TIS

KO

VIN

A

POŒTNINA PLA#ANA PRI POŒTI6230 POSTOJNA

FEBRUAR 2004 - œt. 1 - LETNIK IX

Intervju:Naloge in prilo¡nosti

letoœnjega leta

Manj razvad prihranido 15 odstotkov energije

KAZALO UVODNIK

MarkacijeÅe ste planinka ali planinec, boste najbrœ pritrdili, da so cilji,

ki smo si jih zastavili v Istrabenzovih druœbah, visoko kot planinski

vrhovi. Treba jih je osvojiti, vzpon pa je strm. Toda planinske

poti so oznaåene, da se ne izgubimo in da nas potolaœijo, ja,

smer je prava. Ni ga lepæega, ko veæ, da ti manjka do vrha æe sto

metrov. No, lepæe je le, ko si tam, na vrhu.

Boljæa, kot je naæa forma, laœje in hitreje smo na cilju, vendar

tudi izkuæeni hribolazci potrebujemo informacijo, da hitimo v

pravo smer.

Podobno bi lahko pojasnili rezultate letoænje ankete o zadovoljstvu

s åasopisom. Dobri so, vendar narekujejo premislek. Åasopis je

najpomembnejæi vir informacij o podjetju z veliko prednostjo

pred ostalimi. S pristopom k temam in njihovim izborom so

veåinoma bralci zadovoljni, bi lahko rekli na sploæno, œelijo pa

si æe veå informacij o poslovanju lastnega podjetja. Vse je v

redu, kaj nas torej "œuli"? Seveda bomo ta priåakovanja upoætevali,

toda åasopis ne more v celoti nadomestiti drugih oblik sporoåanja

in predstavljanja vsebin o poslovanju posameznega podjetja. Ne

gre brez rednih, sprotnih povratnih informacij, ki jih vsi zaposleni

potrebujemo o tem, ali gremo v pravo smer in kako daleå je æe

do vrha. To so v prvi vrsti redna obveæåanja s strani vodij o tem,

kako poslujemo, kakæni so rezultati druœbe, kaj je prinesel projekt,

kaj posebne aktivnosti. To je pretok, ki seœe na vse ravni. Tedensko,

meseåno, obdobno. Da vemo, v kolikæni meri se vloœeni trud

obrestuje, kako visoko smo in kam æe moramo.

Zariæimo torej markacije, povratne informacije v prakso vodenja,

da bo vzpon laœji in bolj sproæåen. Jasno, za nas "åasopisarje"

ostaja vse ugotovljeno upoætevanja vredno.

Uredniætvo

NoviceNerevidirani poslovni rezultati holdinœke dru¡be Istrabenz v letu 2003Nastal konzorcij za pomorski potniœki terminalNastaja mednarodna veriga ‘Life Class’Vpliv svetovne recesijeO aktualnih temah z najviœjimi predstavniki BiHIstrabenzov up na œolanje v ParizVstopili na trg Srbije in #rne gore

DelniceUspeœna delnica Istrabenza v letu 2003

IntervjuNaloge in prilo¡nosti letoœnjega leta

NoviceSre@anja naftarjev vsega svetaVodstvo na 31 servisihPlinarna v Skupini

Dose¡kiSistem Sledenje.com v Plinarni Maribor

NoviceGradnja rezervoarja R-5Novice iz informatike

EnergetikaPrva ladja s premogom prispela v Luko KoperDva eko projekta uspeœna na EU razpisu

IntervjuManj razvad prihrani do 15 odstotkov energije

AnketaAli in kako var@ujete z energijo v vsakdanjem ¡ivljenju?

TurizemV hotelu Apollo prva @ajnica na ObaliManekenska œola odslej tudi v Termah PalaceOna & On v Jamski restavracijiDvanajste Jaslice pove@ale obisk v JamiBo¡i@ni koncert v Postojnski jami

ŒportSlovenija gre naprej“Œvedska” Zlata lisicaVasilij med najboljœimiZmaga je œla v Plinarno

Rezultati ankete#asopis je prinaœalec informacij o podjetju

NasvetiRazmiœljate o po@itnicah?

Priœli, odœli

Iz sveta

RazvedriloJaslice privabile obiskovalce na servis

#asopis "SKUPINA ISTRABENZ novice"je namenjen internemu komuniciranju dru¡b ISTRABENZ, holdinœkadru¡ba, d.d., OMV ISTRABENZ, holdinœka dru¡ba, d.d., OMV ISTRABENZ,d.o.o., Koper, INSTALACIJA, d.o.o., Koper, ISTRABENZ PLINI, d.o.o.,Koper, PLINARNA MARIBOR, d.d., ACTUAL I.T, d.o.o., MARINA KOPER,d.o.o., HOTELI MORJE, d.d., HOTELI PALACE, d.d., ISTRABENZNEPREMI#NINE, d.o.o., ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI, d.o.o.,POSTOJNSKA JAMA TURIZEM, d.d.,

Uredniœki odborOdgovorna urednica: Barbara Stegel, glavna urednica: Vita Kernel#lani: Olga Birsa, Aljoœa Cvikl, Mojca #otar, Ksenja Dvorœ@ak, #arlestinaGrobin, Mojca Jej@i@, Tanja Ko¡uh, Sne¡ana Mijatovi@, Tanja PetrinjaPetelin, Elvis Œtader in Marinela Veskovo.

Fotografija: Jaka Jeraœa

Naslov uredniœtva: Zore Perello Godina 2, 6000 Koper

Produkcija: Studio Kernel

Grafi@ni prelom in tehni@na ureditev: Kreattiva Adv.

Tisk: Tiskarna #ukGraf

3

NOVICE

Nerevidirani poslovnirezultati holdinœke dru¡beIstrabenz v letu 2003Holdinœka dru¡ba Istrabenz je poslovno leto 2003zaklju@ila z 2.522 milijoni tolarjev bruto dobi@kaoziroma 2.417 milijoni tolarjev @istega dobi@ka.Dose¡eni @isti dobi@ek je nekoliko viœji odna@rtovanega poslovnega izida dru¡be za leto 2003,ki je bil predviden v znesku 2.156 milijonov tolarjev.Najpomembnejœi vpliv na prihodke so imeli dobi@kiodvisnih dru¡b, s katerimi je bilo ustvarjenih 1.658milijonov tolarjev prihodkov ali 108 odstotkov ve@kot leta 2002.Pove@al se je obseg poslovnih prihodkov, kot posledicapove@anja obsega poslovnih storitev in realizacijeposla dobave premoga, ki ga je dru¡ba, skupaj zIstrabenz energetskimi sistemi in Impakto pridobilana javnem razpisu. Trgovanje s premogom bo sredileta 2004 operativno preneseno na dru¡bo Istrabenzenergetski sistemi.Holdinœka dru¡ba OMV Istrabenz, d.d., je ponerevidiranih ra@unovodskih izkazih tudi v letu 2003poslovala z izgubo. H@erinski dru¡bi, ki tr¡ita naftnederivate na slovenskem in italijanskem trgu, staizkazali pozitivni poslovni izid, medtem ko sta h@erinskidru¡bi v Bosni in Hercegovini in na Hrvaœkem œe vednoposlovali z izgubo, pri @emer rezultati œe ne vklju@ujejomorebitnih u@inkov prevrednotenja sredstev dru¡bv naftni skupini.Sredstva Istrabenza so po stanju na dan 31. decembra2003 znaœala 57.263 milijonov tolarjev in so za 24odstotkov presegla stanje iz leta 2002. Pove@anje jepredvsem posledica dolgoro@nih finan@nih nalo¡b, kiso se v letu 2003 pove@ale za 9.432 milijonov tolarjevali 31 odstotkov. Nalo¡be v odvisne dru¡bepredstavljajo 71 odstotkov vseh dolgoro@nih finan@nihnalo¡b in so se v letu 2003 pove@ale za 27 odstotkov.V primerjavi z vsemi sredstvi holdinœke dru¡beIstrabenz, d.d., predstavljajo ¡e 50 odstotkov. #istadobi@konosnost lastniœkega kapitala je v letu 2003znaœala 8,34 odstotka.

Napoved za leto 2004V preteklem letu je dru¡ba za@ela uresni@evati vza@etku leta potrjen strateœki poslovni na@rt in je zatopove@evala nalo¡be v vse svoje divizije - turizem,energetiko in ostale nalo¡be. Intenziven investicijskicikel se bo v letu 2004 nadaljeval na podro@judvigovanja kakovosti storitev v energetiki, predvsempa v turizmu. Na@rtovane in odprte investicije v:• vzpostavitev nove blagovne znamke LifeClass za

turisti@ne storitve,• prenovo in vzpostavitev standardov petih zvezdic

v Grand Hotelu Palace,• prenovo starega hotela Palace v Portoro¡u,• investiranje v nove produkte v okviru dru¡be

Postojnska jama, turizem, d.d.,

Nastal konzorcij zapomorski potniœkiterminalKot ka¡e bo mestna ob@ina Koper v bli¡nji prihodnostido¡ivela kar nekaj prostorskih sprememb. Poleg na@rtaureditve severne obvoznice in gradnje marine se Kopruobeta tudi vzpostavitev pomorskega potniœkegaterminala. Sredi decembra so namre@ pod¡upan Mestneob@ine Koper Marinko Hrvatin, @lan uprave IstrabenzaAldo Gabrijel, namestnik glavnega direktorja Luke KoperVitomir Mavri@ in predsednik GZS - Obmo@ne zborniceKoper Toma¡ Mo¡e podpisali konzorcijsko pogodbo ovzpostavitvi pomorskega potniœkega terminala naobmo@ju mestne ob@ine Koper.

Koper iz zraka

• obnova Grand Hotela Adriatic v Opatiji,• investicije dru¡be Istrabenz energetski sistemi v

izvedbo projektov na podro@ju obnovljivih virov energije in izgradnje malih hidroelektrarn v Slovenijiter Bosni in Hercegovini,

• œiritev plinske dejavnosti na hrvaœkem trgu prek Montkemije Bakar, d.o.o.,

• gradnja novih rezervoarskih zmogljivosti za naftnederivate,

so projekti, katerih pozitiven vpliv na rezultate dru¡b,ki jih izvajajo, bo viden œele v kasnejœih letih pozaklju@ku investicij in izvedbi aktivnosti za nastop natrgu z novimi produkti.Uprava holdinœke dru¡be Istrabenza je tako v okvirustrateœkega poslovnega na@rta predvidela, da se bov letih 2004 in 2005 izvajal proces strateœkegapreobrata v poslovanju vseh dru¡b Skupine Istrabenz.Poslovno leto 2004 je prvo po ve@letnem obdobju,ko bo, kljub izostanku u@inkov iz finan@nih nalo¡b(prodaje dele¡ev v Banki Koper in Si.mobilu), finan@nirezultat holdinœke dru¡be neposredna posledicauspeœnosti iz poslovanja dru¡b Skupine. Tako je vosnutku letnega poslovnega na@rta za leto 2004predviden @isti dobi@ek v viœini 852 milijonov tolarjev.

4

NOVICE

Vpliv svetovne recesijeMinulo leto je turizem zaznamovala recesija, ki se jenajbolj odrazila na nemœkem in poljskem trgu. Nanemœkem trgu je bil 6-odstotni, na poljskem trgu pakar 38-odstotni upad gostov. V spomladanskem @asu jebilo opaziti vpliv iraœke krize in SARS-a, ki se je kasnejev sezoni in predvsem v jesenskem @asu postopomanevtraliziral. Na drugi strani je bilo v primerjavi z letom2002 opazno pove@anje œtevila gostov iz Nizozemske,Izraela, Mad¡arske, Velike Britanije, Francije in Œpanije.Vra@ajo se tudi skandinavski obiskovalci. Œe vedno jezanimiva primerjava z letom 1990, tedaj si je Postojnskojamo ogledalo kar 898.071 gostov.Postojnsko jamo si je v letu 2003 ogledalo 484.334gostov, kar je za 1,33 odstotka manj kot leta 2002.Nacionalna struktura je ostala podobna; na prvem mestuso bili italijanski obiskovalci s 26-odstotnim dele¡em,na drugem mestu so bili Nemci s 23 odstotki, na tretjempa doma@i obiskovalci z 11 odstotki. V nacionalnistrukturi si sledijo Avstrijci, Poljaki, Izraelci in Nizozemci.Predjamski grad je lani obiskalo 92.685 gostov ali 6,7odstotkov manj kot leto poprej. Tretjina gostov je priœlaiz Italije, Slovencev je bilo 24 odstotkov, Nemcev pa zadesetino.V letoœnjem letu uprava dru¡be Postojnska jama, turizemocenjuje, da bi si najve@jo turisti@no jamo pri nas lahkoogledalo 550.000 gostov. S takœnim obiskom se je jamaponaœala ¡e leta 1967.Nastaja

mednarodna veriga'LifeClass'

Letos se bo prvi Istrabenzov hotel, prenovljeni GrandHotel Palace v Portoro¡u, preoblekel v celostnopodobo nove hotelske blagovne znamke LifeClass.LifeClass je blagovna znamka na novo nastajajo@eIstrabenzove mednarodne verige hotelov. Ozna@evalabo hotele viœjega cenovnega razreda s kakovostnoceloletno storitvijo na podro@ju kongresnega, po@i-tniœkega in wellness turizma.

Kakœen bo letoœnji obisk?

Osnovni namen konzorcija je priprava projektavzpostavitve terminala in vklju@evanje ladjarjev inturisti@nih operaterjev pri njegovem delovanju. V strategijio razvoju slovenskega turizma naj bi vzpostavitevpotniœkega terminala prispevala k oblikovanju popolnejœein celovitejœe, svetovnim trendom prilagojene turisti@neponudbe. Ve@jih potniœkih ladij, ki bi ¡elele pripluti vKoper - samo lani jih je menda bilo petnajst - tako ne botreba ve@ odvra@ati, @eœ da Slovenija ne premoreprimernega pristaniœ@a zanje, in jih usmerjati v tr¡aœkopristaniœ@e.Podpisniki so poudarili, da je pogodba plod skupne voljeza izoblikovanje ponudbe segmenta gospodarstva, ki jebilo dejansko zapostavljeno, s tem pa se odpira novopoglavje v pristaniœki ponudbi celotne Slovenije. "Zureditvijo pomorskega potniœkega terminala se ne bopove@ala le prepoznavnost Kopra, temve@ tudi œirœegazaledja, vklju@no s Krasom. Tako bi se pove@ala tudituristi@na ponudba celotne Slovenije," meni pod¡upanHrvatin.Izvedba projekta bo œtiri podpisnice stala 26 milijonovtolarjev. Natan@nejœe terminske na@rte bodo potrdilimarca, projekt pa bo predvidoma zaklju@en konec julija2004, ko naj bi ustanovili novo dru¡bo za pomorskipotniœki promet.

5

NOVICE

Zmagovalec prvega javnegakadrovskega nate@aja holdinœkedru¡be Istrabenz Marko Kukanja bofebruarja odpotoval na œolanje vkulinari@no œolo Ritz Escoffier v Pariz.V Istrabenzu smo nagrado pove@aliœe za 1,2 milijona tolarjev in znaœaskupno 38.000 evrov oziroma dobrih9 milijonov tolarjev. S tem smozmagovalcu nate@aja zagotoviliresni@no vrhunsko œolanje, ki trajaskupno 7 mesecev.Marko Kukanja, ki bo pridobljenoznanje uporabil v turisti@nih dru-¡bah Skupine Istrabenz, se bofebruarja vpisal v najobse¡nejœiprogram œole in si ob koncu sedem-mese@nega izobra¡evanja pridobilmednarodno priznani naziv 'Ritz

Escoffier Superior Diploma in FrenchCusine and Pastry' oziroma diplomoiz francoske kulinarike in slaœ@i-@arstva. Kulinari@ne umetnosti sebo u@il od œtirinajstih vrhunskihkuharskih mojstrov, med drugimod Michela Rotha, dolgoletnegaœefa kuhinje hotela Ritz v Parizu,kjer vodi ekipo osemdesetih kuharjev.Œola Ritz Escoffier, ki deluje vhotelu Cesar Ritz, ima vsako leto800 œtudentov, ki prihajajo iz ve@kot 40 dr¡av sveta. Slovijo poprakti@nem pristopu k pou@evanjuin kriterijih odli@nosti tudi priu@enju organizacijskih pravil inznanja za vodenje delovnih timov.Osnovno vodilo œole je: "Kulinarikaje umetnost, ki se je ne da impro-vizirati."Œola nosi ime po AugustuEscoffierju, prvem œefu kuhinje vhotelu Cesar Ritz in izumiteljuœtevilnih znanih jedi, med drugimtudi 'breskve Melbe'. Hotel CesarRitz je œe vedno sinonim za elegan-co in popolnost hotelskih storitev,med gosti hotela pa so bili meddrugimi tudi Ernest Hemingway,Scott Fitzgerald, Coco Chanel,Winston Churchill, mnogi kralji,prestolonasledniki in vojvode.

Istrabenzov up na œolanje v Pariz

Svoj prvi poslovni obisk v letu 2004sta mag. Gojko Koprivec, predsednikuprave holdinœke dru¡be OMVIstrabenz, in dr. Wolfgang Kraus,namestnik predsednika uprave,opravila v Sarajevu. Tu sta se sestalas predsednikom predsedstva BiHDraganom #oviæem, s predsedujo-@im svetu ministrov Bosne in Herce-govine Adnanom Terziæem ter viso-kim predstavnikom OHR DonaldomHaysom. #lana uprave sta visokefunkcionarje seznanila s proble-matiko nelojalne konkurence, œezlasti z uvozom in distribucijo goriv,

ki niso v skladu s standardi EU, terostalimi te¡avami, s katerimi sedru¡bi OMV Istrabenz BIH, Sarajevo,in Interoil, Srebrenik, soo@ata nanaftnem trgu BiH. #lana uprave staob tej prilo¡nosti nastopila tudi natelevizijski postaji TV Sarajevo, kjersta predstavila na@rtovane razvojneprojekte in izrazila interes zanadaljnja vlaganja v Bosni in Herce-govini. Svoj postanek v Sarajevu staizkoristila œe za pogovore zzaposlenimi v tamkajœnji h@erinskidru¡bi OMV Istrabenz BiH, Sarajevo.

Maja B. Œavle

O aktualnih temah z najviœjimi predstavniki BiH

Vstopili na trgSrbije in #rne goreIstrabenz in kragujevœka Zastavavozila sta konec decembra laniustanovili dru¡bo Zastava IstrabenzLizing, d. o. o., Beograd, kateregave@inska (60-odstotna) lastnica jeholdinœka dru¡ba Istrabenz iz Kopra.Dru¡ba bo samostojno opravljalastoritve finan@nega lizinga, v kateregabodo vklju@ena osebna in komercial-na vozila. Storitve bodo namenjeneprete¡no pravnim osebam insamostojnim podjetnikom, vanje pabosta ustanovitelja podjetja vlagalakapital postopoma, v skladu z ravnijorasti obsega poslovanja. Ustanovnikapital, ki ga je v novo ustanovljenogospodarsko dru¡bo vlo¡il Istrabenz,œteje 72.000 evrov, tretjino manj,48.000 evrov, pa je vlo¡ila dru¡benicaGrupa Zastava vozila, a. d.Podjetje, ki ga vodi direktor Bo¡idarMiloj@iæ, bo predvidoma zaposlovaloœest do osem delavcev. Istrabenz bos svojimi predstavniki prisoten vnadzornih organih dru¡be - nadzor-nem svetu in upravnem odboru. Zvstopom Istrabenza na finan@ni trgFederacije Srbije in #rne gore prekpodjetja Zastava Istrabenz lizing seodpirajo mo¡nosti za analizoœtevilnih nalo¡benih prilo¡nosti, kijih ponuja omenjeni trg.

mag. Gojko Koprivec je vodil odpravo v BiH

Prva polovica lanskega leta je bila za delnico Istrabenza nekoliko manjupeæna, v drugi polovici pa se je zgodil preobrat, ki je delnico pripeljalna doslej najviæje doseœene vrednosti.

6

Uspeœna delnica Istrabenzav letu 2003

Istrabenzova delnica je v prvih dveh mesecih leta2003 bele¡ila padanje te@aja. Januarja je izgubila 6odstotkov vrednosti, februarja pa œe dodatnih 7odstotkov. Najni¡ji nivo je enotni te@aj dosegel 14.marca, ko je znaœal 6.349 tolarjev. Gibanje cene delnicev tem obdobju ni bilo skladno z gibanjem trga, sajse je indeks SBI obdr¡al na nivojih z za@etka leta.V naslednjih œtirih mesecih smo bili pri@a obratnisituaciji, ko je indeks SBI po@asi drsel navzdol, delnicaIstrabenza pa se je obdr¡ala na dose¡enem nivoju.Obrat trenda navzgor se je na Istrabenzovi delnicizgodil nekoliko pred sploœnim obratom trga, ki gapredstavlja gibanje SBI. Delnica ITBG je avgustazabele¡ila skoraj 30-odstotno rast in konec mesecapresegla svojo vrednost z za@etka leta za 10 odstotkov.Tudi promet z delnico se je avgusta nekoliko pove@al.Do konca leta se je promet œe pove@eval in decembraznaœal 588 milijonov tolarjev, kar je ve@ kot v prvihsedmih mesecih skupaj. Trend rasti te@aja se je ohranildo konca leta. Delnica je zabele¡ila 33-odstotni letni

DELNICE

Stojan Nikoli@, Bla¡ AngelPoteza, borznoposredniœka dru¡ba, d.d.

kapitalski donos, indeks SBI pa 18-odstotni. Najviœjienotni te@aj je leta 2003 znaœal 10.886 tolarjev, delnicapa ga je dosegla 5. decembra. Povpre@ni tehtanienotni te@aj delnice je leta 2003 znaœal 8.585 tolarjev.

Lastniœka struktura

Leta 2003 se lastniœka struktura ni bistveno spremenila,saj je lastnika zamenjalo 319.327 delnic, kar predstavlja6 odstotkov izdaje. Najve@ji lastnik ostaja avstrijskiOMV AG Dunaj s 25-odstotnim dele¡em. Drugi intretji najve@ji lastnik (SOD in KAD) sta svoje dele¡emalenkost pove@ala in sta sedaj 16,4- oziroma 11,9-odstotna lastnika Istrabenza. Skupaj imajo najve@jitrije lastniki 53,3-odstotni dele¡ podjetja, najve@jih15 lastnikov pa 75-odstotni dele¡.

Gibanje enotnega te@aja in prometa z delnico Istrabenza v letu 2003 in januarju 2004

Enotni te@ajPromet v SIT

12.000

11.000

10.000

9.000

8.000

7.000

6.000

200

180

160

140

120

100

80

60

40

20

0

jan-

03

feb-

03

mar

-03

apr-

03

maj

-03

jun-

03

jul-0

3

avg-

03

sep-

03

okt-

03

nov-

03

dec-

03

jan-

04

Promet v mio SITTe@aj v SIT

7

INTERVJU

Skupina Istrabenz je v preteklem letu dosegla internacionalizacijoposlovanja in preæla ofenzivno æiritev v vseh dejavnostih. Prednami je obdobje prehoda, katerega cilj je, da uåinke finanånihnaloœb nadomestimo z uspeænostjo iz operativnega poslovanja.Holdinæka druœba se bo osredotoåala na upravljanje, krepile sebodo strateæke in razvojne funkcije odvisnih druœb. Dokazovatise moramo vsak na svojem terenu, poudarja predsednik upraveholdinæke druœbe Istrabenz Igor Bavåar med pogovorom odoseœenem in prihodnjem razvoju poslovanja Skupine.

Za nami je prvo leto izvajanja novihrazvojnih smernic. Z njimi so seizoblikovali trije temeljni stebridejavnosti v Skupini Istrabenz:energetika, turizem in nalo¡be. Jebilo leto takœno, kakrœnega smozapisali v na@rte?"Na@rtovali smo intenzivno leto. Daje bilo dinami@no, ni nikakrœnegadvoma, tako v holdinœki dru¡bi kotcelotni Skupini Istrabenz. Velikopove ¡e dejstvo o visoki rastipremo¡enja dru¡be, ki je s 46 milijardtolarjev v letu 2002 naraslo na 57milijard v letu 2003. Skupina je naza@etku leta œtela 17, ob koncu pa25 podjetij. Napovedali smo, dabomo izkoristili vse mo¡nosti zainternacionalizacijo in œiritev poslo-vanja in s tem dolgoro@no utrjevanjedejavnosti. V energetiki je plinskadejavnost na podro@ju tehni@nihplinov prestopila meje doma@egatrga z nakupom Montkemije naHrvaœkem. Istrabenz energetskisistemi so ustanovili dru¡bi v Slovenijiin v Bosni in Hercegovini, kjer soza@eli ve@ klju@nih projektov. Sstrateœkim partnerjem smo reœevalirazmere v trgovini z naftnimi deri-vati, @etudi œe ne tako, kot bi ¡elel.Divizijo turizem smo z nakupomdru¡b Postojnska jama, turizem, inHOT z obalnega obmo@ja razœirili naKras, z ob@ino Piran smo ustanovilipodjetje in za@eli obnovo staregahotela Palace, za@eli smo nalo¡bo vgradnjo golf igriœ@. V turizmu smovstopili na Hrvaœko s prevzemomopatijskega Adriatica.

Na podro@ju nalo¡b je za@eladelovati dru¡ba Istrabenz nepre-mi@nine, ki je v preteklem letuposkrbela za zagon prvih dvehprojektov, intenzivnejœe pa bo zaobseg njenega delovanja letoœnjeleto. Sodelujemo tudi v nekaterihrizi@nih skladih doma in v tujini. Tudiv informatiki, ki je predstavljalapodporno dejavnost, so premikiveliki. Actual I.T. je razœiril poslovanjena Hrvaœko, za@el se je osredoto@atina storitve "outsourcinga", prevze-manja informacijske funkcije zapodjetja. Zgodil se je vstop LukeKoper v njegovo lastniœko strukturo,kot tudi prevzem celotne informacij-ske funkcije za Luko. #e povzame-mo, smo bili v vseh dejavnostih pri@ainternacionalizaciji in krepitvipolo¡aja na trgu. Z uresni@evanjemna@el partnerskega sodelovanja inpovezovanja smo krepili Istrabenz."

Tako obse¡ni premiki so zahtevaliveliko vpletenost holdinœke dru¡be.Napovedali ste, da bo vodenjeSkupine do¡ivelo spremembe. Kakose bo to odra¡alo v poslovanjudru¡b in odnosu s krovno dru¡bo?"Za razumevanje tega odgovora jepotrebno razjasniti prenovljenorazmerje med krovno in holdinœkodru¡bo. Holdinœka dru¡ba se namre@osredoto@a na svojo primarnodejavnost - upravljanje, in sicerupravljanje nalo¡b v Skupini in zunajnje. V ta namen smo v preteklemletu veliko naredili pri razvojukontrolinœke funkcije, kar nam je

omogo@ilo stalno spremljanjeposlovanja vseh dru¡b in vpeljavoprimerljivih meril za presojanjenjihove uspeœnosti. ̆ elel bi opozoritina oblikovanje nadzorniœkih funkcijin jasnega procesa upravljanja vSkupini. Ta poteka predvsem prekuveljavljanja dru¡benih pogodb indela v nadzornih svetih dru¡b.Kadrovsko funkcijo smo usmerili vupravljanje s klju@nimi sposobnostmistrateœkih kadrov v Skupini, œe enopomembno podro@je je upravljanjez zaœ@iteno blagovno znamkoIstrabenz, ki naj vsem dru¡bam vSkupini odpira vrata na trgu. Zaraditeh sprememb nas v prvih mesecihletoœnjega leta @aka tudi reorga-nizacija holdinœke dru¡be.Odvisne dru¡be pa morajo biti vsebolj sposobne celovito obvladatisvoje poslovanje, vklju@no z razvojnofunkcijo, ki predpostavlja visokostrokovno znanje in sposobnostpredvidevanja dogajanja v panogi.Holdinœka dru¡ba zato strateœkihposlovnih funkcij ne bo ve@ izvajalaza h@erinske dru¡be, saj so dejavnostidru¡b ¡e tako kompleksne, dazahtevajo od njih samostojnostrokovno obvladovanje. Enako veljaza razvoj temeljnih dejavnosti. Ta jevitalen del poslovanja posameznedru¡be in sodi v njeno lastno hiœo.Prav zato, ker bodo morale dru¡beveliko vlagati v obvladovanjestrateœkih funkcij, smo se v lanskemletu ¡e odlo@ili, da je potrebnovodenje Istrabenz plinov okrepiti stri@lansko upravo. Spro¡ili smo tudi

Naloge in prilo¡nostiletoœnjega leta

Igor Bav@ar, predsednik uprave Istrabenza

8

INTERVJU

nujne povezovalne procese v Istrabenzovi turisti@nidiviziji."

Vrniva se k Istrabenzovi tradicionalni dejavnosti,energetiki. Ta je sedaj veliko œirœe zasnovana, kakor jebila prej, ko se je osredoto@ala na trgovino z naftnimiderivati. Kakœen je polo¡aj v diviziji Energetika?"Ob trgovini in skladiœ@enju naftnih derivatov je pomem-ben del energetike plinska dejavnost, kjer smo ediniponudnik v Sloveniji, ki pokriva vse segmente - UNP,tehni@ne pline in njihove aplikacije ter zemeljski plin.Dokon@en premik v samem konceptu razumevanja tegaposlovnega podro@ja je prinesla trajnostna oskrba zenergijo, ki jo razvija novo podjetje Istrabenz energetskisistemi. Pridobili smo dobavo premoga za ljubljanskiTe-Tol. Z nalo¡bo v Nazarju prihajamo tudi na trgbiomase, z nalo¡bami v Bosni in Hercegovini v proiz-vodnjo elektri@ne energije, s katero nameravamo tuditrgovati.V energetiki smo postali zelo celovit ponudnik. Sposlovanjem obeh dru¡b v plinski dejavnosti, Istrabenzplinov in Plinarne Maribor, smo zadovoljni, saj v celotiuresni@ujejo in presegajo na@rte. Uspeœni so tudi v dru¡biInstalacija, kjer pove@ujejo obseg storitev za drugenaro@nike, pri @emer mislim na dr¡avne ustanove.Istrabenz energetski sistemi so imeli na mo@ dejavnoprvo leto, otipljive rezultate pa pri@akujemo v letoœnjemletu. V trgovini z naftnimi derivati ¡e ve@ let govorimoo ureditvi razmer, saj je poslovanje negativno in takoostaja tudi v letu 2003. S strateœkim partnerjem, OMV-jem, si prizadevamo za @im bolj u@inkovito in hkratidolgoro@no reœitev polo¡aja. Enakovredno lastniœkorazmerje predstavlja pri tem veliko te¡avo, ki v nastalemposlovnem polo¡aju œe naraœ@a."

Kako dale@ ste priœli s strateœkim partnerjem prireœevanju polo¡aja?"Holdinœko dru¡bo OMV Istrabenz, d.d, smo v preteklemletu reorganizirali, prevzela je nabavno in nekateredruge poslovne funkcije za vse dru¡be v naftni skupiniin upravljanje s tveganji. S tem smo ¡eleli dose@i, da se@im bolj zmanjœajo tvegane spremembe valutnih te@ajevin gibanja nabavnih cen ter seveda, da se iztr¡i najve@,kar je mogo@e v danih okvirih.Poudariti ¡elim, da je bil dose¡en napredek v poslovanjukoprske dru¡be OMV Istrabenz, ki tr¡i naftne derivatev Sloveniji. Tudi primerjalno posluje to podjetjeu@inkovito, z manj stroœki na liter prodanega gorivakakor primerljivi tekmec na slovenskem trgu, œe posebejpa to dr¡i, @e upoœtevamo njihove neizkoriœ@enepotenciale. Zelo uspeœno in donosno je poslovanjepodjetja OMV Italia v severovzhodni Italiji. V Slovenijise je polo¡aj torej izboljœal, te¡ave ostajajo na Hrvaœkemin v Bosni in Hercegovini in te so razlog za slab poslovniizid na ravni Skupine OMV Istrabenz. Odlo@itve o tem,kako je mo¡no polo¡aj reœiti œirœe, so stvar skupnegadogovarjanja in dogovora z OMV-jem."

Omenili ste povezovalne procese v turizmu. Turisti@nedru¡be v Skupini Istrabenz razen Marine Koper poslujejona turisti@nih destinacijah v Portoro¡u, Postojni in vOpatiji. Bodo razdalje med njimi zaradi povezovalnihprocesov kaj bli¡je in kaj naj bi prinesli zaposlenim?

"Turizem v Skupini se mora zbli¡ati in povezati.Oblikovanje krovne dru¡be v turizmu in reorganizacijacelotne dejavnosti v smeri divizij, ki jih upravljajoodgovorni mened¡erji, je naloga letoœnjega leta. Krovnadru¡ba bo nastala s preoblikovanjem iz Hotelov Morje,kakor je prav pred kratkim odlo@il nadzorni svet tedru¡be. To pomeni, da se bodo turisti@ne dru¡be vprihodnje skladno razvijale in imele nekatere skupnestandarde storitev in produkte, ki bodo enotno upravljaniin tr¡eni, oblikovane bodo nekatere skupne krovnefunkcije. Za zaposlene to pomeni, da bo njihovo delovnomesto sestavni del mo@nega gospodarskega organizma,kar jim bo prineslo na prvem mestu ve@jo socialnovarnost, ve@ mo¡nosti za kro¡enje kadrov v njem terprilo¡nosti, da doka¡ejo in bogatijo svoje znanje. Ambicijtudi v tej dejavnosti ne skrivamo. Za lastnike pomenipovezovanje rast premo¡enja, kar bi prav tako moralosovpadati z njihovimi interesi. Veliko je œe prednosti zalokalno okolje, saj povezan organizem lahko dela daljœekorake in deluje kot precej mo@nejœi generator razvojav primerjavi z razdrobljenimi hotelskimi hiœami."

Œe slaba dva meseca sta do vstopa Slovenije v Evropskounijo. Kako so Istrabenzove dru¡be pripravljene nanj?"V vseh naœih dejavnostih vlada globalna konkurenca.To velja za energetiko, turizem, nalo¡be in informatiko,zato so se naœe dejavnosti ¡e doslej sre@evale zmednarodnimi tekmeci povsod, kjer je bil slovenski trgzanimiv za tuj kapital.Z vidika tehnoloœkih meril so naftna dejavnost, pravtako plinska in ostala energetika v Skupini, usklajenez evropskimi zahtevami. Po kakovosti storitev smo zEvropo primerljivi, kar nameravamo potrditi tudi napodro@ju oskrbe z elektri@no energijo. Seveda pa jedejstvo, da se v trgovini z naftnimi derivati v celotniregiji odvijajo veliki kapitalski premiki. Procesikoncentracije so postali œe posebej mo@ni po vstopumad¡arskega Mola v Ino.Turizem je ¡e sam po sebi izrazito globalna industrija.Naœa œiritev ter internacionalizacija dejavnosti, na@rtovanipovezovalni procesi, razvoj in uveljavitev skupneblagovne znamke so zato namenjeni izklju@no krepitvikonkuren@nosti na mednarodnem trgu. Ob tem smoseveda zelo zainteresirani za ve@jo prepoznavnostturisti@nih destinacij, torej dr¡ave in njenih turisti@nihregij. Z ostalimi turisti@nimi podjetji sodelujemo pripridobivanju cenejœega letalskega prevoznika, zagonu"incoming" agencije in drugod. Vstop v EU je vsekakorprilo¡nost za turizem.Finan@ne nalo¡be in nepremi@ninska dejavnost imajouniverzalna merila. Odlo@a in odlo@al bo donos. Tu bidodal, da se bomo gibali predvsem v smeri kratkoro@nihfinan@nih nalo¡b z visokimi u@inki ali pa takih nalo¡benihpotez, ki bi se lahko razvile v strateœke."

V razvojnih na@rtih sta 2004 in 2005 ozna@eni kot letipreobrata. Za kakœne spremembe gre? V znamenju@esa bo letoœnje poslovno leto v Skupini Istrabenz?"V rezultatih poslovanja Skupine Istrabenz so v zadnjemrazvojnem obdobju, ki je bilo povezano z negativnimrezultatom iz trgovine z naftnimi derivati, prinaœaledobi@ek finan@ne nalo¡be. Uravnavale so izgubljeno vnaftni dejavnosti in skromnejœe rezultate v drugih

9

Vodstvona 31 servisih27. in 28. januarja smo se uprava holdinga OMVIstrabenz, in OMV Istrabenza, d. o. o., Koper, terpredstavniki maloprodaje, nabave goriv, investicij inmarketinga udele¡ili marketinœkega izleta pobencinskih servisih. V dveh dneh smo obiskali 31bencinskih servisov OMV Istrabenza, Koper, po vsejSloveniji. Namen obiska je bil predvsem v iskanjumo¡nosti za œe boljœe rezultate, krepitev odnosovmed posameznimi slu¡bami ter med slu¡bami inpartnerji-upravljalci. Prepri@ani smo namre@, da kdolgoro@nemu uspehu pripomore tudi vzdr¡evanjedobrih odnosov.

Sre@anja naftarjevvsega svetaPoleti leta 1933 so se v Londonu prvi@ zbrali naftarji zvseh strani sveta. Ustanova se je takrat œe imenovalaSvetovni naftni kongresi, leta 2001 pa se je naziv poedinilin postal Svetovni naftni kongres. Njegovo 70. obletnicoso proslavili decembra 2003 v okviru drugegaregionalnega sre@anja v Dohi, glavnem mestu Katarja.

˘e v drugi polovici 19. stoletja je rasto@a naftnaindustrija za@utila potrebo po lastnem mednarodnemforumu, na katerem bi razpravljali o znanstvenih intehni@nih te¡avah. Prvi mednarodni naftni kongresse je zgodil v Parizu leta 1900. Naftarji so se v drugozbrali leta 1905 v Liegeu, v tretje pa dve leti kasnejev Bukareœti. Naftna industrija je postajala vse boljkonkuren@na in ve@je dru¡be so se s@asoma obrnileproti izmenjavi tehni@nega znanja.

Navduœenje za tovrstna sre@anja je ponovno narasloœele leta 1932. Naziv ustanovitelja Svetovnega naftnegakongresa, ki je svoj krst do¡ivel leta 1933 v Londonu, je

pripadel predsedniku Inœtituta za naftno tehnologijo,Thomasu Dewhurstu, ki je postal prvi predsednik kon-gresa. Njegov koncept, da bo Svetovni naftni kongresnamenjen podpori in napredku naftne znanosti intehnologije ter izmenjavi informacij in spoznanj, patudi navezovanju prijateljskih odnosov med strokovnjakivseh de¡el sveta brez politi@nih ali rasnih zaprek, jeostal temelj vseh kongresov.Na prvem kongresu, ki so ga udele¡enci ozna@ili za velikuspeh, so se dogovorili, da bo prireditev vsako tretjeleto v drugi dr¡avi, a tretje sre@anje, ki naj bi se zgodilov Berlinu leta 1940, je prepre@ila vojna in do naslednjegazbora naftarjev je preteklo celih 14 let.

Pred nekaj leti se je porodila pobuda za regionalnasre@anja. Prvo je bilo leta 2001 v Œanghaju, drugo padecembra lansko leto v Dohi, kjer so proslavili tudi70-letnico ustanove. Slavnostnega sre@anja so se ude-le¡ili naftni strokovnjaki z vseh celin, ki so pripraviliœtevilna predavanja z vseh podro@ij naftne stroke.Poglavitna tema, ki so jo obravnavali govorci, je bilaglobalizacija in njen vpliv na naftno industrijo. Obtem so bila v ospredju vpraœanja o prihodnosti, o tem,kako dolgo je mo¡no zagotavljati trajnostni razvojnaftne oskrbe, o razvoju nove tehnologije in iskanjunovih naftnih virov.

operativnih dejavnostih. V letih 2004 in 2005 na@rtujemozasuk, po katerem bomo dosegli to@ko preobrata vposlovanju, ko bo dobi@ek neposredno posledicauspeœnosti poslovanja dru¡b v Skupini in ne ve@ zgoljfinan@nih nalo¡b. Vpliv tega dela poslovanja na rezultateholdinœke dru¡be bo tako manjœi, ni¡ji bodo tudi prihodkiin @isti dobi@ek, zato pa se bo pove@ala vloga odvisnihdru¡b v strukturi nalo¡b in dobi@ka. Ta preusmeritev vpotrjevanje na svojem terenu, v dejavnosti SkupineIstrabenz, ¡e poteka. Naloga je odgovorna, vendarnujna. Posebej s staliœ@a razvoja operativnega poslovanjabo leto 2004 zelo pomembno in zato eno od odlo@ilnihza nadaljnji razvoj Skupine."

In kako ocenjujete finan@ne u@inke poslovanja v letu2003?"Znani so nerevidirani in nekonsolidirani rezultati.Holdinœka dru¡ba je dosegla 2,4 milijarde tolarjev @istegadobi@ka, kar je ve@, kot smo napovedali v oceni, objavljeniv decembru. Iz poslovnega dela smo zabele¡ili izgubov viœini 1,1 milijarde tolarjev, iz finan@nega pa dobi@ekv znesku 3,6 milijarde tolarjev. Kljub temu, da jeholdinœka dru¡ba Istrabenz pridelala dobi@ek izfinan@nega in negativen rezultat iz operativnega poslo-vanja, se ¡e odvija tisto, kar smo napovedali ob sprejemunovih smernic strateœkega razvoja. Pomembnejœepostajajo odvisne dru¡be. Med dolgoro@nimi finan@niminalo¡bami predstavljajo nalo¡be v odvisne dru¡beIstrabenz, d.d., ¡e 71 odstotkov in so se v letu 2003pove@ale za 27 odstotkov. V prihodkih holdinœke dru¡beje vpliv dobi@ka odvisnih dru¡b celo za tretjino ve@ji kotleto prej. To pa ocenjujem kot dobro znamenje."

V. K.

10

DOSE˘KI

Sistem Sledenje.com je u@inkovitareœitev na podro@ju upravljanja innadzora voznih parkov. Poleg osnov-nih funkcionalnosti, kot so pozi-cioniranje in sledenje vozil terizdelava œtevilnih poro@il in analizvo¡enj za podporo logistiki, sistemzaradi svoje odprtosti strojne inprogramske opreme omogo@a prila-goditev potrebam in ¡eljam naro-@nika, kar smo v veliki meri izkoristilitudi v Plinarni. Skupaj s podjetjemMonolit iz Ljubljane smo zasnovalisistem, ki v najve@ji meri ustreza naœimpotrebam. Osnovni paket smonadgradili z vklju@itvijo razli@nihpodatkovnih slojev, kot so slojkontejnerjev, naro@nikov, pla@nikov,koncesionarjev ter priklju@kovzemeljskega plina, in naredili pove-zavo na poslovni informacijski sistemPlinarne Maribor. Prednost takegapovezovanja je, da so podatkishranjeni na enemu mestu in je vsakasprememba v enem sistemu takoj

vidna tudi v drugem. Tako ni potre-bno voditi dvojnega vzdr¡evanjapodatkov.Sistem Sledenje.com odlikuje tudivektorska cestna mre¡a Slovenije, kinam omogo@a optimalno na@rtova-nje razvozov. Za naœe potrebe jepodjetje Monolit obte¡ilo svojovektorsko cestno mre¡o z realnimihitrostmi naœih cistern (podatke smopridobili na podlagi snemanj vo¡enjnaœih cistern s sistemom Sledenje.com),kar nam omogo@a zelo natan@no@asovno na@rtovanje distribucijeplina.

Uporaba sistema v praksi

Kako poteka distribucija plina posistemu Sledenje.com? Prejetonaro@ilo vnesemo v poslovno-informacijski sistem (PIS), kjerizberemo naro@nika, vrsto plina,dolo@imo koli@ino naro@enega UNP-ja ter vnesemo ¡eleni datum in uro

dobave. Konec delovnega dne izde-lamo na@rt distribucije s pomo@joparametrov: vnesena naro@ila,lokacije naro@nikov, velikost cisternin vrste plina. Na@rt vsebuje vrstni rednaro@nikov, ki jim je potrebno dosta-viti plin, in opis poti do naro@nikov.Voznik ob za@etku delovnega dneprenese pripravljene podatke naro@ni terminal in prevzame na@rtdistribucije za svoje vozilo. Ko plinpreda naro@niku, v ro@nem terminaluspremeni status naro@ila, vnesenatan@no koli@ino plina in natisnedobavnico. Po kon@ani distribuciji izro@nega terminala prenese podatkenazaj v poslovni informacijski sistem.

Plinarna vSkupiniV prejœnji œtevilki glasila smo poro-@ali, da je dru¡ba Plinarna Mariborprevzela celostno grafi@no podoboSkupine Istrabenz. V dokaz vamtokrat poœiljamo œe fotografijoposlovne stavbe v Mariboru.

Sistem Sledenje.com se je izkazal kot u@inkovito orodje za optimizacijo dnevnih poslovnih procesov

Sistem Sledenje.comv Plinarni Maribor

Za podporo distribuciji utekoåinjenega naftnega plina smo se v Plinarni Maribor odloåiliza vpeljavo sistema Sledenje.com.

11

Tr¡niki na posvetu

23. decembra, se je Actualova tr¡naekipa zbrala na posvetu, na kate-rem smo analizirali delovanjedru¡be v minulem obdobju in sizastavili izhodiœ@a za nadaljnjeposlovanje. Na posvet smo seumaknili na kme@ki turizem Œkrgatv Hrastovlje. Pregledali smo poslo-vanje zadnjega trimese@ja v pre-teklem letu, preu@ili dose¡enerezultate in razloge za odstopanjaod zastavljenih ciljev ter si postavilinove izzive. Oblikovali smo izho-

diœ@a za nadaljnje poslovanje napodro@ju IT outsourcinga, tr¡enjain komunikacij.

Elan Bikes pohvalil kakovostnopodporo uporabnikom

Oktobra lani smo v Actualu podpisalipogodbo o infrastrukturnem out-sourcingu s podjetjem Elan Bikes, kjerso kmalu izrazili zadovoljstvo z naœimistoritvami. V dru¡bi Elan Bikes sodecembra pohvalili podporo uporab-nikom za kakovostno izvajanjesvojega dela. Bili so zadovoljni sposredovanjem pravih informacij vpravem trenutku.

Zaklju@en projekt v BiH

Tik pred koncem lanskega leta smouspeœno zaklju@ili dva velika

projekta na podro@ju Bosne inHercegovine. Uvedli smo MPS(maloprodajni poslovni sistem) nadesetih bencinskih servisih inblagovno poslovanje na HOST-u vtreh skladiœ@ih in dveh upravah narazli@nih lokacijah, v Sarajevu inSrebereniku. Zelo obse¡na projektasta trajala kar devet mesecev, vnjiju pa so sodelovali: Vojko Babi@- vodja projekta, Duœan Slabe,Marko Stopar, Iztok Umer, AngelMarseti@, Irena P. Jelen, BorisMe@ulj, Damijan Vr@on, KristjanJerebica, Robert Umer, Branko Œau,Iztok Jeras, Miran Œik in NataœaFeroflja. Posebej so se potrudilitudi sistemski tehniki (oddelekoperativa) in Dunja #ulibrk pripripravi rabljene opreme zabencinske servise.

S. M.

GradnjarezervoarjaR-5Rezervoarju R-19, ki je bil zgrajenza potrebe skladiœ@enja Zavoda zaobvezne rezerve nafte in njenihderivatov RS, se bo na Instalacijikmalu pridru¡il œe rezervoar R-5 sprostornino 30.000 m3. Zavod bo vnovem rezervoarju R-5 skladiœ@ilsrednji destilat. Novi rezervoar bomozgradili na lokaciji med ¡eobstoje@ima R-8 in R-9. Zgrajen bopo istem postopku kot R-19, karpomeni, da bo opremljen z dvojnimdnom z vakumskim nadzorompuœ@anja, z lovilnim bazenom, ki obrazlitju prevzame vlogo rezervoarja,notranjo plavajo@o membrano, kiprepre@uje hlapljenje goriva,aluminijasto streho za zaœ@ito predzunanjimi vplivi in z avtomatskimijavljalniki po¡ara. Zgrajen bo po

najstro¡jih slovenskih in evropskihstandardih. Upoœtevane bodo vsevarnostne zahteve in tehni@neizboljœave, ki so potrebne pri gradnjitakœnih objektov. Gradnja se bo

predvidoma za@ela marca 2004 inkon@ala novembra 2004.Vrednost celotne nalo¡be je oce-njena na 700 milijonov tolarjev.

Aljoœa Cvikl

NOVICE

Novice iz informatike

12

ENERGETIKA

Namen raziskovalnega projekta Obnovljivi viri energijev izoliranih sistemih - oskrba z energijo in @iœ@enjeodpadnih voda, ki ga vodi Nacionalna univerza v Atenah,je preu@iti uporabo bolj u@inkovitih inovacijskih tehnologijrabe obnovljivih virov energije in razviti inovacijska orodjav podporo odlo@anju ter obratovanju sistemov. Orodjabodo uporabljena pri na@rtovanju izbranih œtudijskihprimerov v œtirih zahodnobalkanskih dr¡avah: Srbiji in#rni gori, Hrvaœki, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini,izsledki raziskav pa bodo slu¡ili œirœi uporabi OVE in bodozajeli ve@je œtevilo obmo@ij v navedenih dr¡avah.V projekt je vklju@enih 16 partnerjev. Klju@na vlogaIstrabenz energetskih sistemov bo sodelovanje vœtudijskem primeru v BiH na podro@ju izkoriœ@anja biomaseter pri razvoju metodologije in orodij v podporo odlo@anju.Namen orodij je zagotoviti dodatno kakovost investicijskihanaliz. Metodoloœki dose¡ki bodo prenosljivi tudi nadruga podro@ja dela, predvsem na energetske storitve.Poleg lastnih rezultatov bomo lahko uporabili dose¡kecelotne raziskave, za naœ prispevek pa bomo od EU prejeli61.800 evrov.

Prva slovenska koordinacija

V drugem projektu Virtualni elektroenergetski centerBalkana za napredek obnovljivih virov energije nazahodnem Balkanu sodelujeta dru¡bi Istrabenz energetskisistemi in Intrade energija. Projekt, ki poteka podvodstvom Fakultete za elektrotehniko, je namenjenusklajevanju raziskovalnih aktivnosti 17 partnerjev sœirokim spektrom interesov iz dr¡av @lanic EU, pridru¡enih@lanic in dr¡av zahodnega Balkana. Razdeljen je na dvavsebinska sklopa: prenos znanja na podro@ju tehnologijza izkoriœ@anje obnovljivih virov in njihove implementacijeter prenos znanja na podro@ju regulative in organiziranostisektorja. Skoraj polovica projekta bo namenjenakomunikaciji in œirjenju rezultatov. Za vsako izmed klju@nihskupin akterjev, pomembnih za implementacijo OVE vtej regiji (odlo@evalci, podjetja za oskrbo z energijo, malain srednja podjetja, visokoœolske ustanove), bo izvedenposeben program komunikacije, ki bo obsegal ciljnedelavnice, konference, objave poro@il in poletne œole.Celotna vrednost projekta je 600.000 evrov. To bo prvi

Dva eko projektauspeœna na EU razpisu

Posel za dobavo premoga Termoelektrarni ToplarniLjubljana, vreden deset milijard tolarjev, ki ga je narazpisu dobil konzorcij dru¡b Istrabenz, Istrabenzenergetski sistemi in Impakte, poteka skladno z na@rti.Sredi decembra je namre@ v Luko Koper prispela prvaladja s pribli¡no 64.900 tonami premoga, namenjenimiza kurjenje v kotlu bloka 3 TE-TOL v Mostah.V letu 2004 bodo v Slovenijo priplule œtiri ladje s skupajpribli¡no 280.000 tonami indonezijskega premoga, vnaslednjih dveh letih pa œe predvidoma 16 ladij po 70.000ton premoga. Do izteka pogodbenega razmerja,sklenjenega za tri leta, naj bi v Slovenijo uvozili skupaj1.450.000 ton premoga.Prevoz premoga bo iz Kopra do Ljubljane potekal po¡eleznici. Kot zanimivost naj povemo, da pretovarjanjepremoga z ladje na vlak poteka kar nekaj dni. Na dannamre@ pretovorijo okrog 15.000 ton premoga, kapacitetavlakovne kompozicije, sestavljene iz 25 vagonov, palahko prepelje pribli¡no 1.000 ton premoga, kar pomeni,da je za eno ladjo potrebnih kar 70 kompozicij.

Prva ladja s premogom prispela v Luko KoperPremog za TE-TOL prihaja iz Indonezije prek Luke Koper

Druœba Istrabenz energetski sistemi je bila v prvem krogu razpisov 6. okvirnegaraziskovalnega programa EU uspeæna z dvema projektoma, ki bosta znatno podprladejavnost druœbe na podroåju obnovljivih virov energije (OVE).

13

Manj razvad prihranido 15 odstotkov energije

ENERGETIKA

Zakaj sploh var@evati energijo?"Poleg pozitivnih okoljskih u@inkovso klju@nega pomena ni¡ji stroœki zaenergijo. Koliko lahko privar@uje-mo, je odvisno od objekta aligospodinjstva, na@ina uporabeobjekta ter ustreznega pristopa kvar@evanju energije. Samo s spre-membo naœih navad ali bolje re@e-no razvad lahko brez stroœkov pri-hranimo do 15 odstotkov energije,ne da bi se pri tem odpovedaliudobju, ki si ga ¡elimo."

Kateri so prvi koraki u@inkoviterabe energije, ki jih lahko za@nemo¡e danes?"Doma ali na delovnem mestu la-hko za@nemo z ustrezno nastavi-tvijo sobnega termostata in termo-statskih ventilov. Kot zanimivostnaj povem, da s segrevanjem sobes 24 na 25 C, porabo toplotneenergije pove@amo za 6 odstotkov,kar prinese enako pove@anje pristroœkih za energijo. Zato je po-membno, da so temperature poprostorih primerne njihovi uporabi.

Zalog energijskih virov na naæem planetu poåasi zmanjkuje, tega se ljudje zavedamoœe veå desetletij. Procesa po vsej verjetnosti ne moremo ustaviti, s premiæljenimravnanjem pa ga lahko vsaj upoåasnimo. Kako? Enostavno, energijo je potrebnovaråevati. Kako to najuåinkoviteje poåeti, nam je razloœil izvedenec za energetikoRado Kotar, ki v druœbi Istrabenz energetski sistemi pokriva tehniåno podroåje priuåinkoviti rabi energije ter obnovljivih virih energije.

INTERVJU

evropski raziskovalni projekt v œestem okvirnem programuna podro@ju energetike, ki ga bo koordinirala slovenskainstitucija.Projekt predvideva tesno sodelovanje naœe dru¡be sFakulteto za elektrotehniko. Prispevki, ki jih bomopripravili v okviru delavnic obeh tematskih sklopov, bodoosredoto@eni predvsem na podro@je izkoriœ@anja biomasev celotni verigi aktivnosti, od tehnologij in pretvorbe do

njihove implementacije.V Istrabenz energetskih sistemih pri@akujemo, da bostaoba projekta posredno pomembno prispevala k odpiranjunovih poslovnih prilo¡nosti, saj obsegata bogat programaktivnosti za promocijo in oblikovanje spodbud zaimplementacijo obnovljivih virov energije, zaodstranjevanje ovir ter obse¡ne dejavnosti za œirjenjerezultatov projekta.

Andreja Urban@i@

Rado Kotar, Istrabenz energetski sistemi

14

EKOLOGIJA

Naslednji preprost ukrep je ustre-zen na@in prezra@evanja. V gospo-dinjstvih je v ve@ini primerov pre-zra@evanje naravno, z odpiranjemoken. Pravilno je, da se prezra@ujeintenzivno z odpiranjem oken naste¡aj za pribli¡no pet min. Dobroje, @e predhodno zapremo radia-tor. Prihranke dose¡emo tudi tako,da energetske naprave rednovzdr¡ujemo."

Kateri gospodinjski aparati sonajve@ji porabniki energije?"Nedvomno so najve@ji porabnikienergije pralni in pomivalni stroj,zamrzovalna skrinja in hladilnik.#e primerjamo porabo elektri@neenergije pri pralnem stroju izsedemdesetih let z danaœnjimi, seje ta zmanjœala za ve@ kot polovico.V ta namen je za gospodinjske apa-rate uvedena energetska nalepka,ki uporabnike opozarja o ener-getski u@inkovitosti aparatov. Vpoletnih mesecih pa predstavljajovelik stroœek klime. Priporo@am, datemperaturo v prostoru spustite le6 do 8 stopinj pod zunanjotemperaturo. Ob nabavi boditepozorni, da bo naprava omogo@alaprilagajanja mo@i kompresorja(inverter)."

Kaj svetujete glede var@ne rabeenergije pri njihovi uporabi?"Pri nakupu pralnega stroja izbe-rimo tistega, ki sodi v razredvar@nih porabnikov vode inenergije. Pralni stroj je najbolju@inkovit, ko je polno obremenjen.Pomembna je izbira ustreznegaprograma za pranje in kako-vostnejœega pralnega praœka, kiomogo@a pranje pri ni¡ji tempe-raturi. Pri zamrzovalnikih naj boposeben poudarek namenjentesnilu na vratih, ki ga moramo vprimeru poœkodbe takoj zamenjati.Prav tako je potrebno rednoodstranjevati ledene obloge,zamrzovalnik pa ne sme bitiizpostavljen soncu. Podobni ukrepiveljajo pri hladilniku. Temperaturav njem naj ne bo pod 4 C, sajvzdr¡evanje ni¡je temperaturebistveno pove@a porabo elektri@neenergije."

Prej ste omenili tudi vodo. Kakolahko var@ujemo pri porabi vode?"Voda je poseben primer. V gospo-dinjstvih je to relativno majhenstroœek. Paziti je potrebno, da namarmature ne puœ@ajo. Ve@krat pase zgodi, da je netesen kotli@ekWC-ja. Mese@na poraba vodezaradi takœne netesnosti je lahkotudi devet kubi@nih metrov. To jekoli@ina, ki jo porabi œtiri@lanskadru¡ina v enem mesecu. Druga@enprimer so potroœniki vode vindustriji ter hoteli. Sodobni na@inivar@evanja z vodo lo@ijo pitno intehnoloœko vodo. Pitna voda jevoda iz vodovodnega omre¡ja inse jo potrebuje za pitje, kuhanje,tuœiranje,... Tehnoloœka voda jelahko de¡evnica ali voda izvodnjaka, ki po kakovosti neustreza pitni vodi. Uporablja se joza splakovanje WC-jev, zalivanjetrave, pranje avtomobilov, idr.Razmerje med porabo pitne intehnoloœke vode je 1:1."

S katerimi ukrepi pove@amo u@in-kovito ogrevanje in var@evanjeenergije?"Vsi posegi v obstoje@i objekt sonavadno finan@no zahtevni, zatoso mo¡nosti nekoliko manjœe kotpri novogradnjah. Predstavil bi lenekaj tipi@nih reœitev. Kotlarnamora imeti kotel z zadovoljivimizkoristkom. Vzdr¡evanje kotlov,starejœih od 25 let, je drago, polegtega pa so izkoristki starejœih kotlovslabi, ni¡ji od 80 odstotkov. Vsielementi v kotlarni morajo bitizaradi prezra@evanja izolirani.Enako velja za razvodno omre¡jeogrevne vode, posebno za del, kije voden skozi neogrevane pro-store. Eden izmed ukrepov jevgradnja termostatskih ventilov.Predvideni prihranki so okoli 8odstotkov, odvisni pa so predvsemod pregrevanja prostorov predizvedbo ukrepa."

Kaj svetujete investitorjem prinovogradnjah?"Prvo pravilo je, da se posvetujejos strokovnjakom s tega podro@ja,saj se energetske naprave in sistemizelo hitro razvijajo. Zavedati se

moramo, da so stroœki obratovanjaenergetskih sistemov visoki in v¡ivljenjski dobi nekajkrat prese¡ejovrednost investicije v takœen sistem.Zato je ustrezna izbira sistemov innaprav klju@nega pomena za vsakobjekt, za@ne pa se z na@rtovanjemobjekta."

Imajo gospodinjstva mo¡nostpridobiti dr¡avne subvencije zaukrepe u@inkovite rabe energije?"Dr¡ava ob@asno razpisuje fi-nan@ne spodbude za nalo¡be vu@inkovito rabo energije in izraboobnovljivih virov energije, kot naprimer za pove@anje energetskeu@inkovitosti starejœih stano-vanjskih stavb, vgradnjo solarnihsistemov in energetsko izrabo lesnebiomase. Finan@ne spodbude nisonamenjene le gospodinjstvom,ampak tudi gospodarskim dru-¡bam in javnemu sektorju."

Kako naj se ve@ja podjetja inlastniki javnih objektov lotijovar@evanja energije?"Priporo@amo, da se reœevanjatovrstnih problemov lotijo na@rtnoin celovito. Pomembno je, da senajprej preu@i gibanje stroœkov vpredhodnih letih. Na osnovienergetskega pregleda objekta seizbere ukrepe, obi@ajno pa seizvede tiste ukrepe, ki so eko-nomsko upravi@eni. Lastniki objek-tov se energetske u@inkovitostilahko lotijo sami ali pa najamejoza to specializirana podjetja. Vtujini le-ta delujejo ¡e ve@ let, prinas pa so tovrstne storitve novost,ki jih izvaja dru¡ba Istrabenzenergetski sistemi. Prednostenergetskih storitev, ki jih izvajajospecializirana podjetja, je vzagotavljanju celostne reœitve, kizajema ugotavljanje potencialov,organizacijo izvedbe in tudifinanciranje. V storitev je zajeto œesvetovanje, izobra¡evanje innadzor doseganja prihrankaenergije. Na ta na@in so dose¡eniprihranki viœji, lastniki objektov pavlo¡ek v ukrepe u@inkovite rabeenergije pla@ujejo postopoma izprihranka energije."

15

Zmago Ga@nik, Instalacija

"Doma poskuœamo, kar seda var@evati energijo. Naj-ve@ se lahko privar@uje ¡eob nabavi, @e se odlo@imoza energijsko var@ne go-spodinjske stroje in svetila.Ve@ji potroœniki, na primerbojler, so @asovno nasta-vljeni na ni¡jo tarifo. Oburah, ko je poraba energijecenejœa, uporabljamo tudisuœilnik, pralni stroj ...Temperatura na centralnikurjavi je nastavljena na20,5 stopinj Celzija, kjer sene zadr¡ujemo, pa kurjavozapremo. Tudi vodo se davar@evati. Z vodo, v katerioperemo solato, lahkozalijemo ro¡e. Stanje gledevedno manjœih zalog narav-nih energetskih virov jeprav gotovo kriti@no. Pra-vijo, da jih je samo œe zapetdeset let. Najbolj pere@ese mi zdi primanjkovanjevode. Na tem podro@ju bopotrebno œe ogromnonarediti."

Ali in kako var@ujete z energijov vsakdanjem ¡ivljenju?

Za mnenje o tem, kako pomembno se jim zdi varåevanje z eneregijo in kako topoånejo pri sebi doma, smo povpraæali zaposlene v Skupini Istrabenz.

Rudi Grbec, Istrabenz

"Doma imamo zelo maj-hno stanovanje, ki gaogrevamo s termoaku-mulacijsko pe@jo, zato zvar@evanjem energijenimamo veliko dela.Seveda pa ob vsakdanjihopravkih ve@krat pomislimna vedno ve@je pomanj-kanje energetskih virov. Ni@ni za vekomaj in @isto mo-¡no je, da bo energetskihvirov @ez @as zares zmanj-kalo. Ne vem sicer kdaj,mislim pa, da v tem stoletjuœe ne. Glede na to, da se jeo tej problematiki govorilo¡e pred tridesetimi leti,mislim, da so ljudje danesdovolj osveœ@eni, predvsemv razvitih dr¡avah. Obnav-ljanje energetskih virov semi zdi zelo smiselno, œe po-sebej, @e so reœitve poceniin ekoloœke. Gospodarstvoin sociala bi morala boljspodbujati take projekte."

Oskar Œ@uka,Postojnska jama, turizem

"Normalno, da bo potre-bno @edalje bolj misliti naprimanjkujo@e energetskevire. V naœem podjetju se stem ¡e ukvarjamo, saj iœ@e-mo dodatne vodne vire.Smo namre@ na Krasu, kjerje ta te¡ava zelo prisotna.Doma se tega nekolikomanj zavedamo, glede nato, da porabimo zelo velikovode. Zadnji@ smo v dru¡iniugotavljali, da najve@energije porabi denimohladilnik, saj je vklopljen24 ur na dan, 365 dni v letu.Mislim, da bo na svetunajprej zmanjkalo vode.Glede na moja leta se s temne obremenjujem preve@,vendar gre za naœe zanam-ce, ki bodo morali biti zelopazljivi z viri energije. Zdise mi, da smo ljudje o temabsolutno premalo osve-œ@eni."

Raul Rodman, Actual IT

"Pri var@evanju energijesem pozoren na dva vidika- finan@nega in ekoloœkega.Danes imamo mo¡nost na-kupa gospodinjskih apara-tov, ki dolgoro@no omogo-@ajo var@evanje energije,zato se raje odlo@am zatiste z oznako A pri porabielektri@nega toka. Drugina@in var@evanja je denimotudi ta, da se ne vozim zavtomobilom, @e ni nujnopotrebno. Pazim, da ni-mam po nepotrebnemvklopljenih ve@ gospodi-njskih aparatov hkrati.Mislim, da se pribli¡no 30odstotkov ljudi - mednje seuvrœ@am tudi sam - po@asiza@enjamo zavedati, da virienergije niso neskon@ni,velika ve@ina pa œe vednone. Ve@ina jih o var@evanjurazmiœlja bolj iz finan@negakot ekoloœkega vidika."

I.D.

ANKETA

16

TURIZEM

V hotelu Apolloprva @ajnicana ObaliV salonu hotela Apollo smo sredi decembrauredili åajnico, kjer gostom nudimo 35 razliånihvrst åajev s celega sveta. Na Obali smo takoprvi, ki ponujamo tako pester izbor te vse boljpriljubljene pijaåe. V åajnici nudimo prave åajeiz veåine krajev, kjer to kraljevsko rastlino gojijoin jo predelujejo: Darjeeling, Assam, Gruzija,Cejlon, Java, Sumatra, Kenija, Kitajska itd.

Gostje lahko s pomo@jo @ajne karte, ki smo jo pripraviliv Hotelih Palace, izberejo @aj, ki se jim v dolo@enemtrenutku najbolj prilega. Na @ajni karti so na kratkoopisane kakovosti in zna@ilnosti posameznega @aja terpriporo@ila o na@inu pitja. Pri tem jim pomagajo tudi naœisodelavci, ki so na internem izobra¡evanju pridobiliznanje, s katerim lahko gostom svetujejo pri izbirinjihovega najljubœega cesarskega napitka.

Kultura pitja @aja ima svojo tradicijo, zato se je pri postre¡bi@aja potrebno dr¡ati dolo@enih zakonitosti. Zelopomembno je, iz kakœne skodelice pijemo @aj, v kakœnem@ajniku ga pripravljamo in kakœno vodo ter dodatkeuporabimo. V @ajnici hotela Apollo postre¡emo @aj vjeklenem @ajniku s pravo kitajsko porcelanasto skodelicoin z vsemi dodatki, ki sodijo k posameznemu @aju. Zraven@aja se prile¡e tudi dobra sladica, zato smo poskrbeli zapester izbor. Vsak dan v @ajnici prirejamo @ajanke sklavirsko glasbo, ki ob zimskih mesecih popestrijopopoldanske urice.Aroma in okus @aja sta odvisna od rastline, obmo@ja,podnebja, lege in nadmorske viœine, kjer rastlina uspeva,zato lo@imo ve@ kot 1.500 vrst @ajev. Dosedanjo ponudbo35 @ajev bomo v prihodnje œe popestrili, saj se trendi pitjarazli@nih vrst @ajev spreminjajo.

Vabljeni na @aj!Aleksander Saœo Albreht

Manekenska œolaodslej tudi vTermah PalaceSlovenska agencija za promocijo mode, VulcanoModels, letos prviå organizira manekensko æolo zaotroke in mladino tudi v Portoroœu. Æola se je zaåelasredi januarja letos in se bo odvijala vsak åetrtekpopoldan v telovadnici Term Palace.

˘e na prvem spoznavnem sre@anju, na katerem sopredstavniki agencije predstavili svoje delo in programmanekenske œole, so otroci in njihovi starœi pokazaliveliko zanimanje. Vzduœje je bilo sproœ@eno in prijetno,otroci pa so komaj @akali za@etek 'œole'. V œoli za ma-nekene 'pou@ujejo' strokovni delavci - plesne pedago-ginje, koreografinje, manekenke in pantomimik.Manekenska œola nima namena le nau@iti otroke hojepo modni pisti, temve@ predstaviti celotno delomanekena in izostriti ob@utek za elegantno gibanje,lepo dr¡o in samozavesten nastop. Otrokom se takoobeta obilo zabave ob pridobivanju koristnih izkuœenjin znanj. Œola je razdeljena na otroœko (za otroke od4 do 14 let) in mladinsko manekensko œolo (za @laneod 14 do 28 let).

Soraja Vla@i@

K dobremu @aju seprile¡e dobra slaœ@ica

Priporo@amoV naœi @ajnici v zimskih in v spomladanskih mesecihpriporo@amo @aj PU ERH.Pu erh je zaradi zdravilnih lastnosti cenjen v kitajskimedicini. Pospeœuje delovanje jeter in takoposredno pomaga pri razstrupljanju telesa inhujœanju. Razgrajuje maœ@obe in zni¡uje holesterolv krvi, krepi imunski sistem. Ker ne vsebuje velikoalkaloidov in @reslovin, ga lahko pijejo tudi otrociin ljudje z ob@utljivimi ¡elodci. Priporo@amo pitjevsaj dvakrat na dan.

17

TURIZEM

ONA & ON vJamski restavracijiRadio 94 in Notranjski radio NTR v Postojni vsako letoposkrbita, da posamezniki in dogodki, ki so zaznamovaliminulo leto, ne bi utonili v pozabo. ̆ e deveti@ zapovrstjoso posluœalce povabili k sodelovanju v akciji ONA & ON.Zmagovalce akcije so razglasili na slovesni prireditvi vsoboto, 10. januarja, v Jamski restavraciji v Postojni.Prireditve so se udele¡ili ugledni predstavniki izgospodarskega in politi@nega ¡ivljenja, med njimipredsednik dr¡avnega zbora Borut Pahor, ministri FranciBut, Jakob Prese@nik, Ivan Bizjak, Vlado Dimovski in bivœipredsednik republike Milan Ku@an. Priznanje "Ona 2003"je pripadlo Mariji Miki Truba@ev, dolgoletni @laniciRde@ega kri¡a in Karitasa v Loœki dolini. "On 2003" jepostal Vido Ko@evar, prejemnik odlikovanja za hrabrostGasilske zveze Slovenije in zelo aktiven gasilec. Podjetnikapreteklega leta na Notranjskem pa sta direktor dru¡beRoto Lo¡, Stari trg pri Lo¡u, Duœan Strle in direktor dru¡bePivka Perutninarstvo, Neverke, Edi Œibenik. Najboljpriljubljen politik je med posluœalci Radia 94 in NTR œevedno bivœi predsednik dr¡ave Milan Ku@an.

Ksenija Dvorœ@ak

Dvanajste Jaslicepove@ale obisk v JamiV @asu bo¡i@no-novoletnih praznikov so bile v Postojnskijami ¡e dvanajsti@ jaslice. Prizori ¡ivljenja iz Betlehemaizpred dveh tiso@letij so bili nanizani ob turisti@ni potiPostojnske jame. Ogledalo si jih je 8.107 gostov, medkaterimi so prevladovali doma@i obiskovalci. Obisk je bilkar za 35 odstotkov ve@ji kot leta 2002. Na prireditvi sonastopili mladi osnovnoœolci in dijaki iz Postojne, Druœtvopode¡elskih in kme@kih ¡ena iz Logatca, postojnski skavtiin 42 zborov iz vse Slovenije. Tudi sicer je bil obisk najve@jeslovenske kraœke jame med prazniki dober, saj si jo jeogledalo 14.660 gostov. V skupnem œtevilu so prevladovalislovenski obiskovalci (2/3), tujih gostov pa je bilo dobrodesetino manj kot v @asu lanskih bo¡i@no-novoletnihpraznikov.

Bo¡i@ni koncert vPostojnski jamiZa bo¡i@, 25. decembra zve@er, je v Koncertni dvoraniPostojnske jame nastopil mladinski meœani pevskizbor Quo Vadis iz Razdrtega z gosti.

18

ŒPORT

Tako je vzkliknil marsikateri Slove-nec ob koncu najve@jega œportnegadogodka v Sloveniji po osamosvo-jitvi, 6. evropskega prvenstva vrokometu. Delno smo k uspehunaœih fantov prispevali tudi vSkupini Istrabenz.Na EURU 2004 se je namre@Istrabenz pojavil kar v dvojni vlogi.Kot sponzor slovenske rokometnereprezentance je vsekakor precejprispeval k izrednemu uspehunaœih fantov, kot zlati sponzorprireditve pa je pripomogel tudi kuspeœni izvedbi prvenstva. Pred-sednik organizacijskega odboraZoran Jankoviæ je sodelovanje takoocenil: "Najve@ji œportni dogodekvseh @asov v samostojni Sloveniji,

V OMV Istrabenzu, Koper, smo letosnadaljevali s tradicijo sponzoriranjaenega najve@jih smu@arskih dogod-kov v Sloveniji, tekmovanja za Zlatolisico. Tokratno tekmovanje za sve-tovni pokal v ¡enskem slalomu inveleslalomu na Pohorju zadnjivikend v januarju je bilo ¡e 40. povrsti. Organizatorji so dobro opravili

svoje delo, vzduœje je bilo @udovito,¡al pa se gledalci nismo mogli veselitiuspeha naœih smu@ark. Oba dnevaje bila najboljœa Œvedinja AnjaPaerson. V OMV Istrabenzu smosmu@arski dogodek izkoristili zasre@anje s poslovnimi partnerji.

6. evropsko prvenstvo v rokometu,se je uspeœno zaklju@ilo tako potekmovalni kot po organizacijskiplati. Organizacija je bila brezhibnapredvsem zaradi vlo¡enih naporovœportnih delavcev ter izdatnefinan@ne podpore œtevilnih spon-zorjev, med katerimi je bila tudiSkupina Istrabenz. Dejstvo je, dabrez podpore sponzorjev œportneprireditve na tako visoki ravni nebi bilo mogo@e organizirati, zato

Slovenija gre naprej!

je prav, da se posebej izpostavivloga podjetij, ki so zaradi ljubeznido œporta pripravljena pomagatiorganizatorjem in tudi tekmo-valcem. S pomo@jo organizatorjevprvenstva so v Istrabenzu velikopripomogli k prepoznavnostiSlovenije v Evropi in naœi dr¡aviomogo@ili organizacijo œe kakœnegaod prihodnjih prvenstev, pa naj boto rokometno ali katero drugo."

B.V.

40. tekmovanje za Zlato lisicoje potekalo v prijetnem vzduœju

'Œvedska' Zlata lisica

Predsednik uprave Istrabenza Igor Bav@ar@estita naœim junakom

19

ŒPORT

Zadnjo januarsko soboto smo seIstrabenzovi "plinarnarji" zbrali nasne¡nem stadionu ob vzno¡juPohorja, kjer nas je pri@akal krasenzimski dan. Najbolj pridni so sespuœ@ali po belih pohorskih str-minah ¡e od devete ure dalje, obpoldne pa je œlo zares tudi za tistebolj tekmovalne smu@arske duœe.Tekmovanje v veleslalomu medIstrabenz plini in Plinarno Mariborse je ob glasnem vzpodbujanjusodelavcev v ciljni areni zaklju@ilobrez poœkodb ter z zmagosmu@arjev Plinarne Maribor. Zapopestritev dogajanja so po koncusmu@arske tekme poskrbelinogometaœi, ki so odigrali nekajtekem nogometa kar na snegu. Taje dodobra ogrel vse tekmovalcein ¡e rahlo prezeble gledalce.Popoldne smo se zbrali v monta¡nihali ob smu@iœ@u, kjer smo najboljzagretim podelili pokale, medaljein diplome, nato pa u¡ivali obkulinari@nih dose¡kih pohorskihgostincev. Za popestritev programaso poskrbeli tudi drugi. Pri@e smobili poroki na snegu, ki so joorganizirali "ve@erovci", ob polœestih pa smo bu@no in uspeœnonavijali za naœe rokometaœe, ki sonam ve@erno rajanje naredili œeprijetnejœe. Zgolj iz previdnosti nebomo zapisali kdaj je bilo sre@anjakonec, lahko pa ¡e zdaj napovemo,da se bomo sre@ali tudi drugo leto.

O.B.

Sredi januarja so v Izoli podelilipriznanja najboljœim œportnikomob@ine Izola za leto 2003. Izolska¡upanja Breda Pe@an je @estitala tudievropskemu jadralskemu prvaku v

Vasilij nam je pred kratkim poslal tudi pismo iz Brazilije, ki ga v celotipovzemamo.

Lep pozdrav iz Brazilije!

Po decembrskih treningih na Cipru smo se zaradi slabih vremenskihrazmer (mraza) preselili iz Evrope v Brazilijo, natan@neje v Buzios in SaoSebastiao. Tukaj smo v polnem poletju s 30 do 35 stopinjami Celzija inidealnimi pogoji za jadranje, tako da se trenira cele dneve.

V ekipi, s katero treniram, so prvi in drugi iz svetovnega prvenstva (RobertSheidt in Gustavo Lima) ter prvi in drugi iz evropskega prvenstva (jaz inMate Arapov). Boljœo ekipo za treninge si je te¡ko zamisliti. Tukaj smo¡e 25 dni, vendar se naœi treningi bli¡ajo koncu, saj 20. februarja letimodomov.

Vasilij Zbogar

razredu laser, istrabenzovemu Vasiliju˘bogarju, ki ga je druœtvo œportnihnovinarjev Slovenije decembra lanirazglasilo za tretjega najboljœegaœportnika Slovenije v minulem letu. Zmaga

je œla vPlinarno

Vasilijmed najboljœimi

20

REZULTATI ANKETE

Od kod/koga dobite najve@ podatkov o podjetju?

iz @asopisa Skupina Istrabenz Novice

od sodelavcev

iz dnevnega @asopisja, radia, televizije

prek elektronske poœte

od nadrejenega

iz govoric

na spletni strani Skupine Istrabenz

drugo

prek oglasne deske

0 10 20 30

Prva anketa o @asopisu Istrabenz je bila opravljenanovembra 1999. Na podlagi takratnih predlogov smose odlo@ili za prenovo @asopisa. Po dveh letih smoponovno izmerili utrip 'naœega' @asopisa in bili zrezultati zelo zadovoljni. S tretjo anketo smo ¡elelipreveriti, kako @asopis sprejemate vsi zaposleni vrazli@nih dru¡bah v Skupini Istrabenz, saj je vaœeœtevilo od prejœnjih merjenj precej naraslo. Prejeli smo67 anket.Med anketiranci je bilo najve@ zaposlenih v SkupiniIstrabenz (63 %) in upokojencev (19 %). Najve@ anketsmo prejeli iz dru¡b OMV Istrabenz, Koper (22 %),Actuala (17 %) in holdinœke dru¡be Istrabenz (16 %).Z 81 % so mo@no prevladovali moœki, najve@anketirancev je bilo starejœih od 45 let (55 %) in ssrednjo stopnjo izobrazbe (42 %).29 odstotkov vpraœanih prejme najve@ podatkov osvojem podjetju iz @asopisa Skupina Istrabenz Novice.Na drugem mestu so sodelavci s 23 odstotki, na tretjempa dnevno @asopisje, radio in televizija z 11 odstotki.

V ve@ini ste anketiranci s @asopisom zadovoljni, sajste mu najpogosteje pripisali oceno 4 (ve@ kotpolovica). 17 odstotkov je @asopisu pripisalo oceno5, 24 odstotkov pa 3. Slabœe ocene se skorajda nisopojavljale. Povpre@na ocena je 3,83.

#asopis je prinaœalecinformacij o podjetju

K decembrski ætevilki åasopisa Skupina Istrabenz Novice smo dodali anketni list, v katerem smovas spraæevali, kako ste zadovoljni s åasopisom. To je œe tretja anketa, ki smo jo do zdaj opravljalivsako drugo leto, vaæi odgovori pa nam pomagajo pri nadaljnjem ustvarjanju åasopisa za vas.Skupna ugotovitev zadnje ankete je predvsem, da ste bralci z vsebino in obliko åasopisa zadovoljni,pogreæate pa æe veå podatkov o podjetju, v katerem ste zaposleni.

S @asopisom zadovoljni, ve@ informacij o podjetjuV 58 odstotkih menite, da si ¡elite œe ve@ informacijo svojem podjetju, 42 odstotkov pa meni, da je tehinformacij dovolj. Ve@ini bi ustrezalo, da bi @asopisizhajal mese@no. Tako trdi 72 odstotkov anketirancev.Vsebino @asopisa ste najpogosteje ocenili z oceno 4(60 odstotkov). Povpre@na ocena je 3,95. Oblika jenajpogosteje prejela oceno 5 (41 odstotkov).Povpre@na ocena je 4,16.Dobra desetina anketirancev prebere @asopis v celoti.Skoraj toliko jih prebere tudi aktualne informacije oSkupini in informacije o podjetju, v katerem stezaposleni. 9 odstotkov vas je navedlo, da najprejpreberete rubriko 'priœli, odœli', 8 odstotkov paizobra¡evanje. Po vaœem ve@inskem mnenju so @lankidobri, ¡elite pa si ve@ @lankov o upokojencih, poslovnimre¡i in podatke o poslovanju vaœih dru¡b.

M. J.

29%

23%

11%

8%

8%

8%

7%

4%

2%

Med vsemi, ki ste poslali ankete in nanje dopisalitudi svoje naslove, smo iz¡rebali dobitnike lepihnagrad. Berto Kirn iz Pobegov bo u¡ival v tajskimasa¡i v centru Wai Thai, Alen Mijatovi@ izAnkarana bo nosil Istrabenzovo polo majico,Simon Radovac iz Portoro¡a, Azra Kujund¡iæ izSarajeva in Artur Œavle iz Kopra pa bodo dobilirokovnike. #estitamo!

P RIŒLI, ODŒLI

ACTUAL IT, d.o.o.PRIHODI:Sektor operativa: Aleœ Ul@ar, Matej ŒemoleSektor podpora operativi: Sanel FejziæODHODI:Sektor operativa: Alan Lozar, Damijan Vr@on,Tom Placer

POSTOJNSKA JAMA, d.d.ODHODI:Tr¡enje: Tatjana #erna@ (upokojitev), Sre@koŒajnRa@unovodstvo : Zlatka Pavlovi@ (upokojitev)Predjamski grad : Ladka BajcTehni@ne slu¡be : Miroslav Milavec, IvankaVidmar (upokojitev)

INSTALACIJA, d.o.o.PRIHODI:Gasilska slu¡ba: Igor Haber

NASVETI

21

Zaposleni v Skupini Istrabenz imamo na voljo nekajpo@itniœkih apartmajev in domov @ez celo leto. Izbiratelahko med:• œtirimi apartmaji v Maredi pri Novigradu, vsak s popetimi le¡iœ@i,• tremi apartmaji v Barbarigi pri Puli, vsak s po petimile¡iœ@i,• tremi apartmaji v Kranjski Gori, od tega imata dva popet le¡iœ@ in eden po œtiri,• apartmajem na Krvavcu s petimi le¡iœ@i,• apartmajem v Kaninski vasi pri Bovcu s petimi le¡iœ@i,• ko@o na Veliki planini (trenutno v sanaciji) in• domom v Logu pod Mangrtom s 23 le¡iœ@i oziromaœestimi sobami s souporabo kopalnice in dveh velikihkuhinj; dom je centralno ogrevan, v njem imamo tudikabelsko TV.Pred vsako sezono dobite vsi zaposleni razpis zinformacijami, kje vse se lahko prijavite za po@itnice. Vrazpisu so objavljeni termini in cene za zaposlene inzunanje goste, ki pa imajo mo¡nost uporabe naœihzmogljivosti samo, @e za dolo@en termin ni zanimanjazaposlenih. Trudimo se, da omogo@imo po@itnice vsem,ki se prijavite na razpis. V primeru, da je prijavljenihpreve@, pa o izbiri odlo@ajo kriteriji, kot so œoloobvezniotroci (v @asu œolskih po@itnic), @as prijave in pogostostuporabe naœih po@itniœkih zmogljivosti.Za dodatne informacije lahko pokli@ete Valterja Valen@i@ana Istrabenz ali po mobilnem telefonu 040/457 502.

Razmiœljateo po@itnicah?

ISTRABENZ PLINI, d.o.o.ODHODI:Komercialni sektor: Simon FurlanPE Vzhodna Slovenija: Jurij #erneti@

PLINARNA MARIBOR, d.d.ODHODI:Polnilnica UNP in TP: Bojan Ambro¡

OMV ISTRABENZ, d.o.o., KoperPRIHODI:Marketing: #rt EferlVeleprodaja: Danilo Plesni@arODHODI:Kontroling: Nenad StolicaVeleprodaja Maribor: Andrej Verli@Investicije: Sre@ko Œkerget

OMV ISTRABENZ, d.d., KoperODHODI:Vodstvo-projekt BiH: Danilo Plesni@ar(prehod na OMV ISTRABENZ, d.o.o., Koper)

Prejeli smo tudi nekaj informacij o po@itniœkih zmogljivostihiz posameznih dru¡b v Skupini. Tako v dru¡bi Postojnskajama, turizem, nudijo mo¡nost letovanja svojim zaposlenimin ostalim:• na Loœinju (turisti@no naselje Lopari) v dveh 6-posteljnihin enem 4-posteljnem apartmaju,• v Novigradu v dveh 4-posteljnih in eni dvoposteljni sobiv po@itniœkem domu,• v Termah #ate¡ v enem 6-posteljnem apartmaju in• v Termah Olimje v enem 4-posteljnem apartmaju.Prijave za apartmaje na morju (za @as od 20. junija do 30.septembra) potekajo do 15. junija. Po tem datumu pa selahko v primeru prostih zmogljivosti prijavljajo tudi ostali.Za terme zbirajo prijave do 25. v mesecu za naslednjimesec.

Po@itniœke zmogljivosti Plinarne Maribor lahko njenizaposleni koristijo:• v Moravskih toplicah, kjer je na voljo apartma vapartmajskem naselju Prekmurska vas in kontejner vavtokampu,• v Biogradu na moru, kjer sta rezervirana dva apartmajain• v Umagu v avtokampu Stella Maris, kjer so v poletnisezoni na voljo tri prikolice.Za uporabo teh po@itniœkih kapacitet imamo letnopribli¡no tri razpise za letovanja (predsezona, sezona inposezona), zanje pa skrbi odbor za letovanje in sindikat.Kriteriji za dodelitev so opredeljeni v Pravilniku za letovanjev po@itniœkih zmogljivostih Plinarne.V Mariboru skrbimo tudi za œportno aktivnost svojihzaposlenih. V prostem @asu je pod vodstvom sindikataorganizirano dru¡enje zaposlenih v œportnih panogah,kot so tenis, kegljanje, nogomet. Za te aktivnosti smonajeli dvorane in zunanja igriœ@a. Za vse po@itniœke inœportne aktivnosti lahko pokli@ete Iva Pufi@a, predsednikasindikata v Plinarni Maribor.

HOTELI PALACE, d.d. Portoro¡PRIHODI:Gostinstvo: Maja GabrijanODHODI:Gostinstvo: Igor Delak

HOTELI MORJE, d.d.ODHODI:Sektor prodaja: - animacija: Maja Piciga

#estitamo!Elvisu Œtaderju iz OMV Istrabenza, Koper, zah@erko Elizo Julijo. Borisu Pobegi iz Istrabenzplinov za sin@ka Tima. Vladimirju Denacu,zaposlenemu v Plinarni Maribror za sinaMihca. Frediju Fontanotu iz Hotelov Palaceob rojstvu sina Fabiana in Davidu Slive@kuprav tako iz Hotelov Palace ob rojstvu h@erkeSare. Zijadu Bujakovi@u iz Hotelov Morje, kije ¡e v novembru dobil sina Tajjiba.

IZ SVETA

Shell in Geosol bosta zgradila najve@jo solarno elektrarnona svetu

Frankfurt - Dru¡ba Shell Solar, ki sodi v okvir nizozemsko-britanskega naftnegakoncerna Royal Dutch/Shell, in nemœki Geosol bosta ju¡no od Leipziga v Nem@ijizgradila najve@jo solarno elektrarno na svetu. Zgrajena bo na obmo@ju nekdanjegarudnika lignita, vklju@evala pa bo pribli¡no 33.500 solarnih modulov s skupnomo@jo pet megavatov. To naj bi zagotovilo dovolj elektri@ne energije za pribli¡no1800 gospodinjstev, je na svojih spletnih straneh sporo@ila dru¡ba Shell. (STA)

Slovenski zaostanek za EU pri rabi interneta se zmanjœuje

Ljubljana - Slovenija je v letu 2003 pri rabi interneta zmanjœala zaostanek zaEvropsko unijo, ka¡e standardna raziskava o rabi interneta v gospodinjstvih, kije bila opravljena konec minulega leta v okviru projekta Raba interneta v Sloveniji(RIS). V minulem letu je Slovenija zabele¡ila nov zagon. Po evropsko primerljivihdefinicijah internet uporablja ¡e 47 odstotkov prebivalcev Slovenije, starejœih od15 let, medtem ko se je dele¡ gospodinjstev z dostopom do interneta povzpelna 45 odstotkov.

Hudi @asi za @rnogorski turizem

#rna gora - #rnogorskemu turizmu se zadnje @ase ne piœe dobro. Po minulineuspeœni poletni sezoni - #rno goro je poleti obiskalo komaj kakœnih 600.000gostov - tudi zimski @rnogorski turizem ne prinaœa pri@akovanih rezultatov. Porekordnem obisku leta 1989 (1,1 milijona gostov in ve@ kot 150 milijonov dolarjev@istega prihodka) je bilo vseh naslednjih 14 sezon neuspeœnih. Ugledni turisti@nipredstavnik iz Hercegnovega Lazar Seferoviæ trdi, da je za brezupni polo¡aj krivapredvsem zanemarjenost turisti@nih objektov, saj naj bi jih bilo kar 95 odstotkovpopolnoma dotrajanih. Nezadovoljni gostje, ki so po@itnice pre¡iveli v #rni gori,utegnejo zahtevati odœkodnine, ker so bili z dolo@enimi podatki zavedeni inogoljufani. V #rni gori tako vse bolj prevladuje prepri@anje, da bi bilo treba vturizmu vse za@eti na novo.

Microsoft v preteklih treh mesecih z 10,2 milijardedolarjev prihodkov

Seatlle - Najve@ji svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft je v drugem@etrtletju teko@ega poslovnega leta, ki se je za@elo 1. julija lani, kljub pove@anjuprihodka zabele¡il upad dobi@ka. Prihodek podjetja se je, predvsem zaradipove@ane prodaje osebnih ra@unalnikov, pove@al za 19 odstotkov na 10,2 milijardedolarjev. Dobi@ek podjetja pa se je zaradi visokih stroœkov opcijskega na@rtazmanjœal za 17 odstotkov na 1,6 milijarde evrov. (STA)

Evropa se pripravlja na investicije v energetiko

Bruselj - Evropska komisija je v za@etku leta pripravila osnutek zakona, ki bivzpodbujal investicije v energetiko in s tem prepre@il mrke, ki smo jim bili pri@alansko leto. Izdal je tudi direktivo o energetskih storitvah, ki dolo@a nivou@inkovitosti, ki bo v prihodnosti postavljen za cilj. Po direktivi bodo moraledr¡ave @lanice uvesti politike zagotavljanja pokritja povpraœevanja po elektri@nienergiji in varnosti prenosa in dobave. Omre¡ni operaterji in regulatorji trgabodo po novem imeli okrepljeno vlogo, ki bo presegala dosedanjo zadol¡itev zaspremljanje investicijskih strategij in samo proizvodnjo. Dr¡ave @lanice bodonamre@ morale prevzeti odgovornost za razvoj obnovljivih virov energije.

RAZVEDRILO

ime in priimek

naslov

NAGRADNA KRI˘ANKA

Na bencinskem servisu v Kranju sozaposleni tik pred bo¡i@em postavili¡ive jaslice, ki so bile obiskovalcemna ogled vse do 2. januarja letos.Idejo o jaslicah si je zamislil IztokŒimnic, partner upravljalca BS Kranjin direktor Plinstala, postavil pa jihje poslovodja servisa Sandi Konkoli@.Jaslice je blagoslovil ¡upnik FrancGodec iz ¡upnije Primskovo. V dneh,ko so bile na ogled, smo zabele¡ilipove@ano prodajo goriv, saj so siobiskovalci z otroki prihajaliogledovati novo "atrakcijo" in hkratinato@ili œe gorivo. Nekateri so izbli¡njega naselja priœli tudi peœ.Nekajkrat so nas obiskali otroci izbli¡njega vrtca, ki so lahko ov@kenakrmili kar sami, dedek Mraz pa jezanje pustil bonbone.

Dragi reœevalci kri¡ank,

zahvaljujemo se vsem pridnim rokam, ki so izpolnjeno nagradno kri¡anko poslale na naœ naslov. In kdobo tokrat prejel nagrado?1. nagrado, polo majico bo nosil Emil Œtolfa, BS OMV Istrabenz Ferneti@i-Sever.2. nagrado, dve vstopnici za brezpla@en ogled Postojnske jame prejme Darinka Vali@,

Trubarjeva 2, 6330 Piran.3. nagrada, modra kapa bo krasila Alojza Zajœka iz Korbunove ulice 3 v Mariboru.Vsem nagrajencem iskrene @estitke.Zaenkrat toliko, roke, pozor! Pred vami je nova, œe nepopisana nagradna kri¡anka in glede na to, danas bo naslednje glasilo razveselilo pomladi, bomo poskrbeli, da bodo tudi nagrade pomladno obarvane...Saj œe poznate naslov? Istrabenz, d.d., Cesta Zore-Perello Godina2, 6000 Koper, s pripisom: "Za nagradnokri¡anko".Br¡ po svin@nik in veselo na delo!

MODRIJANC VAR#UJE Z ENERGIJO

Jaslice privabile obiskovalce na servis