Ivanuša Alenka 15.4.2015 tiskanje - share.upr.si · brez katerih mi ne bi uspelo. Hvala mami, ... smo nekaj besed name nili tudi igri. ... Therefore a ma jor role in the child’s

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ALENKA IVANUŠA

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA RAZLIČNIH MATERIALOV V VRTCU

Alenka Ivanuša

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Darju Zuljanu za strokovno pomoč pri izdelavi

diplomske naloge.

Posebna zahvala je namenjena moji družini; sinovoma Žanu in Matjažu za

tehnično pomoč v času mojega študija, možu Jožetu pa za vse spodbudne besede

brez katerih mi ne bi uspelo.

Hvala mami, prijateljicam, sodelavkam in sošolkam za vse spodbude, nasvete in

pomoč ob študiju in nastajanju moje diplomske naloge.

Za sodelovanje in vztrajnost pri izvajanju dejavnosti se zahvaljujem tudi otrokom iz

skupine »Baloni«.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Alenka Ivanuša, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom »Uporaba različnih materialov v vrtcu«

· rezultat lastnega raziskovalnega dela,

· so rezultati korektno navedeni in

· nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

___________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomski nalogi z naslovom »Uporaba različnih materialov v vrtcu« so v

teoretičnem delu najprej opisane razvojne značilnosti otrok, saj je poznavanje le-teh

ključnega pomena za vzgojitelja pri svojem delu.

Ker je v otroški dobi igra zelo pomembna, smo nekaj besed namenili tudi igri. Otrok

se ob njej nezavedno uči in razvija. Skozi igro otrok pridobiva nove izkušnje in znanja,

zato imajo veliko vlogo v otrokovi igri tudi igrače, ki so mu na voljo. Otroci zelo radi

posegajo po nekonstruiranih igračah, npr: lego kocke, duplo kocke, razni konstruktorji

…, saj jim take vrste igrač nudijo neskončno možnosti za sestavljanje, razstavljanje,

ugotavljanje, preizkušanje, primerjanje in vrednotenje. Zelo radi pa se igrajo tudi z

igračo, ki si jo naredijo sami. Zato je prav, da vzgojitelj načrtuje dejavnosti tako, da

otroci spoznajo tudi tehniko in tehnologijo, ki nas obdaja in s pomočjo katere si lajšamo

življenje.

Skozi načrtovane praktične dejavnosti so otroci prepoznavali in spoznavali

materiale, orodja in delovne procese. Preizkušali so se v obrisovanju, rezanju s

škarjami, lepljenju, prebijanju zamaškov, žebljanju, konstruiranju, oblikovanju iz žice,

modeliranju, brušenju, barvanju in urejanju naših razstav. Vse to smo jim omogočili

skozi dejavnosti, v katerih smo jim ponudili papir, plastiko, kovino in glino.

Otroci so pri vseh dejavnostih pokazali veliko mero vztrajnosti in samostojnosti, vsi

so aktivno sodelovali in si med seboj tudi pomagali. Ugotovili smo, da se otroci radi

preizkušajo tudi v težjih dejavnostih, saj je zadovoljstvo ob uspehu potem še toliko

večje.

Ključne besede: otrok, igra, otrok in tehnika, izkustveno učenje, samostojnost.

ABSTRACT

In diploma work entitled "Using different materials in kindergarten" in the theoretical

part there are first described developmental characteristics of children, since

knowledge of these is essential for educators in their work.

Since in childhood playing is very important, we devoted some words also to it.

While playing, a child unconsciously learns and develops. Through play a child

acquires new skills and knowledge. Therefore a major role in the child’s game have the

toys that are available to the child. Children like to play with toys that are not already

constructed, such as Lego bricks, Duplo bricks, various constructors …, because that

kind of toys offer them endless possibilities for assembly, disassembly, diagnosis,

testing, comparing and evaluation. They also enjoy to play with a toy which they made

by themselves. Therefore, it is right that an educator plans the activities so that children

learn the technique and the technology that surrounds us and with the help of which

people alleviate life.

Through planned hands-on activities children were able to recognize and learn

about materials, tools and work processes. They were testing in outlining, cutting with

scissors, gluing, piercing plugs, working with nails, constructing, designing from wire,

modelling, sanding, painting and editing our exhibitions. They were able to do this

through activities in which we offered them paper, plastic, metal and clay. In all

activities the children showed a great deal of perseverance and independence, they all

cooperated actively and helped each other well. We have found that children love to

experiment in difficult activities, because the satisfaction at the success is even greater.

Key words: a child, play, a child and technique, experiential learning,

independence.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod .................................................................................................................................1

2 Teoretični del ....................................................................................................................2

2.1 Razvojne značilnosti otrok.........................................................................................2

2.1.1 Nekatere skupne zakonitosti v otrokovem razvoju ............................................2

2.1.2 Razvojne značilnosti otrok starih 3 leta ..............................................................2

2.1.3 Razvojne značilnosti otrok starih 4 leta ..............................................................5

2.2 Otroška igra ...............................................................................................................6

2.2.1 Pomen igre za otrokov razvoj ..............................................................................7

2.2.2 Igra je nenadomestljivo sredstvo za spoznavanje otroka ..................................7

2.3 Igrača .........................................................................................................................8

2.4 Tehnika in tehnologija................................................................................................9

2.4.1 Tehnološka pismenost........................................................................................9

2.4.2 Pomen tehnike in tehnologije v obdobju zgodnjega učenja .............................10

2.5 Otrok in tehnika........................................................................................................10

2.5.1 Primeri tehničnih dejavnosti od 3. do 6. leta starosti po področjih kurikuluma..........................................................................................................................11

2.6 Cilji tehnične vzgoje .................................................................................................12

2.7 Pravo orodje ............................................................................................................13

2.8 Varno delo ...............................................................................................................14

2.9 Snovi in materiali .....................................................................................................14

2.9.1 Papir ..................................................................................................................15

2.9.2 Umetne mase....................................................................................................15

2.9.3 Kovine ...............................................................................................................16

2.9.4 Keramika ...........................................................................................................18

3 Empirični del ...................................................................................................................19

3.1 Namen in cilj naloge ................................................................................................19

3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze........................................................................20

3.3 Raziskovalna metoda ..............................................................................................20

3.3.1 Predstavitev vzorca ..........................................................................................20

3.3.2 Način zbiranja podatkov ...................................................................................20

3.4 Izvedba dejavnosti v vrtcu .......................................................................................21

3.4.1 Dejavnost 1 – Papir ..........................................................................................21

3.4.2 Dejavnost 2 – Plastika ......................................................................................26

3.4.3 Dejavnost 3 - Kovina.........................................................................................32

3.4.4 Dejavnost 4 - Glina ...........................................................................................38

4 Sklepne ugotovitve .........................................................................................................44

5 Literatura in viriI ..............................................................................................................45

KAZALO SLIK

Slika 1: Naredil sem dvigalo ....................................................................................... 9

Slika 2: Otroci pri igri ................................................................................................ 11

Slika 3: Otrok oblikuje iz gline .................................................................................. 19

Slika 4: Opazujemo dogajanje v križišču. (Hanželič, 2014)..................................... 23

Slika 5: Otroci obrezujejo kroge ............................................................................... 24

Slika 6: Otroci izdelujejo prometni znak "križišče s prednostno cesto" ................... 25

Slika 7: Deklica pri lepljenju (Hanželič, 2014) .......................................................... 25

Slika 8: Naši prometni znaki ..................................................................................... 25

Slika 9: Otroci rišejo prometne znake po želji.......................................................... 26

Slika 10: Otrok predstavlja deklamacijo "Semafor" ................................................. 26

Slika 11: Otroci poslušajo zgodbo o formuli (Hanželič, 2014) ................................. 30

Slika 12: Otrok zabija žebelj vstavljen v karton ....................................................... 30

Slika 13: Otrok prebija zamašek z žebljem .............................................................. 30

Slika 14: »Žico smo preščipnili s kleščami«............................................................. 31

Slika 15: Žico je bilo potrebno napeljati skozi luknjici .............................................. 31

Slika 16: Medsebojna pomoč pri nameščanju koles................................................ 31

Slika 17: Otroci pri igri z avtomobili .......................................................................... 32

Slika 18: Motivacija otrok (Hanželič, 2014) .............................................................. 35

Slika 19: Otrok ovija žico okrog žebljev ................................................................... 36

Slika 20: Otroci preizkušajo žico .............................................................................. 36

Slika 21: Otroci oblikujejo ribo iz žice....................................................................... 36

Slika 22: Otrok niza kroglice iz folije na žico ............................................................ 37

Slika 23: Otroci barvajo "akvarij" .............................................................................. 37

Slika 24: Naš akvarij z ribicami ................................................................................ 37

Slika 25: Otroci iščejo informacije o svetilniku v knjigah ......................................... 39

Slika 26: Iskanje informacij na internetu .................................................................. 39

Slika 27: Oblikovanje svetilnikov iz das-mase ......................................................... 40

Slika 28: Otrok iz gline oblikuje svetilnik .................................................................. 40

Slika 29: Otroci pomagajo pri zarisovanju ............................................................... 40

Slika 30: Hišnik opisuje njegova orodja ................................................................... 41

Slika 31: Razrez podlag za sliko .............................................................................. 41

Slika 32: Brušenje robov (Hanželič, 2014) ............................................................... 41

Slika 33: Lepljenje svetilnika .................................................................................... 42

Slika 34: Posip peska na lepilo ................................................................................ 42

Slika 35: Naša razstava svetilnikov.......................................................................... 42

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz samostojnosti otrok pri izdelavi semaforja........................................ 24

Graf 2: Prikaz samostojnosti otrok pri prebijanju plastičnih zamaškov z žebljem... 29

Graf 3: Prikaz samostojnosti otrok pri izdelavi ribice. .............................................. 35

Graf 4: Prikaz samostojnosti otrok pri izdelavi svetilnika......................................... 43

Ivanuša, Alenka (2015): Uporaba različnih materialov v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa

vendar je ta majhni del sveta neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, želijo potipati,

povohati ali okusiti. Vse, kar slišijo, želijo videti, z vsem, kar je dosegljivo in dovolj

priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in

spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti še bolj različnega«

(Priročnik h kurikulu za vrtce, 2001, str. 160) .

V vrtcu se prepletajo različna področja dejavnosti: gibanje, jezik, umetnost, narava,

družba in matematika. Vsa so za otrokov razvoj enako pomembna, zato moramo

vzgojitelj pri svojem delu otrokom ponuditi uravnoteženo vsa področja dejavnosti. V

njih je vpletena tudi tehnika, npr: gibanje: otrok se vozi s kolesom, poganjalčkom, se

guga na različnih gugalnicah …; jezik: otrok preko najrazličnejše IKT tehnologije

posluša pesmi ali zgodbe; umetnost: otrok spoznava in ustvarja iz različnih materialov;

družba: otrok spoznava različne poklice, tehniko in tehnologijo v svoji bližnji in širši

okolici; narava: spoznava in se igra z naravnim materialom, opazuje in se uči izkoriščati

naravne pojave (voda, toplota, veter ...). Otrok se tako počasi vživlja v svet tehnike in

tehnologije, ki ga obdaja.

Tako so se tudi v naši diplomski nalogi z naslovom »Uporaba različnih materialov v

vrtcu« prepletala področja. Namen in cilj te naloge je, da otroci začutijo povezavo med

materialom, delovnim procesom in končnim izdelkom ter si pridobivajo zanimanje in

interes za tehnične izdelke, pojave ter procese.

Tem ciljem smo sledili skozi izvedene tehnične dejavnosti, v katerih smo otrokom

ponudili papir, glino, plastiko in kovino.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvojne značilnosti otrok

Poznavanje otrokovega razvoja je ključno pri delu z otroki. Tako za starše pa tudi

za vzgojitelje, saj le tako lahko vemo, kaj lahko od otroka pričakujemo (da od otroka ne

zahtevamo več, kot zmore) in kako ga ustrezno spodbujamo v njegovem razvoju (da

ga potiskamo vedno stopničko više). Potrebno je prilagajati dejavnosti in vsebine

razvojni stopnji otroka.

2.1.1 Nekatere skupne zakonitosti v otrokovem razvoju

· otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako s

kvantitativnimi kot kvalitativnimi spremembami (npr. intuitivna stopnja mišljenja

sledi zaznavno-gibalni fazi v razvoju mišljenja; stopnja razumevanja medsebojnih

odnosov sledi stopnji razumevanja samega sebe ipd.);

· vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija itn.) se razvijajo v

vseh razvojnih obdobjih;

· posamezna področja razvoja so med seboj prepletena, saj gre za vzporednost in

povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami (npr. otrok zaznava, doživlja in

spoznava sebe, svet okoli sebe, različne odnose s čustvenega, intuitivnega,

socialnega, spoznavnega vidika);

· v otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna (t. i. kritična obdobja), da se

otrok nekaj nauči, pridobi določene spretnosti na najbolj učinkovit način;

· individualne razlike v razvoju so med otroki velike, in sicer zlasti v prvih letih

njihovega življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm;

· gre za stalno povezavo med otrokovim razvojem (v ožjem pomenu besede),

učenjem in poučevanjem, ki se kaže zlasti v razmerju med otrokovim aktualnim in

potencialnim razvojem (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 18‒19).

2.1.2 Razvojne značilnosti otrok starih 3 leta

2.1.2.1 Razvoj grobe motorike

· Meče predmete v želeno smer.

· Spušča se po stopnicah brez držanja za oporo, eno stopnico za drugo.

· Sonožno poskakuje kot zajček.

· Hodi po prstih in peti, naprej in nazaj.

· Preskoči oviro visoko 5 cm.


3

· Nekaj hipov stoji na eni nogi.

· Teče stabilno in hitro.

2.1.2.2 Razvoj fine motorike (koordinacija oko – gibi)

· Navije igračko s ključem.

· Zlaga kocke v niz.

· Oponaša risanje vodoravne in navpične črte.

· Razporedi tri like v okvirčke (krog, kvadrat in trikotnik).

· Reže s škarjami, nenatančno.

· Gnete klobasico iz plastelina.

· Preriše krog, ko mu pokažemo, kako naj to naredi.

· Je z vilicami.

· Naredi harmoniko iz papirja.

· Gradi stolp iz osmih kock.

· Oponaša risanje križa.

· Riše z vodenimi barvicami.

2.1.2.3 Razvoj sposobnosti zaznavanja

· Prepozna drobne podrobnosti na fotografiji.

· Prepozna sebe na fotografiji.

· Prepozna določene knjige po videzu.

· Razlikuje hladno od toplega.

· Štiri različne like pravilno razporeja po obliki (krog, kvadrat, trikotnik in

pravokotnik).

· Razvršča okrogle ploščice po barvi ali velikosti (tri barve ali velikosti).

2.1.2.4 Razvoj intelektualnih sposobnosti

· Nauči se geslo: »Bravo, še enkrat« (ploskne drugega po ponujeni roki).

· Po modelu zgradi most iz treh kock.

· Zloži štiri kocke v kvadrat.

· Razlikuje in razvršča velike in male predmete.

· Razporedi identične oblike in barve v ustrezne skupine (tri like ali barve).

· Zapomni si in izvrši tri zadane naloge.

· Opaža količino malo – veliko.

· Na zahtevo izroči dva predmeta.


4

· Pogosta je simbolna igra, igra pretvarjanja.

· Igra vloge (vzgojiteljice, prodajalke, zdravnice).

· Ponovi tri številke ali poved iz štirih besed.

· Postavlja vprašanja: »Kaj je to?«, »Kdo je to?«, »Kako?«, »Zakaj?«.

· Prepozna najdaljšo izmed treh črt in največjo izmed treh žog.

2.1.2.5 Govorni razvoj

· O sebi govori v tretji osebi.

· Zaključi zadnji zlog ali besedo znane pesmice.

· Razume tri predloge (na, v, zraven).

· Recitira krajše verze, pesmice.

· Razume vprašanja: »Kaj leti, skače, plava …?«, »Kaj delamo s tem?«.

· Uporablja zaimke in množino, uporablja zaimek »jaz«.

· Zahteva, da mu pripovedujemo priljubljene zgodbice.

· Pripoveduje svoja doživetja.

· Neprestano postavlja vprašanja (kdo, kaj, zakaj).

· Uporablja 600 do 800 besed.

2.1.2.6 Socialno čustveni razvoj

· Krajši čas ostane z znano osebo.

· Oblači posamezna oblačila (nogavice, hlačke, copate).

· Igra se po lastni iniciativi; sprejme igro JAZ – TI.

· Pozna svoje ime.

· Včasih še želi, da ga nosimo.

· Ponoči ne lula.

· Nese kozarec z vodo brez polivanja.

· Uživa, ko lahko pomaga odraslim pri dejavnostih (pospravlja, čisti).

· Pridruži se skupinski vodeni igri (ringaraja).

· Pove svoj spol in starost.

· Uporablja vljudnostne fraze: prosim, hvala, oprosti.

· Igro pogosto spremlja z govorom.

· Poskuša pospraviti igrače.

· Dobi napade besa, če ga omejujemo, onemogočimo pri aktivnosti.


5

2.1.3 Razvojne značilnosti otrok starih 4 leta

2.1.3.1 Razvoj grobe motorike

· Koraka v ritmu glasbe.

· Hodi v ravni črti z eno nogo pred drugo, z razširjenimi rokami.

· Vozi tricikel.

· Sestopa po stopnicah, nogo pred nogo.

· Skoči z druge stopnice.

· V teku brcne žogo.

· Preskoči oviro, visoko 20 cm.

2.1.3.2 Razvoj fine motorike (koordinacija oko – gibi)

· Poskuša narisati človeka (glava in udi – »glavonožec«).

· Zgradi stolp iz desetih kock.

· Oponaša risanje diagonalne črte.

· Preriše kvadrat.

· Preriše nekaj tiskanih črk.

· Prepogne papir po diagonali.

· Sam si umiva roke in obraz.

2.1.3.3 Razvoj sposobnosti zaznavanja

· Razlikuje in prepoznava zvoke in glasove.

· Razvršča žetone po barvi ali velikosti (štiri barve ali velikosti).

· Ustrezno razvršča osem različnih oblik.

· Opazi manjkajoče podrobnosti na risbi.

· Razume odnos med delom in celoto.

· Sestavi sestavljenko iz dvanajstih delov.

· Prepoznava predmete po otipu brez gledanja (predmete v vrečki).

2.1.3.4 Razvoj intelektualnih sposobnosti

· Prešteva štiri predmete v vrsti

· Potem, ko mu pokažemo, razvršča logične naloge po dveh lastnostih (»Poišči

rdeči krog«).

· Rešuje preproste problemske situacije (»Kaj delaš, ko si lačen?«) …

· Ponovi štiri številke ali poved iz šestih besed.

· Zgradi most iz treh kock po vnaprej danem modelu.


6

· Sestavi sliko iz dveh delov.

· Nadaljuje nedokončano zaporedje (določena zaporedja barv, velikosti ali oblik).

· Iz skupine desetih predmetov odšteje štiri predmete.

· Potem, ko mu pokažemo, razvršča logične naloge po treh lastnostih (»Daj mi veliki

rdeči krog«).

2.1.3.5 Govorni razvoj

· Ubesedi dogajanje, ki sledi v poznanih zgodbah.

· Opisuje dejanja na sliki.

· Ima dolge samogovore.

· Popolne povedi, razumljiv govor.

· Nenehno zastavlja vprašanja.

· Samodejno šteje do štiri.

· Uporablja 1200 do 1500 besed.

2.1.3.6 Socialno čustveni razvoj

· Vzpostavljen nadzor izločanja (potrebuje pomoč pri toaleti).

· Prva zaljubljanja.

· Kooperativna igra z vrstniki.

· Začenja sprejemati preprosta pravila igre.

· Samoiniciativno pozdravlja odrasle.

· Samostojno se pripravi za spanje.

· Začne se čustveno navezovanje.

· Pojav čustev sramu, zavisti, upanja in ponosa; prvi estetski občutki (Ivić, Novak,

Atanacković, Ašković, 2002).

2.2 Otroška igra

Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni odnos do

realnosti in je notranje motivirana, svobodna odprta ter za otroka prijetna. Ne glede na

to, za katero vrsto igre gre, npr.: funkcijska, domišljijska oz. simbolna, sociodomišljijska

ali družabna igra (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 19).

Lahko bi rekli, da se igra rodi z otrokom. Igra je zanj nekaj naravnega. Nihče ga ne

uči pravil ali mu kaže, kako naj to počne. Kmalu po rojstvu si začne ogledovati svoje

prstke, se odzivati na glasove, ljubkovanje in nežnost. Kasneje se prične igrati socialne

igre dajanja in jemanja, skrivanja in iskanja. Tako se ob igri in raziskovanju razvija


7

otrokov um brez njegovega zavestnega napora. Starši in kasneje tudi vzgojitelji pa smo

odgovorni, da otrokom pustimo dovolj časa za igro.

2.2.1 Pomen igre za otrokov razvoj

Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se

normalno psihično in fizično razvija. Po eni strani so torej izbira in način otrokovega

igranja odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih

sposobnosti, emocionalne ter socialne zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva na to, da

otrok v razvoju napreduje.

Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem

obdobju:

· razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti;

· kognitivni razvoj: razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje

ter raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti,

socialno kognicijo;

· emocionalni razvoj: sproščanje in izživljanje čustev (npr. doživljanje

zadovoljstva, premagovanje strahu), premagovanje težav in konfliktov,

uresničevanje želja …;

· socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje,

razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti,

agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm ter

· osebnostni razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje

samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih)

(Batistič Zorec, 2002).

2.2.2 Igra je nenadomestljivo sredstvo za spoznavanje otroka

Igra je nenadomestljivo sredstvo za spoznavanje otroka v predšolski dobi in hkrati

zelo uspešno vzgojno ter terapevtsko sredstvo. V igri pride do izraza njegova

dejavnost; v njej se izraža otrokov intelektualni razvoj, njegovi motivi, vrednotenja,

čustveno doživljanje, osebne lastnosti itd. Med otrokovo igro in njegovim delom ni ostre

meje. V igri otrok razvije razne sposobnosti in tudi delovne navade, zato se loteva

vedno zahtevnejših nalog (Toličič, Smiljanić-Čolanović, 1968).

V vsakem otroku je velika potreba po svobodni igralni aktivnosti, po gibanju in

učenju. To potrebo izkazuje otrok preprosto v vedoželjnosti, radovednosti in


8

pripravljenosti na učenje. V svoji igri doživlja uspehe, poraze, kompenzira razne

primanjkljaje, zato ima igra tudi pomembno psihoterapevtsko vlogo (Pogačnik-Toličič v

Japelj, N., Košak, O., Planinc, V., Jamšek, M., Dremelj, P., Kavašek, J., 1974).

2.3 Igrača

Daleč nazaj v zgodovino so se otroci igrali le s stvarmi, ki so jih našli v naravi

(kamenčki, palice, blato ...). Kasneje so iz teh materialov izdelovali prve igrače (lutke iz

lesa, gline ali kamna ...) Danes pa se otroci igrajo tudi z najrazličnejšimi igračami, ki jih

proizvede moderna tehnika in tehnologija.

Ustrezna izbira igračke ni preprosto opravilo. Na naših trgovskih policah je veliko

število dobrih in prav tako veliko število slabih igračk. Igrača je lahko oblikovana zelo

preprosto, vendar če daje otroku veliko možnosti za igro in se k njej rad vrača, je boljša

kot pa igrača, ki je na pogled lepa, a ne ponuja toliko različnih možnosti za igro in se je

otrok hitro naveliča.

Igrača naj bo:

· primerna otrokovi starosti

· prilagodljiva in spodbudna ter

· varna.

Vsi, ki igrače kupujejo, izbirajo, oblikujejo ali projektirajo, morajo upoštevati

pedagoški, socialni, psihološki, zdravstveni in družbeni vidik.

Izdelane morajo biti iz neškodljivih materialov in na način, ki izključuje tveganje, da

se bo otrok z igračo poškodoval ali celo zastrupil pri normalni uporabi (Gologranec

Zakonjšek, 2002).

Igrača kot spodbuda in hkrati sredstvo za otrokovo igro je tudi pomemben dejavnik

zasnov politehničnosti na predšolski stopnji (Zuljan, 2014).


9

Slika 1: Naredil sem dvigalo

2.4 Tehnika in tehnologija

Tehnologija je pomembno področje, ki oblikuje družbo in jo lahko imenujemo motor

(srce) družbe. Je veda o načinu izdelovanja česarkoli, je skupek postopkov od

začetnega do končnega stanja. Tehnologija je zgradila svet okoli nas, koristi nam na

delovnem mestu, doma in v prostem času.

Nekatere naprave kot so traktor, parni stroj, elektromotor, letala ali internet, so

omogočile dosežke, ki jih v zgodovini prej ni bilo. Vsestranski informacijski stroj

(računalnik) lahko vidno predstavi skoraj vse stroje, saj ga lahko uporabimo kot pisalni

stroj, zemljevid, telefon, pošto, televizijo … ter tako združimo svet v eno. Računalnik

kot vsestranski stroj zelo spreminja človeka in igra ključno vlogo pri odkrivanju novih

informacijskih tehnologij.

Zaradi vsega tega narašča potreba po seznanjanju s tehnologijo kot pomembnim

področjem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (Zuljan, 2014).

2.4.1 Tehnološka pismenost

Tehnološka pismenost je sposobnost uporabe, razumevanja, vrednotenja in

upravljanja tehnologij. Zdravo gospodarstvo ni odvisno le od strokovnjakov

(naravoslovja, matematike, tehnike …), ampak tudi od tehnološko pismenega

prebivalstva, ki lahko učinkovito uporablja široko paleto novih orodij in tehnologij.

Danes je skoraj vsaka človekova dejavnost odvisna od različnih orodij, naprav in


10

sistemov, od pridobivanja hrane, načina komunikacije do zdravstva in zabave (Zuljan,

2014).

2.4.2 Pomen tehnike in tehnologije v obdobju zgodnjega učenja

»Z dejavnostmi pri predšolski vzgoji imajo otroci priložnost za raziskovanje,

odkrivanje in ugotavljanje povezave med tehnologijo in drugimi področji. To je

pomembna komponenta v procesu učenja in razumevanja vpliva tehnologije na družbo

in kulturo. S kombinacijo teh področij otroci razvijejo dobra temeljna znanja« (Zuljan,

2014, str. 29).

Z vodeno raziskavo, z opazovanjem in razpravo lahko otroci spoznajo tehnologije,

ki jih uporabljajo v svojem življenju in spoznavajo njihovo učinkovito rabo. Otroke je

potrebno spodbujati tudi k ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic uporabe

tehnologije. Čeprav so proizvodi in sistemi na splošno namenjeni izboljšanju

življenjskih pogojev, pa rezultati niso vedno pozitivni (onesnaženje naravnega okolja

…). Vzgojitelji lahko spodbudimo razumevanje najboljšega načina uporabe tehnologije

s ponovno uporabo, recikliranjem in daljšo uporabo (Zuljan, 2014).

2.5 Otrok in tehnika

»Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe, svet

v katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih

dejavnostih opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja.

Z mimiko in glasom posnema stroje in vozila, prepoznava jih po obliki, velikosti,

značilnih zvokih in gibanju. V svojih igrah konstruira in gradi, pa tudi razstavlja.

Tako si pridobiva prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove

posebnosti. Ta proces je razmeroma spontan v krogu otrokove družine, bolj

načrtno in usmerjeno pa v okviru družbeno organizirane predšolske vzgoje. Tako

se v predšolski vzgoji otroci ob različnih spontanih in usmerjenih dejavnostih na

različnih vzgojnih področjih uvajajo v svet tehnike« (Papotnik, 1989, str. 9).

Skozi praktične dejavnosti se tako otroci naučijo, da tehnološka dejavnost zahteva

orodja, materiale, gibanja, varnost in načrtovanje. Poleg tega bodo odkrili, koliko od teh

področij se nanaša na vsakdanje življenje. Otroci naj imajo čim več priložnosti za

spoznavanje tehnoloških področij in pojavov in se o njih pogovarjajo (Zuljan, 2014).


11

Slika 2: Otroci pri igri

Jean Piaget je naglasil potrebo, da otroke oskrbujemo z vsakovrstnimi

neposrednimi izkušnjami ter jim damo čas, da sami razmišljajo. Če otroci takoj

sprejemajo vse, kar jim govorijo odrasli, ne razvijajo lastnih umskih miselnih vzorcev

(Piaget v Thomson, 1994).

Kot pravi tudi Papotnik (1989), si moramo vzgojitelji pri svojem vzgojno-

izobraževalnem delu prizadevati, da bo čim manj »dela po nareku«, ki nima veliko

skupnega z ustvarjalno tehniško aktivnostjo in problemskim načinom vodenja razvoja

divergentnega mišljenja ter potencialne zmožnosti. Izdelek naj ne bo sam sebi namen,

ampak naj bo sredstvo za razvoj ustvarjalnih sposobnosti.

2.5.1 Primeri tehničnih dejavnosti od 3. do 6. leta starosti po področjih

kurikuluma.

Tehnična dejavnost v Kurikulumu ni posebej opredeljena, najdemo pa jo v vseh

njegovih področjih.

2.5.1.1 Gibanje

· Otrok se igra oz. upravlja z različnimi predmeti (kroglice, vrvice itn.) in snovmi

(voda, pesek, mivka), ki omogočajo gibanje s prsti, dlanmi, rokami, nogami in

stopali (gnetenje, prelivanje, presipanje, pretikanje itn.).

· Se vozi z različnimi otroškimi vozili: triciklom, skirojem in dvokolesom (v olajšanih

in oteženih pogojih).


12

2.5.1.2 Jezik

· Otrok posluša pravljice, zgodbice, uganke, pesmice. Vsebine doživlja prek

različnih medijev (avdio in video), obišče gledališko predstavo, obišče filmsko

predstavo, gleda risanke, obiskuje splošno knjižnico.

· Spoznava razlike med knjižnim jezikom in svojim narečjem: žebelj – cvek, kladivo

– hamer, vijak – šrauf …

2.5.1.3 Umetnost

· Otrok se igra, zamišlja, oblikuje, ustvarja, se izraža, komunicira z risbo, grafiko,

sliko, lepljenko, plastiko, konstrukcijo, predmetom, prostorom.

· Tipa, boža, gnete, mečka površine, materiale in oblike.

· Riše, modelira, reže, sestavlja, oblikuje tudi drobnejše oblike, detajle, vzorce ipd.

· Uporablja različne tehnike za tiskanje, lepljenje, konstruiranje, modeliranje,

oblikovanje ter mnoge in različne umetniške, naravne in umetne materiale.

· Zamišlja, izbira in oblikuje lutke, prvine kostuma in scene za plesne, dramske in

AV-dejavnosti.

· Oblikuje okrasne in uporabne stvari.

2.5.1.4 Družba

· Otrok se seznani z različnimi poklici in družbenimi funkcijami (mehanik, mizar,

hišnik, gasilec …).

· Sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev ter odgovornos ti za skupno

sprejete odločitve.

· Pridobiva veščine povezane z varnostjo pri delu in prometno varnostjo (Kurikulum

za vrtce, 1999).

2.6 Cilji tehnične vzgoje

Otrok:

· spozna namen in pomen tipičnih predmetov, pojavov in procesov;

· primerja in razlikuje objekte, vozila, stroje, orodja in pripomočke, ki jih srečuje v

svojem okolju;

· spozna nekatere strojne dele in pojme (npr. os, gred, zobnik, prenos, jermen itd.);

· odkriva osnovne tehnične funkcije (npr. prevažanje, dviganje, pogajanje, vrtenje,

kroženje itd.);

· spoznava različne materiale (npr. papir, karton, lepenke, različne vrste embalaže,

les, usnje, furnir, žico, plastične materiale itd.);


13

· oblikuje iz različnih materialov in si tako razvija tehnične ustvarjalne zmožnosti in

sposobnosti;

· pri konstruiranju s sestavljankami si pridobiva tehnično-fizikalna znanja in izkušnje

ter si razvija sposobnost za ustvarjalnost in konstruktorstvo;

· pri ustvarjalnem oblikovanju in preoblikovanju materialov uporablja različna

ergonomsko pravilno oblikovana in varna merilna, zarisna in obdelovalna orodja,

naprave, pripomočke in vpenjala;

· uri se v različnih tehnoloških opravilih (npr. rezanje, žaganje, pribijanje, prebijanje,

sestavljanje, šivanje, lepljenje, barvanje, preizkušanje funkcionalnosti itd.) ter si

oblikuje pravilne spretnosti in delovne navade ob ergonomsko pravilno urejenem in

varnem delovnem mestu;

· pridobiva si zanimanje in interes za tehnične izdelke, pojave ter procese;

· razpoznava pogoje, ki so jim tehnični predmeti izpostavljeni (npr. trpežnost,

občutljivost na dotik, obremenitve, preobremenitev, nosilnost itd.);

· dojema tehnične odnose (npr. ravnotežje, spajanje materialov z ustreznim

vezivom, vrstni red operacij kot pogoj za funkcionalni izdelek, skrb za varno delo,

pozornost in skrb za racionalno izrabo materialov, sredstev za delo, časa in

energije);

· ob risanju in branju tehnične in tehnološke dokumentacije spoznava načine in

sredstva grafičnega komuniciranja v tehniki in tehnologiji ter se navaja na izražanje

zamisli;

· oblikuje si odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike,

odgovornosti, natančnosti, reda in si razvija sposobnost za sodelovanje pri

odkrivanju in reševanju problemskih situacij ter

· razvija in bogati si svoje govorne sposobnosti in občutek za pravilno uporabo

slovenskih imen za tehnična sredstva, orodja, predmete, pojme, pojave in procese

(Papotnik, 1999, str. 13).

2.7 Pravo orodje

Majhni otroci se nagonsko in brez zavestnega truda učijo s posnemanjem. Ko otrok

zrase v malčka, začne zrcaliti vse, kar počnemo sami. Otrokovi prvi vzori so starši in

tako vzorce, ki jih uveljavljamo na tej stopnji otrok najgloblje vsrka.

Če kuhamo, okopavamo vrt zabijamo žeblje, želi otrok početi natanko isto, zares in

ne zgolj »za hec«. Pri svojem delu mora uporabljati pravo orodje, četudi je manjše in


14

ga je manj, ne pa zgolj plastične posnetke. Šele takrat ima občutek, da opravlja pravo

delo, ki je pomembno in nekaj šteje. Omogočimo mu lahko veliko »pravih« dejavnosti

od rezanja kruha do zabijanja žebljev, saj prava ustvarjalnost izvira iz tega občutka.

Odrasli moramo otroke naučiti, kako naj varno ravnajo z nevarnim orodjem, medtem ko

ga otroci uporabljajo, pa moramo ostati v bližini (Thomson, 1994).

Glede na faze v razvoju otrokove motorike so najprej sposobni bolj grobih,

preprostih, potem šele finejših gibov, kar vpliva tudi na uporabo orodja (od kladiva do

šivanke) (Zuljan, 2014).

2.8 Varno delo

Pri dejavnostih moramo upoštevati naslednja navodila za varno delo:

1. demonstracija: otroku je potrebno prikazati varen postopek dela;

2. razgovor: z otroki se je potrebno pogovoriti o prikazanem postopku dela

(ocenimo stopnjo njihovega razumevanja);

3. izvedba (imitacija): otroci izvajajo postopek tako kot je bil prikazan ter

4. ponavljanje in utrjevanje (trening): otroci pravilno ponavljajo postopek, pri čemer

nekatere prijeme in izvedbe oblikujejo na svojevrsten in izviren način.

Za dodatno osvetlitev pomembnih predstav in vednosti o varnosti pri delu lahko

vzgojitelj uporabi slike, risbe, filme, zvočne zapise itd. Vse to pa ne more nadomestiti

ustvarjalnega delovnega procesa, v katerem sta dejavna in ustvarjalna otrok in

vzgojitelj (Papotnik, 1993).

2.9 Snovi in materiali

»Za izdelavo stvari uporabljamo različne snovi. Najpogosteje uporabljene naravne

snovi so les, kamen, bombaž in volna. Otroci uporabljajo veliko naravnih snovi, kot so

listje, storži, školjke in plodovi. Papir, blago in karton so najpogostejši tehnološki

materiali, ki jih otroci uporabljajo pri izdelavi stvari, ki jih oblikujejo. Tehnološki materiali

so materiali, ki smo jih s tehnologijo predelali v obliko, ki se po lastnostih zelo razlikuje

od naravnih snovi. Naravne snovi najdemo v naravi in jim s tehnologijo bistveno ne

spremenimo lastnosti. Tehnološke materiale razdelimo na kovine, keramike, umetne

mase in kompozite« (Zuljan, 2014, str. 25).


15

2.9.1 Papir

»Izmed vseh gradiv, iz katerih danes izdelujemo najrazličnejše uporabne izdelke,

gotovo najbolj uporabljamo papirnata gradiva. Čeprav je danes uporaba papirja zelo

raznovrstna, ga še vedno najbolj uporabljamo za širjenje pisane besede. Tak je bil tudi

prvotni namen papirja. Od iznajdbe na Kitajskem nekako pred 2000 leti pa vse do 19.

stoletja so papir skoraj izključno uporabljali za tiskanje knjig, časopisov, pomembnejših

listin in dokumentov. Vzrok za tako ozko uporabo je bila majhna proizvodnja papirja

zaradi majhne izrabe surovin ter preprostih strojev in naprav« (Papotnik, 1993, str. 43).

2.9.1.1 Pridobivanje papirja

V Evropi poznamo papir od 9. stoletja naprej; izdelovali so ga ročno vse do konca

18. stoletja in šele od leta 1799 ga izdelujemo strojno. Kot surovine za izdelovanje

papirja uporabljajo cunje, celulozo, les, slamo, star papir in nekatere morske trave.

Vlakna pretežno rastlinskega izvora očistijo neceluloznih sestavin, jih mehanično

obdelajo (meljejo, brusijo, režejo, čistijo, perejo …), nato pa s kemičnimi postopki

(kuhanje, beljenje) dobijo papirno maso ali pulpo. Različni dodatki tej papirni masi (klej,

kaolin, kreda, barvila) pa dajo papirju različne lastnosti. Za najfinejše papirje

uporabljajo kot surovino celulozo in krpe, za slabše vrste papirja pa zmlet les (Čadež -

Lapajne, 1983).

2.9.1.2 Kako ločimo papir, karton, lepenko

Papir, karton in lepenka se med seboj razlikujejo po debelini, plastnosti, teži in

kakovosti. Na splošno velja, da je karton debelejši kot papir in tanjši kot lepenka.

2.9.1.3 Kakovost papirja, kartona in lepenke je odvisna od:

· vrste vlaknatih snovi,

· količine dodatkov,

· načina izdelave,

· načina oplemenitenja (Papotnik, 1993).

2.9.2 Umetne mase

Umetne mase poznamo že več kot sto let. Uporaba le-teh se je razvila šele po

drugi svetovni vojni. Danes jih najdemo prav povsod, npr. v kuhinji: površina

kuhinjskega pohištva je obložena s trdo umetno maso, ki se zlepa ne izrabi, iz umetnih

mas je posoda za shranjevanje živil, plastenke za shranjevanje tekočin, metle, krpe,

ščetke … Električne napeljave so izolirane z umetnimi masami, iz njih so stikala, luči,

okovja za žarnice in še bi lahko naštevali (Papotnik, 1993, str. 105).


16

2.9.2.1 Pridobivanje umetnih mas

Leta 1869 je ameriški raziskovalec John Wesley Hyatt po naključju dobil celuloid,

eno od prvih umetnih snovi, ki je izzvala revolucijo.

Plastične mase so umetne snovi, torej jih proizvajajo v tovarnah iz kemikalij.

Potrebne kemikalije pridobivajo predvsem iz nafte, pa tudi iz zemeljskega plina in

premoga.

2.9.2.2 Prednosti in slabosti umetnih mas

»Umetne mase imajo vrsto prednosti pred kovinami. Ker jih je zelo lahko

oblikovati izdelujejo iz njih veliko kosov zapletenih oblik po zelo nizkih ceni.

Predmeti iz umetnih mas so lahki, odporni so proti koroziji in proti različnim jedkim

snovem. Številne umetne mase so dobri električni izolanti in slabo prevajajo

toploto. Zato jih mnogo uporabljajo v elektrotehniki in v gradbeništvu za toplotno

izolacijo. Ker so prozorne, presojne ali obarvane z poljubno barvo, lahko iz njih

napravijo lepe izdelke.

Umetne mase pa imajo tudi slabe lastnosti. Manj so trdne kot kovine, čeprav je

nekaj takih, ki se z njimi lahko kosajo. Lahko jih je poškodovati; rade se krčijo in

raztezajo, zato niso primerne za predmete, ki zahtevajo natančno mero. Nekatere

so nevarne zaradi gorljivosti. Mnoge imajo neprijeten vonj. Poškodovane dele

umetnih mas je težko popraviti, zato jih je treba zamenjati. Med umetnimi masami

je tudi več takih, ki pri gorenju razvijejo strupene pline. V zemlji ostanejo

nespremenjene dvajset in več let. Neodgovorno odmetavanje predmetov iz

umetnih snovi na neustreznih krajih vedno bolj onesnažuje naravo« (Papotnik,

1993, str. 105).

2.9.3 Kovine

Kovine pridobivamo iz rud. Te najdemo v zemeljski skorji. Nahajališča rud so lahko

na zemeljski površini (dnevni kop), velikokrat pa morajo slediti rudnim žilam v globino

(rudniki). Rude so bolj ali manj bogate, vsebujejo različen odstotek kovine (ruda z

jalovino). Čim več izkopanina vsebuje rude, tem bolj se splača iz nje pridobivati kovino.

2.9.3.1 Pridobivanje kovine

Rudo, ki jo izkopljejo v rudniku, morajo pred predelavo pripraviti. Priprava rude

obsega:

· separacijo – ločevanje tistega dela rude, ki je bogatejši od neuporabnega

(jalovine);


17

· sejanje – ločevanje velikih od malih kosov;

· pranje rude;

· sušenje rude;

· drobljenje rude – veliki kosi rude se težko talijo in

· stiskanje, oblikovanje kosov iz majhnih delov, ki se med taljenjem sprimejo v

pogače in preprečujejo prehod plinom.

Čeprav poznamo okrog 70 kovin, jih tehniki danes uporabljajo le okrog 30.

Pogosteje uporabljenih pa je le kakšnih 20 (Sodobno pridobivanje kovin).

Izdelovanje uporabnih in dekorativnih predmetov iz kovin, npr.: orodje, posoda,

denar, kipi itn. je tako staro, kot so kovine. Znanih je več bolj ali manj zahtevnih

tehnoloških postopkov za oblikovanje kovin, npr: odlivanje brona, železa, aluminija in

raznih zlitin, pa galvanizacija, varjenje, kovanje kovin itd. (Čadež-Lapajne,1983).

2.9.3.2 Lastnosti kovin

»Kovine in kovinske zlitine imajo lastnosti, ki jih uvrščamo med najbolj popolna

konstrukcijska gradiva. Prenašajo visoke mehanske obremenitve in se jih da

oblikovati ter predelovati z mehanskimi in toplotnimi postopki. Dobro prevajajo

toploto in električni tok ter imajo visoko tališče. Zaradi visoke stopnje simetričnosti

osnovnih kovinskih struktur so medsebojno kompatibilne, kar omogoča tvorbo

velikega števila zlitin. Tradicionalno se zlitine delijo na železne in neželezne ter

dalje v podskupine. Pri železnih kovinah so to karbonska jekla, jeklove zlitine in lita

železa. Neželezove zlitine se delijo v podskupine, kot so lahke zlitine, težke zlitine,

žaroodporne kovine in plemenite kovine« (Žarnič, 2005, str. 4).

2.9.3.3 Oblikovanje iz žice

Izdelki iz žice so črtno prostorske risbe, ki na svojevrsten način omejujejo in

dopolnjujejo prostor. Z ročnim oblikovanjem žice lahko ustvarimo preproste in

enostavne oblike. Iz nje izdelano ogrodje je lahko že samo po sebi likovni izdelek. Služi

nam lahko tudi za osnovo pri izdelkih iz papirja in gline ter pri drugih nekonstrukcijskih

materialih. Če hočemo, da bo izdelek stal in funkcionalno dopolnjeval prostor, lahko

zapičimo spodnji konec žice v kepo gline in tako dobimo podstavek. Z različnim

zvijanjem žice lahko oblikujemo nakit, najrazličnejše oblike in okraske. Na primer če s

kladivom potolčemo žico, nam sploščena zaživi v novi igri plastičnega izdelka (Čadež-

Lapajne,1983).


18

2.9.4 Keramika

Najstarejša umetna gradiva so bila izdelana iz keramike. Ime so dobila po

starogrškem izrazu keramos, ki pomeni lončarska glina. Stopnja razvitosti starih

civilizacij je opredeljevala tudi stopnja razvitosti veščin za izdelovanje keramik. Osnovo

surovine za izdelavo keramike, ki se imenuje glina, predstavljata kisik in silicij, ki je v

obliki kremna.

Keramični izdelki, ki jih najbolj pogosto uporabljamo so: groba keramika (opeke,

strešniki, drenažne in tehnične cevi, tehnična posoda), fina keramika (glazirane in

neglazirane ploščice, sanitarna keramika, porcelan, elektroporcelan, ognjevarna

posoda) in steklo (Žarnič, 2003).

2.9.4.1 Glina

Glina je zemlja, ki je nastala z dolgotrajnim razpadanjem kamenin vulkanskega

izvora.

Oblikovanje gline sega daleč nazaj v preteklost, saj iz gline narejeni uporabni in

dekorativni predmeti predstavljajo najstarejše dosežke človekovih prizadevanj po

oblikovanju. Zaradi svojih lastnosti in dostopnosti je bila v vseh obdobjih človekovega

razvoja eden najbolj priljubljenih in uporabnih likovnih materialov. In je še danes.

Vrste glin

Glede na njene naravne primesi poznamo več vrst glin.

· Kaolin; je najčistejši, je osnova za izdelavo porcelana.

· Fajansa; je proti ognju zelo odporna glina.

· Lončarska glina; uporabljamo jo v lončarstvu.

· Opekarska glina; uporabljamo jo za izdelovanje opeke in strešnikov.

· Laporna glina; uporabljamo jo pri izdelavi cementa.

Oblikovanje z glino

Glina je nekaj enkratnega; njen otip in privlačnost sta neprimerljiva. Malčki lahko

tapkajo po njej in vanjo zabadajo različne predmete, izdelujejo namišljeno pecivo ali z

valjarjem iz nje naredijo kačo. Otrok bo z obema rokama pritiskal ob glino, jo vlekel,

lomil kose, jih združeval, gnetel – in šele nato bo poskusil oblikovati predmet

(Thomson, 1994).


19

Slika 3: Otrok oblikuje iz gline

Glino za modeliranje lahko poiščemo v naravnem okolju ali pa jo kupimo pri

lončarju, pečarju ali v opekarni. Paziti moramo, da ne izgubi vlage, zato je dobro, da jo

zavijemo v polivinil ali zapremo v posodo. Če pa se posuši, jo lahko znova namočimo

in pregnetemo, tako je spet uporabna za delo (Čadež-Lapajne, 1983).

Das masa je univerzalna modelirna masa, ki se posuši na zraku, zato je ni

potrebno peči v pečici. Na otip je podobna glini, otroci jo radi gnetejo in z njo

modelirajo.

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen in cilj naloge

Namen in cilj te diplomske naloge je, da otroci skozi dejavnosti spoznavajo različne

materiale – papir, karton, lepenko, glino, žico in plastične materiale ter iz njih oblikujejo

in si tako razvijajo tehnične ustvarjalne zmožnosti ter sposobnosti. Pri dejavnostih

spoznajo in uporabljajo različna orodja, naprave, pripomočke in se tako urijo v različnih

tehnoloških opravilih - rezanje, žaganje, pribijanje, prebijanje, sestavljanje, lepljenje,

barvanje, preizkušanje funkcionalnosti. Tako si oblikujejo pravilne spretnosti, delovne

navade ter odnos do organizacije dela, natančnosti in reda. Skozi dejavnosti si ob

vrstnikih razvijajo sposobnost za sodelovanje in pomoč pri odkrivanju ter reševanju

problemskih situacij. Hkrati pa si razvijajo in bogatijo svoje govorne sposobnosti ter

občutek za pravilno uporabo slovenskih imen za tehnična sredstva, orodja in predmete.


20

3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

Z izvedbo diplomske naloge smo želeli ugotoviti;

· V kolikšni meri bodo otroci samostojni pri izvedbi dejavnosti?

· Ali bodo otroci pri delu vztrajni?

· Katerega končnega izdelka bodo otroci najbolj veseli?

· Ali bodo otrokom dejavnosti zanimive?

Zastavili smo si sledeči raziskovalni hipotezi:

· Otroci poznajo tehnične materiale.

· Otroci poznajo obdelovalna orodja.

3.3 Raziskovalna metoda

Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo, ki temelji na neposrednem

opazovanju vedenja otrok. Opisane dejavnosti, ki so potekale v vrtcu, smo na koncu

tudi analizirali in nastale izdelke predstavili s fotografijami.

3.3.1 Predstavitev vzorca

Dejavnosti za to diplomsko nalogo smo izvajali v vrtcu Ormož, kjer sem tudi

zaposlena. Naša skupina se je imenovala »Baloni«. Bilo je 17 otrok, od tega 10 deklic

in 7 dečkov, starih od 3 do 4 leta. Otroci so zelo živahni, igrivi, znajo pa biti tudi delovni

in vztrajni. Nekaj jih prihaja iz mesta Ormož, nekateri pa iz okoliških vasi. Pri izvedenih

dejavnostih je bilo prisotnih različno število otrok.

3.3.2 Način zbiranja podatkov

Podatke smo dobili na različne načine:

· najpogosteje smo uporabili metodo opazovanja. Pri dejavnostih smo otroke

opazovali in si zapisovali ugotovitve. Zapisane ugotovitve smo uporabili pri

analizi podatkov;

· vsako izpeljano dejavnost smo fotografirali in fotografije uporabili pri analizi

podatkov in

· podatki so prikazani s tortnim diagramom.


21

3.4 Izvedba dejavnosti v vrtcu

Diplomska naloga ima naslov »Uporaba različnih materialov v vrtcu«. Otroci so

skozi načrtovane praktične dejavnosti prepoznavali in spoznavali materiale, orodja in

delovne procese. V izvedenih dejavnostih smo jim ponudili: papir, plastiko, kovino in

glino.

Dejavnosti smo izvajali v mesecu maju in juniju. V sklopu cestnega prometa smo

izvedli dve dejavnosti, in sicer izdelovanje semaforja in prometnih znakov iz papirja ter

izdelavo avtomobilov iz plastenk. Ker so se bližali počitniški dnevi, nas je pogovor

pripeljal tudi na morje, morski promet in ribe. Spoznali smo, kako je »urejen« promet na

morju. Izdelali smo svetilnik iz gline ter »akvarij« z ribicami iz žice.

3.4.1 Dejavnost 1 – Papir

Starost otrok: 3‒4 leta

Število prisotnih otrok: 15 (8 deklic, 7 dečkov)

Področje: tehnika in tehnologija.

Korelacija: družba, jezik

Izdelek: semafor in prometni znak ‒ »križišče s prednostno cesto«.

Cilji iz področja tehnike in tehnologije:

· otrok prepozna različne vrste papirja;

· otok se uri v različnih tehničnih opravilih (obrisovanje, rezanje, lepljenje) in

· otrok pridobiva ročne spretnosti in navade.

Oblike dela:

· skupna, skupinska in individualna.

Metode:

· metoda opazovanja, metoda pogovora, metoda razlage, metoda pohvale,

metoda spodbude in metoda lastne aktivnosti.

Sredstva in pripomočki:

· škarje, daljši tulci iz papirja, barvni papir, lepilo v stiku, svinčniki, floumastri in

demonstracijski izdelek;


22

· knjige: Znalček na cesti (Feri Lainšček), Otroci v prometu 1, 2, 3, (Munib

Konjhodžić) in Otroci v prometu (Vinko Knol, Edi Serpan).

Motivacija:

Otrokom predstavimo knjigo »Znalček na cesti« ob kateri obnovimo znanje o

prometu in pomagamo »Znalčku«…Po pogovoru o prometu se odpravimo ogledat

križišče s semaforji. Med potjo si ogledamo še druge prometne znake in se

pogovarjamo o pomenu le teh.

Glavni del:

Po vrnitvi v igralnico otroke povabimo, da poskušajo našteti pripravljena sredstva in

pripomočke za dejavnost. Opozorimo jih na različne vrste papirja, ki jih tudi otipajo in

opišejo. Po želji se razvrstijo k mizam (izdelava »semaforja« ali prometnega znaka

»križišče s prednostno cesto« ali risanje s flumastri – prometni znak po želji) in pričnejo

z dejavnostmi.

Zaključek:

Za zaključek jim predstavimo deklamacijo:

Stanka Jerič: Semafor

Jurček teče, teče v vrtec, danes pozno vstal je joj!

Ko priteče do križišča, rdeča luč posveti stoj!

Jurček jezno vanjo gleda, nima časa stati tu,

Pa posveti luč rumena in takole reče mu:

Malo še potrpi, glej luč zelena brž naprej.

Analiza dejavnosti:

Otroci so sodelovali v pogovoru ob knjigi in v večini primerov vedeli, kako moramo

v določeni situaciji ravnati.

Na sprehodu so upoštevali že prej pridobljena znanja o varnem vključevanju v

promet (hoja po pločniku, prečkanje ceste). Z velikim zanimanjem so si ogledovali

dogajanje v križišču, še posebej povezavo med lučmi na semaforju in avtomobili.

Izjave otrok:

»Vau, vsi avti ubogajo semafor.«

»Ko je rdeča, vsi zabremzajo«

»Ko pa je zelena, pa lahko peljejo.«


23

»Zadnjič pa je bila nesreča, ker se je kombi ustavil, tovornjak pa se je v njega

zaletel.«

»Jaz sem videl, da so prišli tudi gasilci pa so mogli avto rezati.«

»Moja mama pa pomaga, če se zgodi nesreča, da jim zavije, če jim kje teče kri, pa

dol zalepi.«

Slika 4: Opazujemo dogajanje v križišču. (Hanželič, 2014)

Ko smo se vrnili v igralnico so otroci na vprašanje: »Kaj imamo pripravljeno na

mizi?« s skupnimi močmi znali našteti prav vse. Prepoznali so, da so tudi tulci iz

papirja, da je razlika v trdoti, debelini, barvi, ter da te značilnosti vplivajo na

uporabnost. Slednje so ugotovili z tipanjem, rokovanjem, rezanjem ...

Pri sami izdelavi semaforja so otroci vsi razen enega pravilno prilepili »luči na

semaforju«. Pri dejavnosti so bili zelo samostojni. Nekaj težav jim je povzročalo

obrisovanje krogov in rezanje s škarjami po črti. En otrok je levičar, zato so mu

nagajale škarje, ko pa smo mu ponudili škarje za levičarja je tudi njemu uspelo. Dva

otroka sta prosila, da jima pridržimo krog, ko sta ga obrisovala, ostali pa so se trudili

semafor narediti samostojno. Samo lepljenje jim ni povzročalo težav, saj so lepilo v

stiku uporabljali že večkrat.

Rezultate samostojnega dela smo beležili in so prikazani v tortnem diagramu.


24

Graf 1: Prikaz samostojnosti otrok pri izdelavi semaforja.

Iz grafa je razvidno, da je enajst otrok naredilo semafor samostojno, štirje pa so

rabili malo pomoči.

Slika 5: Otroci obrezujejo kroge

73 %

27 %

Samostojnost pri izdelavi semaforja

samostojno 11

z malo pomoči 4


25

Slika 6: Otroci izdelujejo prometni znak "križišče s prednostno cesto"

Slika 7: Deklica pri lepljenju (Hanželič, 2014)

Slika 8: Naši prometni znaki


26

Slika 9: Otroci rišejo prometne znake po želji

Slika 10: Otrok predstavlja deklamacijo "Semafor"

3.4.2 Dejavnost 2 – Plastika



Področje: tehnika in tehnologija

Korelacija: jezik, matematika.

Izdelek: avto iz plastenke.

Cilji iz področja tehnike in tehnologije:

· otrok spoznava različne materiale;

· otrok se uri v različnih tehničnih opravilih (zabija žeblje, napelje žico, natika

zamaške, zvija žico s kleščami);


27

· otrok pridobiva ročne spretnosti in navade (obriše, izreže, prilepi) ter

· otrok uživa v dejavnosti in igri.

Oblike dela:

· skupna, skupinska, individualna.

Metode:

· metoda poslušanja, metoda opazovanja, metoda pogovora, metoda razlage,

metoda demonstracije, metoda lastne aktivnosti, metoda spodbude, metoda

pohvale in metoda igre.


· Knjiga »Formula 1« (Mojiceja Podgoršek);

· plastenke (otroci za izdelavo avtomobilov v vrtec prinesejo vsak svojo

plastenko);

· zamaški, žeblji, kladiva, izvijač, lesena podlaga za zabijanje žebljev,

plastificirana žica, klešče, kos kartona in

· prazne kartonske škatle, barvni papir, škarje, lepilo, svinčniki, samolepilni trak.

Motivacija:

Otrokom doživeto preberemo knjigo »Formula 1« (Mojiceja Podgoršek). Sledi

razgovor o vsebini knjige. Nagovorimo otroke, da si vsak naredi svoj avtomobil.

Glavni del:

Pri poimenovanju sredstev in orodij opozorimo na razliko med knjižnim pogovornim

jezikom in narečjem (hamer – kladivo, cvek – žebelj …). Otrokom predstavimo potek

dela, nato demonstriramo žebljanje. Zaradi varnosti otroci najprej vadijo zabijanje

žeblja tako, da držijo za majhen karton, skozi katerega je nameščen žebelj. Luknje v

plastenke naredimo odrasli. Potem si otroci izberejo štiri zamaške in jih poskusijo

prebiti z žebljem. Nato plastificirano žico prepeljejo skozi luknje na plastenki in

namestijo zamaške (kolesa). Pri vsakem kolesu žico ukrivijo s kleščami. Po želji lahko

avtomobile »opremijo« tako, da nanje nalepijo »luči, okna, brisalce …« iz papirja.

Pri drugi mizi si otroci izdelajo avtomobil iz prazne kartonske embalaže, na katero

prilepijo kolesa (plastične zamaške), luči, brisalce, okna …, ki jih izrežejo iz barvnega

papirja.


28

Zaključni del:

Skupaj z otroki na tla v igralnici nalepimo »križišče« s samolepilnim trakom. Vanj

postavimo semaforje, ki smo jih izdelali v prejšnji dejavnosti. Ponovimo pomen luči na

semaforju in ponazorimo dogajanje v križišču z našimi »avtomobili«; (otrok napoveduje

posledice določenih akcij).

Analiza dejavnosti

Otroci so se ob zgodbi o formuli, ki je pobegnila iz razstavnega salona na cesto,

zelo zabavali. Smejali so se prometnim prekrškom, ki jih je naredila, ker ni poznala

prometnih predpisov. Bila jim je dobra motivacija za nadaljnje delo.

S skupnimi močmi so otroci našteli vsa orodja, ki so bila pripravljena na mizi. Kot

smo predvidevali, so uporabljali narečna imena zanje, zato smo skupaj ponovili še

knjižna (cvek – žebelj, hamer – kladivo, šraufenciger – izvijač). Večino le-teh so otroci

slišali prvič, zato smo jih ponovili večkrat.

Prepoznali so, da so plastenke in zamaški iz plastike, kartonske škatle pa iz

papirja.

Vsi otroci so si iz množice zamaškov znali odbrati štiri zamaške, ki so jih kasneje

uporabili za kolesa.

Po demonstraciji zabijanja žeblja, so ga vsi poskusili zabiti v desko tako, da so

držali za karton, v katerem je bil nameščen žebelj. Bili so navdušeni, saj je večini to tudi

uspelo. Več težav so imeli otroci s prebijanjem zamaškov, saj je bilo nekoliko težje

nastaviti žebelj na določeno mesto v njem. Štirje fantje so bili zelo uspešni, saj jim je

uspelo prebiti vse štiri zamaške, medtem ko sta dva rabila malo pomoči. Tako so se

neposredno seznanili s pojmom trdota. Deklicam je šlo nekoliko slabše, saj je le eni

uspelo samostojno prebiti zamaške, medtem ko so štiri rabile pomoč. Dve deklici pa

sta poskusili prebiti zamašek, vendar jima ni uspelo. Zato sta to z veseljem naredila

dva dečka, ki sta jih prebila še več, kot smo jih potrebovali. Pri tem velja izpostaviti

predvsem učenje z izkušnjami.

Otroci so si pri napeljevanju žice skozi plastenke pomagali tako, da so en drugemu

držali plastenko. Tako je bilo prisotnega veliko pogovora, dogovarjanja in sodelovanja.

Pokazali so veliko mero vztrajnosti, saj včasih žica ni »hotela« iti skozi luknjico. Tudi

tukaj je bila potrebna medsebojna pomoč, v nekaterih primerih pa tudi pomoč odrasle

osebe.


29

Pri lepljenju »križišča« na tla igralnice so z veseljem pomagali in lepili samolepilni

trak na dogovorjena mesta. Oči pa so se jim iskrile ob igri, saj so lahko preizkusili svoje

avtomobile v križišču.

Po pogovoru z otroci smo izvedeli:

· »Zabijanje žebljev je bilo malo težko.«

· »Meni pa je bilo zabijanje žebljev zelo všeč, ker sem lahko zabil pravi »cvek«

tak kot moj ata.«

· »Meni pa so nagajali zamaški, ker so bili preveč trdi.«

· »Meni pa je bilo všeč in sem čisto lahko zabijal žeblje.«

Graf 2: Prikaz samostojnosti otrok pri prebijanju plastičnih zamaškov z žebljem.

Iz grafa je razvidno, da je pet otrok samostojno prebilo zamaške, šest jih je pri tem

potrebovalo malo pomoči, dvema otrokoma pa ni uspelo prebiti zamaškov.

39 %

46 %

15 %

Samostojnost pri zabijanju žebljev

samostojno 5

s pomočjo 6

ni uspelo 2


30

Slika 11: Otroci poslušajo zgodbo o formuli (Hanželič, 2014)

Slika 12: Otrok zabija žebelj vstavljen v karton

Slika 13: Otrok prebija zamašek z žebljem


31

Slika 14: »Žico smo preščipnili s kleščami«

Slika 15: Žico je bilo potrebno napeljati skozi luknjici

Slika 16: Medsebojna pomoč pri nameščanju koles


32

Slika 17: Otroci pri igri z avtomobili

3.4.3 Dejavnost 3 - Kovina




Korelacija: umetnost, jezik

Izdelek: ribice iz žice in aluminijaste folije.

Cilji iz področja tehnike in tehnologije

· otrok spoznava različne materiale;

· otrok se uri v različnih tehničnih opravilih (zvija žico, oblikuje ribo, rokuje z

aluminijasto folijo) in

· otrok uživa v dejavnosti.

Oblike dela:


Metode:

· metoda poslušanja, metoda opazovanja, metoda pogovora, metoda razlage,

metoda demonstracije, metoda lastne aktivnosti, metoda spodbude in metoda

pohvale.


· knjiga »Mavrične ribice ni več strah« (Pfister Marcus);


33

· žica iz kovine, aluminijasta folija, podlaga s pritrjenimi žeblji za ukrivljanje žice v

obliki ribe, samolepilni trak, za zaščito koncev žice, klešče in

· škatla iz lepenke za »akvarij«, čopiči, tempera barve, zaščitna oblačila.

Motivacija:

otrokom doživeto preberemo zgodbo »Mavrične ribice ni več strah«.

Glavni del

Otroke vprašamo, ali prepoznajo pripravljene stvari na mizah. Ko skupaj naštejemo

omenjeno, se otroci po želji razporedijo k mizam, in sicer:

· pri eni mizi zvijajo žico in se igrajo z oblikami, preizkušajo plastičnost žice ter

poskušajo narediti obliko ribe in jo po želji ovijejo oz. okrasijo z aluminijasto

folijo;

· pri drugi mizi lahko žico ovijajo okrog žebljev, ki so v obliki ribe pritrjeni na

leseno podlago in

· pri tretji mizi se otroci lahko igrajo z oblikovanjem ter preizkušanjem

aluminijaste folije.

Zaključni del

Skupaj pobarvamo in porišemo »akvarij«. Otroci sodelujejo v obešanju ribic vanj,

dajejo pobude in ideje za našo razstavo.

Analiza dejavnosti

Zgodba o Mavrični ribici je otroke pritegnila (»Ker je bila tako pogumna,« so

povedali), tako jim je bila dobra spodbuda za izdelovanje ribic.

Otroci so v tej dejavnosti le deloma prepoznali material, in sicer so vsi že videli

aluminijasto folijo, ampak je v večini niso znali poimenovati.

Povedali so:

· »Tako ma moja mama, da zavije sendvič.«

· »Moja mama pa pecivo pokrije.«

· »Pa v vrtcu mamo kosilo pokrito s tako folijo.«

Žico so prepoznali samo štirje otroci, vendar nihče ni vedel, iz česa je narejena. Po

končani dejavnosti smo skupaj šli pogledat našo ograjo okrog vrtca in ugotovili, da je

zanjo bilo potrebno zelo veliko žice. Razložili smo jim, da žico in folijo naredijo iz

kovine.


34

Na vprašanje ali bi znali našteti še kaj iz kovine, so otroci povedali:

· »Moj ata pa ma take tudi ključe v garaži.«

· »Pa kljuke na vratih so tudi take barve.«

· »In tudi žlice.«

Otroci so tipali aluminijasto folijo in žico ter ugotovili:

· »Folija je taka mehka, pa gladka.«

· »Pa se lahko trga, žica pa je trda pa je nemreš trgati.«

Otroci so dobili vsak svoj kos žice, ki je bila na obeh koncih zaradi varnosti

oblepljena s samolepilnim trakom. Najprej so zvijali žico v poljubne oblike, tako so

nastali: kača, balon, okno, stol … Pri samem ukrivljanju žice so se otroci zelo trudili, da

bi nastala »ribica«. Trije otroci s svojo ribico niso bili zadovoljni, zato so prosili za

pomoč (povedali so, da želijo narediti mavrično ribico). Ko pa so si ribice okrasili z

aluminijasto folijo so bili zadovoljni vsi. Trije otroci so v folijo zavili celo površino ribe,

devet otrok je folijo omotalo le okrog žice, dva pa sta na žico iz folije oblikovala

kroglice.

Otroci so si pri zvijanju žice okrog žebljev medsebojno pomagali tako, da je en

otrok držal leseno podlago, drugi pa ovijal žico. Izkazalo se je, da bi bilo bolje, če bi ta

žica bila nekoliko tanjša, saj bi jo lažje ovijali.

Pri izdelovanju »akvarija« so bili aktivni vsi. Eni pri barvanju kartonaste škatle,

drugi pri risanju nanjo, nekaj pa jih je pomagalo ribice pritrditi na drobno žico, s katero

smo jih pritrdili v akvarij. Otroci so bili ponosni na »naš akvarij« in so predlagali, da bi

lahko na dno dali tudi kamenje in školjke. Tako smo naslednji dan tudi naredili, saj so

otroci morske školjke prinesli od doma, za kar so dali lastne pobude.


35

Graf 3: Prikaz samostojnosti otrok pri izdelavi ribice.

Iz grafa je razvidno, da je enajst otrok naredilo ribico samostojno, trije pa so

potrebovali malo pomoči.

Slika 18: Motivacija otrok (Hanželič, 2014)

79 %

21 %

Samostojnost otrok pri izdelavi ribice.

samostojno 11

z malo pomoči 3


36

Slika 19: Otrok ovija žico okrog žebljev

Slika 20: Otroci preizkušajo žico

Slika 21: Otroci oblikujejo ribo iz žice


37

Slika 22: Otrok niza kroglice iz folije na žico

Slika 23: Otroci barvajo "akvarij"

Slika 24: Naš akvarij z ribicami


38

3.4.4 Dejavnost 4 - Glina




Korelacija: umetnost, družba, jezik, narava.

Izdelek: svetilnik

Cilji iz področja tehnike:

· otrok prepoznava različne materiale (glino, das maso);

· otrok doživlja ugodje ob oblikovanju iz gline in das mase;

· otrok spoznava orodja in njihovo uporabo ter

· otrok se uri v različnih tehničnih opravilih (brušenje, lepljenje).

Oblike dela:


Metode:

· metoda opazovanja, metoda pogovora, metoda razlage, metoda demonstracije,

metoda spodbude, metoda pohvale in metoda lastne aktivnosti.


· Mala otroška enciklopedija, Pogumni čolniček Rupert, Svetilnik;

· demonstracijski izdelek, glina, das masa, lesene paličice, krožni nož, podlaga

za svetilnik, svinčnik, ravnilo, brusni papir, tempera barve, čopiči, lepilo Mekol,

pesek.

Potek dejavnosti:

Ker so se bližali poletni meseci, nas je zanimanje otrok usmerilo tudi na morski

promet. Vprašanje otroka: »Kakšne prometne znake pa imajo ladje na morju?« nas je

spodbudilo, da smo poiskali odgovore.

Dejavnost je potekala dva dni. Večina otrok še ni slišala za svetilnik. Prvi dan smo

otroke preko različnih knjig seznanili s svetilnikom in njegovim pomenom. Na njihova


39

nadaljnja vprašanja pa smo poiskali odgovore preko interneta ter si ogledali posnetke

na IKT tabli.

Slika 25: Otroci iščejo informacije o svetilniku v knjigah

Slika 26: Iskanje informacij na internetu

Ker v našem vrtcu nimamo peči za glino, smo otrokom ponudili, da iz das mase

oblikujejo svetilnik, iz gline pa modelirajo po želji.


40

Slika 27: Oblikovanje svetilnikov iz das-mase

Slika 28: Otrok iz gline oblikuje svetilnik

Dogovorili smo se, da naslednji dan »svetilnik« prilepimo na podlago in si izdelamo

»sliko s svetilnikom«.

Slika 29: Otroci pomagajo pri zarisovanju

Tako smo obiskali našega hišnika v njegovi delavnici s prošnjo, da nam izreže

podlage za naše slike. Bil je vesel našega obiska. Najprej nam je kratko predstavil svoj

poklic, nato pa še orodja v njegovi delavnici.


41

Slika 30: Hišnik opisuje njegova orodja

Slika 31: Razrez podlag za sliko

Ko so bile podlage razrezane, nam je hišnik razdelil brusilni papir, s katerim smo

pobrusili robove.

Slika 32: Brušenje robov (Hanželič, 2014)

Zahvalili smo se za pomoč in odšli v igralnico, kjer smo podlage pobarvali. Ko se je

barva posušila, smo z »Mekol lepilom« na podlago nalepili »svetilnike« iz das mase.

Na spodnjo stran slike smo nato nanesli še nekaj lepila in potresli s peskom.


42

Slika 33: Lepljenje svetilnika

Slika 34: Posip peska na lepilo

Slika 35: Naša razstava svetilnikov


43

Analiza dejavnosti

Otroci so pozorno poslušali informacije o svetilniku, saj jih večina otrok ni vedelo,

kaj je to svetilnik in kakšen je njegov pomen. Posebej so vsrkali informacije, ki smo jih

dobili preko interneta.

Vsi otroci so prepoznali glino, saj jim jo ponudimo večkrat. Na vprašanje, ali jim je

ljubše oblikovanje iz das mase ali iz gline so trije otroci odgovorili, da jim je bolj všeč

glina, osmim pa das-masa. Povedali so: »Glina mi je taka bolj mehka.« »Iz nje lahko

naredim tudi krono, pa dinozavra.« »Meni pa je bolj všeč das masa, ker je tudi bela.«

Otroke je pritegnil prikaz rezanja žage in pa tudi orodje, ki jim ga je hišnik pokazal v

svojem kovčku. Nekaj so ga znali poimenovati, vendar večino z narečnimi besedami. Iz

naše prejšnje dejavnosti so si zapomnili besedo »kladivo«.

Tudi brušenja so se lotili z navdušenjem in tako so vsi pobrusili vse štiri robove na

podlagi in tudi opazili razliko. Deklica E. je rekla: »Sedaj pa niso več tak robavi.«

Samo barvanje jim ni povzročalo težav, dva otroka sta imela nekaj težav pri

lepljenju, saj sta najprej nanesla premalo lepila na »svetilnik«. Otroci so bili s svojimi

slikami zadovoljni in so jih ponosno razstavili na naši razstavi.

Graf 4: Prikaz samostojnosti otrok pri izdelavi svetilnika.

Iz grafa je razvidno, da je bilo pri dejavnosti samostojnih devet otrok, dva pa sta

potrebovala malo pomoči.

82 %

18 %

Samostojnost otrok pri izdelavi

svetilnika.

samostojno 9

zmalo pomoči 2


44

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Skozi izpeljane dejavnosti smo ugotovili, da prvo hipotezo (Otroci poznajo tehnične

materiale) lahko skoraj v celoti potrdimo, saj so otroci v treh primerih prepoznali

materiale, ki smo jih ponudili za dejavnost (papir, plastiko in glino), medtem ko so žico

prepoznali le štirje otroci. Z oblikovanjem iz žice in aluminijaste folije so se otroci srečali

prvič, kar jim je dalo nova spoznanja in izkušnje.

Tudi drugo hipotezo (Otroci poznajo obdelovalna orodja) lahko skoraj v celoti

potrdimo, saj so v večini prepoznali orodja, ki smo jih pri dejavnostih uporabili, le da so

jih poimenovali v narečju.

Večino dejavnosti so izvedli samostojno, in sicer: dejavnost iz papirja, kovine in

gline, medtem ko so največ pomoči potrebovali pri dejavnosti iz plastike, in sicer pri

prebijanju zamaškov. Ugotovili smo, da so se radi preizkušali tudi v težjih dejavnostih,

saj je bilo zadovoljstvo ob uspehu potem še toliko večje.

Pri vseh dejavnostih so pokazali veliko mero vztrajnosti, saj so vsi aktivno

sodelovali in si tudi vsi želeli narediti končni izdelek.

Na osnovi pogovora z otroki o tem, kateri izdelek jim je najbolj všeč, smo ugotovili,

da je večini otrok bil najbolj všeč avto, ki so si ga naredili iz svoje plastenke, trem

otrokom je bil bolj všeč svetilnik, dvema otrokoma pa je bila najlepša ribica iz žice.

Potrdile so se ugotovitve, da otroci zelo radi ustvarjajo, če jim vzgojitelji v

spodbudnem učnem okolju znamo ponuditi zanimive materiale, ki jim sami po sebi

predstavljajo veliko mero motivacije za manipuliranje in poustvarjanje lastne domišljije.

Tudi iz odpadnega materiala lahko skupaj z otroci naredimo priložnostne igrače, ki jim

prinesejo veliko veselja in zaupanja v njihove sposobnosti. Na igračo, ki si jo sam

izdela, je ponosen in jo tudi bolj ceni, saj je v njeno izdelavo vlož il svoj trud. Hkrati pa

se uči, da ni potrebno igrače vedno kupiti.


45

5 LITERATURA IN VIRI

Bahovec, E. D. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. Pridobljeno 22. 12. 2014 s

www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc

Čadež-Lapajne, D. (1983). Glina, les, papir, kovina. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Gologranec Zakonjšek, B. (2002). Dobra igrača. Celje: Muzej novejše zgodovine.

Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki. Ljubljana:

Inštitut za psihologijo osebnosti.

Japelj, N., Košak, O., Planinc, V., Jamšek, M., Dremelj, P., Kavašek, J., (1974). Igrače

v vzgojnovarstvenem zavodu. Priročnik za vzgojnovarstvene zavode in vzgojitelje.

Ljubljana: Dopisna delavska univerza.

Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Vrlič, T., Denac, O., Krnel,

D., Japelj Pavešič, B. in Marjanovič Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: Priročnik h

Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Papotnik, A. (1989). Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Društvo pedagoških delavcev

Dolenjske, Pedagoška obzorja.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.

Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.

Ljubljana: DZS.

Pogačnik-Toličič, S. (1974). Igra oblikuje otrokovo osebnost. V S. Pance (ur.), Igrače v

vzgojno-varstvenem zavodu. Priročnik za vzgojno-varstvene zavode in vzgojiteljice

(str. 8–11). Ljubljana: Dopisna delavska univerza.

Sodobno pridobivanje kovin. Pridobljeno 20. 12. 2014 s

http://190.gvs.arnes.si/TehnikaInTehnologija/kovine/ro.sio.si/borut/Kovine/prid.htm

Thomson, B. John. (1994). Naravno otroštvo. London: Gaia Books Limited.

Toličič, I., Smiljanić-Čolanović. (1968). Otroška psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper:

Univerzitetna založba Annales.


46

Žarnič, R. (2003). Lastnosti gradiv. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,

Katedra za preizkušanje materialov in konstrukcij.

Documents

Ivanuša Alenka 15.4.2015 tiskanje - share.upr.si · brez katerih mi ne bi uspelo. Hvala mami, ... smo nekaj besed name nili tudi igri. ... Therefore a ma jor role in the child’s