Ivan Cankar

Kurent

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDA

2 

KURENTBESeDA

Ivan CankarKURENT

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-001-4

beseda@omnibus.sewww.omnibus.se/beseda

BESeDA

3 

KURENT

I

Saj veste vsi, kako se je ta zgodba zaãela: Kurent je bil si-romak, da mu ga ‰e v tej deÏeli siromakov ni bilo enake-

ga. Spoãet je bil ob vinu in razuzdanem veselju, porojen pav bridkosti in hudih nadlogah. Ko je mati ugledala cmeravonebogljenãe, se je razjokala ‰e sama.

»Saj ne bo Ïivelo!« so rekle sosede.»Da bi le ne!« je vzdihnila mati.Cmeravo nebogljenãe pa je Ïivelo in krstili so ga za Kuren-

ta.Komaj je Kurent shodil, je bilo Ïe oãitno, da ni za nobeno

rabo na svetu. Namesto da bi gazil blato po vseh ‰tirih, ali dabi se valjal v prahu, kakor drugi kr‰ãeni otroci, je sedel napeãi, gledal debelo ter gulil svoj desni palec, dokler mu ganiso s cunjo obvezali. Rastel je zelo poãasi, redil pa se ‰e celoni; edino lasje so poganjali tako ãudeÏno hitro, da mu jih jemati nazadnje zvezala v ‰op na temenu; ker je takrat ‰e kri-lo nosil, je bil ãisto podoben bledikastemu dekletu.

»Gospod bo, za drugo rabo ni!« so rekle sosede; mati pa seje moãno razveselila v svojem srcu.

Ali kazalo je, da mu tudi lemenat ni bil sojen ob rojstvu. Koje dopolnil dvanajsto leto, je vpra‰ala mati Kurenta, ãe bi radbil Ïupnik in ‰kof in kaj da bi drugaãe rad bil. Kurent je dol-go pomislil, nato pa je rekel:

»Cesar!«

BESeDA

4 

KURENT

Mati ga je zlasala ter se je napotila do bliÏnje in daljneÏlahte. Ta je dal par tolarjev, oni platna za perilo, tretji padober svet. Jeseni so naloÏili Kurenta na voz. Mati se je jokalain ga je za slovo poboÏno pokriÏala, oãe pa ga je krepko po-tegnil za uho, zato ker je bil z novimi ‰kornji stopil v luÏo.Staremu hlapcu Andrejcu je bila dana zapoved, da naj se ni-kar ne napije spotoma in da naj po‰teno odloÏi Kurenta priteti samici, ki je Ïivela v mestu, zato ker je bilo tam veã cerkvain spovednikov nego na fari.

Hlapec Andrejec je storil vse, kakor je bilo zapovedano.OdloÏil je Kurenta pri teti samici, nato pa je ‰el v krãmo in seje napil Ïe v mestu, zato da bi spotoma ne bilo potreba. Ko seje o mraku vrnil na faro, je bil Kurent Ïe pred njim doma.Andrejec je spravil konja v hlev, pred hi‰o je oãe obdelavalKurenta s tenko brezovko, po dvori‰ãu pa se je izprehajal ko-‰at petelin in je ãasih pomeÏiknil v sonce, ki je gledalo komaj‰e z enim oãesom izza hriba.

»âe za Ïupnika nisi, pa bodi pastir!« je rekla mati.Kurent pa tudi za pastirja ni bil ustvarjen. Namesto da bi

se brigal za Ïivino, je leÏal v travi in je gledal v nebo. Kolikordalj je gledal, toliko bolj je razloãil, da nebo, tista lepa boÏjaplahta, ni privezana in pribita na vekomaj, temveã da nepre-nehoma gre svojo veliãastno pot — sam Bog vedi kam! Gle-dal je in je zadremal; ãasih se mu je sanjalo, da ne leÏi nazemlji, temveã visoko na lepi boÏji plahti in da gleda zvi‰kana pa‰o, kjer so se bile oãetove in sosedove krave pravkarnapotile v deteljo. Ko se je vzdramil, so bile krave resniãno vdetelji.

Nekoã se je vrnil s pa‰e brez Ïivine, ki se je bila v hosto po-

BESeDA

5 

KURENT

izgubila. Oãe ga je najprej naklestil, kakor se spodobi, nato pamu je rekel:

»Kurent, nadloga vseh nadlog, kaj bi s tabo! Za gospodanisi, ne za pastirja, ne za hlapca. Ali naj te vbogajme redim Ïena mlada leta? Sam povej, kaj bi rad bil!«

»PapeÏ!«Oãe ga je do dobrega zlasal in je zavzdihnil v svojem srcu:»Za kateri greh, o Bog, si me udaril s to grenko palico!«Odtistihdob je rastel Kurent, kakor raste kopriva ob plo-

tu. Nihãe se ni zmenil zanj, on pa za nikogar. Po teden dni gani bilo do hi‰e, pa ne mati ni vpra‰ala, ne oãe ni vpra‰al: »Kjepa je na‰ Kurent? Ali je laãen na‰ Kurent?« — In kadar se jepovrnil, razcapan, bos in gologlav, kakor je bil, ga niso vabi-li: »Prisedi, Kurent; skleda je na mizi in tvoja Ïlica tudi!« Niãga niso vabili; v veÏi je Kurent juÏinal, kakor popotnik iz tujedeÏele; kadar je pojuÏinal, pa je ‰el, kakor gre veter: le Bogsam mu kaÏe pot in cilj.

Vasi in ljudi se je Kurent ogibal; samota je bila njegovo ce-sarstvo. Gledal je, kako teãe potok skozi polje, v senci belihvrb: poslu‰al je dolgo in natanko njegovo pesem in navsezad-nje jo je razloãil tako ãisto, da je sli‰al besede in ãlove‰ki glas.Poslu‰al je, kako po‰umeva polje v rahlem vetru, in to tihopesem polja in njiv je razloãil izmed vseh drugih. Preromal jeprostrane gozdove in je verno poslu‰al, ko so mu pripovedo-vali svoje Ïalostne ponoãne zgodbe; vse bolj buãeãa in vsebolj nedeljska je bila njih pesem nego tista, ki so jo prepevalecerkvene orgle, kadar jih je gonil gluhi organist.

Tako se je klatil Kurent brez doma, brez pota in brez posla,sebi v sramoto, ljudem v spotiko in v nagnus.

âe ga je sreãal kmet, je pogledal hudo in je pljunil debelo:

BESeDA

6 

KURENT

»Fej te bodi! Fant pohajkuje, moÏ bo kradel in poÏigal, sta-rec bo beraãil!«

Kurent ‰e sli‰al ni takih besed, ÏviÏgal je in je bil vesel.Ne le moÏje, tudi hlapci in pastirji so se zgledovali nad

njim; Ïenske pa ga ‰e celo niso pogledale, ker je bil bos, ku‰-trav, umazan in cunjast, da se Bog usmili.

Pripetilo pa se je ob tistem ãasu, da je Kurenta veter zane-sel v vas, ko so se vraãali farani od vélike ma‰e. Dolga vrstajih je bila. Posamez, po dva in po ‰tirje so ‰li zloÏno in poãa-si po beli cesti nizdol, proti vasi, ki se je senãila v dolini; vsiso bili prazni‰ko obleãeni in sonce je sijalo. Kurent je skoãils ceste na poljsko stezo, da bi se ne zadeval ob ljudi.

Komaj pa je tako skoãil, je zastrmel z oãmi in z usti ter jestal na polju, kakor do kolen ukoreninjen.

Tako mu je bilo kakor ãloveku, ki je prespal leto in dan, pase vzdrami ter ugleda ves osupel nove ljudi in nove kraje. Ku-rent si je trikrat pogladil z dlanjo preko oãi, nato ‰ele je dodobrega izpregledal.

·lo je po cesti prelepo dekle. Vse se je Ïarko svetilo v son-cu: oãi, lica, ustnice, rdeãa ruta okoli vratu, pisano krilo incelo beli robec, ki ga je drÏala v roki ob pasu. Najbolj in naj-lep‰e pa so se svetile oãi in Kurent je takrat spoznal: tam, vtistih oãeh je Ïivljenje, kakor mu ga na vsem boÏjem svetu nienakega.

Daleã Ïe so bili farani; celo zakasnele, poboÏne kmetice, kipo ma‰i obredejo ‰e stranske oltarje in ves kriÏev pot, so pri-‰le z drobnimi koraki mimo in so se kriÏale, ko so ugledaleKurenta. Kurent pa je stal, kamor je bil prirastel, dokler se nisonce nagnilo do hriba.

Ko so priromale sence s klanca ter upihavale luãi po doli-

BESeDA

7 

KURENT

ni, poãasi in tiho, kakor o veliki noãi cerkovnik s kajfeÏemsveãe pred oltarjem, se je napotil Kurent proti gozdu, ki je bilnjegov dom. Od jutra do veãera ni pil ne jedel, pa ni obãutilne gladu in ne Ïeje. Kraj gozda je legel v travo in je gledal vnebo, ki je bilo zmerom vi‰je in zmerom svetlej‰e, kolikor daljje gledal; ãlove‰ke oãi bi ne bile ugledale ne ‰e ene zvezde,Kurent pa jih je videl Ïe brez ‰tevila.

V gozdu je ‰umelo, topel veter je ‰el v dolino; Kurent jegledal v nebo, in kakor je pelo na nebu, v gozdu in na polju;tako je prepevalo v njegovem srcu.

»Rdeãe so tvoje ustne, kakor ruta okoli tvojega vrata, ka-kor mak, ki se priklanja v polju, kakor nageljni na tvojem ok-nu. Vesele in bistre so tvoje oãi, kakor oprano nebo, kadarodseva na njem, svetla rosa od polja; globoke so, kakor jezeronad zakletim gradom in kakor je nebo, kadar se boÏja strehavzdigne do nebes in se zvezde tiho pribliÏajo gozdu; pogle-da ãlovek vanje, pa sli‰i pesem, ki jo je takrat sli‰al, ko se muje sanjalo, da je preãudno odre‰en vseh bridkosti in da z an-geli prepeva Materi boÏji na ãast. Tvoja lica so lep‰a, bolj sordeãa in di‰eãa nego roÏe na Marijinem vrtu. Lahke so tvojenoge; kakor hodi‰, ne hodijo sence v gozdu tako mehko intiho … Ali joj meni! Vesele so tvoje oãi, moje srce pa je Ïalost-no in pusto, kakor polje ob su‰i. Joj meni! Mehak in tih je tvojkorak in v sonce gre; teÏak pa je moj, samote in noãi Ïeljan!Joj meni — nikoli ni zima svatovala s poletjem, nikoli ne danz noãjo, nikoli ne bo gledal gre‰nik nebes!« …

Tako je Kurent prepeval in vzdihoval; ko se je znoãilo, seje napotil v vas.

Pred svojo bajto je sedel stari Jernejec in si je godel na har-

BESeDA

8 

KURENT

moniko. Kurent je poslu‰al, nato pa je stopil do Jernejca in jerekel:

»Daj ‰e meni, da poskusim!«»âe ne pobegne‰ z njo, razbojnik!«»Ne pobegnem!«Komaj je harmonika zaãutila Kurentove roke, je zapela,

kakor ni pela nikoli poprej.»Kako gode‰?« je vzkliknil Jernejec. »Take Ïalostne pesmi

‰e nisem sli‰al. Pogrebcem gode‰, svatom ne!«»Harmonika ni jezik, ne ve za hinav‰ãino; pesem ni bese-

da, ne laÏe!« je rekel Kurent.·el je v vas in je stopil v hi‰o svojega oãeta.»Oãe, harmoniko smo imeli pri hi‰i. Dajte mi jo za doto in

deleÏ!«Oãe pa se je zasmejal:»Vzemi si harmoniko, Bog ti jo blagoslovi! Za gospoda nisi

bil, ne za pastirja, ne za hlapca; tudi za godca ne bo‰!«Kurent pa je vzel harmoniko in je ‰el po svoji poti. Ogle-

daval si je hi‰e, ogledaval okna. Njegove oãi, vajene gozda, sovidele bistro ponoãi in podnevi. Za plotom je ugledal vrt, nadvrtom zeleno okno; od okna pa so viseli ko‰ati nageljni skorajdo tal.

Komaj je ugledal tisto okno, je vedel, da je tam njen stan;zakaj njegovo srce je bilo polno ljubezni in koprnenja; tákosrce pa je vsegavedno, pot najde brez kaÏipota, cilj vidi s sle-pim oãesom.

Kurent je nagnil glavo in je bil moãno Ïalosten. Za plotomje stal, kakor gre‰nik pred nebe‰kimi vrati.

»·e vreden nisem, da bi ti adijo rekel; vreden komaj, da megledajo tvoji nageljni!«

BESeDA

9 

KURENT

Tako je pomislil v svojem potrtem srcu. Od nekdaj pa jetaka postava na svetu, da se pesem porodi iz ljubezni in izkoprnenja. Zato je Kurent v svojem srcu ‰e nadalje rekel:

»Nisem vreden, da bi vasoval pod tvojim oknom, kaj ‰ele,da bi pomislil na vse druge sladkosti, ki jih bo deleÏen, kdornekoã zadobi tvoje dopadenje! Ali ãe gre‰nik ni vreden, da bistopil v paradiÏ, mu ni prepovedano, da gleda na vrata. âe mini dano, da se prikaÏem pred tvojim usmiljenim obliãjem, pami je dano, da prepevam tvojo ãast in slavo ter da jo oznan-jam po vsem prostranem svetu. Kdo ve, ãe ne bo‰ kdaj obtem oknu zasli‰ala moje daljne pesmi; in morda bom takratdeleÏen tvojega pozdrava in tvoje dobre misli!«

Ko se je Kurent tako lepo poslovil od plota, od okna in odnageljnov, se je napotil po svetu. Ali oãetova beseda nikoli nezgre‰i; prej nego tista bi se motile ‰embiljske bukve. »Tudi zagodca ne bo‰!« je rekel oãe; in Kurent ni bil za godca.

Romal je kriÏem od svatbe do svatbe, od sedmine do sed-mine, od Ïegnanja do Ïegnanja, pa je bil siromak bolj siro-ma‰en nego ob rojstvu.

»Kdo bi plesal, kadar Kurent gode?« so rekli. »Razjokal bise ãlovek ob njegovih pesmih — su‰o in povodenj nam gode,bridkost in smrt!«

Pa so ga pretepli ter pognali na cesto.Kurent je bil Ïalosten.»Iz srca gre koprnenje v roke, iz rok v harmoniko, iz har-

monike med ljudi — kaj bi ljudje z mojim koprnenjem, ko soveselja polni?«

Tako je ‰el Ïalosten po svoji Ïalostni poti, pa je ponevedo-ma pri‰el do svatov, ki niso imeli godca.

»Zagodi nam, Kurent!« je ukazal Ïenin. Kurent je pogledal

BESeDA

10 

KURENT

ter je spoznal nevesto in Ïenina. Pred svate je stopil, ‰el jepred njimi, kakor kriÏ pred procesijo. Komaj je stisnil harmo-niko, so zavrisnili svatje in so zaplesali; nikoli ‰e uho ni sli‰alotake pesmi, upijanila je kakor moãno vino.

Tri noãi so pili in plesali svatje, tri dni so spali. Tretjo noãje rekel Kurent:

»Tudi jaz bi rad plesal z nevesto!«Takrat so ga vsi pogledali in smejali so se, da so se okna

tresla. Smejala se je tudi nevesta in solze so ji tekle po rdeãihlicih.

»Daj, zaple‰i z njim!« je rekel Ïenin ter je od smeha in odpijanosti omahnil pod mizo.

Kurent je stisnil harmoniko pod pazduho in je zlezel tihos toplega zapeãka; takrat je vedel, kdo da je. Bos je bil; ogo-ljene in razcefrane hlaãe so mu segale malo do kolen; name-sto jermena jih je drÏala debela vrv, ki jo je bil na‰el nekoã obcesti; drugo njegovo oblaãilo je bila platnena srajca, vsakosoboto v potoku oprana in na soncu posu‰ena. Ku‰trav je bil,bledikast in majhen, napol ‰e otrok.

»Naj zaple‰e Kurent, naj zaple‰e z nevesto!« so kriãali ve-seli svatje. Kurent pa je pobegnil skozi odprte duri ves plahin osramoãen. ·el je skozi vas, ‰el je iz vasi, njegovo srce pani veã prepevalo, temveã jokalo je od same bridkosti. Napo-til se je v gozd, zakaj tam je bil njegov pravi dom; nastlanapraprot mu je bila postelja, nebo mu je bila streha; ãrni bo-rovci so mu bili bratje, bele breze so mu bile sestre.

Zato se je napotil proti svojemu domu, da bi legel na svo-jo posteljo, pod svojo streho, med svoje sestre in brate, terumrl.

·el je, ‰el, pa se je nenadoma razmaknil gozd pred njego-

BESeDA

11 

KURENT

vimi oãmi in prikazala se je prostrana jasa. Temni borovci sostali vse naokoli, ali sence niso dali od nobene strani; takojarka meseãina je lila na jaso, da je razloãil Kurent vsako bilkov travi.

Na ‰toru kraj jase je sedel pritlikav grbec, ki je bil ves po‰kratovsko nasarjen: ãepico rdeão, jopiã zelen, petelinje hlaãepa Ïidane ‰olne. V roki je imel odprto zlato tabakiro, njuhalje tobak, kihal je ter pomeÏikoval. Kurentu.

»Kako je, Kurent, kako Ïe na svetu?« je vpra‰al.»Da bi ne bilo, kakor je!« je vzdihnil Kurent.»âe ti ni postlano, si postelji!« je svetoval nevernik.»Postiljal sem si od rojstva, pa sem si nazadnje le smrtno

posteljo postlal.«Nevernik je kihnil, nato je Kurentu veselo pomeÏiknil in je

rekel:»Saj ve‰, Kurent, za tisto starodavno ‰ego! Besedo reci, pa

ti bo pernica postlana!«Kurent je legel v travo, v svetlo meseãino, in je ves Ïalosten

zavzdihnil.»Kaj bi meni starodavna ‰ega? Moja du‰a ni vredna snetiv-

ega zrna; le v nadlego bi ti bila, kakor je meni. Da jo nesemna semenj, ne skupim zanjo plesnivega oreha!«

Ali modro je govoril nevernik:ȉe bi se mi zdelo, glej, o Kurent, kako lahko bi te zdajle

opeharil! Za plesniv oreh bi dobil srebrn tolar, ãe ne cekin.Ampak ‰e je pravica in je po‰tenje v na‰ih krajih! Zakaj pre-udari: kar je temu v neprid, je onemu dota; kmet je vrgel vblato vrv, ti pa si jo pobral in si hlaãe prevezal z njo! Zadnjiãsem prime‰etaril du‰o, ki je bila tako sajasta, da bi je nobe-na boÏja perica veã ne oprala, pa se vendarle nisem ukanil!«

BESeDA

12 

KURENT

Kurentu se je ãudno zazdelo, pomislil je in je rekel:»Pri‰el sem, da bi si na praproti postlal svojo zadnjo po-

steljo. Blizu je moja Ïalostna ura, kaj bi zdaj ‰e barantal za toposlednje ubo‰tvo? Kdo ve, morda sem si le kdaj ponevedo-ma pridobil tako ali inako zasluÏenje pred Bogom; ãemu biga zapravljal po nepotrebnem?«

Nevernik je pokimal.»Pametno si povedal, Kurent! âe pride k tebi slepar in pra-

vi: Daj mi te ‰kornje, ‰e za med smeti niso veã! — mu niã neveruj ter poreci: Kaj pa bodo tebi, ãe ‰e za med smeti niso? —Blagó tako ali tako, svoje cene je vredno! Kar povej ceno, jazpovem svojo!«

Kurent se je uprl s komolci v travo, stisnil je lica med pestiin je premi‰ljeval.

»Ni mi sile do te kupãije, saj ve‰,« je rekel. »Ena sama cenaje; tisto plaãaj, pa si vzemi, kar je tvojega! — Odkar sem iz-pregledal, nisem videl veselega obraza; odkar sem shodil, some tepli; ko je pri‰la v moje srce ljubezen, so me zasramovali,v srce so mi pljuvali. Ti pa stôri, da bodo vsi veseli, kadar sto-pim mednje; stôri, da poljubim nekoã tiste ustnice, ki jaz samvem zanje.«

Nevernik se je prijetno zasmejal.»Saj sem vedel za tvojo ceno, Kurent; po‰tena cena je, bla-

gu primerna. Na te gosli, Kurent, pa niã se ne boj! Stare go-sli so in oglajene, rok mnogotero jih je Ïe zibalo; plesalcevbrez ‰tevila je Ïe romalo za njimi, dolge procesije, rodovi inljudstva! — Kadar jih objamejo tvoje roke, zaple‰e lok postrunah, bodo pijana vsa srca, pijane vse oãi. Ljubili te bodoin gostili; kadar pojde‰, bodo jokali za teboj. Same se ti bodoponujale tiste rdeãe ustnice; ne bo‰ se spenjal do jablane, veja

BESeDA

13 

KURENT

se bo sama pripognila in trgal bo‰, kadar se ti bo hotelo. Kdorbo sli‰al tvojo sladko pesem, bo zavriskal in zaplesal in bozapil vse svoje bridkosti; veselje pred tabo, za tabo koprne-nje; tako bo‰ imel plaãilo za plaãilo, paradiÏ za paradiÏ!«

Ko je sli‰al Kurent take besede, je zagledal v meseãini tistesvetle oãi, tiste rdeãe ustnice in tudi ruto pod vratom.

»Daj gosli!« je rekel.Neutegoma sta kupãijo dognala, zapisala in potrdila. Ne-

vernik se je izgubil v gozd, nesli‰no, kakor ugasne kresnica vgrmu, Kurent pa je leÏal v travi, gledal je v nebo in ‰e pomislilni, da je bil du‰o prodal za gosli. Od nikoder ni bilo vetra, ‰etistega rahlega ne, ki se ponoãi naskrivaj poigrava z mladimivr‰iãki, tako visoko in tako tiho, da se zdi ãloveku: zvezde‰epeãejo onkraj meseãine. Meseãina pa je bila tako bela injarka, da se ne ena zvezda ni prikazala. Nepremiãni, silni inmrki so stali v krogu ãrni borovci, kakor molãeãi voj‰ãaki obgre‰niku-jetniku, na smrt obsojenem.

Kurentu je bilo sladko in milo pri srcu, da je koj zadremal.Sanjalo se mu je, da se je visoka senca vzdignila izza hriba.Noge so lomastile po zemlji, glava pa se je s ku‰travimi las-mi dotikala samega neba. Silne gosli je zibala v levici, desni-ca pa je lok drÏala. Tako je lomastila senca preko zemlje, izdoline v dolino; en sam korak, pa je prestopila hrib; in ãe seje po nerodnem spotaknila obenj, se je prevalil kakor krtina.Pred njo in za njo so mrgolele ãrne procesije, vojska zbega-nih mravelj. âasih je senca ponevedoma stopila mednje s teÏ-ko nogo in je pomendrala celo faro, tako da so bili ãrni ‰kor-nji o‰kropljeni Ïe do gleÏnjev: kri se jih je drÏala tako na de-belo, da jo je Kurent celo v sanjah natanko razloãil.

BESeDA

14 

KURENT

»Poãemu gazijo za njim, poãemu se motovilijo okoli tehnog?« se je ãudil.

Ali procesije so gazile in so motovilile, prerivale so se inpremetavale s klanca v dolino, iz doline v klanec, dokler nisenca ugasnila onstran meseãine …

Tako se je zaãela in nehala Kurentova mladost.

BESeDA

15 

KURENT

II

Vzdramil se je Kurent, ozrl se je ter je videl, da je svet lepin Ïivljenja vreden. Koliko bogastva je nasul Bog na to

zemljo! Brez ‰tevila rodov je Ïivelo in uÏivalo, pa niso pouÏilitega bogastva, ‰e zmerom veã ga je! Po nebu roma sonce, ka-kor je romalo od nekdaj, zato da so deleÏne njegovega blago-slova vse deÏele po vrsti. Pod njim hite oblaki, da rosijo odvzhoda do zahoda; obrnejo se na jug, ali na sever, kadar sespomnjjo navsezadnje ‰e na siromakovo leho. Zemlja rodi,neutrudna mati; sedemdesetkrat sedemkrat sinov je Ïe poko-pala, vnuki pa sesajo na njenih prsih. Nepregledno Ïitno po-lje se zvrstoma priklanja pod vetrom; gozdovi, ãrna straÏanjegova, gledajo nanj iz visoke daljave, temno in zvesto, ka-kor gleda moÏ na dojeão Ïeno … Ljudje, svatje, za nas vse jemiza pogrnjena; nikomur ni sila, da bi stal na pragu, ‰e godecnaj prisede! …

Velika radost je bila v Kurentovem srcu, ko se je napotil vdolino. Obãutil je, da je ves od vrha do tal tako moãan in polnzaupanja, kakor ni bil nikoli poprej. Pod meseãino je prespalvso svojo mladost. Ni vedel veã, kje da se je rodil, kdo da muje bil oãe in kdo da mu je bila mati, na vse bridkosti je poza-bil in tudi spominjal se ni, odkod mu gosli v rokah in veseljev srcu. Iz pozabljenega Ïivljenja je ostalo v njegovem spomi-nu le eno samo obliãje; tako ga je videl, kakor da se mu jenekoã, pred davnimi ãasi, sanjalo o njem. In kadar ga je ugle-

BESeDA

16 

KURENT

dal v spominu, je rekel, da mu nikoli ne bo videl enakega, paãe bi romal za njim do devete deÏele; nikoli ne takih rdeãihustnic, je rekel. nikoli ne takih svetlih oãi! …

Ko je stopil iz gozda, je pogledal na rosno jutranjo pokraji-no pod seboj in spreletela ga je neznana sladkost ob tolikilepoti. Z Ïivimi oãmi je videl cvetoão dolino, ki se je na obzor-ju topila v srebrno luã, z oãmi svojega srca pa je videl vsodomovino, od ‰tajerskih poljan do morja.

— O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil zobema rokama in je rekel: »Tod bodo Ïiveli veseli ljudje!«Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda dozahoda; ‰el je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — pu-ste leÏe tam, strmé proti nebu s slepimi oãmi in prosijo mi-losti. Nazadnje mu je ostalo polno peri‰ãe lepote; razsul jo jena vse ‰tiri strani, od ‰tajerskih goric do strme trÏa‰ke obaliter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: »Veseli ljudje bodoÏiveli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!«Kakor je rekel, tako se je zgodilo. BoÏja setev je pognala kalin je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jihugleda, obstrmi pred tem ãudom boÏjim, srce vztrepeãe odsame sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bogustvaril paradiÏ za domovino veselemu rodu, blagoslovljene-mu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bo-gatej‰i so paã drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvoãnej‰i inbolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda jebeseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni ka-kor velikonoãno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svojisvetli poti ustavijo ter se ozro na ãudeÏno deÏelo pod seboj.Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! —

BESeDA

17 

KURENT

Ves veliãasten, kakor prerok in glasnik, je stopil Kurent vdolino.

»Îiv med Ïivimi, vesel med veselimi, svat med svati!«Tako je rekel in se je napotil v vas, ki je leÏala v dolini med

ko‰atimi vrtovi.Do prve hi‰e je pri‰el, tista hi‰a pa je bila prazna in mrtva;

vrat ni bilo, trava je rasla v veÏi; okna so zijala kakor slepe,strmeãe oãi. Hi‰a in hlev in vrt, vse je strmelo in je izpra‰e-valo:

»Kje si, gospodar, kam si ‰el?«Kakor kane ãrna kaplja na belo cesto, tako je kanilo v Ku-

rentovo srce. Nagnil je glavo, zazibal je v desnici lok in je za-godel. Takoj se je zganilo v mrtvi hi‰i, kakor da se je bil vzdra-mil netopir pod streho, in v veÏi se je prikazala zgrbljena star-ka; izpod rute je gledal devetdesetleten obraz, roke pa so seoklepale ãrnega molka. Njena beseda je ‰la s tistim korakom,kakor je ‰la Kurentova pesem.

» Je Ïe res, je Ïe res! Jaz sem Drma‰ka, Drma‰ka, Drma‰ka!Pa stopimo, se koj zavrtimo! Kdo bi jokal — saj je ‰e vina! —Stari je ‰el v Ameriko — le ga nalijmo! Mladi je ‰el v Vestfa-lijo — le ga nalijmo! Tone utonil, Jurij je zgorel, Tine obleÏal,od vina pijan! Ali Marjanca, kje je Marjanca, ‰la je Marjancav ta lepi greh. Le ga nalijmo!«

Komaj ‰e je Kurent dobro sli‰al in razloãil to preãudno pe-sem, se je ozrl in je videl, da se mu je bilo nabralo veselih sva-tov Ïe lepo ‰tevilo. Kakor je ukazal, tako so peli, kakor je go-del, tako so plesali; mo‰ki in Ïenske, beteÏni starci in samos-rajãniki.

Vsi pa so ga pozdravljali, slavili in blagrovali.

BESeDA

18 

KURENT

»Blagoslovljen, Kurent, da si nam zagodel, da si nam vese-lja prinesel!«

Kurent je gledal, niã ni vpra‰al; gosli so pele veselo pesem,tako jim je bilo zapovedano.

Vas je leÏala med zelenimi holmi, kakor od Boga samegaposajena v rodovitno dolino. Ali zaspano in trudno so gledalehi‰e izza jablan — sive starke, ob palici sloneãe, v grob str-meãe. Tam je bila streha od vetra oskubena, kakor vrabãevoperje, tam je bil poru‰en kozolec, nihãe ga ni vzdignil; tam sobila okna sneta, tam so leÏala vrata na pragu, tam je rasla navrtu visoka praprot.

»Tod bodo Ïiveli veseli ljudje!« je pomislil Kurent; godel jein gledal, niã ni vpra‰al. S svojimi veselimi svati je pri‰el dosvetle, bogate hi‰e; tista hi‰a pa je bila krãma. Takoj je bilapolna, ko se je prikazal Kurent s svojo procesijo; vse duri sosneli, ‰e v veÏo in na dvori‰ãe so postavili mize. Kurent pa jesedel na zapeãek, kakor se spodobi, in je godel brez nehanja.Na ljudi je gledal, ki so plesali pod njim, in zazdelo se mu jeãasih, da jih je vse videl nekoã — v daljnih, Ïalostnih sanjah.

Primajal se je starec med svate; v levici je drÏal kozarec, zdesnico je objemal starko. Njegov obraz je bil trd, opaljen odsonca in od skrbi, pijane oãi pa so se gorko svetile.

»Zaple‰iva, mati, zavrtiva se!« je kriãal. »·e to uro ple‰iva,saj veã ne bova!«

Kurentu se je zazdelo, da je videl nekoã tega starca in tudinjegovo starko — obadva kakor v daljnih, Ïalostnih sanjah.Od starosti in od vina so se jima opletale noge, starcu so serazgalile ãrne prsi, starki je zdrknila ruta na rame in sivi la-sje so viseli na oãi.

»Roãno, mati, nikar se ne kujaj!«

BESeDA

19 

KURENT

Starka je bila zardela in potna v lica, sopla je teÏko in jeplesala.

»Kje sem vaju videl?« je pomislil Kurent in se ni domislil.Pijan kmet mu je vrgel na zapeãek kup srebrnikov.»Eno so mi oderuhi vzeli, drugo so mi vzeli davki, tretje

vzemi ti!«Kurent je godel, ali zdelo se mu je, da je Ïe videl nekoã ti-

stega pijanega kmeta. Tam je stala bela, vesela hi‰a z zeleni-mi okni, vrt pred njo, prostrano polje za njo — kje, kdaj? Ku-rent je godel in je gledal, izpra‰eval ni niã.

Sredi izbe je plesal upognjen starec, tako suh, siv, kriven-ãast in beteÏen, kakor da je bil ob belem dnevu iz groba vstal.Ko je bil stopil v izbo, je imel harmoniko pod pazduho, alikomaj je zasli‰al Kurentovo pesem, je zaluãal harmoniko vkot, da je zastokala in se razsula.

»Kdo bi godel, kadar gode Kurent? Godi nam, Kurent, dosodnega dne, da ne ugasne veselje v srcu, da ne izpregleda-jo te pijane oãi!«

Vrtil se je v kolobarju, krilil je z rokama, vzdigal je tenkestare noge do pasu, nazadnje pa je telebnil ter obleÏal.

»Tudi tebe sem Ïe videl, bratec, in tudi tvojo harmonikosem sli‰al!« je pomislil Kurent.

Zmerom veã je bilo svatov, kolikor bolj se je nagibal dan.Dekleta so pri‰la s polja, pri‰li so hlapci in pri‰le so dekle.Kdor je zasli‰al Kurentovo pesem, je zavrisnil in je bil pijan,‰e preden si je ustne omoãil z vinom. Fantje so bili s petamiob tla, dekletom so lica gorela. Kurent je godel neutrudoma,po vsej dolini se je razlegala njegova pesem in zvezde na ne-bu so ji odpevale.

Pod njim se je v prahu in vinskem vzduhu prerivala in

BESeDA

20 

KURENT

gnetla pijana fara. Eden se je vrnil, namesto njega pa se jevzdramil drugi ter je zakolovratil s teÏkimi nogami. Gneãa seje bila tako zagozdila, da Kurent ni veã razloãil posameznihparov; njih ples ni bil veã ples, temveã bilo je omahovanje,vrtoglavo opotekanje in pre‰u‰tno prerivanje. Smrad je puh-tel od potnih teles, osteklele oãi so komaj ‰e gledale, teÏkijezik se je komaj ‰e ganil v napol odprtih, hropeãih ustih. Grlapa so kriãala zmerom glasneje, skoraj so Ïe prekriãala Kuren-tovo pesem.

»Zagodi nam, godi nam, Kurent, od Boga nam poslan!Tvoj je ta dan, ta ura je tvoja! DeÏnico smo lokali ãez leto —vina na mizo, krãmar! Ovsenjak smo glodali, da se je krhalzob — svinine prinesi, krãmar! Tovore smo vlaãili, da se jehrbet krivil — zdaj bodi pa ti moj tovor, dekle! Dolgo je leto,kratek je praznik — Kurent, zagodi!«

Iz gneãe se je zasvetila rdeãa ruta; Kurenta je spreletelokakor spomin iz daljnih sanj. Rdeãa ruta se je zazibala v ur-nem plesu, pribliÏala se je Kurentu in vesel obraz se je zasve-til pred njim. Na potno ãelo so viseli ãrni kodri, ãrne oãi someÏikale in pozdravljale, rdeãe ustnice so vabile; vrat je bilrazgaljen globoko do belih prsi.

»Tudi tebe sem Ïe videl, — ti lepo, pijano dekle — kdaj semte paã videl?« je pomislil Kurent.

Stopila je do njega in se ga je oklenila z vroãimi rokami.»Kako sladka je tvoja pesem, o Kurent! Vesela je tvoja pe-

sem, veselo ljubezen oznanja! Kam gre tvoja pot, Kurent? Ka-morkoli gre, daj, da pojdem s teboj! Moj pijani moÏ leÏi nagnoju — da bi se ne vzbudil veã! Spi in smrãi vsako dolgo,pusto noã; sirota stojim ob oknu in prilivam nageljnom s svo-jimi solzami. Grenko je Ïivljenje, grenko meni; pa si ti pri‰el

BESeDA

21 

KURENT

in zdaj je moje srce vse polno veselja in ljubezni. Nikar nehodi od tod, da ne umrjem od samega koprnenja; in ãe mora‰na pot, ne goni me, kadar pojdem za teboj. Lepo ti bom streg-la in ubogala te bom, kakor se spodobi!«

Kurent je nagnil glavo, godel je veselo pesem in ni ne pog-ledal ne govoril.

Ona pa je prosila in vzdihovala.»Vsaj lepo besedo mi daj, vsaj prijazen pogled! Veselje si

nam prinesel, ‰e meni ga dodeli na vekomaj! Bolj‰e nobenegapraznika nego v letu en sam! O stokrat grenkej‰a grenkost, ãeje srce sladkost obãutilo! Kje me je rodila mati, nesreãnica!Ozri se po dolini, Kurent, ozri se na ljudi — smrt je blizu, jazpa bi ne umrla rada! Bosa pojdem za teboj, pa ãe se nameri‰v deveto deÏelo!«

Dolg fant, pijan in pre‰eren, jo je zgrabil tako krepko, daji je razparal jopo do pasu. Tre‰ãila sta med svate in sta seviharno zasuknila, rdeãa ruta je utonila v gneãi; Kurent se jeozrl in je ni veã videl.

Njegova pesem je ‰la, kakor gre veter po svobodni polja-ni: jagnedi trepeãejo ob cesarski cesti, Ïito ‰umi in se prikla-nja do tal, tepke ob razoru sklepajo in razklepajo stokajoãsvoje dolge temne veje in nazadnje, kakor vzdramljen in ra-njen, zabuãi v daljavi ãrni gozd …

Vse kriÏem kakor snopje so padali pivci in plesalci. En samje nazadnje ‰e kolobaril med speãimi, smrãeãimi svati, dok-ler ni telebnil nanje dolg in ‰irok. Nihãe veã se ni ganil. LeÏaliso tam, vsi neãedni, razgaljeni in potni, usta odprta, lica na-brekla. âasih je kdo v vinskem spanju zakriãal ali zastokal.Od stropa je visela svetilka; gorela je Ïe rdeãe in dimasto terje uga‰ala.

BESeDA

22 

KURENT

Kurent je stopil z zapeãka med svate.Starka, ki ga je bila najprej pozdravila, je slonela pod peãjo;

glava ji je klonila do kolen, v rokah pa je ti‰ãala ãrni molek.Kurent je snel svetilko s stropa ter je posvetil starki v obraz.

»Videl sem te Ïe nekoã!« je rekel. »Ali sem te videl v san-jah, ali pa v drugem Ïivljenju, ki veã ne vem zanj. Kaj nisi bilati moja botrica, kaj me nisi na kolenih zibala, boÏala me, ne-bogljenca, s temi rokami? Bog s teboj in milost njegova! Do-brega ti ni bilo veliko na svetu; ne bo te podil nebe‰ki vratar,kadar se vinska primaje‰!«

Posvetil je v obraz sosedu in sosedi in tudi tistemu kmetu,ki je bil odre‰il biriãu in oderuhu zadnje svoje srebrnike, zatoda jih je veselo zapil in zaplesal. LeÏal je na trebuhu, vse ‰tiriod sebe, tako da ga je Kurent ‰ele obrnil kakor mrtvo klado.

»Kje sem te Ïe videl in kdaj?« je rekel Kurent. »Ali nisi bilti moj bogati boter, ki je stal na pragu svojega belega doma‰irok in debel ter cvenketal s srebrniki, kadar sem ‰el mimo,Kurent-siromak? Ali me nisi stresel za lase ter mi dal svetlodesetico, zato da nisem kriãal? Bog s teboj in milost njegova!âe si bil boter moj, ali ãe nisi bil, ãe sem te videl kdaj, ali nevidel — niã ti nikar ne bodi Ïal, da si pod moje noge zaluãalposlednje srebrnike! Le kdor je bridkost uÏil, se upijani odveselja; takih pijancev ne pode od nebe‰kega praga!«

Kurent se je razgledoval po smrãeãih snopih in je pri‰el dostarke in starca, ki sta se ‰e na tleh drÏala za roko. Vzel jekamiÏolo, ki je leÏala na klopi, in jo je podtaknil starki podglavo. Posvetil jima je v obraz, dolgo je gledal na obadva inob‰la ga je Ïalost.

»Kje sem vaju sreãal in kdaj, sivolasa nebogljenca? Ne po-znajo vaju moje oãi, moje srce pa je zavzdihnilo. Kako je bilo

BESeDA

23 

KURENT

mogoãe, da sta doÏivela to sramotno uro, to razuzdano noã?Trudoma skrita, nikoli speãa bridkost je rodila to noã in touro. Bog vama dodeli sladko spanje, pa naj ga dodeli do pos-lednjega jutra; povodnji ne bo treba, da izpere greh te noãi!«

Dalje je ‰el Kurent, dalje je svetil, oprezno je stopal medsnopi. Pa je pri‰el do onih dveh; tik pred pragom sta leÏala,kamor sta bila butila v pre‰ernem plesu, in ‰e zmerom stabila objeta — njen pas je objemala njegova desnica, njenalevica je leÏala pod njegovim vratom.

Kurent se je sklonil globoko in jima je posvetil v obraz. Ta-krat so trenile njene ãrne trepalnice, tudi njene ustne so seganile in so tiho izpregovorile.

»Kamorkoli pojde‰, ne pozabi name, ne goni me … gren-ko je moje Ïivljenje, oj!«

·e niÏje se je sklonil Kurent, iztegnil je roko in je poboÏaltista rdeãa, vroãa lica. Takrat se je lok ponevedoma dotaknilstrune in jeknilo je, kakor spomin iz daljne davnine.

Rdeãe ustne so se v spanju nasmehnile.»Kako sladka je tvoja pesem!«Kurent se je vzdignil, posvetil je na obadva in hudo se mu

je storilo.»Za eno moãno koprnenje ti bodo vsi grehi odpu‰ãeni! Za-

kaj ni je bridkosti huj‰e, nego je tista, ki rodi koprnenje. Zdise mi, da sem te videl; v svojih najlep‰ih sanjah videl — kdajda je bilo, Bog sam razsodi! âe videl, ali ne videl — tvojo be-sedo sem sli‰al in v tvoje srce sem pogledal, v to srce Ïalost-no. Tisoãkrat bodi pozdravljena; ãe je boÏja sodba, se sreãa-va ‰e kdaj!«

Postavil je svetilko na zapeãek in jo je upihnil; nato je ‰el.Oprezno je stopal med hropecimi, smrãeãimi snopi, ki so le-

BESeDA

24 

KURENT

Ïali vse kriÏem po ‰iroki veÏi, kakor jih je bilo telebnilo. LeÏaliso tudi pred hi‰o, na prostranem dvori‰ãu, in celo na cesti;Kurentu se je zdelo, da vidi ãrne sence tudi na polju in naloki. Zamolklo je hropela in smrãala v pijanih sanjah vsa do-lina; zvezde so gledale nanjo, meÏikale so in so se ãudile.

Poãasi je stopal Kurent po beli cesarski cesti.Îe je hladilo zgodnje jutro, zvezde so meÏikale zmerom

hitreje in so tiho uga‰ale, nad hribom se je belilo. Kurent jepospe‰il korak, da bi stopil v gozd pred svetlim jutrom. Be-gotne sence so iskale mraka, tiho so izpod neba tonile za hrib— coprnice so se vraãale s Kleka. Za njimi je zapihal veter,ãist in bister; za‰umelo je v drevju in rosa je padala.

Ko je stal Kurent kraj gozda, se je ozrl. Temna je bila doli-na; zvezde ji niso veã sijale, jutro je ‰e ni pozdravilo. Zadu‰en,teÏek vzduh je puhtel iz nje, kakor iz strupenega moãvirja.ârni so bili vrtovi, temnej‰i od noãi same; nobene hi‰e ni raz-loãilo oko, uho ni sli‰alo pesmi ne besede; sive megle so sevlekle ob rebri; do neba niso mogle, do zemlje te ãrne si nisoupale.

Kurent je gledal v dolino, do prsi mu je klonila glava.Iz gozda so ga pozdravljali in klicali vsi po vrsti, bratje in

sestre, prijatelji in ljubice.»Kam strmi‰, Kurent, kam v to skrb? Pogrnjeno ti je!«»Kam misli‰, Kurent, kam v to bridkost? Postlano ti je!«»Pridi, da ti nalijem!«»Hiti, da te objamem!«Kurent je gledal v dolino. Nobena senca se ni ‰e ganila, ne

na dvori‰ãu, ne na cesti, ne na polju. Noben jarek izza hriba‰e ni pogledal tja, celo veter se je vzdignil, ‰el je od hriba dohriba in se ni dotaknil doline.

BESeDA

25 

KURENT

Takrat je premislil Kurent vse od zaãetka do kraja in okose mu je zameglilo, kakor prej nikoli.

»Tod bodo Ïiveli veseli ljudje!«Tako je rekel in je stopil v gozd, njegovo srce pa je bilo tako

polno bridkosti, da so se mu ulile solze po licih.

BESeDA

26 

KURENT

III

Danilo se je, ko se je Kurent vzdramil v gozdu ter nasto-pil svojo romarsko pot. Mah je bil vlaÏen, rosilo je od

temnega vejevja. Beli oblaki so hiteli od juga, razprostirali sose po nebu in so zagrnili sonce, ko se je komaj prikazalo.

»Kaj sem spal in prespal leto in dan?« se je Kurent zaãudil.»Pomlad je bila, zdaj pa se mi zdi, da je Ïe pozna jesen!«

Ozrl se je na ravno pokrajino pod gozdom — senoÏeti sobile poko‰ene, njive poÏete.

Kurent se je poslovil od svojega doma.»Zbogom, bratje, adijo, ljubice! Dolga in vesela je moja

pot!«Veter je zapihal od juga, v gozdu je za‰umelo in zavzdih-

nilo.»Kaj te nismo srãno ljubili, kaj ti nismo toplo postlali?«»Nikar ne vzdihujte, ljubi moji!« je tolaÏil Kurent. »Popot-

nik ve, kje je pravi njegov dom, in ga ne zgre‰i nikoli.«·el je, kamor je drÏala cesta; ni se oziral, niã ni ugibal, ni-

kogar ni vpra‰al za pot. Z lahko nogo je romal nizdol in vkre-ber, v hrib iz doline, v dolino s hriba. PridruÏil se mu je kmet,ali komaj je dobro pozdravil, je ostal daleã zadaj s svojimiteÏkimi ‰kornji; pridruÏil se mu je popotnik, ali preden jeprosil vbogajme, je stal Ïe sam na cesarski cesti, truden inlaãen, kakor je bil. Nebo je bilo oblaãno, soparica pa je Ïga-la. Ko je zazvonilo poldan od vseh mnogo‰tevilnih cerkva na-

BESeDA

27 

KURENT

okoli, se je odkril tudi Kurent in si je obrisal z rokavom pot-no ãelo. Tedaj se je ozrl in je ugledal ãloveka v razoru krajceste.

Starec je bil, bos in golorok. Glava je visela v razor, golenoge, ãrne od cestnega praha, pa so ‰trlele kvi‰ku.

»Ali je zapel Ïe svojo zadnjo pesem, ali je ‰e ni?« je po-mislil Kurent. Vzdignil je gosli, narahlo se je lok dotaknilstrune; kakor iz velike daljave, od onstran neba, je zavzdih-nila pesem; zavzdihnila je, vzdramila se je in je veselo zavris-nila.

Starec se je zganil, trudoma je odprl oãi, napol oslepele odprahu in sonca. Gledal je, videl ni; njegova du‰a pa je vernoposlu‰ala. Prvikrat v Ïivljenju so se nasmehnile njegove opra-‰ene ustne.

»ZasluÏil sem te, z bridkostjo sem te zasluÏil, ti pozdrav izparadiÏa.«

Siva glava se je zibala, zibaje je spremljala pesem prelepo,nikoli zasli‰ano.

»Prisodil si bridkosti petinsedemdeset let, vrhano mero inprevrhano … zdaj pa si videl sam, da to vedro veã ne drÏi …sluÏil sem, dosluÏil po pravici, zahvaljen za to zadnjo milost!«

Tako je rekel in se je nasmehnil, du‰a pa je ‰la poslu‰atpesem ‰e lep‰o.

Kurent je stal ob razoru in se je sklonil preko starca.»Kdo si? Odkod si pri‰el in kod si hodil, da si omahnil tru-

den in pra‰en na to nerodno posteljo? Ali si bil za suÏnja vdaljnem mestu, pa si se napotil na stara leta domovino nad-legovat? Ali si bil za hlapca okrutnemu gospodarju, ki te jepognal na cesto, ker ti je bila segla bolezen v stare noge? Aliso ti pobegnili sinovi na vse ‰tiri strani, pa nisi veã zmogel, da

BESeDA

28 

KURENT

bi obdelal kamniti laz, in se ti je sesula bajta nad glavo? Ali pasi morda romal od rojstva, nikjer doma, povsod nadloga? —Na hrbtu se ti pozna, da si nosil obilno; milost boÏja bo s te-boj, ãe z nikomer drugim!«

Vesel je ‰el Kurent po svoji poti in niã ga ni skrbelo, ko jenenadoma razpuhnil soparico hladen veter in so debele kap-lje udarile v cestni prah. Stopil je pod kozolec, ki je stal krajceste vegast in prazen. Prve kaplje so udarile za spomin inznamenje popotnikom, nato pa se je usulo na gosto iz sivihoblakov. âez dobre pol ure je bilo na cesti blata za pol pedi,po jarkih in razorih pa se je pretakala rumena deÏnica. Ko seje ploha polegla, je zagledal Kurent otroka na cesti. ·el je ka-kor starec, upognjen, s teÏkim korakom, ni se ogibal ne luÏ neblata; bos je stopal, ãevlje je nosil na hrbtu. Vekal je s pustim,cvileãim glasom. kakor laãen pes na gmajni. Naravnost podkozolec se je nameril, tam je sedel na mokra tla, v dve gubi seje skljuãil, obraz je prislonil na kolena ter je vekal neutrudo-ma.

Kurent se je ozrl nanj, le z rahlim prstom je vzdramil stru-no tolaÏnico; otrok je vztrepetal.

»Odkod, fant, in kam?« je vpra‰al Kurent.»Med ljudi, ki so me tepli; tepli me bodo na vekomaj!«Ko je sli‰al Kurent take besede, se je sklonil k otroku in

gosli so zapele pesem nadvse veselo.»Oãe, kje si? Kje si, o mati, da me ne vidi‰?« je rekel otrok.»ârni gozd bodi tvoj oãe, tvoja mati zelena njiva!« so pele

gosli.Otrok je sli‰al pesem in sladkost mu je pre‰inila srce.»Glej, velik je svet! âe so ljudje hudobni vsaj eden med nji-

mi je blag. Pojdem, da ga poi‰ãem!«

BESeDA

29 

KURENT

Tako je pomislil otrok.»Velik je svet in lep neizmerno! Eden med vsemi, eden je

blag! Pojdi in i‰ãi, Bog te bo vodil — kadar ga najde‰, drugimpovej!«

Tako so pele gosli.»Pojdem, poi‰ãem!« je rekel otrok. Ob‰la ga je sladka dre-

mavica, zleknil se je na mokra tla, roke je sklenil pod vratomin je zasanjal; tiho, ‰e ti‰je je pela pesem, utihnila je.

Kurent se je sklonil nad otroka, pogledal mu je v lice, pre-zgodaj usahlo od vsega hudega.

»Odkod prihaja‰ in kam si se nameril? Ali si vinski sinhlapca in dekle, v svet poslan za boÏjo sreão? Ali si kajÏarjevsin, materin edinec, v ãrno ‰olo obsojen, med kriviãnike inrablje? Ali pa nisi videl ne oãeta ne matere, na to cesto po-stavljen, kakor kamen in kakor z veje list? — Kdorkoli, Bog tibo milosten; ob prvi uri ti je kriÏ naloÏil, ob zadnji ti ga boodvzel!«

Nebo se je zvedrilo, Kurent je ‰el, kamor je pot drÏala.Klanci so bili zmerom bolj strmi in kamniti, holmi zmeromvi‰ji; globeli so se oÏile in stiskale, komaj ‰e je bilo prostoraza potok in stezo. Ko je stal Kurent na najvi‰jem hribu, je za-ukal od radosti. Tik pod njim strme rebri, ãrne globeli; vsenaokoli ‰umeãi, rumeni gozdovi, daleã pod svetlim nebomravan brez konca; srebrna megla je puhtela iz nje naravnostproti nebu, kakor sveta Abelova daritev. Zemlja je prepeva-la, zamaknjena sama v svojo lepoto.

»Tod bodo Ïiveli veseli ljudje!« je vzkliknil Kurent; sladakspomin je spreletel njegovo srce …

·el je dalje, kakor je drÏala kamnita pot.Komaj pa je dobro stopil, se mu je zazdelo, da so se zapr-

BESeDA

30 

KURENT

la vrata za paradiÏem in da je pri‰el v deÏelo bridkosti. Samni vedel, kdaj je ugasnila nebe‰ka luã; nebo se je omraãilo, kosonce ‰e ni bilo za hribom.

Kurent se je ozrl in strah ga je bilo vsega, kar je videl.Pokrajina pred njim je bila ãrna in Ïalostna. Kurent je re-

kel: »Tukaj je Bog zaprl dlan, ko je trosil svoj blagoslov!«ârno blato je leÏalo na cestah, ãrn prah na polju, na vaseh;

ãrne so bile vode, ãrno je bilo nebo. Oblak je visel nad po-krajino in se ni ganil; ne veter ga ni razmaknil, ne sonce ga niraztopilo.

»Kje so domovi, kje so vrtovi, kje so veseli ljudje?«Strmel je Kurent in se je ãudil; najbolj se je ãudil, da ‰e

cerkve ni ugledal, niti kapelice, kakor se je oziral. Le tam da-leã, skoraj Ïe tik neba, se je belilo na holmu, zamolklo je vzdi-hovalo iz veãerne daljave.

»Otroci, ljubi moji, sirotni, kam ste se razbegnili, kod no-site svoj kriÏ?«

Tako je vzdihovalo.Kurent je ugledal vas pod seboj; vila se je skozi vso ‰iroko

zaseko, dolga je bila, da ji ni videl kraja. Hi‰e, temne in mrke,so se vrstile brez konca.

»Komaj plohi bi pobegnil pod tako streho!« je rekel Ku-rent. »Spal ne bi tam, sanjal ne bi, tudi ne kosil in veãerjal; kaj‰ele, da bi praznoval ter priÏigal boÏiãno luã!«

Niso bili domovi tam, temveã kamen je bil ob kamnu —kantoni kraj cesarske ceste, kriÏi na grobovih. Grenko bi biloÏiveti pod tako streho, grenkej‰e umreti. Ni bilo ne jablan neorehov, da bi prikrivali to Ïalost; na oknih ni bilo ne roÏma-rina ne nageljnov.

Kurent je stal na klancu.

BESeDA

31 

KURENT

»Ali ste pomrli vsi, ki ste hodili tod, ali pa vas je Bog doãrnih tal poffljal, da vas poviga do nebes?«

Ko je stopil na cesto, se mu je do gleÏnjev pogreznila nogav ãrno blato. Od blizu je videl puste domove, prazni so bili,neprijazni; slepo in topo so gledala okna, na tistem zidu, odtujih rok postavljenem, ni bilo ne spomina ne ljubezni.

·e Kurentu samemu, botru vsega veselja, je segla v srcebridkost.

»Hudo je ãloveku, ãe vidi Ïalost tako veliko, da ‰e na svo-jo ne pomisli veã!«

Tako je rekel Kurent.In je ‰el, da bi videl ljudi, od bridkosti potrte, veselja Ïelj-

ne.âlovek mu je pri‰el naproti, ki ni bil ne otrok ne starec. Siv

in vel je bil njegov obraz; leta niso bila zapisana na njem, paãpa je bilo zapisano topo trpljenje. Opotekal se je ter spotikal,ob zgodnjem mraku Ïe pijan; ku‰travi lasje so mu viseli naãelo, klobuk je bil izgubil, obleka je bila povaljana. Z obemarokama je mahal in je govoril naglas.

»Pa kaj se jezi‰, pa kaj da bi ne pil, kaj da ne bi vsega za-pil? Ljuba du‰a, privo‰ãi mi Ïganja, ‰e sama ga pij! Za koga bistiskal? Povej po pravici! Ná jih, te gro‰e, le varno jih spravi,pa razodeni, kaj da bo‰ z njimi! Kdo bo odre‰en — ti, ali jaz,ali najini otroci? Kdo bo obleãen, kdo bo nasiãen? Ljuba du‰a,niã ne jokaj — kdor je obsojen, bo obe‰en, pa mir besedi! Ka-dar bom rdeãe pljunil, takrat bom odre‰en — sodba je taka!Le daj jih, te gro‰e, le sem jih daj; naroãi, nalij! Kdor bo legelnocoj, bo jutri poãival ta dolgi poãitek, oddahnil si bo na ve-komaj! — Privo‰ãi mi Ïganja, ljuba du‰a, privo‰ãi poãitka!«

BESeDA

32 

KURENT

Kurent je poslu‰al to Ïalostno pridigo; zazibal je gosli,vzdignil je lok. Pesem je zapela preko ãrne doline.

Pijanec je obstrmel, nato je zavrisnil od radosti in je za-plesal. Ne on sam; pri‰li so, Bog sam vedi odkod, kakor krtiizpod krtin, in komaj je Kurent zagodel, je vodil procesijo.

Bila je procesija, kakor je Kurent ‰e nikoli ni videl. Stra‰nabi bila ob belem dnevu, stra‰nej‰a je bila v mraku, pod niz-kim, temnim nebom. Ali so se bili izkopali iz zemlje, pa se jihje ‰e drÏala ãrna prst na licih, na rokah, na obleki? Ali so gre‰-niki, na smrt obsojeni, preglodali Ïelezne verige ter planili nacesto, da ple‰ejo v blatu, svobode pijani?

»Zagodi nam, Kurent, upijani nas Ïejne, veselja daj Ïalost-nim!«

Kurent je godel in je ‰el pred njimi. Pri‰li so do hi‰e veli-ke in mogoãne; vrt je bil pred njo, drevje pa je bilo pritlika-vo in golo, ne dalo bi sence ne za dlan.

Stopil je v hi‰o evangelist veselja. TeÏka, strupena sopari-ca mu je bu‰ila v obraz, njemu, Kurentu, ki je bil vajen svatbin sedmin.

Ozrl se je in je rekel:»Ne duh Ïivljenja, duh smrti je tukaj!«Prostorna je bila izba, in za prvo ‰e druga, za drugo ‰e tre-

tja; strop je bil nizek in ãrn, rdeãa svetilka je visela od njega,ali svetila je komaj, da se je lice razloãilo od lica. Vsi obrazi sobili bledi, pod dremotno svetilko ‰e bolj bledi in bolni.

Obraz do obraza, telo do telesa; materam in sestram v na-roãju so sedeli otroci; bledi in postarni so bili, gledali so ste-kleno in pili so Ïganje.

Kurent je zatisnil oãi in je zagodel pesem tako veselo, da jevztrepetal sam teÏki, strupeni vzduh, kakor da je bela roka

BESeDA

33 

KURENT

mahnila vanj. Krik je planil iz vseh trudnih, oÏganih grl, da seje stresel ãrni strop.

»Zagodi nam, Kurent, veselja nam daj!«Kurent je stopil na klop, kakor se spodobi godcu, in je po-

gledal na blede gre‰nike; pogledal je in zazdelo se mu je, dase je celo zaspana svetilka sama vzdramila ter se zaãudila.

Gre‰niki na smrt obsojeni so se bili nenadoma preoblekliv razuzdane, pijane svate. Niã veã vdanosti v oãeh, niã veãbridkosti; ogenj je gorel v njih, planil je siloma izpod teÏke-ga pepela; na sivih licih so se prikazale rdeãe kaplje, kakorrane od noÏa. Vsa gneãa, sama v sebe zagozdena, se je sukalav jadrnem plesu; vseh sto potnih, vroãih teles je bilo eno sa-mo telo, ki se je sukalo v ãrnem kolobarju hropeã in vriskajoã.Tam se je zasvetil obraz pod rdeão svetilko, dolg obraz, na-pol Ïe mrtev; prikazala se je roka, rumena in ko‰ãena — ãi-gav je obraz, ãigava je roka? Kdo bi razloãil!

»Zagodi nam, Kurent, to noã! Oj bodi nam poslednjanoã!«

Godel je pesem najbolj veselo.»Bridkost najgloblja, radost najvi‰ja! Bodi vam, kakor ve-

leva ukaz!«Zgrudil se je eden vznak, drugi se je zgrudil na obraz, tretji

po‰ev. Gneãa je plesala po razlitem Ïganju in po truplih.Takrat se je prikazalo dekle pred Kurentovimi oãmi. Majh-

na je bila in tenka, lica so bila ozka in bela, v oãeh pa se jesvetil ogenj iz nebes. Stopila je predenj, stopila je k njemu,okoli vratu se ga je oklenila.

»Kdaj sem te videl in kje, kdaj sem te ljubil?« je pomislilKurent. »Ali v Ïivljenju, pa v katerem Ïivljenju, ali v sanjah,v katerih sanjah?«

BESeDA

34 

KURENT

Oklenila se ga je okoli vratu, rekla je in je prosila:»Kako je sladka tvoja peseml Nisem je sli‰ala nikoli do no-

coj, le moje Ïalostno srce jo je obãutilo! Ti pa si pri‰el in sizapel in si rekel: pojdi z menoj, pri meni je veselje! S tebojpojdem, kamorkoli drÏi tvoja pot!«

Kurent je nagnil glavo; pre‰erno pesem so prepevale gosli.Ona je prosila.»Prijazno me poglej, lepo se mi nasmej! Pri‰el si kakor

boÏja luã v ta neblagoslovljeni kraj, v to moje grenko Ïivlje-nje. Grenkoba je, oj, od zaãetka do konca, umrla sem, glej, ‰epreden sem Ïivela! ârni prah je moj kruh, ãrni prah moje de-lo, ãrni prah moje veselje in moja mladost in moja ljubezen.Kadar sem jokala, sem mislila nate — zdaj pa si pri‰el! Nehodi veã od mene, in ãe pojde‰, te primem za roko in te neizpustim!«

Tako je prosila; njene besede so bile kakor tista vesela, vnebesa koprneãa pesem, ki so jo prepevale Kurentove gosli.

Takrat se je opletel ob zidu sajast fant, zgrabil je dekletaokoli pasu in je planil v gneão. Kurent se je ozrl za njo in jevidel, da se je utopila kakor svetla kaplja v luÏo. Gneãa se jesukala, zibala se je in majala, eno samo pijano telo.

Ko je odbila polnoã, je Kurentova pesem nenadomaumolknila; ti‰ina, stra‰nej‰a od smrti, je udarila v izbo. Gneãaje vztrepetala, sunkoma je omahnila ter se zgrudila. Kakor sobili objeti, tako so padli, vprek drug preko drugega. Kurent jepogledal nanje in bilo mu je, da je stopil med mrliãe, ki jih jebila kuga vzela in so jih pometali v smrdeão, strupeno jamo.V nobenem licu ni bilo krvi, nobena roka se ni ganila; izpodtrepalnic so belo strmele oãi, usta so bila odprta, pa ‰e hro-pela niso. Nad njimi je umirala rdeãa, sajasta luã.

BESeDA

35 

KURENT

Stopil je mednje in groza ga je bilo; njega je bilo groza, kise ‰e smrti ni bal.

Starec sivolasec je leÏal pod njim; glava mu je poãivala nablatnih sosedovih ãevljih. Kurent se je sklonil do njega; brez-zoba usta so bila na ‰iroko odprta, ena sama kost je bil obraz.

»Ali si mislil na svojo mladost, na kmeãki dom in na svet-lo polje, ko si mojo pesem sli‰al?« je rekel Kurent. »Niã nisimislil! Tako malo kakor slepi konj, tvoj tovari‰-suÏenj podzemljo; in tako malo kakor slepi osel, ki vleãe vodo iz vodnja-ka in bo vlekel, dokler vklonjen ne pogine. Prepeval si, da biprekriãal svojo bridkost — kako bo‰ jutri prepeval, ko bo‰vlekel svojo verigo? — Bog ti bodi vsaj toliko milosten kakorslepemu konju — dodeli ti ovsa na stare dni!«

·e niÏje se je sklonil, da bi razloãil culo, ki je leÏala krajmize v luÏi razlitega Ïganja. Tista cula je bil otrok; njegovalica, siva in starikava, so bila mokra od Ïganja, svetli lasje sose mu sprijemali na ãelu in so zakrivali oãi; s tankima, otro‰-kima rokama je ti‰ãal steklenico k prsim.

Kurent mu je poloÏil glavo na prsi Ïenske, ki je leÏala po-leg, pogladil mu je mokre lase raz oãi.

»Kaj bi te vpra‰al, dete, kdo da si? Iz bridkosti za bridkostporojeno! Ali rudnik, ali fabrika — suÏenjstvo bo tvoj deleÏdo konca dni! V jeãi rojeno, jeãe vajeno, ne bo‰ videlo sonca;komaj ‰e, da bo‰ zakopmelo po soncu, pa zatopilo to nespa-metno koprnenje v vriskanju in Ïganju. — Bog se usmili tebein tistih, ki so te obsodili!«

âez trupla je stopal Kurent; nobero truplo pa se ni zgani-lo, ko je ‰el upognjen, gosli v roki, ‰el ãez noge, ãez prsi in ãezobraz, kakor po tramovih trhlega mosta.

BESeDA

36 

KURENT

»Vajeni so!« je rekel Kurent. »Vajeni so podkovanih pod-platov na svojih prsih!«

Pri‰el je do onih dveh. Tesno objeta sta leÏala v ãrni mla-ki, glavo ob glavi, roko v roki. Sajasti fant je bil v obraz temanin zabuhel, obrvi je mr‰il, kakor da je v sanjah Ïe gledal svojsuÏni dan. Njena glava je slonela ob njegovih prsih. Dolge,temne trepalnice njenih oãi so leÏale na ozkih licih, ustnice,tenke in od strupa oÏgane, so se drÏale na jok.

Kurent se je do kolena sklonil in jo je poboÏal po tistih oz-kih licih.

»Dekle ti, odkod si pri‰la in kam gre tvoja pot? Pri‰la si izbridkosti in tvoja pot drÏi v bridkost ‰e veãjo! âista du‰a, ve-selja vredna — stra‰no te je Bog blagoslovil, ko je dal hrepe-nenje tvojemu srcu! Tvoje trpljenje bo veliko, ‰e veãje bo tvo-je zasluÏenje!«

Preko ãela jo je poboÏal, od senca do senca. Takrat se je vspanju zganila, ustne so se nasmehnile.

»·la bi s teboj!«Tudi Kurent se je nasmehnil; prigovarjal ji je, kakor mati

plahemu otroku.»Saj si Ïe na poti z menoj, saj te Ïe za roko drÏim! Kamor-

koli pojdem, pojde‰ z menoj.«»Do veselja!« se je nasmehnila.»Do veãnega!« je rekel Kurent.Ko je stopil Kurent do duri in na prag, je svetilka vzplame-

nela visoko, dim se je razbegnil po stropu, sence so ‰vignileod zida do Ïida, luã je ugasnila.

V veÏi se je spotaknil ob truplo, tudi se je spotikal na cesti,zakaj v blatu so leÏali ãrni snopje; tako ãrna je bila cesta, da

BESeDA

37 

KURENT

bi ‰e v meseãini oko ne razloãilo teh zakasnelih, trudnih sva-tov.

Zgodilo pa se je ãudo: nenadoma se je vzdignila od krajpoti visoka ãrna senca; zazibala se je od jarka do jarka, zme-rom vi‰ja je bila — temen plamen je rastel do neba. Vsi, ki soleÏali na polju in na cesti, v veÏi in na dvori‰ãu, so vztrepetaliin so se dramili; klical jih je glas iz noãi.

»Le vkup,ti uboga gmajna! Baklo priÏgimo, priÏgimo jihsto, da nam bodo svetile do rabljev, do biriãev. Na‰e meso jihje nasitilo, na‰a kri jih je napojila — terjajmo svoje meso insvojo kri! Mi smo sejali, na‰a je Ïetev, suÏnji, vstanite! Levkup, uboga gmajna!«

S ceste, s polja so vstale ãrne, omahujoãe sence. Vzdramiliso se glasovi, kakor da je tiho zagrmelo za hribom.

Kurent je s prstom poboÏal struno, grenkost je segla v nje-govo srce.

»Gre‰niki, siromaki, predolgo ste poslu‰ali to lepo pesemo paradiÏu, pregloboko je vzdihnila va‰a bridkost, na Golgotogre va‰e koprnenje. Mir vam bodi in zlato jutro!«

Kakor so se bile sence vzdignile, tako so se zgrudile drugaza drugo. Tiha pesem ene same je ‰la preko doline, umiraloje zamolklo grmenje za hribom.

»Svatje, bratje, vzdramite se! Da kopljemo zase, da zidamozase, da zase trpimo!«

Zajecalo je, v pijanih sanjah je ‰e zavzdihnilo in je umolk-nilo.

Ne veã glasu, ne sence veã. Zemlja je bila tiha in ãrna, ãrnoje bilo nebo nad njo. Kurenta so zabolele oãi; ni videl veã do-line, ni videl ljudi, tudi njih sanj ni sli‰al. Njegovo srce pa je

BESeDA

38 

KURENT

videlo vse od zaãetka do konca; in to srce samo, studenecveselja in hrepenenja, je obãutilo teÏko bolest.

Nagnil je glavo in moãno je bil Ïalosten.»Svatje, kdaj bo va‰ kelih do vrha poln? Ti ãrna dolina,

kdaj ti bo sijalo tisto jutro, ko bo ozdravljeno vse koprnenje,ko bo Ïarka resnica ta pesem o paradiÏu?«

Noã je bila nad njim in vseokoli njega; on pa je ‰el, kakorje drÏala pot. Noga se mu je pogrezala v blato, rosa mu jeumivala obraz.

Od bogvedi kod, ali od polja, ali s hriba, ali od neba ga jeklicalo, vabilo.

»Kod roma‰, Kurent, kod skozi noã in bridkost? Trudna jetvoja noga, Ïalostno je tvoje srce, pod bori pa ti je mehkopostlano!«

»Laãen in Ïejen si, Kurent, na jasi ti je pogrnjeno!«»Ljubezni Ïeljan si, Kurent! Tudi jaz sem je Ïeljna, nikar ne

odlagaj, hiti in pridi!«»Da ti natoãim!«»Da te poljubim!«Kurent pa je komaj sli‰al to prijazno pesem; ‰el je skozi

dolino, stopil je na klanec, stal je na hribu. Tam je bilo nebosvetlej‰e, v daljni daljavi se je dramila zarja, ãudeÏno lepa.

Kurent jo je pozdravil s svetlimi oãmi in Ïalost je zadrema-la v njegovem srcu.

»Ne múdi se predolgo, ti svetla zarja! Oãi so Ïe trudne, kise ozirajo po tebi, du‰e so trudne, ki ãakajo nate! Hiti, ne od-lagaj veã, blagoslovi to ãrno zemljo!«

Sli‰ala ga je zarja, Ïe so gorele daljne gore …Iz gozdov pa je klicalo, zmerom lep‰e je prosilo.»Kod roma‰, Kurent, kje se mudi‰?«

BESeDA

39 

KURENT

»Bogato ti je pogrnjeno, mehko ti je postlano!«Odzdravil je v srcu tej prijetni pesmi ter je ‰el, kamor je

vabila.

BESeDA

40 

KURENT

IV

Ob topli jeseni, ob prelepem dnevu se je napotil Kurentv to staroslavno ljubljansko mesto, v to prestolnico ve-

selega pijanãevanja…V noben kelih ni toãil Bog samega pelina; celo svojemu

sinu Odre‰eniku je poslal na kriÏev pot Simona Cirenskega.Ni je noãi tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetalaponiÏna rdeãa luã, tolaÏba srcu; ni ga kraja tako pustega, dabi se med kamenjem ne skrivala zelena jasica. Mnogo inmnogovrstnih teÏav in nadlog je izkusil slovenski narod, oj,in jih bo ‰e veã; za tolaÏbo in povraãilo v teh hudih ãasih pamu je Bog dodelil Ljubljano.

âlovek roma po slovenskih deÏelah, malodu‰en klone gla-vo in Ïalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen,devetkrat obsojen, kako si Ïivel, kaj si doÏivel? Tvoja dolgapovest je povest o siromaku beteÏnem, ki vstaja, vstati nemore. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deÏelah, ne drÏa-le bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo ‰e pre-lite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod suÏnjev, suÏenjmed narodi. Otrok si bil, pa Ïe suÏenj! Psovka ti je nauk de-lila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, oãimiin maãehe, botri in botrice. âasih si zajokal, ãasih si omahnil,ves truden, ãasih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so tepodrli na tla, zvezali so te ‰e tesneje in celo usta so ti zakle-nili. V curkih je tekla kri iz tvojih Ïil, napojila je zemljo za veã

BESeDA

41 

KURENT

klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel suÏnikruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Moãan si, o slo-venski narod! Tisoã in petsto let krvavi‰, izkrvavel nisi! Na-rod mehkuÏnik bi du‰o izdihnil, ‰e sveãe bi mu ne Ïgali, ‰ebilj bi mu ne peli — ti pa, tisoãkrat ranjen, v trpljenju utrjen,ti komaj zmaje‰ z rameni pod teÏko sovraÏno pestjo in pra-vi‰: »Nikarte! Ta burka je stara Ïe tisoã let!«

Tako roma ãlovek, premi‰ljuje, in zmerom bolj je malo-du‰no njegovo srce.

Dolgo si trpel, ti suÏni narod, stanovitno si nosil svoj kriÏ;toda Kristus sam se je zgrudil na klancu; On sam, ki je bilrojen za posodo trpljenja, je zajokal na kriÏu. Kaj niso tuditebi Ïe dnevi ‰teti; kaj ni morda Ïe blizu tista grenka ura, kobo‰ zaklical proti nebu: »Moj Bog, zakaj si me zapustil?« Alibi ãlovek zajokal, ali bi hvalil Boga, da je Ïe konec te Ïalostipolne tisoãletne kriÏeve poti, da je Ïe blizu Golgota, Ïe blizuura tretja?

Grenke in grenkej‰e so misli romarjeve. Tako mu je prisrcu, da bi molil: »Ne daj mi doãakati, o Gospod, da bi se gla-sila tuja govorica po teh krajih! Ne daj mi doãakati, da bi sto-ril suÏenj suÏenjsko smrt! Moã mu dodeli, da raztrga vrvi —ãe je treba, da umrje, naj umrje svobodenl«

Malodu‰no srce je bilo Ïalostno, ko je pogledalo v davnedni; plaho je bilo, ko je pogledalo v prihodnje dni.

Pa se napoti romar v Ljubljano — kje Ïalost, kje plahost?Vesela je preteklost, ‰e veselej‰a je prihodnost! Komaj zazvo-ni iz daljave resnobno veseli ‰enklav‰ki zvon, se oãi zasveti-jo, se ustne nasmehnejo. Utrujenost mine, bridkost je za go-rami, korak je lahak in poskoãen. Romar stopi v krãmo, z le-

BESeDA

42 

KURENT

vico objame natakarico, z desnico si natoãi cviãka, pa — »Kajbi tisto! Saj je vseeno!«

Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Veãja in lep‰a mesta so nasvetu — ali vendar ni ti ga enakega pod neboml Pozdravlje-na, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrica pre-‰ernih ur! Prav na sredo vseh nadlog te je postavila nebe‰kamodrost, luã v temo, zeleno trato v pustinjo! Devetkrat obre-menjen popotnik pride in te pozdravi; ko se poslavlja, si muodvzela osmero bremen. Romar se ãudi in srce mu poje: ob-raz do obraza, nikjer bridkosti, nikjer hudih misli; romar gle-da: hi‰a do hi‰e, smeje se prijazno, nekatere celo meÏikajo;romar poslu‰a: beseda do besede, pesem do pesmi, vse sopre‰erne. Tako romar gleda, poslu‰a ter se ãudi in njegovosrce je potolaÏeno …

Ko se je Kurent pribliÏal mestu ljubljanskemu, ga je pozd-ravljalo z vsemi tremi od vseh deveterih cerkva. Iz zgodnje-ga mraka so se luãi smejale; celo zvezde so se opotekale ponebu ter so se majale, omamljene od tobakovega dima in odvinskega duha.

Kurent je stopil v mesto in je zaÏviÏgal od prijetne osup-losti; hi‰e so gledale o‰abno in prazni‰ko, kakor ob cesarje-vem godu, nekatere so bile celo pobeljene; izpod streli so vi-sele dolge zastave.

»Zahvaljen, ti klo‰ter veselih ãednosti, da pozdravlja‰ spo-dobno svojega patrona!«

Tako je vzkliknil Kurent ter se je nameril, kamor je drÏalanajbolj zloÏna pot.

In kakor je ‰el, in kamor je stopil — od te strani in od onestrani so pozdravljala svetla okna, so vabile poskoãne pesmi.

Kurent se je nasmehnil in je bil zadovoljen v dno srca.

BESeDA

43 

KURENT

»Tako sem Ïelel, da te zagledam, prestolnica moja; takosem ukazal, da me pozdravi‰; ãula si Ïeljo in ukaz!«

Pri‰el mu je naproti ãlovek, navsezgodnji veãer Ïe vesel;obleãen je bil slovesno, klobuk pa mu je visel postrani na ku‰-travih laseh.

»Kaj praznujete nocoj, ljudje pre‰erni?« je vpra‰al Kurent.âlovek se je naslonil ob zid in je bil moãno vesel takega

prijaznega odgovora.»Kaj da praznujemo?« je vpra‰al in je zamahnil z obema

rokama, da bi zgrabil misli, hiteãe v urnem kolobarju. »Praz-nujemo paã! Ampak kaj, to je drugo in zelo imenitno vpra-‰anje! Zakaj ãlovek, kadar pije‰, ne pozabi nikoli, ãemu dapije‰ in zaradi katere prilike! Red mora biti, red je podlaganarodnemu Ïivljenju … Nocoj bomo slavili Pre‰erna; prosi-mo torej vse tiste, ki bi morda raje Jurãiãa slavili, da naj od-loÏe to svojo namero … pijan je ãlovek danes kakor jutri, sajje vseeno!«

Kurent je bil v dno srca vesel takih modrih besed; ampakvpra‰al je:

»Kdo je nocoj‰nji svetnik?«»Potrpite!« je rekel modrijan in je lovil z obema rokama;

lovil je, na‰el ni.»Kaj pa je tebi, tujcu, potreba te uãenosti?« je vpra‰al. »Pri-

jatelj te povabi na godovino — godovina ali ne, kosilo je teã-no, pijaãa koristna, pa kaj vse drugol Nocoj slavimo — stoj,popotnik iz daljnih krajev!«

Modrijanu se je preãudno razÏaril obraz in oãi so mu za-sijale.

»Nocoj praznujemo sami svojo radost! Nekdo, kaj vemkdo — tu ali tam stoji njegov kamen ob oglu, Bog mu ga bla-

BESeDA

44 

KURENT

goslovi — ta nas je spomnil na to lepo praznovanje! Kdor Ïebodi, ajd ali kristjan, Bog mu daj sveta nebesa, mi pa smopili!«

HvaleÏen in ginjen je Kurent stisnil roko modrijanu ter je‰el po svoji poti.

Prav resniãno in odkritosrãno je bil ginjen Kurent.»Spomenik so postavili — komu so ga postavili? Narod

molãi, ne ve imena: ampak pije in je vesel. Tam na visokemkamnu stoji kamnit vojskovodja, ali pa morda uãenjak, ali pamorda umetnik; stoji ter misli, da je slaven in da se vr‰i zaradinjega ta vesoljni vinski potop. O‰abno se ‰ãeperi na svojemkamnu, pod svojo muzo; narod ple‰e in vriska ter se ne zme-ni zanj. Svetilke uga‰ajo, zvezde umirajo v megli, mrzla noãzeha od ulice do ulice — kamniti junak stoji tam, ãuti roso nasvojih licih in se ãudi: Odkod ta ti‰ina, odkod ta samota? Sajsem slaven! Muza dremlje nad njim, pod njim venejo zelenivenci. Pozno v noãi, blizu jutra Ïe se primaje ãrn gost, leÏe navence ter zasmrãi. Ko se vzdrami v hladni megli, se okrene nato in na ono stran ter vzklikne: Kdo pa je to? Kdo pa je to reãsem postavil? Se vãeraj je bil ta prostor lep in ãeden, zdaj paje ta nesnaga tukaj! — Ves jezen je zaspani gost in se odzib-lje godrnjaje v mesto. Junak na kamnu pa je do srca uÏaljen:V mojem imenu in na mojo ãast si pil, zdaj pa bi ‰e zmerjal,negodnik? — Tako kliãe in oãita, ali nikogar ni, ki bi mu od-govoril. Zdavnaj Ïe so krãme zaklenjene; za okni, za durmi paple‰e Ïivljenje; le malokdaj se po nerodnosti odgrne zastor,da plane svetel Ïarek na ulico ter ugasne plah v tej neprijaz-ni megli; le malokdaj za‰kripljejo duri ter zaluãajo na cestoperi‰ãe svetlobe, zato da vidi kasni svat, kod in kam in ka-ko…«

BESeDA

45 

KURENT

Hudo zadovoljen je bil Kurent ob takih sladkih mislih inpodobah. Zgoden je bil ‰e veãer, komaj da je prva zvezda za-spano pogledala na franãi‰kanski most. Zato je rekel Kurent:»Vodi me, noga, kamor se ti zdi! Od vseh strani pozvanja,nobene ma‰e ne bom zamudil!«

Niã se ni Kurent zlagal, prav zares je pozvanjalo od vsehstrani. Od koder je zvonilo najglasneje, tja se je napotil.

·el je skozi ozke, toplo prijetne, ljubeznivo mraãne ulice.Skoraj ni sreãal ãloveka; zakaj taka je v Ljubljani postava, dabodi kristjan v krãmi, ne na cesti, kadar se nagne sonce zahrib. Le ãasih se je prikazalo dvoje tihih senc, tesno objetih;zaspanec bi pogledal in bi rekel: »Saj je le eden!« Ampak natobi stopil bliÏje in bi se zaãudil: »Pa vendarle sta dva!«

Kurent je pri‰el do gosposke, visoke hi‰e in je stopil na-ravnost vanjo. Kdo bi popisal vso lepoto, ki so jo takrat ugle-dale njegove oãi? Dvorana se je vrstila za dvorano, druga lep-‰a od druge; brez ‰tevila Ïarkih luãi je sijalo od stropa, kakorda je bilo sonce v gostih; v ãisti belini, v pre‰ernem zlatu sose bahale stene. Kaj bi ãlovek ‰e nadalje govoril? Kurent jezamiÏal, ker se mu je bilo premoãno zable‰ãalo pred osupli-mi oãmi.

Svetli pari so ‰umeli mimo njega; toliko mladosti in tolikolepote ni videl Kurent ‰e nikoli. Obrazi Ïareãi, ble‰ãeãe oãi,vitka telesa v belih oblekah, rdeãe roÏe v sonãnih laseh — aliso ljudje, ali so angeli boÏji, na zemljo poslani? — Prepevaleniso gosli same; Kurentu se je zdelo. da poje di‰eãi zrak, dazvone in prepevajo luãi na stropu, da pojo tudi Ïareãa lica inble‰ãeãe oãi in bela, ‰umeãa krila in roÏe v laseh … Mladost,ne postoj v tem svetlem plesu! Ustne rdeãe, da bi se na veko-maj smehljale, oãi ble‰ãeãe, da bi se nikoli ne zasolzile, lica,

BESeDA

46 

KURENT

da bi ne obledela!… Îalostna misel, kaj si oskrunila ta svetikraj? … Glej, kdaj sem videl ta obraz in te oãi? Kurent je vztre-petal in je strmel, za njo je strmel, ki je bila pri‰umela mimo,kakor Ïarek iz nebes.

»Kdaj sem videl ta obraz in te oãi?«Nad ‰irokim ãelom bujni lasje, temno rjavi, motno Ïareãi

kakor z zlatom prepleteni; iz las se je bila izvila rumena roÏain je visela globoko na goli, od luãi opaljeni tilnik; lica ozka,zamolklo bela. Pri‰umela je mimo in se je ozrla nanj; ob tis-tem pogledu je Kurent vztrepetal.

»Teh oãi nisem gledal v sanjah; takih sanj ne daje Bog ver-nemu kristjanu, kaj ‰ele meni gre‰niku!«

V tistih rjavih oãeh je bilo hrepenenje, ki tiho sanja, kadarse ustne smejó in poslu‰a uho veselo pesem; pogledale so insrce je zajeãalo, pa ni vedelo, ãe od bolesti ali od sreãe.

»Mladost, ne postoj v tem plesu! Grenka misel, ne ãez taprag!«

Kurent je vzdignil gosli — svetli pari so za‰umeli v jadrnemkrogu, da oko ni veã razloãilo ne obrazov ne teles; ena samaÏarka luã je bila, sama pred seboj beÏeãa. Le s srcem ‰e je gle-dal Kurent en sam obraz — veselje brez mere je bilo v njegovipesmi in koprnenje brez mej …

Vzdramile so se njegove oãi in so spoznale strahoma, da sotelesa trudna in Ïe skoraj upognjena, da so lica potna in upa-la, oãi motne in zameglele. Na tleh so leÏale pohojene roÏe;luãi na stropu so teÏko dihale, dremalo se jim je.

Mladost je bila ustavila svoj veseli korak, oãi so se ozrle terso se zamislile. Kurenta je spreletelo kakor spomin na starost,na bridkost in smrt. Povesil je glavo, njegova pesem je utih-nila.

BESeDA

47 

KURENT

»Kje si ti, kam si pobegnila?« je vzkliknil v svojem srcu. Nije veã bilo; na pragu je leÏala rumena roÏa, zaãrnela, oskru-njena, od stoterih nog pohojena.

Kurent je ‰el s tihim korakom skozi vse dvorane; iz trud-nega veselja, iz umirajoãe svetlobe je strmelo kakor vzdram-ljena bolest. Pra‰ni, zaspani in zlovoljni so bili poslednji svat-je; njih obrazi so se mahoma postarali, oãi so gledale temnoin sovraÏno. Radost je ugasnila, kakor da je bila smrt pihni-la vanjo — nobenega Ïarka ni bilo veã, le ãrne saje so planiledo stropa … Kurenta je bilo strah te bridkosti; zato se je na-meril tja, odkoder je sli‰al pesem in veselo besedo.

Pod ‰irokimi, svetlimi stopnicami je stala Ïenska, v ãrnpla‰ã zavita; njen beli obraz se je okrenil do njega, njene tem-ne oãi so se ozrle nanj; v tistih oãeh je bilo Ïalosti za tisoãe-ro src. Tako se je ozrla nanj in je stopila v noã …

Kurent je ‰el, kakor mu je bil dan ukaz — godec do vese-lja, ‰krjanec do sonca. Pa je pri‰el tja, kjer so slavili svoj praz-nik bojarji in imenitniki te blagoslovljene deÏele. Nad njimi,v zlatih izbah, so Ïe vzdihovale hude sanje, so luãi umirale inso bile roÏe pohojene. Njim, bojarjem in imenitnikom, pa jesveta polnoãna ura oznanjala zaãetek vseh sladkosti.

O, kdo bi po pravici in po resnici govoril o ljudeh, ki stojetako rekoã na visokem hribu ter sipajo koristne nauke v do-lino? ·e umetnik podobar, ki je vsega hudega vajen, obstrmipred mogoãnikom; glava mu klone, plaha roka omahuje.»Kako bi te ãastil, ko nisem vreden?« Tako za vzdihne ter semilo razjoka. Nato pa se napoti v svojo Ïalostno izbo, z dla-njo se udari na ãelo ter vzklikne ves osupel: »Saj je le suknja,jaz pa sem mislil, da je ãlovek v nji!« — Od spo‰tovanja inponiÏnosti se je bila umetniku pamet omraãila.

BESeDA

48 

KURENT

Kurent je stopil med pre‰erne svate. Pogledal jih je povr-sti in je ves radoveden rekel v svojem srcu:

»Kaj bi jim godel, kako prepeval? Lica jim priãajo, oãi inbesede, da je veselje njih oãe in radost njih mati!«

Za mizo je stal trebu‰en, postaven moÏ; poln kozarec jedrÏal v roki, gledal je z lenimi oãmi, govoril je s trudnim je-zikom, njegov glas pa je bil sladak in prijeten. Kolikor dalj jeKurent poslu‰al, toliko bolj se je ãudil.

»Sladak in prijeten je njegov glas, besede pa so polne brid-kosti!«

Postavni moÏ je govoril:»Slovenski narod, siromak nad siromaki! Tvoja zgodovina

je zgodovina tisoãletnega trpljenja. Ubog si bil in ubog osta-ne‰, suÏenj si bil in suÏenj ostane‰; to je tvoja sodba, nepre-klicna, neizpremenljiva! Planine in poljane, ki so tvoja domo-vina, so napojene s krvjo in solzami. In kadar nekoã pogine‰od vsega hudega, bo tvoja smrt, kakor je smrt obnemoglegadelavca — brez tolaÏnika pojde‰ na oni svet, tvoja poslednjapostelja bo jarek ob cesti! Tvoj spomin pa bo Ïivel na veko-maj, zakaj eno te razlikuje od vseh drugih narodov na svetu:prepeval si v bridkosti! Pozabljen bo tvoj grob, ali z zlatimiãrkami bo zapisano in daljna tisoãletja bodo brala: Tako jepel narod, ki ga ni veã! — Na‰e veselje in na‰a tolaÏba je takamisel ob dana‰njem dnevu, ko slavimo spomin Koseskega,slavca v gaju na‰e umetnosti!«

Zmotil ga je debel glas.»Ne Koseskega, temveã Pre‰erna!«Moj govornik je srdito pogledal, zdu‰koma je izpraznil ko-

zarec ter ga je tre‰ãil na mizo, da se je Ïvenketaje zakotalil na

BESeDA

49 

KURENT

tla. âisto nenadoma se je izpremenil njegov glas, niã veã ni bilsladak in prijeten.

»Preklete du‰e, kaj pa se vtikate v mojo besedo! Koseski aliPre‰eren — beraãija je beraãija! Saj se nismo zbrali, da bi re-‰etali zgodovino in vse prirepke njene, temveã zbrali smo se,da se kr‰ãansko napijemo, da zapojemo ter da kvantamo! —Ná, ták je zdaj moj govor, pa si ga zapi‰i in ‰e drugim ga po-vej!«

Kolikor jih je bilo veselih bojarjev, vsi so vstali ter so si pri-srãno napivali. ·e vedrej‰i so bili obrazi, ‰e svetlej‰e so bileoãi. Smejale so se tiste oãi in so prijazno govorile: »Saj smo sibratje, kaj bi tulèã molãali! Poslednje tenko zagrinjalo se jepretrgalo od vrha do tal; poglejmo si iz lica v lice, pomenimose od srca do srca, brez dolgih besed in krvavih klicajev!«

Ob tisti uri se je priãela poglavitna slovesnost. Jeziki, prejÏe teÏki in neokretni, so bili nenadoma preãudno gibki. Smehse je prelival v smeh, beseda je skokoma lovila besedo, pesemje brez obotavljanja odzdravljala pesmi. âe je bila besedamajhna ali velika, poniÏna ali imenitna, vsaka je bila odkrito-srãna in vsaka je bila vesela.

Kurent je gledal, poslu‰al je in je pomislil:»Zrahljali so si pentlje, odpeli so si ovratnike, vrhnje sukn-

je so slekli, celo pasove so si olaj‰ali in glej, blliÏji so mojemusrcu! Niã veã ni vklenjen njih smeh, niã veã ne laÏe njih pe-sem. Vesela kvanta se je bila na‰emila za kapucinca, pa se jije kmalu dolgãas zazdelo in ob prijetnem veãeru je gola pla-nila iz kute! Kakor si gola, pozdravljena bodi!«

Niã veã ni bilo spomina ne o bridkosti ne o trpljenju, ne osuÏnjih in ne o hlapcih, ne o krvi in ne o solzah. Noetov stu-denec je Ïuborel in ‰umljal iz steklenice v kozarec, iz kozar-

BESeDA

50 

KURENT

ca v grlo. Zmerom vi‰je so plezale besede po strmi lestvicipre‰ernosti in razposajenosti, dokler niso priplezale tako vi-soko, da se je zaãudil Kurent sam.

Modroval je v svoji pameti:»Veliko je ‰tevilo tvojih ãednosti, slovenski narod! Nadvse

lepa je tvoja domovina — ali, bogvedi, morda so kje na sve-tu ‰e lep‰i kraji, nam nepoznani! Milozvoãen je tvoj jezik —ali, kdo bi prisegal, morda je tam kje onkraj morja ‰e slaj‰agovorica.! Tvoja pesem je potrkavanje nebe‰kih zvonov — alido srca segajo tudi ciganske pesmi! Brez ‰tevila blagoslovovti je dobrotni Bog dodelil, ampak le enega je dodelil tebi edi-nemu! Ni je kvante, ki bi bila tako krepka, soãna in izdatna,kakor je ta slavna slovenska kvanta!«

Komaj je Kurent tako preudaril in premislil, se je moj go-vornik naslonil ob mizo, pomeÏiknil najprej z levim, nato zdesnim oãesom ter je zinil navsezadnje tako preãudeÏno be-sedo, da so debelo pogledali utrjeni svatje in da se je Kuren-tu zazibalo pred oãmi. »Zlodej sam bi se potuhnil!« je rekelves prestra‰en.

Tudi moja govornika je pre‰erna misel tako omamila, da jepoloÏil lice na mokro mizo ter neutegoma zadremal. To po-ãetje so ugledali bojarji imenitniki, beseda jim je polagomaugasnila na ustnah in lotil se jih je nevzdrÏen spanec …

Domovina, sladko poãivaj, niã se ne boj! Tudi dvakrat, vtistih zdavnih, hudih ãasih, ko nisi ‰e imela ne velikih besedin ne velikih besednikov, tudi takrat Bog ni pozabil nate! Ka-ko bi pozabil dandana‰nji, ko se ti poraja leto za letom dol-go ‰tevilo vnetih vojskovodij. Niã ne skrbi, o domovina; za-dremali so trudni vojskovodje, zvestoba v njih srcu pa ni za-dremala; slavno se bodo vzdramili ob slavnem jutru in ãrno

BESeDA

51 

KURENT

obleãene, gosposke besede se bodo izprehajale pod soncem!—

Kurent je stopil na samotno cesto. Tihe in temne so bileulice, svetilke so komaj sebi svetile. Kurent je ukazal koraku:»Tja me vodi, kjer je veselje najbolj prisrãno!«

·el je po dolgih, ozkih ulicah, pa je pri‰el do neke hi‰e, po-dobne va‰ki krãmi. Ker je bil Kurent takih krãem vajen, je zveselim korakom stopil v veÏo ter je odprl duri.

Ljudje, ki jih je ugledal v zakajeni izbi, so mu bili Ïe zdav-naj znani in tako prijetno mu je bilo pri srcu, da bi jim vsempo vrsti segel v roke za bratski pozdrav. Njih pentlje niso bileprazni‰ke, njih obrazi niso bili slovesni, njih besede niso bileãrno obleãene. Obraz, besedo in srce jim je poznal Kurent,toda vedel ni, kdo da so, odkod da so pri‰li in kam da so senamerili.

»Suknja vas razodeva, romarji, siromaki pred Bogom! Izbridkosti ste pri‰li, v bridkost ste se namerili!«

Ali na licih ni bilo bridkosti in ogenj je sijal iz oãi.Ko je stopil Kurent mednje, so ga vriskaje in prepevaje po-

zdravili. Kislo je bilo vino, ali Kurent ga je okusil; pijane sobile besede, ali Kurent jih je poslu‰al. Za mizo je sédel, kolenoje poloÏil ãez koleno ter je zagodel, kakor je bil njegov posel.Pesem je pela, svatje so ukali, plesali in pili, Kurent pa je gle-dal in polne blagega usmiljenja so bile njegove misli.

»Ti tam, ki se komaj ‰e prestopa‰, ki komaj ‰e drÏi‰ koza-rec v leni roki, kdo si? Tvoja pentlja je dolga, ali umazana je,tvoj obraz je vesel, ali bled je in laãen, tvoj pogled je svetal, aliskrb vzdihuje globoko pod njim! V zvezde gleda‰, zato da bizemlje ne videl! Dodeli ti Bog, da bi nikoli ne povesil glave!— Ti dolgi korenjak, ki ple‰e‰ v zimski suknji, s pipo v ustih,

BESeDA

52 

KURENT

kdo si? Za kmeta si rojen, pa te je veter zagnal ali v ãrno ‰olo,ali v ãrno fabriko. Bog ti blagoslovi to veselo noã, ne bo‰ jihmnogo doÏivel! — Ali kdo si ti, ki sem te videl Ïe zdavnaj inÏe zdavnaj ljubil?«

Daleã je sedela, za poslednjo mizo, v dimu in mraku. Slo-nela je globoko na razmoãeni prt, roke so bile nad ãelomsklenjene; izpod dlani pa je strmela naravnost na Kurenta, zÏivimi, Ïalostnimi, hrepeneãimi oãmi. Kurentu je vztrepeta-la desnica, ki je drÏala vitki lok; zapela je pesem tako vesela,kakor jo le koprnenje rodi.

»Iz globine najniÏje hlepi oko najvi‰je nad zvezde!« je re-kel Kurent. »Iz najteÏje bridkosti plane najslaj‰a radost —redka je ura, ne vrne se morda, izpijmo do dna!«

Srce je odgovarjalo srcu, misel je odzdravljala misli — dol-gi korenjak je odstavil pipo ter je vzdignil — kozarec.

»Koga, pravite, da ãastimo nocoj, katerega svetnika, do-brotnika in imenitnika? Sebe ãastimo, bratje v Kristu, sebe insvoj spomin! Dobro nam je v tej uri, ali kako nam je bilo vãe-raj in kako nam bo ‰ele jutri? Sto tisoã jih je trpelo in hrepe-nelo, enega izmed njih pa smo postavili na kamen, da priãapoznim rodovom, kdo da smo bili in kako smo Ïiveli. Kaj biizpra‰evali za njegovo ime, za stan in za letnico? Na‰ je bil,na‰e Ïivljenje je Ïivel: za tisoã ur bridkosti ena ura veselja;ovsenjak ob cestnem jarku, po smrti pa sveta nebesa! Kdor-koli je Ïe bil, ki stoji na kamnu, na‰ patron je bil, pijmo nanjegov spomin!«

Take resnobne besede je govoril korenjak, kozarci so za-Ïvenketali in so bili zdu‰koma prazni. Ali korenjak je vzdig-nil svoj kozarec ‰e vdrugiã.

»Tisoã ur bridkosti! Blagoslovljena bridkost: ãe bi nje ne

BESeDA

53 

KURENT

bilo, odkod hrepenenje, ljubezen in lepota? âe bi ubo‰tva nebilo, kako bi oko spoznalo bogastvo? Preljubi svatje, tolikosmo uÏili nadlog in teÏav, da bi v skrbeh bil Bog, ãe bi ga ter-jali za vse to bogastvo, ki smo ga v sanjah gledali! Zato ‰e enokapljico na ãast bridkosti, materi vseh obãutkov!«

Kozarci so bili prazni, ko so komaj zapeli. Toda korenjak niodnehal ter je izpregovoril ‰e vtretjiã.

»Tisoã ur bridkosti, le ena ura veselja in ‰e ta je skopo od-merjena! Bratje moji, mi smo kakor kaplja v vodi — potokteãe, kaplja teãe z njim in po njegovih postavah! Sto let trpislovenski narod, nato pa mu je za en dan dodeljeno, da za-vrisne ter da razobesi pisano platno. Malo je en dan za dol-go stoletje — ali kdo bi se z Bogom prerekal? Nam, poniÏnimkapljicam v tem poniÏnem potoku, je za tisoã ur prisojenaena ura! Za bogatina malo, za siromaka silno bogastvo! Lepopozdravimo to uro dobrotnico, koristno jo zauÏijmo, hvaleÏ-no ji napijmo, dokler je ‰e med nami!«

Globoko so nagnili tretji kozarec, ali tudi glava se je nag-nila globoko. Kristjan, nezvesta ti bo ljubica, kadar ji zapoje‰slavo; umrla bo radost, kadar ji napije‰!

Komaj se je Kurent tako prestra‰il, ga je topla roka objelaokoli vratu

»Oj, ena sama ura — te ure me je strah! Ali mi veãno ve-selje daj, ali mi daj veãno bridkost! Raj‰i mi daj noã brez ne-hanja, nego da mi priÏiga‰ eno samo zvezdo! Saj je zadosti,da, je koprnenje v srcu; ali ga na vekomaj izpolni, ali pa najbo laãno in Ïejno na vekomaj! Ti si veãno veselje in veãnabridkost, daj mi eno, ali daj mi oboje, za roko me primi, dapojdem s teboj!«

Korenjak si je bil slekel zimsko suknjo, pohodil je pipo z

BESeDA

54 

KURENT

nerodnimi ‰kornji ter je omahnil do nje, vzdihujoãe od kopr-nenja. Objel jo je z dolgima rokama, do pasu jo je vzdignil,skoraj je opalil njene lase ob svetilki.

»Zaple‰i z menoj, ‰e minuto je ãasa, le ‰e minuto! Kar namje dal Bog, do kaplje pouÏijmo, do dna izpijmol«

Zaplesala sta, plesala sta komaj minuto in sta obadvaomahnila; zgodilo se je po njegovi besedi. Kakor da so nena-doma vse luãi ugasnile — ne pesmi veã, ne smeha; topo inbelo so gledale oãi; trudna vdanost je bila na tistih ustnicah,ki so se pred eno samo minuto pre‰erno smejale. Modri ko-renjak je slonel ob stolu, roke so mu leÏale na umazanih tleh,glavo je klonil globoko in ves bled je bil.

Tiho je vstal Kurent in je stopil na ulico.»Siromaki, popotniki, izgubljenci — miloval bi vas, ali ka-

ko bi? Ni ga ãloveka v tej deÏeli, ki bi v svojem srcu ne bilpopotnik!«

Jutranja megla je rosila na lica, tako hladna in tuja, da jesrce vztrepetalo od mraza. TeÏka vrata so za‰kripala, iz veÏeje stopila skljuãena starka; majala je z glavo, nikamor se niozrla, molek je roÏljal v njenih rokah. Z beteÏnimi, drobnimikoraki je hitela, vzdihovala je po strmih stopnicah, stopila jev cerkev. Pod stopnicami je leÏal pijanec, spal je trdno in jegovoril v sanjah.

Kurentu se je mudilo; zakaj od nikoder veã ni vabila luã, odnikoder ni pozdravljala pesem. Mesto je bilo mrtvo in nemo— po trohnobi je di‰alo.

»Za tisoã ur le ena ura!« je pomislil Kurent; in njemu sa-memu se je hudo storilo pri srcu.

Pri‰el je iz mesta, ‰el je v hrib. Od kostanjev je rosilo, rahlo

BESeDA

55 

KURENT

se je zganilo v listju, zavzdihnilo je v sanjah. Ko je stopil Ku-rent na hrib, se je ozrl.

V belo jezero je bilo potopljeno to lepo ljubljansko mesto.Tiho je bilo to jezero; vzdigali so se valovi ter so se pogreza-li; glasu ni bilo. Kurent je razloãil obadva ãrna stolpa fran-ãi‰kanske cerkve, tudi se je ãasih prikazal resnobni ·enklavÏ;nato pa so beli valovi vzkipeli vse do gradu. Nad tem jezeromso sijale tiste Ïarke zvezde, ki se pribliÏajo zemlji ter pokaÏejovso svojo lepoto, kadar je blizu jutranja ura; zakaj najsvetlej‰ein najmilej‰e gledajo oãi ob slovesu.

Valovi so se tiho zganili, upadali so; tedaj se je prikazalokakor ãrna roka utopljenca, ki se vzdigne ‰e poslednjikrat,zamahne ter izgine. Kurentu se je zdelo, da je videl bledi ob-raz korenjaka, sloneãega ob stolu.

Zazeblo ga je, ali od mraza, ali od tihe Ïalosti.»Pridi, zarja, usmili se!« je vzkliknil. »Trikrat petsto let Ïe

hrepenim po tebi, z Ïeljnim srcem te priãakujem vsako jut-ro! Ne múdi se, brÏ se napoti, da ne bo‰ svetila slepim oãem!«…

Tam je zvezda zelo urno in zapored pomeÏiknila, kakor dase ji je bilo od vzhodne strani zable‰ãalo; begotna senca jehu‰knila preko nje in ni je bilo veã. Komaj je ugasnila ena, jeugasnila druga in glej, Ïe tretja; kakor lastovke so ‰vigale sen-ce pod njimi.

Kurent se je prijetno nasmehnil. Kajti spoznal jih je, svojemile druÏice, lepe coprnice, ki se ves boÏji dan ukvarjajo spustim copranjem, da uÏivajo ponoãi svoj grenko zasluÏenigreh. Vraãale so se od veselega vasovanja ter so spotoma upi-havale zvezde, kakor je njih jutranji posel.

BESeDA

56 

KURENT

Na vzhodni strani se je belilo nebo, hladen veter je zazibalbele meglene valove.

»Zahvaljena, zarja, da si vsaj od daleã pozdravila!« je rekelKurent; zavil se je tesno v suknjo, ker mu je bilo mraz ter seje nameril — kam? Ali je bil Bog veselja njegov kaÏipot, ali jebila smrt in trohnoba? Ali drÏi njegova cesta v svetlo zarjo, aliv brezdanjo noã?…

BESeDA

57 

KURENT

V

Kurent ni bil rad sam; kadar je stopal po samotni, blatnicesti, ali kadar je leÏal v travi ter gledal v nebo, so frfo-

tale misli nad njegovo glavo kakor zlohotni ãrni netopirji.Zato se je na svoji poti vesel pridruÏil poboÏnim romarjem.

Iz vseh slovenskih krajev so se bili zbrali v pisano proce-sijo. ·li so globoko upognjeni, trudni, pra‰ni in blatni do pa-su, kakor poslednji popotniki, namerjeni v dolino Jozafat.Najveã je bilo starcev in stark, ali tudi otroci so bili med nji-mi in celo lepa dekleta je videl Kurent. Stopali so zvrstoma,par za parom, lesen kriÏ se je majal pred njimi. Po zeleni slo-venski deÏeli se je razlegala tista stara in lepa pesem, kakorklic bridkosti in hrepenenja.

»Marija, k tebi uboge revemi zapu‰ãeni vpijemo!«

RazIegla se je pesem prav do neba hripavo in Ïalostno terje vzdihovaje ugasnila nad poÏetim poljem.

Nato je vzkliknil tenki, trepetajoãi glas starke, ki je visokoizpodrecana in do pasu upognjena stopala koj za kriÏem.

»Sveta Marija! — Sveta Mati boÏja! — Sveta devic Devica!«Odgovarjalo je sto glasov, trudno pojoãih, kruha in tolaÏbe

proseãih.»Za nas Boga prosi!«

BESeDA

58 

KURENT

·e v Kurentovo srce je segla tista topa, vdana, milo proseãabolest; in njegova misel je bila Ïalostna.

»Iz vseh teh lepih krajev ste se zbrali, pravi in izvoljeni po-slanci svojega naroda! Va‰a beseda je vdana pro‰nja, va‰apesem je plaha molitev. Koliko je bilo paã nasute bridkosti vta srca, da ‰e upanju in zaupanju, ne kletvi in rotenju ni veãprostora? Pahnili so v jeão nedolÏnega hlapca, pa se ni branil,‰e kriãal ni; pokleknil je in je prosil: Daj, o Bog, da mine totrpljenje, da se odpro te zaklenjene duri! — Delal je hlapec,vsem gospodarjem tega sveta je sluÏil, nazadnje pa skleneroke ter prosi: Dajte mi kruha! — Ozrle se bodo nate usmi-ljene oãi Matere boÏje z BreÏij in potolaÏen bo‰, hlapec!«

Zalostna je bila Kurentova misel in zmerom Ïalostnej‰a.»Koliko ãasa je romal Kristus na Golgoto? Paã ne trikrat

petsto let! Trikrat se je zgrudil na kolena — kolikokrat si sezgrudil ti, narod suÏenj, in kolikokrat si vstal vdan, ukazuboÏjemu poslu‰en, ter si zadel svoj kriÏ na ranjene rame? Kri-stu je pomagal moÏ iz Cirene — kdo je pomagal tebi, kadar sileÏal na obrazu in je bilo trpljenje veãje od tvoje moãi? — Kjeje zaãetek tvoje poti in kdaj ti je bila sodba govorjena? Kje jekonec tega stra‰nega romanja in kdaj bo sodba dopolnjena?«

Pesem je vzdihovala preko poljane, molitev je kipela doneba.

»Zdravje bolnikov —«»PribeÏali‰ãe gre‰nikov —«»TolaÏnica Ïalostnih —«»Za nas Boga prosi!«Zmerom bolj trudna je bila molitev, hripavi glasovi so ih-

teli in stokali. Na desno in na levo se je zibal leseni kriÏ predprocesijo; starec ga je drÏal trdno z obema rokama, ali ko‰ãe-

BESeDA

59 

KURENT

ne roke so se tresle in so omagovale. Dan je bil soparen, son-ce jeÏgalo; s ceste se je vzdigal ilovnat, zadu‰en prah; usta sobila suha, Ïolta skorja se je drÏala lic, oãi so komaj ‰e razloãilepot.

Takrat je bilo Kurentovo srce do vrha polno usmiljenja.Njegova blagoslovljena roka se je dotaknila srebrne strune inzgodilo se je kakor da je kanil Ïarek nebe‰ki na ãrno moãvirje.Glave, ki so Ïe do pasu klonile, so se vzdignile; zapra‰ene oãiso pogledale bistrej‰e, trudni korak je lahkotnej‰e stopil. Nasrce je potrkalo tiho upanje, v Ïalostne misli je z dobrotljivoluãjo posvetilo veselje.

·e veãje ãudo se je zgodilo: pesem, prej tako ihteãa in brid-kostna, se je vsa izpremenila. Besede so bile kakor poprej, aliglasile se niso kakor pro‰nja in molitev, temveã kakor po-skoãna napitnica. Objokanim oãem je bila Marija resnobnakraljica na zlatem prestolu, potolaÏenim oãem pa je bila ve-sela druÏica.

Celo nebo je milej‰e zasijalo in od daljnih gozdov je zahla-dil prijazen pozdrav. Kurent je odzdravil s pesmijo tako zvon-ko in veselo, da so gore za‰umele od radosti in da so visokonad poljem zapeli ‰krjanci, Bogu na ãast in Kurentu na slavo.

Kakor se je prej izpremenila popevka, da se je iz molitverodila poskoãnica, tako se je zdaj izpremenila ‰e beseda sa-ma. Bog nebe‰ki vedi, kako se je to zaobrnilo — ne vdanostiveã ni bilo, ne vzdihujoãih pro‰enj, ne romarskih pesmi in nelitanij. Telesa, tako globoko upognjena, so se korenja‰kozravnala; noge so bile gibke in lahke, kakor na plesu; oãi sose pre‰erno smejale.

In ãuj, proti nebu veselemu je vriskaje planila vesela pe-sem.

BESeDA

60 

KURENT

»Lep‰ih fantov na svetu ni,kot so ti mladi furmani,ti mladi furmani!«

Preãudno lepo so bili ubrani glasovi. Kurent je natankorazloãil mo‰ki, brneãi bas tistega starca, ki je nosil kriÏ; ta kriÏpa se ni veã majal visoko nad procesijo, temveã leno se je po-zibaval na rami; tudi je spoznal Kurent glas izpodrecane star-ke: prav tako tenak je bil in trepetajoã kakor takrat, ko je pre-peval litanije Matere boÏje. Nadvse prijetni in milozvoãni paso bili glasovi otrok in deklet; poprej, ko je vzdihovala protinebu ihteãa molitev, ni sli‰al Kurent mladih glasov, ob pre-‰erni poskoãnici pa so zvonki in zaupljivi vzkipeli do samihsvetih nebes. In nebo se je prijazno nasmehnilo — sli‰alo niihtenja in vzdihovanja, paã pa je milostno sprejelo veselo da-ritev.

V hrib je ‰la procesija; od tam gori, iznad gozda, je Ïe po-zdravljala bela cerkev, pozdravljala je poleg cerkve bela krã-ma. Romarjem se je storilo ob teh pozdravih kakor laãnemu,kadar je miza pogrnjena, kakor Ïejnemu, kadar je ãa‰a na-polnjena, kakor jetniku, kadar so vrata odklenjena. Njih pe-sem je bila prej vesela daritev, zdaj pa je bila svatovsko vris-kanje. Kurent sam ni videl, kdaj in kako je bil prehitel pro-cesijo: ‰el je pred njo in pred kriÏem. In procesija sama nividela kriÏa veã; srca niso veã poznala bridkosti, noge nisoãutile strme poti; kakor svetla luã je ‰lo veselje pred romarjiin jim je kazalo pot …

Dolgo je hranil in spravljal siromak svoje trpljenje, doklerni bil skedenj poln in prepoln. Nazadnje pa si je naloÏil toãrno breme in se je napotil, da bi potoÏil Materi boÏji svojobridkost. Ali namesto da bi stopil prednjo globoko upognjen,

BESeDA

61 

KURENT

proseã in vzdihujoã, je skoraj zaplesal do oltarja, pokriÏal setako malomarno, da je bilo komaj kriÏu podobno, pomolilsvojo molitvico tako urno in viharno, da je izpustil najmanjpolovico besed, in ko je godrnjal ãe‰ãenamarije, ni mislil nena Mater boÏjo in ne na svojo Ïalost, temveã na krãmo. PodMarijo pa je slonel angel, ti‰ãal je lica v pesti in je meÏikal:»Bratec, saj te poznam! Nisi pri‰el, da bi molil in pokoro de-lal, ampak pri‰el si, da bi se brez skrbi napil in da bi zraven‰e odpustkov bil deleÏen!«

Stopili so romarji v cerkev — ali kaj bi v cerkvi, ko ni bilov srcu bridkosti veã? Pokleknili so pred oltar — ali kaj bi predoltarjem, ko ustnice niso rade molile, ker bi raj‰i prepevale?— Ali je Mati boÏja Ïe spotoma storila ta ãudeÏ? Vse je poza-bil romar — polje ni rodilo, Ïivina je pocepala, davki tarejo,vojska Ïuga … pa naj bo, kakor je boÏja volja! Romar vstaneter se napoti v krãmo. »Mati boÏja, ti Ïe ima‰, kar ti je treba,‰e meni privo‰ãi kruha in vina!« Pokrija se romar ter je vesel,da je zadobil odpustek in milost.

Ko stoji pred cerkvijo, zaãuti, da je laãen in Ïejen ter poãit-ka potreben … âudo preãudno! Polno vreão bridkosti je ne-sel romar na strmi hrib, da bi jo tam odloÏil; vzdihoval je injokal in prosil, da je bil strmi klanec Ïe ves gladek in razmo-ãen od njegovih solza; pa glej, ni mu ga enakega ne v Ïeji nev vriskanju!

Pobegnili so romarji iz temotne cerkve ter so se re‰ili v krã-mo, kakor da je bila zunaj ploha in povodenj. Ne plohe nibilo in ne povodnji, nebo je bilo brezmadeÏno, sonce pa se jenagibalo proti veãeru. Krãma je bila pretesna, ‰e v travo soromarji polegli, vse do strmega brega.

Najprej so pili; in Bog jim je vino tako blagoslovil, da je bila

BESeDA

62 

KURENT

steklenica prazna, ko se je komaj nagnila; iz roke v roko je ‰elkozarec tako urno, da ga je trebu‰na steklenica trudoma do-hitevala. In kolikor slaj‰e je bilo vino, toliko laj‰e je bilo srce,toliko pre‰ernej‰a je bila pesem. Vesela je bila od zaãetka,nato je bila poskoãna, nazadnje je bila razuzdana. Îe je okomeÏikalo oãesu, Ïe se je tiho lovila Ïelja za Ïeljo; kmalu jeroka stiskala roko, kmalu Ïe so bile ustne na ustnah. Topla inzapeljiva je bila noã.

Kurent je legel v travo, da bi se pogovarjal z zvezdami. Alikomaj je leÏal, je pritajeno za‰epetalo od leve strani, od desnestrani, izpod gabra, izza grma; ‰epetanje pa je bilo kakor tiha,srameÏljiva pesem o ljubezni. Ni je ‰e natanko razumel, ko jezasli‰al glas:

»Kako je mila tvoja pesem, kako je sladka noã s teboj!«Ugledal je temno Ïareãe, proseãe oãi, lica rdeãa, ustne ki-

peãe in pisano ruto pod belim vratom. Pa je ovil z desnicotisti beli vrat in se je nagnil do tistih kipeãih usten in do rde-ãih lic.

»Dolgo sem ãakala nate, zmerom sem nate mislilal Dolgoin pusto je romanje, ni mu konca ne kraja; ali, oh, tako krat-ka je vesela noã! In ko se vzdramijo te uboge oãi, je bridkostdevetkrat bridkej‰a, nobena zvezda ne sije veã temu srcu ko-prneãemu. Ti si prinesel veselje, ti ga ohrani na vekomaj! Ob-jel si me s to blago roko, nikar me nikoli veã ne izpusti! Tvo-ja pesem je segla v moje srce, da bi nikoli ne utihnila!«

Tako je prepevalo njeno hrepenenje, dokler niso ustneumolknile ob ustnah; zvezde so sijale nad njima in so jimapele svatovsko pesem …

Ko se je Kurent vzdramil, je hladno jutro vstajalo iznadgora. Romarji so spali kakor snopje, ki jih je bila ploha razme-

BESeDA

63 

KURENT

tala po strni‰ãu. Upali in bledi so bili njih obrazi pod sivimnebom. Ugasnila je rdeãica tudi v licih Kurentove neveste;sklenjene roke je ti‰ãala na prsi in poihtevala je v sanjah; Ïeje bila v njenem srcu groza prihodnjih dni.

Tiho se je vzdignil Kurent ter se je ozrl po razmetanih sno-pih.

»Kak‰en bo va‰ korak v dolino, romarji, siromaki? Noga boteÏka, glava bo klonila, v srcu pa Ïalost in strah! Ni vam bilrodoviten Marijin blagoslov; ni umrla, le zaspala je bridkost,vina in ljubezni pijana, in vzdramila se bo grenkej‰a in Ïivej-‰a. Zakaj tak je ukaz, ki ‰e na Golgoti ne bo prevrÏen!«

Speãi romarji so sli‰ali v sanjah njegovo ãrno besedo;vztrepetali so in zastokali, ko je ‰el mimo.

Tudi njemu je bila noga teÏka in neokretna, tudi njemu jeklonila glava in tudi njegovo srce je bilo do vrha polno gren-kobe.

»Doklej ‰e bo‰ romal, kam bo‰ priromal, suÏenj? Ali je tvojcilj gora poveliãanja, ali je gora poslednjega trpljenja?« …

Ves Ïalosten je stopil Kurent v dolino; ‰el je in ‰el, pa se jepridruÏil drugim romarjem, ki niso prepevali poboÏnih pes-mi in tudi ne molili Marijinih litanji.

Do‰el jih je na pra‰ni cesti, Ïe blizu kraj mesta. TeÏke culeso nosili, Ïivot je klonil v pas. Obrazi so bili opaljeni od son-ca, nobeno oko bi ne razloãilo, ãe so mladi ali stari, zakajtemni in grenki so bili vsi do zadnjega. Debel prah je bil nasuknjah, na licih, na oãeh.

Kurent sam se je prestra‰il.»Kaj sem do‰el procesijo, ki se je napotila naravnost na —

Golgoto?«Stopil je do starca, ki je teÏko sopel.

BESeDA

64 

KURENT

»Kam?« je vpra‰al Kurent. Vpra‰al je, pa je sam Ïe vedelodgovor v svojem srcu.

»Le na pot, le na pot, kamorkoli! Kadar odpre jetnik Ïelez-na vrata — ali vpra‰a, kam da cesta drÏi? Le iz jeãe, le iz trp-ljenja — pa kamorkoli!«

Kurent je pogledal vso procesijo od zaãetka do konca; vi-del je starce in otroke, fante in dekleta; in na vseh obrazih jebilo napisano: »Le od tod, le iz jeãe, pa kamorkoli!«

»V Ameriko!« je rekel starec.»Na Nem‰ko,« je rekel fant.»Kamorkoli!« je reklo dekle.TeÏko je stopal korak, Ïivot je klonil, potna in pra‰na so

bila lica.Pa je starec govoril, kakor da bi prepeval Ïalostno pesern:»·estdeset let Ïivljenja, ‰estdeset let trpljenja, vedro je pol-

no! GnojiI sem to zemljo s krvjo iz svojih ust, s solzami izsvojih oãi, s potom od svojega ãela, pa mi ni rodila kruha.Morda je deÏela na svetu, ki je bolj blagoslovljena; ali ãe je ni— smrt je tolaÏnica doma in drugod!«

Rekel je fant:»Zbogom, ti ãrna domovina, ti laãna in Ïejna mati, ki sto-

ji‰ na pragu, gleda‰ za svojimi sinovi in si ne upa‰, da bi jihklicala! Nate bom mislil, dokler bo ‰e v srcu kaplja krvi. âeumrje‰, bom za ma‰o dal in te bom hranil v zvestem spomi-nu; ãe pa se kdaj povrnem, ti prinesem kruha in vina, ma‰nebukve in pisano ruto. Vse sem ti dal in vse bi ti dal, le svojemladosti ti dati ne smem!«

Dekle je reklo:»Ne glej me tako Ïalostno, ti lepa domovina, nikar se ne

jokaj ob slovesu! Dala sem ti srce in vse najmilej‰e misli —

BESeDA

65 

KURENT

zakaj bi terjala, o domovina, ‰e moja rdeãa lica in moja mla-da leta? Kakor zadnja postelja si, domovina, in kakor poko-pali‰ãe: v daline kraje se napoti romar, da uÏije Ïivljenje; po-vrne se k tebi, kadar je bolan, veãnega poãitka Ïeljan!«

Kurent je poslu‰al te pesmi in grenko se mu je storilo prisrcu. Nikoli ‰e ni videl domovine tako puste in Ïalostne; ka-mor se je oko ozrlo — samo sivo, od neprijaznega sonca opal-jeno kamenje; gomila ob gomili, brez konca. Îgalo je soncez neba, Kurenta pa je zeblo od groze.

Cesta se je nagnila, spustila se je v breg. Globoko doli, tamdaleã —v sonãni svetli megli se je zalesketalo mesto. In zamestom — pripogni se, koleno; obstrmi, oko; beseda, blagrujGospoda! za mestom brezkonãno morje, veselje brezkonãno,brezkonãna svoboda! Kakor okamnela je procesija — vse oãiso zamaknjene hlepele v daljavo, zakoprnela so srca v od-re‰enje. Takrat, v najvi‰jem hrepenenju, so romarji obãutili inspoznali vso svojo bridkost.

»Od tod — pa ãe v smrt, ali v paradiÏ.«In Kurent sam je vzkliknil z njimi:»Na pot! ·e ãrna smrt bi bila temu srcu paradiÏ.«·el je pred njimi kakor apostelj pred uãenci. In njegove

gosli so pele.»Na pot! Niã ne izpra‰uj — ali na desno ali na levo, ali na

sever ali na jug! Ne vpra‰aj, romar, za ljubezen, ne za vda-nost, ne za zvestobo; le eno ima‰, kar je tvoje; to ohrani: Ïiv-ljenjel Vse si izgubil, vse si zapravil, gol si in laãen; re‰i to zad-nje bogastvo, ne mudi se, beÏi!«

Lahke in urne so bile romarske noge, veselo upanje jih jepriganjalo. Oãi so bile svetlej‰e, zvedrila so se lica.

»V Ameriko!«

BESeDA

66 

KURENT

»V odre‰enje!«»Kamorkoli!«Pesem, mladost, upanje — kakor svetel plamen je planilo

do neba. Veã ni bilo nagubanih lic, ne objokanih oãi, ne tre-petajoãih nog. Napotili so se bili ãrni pogrebci; ko so pri‰li docilja, so bili beli svatje. Sonce pred njimi in brezkonãna svo-boda, za njimi jeãa in noã.

»Na barko! Na pot!« …Kurent je gledal za njimi, za veselimi romarji, ki so jadrali

v deveto deÏelo. ·e je sli‰al njih vriskanje, ‰e je videl sonãnajadra. Ali pri‰el je po nebu siv oblak in je zasenãil barko. Intakrat je Kurent videl: oãi romarjev, Ïivljenja Ïeljnih, so bilevse solzne, strmele so na puste laze, na goli kamen. In sli‰alje Kurent njih pesem: »·e zadnjikrat se nam nasmej, o domo-vina, uboga, nadvse ljubljena! Nasmej se nam mrtvim! Kaj jebrez tebe veselje, mladost in Ïivljenje?«

Temnej‰i je bil oblak, vsa ãrna je bila barka. Oãi so ugasni-le, pesem je utihnila; v sivo meglo je utonila barka — takoutone upanje v bridkosti.

Kurent je pokleknil, z vsem Ïivotom se je zgrudil, udaril seje s ãelom na sivi kamen.

»Zemlja, zemljica, mati! âe nima‰ kruha, daj mi kamen; ‰eob kamnu bom prepeval!«

Tisto noã, ko se je Kurent v samoti razjokal, so planile tem-ne sanje ãez slovensko deÏelo. Oãi so se nenadoma odprle inso obstrmele, lica so obledela in mraz je segel v srce.

Îarko je sijala meseãina. Izza tujih gora pa se je vzdignilasenca tako mogoãna, da je zatemnila vse nebo. Sama smrt jebila, ãrna in gola, na glavi pa je imela veselja‰ki klobuk. S sil-nimi koraki je ‰la od hriba do hriba, v levici je zibala gosli, v

BESeDA

67 

KURENT

desnici je drÏala lok. In njena pesem je bila kakor posmeho-vanje ubogim, zaniãevanje Ïalostnim, zasramovanje upajo-ãim. Trdo je ‰la od hriba do hriba in njene noge so bile dokolen o‰kropljene od nedolÏne krvi. Kamor je stopila, so sebajte ru‰ile, je trava venela, so padali gozdovi.

Za njo pa je stopal, natanko po njenih stopinjah je hodilbosjak nebogljenec. Hlaãe so mu segale komaj do kolen inprevezane so bile z vrvjo, na cesti pobrano. Gologlav je bil ingolorok, v lica bled in bolan; pod pazduho je ti‰ãal harmoni-ko. Njegove oãi so gledale Ïalostno in solza za solzo je kapalaiz njih. Kamor je taka solza kanila, je vela trava ozelenela, sogozdovi za‰umeli, so mrtve bajte ãudeÏno oÏivele.

·la je senca s silnim korakom preko vse deÏele; tisoã pla-hih oãi je strmelo nanjo, tisoã prestra‰enih src je molilo. Oba-dva, smrt in godec, sta tiho utonila v daljno noã. Hladen ve-ter je zapihal od severa, zamolklo je v gozdovih zabuãalo …Kaj je Ïe minila polnoã? Kaj je ãas in ura, da se izpolni totrudno tisoãletno hrepenenje? … Glej, oko, razveseli se inupaj — ali se ne drami zarja na vzhodu? …

BESeDA

68 

KURENT

»Za tisoã ur le ena ura.«

Zgodilo se je vãeraj — vedi Bog,ãe vãeraj ali ãe pred tisoã leti:nebo se Ïarko nad menoj zasveti;zvonovi zazvone, vse naokrog

pu‰ãava prej, zdaj spomladanski log —o Bog, ki si mi velel koprneti,o Bog, ki si ukazal mi trpeti,spoznal sem tvoj ukaz. Jaz, ves ubog

od vekomaj — kdo bogatej‰i zdajod mene? Bratje, jaz sem gledal raj!In ãe ugasne luã na vekomaj

in ãe se vse noãi razgrnejoin ãe se zvezde vse utrnejo,ostane v srcu mojem njen sijaj.

BESeDA

69 

KURENT

Na vekomaj ostane, kar je bilo,kar je svetilo en trenotek sam. —Odkar je Bog ukazal tem nogam:Hodite! — se je sonce omraãilo

in oslepelo je oko blodilo,strmelo v noã, prosilo: kje pot, kam?Molãala noã! — Oj truden! Oj, od ramni padla butara! ·e je molilo

to srce verno: saj ni tvoj ukaz,o Bog, da moja trdna vera mine;daj luãi! — Noã molãi! — In na obraz

sem pal in sredi gluhe te noãije srce vzkriknilo od boleãine,zavpilo je v nebesa: luãi ni!

BESeDA

70 

KURENT

Luã je in Bog je radost in Ïivljenje!Svetlej‰i iz noãi zasije dan,Ïivljenje mlado vre iz starih ranin iz trohnobe se rodi vstajenje.

V neãisto noã, v sramoto in ihtenjezapel je glas od angelskih poljan —en Ïarek je iz veãnosti poslan,svetlobe veãne slavno oznanjenje. —

Vsi vi, skoz mrak pod kriÏem vzdihujoãi,vsi vi, strmeãi nemi v ãrna tla —pri‰lo je znamenje! V tej zadnji noãi

zablisnilo se je od vrh neba —vstanite, vriskajoãi in pojoãi:pozdravljena, nebe‰ka glorija!

BESeDA

71 

KURENT

ISBN 91-7301-001-4

www.omnibus.se/beseda