I r s k a

U v o d

Potovanje po Irski mi bo ostalo v spominu kot zelo zahtevno potovanje predvsem zaradi treh stvari:

Ozke ceste, omejene z obeh strani s kamnito karpo, poraslo s travo. Ceste so tako ozke, da nimajosredinske rte. e pa je ta ozna ena pa tudi pribli no ni prostora za sre anje dveh avtodomov. Mi smodo iveli eno tako sre anje s kombijem neko sobotno jutro. Po grozljivo zvene em udarcu, je na eogledalo obviselo kot bananin olupek, medtem ko je kombi odbrzel naprej. In ni bilo enostavno zasilnozalepiti tiste razcefrane dele nazaj v kolikor toliko normalno obliko, kajti brez ogledala nismo moglipeljati naprej. Ceste so slabo ozna ene, tako da smo velikokrat prepeljali mimo kraja, kjer smo sihoteli ogledati kak no znamenitost, nato pa nikakor ni bilo mogo e zaradi ozke ceste obrniti. Da bi bilastvar zapovrh e komi na je dovoljena hitrost 100 km na uro in nismo si mogli predstavljati, kako bibilo mo no na teh ozkih gasah to hitrost razviti, eravno bi npr. bili sami na cesti. Ima pa Irska tudinekaj kraj ih avtocest, zgrajenih v zadnjih letih in katerih izgradnjo je finacirala Evropska skupnost, karje rno na belem napisano na obcestnih tablah. Naj pripi em e eno posebnost. Po avtocesti vozijotudi kolesarji.

!"#$% & '($% #)*$% +,*-%

Ni postajali . Pelje se in pelje in se ne more ustaviti. Katastrofa, ko se ho e ustaviti na teko opotrebo po popitem dobrem pivu. Ni ans. Vendar potreba je potreba in mi smo se ustavljali natesnem odstavnem pasu, e je ta obstajal in zadevo opravili na na em WCju ob spremljavi zvokavklopljene utripajo e lu i. Bencinske rpalke takoimenovane »station« so silno redke in potrebno jezapeljati s ceste dol,da bi se obskrbeli z gorivom. Dobro so zalo ene z e pripravljenimi sendvi i,osve ilnimi mle nimi in drugimi pija ami, od sadja banane in jabolka ter razni krekerji in sladkarije.Gorivo je drago. V povpre ju 1.35 evra.

Vo nja po levi zahteva posebno pozornost vsaj na za etku. Kri i a so ve inoma kro i a in vza etku smo po navodilu na e Fate GPSa skupaj pre tevali izhode iz kro i . V bistvu pa je enakokot pri nas le v nasprotni smeri. Gromozanska te ava je nastala pri dveh zdru enih kro i ih v oblikile e e osmice. eravno si tujec iz kontinenta, Angle i niso s tabo potrpe ljivi, in nemalokrat se je

zgodilo, da nas je ob pre tevanju izhodi z glasnim trobljenjem prehiteval po notranjem pasu kro i atovornjak s priklopnikom, ki je vozil na tempomat. Zgodilo se nam je tudi, da smo se pri tetju izhodovu teli in potem smo se morali vrniti na za etno pozicijo. Velja pa pravilo, ki ga nismo poznali, da tisti, kije prvi za po asnim vozilom ima prednost pri prehitevanju. To je veljalo predvsem za angle ke ceste,po katerih smo vozili na poti na Irsko in nazaj domov.

Pa vsemu temu navkljub bi na Irsko e potovala zaradi prijaznih in veselih ljudi in prelepe neokrnjenenarave. Meni ostaja v trajnem spominu njen jugozahodni pa tudi severni del. Imeli smo sre o, da nasje toplo sonce grelo od jutra do poznih ve ernih ur. Dnevna svetloba je trajala krepko po 11. urizve er.

O p i s p o t o v a n j a

Zdaj pa k samemu potovanju, ki smo ga pri eli v petek 19. junija 2009. Na potovanje smo sepripravljali tako, da smo pre tudirali smer poti.Upo tevali smo tudi oceno, kdaj so vremenske prilikenajbolj ugodne za potovanje. Prebrali smo nekaj potopisov, ki so nam s svojimi opisi, podatki okampih in postajali ih za avtodome velikokrat e kako pomagali. Dober mesec pred odhodom smorezervirali trajekta iz Francije v Anglijo in iz Welsa na Irsko. Isto asno, kajti to je pocenilo prevoz.

Prvi dan smo prepeljali Avstrijo in Nem ijo mimo Muenchna, Stuttgarta tja do bli ine Baden Badena.Potovanje po Nem iji je bilo naporno. e nikoli nismo potovali po nem kih avtocestah, da jih ne bidograjevali, irili ali na novo postavljali. In tudi tokrat ni bilo druga e. Promet se je mestomapopolnoma ustavil in v dolgih kolonah smo mu no akali na sprostitev prometa. A smo bili zapotrpe ljivost nagrajeni , kajti ustavili smo se v lepem, mirnem zasebnem kampu Adam v vasi Buechl-Oberbruch, cena: 18evrov, (www.campingplatz-adam.de, N 48.72650, E 8.0884). . Kamp je odprtskozi vse leto in ga vodi dru ina Breil. Obdajala so ga polja zore e p enice. Ko smo se sprehajali zna im koker panjelom, ki je veselo po celodnevni vo nji skakal okoli naju, nam je v lepem ve erupogled segal na oddaljeno hribovje Schwarzwalda na eni strani in Vogezov na drugi. Ob zori smokrenili dalje, kajti akala nas je dolga pot do francoskega Calaisa ob obali Rokavskega preliva, kjer bise naslednje jutro vkrcali na trajekt za Dover, Aglija. Po lepi in prometno neobremenjeni, pla ljivifrancoski avtocesti smo peljali mimo Strasbourga, Metza, Reimsa, Saint-Quetina.( Ceste: A35, A4,A26, A16). Pokrajina z leve in desne strani ceste je bila povsem neobljudena a obdelana do zadnjegakoti ka. Polja p enice so se menjavala s polji koruze, ajde in ogr ice.

Calais

V Calaisu smo parkirali ob obali blizu pomola in ob pla i, kjer je parkiri e za avtodomarje (50.57.58.

63 N, 10.50.38.17 E , 7 evrov). Tu jih je bilo e parkiranih vsaj 40, in prostora je bilo le e za nekaj

avtodomov. Obstaja pa tudi mo nost parkiranja bolj v sredi u mesta ob kanalu. Nam se je zdelo bolj

varno parkirati na uradnem parkiri u. Po prigrizku smo se odpravili na pe eno pla o, dolgo pribli no

tri kilometre. Mnogi se sprehajajo po pe eni pla i in po tlakovanem sprehajali u ob njej Med obema

je naselje majcenih slikovitih belih lesenih hi ic, za katere smo se spra evali ali so kabine za

preobla enje, ali pa se v njihovem zavetrju kopalci son ijo, saj veter tu neprenehoma pihlja. Vidljivost

je bila odli na in videla se je oddaljena angle ka obala.Samo mesto Calais ima zelo lepo slikovito v

rokokojskem slogu temno roza obarvano mestno hi o.Pred njo v malem parku stoji znameniti

Rodenov kip Kalejskih me anov. Nedale pro smo opazili spomenik pokojnemu predsedniku de

Golu, ki se je takoj po drugi svetovni vojni v tem mestu poro il. Mesto je na vsakem koraku

dokazovalo, da je pre ivljalo bolj imenitne ase. Bilo je pomembno pristani e za prevoz potnikov in

blaga. Po izgradnji predora pod Rokavskim prelivom nekaj kilometrov vstran pa je njegova veljava

padla, zato deluje zapu eno. Povsod je bilo opaziti veliko policajev. V nedeljo ob estih zjutraj smo

se odpravili na prvi trajekt za Dover, Anglijo . Cena prvega trajekta je precej ni ja (79.50 GBP).

Temeljito so nas pregledovali. A dlje kot do francoske carine nismo pri li. al so ugotovili, da na pes

ni imel vpisano, da je prejel zdravilo proti parazitom, ki naj bi ga vzel 24 ur pred potovanjem. Mi smo

dokazovali, da ga je vzel, in da je vpisano, ker nam je tako zatrdil na veterinar v Ljubljani, oni da ni to

dovolj in kon alo se je tako, da so nas zavrnili in nam svetovali veterinarsko kliniko, kjer naj bi psu to

zdravilo dali. Ob estih zjutraj smo drveli proti kliniki, ki naj bi bila 24 ur odprta, pa ni bila, in po mnogih

peripetijah smo le priklicali veterinarja, z mrkim in neprespanim obrazom, ki nam je psa oskrbel po

seveda posebni tarifi 100tih evrov. To smo e preboleli, a kaj ko smo zaradi u inkovanja zdravila

morali akati nadaljnjih 24 ur, da bi se lahko vkrcali na trajekt. Bili smo v skrbeh, ali nam bodo priznali

preko interneta rezervirano in kupljeno vozovnico za trajekt in ali bomo zaradi zgubljenega dneva

pravo asno pri li na naslednji trajekt , ki pelje iz Pembroka na Irsko. Dan smo pre iveli na pla i in

opazovali trajekte razli nih dru b, kako so prihajali in odhajali iz pristani a. Ko se je zve erilo je

skupina najstnikov ob obali praznovala in ob popivanju navijala glasbo ter vpila do jutranjih ur. Le kje

je bila policija, ki podnevi patruljira povsod? Neprespani smo se ponovno po zamotanem cestnem

kro i u odpravili na trajekt. Tokrat je bilo vse v redu. Priznali so nam kupljeni vozovnici .

!"#$% . /)%0,$- 1,2 3%"%#*41 #5 647,)0,1

V lepem jutru smo v pribli no eni uri prispeli v Dover. Izkrcavanje je bilo dobro organizirano. Dobilismo pecljate o i, ko smo se vklju ili v promet, ki je tekel po levi strani cesti a.(Ceste: M20, M26, M4,A40, A477). Imela sem ob utek, da se vsem preve mudi in da vsi avtomobili drvijo proti meni, kersem sedela ob vozniku proti sredi avtoceste. Bilo me je strah in kr evito sem se dr ala sede a. Te

ob utke je zamenjala skrb, kako zaradi izgubljenega dne prepeljati spodnjo Anglijo in Wels v osmihurah, da bi pravo asno pri li na trajekt. Dobesedno smo drveli, ko je kazalec pokazal, da smo kratki zgorivom. Ob avtocesti ni bilo bencinskih rpalk . Ugotovili smo, da o njih obve a napis STATION, inpu ica, ki nas je usmerjala k izhodu iz avtoceste. Primorani smo bili zapustiti avtocesto in se zna li vnekak nem naselju. rpalke pa nikjer. Mimoido i so nam pokazali na nakupovalni center Tesco,katere sestavni del je bila tudi rpalka za gorivo. Pla ilo – funti, evrov ne sprejemajo. (Ob tej priliki sezahvaljujem moji stari angle ki teti, ki mi je ob prazniku poslala nekaj funtov in so mi pri li prav.) . Ododatni jutranji kavi ni bilo misliti in mi smo zdirjali naprej. Mimo nas je vignil napis za Windsor, ki smoga eleli ogledati, a je zaradi asovne stiske ogled odpadel. V Welsu se je promet umiril . Kljub temusmo zelo malo videli od lepe in prijazne pokrajine. Sicer pa smo tu bili pred davnimi leti z agle kimisorodniki. Kazalo je, da bomo pri li pol ure pred odhodom trajekta. A kaj ko se je pojavil Murphy. Nacesti pred nami se je prevrnil tovornjak. V razvle eni wel ini so nas usmerili na drugo cesto, na aGPS se je zmedel in udno se mi je zdelo, da smo namesto k morju in pristani u vedno bolj lezli vgri evnat svet. ez to no pol ure smo pripeljali na isto mesto, kjer so nas usmerili na obvoz. Wel aniso se nam re ali, mi besneli in zopet jovo na novo zapeljali in tokrat pri li v malo trajektno pristani ePambroke. Zgre ili smo odhod trajekta.Ve nas je bilo s podobno usodo. Parkirali smo na parkiri uob vhodu v trajektno luko. Sonce je galo. Skuhali smo kosilo in se posku ali odpo iti od psihi ne infizi ne utrujenosti. Naslednji trajekt je peljal ob pol treh pono i. Vozovnico so nam ljubeznivo priznali inob pribli no treh pono i smo se peljali Irski nasproti. V treh urah smo pristali v Rossiare Harbour, Irska.Aleluja!

Vzodna Irska in Dublin

Iz pristani a smo zapeljali na cesto N11, ter po njej peljali mimo Arklowa preko wicklovskega vi avja,kjer so se pasle brez tevilne ovce. Prijazno gri evje je prepredeno z mejnim zidovjem podobno kot tovidimo na dalmatinskih otokih. Ovce so bile ostri ene in kri e e rde e ali modro obarvane, da bi jihlastniki prepoznali. Njihovo belo runo prehaja v rno na glavi h nekako vedno »nasmejanim« gob kom.Izredno simpati no in malce komi no. Razen ovac se tu pase popolnoma rno in po rasti visokogovedo. Enako rno govedo sem videla samo e v paniji. Pripeljali smo do obmorske vasice Bray,kamor radi hodijo Dublin ani pre ivljati konec tedna. Nismo imeli sre e s parkiri em. Vsi imajo privhodu pre ni drog, da ne more z avtodomom zapeljati na parkirni prostor. Pa tudi sicer smo opazili,da ni obcestnih parkiri . Pred hi ami v manj ih naseljih, skozi katere smo peljali, so postavljenekamnite ograje ali majhni vrti ki. Irci uvajo vsak kvadrat svoje lastnine. Tako te ko so akali nanjo, sajso jo Angle i skozi vso zgodovino imeli v svojih rokah. V nekaj urah smo pripeljali v predmestjeDublina, kjer smo se ustavili v kampu »Camac Valley Tourist Caravan and Camping Park« (N 53 1816 W 6 24 54, www.camacvalley.com, 20 evrov). Temeljito smo pospravili na e premi no domovanje,pripravili odli no pozno kosilo . Mimo nas so skakali zajci, kar je na ega psa spravaljalo ob ivce.Zve er pa e odli na prha in zaslu en po itek. Radi se izogibamo pretirani gne i zato zjutraj zgodajvstajamo in gremo na oglede mest. Mesta imajo poseben arm, ker so po utrudljivi no i ponavadi

umita in sve a, odpirajose kavarne z di e o insve o kavo. Vse je vpri akovanju kaj boprinesel novi dan. Odkampa vozi mestniavtobus t 69( 2,20evrov).

Povzpeli smo se vzgornje nadstropjeavtobusa in u ivali vvo nji mimo pivovarneGuinness,

!"#$% 8 3%1%+ 9%"",: /4;)#*- 3%)%7%5 %52 3%1<#5= >%)$

Kilmainhamskih zaporov (Tu je bil sneman film »V imenu o eta«) vse do strogega centra Dublina. Tusmo izstopili in pe prehodili in si ogledali vse za nas pomembne znamenitosti. V pomo nam je bilvodi iz zbirke De ela na dlani (Mladinska knjiga). Fascinirala nas je velikost Kolid a sv. Trojice (Trinity College, med katerega znamenite tudente sodijo J. Swift, O. Wilde, S. Beckett in drugi) . Kovstopite skozi vrata kolid a se znajdete v popolnem miru lepo poko enih zelenih travnikov, na katerihsedijo grupe tudentov ali pa turistov, ki so si pri li predahniti od ogleda mestnih znamenitosti. Tudi mismo posedli po travi in pomalicali, da bi se obskrbeli z dodatno energijo pred pohajkovanjem poTemple baru, ki je bil e v 80. letih prej njega stoletja zanemarjena etrt, namenjena ru enju, da bipridobili prostor za avtobusno postajo. Danes pa je ena modernih, ivahnih in domiselnih etrti ,ki joprimerjajo z Latinsko etrtjo v Parizu. Ugledne restavracije, ivopisne okrep evalnice in zanimivoopremljeni pubi stojijo eden zraven drugega. Po ozkih ulicah (znamenita za nakupe Grafton Street)neskon ni tok turistov dopolnjujejo pouli ni umetniki in muzikanti. Ustavili smo se v mnogih pubih. Vvsakem smo naleteli na pristno veselo in prijazno vzdu je, ki ga Irci imenujejo craig- zabava. Obkozarcu piva ali viskija ljudje zapojejo skupaj z nastopajo imi ob spremljavi violine, benja, pi ali,harmonike in kitare, klepetajo in si pripovedujejo ale. Vzdu je te potegne in kar te ko ga je zapustiti inpohiteti na ogled e drugih znamenitosti, ki jih to mesto radodarno ponuja na ogled. Da samo nekaterena tejem: e omenjeni Trinity College, Christ Church in St. Patrick Cathedral , General Post Office,Custom House, itd. Skozi mesto te e reka Liffey. Njena voda je rne barve kot ve ine irskih rek prekokaterih smo pozneje na potovanju peljali . Med mnogimi mostovi, ki povezujejo oba bregova reke jevsekakor med zanimivej imi Ha'penny Bridge namenjen pe cem. Dublin se je znebil podobezanemarjenosti in preprostosti. Razvil se je v sodobno mesto glasno in veselo, kar mu daje posebenarm, ki nas ni pustil ravnodu ne.

!"#$% ? /,1<, @%) ( #*-4#1,5#1 <;@41

!"#$% A B2,5 42 <),154=#C (%5#1#7#C <;@47 7 /,1<", @%);

Naslednji dan smo se namenili ogledati zgodovinska kraja Newgrange in Bru na Boinne ali Boynskapala a, 15 km pas kmetijske pokrajine v dolini reke Boyne, ki je kraj z najve jo koncentracijo starihspomenikov v Evropi. Najbolj znan je Newgrange za katerega pravijo, da je stal e 500 let, ko so vEgiptu za eli graditi piramide. In je bil zgrajen nekako 3000 do 2900 pred na im tetjem. Odpravili smose po avtocesti N1 severno od Dublina in pazljivo gledali na odcep za Newgrange. Imeli smo smolo,da so cesto prekopali in jo na novo trasirali prav tam, kjer bi jo morali zapustiti in potem smo se lovilipo zelo ozkih travnatih poteh ter kon no pri li pri stranskem vhodu v Newgrange. eravno smo bilizgodnji, kar pomeni, da tu e niso prispeli brez tevilni turisti ni avtobusi, nas niso hoteli spustiti naogled, e , da moramo iti skozi glavni vhod. Ponovno smo se podali na pot, zgre ili slabe in skriteoznake na cesti in zaradi preozke ceste nismo mogli obrniti nazaj. Pot smo poparjeni nadaljevali nazajproti Dublinu ( N2, M50). Nekako smo pri akovali res bolj e in vidnej e ozna be. Pripisujem za vsetiste, ki si bodo zamislili ogled Newgrangea, da skrbno preverijo pot.

Jugozahodna Irska

Pot smo nadaljevali na jugozahod. (ceste: M7, M9, N9, N10) Prvo mestece, kjer smo ustavili je biloKilkenny na parkingu nakupovalnega centra ob samem sredi u mesta in v neposredni bli ini starepivovarne, ki e danes izdeluje znano kilkennyjsko pivo (52.31.11.29 N, 7.15.05.88 W).

Kupili smo sve e sadje, zelenjavo in predvsem odli no jagnjetino ter pripravili kosilo. Potem pa kraj a

!"#$% D E#"$,55:F =)%2

Siesta in pohajkovanje po mestu, za katerega pravijo da je srednjeve ki biser in idealen zaogledovanje pe . In res. V strogi center smo se v petih minutah iz parkiri a povzpeli po ozkistopni asti ulici, polni pubov in majhnih restavracij. Zna li smo se na glavni ulici High Street, ki na enostran pelje do mogo nega lepo ohranjenega in iz rnega kamna grajenega gradu, ki je viktorijanskiposnetek normanske trdnjave iz 12. st. Na drugi strani ulica pelje do stolnice sv. Kanizija(St.Canice'Cathedral) iz 13. stoletja. Vse naokoli nas pa labirint uli ic. Kupili smo lepe in zanimivespominke, ki jih povsod prodajajo. Posebno lepa se mi je zdela drobna srebrna ogrlica z obeskom, vkaterem je bila naravna, posu ena triperesna deteljica - simbol Irske.

V poznem popoldnevu smo odrinili po N10 in N8, do znamenitih ostankov Rock of Cachel pri vasiciCachel. Na vrhu skalnate vzpetine je slikovito postavljena skupina z obzidjem obdanih cerkvenihstavb. V srednjem veku je to bilo eno najpomembnej ih sredi na Irskem, iz katerega so kralji incerkveni dostojanstveniki vladali skoraj tiso let . V toplem zahajajo em soncu smo se kot eni zadnjih

obiskovalce povzpeli na griin pla ali vstopnino 5 evrov.Vidno so bili veseliobiskovalcev iz daljneSlovenije. Po vodenemogledu smo posedli na gostoin lepo poko eno travo medstarodavnimi gomilami in vprijetni ti ini ob udovaliokolico. Neradi smo odrinilinaprej do kampa v vasiciBlarney. Naleteli smo napopolnoma novo zgrajenoavtocesto ki se je iz N8preimenovala v M8. Da jena novo zgrajena s pomo joEvropske unije je pisalo naobcestnih tablah. Imela jecelo nekaka postajali a, zakatera si videl, da so jih

!"#$% G H4+$ 4I 3%+C,"

naknadno pririsali v plan izgradnje. Mestu Corku smo se izognili in po de elni cesti N20 zavili vBlarney Caravan& Camping Park (www.blarneycaravanpark.com! "#$%&'"( )! *$"&'(( +! ," -./0.).Manj i kamp, ki pa je imel vse in e ve - pitch and put igri e z 18 luknjami. Prijazni receptor nam jepovedal, da je bil v Sloveniji in pozna Ljubljano, Piran in Bled. Skoraj do polno i je bilo svetlo, tako dasmo si pripravili ve erjo in pospravili dom ter legli h po itku. Drugo jutro smo e ob osmih zjutraj, ko jesonce jemalo zagon na nebu, udarili prvi drive. Imeli smo zaj jo publiko, ki je paradirala po travi odenega grma do drugega. Brez posebnega strahu. Igro (za katero smo od teli 20 evrov) sem jasnoizgubila in za kazen pripravila zajtrk. Okoli poldne smo kamp zapustili in se usmerili na dale poznaniBlarneyski grad iz 15 stoletja. Naleteli smo na nepopisno gne o turistov, ve inoma Angle ev. Tovzelo voljo, da bi li na ogled in na poljubljanje znamenitega blarneyjskega kamna, za katerega enaod legend pravi, da je to blazina, ki jo je uporabljal sv. Jakob, ko je v pu avi sanjal o angelih, drugalegenda pa, da je kamnita plo a le polovica mnogo ve jega kamna in da je ta polovica kamen usode,na katerem so kronali kotske in angle ke kralje. Vsakdo, ki poljubi ta kamen bo dobil govorni ki dar.Hvala! Nekateri, kot na primer jaz, ga e imamo. Sovra niki gne e obrnemo vozilo in se usmerimo nacesto N22. Pripeljemo do turisti nega in precej skomercializiranega mesta Killarney Povsod polnohotelov vseh kategorij. Mesto prepeljemo in se ustavimo na postajali u ob velikem jezeru LoughCaragh. Pe se odpravimo do jezera, prehitevajo nas ko ije polne japonskih turistov. Pot nadaljujemopo cesti N70. Cesta se pri ne dvigovati in e smo v hribovitem delu Irske v njenem Killarnejskemnacionalnem parku (Killarney National Park), katerega najvi ji vrh Carauntoohil meri celih 1041 m.Sre ujemo veliko pohodnikov, kolesarjev in avtodomarjev. Med vo njo se ustavimo na nekak nirazgledni plo adi in e enkrat ozremo navzdol po ogromnem jezeru, ki je menda sestavljeno iz trehmanj ih. Nekaj asa vozimo po platoju, nato pa se malo spu amo do mesteca Kenmare, kjer jenekako za etek polotoka Iveragh po katerem je speljana irska najbolj znana kro na panoramska cestaRing of Kerry. Cesta pelje mimo mnogih slikovitih vasic, ostankov utrdb, zalivov (Valentia Harbour!),premnogih ve jih in manj ih otokov. Podnebje je tu sicer ve inoma vetrovno in vla no, a blago, panajdemo rastline, ki bi jih pri akovali v bli ini ekvatorja. Prav posebno lepi so grmi i fuksij, ki so nas obcesti spremljali vso pot. Ovce se pasejo prakti no povsod. Ovca do ovce. Ne zgre ite vasiceCahersiveen, rojstnega kraja katolika Daniela O'Connella – »Osvoboditelja«, ki je bil v 19. stoletju enanajpomembnej ih irskih osebnosti.

Pot smo nadaljevali mimo Killorglina na drugi polotok Dingle. Je prav tako gorat in znan po udovitihkilometre dolgih pe enih pla ah. Peljali smo po njegovem ju nem delu mimo Incha (obvezno ustavitiin se spustiti na pe eno pla o, na kateri mnogi avtodomarji prespijo), Anascaula in prispeli v vasDingle.Tu smo poleg nekaj avtodomarjev parkirali ob manj i luki, nekako sredi vasi. Da je parkiranjeez no prepovedano, nas je opozarjala majhna tabla. A nas ni nih e pregnal. Pre iveli smo vro danin od poti ter vtisov smo bili precej utrujeni. Mrzlo pivo in ve erja sta povrnila izgubljeno energijo . esmo pohajkovali po slikovitih ulica vasice. ivahne, kri e e (temno modro, oker, rde e) pobarvaneskromne hi e so se menjavale s pubi in prodajalnami spominkov. To so bili predvsem izdelki iz ov jevolne (odeje, jope, kape, ali , itd), in razni predmeti na katerih kraljujeta ovca in triperesna deteljica.

!"#$% J #74<#*5*, C# , 7 1,*-; 6#5=",

Zve er pa v pub na craig v pub Murphy.Med turisti so prevladovali Avstralci in Ameri ani, potomcidoma inov, ki so se ob asu velike lakote od tu izselili. Poznali so vse pesmi nastopajo ega pevca inse mu pri petju pridru ili. Kot nekak en tih oto ek med njima sva sedela in u ivala.

Zahodna in severozahodna Irska

Tu Irska ni ve tako hribovita in tu ni ve tako divjih slikovitih polotokov s pla ami, tu so zeleni travnikipolni cvetja. Ob Atlantski obali se ponekod dvigujejo pe ine tudi do 200 metrov visoko. Pa lepo povrsti.

Po cesti N69 smo peljali tokrat po zgornjem delu polotoka Dingle mimo Traleeja, in od tu po N21skozi zelo lepo vas Adare, kjer so nekatere hi ke krite s slamo mimo mesteca Limerick in nadaljevalipo N18 direktno na znamenite Moherske pe ine ( Cliffs of Moher) v pokrajini Burren. Po gri evnatemsvetu je peljala solidna cesta, ki je prehajala v vse bolj o jo in o jo, tako da smo pri naseljuEnnistymon podvomili, da smo na pravi poti. Sre avali smo ve inoma osebna vozila in e kak enavtobus. Ob sre anjih smo upo asnili vo njo mi in oni. In tako vse do prostornega parkiri a na klifih,kjer nam je bilo popolnoma jasno, zakaj smo le trije avtodomarji iz celine.

!"#$% K L4C,)*$, <, #5,

Moherske pe ine so skrajni del pokrajine Burrenin se dvigujejo 200 metrov nad Atlantskimoceanom. Pogled na pe ine je vznemirljiv v njihgnezdijo premnoge ptice, ki glasno preletavajo.Neprenehoma pihlja. Za turiste o, je dobropreskrbljeno. Tu so restavracija, pa trgovine sspominki, zelo solidni toaletni prostori. Mi smo,kot po navadi sami pripravili kosilo in kmalunadaljevali pot. Cesta se je pri ela spu ati vsmeri obale v vasico Doolin po gasi, v katerosmo za li. Nismo mogli obrniti nazaj in smovztrajali naprej,bi se reklo, korakoma. Ko smoprispeli do kri i a s pravo cesto smo zgro eniprebrali na obcestni tabli, da je »na a« gasaprepovedana za avtodome. e vedno pa je biloozna eno, da je dovoljena hitrost 100 km nauro!!! V Doolinu je na obali odli en kamp»Nagle's Doolin, (www.doolincamping.com53.01677 N, 9.40200 W, 21,50 evrov). Izrednoprijazno so nas doma ini sprejeli in se udili,

kako od dale smo pri li. Iz kampa se vidijo Moherske pe ine in Aranski otoki. Mo en je ogled obeh zladjico iz manj ega pristani a tik ob kampu. Prav tako je tu pitch and put igri e za golf z 18luknjami.

!"#$% &M N%=",O* 3%1<F 644"#5 P9 4(%20; L4C,)*$, <, #5,Q

!"#$% && N,<4(%@5# <;@ ( 42"# 54 ="%*@4F 644"#5

Le kakih 700 metrov vstran je vasica, v kateri je osrednji pub O'Connor's eden od treh najbolj znanihpubov na Irskem. Vsak ve er, ob deseti uri, poznani in priznani glasbeniki igrajo in prepevajo ljudskepesmi. Skupaj s tevilno publiko , ki jo sestavljajo doma ini in turisti. Greh bi bil, da ne bi bili zve er tu.Zjutraj smo se sprehodili po obali in si ogledalia plo ate temne skale, ki so ostale za ledeniki izledene dobe in so zna ilne za pokrajino Burren. Zaradi svoje naravne lepote, prijaznosti ljudi inveselega vzdu ja povsod, nam je Doolin prirasel k srcu in te ko smo ga zapustili.

!"#$% &. ! *"%14 $)#-% C# % 7 7%*#+# 644"#5

Severozahodna Irska

Nadaljevali smo po cesti N18 in bli nje sre anje z nekim irskim kombijem nam je pokvarilo pot. Poozki cesti je pridrvel iz nasprotne smeri in nam odtrgal stransko ogledalo na desni strani avtodoma, kije bistvenega pomena pri vo njo po levi. e dobro, da smo vzeli seboj iroki lepilni trak, s katerim smoza silo zakrpali, kar je od ogledala ostalo. Izvedeli smo, da bomo tako novo ogledalo na Irskem te kokupili. Slabe volje smo izpustili ogled mesta Galway ter se po cesti N17 usmerili proti severu.

Pripeljali smo v mestece Sligo in nadaljevali do turisti nega Roses Point na severni morski obaliRepublike Irske. Sligo je predvsem poznan po tem, da sta tu po itnice pre ivljala brata Yeats: Jack –slikar in William- pesnik. Vsako leto avgusta se tu zberejo ljubitelji pesnika v Yeatsovi poletni oli.Roses Point je nadaljevanje Sliga. Le i na vzpetini nad morjem. Pe ena pla a je kilometre dolga. Tutudi venomer prijetno pihlja in razlika med plimo in oseko je nekaj metrov. Ustavili smo v manj em,lepo urejenem in kar dragem kampu »Greenlands Caravan and Camping Park« ( 54.18.25. 55.N,8.34.08.60 W, 21 GBP). Bil je zelo zaseden. Ve inoma avtodomarji in prikoli arji, le posamezen otor.Irci in Angle i. Mi smo se stisnili na enega od zadnjih prostorov. Opazili pa smo nekaj avtodomarjev, kiso zve er parkirali ob pla i. Lokalna policija je ve krat peljala mimo njih, a jih je pustila na miruprespati. Spustili smo se na pla o, kjer so se mnogi kopali. Do Sliga vodi ob morskem zalivupromenada. Sprehodili smo se po njej in ugotovili, da so poleg kampa tu e veliko golf igri e in karnekaj hotelov. Opazovali smo zelo pozni son ni zahod in se spravili spat. Zjutraj smo po cesti N15odpeljali e severneje proti mestu Donegal.

!"#$% &8 !<),C%0%"# , #( $%1<% 24 1,*-% !"#=4

Severna Irska Ulster

Od Donegala po cesti N13 skozi nevidno mejo med obema Irskima dr avama tik pred mestomLondonderry na Severno Irsko – Ulster, ki je del zdru enega kraljestva. Na tem delu je zadnjih 30 letvladalo nasilje med unionisti in nacionalisti. Kljub sklenjenemu premirju med obema skupnostima,nismo naleteli na tako prijazno in veselo vzdu je kot v Republiki Irski. Turistov je tu bolj malo in prometbolj redek.

Mi smo eleli pogledati Antrimsko obalo na najvi jem severnem delu dr ave, zato smo zavili naavtocesto A2 in peljali do majhne vasi Portrusha. Od tu nas je do prve znamenitosti Velikanov nasip aliGiant's Causeway peljala dobro ozna ena pot, ki je glede na vse reklame malo razo aranje, a naj bo.Vredno je pogledati mestoma do 100 metrov visoke in slikovite pe ine okoli majhnih zalivov. Plavomorje in preletavanje ptic spominja na Jadran.

!"#$% &? 9,"#$%547 5%*#<F R5-)#1*$% 4@%"%

Sam Velikanov nasip je zgrajen iz esterokotnih bazaltnih stebrov, ki se spu ajo kot nekak na policav morje. Za spominke je dobro poskrbljeno v trgovinah National Trust-a (Narodni sklad za varovanje in

ohranjanje zgodovinskih stavb in znamenitosti) in zautrujene noge v ajnici , vse v neposredni bli iniurejenega brezpla nega parkiri a ( 55.12.04.96 N,6.29.08.47 W ). Pripravili kosilo, ga pojedli na prostemna travi in se zapeljali v nekaj kilometrov oddaljeniBushmill, v katerem je najstare a iz leta 1608 uradnodelujo a destilarna malt viskija na svetu. Avtodom smoparkirali na brezpla nem parkiri u pred tovarno(55.12.04.96 N, 6.31.13.72 W) in se udele ilivodenega ogleda v angle kem jeziku. Vstopnina tirifunte. Mo nost nakupa Original ali Black Bush (po14.99 GBP za vsakega) ali katerega drugega izmedklasi nih starih viskijev. Nadaljevali pot po dobroozna eni cesti do Ballycastla in do druge znamenitostiCarrick- a- Rede. To je vise a brv iz vrvi in desk, ki 25m nad morjem povezuje oto ek Carrick-a-Rede z

obalo. Od brezpla nega parkiri a (55.14.21.32 N, 6.20.53.09 W) do brvi je za prehoditi kakih 800 min premagati okoli 160 stopnic. Vstopnina 5 GBP. Brv je zgrajena za opazovanje jate lososov.

!"#$% &A S40% <4 @)7#F 7#*4$4 5%2 4@%"4

Po vznemirljivem ogledu smo poavtocesti M2 odpeljali po lepipokrajini proti Belfastu in se takoj,ko smo prispeli zapeljali v velikosodobno trajektno luko, da bi kupilikarto za trajekt, ki pelje v Stranraer;na kotskem. Brez te av smo jokupili pri vedski trajektni dru bi.Cena: 174.GBP Ve erilo se je in minismo imeli ideje, kje bi parkirali inprespali. Kampa nobenega,parkiri e za avtodome, kateregakoordinate smo imeli je bilozaklenjeno, preostala, ki smo jihnemo no gledali so imeli visokopre no zaporo, tako da zaavtodome in tovornjake parkiranje nibilo mogo e. Re il nas je nekipotopisec potovanja po Irski, ki jenapisal, da so prespali na parkiri unakupovalnega centra Tesco inpripisal koordinate parkiri a(54.60224 N, 45.93321 W).Ni nampreostalo, kot da ga poi emo in parkiramo ter po akamo, kaj bo. Res parkiramo pod lu jo srediparkiri a, pripravimo ve erjo, peljemo psa na potrebo in spet nazaj v avtodom. Nismo vedeli nakaterem koncu Belfasta smo, kajti brala sem, da vse njegove etrti niso ravno varne. Parkiri e se jepraznilo in izpraznilo. Kukali smo skozi okno in videli uvaja, kako dela obhod. Nih e nas ni vznemirjalin mi smo prespali mirno no . Zgodaj zjutraj smo parki e zapustili in odpeljali v center mesta. Poiskalismo urejeno in avtodomom pristopno parkiri e in se odpravili na kavo. Redki lokali so se ob tej uriodpirali. Mi smo naleteli na pravega z odli no in prijazno postre eno kavo. Ogledovanje mesta smopri eli in kon ali na glavni ulici Great Victoria Street. Najprej smo zagledali veli asno mestno hi o(zgrajeno 1906) z lepo kupolo.Pred njo na visokem postavku stoji kip kraljice Viktorije, ki je oblastnozrla navzdol na nas.

Poiskali smo operno hi o Grand Opera House iz leta 1894, in zanimiv Evropa hotel z vzdevkom»najbolj bombardiran hotel v Evropi« saj je bil priljubljeno shajali e novinarjev iz celega sveta, ki sopisali o nemirih. ez cesto hotela je zelo zanimiv v viktorijanskem stilu opremljen pub Crown LiquorSaloon. Zgodba pripoveduje, da je prvotni lastnik puba, strasten irski nacionalist, dal polo iti angle kokrono tako, da bi si vsakdo, ki to eli, lahko ob njej obrisal evlje. Zdaj je pub v pod upravo NationalTrust-a. Krona - predpra nik je e tu. Glavna ulica se zaklju i v pe cono, polno modernih trgovin.

Druga e pa je Belfast staromodno mesto zulicami vrstnih hi iz rde e opeke. Ni takoo arljiv kot Dublin. Prebivalci posku ajopozabiti nemire izpred tridesetih let. Soprijazni a zadr ani. Vrnili smo se, skuhalikosilo in odpeljali v pristani e, kjer so nasusmerili h trajektu. Nismo dolgo akali in esmo se peljali proti kotski obali. Vo nja jetrajala dve uri. Trajekt, velik in modern, zrazli nimi separeji in celo nekak no imenujmokinodvorano, v kateri so predvajali poznanifilm Mama mia.

!"#$% &D T,"I%*-F L,*-5% C# %

!"#$% &G T,"I%*-F '<,)5% C# %

!"#$% &J !$;"<-;), 7 142,)5,1 2,"; T,"I%*-%

Edinburgh

Izkrcali smo se v kotskem pristani kem mestecu Stranraer in se usmerili Edinburghu naproti. Vozilismo nekaj asa ob obali nato smo zavili po lepi pokrajini proti Glasgowu. Na e vozilo bi zopet moralioskrbeti z gorivom in malce nervozni smo postajali, ko nismo videli prav nobene rpalke. In ko smo bilie na tem, da zapustimo avtocesto smo po 80 km vo nje zagledali prvo. Tu smo kupili gorivo in nekajhrane. Pohiteli smo, da bi imprej pri li do Edimburgha , da bi si pripravili dobro kosilce. A kaj, ko seje promet v bli ini Glasgowa gostil in mi smo po asi napredovali. el pozno popoldne smo prispeli vmegleni EdiNburgh v kamp The Caravan Club Edinburgh.(55.97760 N, 3.26446 W, 21,80 GBP).Kamp velik, miren, lepo urejen. Kot e njegovo ime pove, so tu prete no avtodomarji. ez cestokampa se spusti po strmih stopnicah do obale globokega zaliva morja. Ob obali je prostrano travnatosprehajali e po katerem se znenada pripodijo zaj ki. Na Mick je bil skrbno na vrvici, a je kazalo, dabo ob pogledu na dolga u esa dobil iv ni zlom. Vsake toliko nas je povlekel s vso mo jo, da smo ga

komaj krotili. Ob kampu je tudi veliko igri e za golf.

eravno je pri kampu postajali e primestnega prometa smo se mi drugojutro raje odlo ili za shutle (2 GBP po osebi), ki pribli no vsako uro pelje izkampa (postajali e pred recepcijo) direktno v center mesta. Na tem mestutudi pobere potnike za vrnitev v kamp. Je pa za to obliko prevoza gne a, sajse ve inoma vsi gostje kampa odlo ajo zanj. Spla a se vstati bolj zgodaj.Seveda vsi stojijo po vrsti, kakor so pri li in akajo v vrsti. Nih e se nepreriva in podobno. V Edinburghu smo bili prvi . Mesto smo si ogledali iz

dvodnadstropnega rde ega avtobusa (cityseing , karta 12 GBP), mo nost prestopanja med avtobusiza cel dan) Kot za arani smo gledali na ve nolepoto irokih ulic ,mogo nih starih in lepoohranjenih stavb, posebno gradu, ki se malodviguje nad starim delom mesta na eni strani.Od tu vodi takoimenovana Zlata milja – glavnaulica do kralji inega gradu na drugi stranimesta. Po ogledu mesta smo izstopili na Zlatimilji. Prehodili smo jo po dolgem in po es.Vabile so nas trgovine in nam ponujale kilte,raznotere izdelke iz tvida, volne. Da o viskiju

!"#$% &K B2#5@;)=F ;"# 5# ="%*@,5#$

ne pi em. Vse originalno vse izjemno drago. Tu so tudi restavracije vseh mo nih narodov in kultur, mismo izbrali eno od njih in zelo drago pla ali za sicer okusno kosilo. Vendar nam to ni niti za pikicopokvarilo razpolo enja. Ogledali smo si tudi modernej i del mesta in se ustavili v znanemnakupovalnem sredi u na Princess Streetu, a nas tu ni ni pritegnilo, saj ponujajo stvari, ki smo jihvajeni videvati tudi pri nas. Ponovno smo se povzpeli na dvonadstropnika z e veljavno vozno karto inse pripeljal v bli ino, kjer nas je na sipati ni ofer s kombijem po akal. Skozi vso pot do kampa nas jekratko asil in med drugim povedal, da je bil v Ljubljani, ko je kotska nogometna reprezentanca igralas slovensko in razlagal, da imamo odli no «junijon« ( Union) pivo.

B2#5@;)=C

Pot domov

Temeljito smo pospravili avtodom in se drugo jutro podali na dolgo pot proti domu. Peljali smo pocestah A720, A702 vse do avtoceste M6 navzdol v Anglijo jo zapustili kmalu za Manchestrom zapeljalina A53 in nato na A520 vse do mesteca Leek, ki le i na za etku nacionalnega parka Peack District-National Park. Ustavili smo se nekaj kilometrov dlje v kampu Blackshow Moor Caravan Club Site (N53.13864,W -19853). Manj i kamp, lepo urejen, sredi lepe in neokrnjene narave. Pavsod smo videvaliveliko zaj kov, ki so skakali okoli nas. Dan je bil zelo vro in mi smo bili precej utrujeni. Po ve erji smosklenili, da bomo v tem mirnem kraju ostali en dan dlje. Drugi dan so nas obiskali prijatelji iz mestaStoke on Trent, nas peljali na ogled mesta in nas povabili v lepo restavracijo v bli ini na ega kampana pravo staffordshire-sko ve erjo. Ker je bila hrana zelo okusna in tudi porcije so bili obilne, najzapi em naslov restavracije, ki je sestavni pode elskega hotela The Three horseshoes Inn & CountryHotel (www.threeshoesinn.co.uk).

Zjutraj smo na poti za vse rpalke bili prezgodnji in smo komaj na li eno, ki je bila e odprta. Nato ilismo gorivo in po cestah A52 pri li na avtocesto M1. Po njej smo se izogibali vsem ve jim mestom pa

tudi Londonu. Blizu mesta St. Albans smo zapeljali na londonsko zahodno obvoznico M 25, peljali vzelo gostem prometu vsaj 80 kilometrov in jo na njenem ju nem delu zapustili ter zapeljali na M20.Globoko smo si oddahnili, kajti le kak na dobra ura vo nje nas je pripeljala v Folkestone v bli inoEurotunela.

!"#$% .M 9 7"%$; *$4(# B;)4-;5,"

Zapeljali smo direktno k vhodu, kupili zelo drago vozovnico (257 evrov, v petek popoldne je vozovnicanajdra ja! ), se takoj, kot zadnji vkrcali na na vlak. Vlak je potegnil. Mene je bilo tunela strah. Vzelasem zeljnato glavo in za ela s pripravo solate. A komaj sem jo dovolj narezala smo e bili«doma« – nana em ljubem starem kontinentu v bli ini Calaisa. Peljali smo po isti poti, kot smo li »gor«.le da tokratv obratni smeri. Vozili smo dokler se je videlo.Ustavili blizu francoskega mesta Metz. Na ve ji rpalkismo parkirali poleg drugih avtodomov in tu prespali. Zgodaj zjutraj po dobrem zajtrku in kavi smopohiteli naprej, mimo vseh nem kih omejitev in zastojev in pozno zve er smo e spali v doma ipostelji.