učiteljica: Kaj si počel?• Peter: Učil sem se za drug predmet.• Učiteljica: Kdaj boš pripravljen?• Peter: Do naslednjič se bom naučil.• Učiteljica: Ta odgovor sem slišala že velikokrat. Če boš tako nadaljeval, ne boš izdelal

razreda.• Peter: Res obljubim, da se bom pripravil.• Učiteljica: Ali imaš težave pri učenju? Morda želiš, da ti kdo od sošolcev pomaga?• Peter: Saj bom zmogel sam.• Učiteljica: Vseeno bi rada, da bi ti kdo pomagal.• Peter: Dobro, se strinjam.• Učiteljica: S kom pa se želiš učiti?• Peter: Z Janezom, ker sva dobra prijatelja.• Učiteljica: Janez bo v redu. On mi bo poročal, kdaj boš pripravljen popraviti oceno.

KORAKI

1. Označite gradivo2. Opredelite teme, ki jih boste kodirali3. Izberite dele teksta, ki so pomembni4. Vsak izbran del teksta opišite z eno do tremi

pojmi (s ključnimi besedami)5. Iz pojmov oblikujte kategorije 1. reda6. Iz kategorij 1. reda oblikujte kategorije 2.

reda

PRIMER OPREDELITVE TEM KODIRANJA

GRADIVO: dnevniki pripravnikov in mentorjevOPREDELITEV TEMPripravniki:• Problemi =vsebine-kompetence o katerih piše• Načini reševanja = načini razvoja kompetencMentorji:• Teme pri delu s pripravniki• Strategije pomoči oz. razvoja kompetenc

PRIMER TEM

R – razredništvo D – dokumentacijaV – vedenje učencev T – timsko deloŠ – poznavanje šole M – mentorjeve L – letni načrt učitelja komptenceN – načrtovanje pouka I – izvajanje poukaZ – zakonodajaO – ocenjevanje znanjaS – strokovni razvoj