I Z D A J A c p •dffiSffKfifflht* LITTFJPV . l /REJUJE UREDNIŠKI O D B O R

. O LAVNI U R E D N I K S L A V K O

DEŽNIK - ODGOVORNI U R E D ­

N I K GREGOR K O C I J A N - T E L .

UREDNIŠTVO IN U P R A V A 21-90,

G L A V N I U R E D N I K 24-75 - T E ­

KOČI RAČUN PRI, N A R O D N I

BANKI V K R A N J U 607-11-1-135

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

K R A N J , S O B O T A , 31. M A R C A T I « ! T E D N I K - OD 1. J A N U A R J A 1956

K O T P O L T E D N I K - O D 1. JA ­

N U A R J A 1960 T R I K R A T T E ­

D E N S K O : OB P O N E D E L J K I H ,

S R E D A H IN S O B O T A H - L E T N A

NAROČNINA 1300 DIN, MESEČ­

N A NAROČNINA 110 DIN,

S O B O T N A ŠTEVILKA 20 D IN

R E N J S K O

L E T O Š N J I P R O R A Č U N S K I D O H O D K I

V vseh občinah precejšnje povečanje V najkrajšem času bodo še preostali občinski l judski odbori na

senjskom sprejeli svoje letošnje proračune. Pristojni okra in i or-n je kakor vsako leto tudi letos zbral podatke o yišini proračun­

al i dohodkov na območju posamezne občine. N i pa nujno, da se ta >redvidena višina proračunskih dohodkov za določeno obc.no ujema ! občinskim proračunom prizadete občine. Občinski l judski odbori lahko planirajo več ali pa tudi manj . Praksa je pokazala, da obč nski l judski odbori čestokrat sprejmejo večji proračun, kakor pa ga pred­videva pristojni okrajni organ.

Gradnja Narodne banke v Kranju vzbuja pozornost s svojim žele-zobetonskim skeletom. Železni skelet, ki ga predstavlja naša slika, pa je še posebno zanimiv, če ga gledamo iz »žabje« perspektive. Le kaj bi rekli delavci, ki sestavljajo skelet in gledajo na zemljo s »ptičje« perspektive?

Skupni bruto proračunski do-nodki naj bi znašali letos po okrajni oceni v vseh petih obči­nah nekaj nad šest mi l i jard 60 mili jonov dinarjev. Od tega zne­ska odpade največji delež n a ob­čino Kran j (2.314 milijonov), njej sledi občina Jesenice (1.273 m i l i ­jonov), občina Radovlj ica (1.203 milijone), občina Skofja Loka (795 milijonov) i n občina Tržič (475 milijonov). Od tega odoade 55 od­stotkov na občinske proračune i n proračun Okrajnega l judskega od­bora Kran j . Tr i je občiinski Ijud-ertci odbori, i n sicer Kran j , Jesv-ndce i n Radovljica, so v bruto proračunskih dohodkih udeleženi s 35 odstotki .medtem ko ostal i dve občini participirata B 40 od­stotki. To je namreč sklep zad­njega zasedanja Okrajnega l jud­skega odbora Kran j .

Razen udeležbo pr i de l j i v ih .bru­to proračunskih dohodkih pa bodo

Izboljšati kvaliteto dela

Lan i se je poštna služba na G o ­renjskem močno okrepi la. Položili .-o številne telefonske kable, obra­tovati so'začele nove avtomatične entrale i n drugo (v skupni vred­

nosti 158 mil i jonov dinarjev), •ako da osnovna sredstva dosegajo 390 mil i jonov dinarjev. To pa je omogočilo tud i povečanje prometa, ki je lan i dosegel po vrednosti •199 mil i jonov dinarjev.

K o je pred dnevi de lavski svet P O D J E T J A P T T razprav l ja l o lanskih uspehih i n letošnjih nalo­gah, je sprejel stališče, da je treba posvetiti večjo pozornost izboljša­n ju kval i tete uslug. i z fikupnih 49 mili jonov dinarjev preostalih sred­stev dohodka iz lanskega leta so namenil i 28 mil i jonov za stanova­nja, ostalo pa so pusti l i v rezerv­nem skladu.

P O D J E T J E Z A PTT Kran j j I samostojen in enoten kolekt iv k i zajema celotno Gorenjsko v zvezi s to dejavnostjo. V ko lekt ivu je 316 zaposlenih, k i so razvrščeni na 43 pošt oziroma na 4 ekonomske enote: Kran j , B led, Skofja Loka in Jesenice.

ime l i letos občinski l judski odbori tudi naslednji dotok nedel j iv ih do­hodkov: občina Jesenice 247 m i l i - <

jonov, občina Kran j 572 mil i jonov, občina Radovljica 222 mili jonov, občina Skofja Loka 174 mil i jonov i n občina Tržič 104 mili jone. Skupni proračunski dohodki v le­tošnjem letu pa b i tako po okraj­n ih ocenah znašali v jeseniški ob­čini 782 milijonov, v kranjsk i 1.435 mil i jonov ,v radovljiški 688 m i l i ­jonov, v škofjeloški 507 mil i jonov i n v tržaški 303 mil i jone. V teh zneskih so zajeti tudi že presež­k i i z preteklega leta i n debloka-

cije ter v občini .Jesenice tud i f i -narusiranje iz ofcraijnega prora­čuna.

Obč inski (proračuni so se letos.; v primerjavi s pretek l im letom] znatno povečali. Okrajna ocena o višini vseh občinskih proračunov se je letos v primerjavi a prora­čuni, k i so j i h lani sprejeli ob­činski l jud6ki odbori, i n z upo­števanimi presežki dv igni la v ce­lot i za skoraj 751 mil i jonov dinar­jev oziroma za 25,3 odstotka. Po posameznih občinah pa nam da primerjava mod okrajno o c e n o ' O višini proračunov i n med lansko­letnimi ^občinskimi proračuni ter presežki naslednjo s l iko : v tej primerjavi se poveča proračun oz. proračunski dohodek v jeseniški občini za 24 odstotkov, v kranjsk i za 21 odstotkov, v radovljiški za 31 odstotkov, v škofjeloški za 22 odstotkov i n v tržiaki za 40 od­stotkov. - P.

Nesklepčnost m pouk »Kdor bo izostal več kot trikrat,

ga Je treba pokl icat i na zagovor.« Takšen sklep so pred kratk im sprejel i odborniki občinskega l jud­skega odbora Tržič.

Povod za tak sklep, kot so pove­dal i , je bi la ugotovitev, da se eden izmed odbornikov po večkrat za­povrstjo n i udeležil sej ObLO. K o pa so nato raziskal i ta primer oziroma vzroke, so ugotovil i , da ne gre za brezbrižnost, marveč za kritične zdravstvene in družinske razmere. Zato odborniki tudi o zahtevali n ikak ih ukrepov. Stvar r>a seveda bolj prizadene volivce n njihova ocena bi bi la lahko od-očilna.

Ob tem pa se vsil juje misel o i k c i j l i n odgovornosti posamez­

nikov v določenih organih. Osta­nimo kar pr i l judskih odborih. Večkrat se odborniki preštevajo z

Ijenostjo, a l i so sklepčni ali ne. V Skofji Lok i se je zgodilo, da zbor proizvajalcev ni b i l sklepčen. Tudi drugod so že bi l i taki p r i ­meri in večkrat je dosežena sklepčnost le za las. Težave so z udeležbo tudi pr i raznih drugih organih - svetih in komisi jah itd. V Kran ju še pred k ra tk ; m ni bi lo zadostne udeležbe niti na občin­skem plenumu SZDL . Razmeroma manj teh pojavov je v jeseniški občini, v zvezi z radovljiško obči­no pa večkrat beremo o zelo dobri udeležbi in živahnih razpravah, kar posamezniki pripisujejo delno

Prispevek jeseniških novotarjev k rekonstrukciji

Železarne Organi delavskega upravljanja,

s indikalna organizacija, uprava Železarne i n tehnični sektor v ko­l ek t i vu močno podpirajo inic ia­t i vo ln prizadevnost avtorjev teh­ničnih izboljšav.

% novatorskimi predlogi se v Jeseniški Železarni ukvarja širok k rog članov kolektiva.

V Železarni Jesenice imajo za to dejavnost poseben referat; na ­loga in skrb tega Je, da v mejah možnosti poživlja novatorsko in racionalizatorsko dejavnost Jese­niški avtorji tehničnih izboljšav d 'ipajo storilnost dela, izboljšuje-•o delovne l n tehnološke postopke,

znižujejo lastno cono, zboljšujejo kvaliteto proi zvodov, preprečuje­jo zastoje, zmanjšujejo čase re­montov in povečujejo osebno in delovno varnost

Posebna komisi ja strokovnjakov in izvedencev skrbno in objektiv­no prouči vsak predlog in ga skuša pozit ivno oceniti na osnovi korist i in prihrankov. Poseben prav i ln ik pa predpisuje st imula­tivne n a p a d e in odškodnine za prizadevne in uspešne avtorje tehničnih izboljšav.

Društvo iznajditeljev i n avtor­jev tehničnih izboljšav močno

(Nadaljevanje na 2. strani)

tudi lanskoletni teritorialni orga­nizaci j i .

Seveda pri tem ne gre samo za neodgovornosti; kot ugotavljajo razne komisi je za samounravne organe, gre v p rv i vrsti za preob­remenitev mnogih družbeno-poli-Učnih delavcev. Ve l i ko j ih je, k i imajo po 5 in tudi po lb funkcij. Take podatke smo slišali tudi na posameznih konferencah Z K v zadnjem času, čeprav je v tom že storjen korak nnprej. Sistem ro­tacije v perspektivi pa nas s i l i . da bi moral i v tem še hitreje iskati n vključevati v razne organe tiste

državljane, k i imajo za to vse pogoje in kval i f ikaci je in so doslej stali ob strani. To še posebno velja za mladino, k i se do-ti hitreje uve­l javl ja v gospodarskem kot pa V družbenem in političnem življenju.

Precej vzrokov pa ie tudi takih, kakršnega so ugotovil i v Tržiču -zdravstveno stanje, družinske raz­mere in podobno. V nemalo p r i ­merih se posamezniki ne morejo aktivneje vključiti v družbeno življenje v osrednjih občinskih organih zaradi oddaljenosti, ker še zmeraj stanujejo na deželi.

Vse take in podobne vzroke le treba videt i i n j ih upoštevati. So pa seveda taki pr imeri n^odgovo*-nosti posameznikov. Vendar to ni značilno. A tam, kjer to je, bi morali vol ivci ostreje nastopati.

Toda problem b i kazalo imeti pred očmi zlast i letos, ko «o na vrsti vol i tve v l judske odbore. Gre za kritično presojo volivcev o delu 6edan;ih o-Jbornikov in o izbiranju novih kandidatov. Seda­nje izkušnje so lahko v dober pouk. - K. Makuc

Novi ukrepi za varnost v prometu

J A N U A R J A I N F E B R U A R J A 44 P R O M E T N I H N E S R E Č i

Prometna kronika odseka za promet pri O N Z Kranj za januar in februar 1962 ni posebno vzpodbudna. V prvih dveh mesecih je zabeležila 44 prometnih nesreč, o d tega 3 smrtne, 30 nesreč se je končalo z bolj a l i manj hudimi te lesnimi poškodbami, 11 nesreč pa le z materialno škodo. Ta se je v 2 mesecih povzpela na 2,270.000 dinarjev.

Zanimiv je tudi pregled povzro­čiteljev. Največ nesreč bremeni voznike osebnih avtomobilov, i n sicer 15v tovornjaki so povzročili 9 nesreč, motoristi i n kolesarj i po 3, avtobusi 2, mopodist 1, pešci in ostali 2. Se zanimivejši utegnejo bit i vzroki . Najprej objekt ivni : 27 nesreč je bi lo zaradi poledenele­ga a l i zasneženega cestišča, spolz­k a cestišča so povzročila 3 nesre­če, nepregledni ov ink i 2, megla 2, snežni v ihar 1 i n živina na cesti 1. Subjekt ivni vzroki pa so: nepr i ­merna hitrost 7 nesreč, neprav i l ­no prehitevanje 4, raztresenost a l i izguba oblasti nad vozi lom 5, ne­upoštevanje prednosti na križišču 2, rezanje ovinkov 5, alkohol 2 i n drugi vzroki 3.

Napak bi bilo, če bi na te šte­v i lke glodali s preve l ik im opti­mizmom, češ: več kot 50 °'o nesreč v januarju in februarju sta zakr i ­v i la poledica in sneg. Z nastopom lepega vremena pa bo ta nevšeč­nost odpadla. - Hkrat i moramo upoštevati, da bo v prihodnj ih mesecih promet na naših cestah — v primerjavi z ziimskim obdob­jem — neprimerno gostejši. Torej bo za nesreče tudi več možnosti.

Naši prometni organi «i priza­devajo na najrazličnejše načine število prometnih nesreč kar naj­bolj skrčiti. Zato se tudi letos obetajo najrazličnejši ukrepi . Oglejmo si najvažnejše.

Predvsem bo treba umaknit i s cest I. in II. reda vsa vozila, z la­sti vprežna, k i se ne morejo p r i ­lagoditi hitrosti prometa. Po do­govoru bodo občinski l judski od­bori poskrbeli za obvozne poti , kjer bodo te potrebne. Tudi to­vorna vozila pogosto zavirajo' promet. Zato tovornjaki ne bodo smel i vozi t i v cestnem prometu

O B R A Z I IN

P O J A V I Naša zgodbica se začne z dnem,

*o se je stari šef transportnega od­delka po 37 letih službovanja od­pravljal v zasluženi pokoj. Grenko je bilo tisto slovo .. .

K o jc zapuščal tovarno, kjer je prebil dolga leta svojega življenja, mu je bilo pri srcu tesno in v grlu ga jc dušilo. N.ipnslcd je segel v roko svoji tajnici.

ob sobotah od 15. ure .do pone­de l jka do '3. ure zjutraj. V tem času je promet najživahnejšij z la­sti" še med turistično sezono.

Naslednji ukrep: ustavljanje voz i l na cestah I. i n II. reda, če­prav na skrajni desni strani ce­stišča, ne bo dovoljeno. Ustavlja­nje bo dovoljeno le iz jemoma — denimo, če pride do okvaro avto­mobi la i n podobno. — Dostavl ja­nje blaga trgovinam v naseljenih kra j ih ne bo dovoljeno podnevi, pač pa bodo morale trgovine do­polnjevati svoje zaloge le ponoči. Ta ukrep, k i velja trenutno za Kran j/Jesen ice , Tržič i n deloma za Bled i n za bohinjsko' cesto, bo­do začeli v prihodnje izvajat i še bolj dosledno.

Seveda bo tudi v prihodnje po­sebno vlogo odigrala prometna mi l ica . Številčno sicer ne bo okrepljena, sam sistem nadzoro­vanja okrajnih cest pa bo doživel spremembe. Vsa službena vozi la bodo po radi jski zvezi v s t iku z bazo. To bo omogočalo tudi hitrej­še usmerjanje prometnih usluž­bencev, k i bodo nadzorovali ceste, v kraje, kjer bo potrebno.

Letos bodo zlasti poostreni re­presivni ukrepi . Vozn ikom mo­tornih vozi l , k i bodo voz i l i z ne­primerno hitrostjo, se ne obeta nič dobrega. Z last i še, kadar hitrost ne bo ustrezala stanju ceste, tehnič­nemu stanju vozila i n gostoti prometa. Enako strogo bodo po­stopali z v in jenimi vozniki . Se posebno skrb pa bodo prometni organi posvečali nepravi lnemu prehitevanju, posebno še, kadar bodo vozila v nepretrgani koloni . Razen tega bodo na kritičnih kra j ih na cesti I. reda uravnaval i hitrost i n prehitevanje s poseb-

(Nadaljevanie na 2. str. l

Ob 20-letnici

MDB Letos je 20 let, odkar so bile

ustanovljene prve mladinske de­lovne brigade.

Pott ki so jo prehodili naši narodi, in pot, ki jo je prehodi­la naša mladina vse od dni, ko

fgšisti v svojih nečloveških prizadevanjih poteptali sleherno in poslednjo človekovo pravico — živeti, je ena sama. To je pot tlačenih, vendar nikdar ukročenih narodov, ki se zave­dajo svoje vrednosti in svojega' dostojanstva. In prav v tistih najtežjih dneh je mladina v pr­vih mladinskih delovnih briga­dah skupaj z vsemi ostalimi, pri­čela ustvarjati svojo podobo*in podobo svojega jutrišnjega^dne:

»Narod, si bo pisal sodbo sam .. .* je napisal Cankar'Na-rod si jo je pisal in si jofpiše.)

Svoboda ni le sončen dan, marveč tudi delo in znoj in z«A Ijave roke. Vse to je del *pri hodnosti, ki je bila mladi\gene-\ raciji pred očmi. Mladina je gradila. Velike bele ceste so zve-\ zale kraje, nastale so nove .že­leznice, nove tovarne, nove šo­le... Vse to je neprecenljive vrednosti. Ne samo zaradi ne skončanih kilometrov cest in že leznic, temveč predvsem za to, ker jc v slehernem centimetru teh cest in teh železnic toliko ljubezni in toliko vere v člove­ka. Vse to je del sedanjosti!

Splošni gospodarski in druž beni razvoj prinaša nove odnose. Poglabljamo sistem samouprav Ijanja, vedno večje uspehe do segamo v kmetijstvu, avtomati­ziramo industrijo, šole bolj sme lo povezujemo z okoljem. Naša skupnost iz leta v leto dosega večje uspehe, vse to pa je re­alna možnost za še večje. Ob vsem tem mladina ne stoji kri žem rok, marveč zavestno ustvarja v tem velikem procesu družbene rasti.

Mladina je sprejela nalogo da bo zgradila veliko prometno žilo, ki bo povezovala naše bratske republike. In ta velika cesta raste. Leto za letom od­hajajo mladi ljudje od vsepov sod, in leto za letom se vračajo Vračajo se z žulji, s porjaveli mi, od sonca ožganimi obrazi in z bleščečimi nasmehi. Cesta pa raste. In ta cesta je mladost — naša mladost. Vstala jc iz nas in sleherno leto na praznik re publike poklanja mlada genera cija jugoslovanskim narodom nove kilometre. In ne samo to •— mladina si gradi športne, ko munalne in druge objekte. Vse te akcije pa niso samo novi ki lometri, nove stavbe, novi vo­dovodi. Akcije• postajajo v ob dobju, v katerem smo, temeljita šola kadmv — šola upravljanja

Letos bo mladina spet odšla Zrasli bodo novi kilometri. Ce­sta bo skovala nove ljudi. In mladina nikoli ne bo pozabila da je dvajset let, odkar so naši bratje pričeli v prvih akeijah\ dobo jutrišnjega dne. In zato je ustvarjati svojo i podobo in po 1. april naš praznik, praznik naše mladosti. *

bi mogel želeti, še enkrat — lepa nje ustrahovanca. Pa tudi sicer, je v hvala za vaš trud in oprostite, če oddelek vnesel novo — moreče sem bil kdaj slab predstojnik.* vzdušje.

»Kaj bi tisto.. .* ga je prekinila »Železni* disciplini je novi pred-tajnica, več ni zmogla, pa čeprav stojnik pridružil še personalno,spre-bi rada za slovo se marsikaj pove- membo, ki bo — kot je 'poudaril — dal*. pripomogla k boljšemu poslovanju

Morda bi v tistem trenutku vsaka transportnega oddelka, beseda dodala slovesu še več gren- Tajnica je dobila odločbo za^prt-kobe. mestittv na novo službeno dolžnost

Dan ali dva pozneje je dobil — v ekspedit. Obrazložitev: ffe transportni oddelek novega pred- ustreza za to delovno mesto, čudnt

Po sedemnajstih letih stojnika. Ril je pravo nasprotje s in malo verjetna ugotovitev, za *4H starim šefom. Bil je mlad, ambi- tero so potrebovali celih sedemnajst

»Sedemnajst let sva delala skupaj, ciozen, vase zaverovan človek, kisi let. kajne?* se je skušal nasmehniti šef. hoče za vsako ceno ustvariti pri po- Na izpraznjeno mesto v trans«

»Da, sedemnajst let,* je prikimala drejenih spoštovanje. Uslužbenci tu- portnem oddelku je prišla nova taj' tajnica. »Pogrešala vas bom.* di niso prezrli, kako je v občevanju niča — dvajsetletna sloka plavola-

»Tudi jaz se vas bom rad spo- z »višjimi* njegova gospodovalnost ska — taka z vitkimi nogami ln minjal. Boljše sodelavke si res ne pri priči prešla v spolzko prilizova- modrimi očmi. — S. S.

0 VOJSKA VZELA OBLAST V ROKE

Desničarski poveijraM argen­tinskih oborofteptth sii so strmo­glavili predsednika Frondizija. — Aretirali so ga, in ga poslali na otok Martin Garcia, kjer je bil po stfrmoglavljenju zaprt tudi Juan Peron. S tem je dosegla ar­gentinska kri/a svoj višek. Kma­lu po tem, je prišlo v argentin­skem glavnem mes-vn do manife­stacij.

Voditelji vojaškega udara T Argentini so objavili, da namera­vajo ustanoviti koalicijsko vlado, v kateri bodo predstavniki vseh političnih s t r a n k , in da bodo spo­štovali ustavo. Za predsednika so predvideli predsednika senata Gtrido, ki pa je odklonil.

Vojska nadzira vse važne kra­je v Buenos Airesu. Demonstran­te, ki so vzklikali Frondimju, so razgnali s solzilnim plinom.

£ VOJAŠKI UDAR V SIRIJI

Državni udar, Id ga je izvedla sirijska vojska, spravljajo v zve­zo z nadaljevanjem politike, ki jo Je vojska začela uveljavljati lansko leto •/. vojaškim državnim udarom in odcepitvijo od ZAR. Čeprav še ni zanesljivih ocen, v Bejrutu sodijo, da je akcija sirij­ske vojske usmerjena v zboljša-nie ( H l n " " - do Kaira ne pome­ni pa vrnitve v unijo. Zbllžanje s Kairom, naj bi dosegli tako, da bi Sirija sicer obdržala svojo dr­žavnost, vendar bi kasneje sode­lovala z Egiptom in izvedla uve­ljavljene reforme.

Nekdanji režim ni upošteval razpoloženja ljudi. Sirijsko ljud­stvo Je že dva meseca izražalo ne­zadovoljstvo in ogorčenje zaradi vedenja ljudi, ki so bili na obla­sti, zaradi ravnanja članov parla­menta in posestnikov, ki so kršili pravice delavcev in kmetov. Te pravice so bile zajamčene z za­konodajo ZAlt.

# ZMERNO UPANJE Na ženevski razorožitvenJ kon­

ferenci so začeli razpravo o sov­jetskem predlogu. Vsestranska konstruktivna pripravljenost dr­

žav • udelc&eznk Je povečala upe • njen uspeh. Sovjetski zunanji mlnis*ir, Id se Je vrnil v Moskvo, Je povedal, da Je Imel v Ženevi uspešne razgovore z Ruskom gle­de Nemčije in glede Berlina.

• IZJAVE BENHEDE Predsednik začasne alžirske

vlade Benheda in podpredsednik Ben Bela sta odpotovala preko Zflricha v Tunis. V zadnjih dese­tih dnevih so bili vsi alžirski mi ­nistri zbrani v Maroku, kjer so ocenili evianskt sporazum. Ben­heda Je na letališču izjavil, da je francosko - alžirsko sodelovanje možno samo pod pogojem, če bo­do popolnoma iztrebi Jeni fašistič­ni ostanki. Pot za vzajemno sode­lovanje vodi skozi dve alžirski mesti: Alžir in Oran. Alžžarsko ljudstvo je po njegovih besedah častno izvršilo določbe evianske-ga sporazuma in ne kaže zoper /ločine, ki Jih nad njim delajo, maščevanja za vsako ceno.

O POLOŽAJ V EKVADORU Položaj v Ekvadoru Je še ved­

no precej napet. Vladna sporočila pravijo, da Je predsednik Arose-menta zatrl upor neke skupine oficirjev, ki so se uprli v mestu Cuencu. Po vesteh iz drugih v i ­rov pa so uporniki poslali pred­sedniku Ekvadorja ultimatum, v katerem zahtevalo, da spremeni svojo politiko. Med drugim pred­lagajo prekinitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in dr­žavami Vzhoda ter ostre ukrepe proti Kubi.

# FRANCIJA PRED GLASOVANJEM

V Franciji je več ali manj zna­no, da bo večina francoskega prebivalstva na referendumu o Alžiriji potrdila de Gaullovo po­litiko. Na referendumu, ki je bil lansko leto v februarju, Je fran­cosko ljudstvo 7. večino izglaso­valo Alžiriji pravico do samood­ločbe in nezavisnosti. Proti de Gaufllovi alžirski politiki in proti evisjnskemu sporazuma bodo gla­sovale stranke na desnici.

mali oglasi •mali-oglasi

• T e l

Prodam hladi ln ik za avto « I )KW« in več rezervnih delov za *DKW« - lipa 1939-40, 2 gumi K00 x 16 m čevljarsko prešo. — Kr ;m j . L jub l janska 14. 1142

Prodam skoraj novo kompletno kuhinjsko opremo. — K r a n j , K a -juhova 8. 1225

Prodam »NSU-Primo« — 175 ccm. - Dru lovka 38, K ran j 1227

Prodam kravo s teletom a l i na i/h-.in. — Naslov v oglasnem od-o f l k u 1223

IVodam 200-Htrskj bakreni bojler, gretje n a štedilnik. — Po­nudbe oddati na upravo litrta pod » io j tar* . i23o

V K r a n j u — na prometni točki prodam lokal. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Promet«

1236 P r o d a m plug — dvobraz !ml i n

plug — obračalnik, oba i . nške proizvodnjo v dobrem stanju. — Naslov v oglasnem oddelku

1247 Nova borova garažna vrata 200

krat 220 in nova vhodha meces-nova vrata 200 krat 100, ugodno

prodam. — Franc Tršam, VaJbur-ga 54, Smlednik 1248

Prodam 5 let starega konja ln plemenskega vola 8"0 kg težkega. - Praprotnik , L jubno 13, Pod-nart 1249

Prodam šivalni stroj. - Naslov v oglasnem oddelku 1250

Prodam novo cementno strešno opeko »Folc«. — Narfov v oglas­nem oddelku 1231

Prodam lesene stopnice za pod­strešje al i klet . — Me ja 2, K r a n j

1232 Prodam deske - 25 in 30 mm.

Sr. vas 25, Šenčur 1253 Prodam 130-Htrski brzoparilnik.

- Franc Sodja, Jerlfca 12, Boh . Bistr ica 1254

Pr<v • dam v najem nj ivo (3f h rl t ravnik (5192 kv . m) - A n ! - Stara L o k a 51 1253

Prodam ovco. - Dv*yrje 16, Cerkl je 1250

Prodam 1500 kg krmilnega krompirja. — Si frer, Zabnica 23

1257 Prodam nove ročne grabi je. —

V i n k o Mohovič, N j i v i ca 5, Bes-mrfca 1258

Prodam 7 mesecev staro ple­mensko svinjo. — Lahovče 14, Cerk l j e 1259

PRIPOJITEV ZAG BRITOF IN GRAD K LIP PREDDVOR

Lesno industrijsko podjetje Preddvor pri Kranju, obvešča vse stranke, da sta se s 1. aprilom 1962 pripojili v sklop našega podjetja žaga — Britof in žaga — Grad Cerklje. Na vseh obratih se v nadalje vrši uslužnostni razrez na podlagi potrdila ObLO Kranj, odsek za gozdarstvo. Cenjeno kupce obveščamo, da bomo s tem dnem uvedli v obratih Preddvor in Rrltof, prodajo lesnih Izdelkov na drobno.

I-csno Industrijsko podjetje Preddvor

judje in dogodki. d osili širši sloj Uodi- V"&** \ peroni stične naslednike.

To pomanjkanje dr i * " uspehov Je najbrž krivo, jf vojska »mirne « vrat« rešetke. Fronto*

jemen. Vojaški poveljniki in ge- ti ni prisotna nevarnost levičar-neraH so vedno T enim ušesom akega vdora. lV»f,odki, ki so se prisluškovali napakam, ki Jih je vrstili po peroiiisiičnem volilnem

VoMJni izid je zavrtel kazalce Frondizijeva vlada delala nena- zmagoslavju, so več aH manj, na argentinski vladni palači za "»rno. Najprej se Je začel ka- dobro znani. Vefflkna ministrov Je cel krog. Prešteti glasovi in zrna- » t i vpliv vojske na ztinanjepo- dala ostavke, predsednik Fron-ea peroni stične stranke (tega se etičnem torišču. Pod pritiskom did pa je pod pritiskom vojske spravila za -ni nihče nadejal) so /mešaH niti »uniformiranih glav«, ki Jim pri- razveljavil volitve i a preosnoval utaplja pravzaprav v zna argentinskih notranjih odnosov. p a d * mesto na si rajni desnici, je vlado. V vladno hišo Je povabil lastnih napak. Njegova^ ^ Napeto vzdušje Je bilo o;»aziti že F r»ndl«ijcva vlada popuščala na tudi druge potitiMne stranke. »nepomiri Jrvih radikalov* /• pred volitvami, saj so desničar­ske usmerjeni vojaški krogi dvignili glave kmalu po konfe­renci v Punta del Bate in z res­nimi opomini izražali nezado­

voljstvo proti postopanju vlade, ki je pokazala tako mv.lo posla- zunanjepolitični ravni

Vojaška koračnica ha za ameriško »žbottlO petje~. Argentinska notranja kriza je zorela v deželi in izven nje. Ce hočemo oravilno razumeti seda­nji razplet dogodkov, moramo pogledati nekaj mesrcev nazaj, ko se je začelo politično trenje v deželi. Vlada je do skrajnosti »zategnila pasove«, da bi zausta­vila inflacijske težnje, ki jih je

Vlada je Frondlzl ni človek, ki bi voja- Mkodušno P " * ^ ^ * ^ ^ * i - * . - i . _ _ i . > a~rv~ 9 « n i < > volivcev » r T Z opustila zelo redke in malošle- ke ubogal na prvo besedo. Spor ženje v o H v c e , V _ . ^ u ^ M B

v ihic sestavine svoje neodvisne med nJim in vojsko se je poglab- mlajšim in vnetim ^"Tm g •unanjc M i l i k e . Ikti. N a pobudah, da bd našel ki so se v ."""TS*

precej odtujIH od stare** «" Do dramatičnih sprememb zuna- skupni Je^ik z vojaškimi vodite- precej odtuJiM o u _ B W t l * * 7 1 1 ^ * l balad do spoznanja, da torja. Prinesla vohlnojm^T | njepoHtičnih gledanj je prišlo po 1JH. Je prihajal oo spoznanja, um . . . Ttgnt

konferenci v Punta del Este. Ge- pri vo jak ih nima »izgledov«, krožniku. Vse do marcn nerai: 90 zahteva i i odstop zuaa- Vojska je nepopustljivo zahteva- je bil nastop na * ^ njega ministra, ki ga je F rond i - la njegov odstop in umik Iz stični stranki prcr>ovea_ fc

zi zaščitil. Vlada je v kratkem vladne 1 iše. Kar ni šlo zlepa. Je Dobro je znan^inw^ ^ času spremenila svojo politiko šlo zgrda. I'YondtaUev» upornost pravi: »Kjer se do Kube za 180 stopinj in zavrg- je izhajala iz ustavnih ln zakon- tretji dobiček ima.

»prožil Peron s svojim razsipnim u D M f l t o < k i J l h j e n f t k o n f e r e n . s k i h b c s p d ! 1 w j e 1 c a ^ & gvofr jevim nasilnim ^ ^ ^ ^ 1 Posledica teh logiko vsiljevala s splošnim raz- argentinska kriza nt n*

polofenjem • dežoH, ki Ji našte- iz slepe ulice. To Je prej gospodarjenjem. Frondi/ijevo c l z a f f 0 var|ala. varčevanje v vseh pogledih Je sprememb je bila prekinitev di-doživelo neuspeh in i/bruh neza- plomatsklh odnosov s Kubo. dovoljstva proti njegovi politiki Vojska, ki je pred sedmimi n u . » i ; , . , v . . - . u r u t ? » i i »

»kratkih prstov« Je bil izzvan s leti vrgla Perona, tudi tokrat ni koči jažcn.'e v vladni kočij! Je po- v državljanski . v

precej nepopularnimi ukrepi. Po- držala »križem rok«. Marčne vo- ka/alo golo ložaj vojske Je v Argentini iz- litve so pokazale, da Je v Argen- vitih potez in

va precej poslušalcev vojaških povod za izbruh Se vefiih V koračnic. Štiriletno Frondizijcvo sproti j , ki se prav lahko ko**

v vladni kočiji Je po- v državljanski vojni. Artra** malo število učinko- je na robu takšnega notranj*1

n uspehov, ki bi nav- spopada. — Zdravko TomalfJ

» • • —

Novi ukrepi N A J K A S N E J E D O 14. A P R I L A

Na zadnj i seja zbora proiz­vajalcev O b L O Skofja L o k a so potrd i l i p rav i ln ike o de l i tv i čistega dohodka i n prav i ln ike o de l i tv i osebnih dohodkov petnajstim gospodarskim orga­nizac i jam. Potrditev p rav i l n ika o de l i tv i čistega i n osebnega dohodka v tovarni N I K O Že­lezn ik i j e zbor proizvajalcev preložil na pr ihodnjo sejo. Zbor proizvajalcev j e tud i sklenil, da morajo vsa preosta­la podjetja brezpogojno poslati omenjene p rav i l n i k e na vpo­gled najkasneje do 15. apr i l a .

Se i z b o l j š a t i d e l o V ponedeljek zvečer j e b i l v

Šenčurju redni letni občni zbor krajevno organizaci je R/iečega križa Šenčur. — Iz poročila i n razprave povzemamo, da j e b i lo delo organizaci je, k i šteje 320 članov, dokaj plodno. Z last i ak­tivni so b i l i ob raznih nkc i jah. kot K O : T E D E N R D E C E G A K R I ­ZA, P R O T I T U B E R K U L O Z N I T E ­D E N , T E D E N O T R O K A i td . Ob potresu v Da lmac i j i so za tam­kajšnje prebivalstvo zbra l i 68.000 dinarjev. Izkazal i so se tud i k r vo ­dajalci, saj j i h j e senčursko ob­močje da l o 96. Letos pa bodo šte­v i lo krvodaja lcev po predv ide­nem p l a n u zvišali n a 110 l j ud i .

OS -n^^O^n^^ *yy Si WldaTl

več nalog, razen tega pa namera­vajo izboljšati de lo s povezavo z ostal imi k ra j evn imi organizac i ja­m i , predvsem s kra jevno skup­nostjo. — R. C.

Z A DOM GASILCEV GORENJSKE Clan l industr i jske gasilske čete

v tovarni gumi jev ih izdelkov Sa ­va v K r a n j u so med ko lek t i vom tega podjetja zbra l i 66.472 d i n a r ­jev prostovol jn ih pr i spevkov za dograditev Doma gasilcev Goren j ­ske. Podobne akc i j e gasi lcev so po vseh naših k r a j i h , Dom, ki so ga zgradili na Z la tem po l ju v Kranju, bo končan že to pomlad. Kot predvidevajo, ga bodo odpr l i ob prvomajskih praznikih. — J .

. . . . . . w . i . . -c " • " " * • ' ' " — . . . i t . . . ^ . > . ^ ^ » . . . . „ . ^ v » novo nje tn obračanje sena. motorno J hišo ali stavbno parcelo v bližini dannoreznleo o puhaJnikom in Kranja. — Ponudbe oddati pod

Razpisna komisija Obrtno-komunalne zbornice Kranj razpisuj« delovno mesto

EKONOMISTA - ANALITIKA

Pogoji: srednja ekonomska šola ,

Nastop službo po dogovoru.

Interesenti naj vložijo pismene ponudbo na tajništvo zbornico. Razpis vel ja do zasedbe delavnega mesta.

V g loboki žalosti sporočamo vsem sorodn ikom in znancem, da nas j c po dolgi in mučni bole/.ni za vedno zapust i l naš dragi mož, oče, brat, s t r ic , ded in tast

P E T E R NOVAK kamnosek

Pogreb dragega poko jn ika bo dne 31. marca 1962 ob 15. u d t i hišo žalosti J a m a št. 23. na pokopališče V Mavčiče.

Žalujoči: žena Ivana, sinovi: Alojzij 7. družino, Polde, Milan, hčerki Na ­da z možem in Francka ter ostalo sorodstvo.

vprežno kosilnico. - Jože Bohinjc, Zg. Bmiki 60, Cerklje. 1280

Prodam dobro ohranjeno Vespo »Gran Turist« — 150 ccm — 1959. Hočevar, Valburga 32, Smlednik

1261 Prodam dva prašiča od 50 do 60

ki logramov težka. — Bašelj 16 1262

Prodam motorno kolo »NSU-Pri-mo, s prevoženimi 7000 k m , z ob­leko in čelado. - F ranc J a k l i n . U l . T. Odrove 16, Kranj 1263

Prodam eno leto staro plemen­sko telico. - Pogačnik, Zaloge 12. Podnart 1264

Prodam 7 nosilk, do lg ih 460 cm . - Dvor je 39, Ce rk l j e 126o

Prodam pogrezljiv šivalni stroj nemške znamke (šiva "apre j i n nazaj). — Naslov v oglasnem od­de lku 1266

Prodam okroglo raztegljivo mi ­zo in 4 tapecirane stole iz temne­ga oreha. — Medvode, blok 110 II - levo 1267

Prodam Irdovezano knjigo »Zgodbe starega pisma«. - N a ­slov v ogl . odde lku • 1268

2000 kg korenja in seme črne detelje prodam. - Sr. Bitnje 0, Zabnica 1269

Prodam »Vespo«. - Alojz. Udovč, Jezerska 7. Kranj 1270

Prodam 2 prašiča, okrog 4D kg težka - Lahovče 13. Cerk l j e 1271

Prodam 12 tednov brejo svinjo. - B reg ob Sav i 23 1272

Prodam moped »Tomos-Puch'. skoraj nov i n v odličnem s tan iu . - Šenčur 213. 12f6

Prodam 500 kHogramov semen­skega krompirja — zgodnje sorte in 400 kilogramov krmilnega. -Zabnica 53. 1277

Prodam telico. k i bo P ' U K : I J U>-let l la. — Olševek 2, Preddvor.

1278 Prodam bikca, eno leto starp^a.

- Lahovče 47. Jerklje. 1279 Prodam moško kolo znamke

»Puch« — rdeče barve. — Naslov v oglasnem odde lku. 12R0

Prodam it'!i ;anski moped »Ci­mati!« z dvema sedežema in s 6.000 prevoženimi k m . — Naslov v og'asnem oddelku. 1281

Ugodno prodam leno sobno po­hištvo ( trodclna omara s steklom, zložljiva, dvodelna omara, dve po­stelji z nočnima omaricama, oijie-c'.alo, 3 tapocireni sto l i , sobna m i ­za, sobna kredenca z ogledalom) 'a 70.000 din. Oji '^d vsak dan od 1 do 18. ure v Gosposvetsk: 11. K r a n j , stanovanje 1. 138*'

»Gotovina«. 1240 Kupim suhe hrastove deske 30

in 50 mm ter smrekove — 25 mm. Karel Ažman, mizar, Kranj, Sav­ska 12 1305

V mestu ali najbližji okolici ku­pim manjšo hiso, najraje novo, z nekaj vrta; tud i nedograjeno a l i zaz idl j ivo stavbno parcelo. Plačam takoj aH po dogovoru. - Samo res­ne ponudbe oddati v oglasni od­delek 1187

Manjšo hišo — novejšo — tudi nevseljivo kupim v K r a n j u a l i oko l ic i . — Ponudbe poslati v oglas­ni oddelek pod »Enostanovanjska«

1283 Kupim suhe smrekove deske —

25 mm. — Pčicnko, mizar , K r a n j . 1284

Kupim moped »Colibri« po mož­nosti na zagahjač. — Naslov v oglasnem oddelku. 1233

ostalo

kupim Kupim okopa ln ik , »toolar« in

psa-čuvaja. — Naslov v oglasnem oddelku 1273

Kupim desni vidl j iv štedilnik na t r i plošče. - Ponudbo oddati v og lasni oddolek 1274

Kupim dobro ohranjen harmo­nij. — Ponudbe z navedbo cet i f poUj l t e M a r i j i Nov ine, Gr>ie»Vč 60, Skof ja L o k a 1275

Lščem gospodinjsko pomočnico. Pogoji so ugodni. — šemrl, Kopa ­liška 14-e, Kram J 1163

Fant s srednjo izobrazbo, voja­ščine pros-t, išče primerno službo. — Ponudbe poslat i v oglasni od -di-lck 1233

Sprejmemo poslavljačc na keg­ljišču. Nastop takoj. — J a v i t i M vsak dan popoldan na kegljišču, Seimišče 3. 1242

Sprejmem mizarskega vajenca. — Franc Rogelj. Tupaliče 41.

1047 Dobro hrano in stanovanje nu­

dim tovarniški delavki za majhno pomoč v gospodinjstvu in kmetij­stvu. Avtobusna i n železniška po­staja v bližini. Tud i možnost z a ­posl i tve v bližini. — Ponudbe od ­dati v oglasni oddelek. 1286

Nudim hrano in stanovanje de­lavcu za pomoč na kmetiji. — Na ­slov v oglasnem oddelku. 1207

Iščem gospodinjsko pomočnico -po možnostt uookojenko. — Naslov v oglasnem oddelku. 1288

HHnO pomočnico sprejme takoj Gostilna I akner, Kok r i c a , K r a n j .

1289 Iščem inštruktorja za peti raz­

red osemletke za nemščino in ma-* tematiko. — Ponudbe oddati v og!n>sni oddelek. 1290

Spre'mem tesarskega vajenca. — Joža Skodlar , Jezerska 118, K r a n j .

1291 Predelujem hrbtišča od »Zasta­

va 000« v ležeči stav in nameščam vzmeti v pedeže. — F i l i p Rozm^, Grajzar jeva 7, Tržič. 1292

Na ces-ti skorl Šenčur do Viso­kega nem izev»>il zaoesino uro. Nojdi te i ja pros 'm, da io prot i na­gradi v rne na V : «oko 40. 12P"

Prevleke za sede?e vseh vrst av­tomobilov in motorjev izdela Bohorič, K r a n j . Gregorčičeva 1.

1294 V isoko brezobrestno tv^ojilo nu­

d im eitr»MOt)n*> stanovanje. — P<>-nudbe oddati p o l » P O B O J . l o « . 1295

Delavka na dve izmeni dobi sta novanje v Kranju za pomoč v go spodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem odde lku. 1296

rošteno dekle, ki ima veselje do popravljanja nogavic, dobi dobro mesto. — Pismene ponudbo oddat pod »Stanovanje«. 1297

Planinsko društvo za Selško do­lino Železniki išče oskrbnika ln gospodinjsko pomočnico za kočo na Ratltovcu, k i je oskrbovana od 15 jun i j a do 15. septembra — vsako leto. Posmene ponudbe poslati na naslov: P l a n i n s k o društvo za Sel ško do l ino - Železniki 1298

Sadike — hruške, breskve in črni ribezel se dobe v Lipcah 21. Blejska Dobrava 1299

Ifičem Ludvika Vidergarja — to­variša iz J L A . — MLlorad Raden-kovič, postaja L M Jesenice 1300

Dne 12. ali 13. marca sem pred Ljudsko kuhinjo v Kranju izgu­bila žensko ročno uro. — Poštene­ga najd i te l ja pros im, d a jo prot i nagradi v rne v L judsko kuh in j o

1301 Podpisani Alojz Nograšek, P re -

doslje 70, obveščam vsakogar, ki bi pisal ali širil neresnične govo­rice o meni, da bom uvedel sodni postopek 1302

Nudim hrano in stanovanje de­lavcu, k i bi pomagal na kmetiji. Hrast je 20 1 303

28. marca sem izgubil aktovko od mesta do Orehka . Poštenega najd'telja prosim, da jo vrne Pe­tru Zupinu, D r u l o v k a 14, K r a n j

1304

(Nadaljevanje s 1. BtftflO n i m i prometnimi znaki. ^^Jj sodi še postavljanje manjtor prometn ih znakov, medt«*^ bodo staro dotrajane pn*J* znake zamenjal i z novimi. drevje in frrmovje, ki tari*1

glednost ceste, je kdaj P* jy vozn ike motornih vod "

k a m e n spotike. Zato bo P"*? za ceste porfcrbcio, d« W* kritičnih k ra j ih takšno dre*? grmovje posekal i . ' Občinski s k i odbor i pa bodo P 0 * ? * prehode za pešce, za ozn*!** ko lesarsk ih stez itd.

Se posebno ostre kami PX obetajo voznikom, ki bodo * . šili najbol j zmčilne prekr*» zveznem zakonu o prometu, t pr iprav l ja jo in bo sprejet^* a l i j u l i j a letos, bo dobil W z a prekrške pri odmerjanj1

n i nepr imerno širše pravic* slej j e l ahko kaznoval z & kazn i j o do 10.000 dinarjev * ' porom do dvajset dat, zakonu p a bodo denarne halo med 8 in 50.000 dinuj ponno kazn i pa bodo segl)*!

do 6 mesecev. N e bo torej kazalo dru«e#

d a bodo vozn ik i črtali ia besednjaka besedo -TB0 nost«. - S. S.

Okrajno sodišče na Jesenicah r a z p i s u j e delovni mer.M 2 strnieoisk z ne­popolno srednfo šolo In obvla­

danjem strojepisja (10-prstni si­stem). Nastop službe takoj a l i po do­

govoru . V L S O informr.cije l ahko do­bite pismeno, tolcfon'čno a l i ust­no pr i O k r r j n o m sodišču na Jese­nicah.

O B J A V A POMLADANSKA RAZPRODAJA ČEVLJEV »GORFNJKA« Cenjene potrošnike opoM.rJamn.

da bomo od 31. mar ra t. !. dalje prodajali v na~i poslovalniei K o ­roška cesla 11, vse vrste obutve

Ne zamudile, prilike pri nakupu, bo globoko zn'žanih cenah, ki vam prihrani denar.

O B J A V A De?"jrna s l u " " v<'"nnarjev za

nedel'e v mesecu »prflus 1. 4. Vohovec Srečko, tel.20-70,

K r a n j , Stošičcva 3; 8. 4. Cepuder Bogdan, tal. 25-18,

K r a n j , Kotolka 9; 15. 4. dr . R u ' a r F ranc , te l . 27-04,

K r a n j . P l a n i n a 4; 22. 4. Vehovcc Srečko, te l . 20-70,

K r a n ' , Stošičcva 3; 29. i. r V p u . l e r Bogdan, tel. 2J--18,

Krar- j , Koroška 9.

Prispevek jesenih novatorjev

(Nadaljevanje s 1. stn» podpira to dejavnost med* člani ko l ek t i va , prav tiltJ Društvo inženirjev in tehn." K l u b mlad ih proizvajalcev. *

O d leta 194;i do danes niški železarji predložil t * J že preko 1500 koristno ^JB tehničnih izboljšav, ki vsa& prinašajo ko l ek t i vu več <lf ' jonsko prohranke in korllkjr uspešna ob l i ka dela pri n * * nerešenih a l i težko reSjrfftJI blemov v proizvodnj i so tal J , t ran j i razp i s i , po potrebi p i '1 služijo tudi zunanjih r&l0\ rešitev tega ali onega zaiN*** problema. N a vsak razpis » I « večjo s;. v ; l o avtorjev, ki na svoj način rešiti ntdcMfJf b lem.

V preteklem letu so plav zarj i , martinarji, jekUr> Ujavci i,n drugi vadrtevafc pro i zva ja lc i prijavili v • tehničnih izboljšav. S tO nostjo se v Železarni vodno več članov kolektivi no sedaj, ko vsi člani sodeluje jo pri movogradBl̂ rekonst rukc i j i Železarna -

T O V O R N A KOLESIH V s a k d a n se po gorenjdil

prepelje ogromno tovora t \ mi tovorn jak i s prikolicana \ va l ja rnami na Javorniku dnem park i ra jo ti avtoraoal; čakajo, d a j i h bodo naloifflt i k i m tovorom, ki ga potem al| žajo po vsej Jugoslaviji, %)l v Beograd, Pančevo, Svu Zagreb, Maribor itd. V »A 10 dmeh je prišlo na * M oko l i 40 tovornjakov z DOSLA od 5 pa do 22 ton.

Ž E L E Z A R N A I Z P O P O L N J U J E T U D I D E L O V O D J E K a d r o v s k i sektor Zelem

senico je uvidel, da j« p\ organ : z i ra t i tečaj za deli b i tako izpopolnili svoj« sV Tečaj se je pričel 20. nura\ davanja so enkrat tedenta 1 ure, zaključen pa bo It i\ ObiGkuje ga vseh 240 AW jeseniško Železarne, ki * \ i zpopo ln i l i v gospodarstvi, y l

v ' j an ju , nagrajevanju,u, sko--tehnični varnosti, H M I zaščiti in socialnem vantiAI tečaju predavajo strokom f senišk^ Železarne ia čkrtvs 6tvene službe z Jesenic - |]

* • J t z z

O B IN ICIATIVI IN E N O T N O S T I O B Č A N O V L M S IN J L A

Gradnja športnega igrišča v Križah Prebiva lc i v Kr izah pr i Tržiču

po že dolga leta opozarjali na potrebo po športnem igrišču v tvojem kraju. V zadnjem času pa po na zborih volivcev že govorili dokaj bolj konkretno. Ob ugoto­vitvi, d a je pač treba iskati last­ne možnosti, so se odločili za

T R Ž I S K I V E S T N I K

gradnjo. Njihovi organizatorji P O Be zmen i l i za pomoč v mehani­zaciji — buldožer in drugo meha­nizacijo za zemeljska dela. Toda Xa vse ostale stvari so občari: pr i ­pravl jeni pomagati z lastnim de-Vom. To so že večkrat omenjali na raznih sestankih i n tudi ne i

zborih volivcev. To pomlad na­meravajo začeti.

Iniciator te akcije je nj ihovo društvo Partizan. To društvo ima 250 ckt ivn ih članov i n nj ihova sposobnost je znana ne le v lokal­nem, marveč tudi v okrajnem i n republiškem meri lu. Zato ga ob­čani tudi s simpati jami podpi­rajo.

Hkrat i pa so ob tej akci j i upo­števali tudi potrebe tamkajšnje šole. Nad 400 otrok je tam, k i n i ­majo nobenega primernega igr i ­šča, kar močno ovira program športne dejavnosti šolske mladi­ne. Zato so v to akcijo za gradnjo športnega igrišča zajeli tudi star­še oziroma celotno prebivalstvo tega kraja. Zlasti je na prosto­voljne akcije pripravl jen tam­kajšnji aktiv Ljudske mladine. -Kot je že dogovorjeno, pa bo pr i delu pomagala tudi mladina i z

Č E T R T S T O L E T J A PO T R A G E D I J I P O D S T O R Ž I Č E M

V počastitev 9 žrtvam Komemoracija na domačem po

kopališču — Venci za Skarjev rob Tržič, 30. marca — Sinoči je bila

nt tukajšnjem pokopališču velika komemoracija v počastitev deve­tim tržiški m žrtvam ob smučar-* rh tekmah pod Storžičem dne I?, marca 1957. leta. Na komemo­raciji oo bili številni tržiški pla­stne L, smučarji ln ostali. Ob 25-ksfcrici tega dogodka je v spomin trtvarn spregovoril Avgust Pri­možič, ki je bil takrat navzoč. Pred 25 leti je bil ves Tržič v črnih zastavah. H u % nesreča je pretresla veo Javnost V Tržiču

N O V O OTROŠKO IGRIŠČE Stanovanjska skupnost i n D r u -

ftw> prijateljev mladine ee že Pripravljata na gradnio otroškega Heri*ea na Ble jski D o b r a v i Ob hjriSču bodo zgradili tudi manjšo stavbo, kjer bosta dobila svoj pro­do r stanovanjska skupnost in

"oški vrtec. Igrišče i n stavbo bo $8H i l a mladina n prostovoljnim delom. - M. 2.

Pa skorajda nI bi lo hiše, k i ne bi ob tem izgubila sorodnika, znanca a l i prijatelja.

Planinsko društvo je takrat or­ganiziralo posebno smučarsko tekmovanje, da bi zajelo mlad i n napreden športni naraščaj. Toda nesreča je hotela, da se tekmova­nje ril končalo. Prav med tekmo­vanjem se je utrgal snežni p laz i n 9 tekmovalcev je izgubilo živ­ljenje. To so b i l i : Bert i Ahač-Č (komaj 15 let star), M i ro Ovsenik, Jože Mladič, V inko Sarabon, bra­ta V i l i i n Rudolf Plajbes, Kr i s tan Stegnar, V i n k o Lombar in Zdrav-ko Kostanjevec.

Seveda niso mogli ponesrečen­cev takoj najt i . Zadnje so našli šele po treh tednih tn šele takrat so se v mestu nehali sprevodi za krstami.

Razen komemoracije, k i je b i la na pokopališču, nameravajo p la ­n inc i , smučarji i n gasilci v nede­l jo odnesti tudi vence na kraj nesreče - na Skarjev rob pod Storžičem.

Tržiča, zakaj z gradnjo tega igr i ­šča bodo trenutno zadosti l i potre­bam po športnih objektih tud i za tržiški kot v celoti. Prav tako bo­do pr i urejevanju tega igrišča so­delovali p r ipadn ik i J L A . Ob ta­kem sodelovanju občanov, m la ­dinske organizacije i n pr ipadni­kov J L A predvidevajo, da ne bo­do porabil i več kot 2 mi l i j ona d i ­narjev za delo mehanizacije i n nabavo materiala.

S K A K A N J E S C E S T E Prebivalc i spodnjega dela Trži­

ča so na zadnjih zborih volivcev opozarjali na problem ceste prot i kopališču. Dokler niso zgradi l i kopališč?, je bi la ta cesta kar za­dostna. Lan i pa, ko je na kopa l i ­šče šlo včasih tudi po 1000 i n več kopalcev dnevno, je ta cesta po­stala ozko grlo. Kadar pripel je po cesti kako vozilo, takrat, kot so povedali vo l ivc i , morajo dobesed­no poskakati s ceste. Tako stanje je nevzdržno. Prot i temu se je pritožilo že tudi železniško pod­jetje, ker ljudje, zaradi tega ho­dijo po železniJkih t i r ih .

Na občinskem l judskem odboru pravijo, da trenutno n i moč m i ­s l i t i na ureditev te ceste, ke r b i bi lo treba precej mil i jonov d in za to. Skušali pa bodo najt i za­časno rešitev s posebno stezo za pešce.

T R G D O 4. U R E P O P O L D N E

Svet za blagovni promet pr i O b L O Tržič je predlagal, da b! podaljšali čas tržišča do 4. ure po poldne, i n to zaradi boljše akrt potrošnikov z zelenjavo i n dru­g imi živilskimi potrebščinami.

Preporod na Blejski Dobravi Pravijo, da pomeni sezona 1*61/62 f ^ « a £ * «

.nizacij na ^ ^ ^ ^ J ^ ^ i . i na »kopnem sestanku predstavniki <1Z7) «

Ze pred meseci so se zbrali Političnih organizacij na Blejski Dobravi, ze prcu " * »kupnem sestanku predstavniki (127) 15 organi aa Dobravi, in se temeljito pogovorili o nadaljnjem delu. O tem smo P * 8 * " tod! v našem listu. Danes pa ze lahko govorimo o prvih uspe-W" *era sestanka in prvih izkušnjah pri delu.

žejo nekateri problemi. Dobravča-ni se dobro zavedajo, da bodo še bolj povezani s centrom. Razen tega bodo na Blejsko Dobravo pre-

•••I mi je pripovedoval predsed­nik Krajevnega odbora Socialistič­ne zveze B E R N A R D JAKOPIČ, so •e prebivalci Blejske Dobrave ču-* l i *es čae zapostavljeni, češ da •e pristojni občinski organi niso dovolj zanimali za njihovo delo in l j e n j e . Prav zato so še t is t i , k i •o imeli veselje do dela, v rg l i pu-fc> v koruzo, ker so enostavno •kleli, da ni nobenega uspeha. V družbeno-poUtičnem življenju je ••stopilo mrtvilo.

Razen nekaterih subjekt ivnih te­t iv (kot na primer, da je nekdo "pravijal 3 ali tudi več predsedni­k i h ftmkcij) Dobravčane tarejo Prt deht tudi objektivne težave. Najvažnejša med n j imi je prav go-

prostor, kjer naj bi se l judje zbirali na najrazličnejše sestanke, zborovanja i n prireditve. Zato se Hke danes številne organizacije od Soriaiistične zveze pa do Društva prijateljev mladine dobesedno s t i ­k a j o v šoli s l i pa v prostorih obrtnega podjetja »Cokla-« in d r u ->god. Kaže pa, da bodo prostor "kmalu dobili, vendar imajo pro­blem s stranko. Ta ee k l jub temu, da so j i Že preskrbeli stanovanje na Jesenicah, iz prostorov, k i so namenjeni organizacijam, noče i z ­seliti. Zato bodo proti njej v naj­krajšem času uvedli pravni posto-rc Toda kljub vsemu so že u hre­

novo pot G lavn i pobudnik i n ^organizator je Krajevni odbor So-

l l***l i«tičnA zveze. L jud i , k i so i m e J i po več zadolžitev v posameznih organizacijah, so razbremenil i , ne­katere nedslavne pa so izločili. Sedaj ima vsaka Izmed 15 organi-

; *»cij dobro vodstvo, ka r pa je ga­ranc i ja za uspeh.

D a vse to drži, naj navedem ne-j -k* j konkretnih akci j . Kra jevni od-1 nor Socialistične zveze je te dni

končal s tr idnevnim seminarjem { * * vse člane K O S Z D L , predstav-r Hke stanovanjske skupnosti i n

**eh drugih družbeno-političnih organizacij. Seminar Je obiskovalo žl slušateljev. Iz številnih preda­j a n j , k i so j ih fr»»V znani druž-beno-rH>iU!čni delavci jeseniške občino, so p'vamnzni predstavniki o r g a n i ^ - " *^Ml i koristne napotke z a nadal jr *''•> in sicer: kako na j tH obravnava«! d r " r , ' " i l načrt l n proračun jesen'.'ke občine, novo ustavo, statut o ^ n e in kako naj M ee volivci pripravl jal i na vol i tve

• novi ljud«k! odbor. Udeleženci seminar ja menijo, da morajo dobi­ti tud i na B!ej6ki Dobravi še večjo podporo pri posameznih akci jah od pr isto jn ih političnih i n drugih or­ganov občine.

Leto« bo zgra'en nov most čez Savo . k i bo povezoval Jesenice, J a v o m i k ln druge okoliške kraje r Ble : f iVo Dobravo. Z novim mostom I •o t w i o noiavi l l oziroma se že ka - '

nesli tudi jeseniško pokopališče Vse to in še številne druge okol­nosti zahtevajo dobro cesto, kana­lizacijo in drugo. Omenjene na­prave so na Ele jsk i Dobravi izred­no 6labe. Za ureditev kanalizacije je l an i že Imelo Jeseniško K o m u ­nalno podjetje na razpolago sred­stva, toda nihče ne ve, kam jo šel ta denar.

Prebivalci Blejske Dobrave ne bodo čakali. Sami bodo s pomočjo mladinske organizacijo organizira­l i prostovoljne akcije za kanal iza­cijo i n za ureditev ceste. Nalog, k i

J E S E N I Š K I K O V I N A R

V obeh dol inah: v Jc lcndolu in Podljubelju so samo dvorazredne '-. Otroci višjih razredov pa se vozijo z avtobusi na osemletko

ObLO j im seveda plačuje prevozne stroške. Tako rešujejo v - šol v teh oddaljenih kra j ih , kar omogoča kvalitetnejši

Otrok pa vsakdanja vožnja prav nič ne dolgočasi. To je :dno tudi iz njihovega razpoloženja na avtobusni postaji v

Tržiču.

O B Z B O R I H V O L I V C E V V R A D O V L J I Š K I O B Č I N I

Zmogljivosti ne dohajajo potreb

so s i j i h domačini zadali , je še precej. Odločili so se, da bodo na j ­prej uredi l i osnovne pomanjkl j ivo­sti , potem pa «3 bodo lo t i l i novih akci j , k i pa j i h ne bo malo.

2lvl jenje v delavskem predmest­j u Železarskih Jesenic je začelo spreminjati svojo podobo i n ne bo več »odtrgano« od sveta.

M . Zivkovič

V četrtek so v k ra j ih radovljiške občine zaključili zbore volivcev. Letošnji zbori so dokazali izredno zanimanje vol ivcev za družbena in gospodarska i n komunalna vpra­šanja. V pr imer jav i z zbori v m i ­nul ih let ih so letošnji dosegli pre­cejšnji napredek: razprava se nam­reč n i omejevala zgolj na komu­nalne probleme, marveč je zaje la širše področje vprašanj gospodar­skega i n družbenega značaja. D r u ­ga posebnost letošnjih zborov pa je ta, da so vaščani lahko o raz­ličnih postavkah družbenega na­črta razpravl ja l i bolj sproščeno in tudi kritično, saj so b i l i s celot­n im gradivom pravočasno sezna­njeni, ker je občina pripravila za vse vol ivce posebne tiskane iz­vlečke predloga. Vsakdo je torej že vnaprej vedel, kaj je predvi­deno za letos v njegovem kraju. Zato je pripombe, predloge in kri­t iko lahko p r i p rav i l že pred bo­rom. Nedvomno Je tudi to vzrok, da se je na zborih zbralo to l iko vaščanov kot redko kdaj doslej. V Ribnem so povedal i , da že vse leto po vojni ni b i lo zbranih na zboru tol iko volivcev ko t letos. Podobno je b i lo tudi v Gor jah, na B ledu i n drugod. Pre:V~ "-vk ob­čine Franc Jere je v rai-.v.ovoru o rezultatih zborov poudar i l , da co zbori volivcev spreje l i predlog družbenega načrta z razumeva­njem i n da so pozi t ivno ocenil i prizadevanja občine v različnih dejavnostih. P r i tem pa so i z r ek l i tudi vrsto kritičnih pripomb, ki bodo občinskemu odboru korist i le . Razveselj ivo je, d a se skoraj ni­kjer nI pojavi lo neumestno nerga-štvo; nasprotno: vo l i vc i so pred­

log obravnaval i razumno in stvar­

no. To tudi dokazuje, da je b i l sestavljen na osnovi resničnih po­treb. Predsednik Jere je tudi po­udar i l , da bodo zlasti potrebe po komunalni izgradnji nedvomno tu ­d i v prihodnje večje, kot pa so dejanske zmogljivosti občine. Ven ­dar pa bo ve l iko perečih proble­mov urejenih z letošnjimi sred­stv i .

V Zgornj ih Gor jah so vo l ivc i i zadovoljstvom ugotovil i , da se je z gradnjo šole vendarle pričelo. Se povsem nerešeno pa je ostalo sta-

RADOVLJIŠKA K O M U N A

novanjsko vprašanje zlasti za pro­svetne delavce, saj .potrebujejo 5 samskih to 4 družinska stanova­nja. Tudi Gasilski dom že 4 leta ostaja nedograjen. Mimo teli za­dev so gorjanski volivci sprožili še vprašanje vodovoda, govorili pa so tudi o soeiatompcdporah.

V Radovl j ic i so ugotavljal i , da je javna cestna razsvetljava neza­dostna i n rudi obcestni pločniki po mestu so potrebni obnove. Šolski prostori v Radovl j ic i ne zadoščajo potrebam, učilnice so premajhne, nesodobne i n pomanjkl j ivo oprem­ljene. V letošnjem predračunu so že zagotovljena sredstva za načrtn novega šolskega poslopja. — V Ribnem pr i B l edu je b i la razprava na zboru še posebno zanimiva. V o ­l ivc i so se zavzel i za izgradnjo no­vega mostu čez Savo pod vasjo. Bodeški a l i selški most sta zanje predaleč. Sprejet je b i l sklep, da bi več kot polovico prispevala za

Z A V O D Z A Z A P O S L O V A N J I I N V A L I D N I H IN D R U G I H OSEB P R E D RAZŠIRITVIJO DEJAV­NOSTI

Pred poidrug.m letom je bil ni B ledu ustanovl jen Zavod za z s p o slovenje inva l idn ih in drugih de l i manj zmožnih oseb. Vendar se ta zavod zaradi pomanjkanja zajet­nih sredstev, primernih prostorov i n potrebnega kadra ni mogel uspešno razvi jat i i n je tp.ko le životaril. V svojem sk lepu je imel mizarsko delavnico in " lavnlco otroške konfekcije. K e r obl jubl je­nega denarja za odkup cenovnih sredstev i n ureditev drugih pogo­jev n i b i l o od nikoder, b l e i sk i zavod n i mogel pokaz-.ti tak ih rezultatov, kot j ih imajo so:odni zavodi drugod po Sloveni j i i n tud i na Gorenjskem (na pr imer v Kranju) .

Ob začetku letošnjega leta je^ Zavod dobi l nekdanja gospodarska*} poslopja p r i graščini v Podvlnu,-j k i so sedaj že t i k pred dokončno t preureditvi jo. Zavod naj b i ž e - v ] bližnji pr ihodnost i razv i l štiri de- j javnosti : plet i lstvo z rokavičar- i stvom, oddelek ekonomske prooa-gande, pečarstvo i n drobno ko ­vinsko palanterijo s predelavo ;

olastičnih mas. P let i ls tvo in odde­lek ekonomske propagande že de­lujeta, medtem k o naj b i i zdelo- \ vanje vseh vrst rokav ic s tek lo . 7 o v prihodnjem mesecu.

Obenem se Zavod dogc ; z obrtnim podjetjem »Okovje« K a m ­na gorica o priključitvi tega pod ­jetja k Zavodu za zaposlovanje inva l idn ih i n drug ih oseb. De lav­s k i svet tega podjetja je že ra z ­pravl ja l o tem i n tudi pr is ta l na priključitev, vendar razgovori še niso znključeni. Z a »Okovje« je značilno, da so njegove zmogl j i ­vosti le polovično izkoriščene, z združitvijo z Zavodom pa b i se odprle nove možnosti za spreje­manje večjih naročil i n za izrabo stroja za predelovanje plastičnih m?fi, k i je 6odaj neizkoriščen.

Po predvidenem razvoju, k i naj bi f»a dosegel Zavod že v letošnjem letu, b i imel zaposlenih 80 delav­cev, po morebitni priključitvi j »Okovia« i n izpopolni tv i n j egov ih^ zmogljivosti pa oko l i 150. M e d v nj imi naj bi b i 1 a dobra polovica- ; dela manj »možnih oseb, saj J©»bil Zavod v prv i vrst i ustanovl jen z namenom, da zaposl i l judV, ki s i ­cer teže rajdejo zaposlitev to ob­enem tudi poskrbi za nj ihovo dolovno rehabil itacijo.

Predvideno je, da naj b i ime l tud i po drug ih

izgradnjo občina, ostalo pa korist­ni k i sami. Sava Boh in jka p r i R ib ­nem odnaša zemljo, kopl je in dela škodo ob bregovih struge. Vaščani so na zbo-u meni l i , da je potreb­na ureditev toka in zaščita zem­lje. Sklenjeno je bilo, da bo po­sebna komis i ja vodne skupnosti proučila zadevo. Tud i mesnice v Ribnem nimajo. Čeravno ima me­sarija svojo tržnico v vasi , ni po­kazala prave, j razumevanja za potrebe prebivalcev.

Tudi blejski zbor je b i l kar do-J : O obiskan. Vo l i vc i so i z rek l i ne­

katere pripombe v zvezi z Izlet­niškim domom v Ribnem i n o n a ­daljnjem obstoju šole v Zampu. Ve l ik problem za Zas pijane je iz- i Zavod delavnice gradnja novega prosvetnega doma. kra j ih radovljiške občine, k jer je Tamkaj zelo pogrešajo prostore za (dovolj l jud i , k i b i se želeli zapo kul turno i n družbeno dejavnost. 1 6 l U i i n delovno rehabi l i t i rat i .

Preteklo nedeljo Je bila na Dobravi žalna komemoracija ob 20. obletnici smrti Staneta Žagar­ja ln njegovih tovarišev. Posnetek prikazuje žalno svečanost pred počitniškim domom na Do­bravi, govoril je upravitelj osnovne šole Llpnica Dušan Poljšak. F. D.

Star i dom j i m je namreč pred do­br im letom pogorel. Ton ':ajšnje organizacije i n društva že dalj ča­sa zbirajo sredstva za nov dom. Doslej 6 0 zbral i skoraj mi l i j on d i ­narjev. — Razen tega p a so opo­zor i l i še na potrebo po moderni­zaciji ceste v Podnom. S lab most pod vasjo Breg čez Savo je močna ovira za promet Občini B l ed i n Jesenice že pripravl jata načrte za obnovitev mostu, d a bo sposoben tudi za tovorni promet. K e r je most na meji obeh občin, bosta prispevali vsaka polovico. — V Za -k i p r i B l edu nameravajo letos zgradit i nov prodajni k iosk za je­d i la i n pijače. Sredstva so zago­tovljena v proračunu. Vendar pa so n a Zboru i z r ek l i pripombo, naj

! bi to trgovsko podjetje zgradilo z lastnimi sredstvi. Drugi pa so predlagali, d a bi b i lo nujno treba končati z de l i p r i ure janju Gra j ­skega kopališča.

T o je le nekaj misli z zborov volivcev v radovljiški občini. P r i ­hodnjič bomo soregovorili. tudi o zadevah, ki so j i h sprožili v osta­lih krajah. - J . B .

Omenjeni Zavod jo b i l ustanov­l j en i n se tudi sedaj razv i ja ob vsestranski podpori Zavoda za za­poslovanje delavcev i z Radovl j ice i n ob posebnem pr izadevanja nje­govega direktorja F ranca K e j -žarja. - M . S.

!

Nova trgovina Turistično društvo B led , k i ima

sedaj svoj prostor v podaljšku ho ­tela Pa rk na B ledu, se bo preso- j l i l o v izpraznjene prostore K o m ­pasa. Za ta l oka l j e sedaj zapro­s i l o trgovsko podjetje »Murka-«, da b i v njem ured i lo spec ia l i z i ra- i no prodajalno fotografskih to športnih potrebščin, parfurnerit-sk ih izdelkov i n nekaterih• d rug ih • modnih art ik lov . T a l oka l j e ob prodajnih prostor ih nekdanjega podjetja »Tekstil-« B l ed , k i s e Jo pred k r a t k i m pr ipo j i l o »Murki« .

Tako trgovino so -na B l e d u z e i o , pogrezal i , saj b i služila predvsem ', turistom, zato so člani mostnega odbora B l e d sk l en i l i , d a se-proš- I n ja ugodno reži.

Stop pri barantanju z lesom »Vsak.po svoje,, ta bogat p a ka­

kor hočfmo!« Tako nekako b i b i l o z žaganjem i n trgovanjem z le­som po uvel jav i tv i nov ih zakon­sk ih predpisov o gospodarjenju z gozdovi, k i so stopi l i v vel javo v začetku letošnjega leta, razlagal pa si j i h je vsakdo tako, kakor mu je najbolj ustrezalo. Zasebne 1

žage so rasle kot gobe po dežjrv. ob njih je prelepo uspevala tudi' trgovina z lesom. Ve l i ke količine lesa so tako romale od zasebnega lastnika preko zasebnega Žagarja do zasebnega kupca (ali kupca državnega sektorja, k i ve l ikokrat tudi ne skopar i p r i plačilu) in puščale spotoma lepe dobičke, ne

I da bi ime la družba od tega k a k r -*šnekoli kor is t i . K e r pa smo s i že

dolgo na jasnem, kaj nam po­menijo gozdovi in kako je potreb­no izkoriščati to predragoceno surovino, d a prtoaAa k a r največ kor is t i to d a 6eveda o zasebni t r ­govini i n podobnih obl ikah pre-

I lahkega zaslužka posameznikov že

11 dolgo ne govorimo več, je b i lo pač L ' reba neka l ukren i t i .

N a pobudo republiških orgaiuss J

so občinski l judsk i odbor i zausta­v i l i razvoj te d iv j e obrt i , p r i k a ­teri so doslej precej gledal i skoz i prste. N a območju radovrjtfke občine so zaustav i l i obratovanj« 43 žag. Večina med n j i m i so-zaj-*-Tenecianke, l e nekaj j e potnojat-jnonikov. M e d vsemi t emi žagarm 3»-'bl!lo l e ll t ak ih , k i oo ime le potrebna dovol jenja z a žaganja lesa, a so j i h zapr l i za rad i - t rgo ­vanja x lesom. Žaganje l esa za­sebnikom s tega območja bodo se­daj \prevzela lesnoind\»strijska podjetja, Lesno industr i j sko pod­jetje B l e d te uslugo že oprav l ja , tako da na svo j ih obrat ih zame­njuje žagan les z a hlodovino. V prihodnje bodo po vsej verjet­nost i uredili i take »menjalnice« rudi v bolj oddal jen ih kzajih, k j e r

I n imajo v bližini svojega obrata, nakupili p a bodo tud i prevozne poln o jr.rmonike, s ka t e r im i bodo oprav l ja l i žaganje l esa po posa­meznih k ra j ih . M . S.

SOROTA. 31. rnivn i

Po širokih razpravah o družbenem načrtu v Kranju

Marsikaj bi morali spremeniti

Razprave, k i j i h je organiziral Občinski odbor S Z D L v Kran ju okrog predloga družbenega načr­ta te občine, B O dale nepričako­vano vel iko dopolnilnega gradiva. Se pomembnejše pa je to, da so

K R A N J S K I L A S

stvo nasploh, da postaja sam na­črt kot delovni ci l j prebivalstva v celoti.

Približno tako oceno so da l i člani predsedstva Občinskega s i n ­dikalnega sveta v K r a n j u na vče­rajšnji 6eji, ko so govoril i o re­zultat ih prej imenovanih razprav. Tud i ObSS bo namreč skupno z ObO S Z D L sodeloval v končnem oblikovanju vseh predlogov, miš-! ienj in dopolni l , k i so j i h dal i občani k postavljenemu predlogu

j družbenega načrta te občine. — ob teh razpravah posamezni pro- Konkretne predloge bodo izročili blcmi prodrl i med občane, da 6 C | ObLO, da b i j ih upošteval pr i za uresničenje določenih stališč zavzemajo ko lekt iv i in prcbiva l -

Ob 20-lctnici dogodka v I)r;iffi

„Moj edini sin je med n j imi "

V soboto, 31. marca, bo že 20 let, odkar so v Dragi po-strel i l i 29 talcev. Vsak neuspeh v bojih s partizani, vsak strah in negotovost, kakšen bo iz­hod iz začetega grozodejstva, 60 Nemci skušali pr ikr i t i z na­siljem nad nemočnim prebi­valstvom.

Tako so tudi 31. marca 1942 izbrali iz begunjskih zaporov 29 mladih fanlov in mož, naj­boljše mladincc-skojevcc, naj-zvestejše aktiviste O F in bor­ce za svobodo. Po z idovih in obcestnih plotovih so z n o v a nalepil i krvavordeče lepake z opozorilom in obvestilom o smrtn ih kaznih. -

Pred begunjsko , kazni ln ico so spravi l i na tovornjak izbra­ne žrtve. Mnogi so bi l i z z lom­ljenimi udi in z razbit imi če­ljustmi, kar vse so bi le posle­dice prestanega »zasliševa­nja«.

Ko K. Brezar iz Kran ja opi­suje ta dogodek, med drugim pravi :

••Bili so mladi in polni upa­nja, da bo nj ihova žrtev rodila dober sad. Zato današnja mla-

••. ix>misli! Tud i oni so b i l i i . Posnemaj njihovo odlo-

ro in delo, da njiho-V . v e ne bodo zaman. Ko­garkoli bo zanesla pot v Dra­go, naj postoji preci osrednjim grobiščem 29 Gorenjcev, med nj imi je devet žrtev i z Kran ja in tudi moj edini s in je med nj im; . *

končnem obl ikovanju načrta. Če­prav 6 0 mnogi predlogi bolj do l ­goročnega pomena, mnogi pa n i ­so uresničljivi, ker n i za to sred­stev in podobno, pa vendar me­nijo, da bo moral občinski l jud­ski odbor napravit i marsikatero spremembo.

K tem predlogom bodo p r i ObLO seveda moral i upoštevati tudi predloge zborov volivcev, k i so v teku te dni . — K. M .

z k ušli je na

i Z A L J U B I T E L J E Z A B A V N E G L A S B E

! Ljubitel jem zabavne glasbe se ! obeta prijetno srečanje. Razen so-j botnega nastopa orkestra 6 Bluos : -f- 1 iz Ljubl jane bomo takoj na-! slednji dan, to je v nedeljo, do-j živeli srečanje s popularnim

Ljubl janskim jazz ansamblom. — Seveda ne bodo manjkal i pevci

! popevk. Pel i bodo: Marjana Der-I žaj, Nino Robič i n morda tudi

Je lka Cvctežar. L jubl janski jazz ansambel pa pr ipravl ja še eno presenečenje. To pot bosta z n j im nastopila še zelo redka gosta, in sicer Gabi Novak in Djordje Mar-janovič. — Koncert bo v nedeljo, 1. apri la, ob 20.uri v dvorani Pre­šernovega gledališča.

Ob polnem skladišču in prazni blagajni

K A K O SO V T O V A R N I O V E N V K R A N J U ŽE P R E D LETI P R E M O S T I L I TEŽAVE, S KAKRŠNIMI S E D A N E S SPO­PADAJO M N O G I K O L E K T I V I - K O N K U R E N C A NA T R G U - P R E D P I S I - I N TEŽAVE - N E P R O D A N O BI AGO V S K L A D S C U — B A N K A J E N E I Z P R O S N A - K J E YY ! i ! D E N A R ZA O S E B N E D O H O D K E ? - T A K E I N P O D O B N E P R O B L E M E OBČUTIJO IN P R E B O L E V A J O M N O G I K O L E K T I V I

Med p rv im i našimi podjetji, ki 60 to kr i zo občutili i n tudi uspešno premosti l i že pred le­ti, je bi la tovarna Oven v K r a ­nju. Izdelovali so mi lo. Toda v tej dejavnosti je nastala že pred let i močna konkurenca, kakršne še danes n i čutiti drugod.

In v takem boju, kot je pa"-logično, so imele prednost močnejše tovarne: Zlatorog. Saponia i n druge. 30-članski kolektiv »Oven« v K r a n j u z zastarelimi in iztrošenimi stro­j i sploh n i ime l več perspek­tive. Začele so se težave. D e lavci so zaman delal i i n pazi l i , se t rudi l i , varčevali s surovi­nami in izboljševali kvaliteto. M i l o nj šlo več. Skladišče je bi lo vsak dan bolj natrpano, računovodja zaskrbl jen i n ner­vozen, delavci otožni i n na ob­čini so j i m že očitali, da ima­jo 30 mil i jonov dolga — m i l i ­jon dinarjev na vsakega de­lavca! Le-ti pa so dobival i m i ­nimalne — 80-odstotne plače. To so b i l i težki časi.

Nekateri delavci so že po prvem razočaranju zgubi l i upanje in odšli. Drug i so vztrajali i n se ok len i l i vod­stva. Direktor j i h je bodri l , češ da bodo pač našli kaj d ru ­gega in opust i l i milo. Iskal je pomoč. Tek l i so dnevi , tedni, meseci . . . V ožjem krogu so začeli razpravl jati o prv ih predlogih i n ponudbah. Neka­terih stvari so se tudi lo t i l i .

Delali so razne poskuse v pod­jetju. Včasih so tako stvar delali samo ob prostih urah, popoldne a l i celo ponoči. Ce ne bi uspeli, se vsaj ne bi osmešili pred kolekt ivom. — Vsak neuspeh bi delavce po­novno samo razočaral.

Nazadnje so se najbolj og.e-li za kemični izdelek - po­možno l i v a r s k o sredstvo, k i ga potrebujejo v naših l ivarnah in železarnah. To smo uvaža­l i in konkurence na domaČem trgu ni bilo. Toda postopek ni bil enostaven. Poskusi so b i l i težavni in celo tvegani, zakaj za delo z določenimi. kemika­l i jami so strogi predpisi. Ne­kega dne je prišla v podjetje posebna komisi ja. Prepoveda­la je vsako nadaljnje delo, d o k l e r . . .

In v podjetju? Niso odne­hal i . Samo bolj na skrivaj in bolj previdno so nadaljevali raziskave. Končno so se odlo­čili — -S l o bo. Lo t imo se te­ga!«

Tako se je začela preorien-taclja celotne dejavnosti : po­stopoma i n skoraj neopazen©.

0:1 takrat so minila ž? dr.ra tri lota. Tovarna je m znotraj debila povsem drugaJon v d -ve::ina starih s'rojev je šli » odpad za staro železo. r.wi stroji in naprave so dale će­lavcem boljše perspektive. -Delavci pa so se postopoma priučili, prilagodili novemu delu in staro ime -Oven« eo zamenjali z »EKOTERM«.

Danes se neradi s p o r n i 0

t ist ih težkih dni. Zagotovili so si prihodnost. Lani so imeli prejemke okrog 30.000 dinar­jev mesečno v povprečju, v pr ihodnj ih dveh letih bodo Se povečali proizvodnjo in •JF j bližno 100 delavci dose£~ okroglo mil i jardo \Tednosti letno. Res, imajo še težave B tudi slabosti. Vsekakor pa zelo dobro prest«ali vse preiz­kušnje l n se ob njih kap naj­več naučili. - K . M .

Izobraževanje neposrednih proizvajalcev

Predvsem elektrifikacija

Pred kra tk im jo b i l na območju krajevne skupnosti Kok ra nad Preddvorom zbor volivcev. Obrav­naval i so letošnji družbeni plan in proračun občino Kran j . Zbora se je udeležil tudi podpredsednik ObLO Kran j Alo jz Založnik.

Večidel razprave so vol ivc i po­sveti l i vprašanju .dograditve tro­fazne napeljave. Za dograditev je zmanjkalo približno 1 mi l i j on dinarjev. Za ta namen pa je ob­činski l judski odbor določil iz ne­gospodarskih investicij le 100.000 dinarjev. Prebivalc i s 0 v e lektr i ­fikacijo vložili precej svojih sredstev - 1.300.000 dinarjev, ra­zen tega pa še mnogo prostovolj­nih delovnih ur. Ke r zajema elek­tr i f ikaci ja tudi krajevno skupnost Preddvor, K O sk len i l i , da se sk l i ­če sestanek predstavnikov obeh skupnosti. T i naj najdejo potem najbolj ugodno rešitev, da bodo dela čimprej končana, saj je to za obe območji velikega pomena.

Vo l i vc i so razpravl jal i tudi o K o k r i , ki ob pogostih poplavah ogroža bregove, posebno pa hiše v Zg. K o k r i . Načrti za ureditev Kokre so izdelani. Regulacija bo zajela področje od Jezerskega preko Kok r e do Preddvora. P r i ­šlo pa je do vprašanja, kje naj se najprej lot i jo regulacije. Zato 6o vo l ivc i sklenili, naj b i poseb­na strokovna komis i ja ugotovila, katero področje je najbolj potreb­no. Skrajni čas je že, da 6e hudo­urnik ukrot i . - Govor i l i so tudi o modernizacij i ceste Preddvor— Jezersko. — R. C.

Naši proizvajalci so te d n i spet pred pomembno nalogo. Izvršni svet Ljudske skupščino L R S je namreč že januarja sprejel sklep o vol i tvah novih delavskih svetov. Novi samoupravni organi morajo biti izvoljeni do konca apri la. Zaio je razumlj ivo, da sedaj v gospo­darskih organizacijah potekajo priprave za izvolitev nov ih delav­skih svetov z dokajšnjim tempom. Skrbne priprave opravičuje dej­stvo, da je treba v delavske svete izvolit i res tiste pro izva ja lce , -k i bodo lahko največ doprinesl i k napredku oziroma razvoju sleher­nega podjetja. V priprave za vo­l i tve novih delavskih svetov so se aktivno vključile predvsem s ind i ­kalne podružnice oz iroma s ind i ­ka ln i organi. Tako je o tem vpra­šanju pred štirinajstimi dnevi razpravl jal p lenum OSS Kran j , pretekl i torek pa tudi p lenum Ob­činskega sindikalnega sveta Skofja Loka .

Škofjeloški s i n d k a l n i p lenum je med drugim ugotovi l tudi to, da je nujno potrebno družbeno-ekonom-sko izobraževati vse člane delav­skega sveta oziroma celotni ko­lektiv, ker je to eden izmed po­rokov za čimboljše nadaljnje go­spodarjenje. Časi, ko smo meni l i , da je to izobraževanje v prv i vrsti potrebno le za vod i ln i kader, so že za nami . Današnji čas i n na ­daljnje razvijanje neposrednega samoupravnega sistema namreč zahtevata od slehernega pro izva­jalca vsaj min imalno poznavanje družbene in ekonomske proble­matike v ožjem kakor tudi širšem smis lu . Zato so tudi na torkovem plenumu ObSS Skofja Loka raz­pravl jal i i n sprejeli sk lep o tem. naj bi začeli s sistematičnim i z ­obraževanjem članov de lovni ' : ko ­lektivov. S indikalne podružnice v gospodarskih organizacijah naj bi o tem razmišljale i n skušale najti najustreznejšo obl iko.

Razprava na zadnjem plenumu ObSS Skofja L o k a ' - kakor tudi uvodno poročilo — je nakazala nekatere probleme oz iroma po­manjkl j ivost i v poslovanju gospo­darsk ih organizacij. P l enum je med drugim tudi ugotovil , da je v škofjeloški občini le malo pod­jeti j , k i imajo izkr ista l iz i rano per­spekt ivno razvojno smer. Ponekod

vodstveni kadri še vedno p r i k r i ­vajo posamezne probleme pred or­gani delavskega samoupravljanja. S tem zmanjšujejo njihov pomen oziroma prikazujejo rešitev eno­stavnejšo, kakor pa je dejansko.

Razprava je nakazala tudi del problematike, k i se je pojavila pr i izdelavi i n sprejemanju prav i ln i ­kov o de l i tv i čistega in osebnega

dohodka. P lenum je b i l soglasen tudi v tem, da je treba težiti po čimvečji udeležbi žena v organih delavskega samoupravl janja. V razpravi so nanizal i tudi nekaj problematike glede kršitev zakona o delovnih razmerj ih. P lenum je razpravl jal tudi o splošnih dolo­čilih v zvezi z vo l i tvami novih delavskih svetov. - P.

Danes sprejem resolucije in proračuna

Skofja Loka, 31. marca — Za da ­nes dopoldne je napovedana skup­na seja i n ločeni se j i obeh zborov začasnega Občinskega l judskega odbora Skof ja Loka . Tokra tn i dnevni red jo zelo obširen, najpo­membnejša točka pa j e nedvomno sklepanje o sprejetju R E S O L U C I ­J E o gospodarskem i n družbenem razvoju občine Skof ja L o k a v le tu 1962. N a skupn i seji bodo odbor­n ike seznani l i s potekom razprave i n obravnave predloga resolucije in občinskega proračuna. O reso­luc i j i i n proračunu so namreč raz­prav l ja la družbeno-pol itične orga­nizacij«, podjetja, zavodi, ustanove i n zbor i vol ivcev. N a osnovi te ši­roke razprave je svet za družbeni p lan i n finance v sodelovanju z ostal imi sveti sestavi l predlog sprememb predloga R E S O L U C I J E o gospodarskem i n družbenem raz­vo ju ter predlog sprememb občin skega proračuna.

O resoluci j i i n proračunu bodo na današnji seji sk lepa l i odborniki na ločenih sejah. N a dnevnem redu skupne seje je razen poročila o j avn i obravnavi predloga resolu cije i n proračuna tud i poročilo o delu upravn ih organov i n razprava na nekatere predloge o organiza­ci jskih zadevah. Ko t zadnja točka skupne seje pa so predvidena ne-

J katera imenovanja. N a ločenih sejah p a bodo, kakor

smo že omeni l i , sk lepal i o resolu ci j i i n proračunu. Izmed 16 točk dnevnega reda ločenih sej naj na ­štejemo le najpomembnejše: ob­ravnava i n sklepanje o predlogu odloka o udeležbi sk lada za šolstvo na tekočih dohodkih proračuna O b L O v letu 1962, obravnavanje

finančnega načrta sklada sft ** stvo i n potrditev njegovega » ključnega računa za leto sklepanje o predlogu odloka o oo činskem prometnem davku in<a» k u n a maloprodajni promet t« razprava o odloku o notranji era nizac i j i upravn ih organov OtU Skofja L o k a .

L O Š K D E L A V E C S E 30 M I L I J O N O V Z A D O K O N Č N O R E K O N S T R U K C I J O O rekonstrukciji v Media**

nem lesnoindustrijskem počj«? na Cešnjici smo že poročali v « izmed prejšnjih številk n»i#| l ista. Vendar pa bi omenjal | podjetje potrebovalo za realiiaV predvidenega investicijskega grama za rekonstrukcijo, ki j« t* pred zaključkom, še nekaj rad-mil i jonov dinarjev. T a sredstva-porabi l i za plačilo specai^ strojev za proizvodnjo dreto* pohištva, omaric za televizorje " poloknic za izvoz. Podjetje :*' rekonstrukci jo po prvotnem Ifl* st ic i jskem programu angažiralo* vsa svoja lastna sredstva v raiir j malni mer i , zato bi bilo potreir podjetju zagotoviti vsaj dNp1

mil i jonov dinarjev in mu a*' omogočiti, da bo lahko Bt*t pričelo s predvideno proizvod^ Omenjeni znesek bo dodelil MLi" Cešnjica kot posojilo okrajti; * vest ic i jski sk lad.

SELCA — Kljub temu, da imajo v tem kraju zgrajen moderen trgovski lokal — zgradila ga je še prejšnja kmetijska zadruga Selca — pa se poslovalnica trgovskega podjetja »Sora« še vedno stiska v neprimernih prostorih. O tem, da bi kmetijska zadruga odstopila omenjenemu trgovskemu podjetju novi trgovski lokal, v katerem Je sedaj skladišče, so razpravljali že na dveh zborih volivcev. Trgovsko podjetje Sora ima za opremo novega trgov­skega lokala pripravljenih tudi že nekaj finančnih sredstev. Zadnje čase nekoliko kaže, da F C bo ta stvar uredila. Ce se bo trgovsko podjetje končno le preselilo v novi lokal, bi sedanje trgovske pro­store spremenili v skladišče.

Doslej največje ž reban je za naše naročnike D v a m o p e d a , televizijski sprejemnik, dva ra­dijska sprejemnika in drugi bogati dobitki

Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno po­ravnali vsaj polletno naročnino

Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bo­do plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki

Naročn ino poravnajte najkasneje do 5. m a j a 1962

G O S P O D I N J S K I TEČAJ

Delavska univerza Železniki je organiz ' ra 'a v Selcih gospodinjski tečaj, k i ga obiskuje več deklet in žena. Pouk imajo enkrat te­densko. Udeleženke se bodo sezna­ni le z osnovami gospodinjstva.

i L A S v vsako hišo

Za Dan mladosti množično tekmovanje Družbeno-politične organiza- n j i m i ak t i v i sami izbral i na«

cije, z lasti pa še L judska mla- sprotnlke. — Komur pa bodo • d ina, se že skrbno pr iprav l ja jo možnosti dopuščale, pa se te

n a letošnje praznovanje Dne- lahko pomer i l z rmadinskia va mladosti , k i bo letos sp r i - akt i vom i z bolj oddaljen«** čo sedemdesetletnice rojstva kraja. maršala T i t a bolj slovesno. O Razen pr iprav v zvezi s pr* omenjenem praznovanju je zn ovan j e m Dneva mladosti, m razpravl ja l tudi p l enum Ob- b i l e n a dnevnem redu četrtko činskega komite ja L M S Skof- vega razširjenega plenuma tu­j a Loka , k i je bil v četrtek d i nekatere kadrovske popoldne. Na razširjenem ple- membe. Spreje l i so sklep, da numu so udeleženci sk l en i l i , p l enum okrepi jo z dodatnim} da letos ne bodo organiz ira l i nov imi člani. Tako so kooptl-i a D;"n mladosti posebne pa - ra l i v t a organ nekatere rrii-rade, ker bo 17. jun i j a v Skof- dince, k i 60 pr ipravl jeni mar-j i L o k i okrajni zlet L judske I j ivo delat i v mladinski orfi-tehnike i n ker se v okv i ru te n izac i j i . Prav tako so član prireditve predvideva večja p lenuma soglašali v tem, naj parada. Predvideno je, da b i bi v pr ihodnje skl iceval i pia v tem sprevodu množično so- u u m vsaj enkrat mesečna -delovala tudi mlad ina . Pač pa S t r in ja l i so se tudi s predk* so na četrtkovem p lenumu gom, naj bj na vsakem plenu-O b K I .MS sk l en i l i , da bodo v mu obravnaval i le dcJcčeno*-počastitev Dneva mladosti or- mo. Tako bi lahko pešam* ganiz iral i množično športno na področja temeljito in sls* tekmovanje. — Pokrovi te l js tvo matično proučili i n na pedtaf nad tem tekmovanjem bo pre- uspešne razprave sprejeli tO) vzel Občinski komi te L judske morebitne sklepe. Mtadin# mladine Skofja L o k a . Tekmo- organizaci ja naj bi v prihod vanje naj bi organiz i ra l i m l a - nje težila tud i za tem, da bi1

d insk i ak t i v i samoinic iat ivno, svoje članstvo paiteghila H to je, da s i bodo med sosed- več m lad ih ljudi.

KNJIŽNIČARSTVO GORENJSKEM

N A zakon o knjižnicah, k i so

ga iesdelali republiški organi ob toocu preteklega leta, je uzako­n i l mnoge smernice za razvoj m delo knjižnic. Ena izmed najpo-nacmbrtejših nakazanih nalog je, d« naj se po vseh komunah okre­pijo osrednje knjižnice, ki naj nu­dijo vsestransko pomoč ostalim manjšim knjižnicam na svojem območju.

Zaradi izrednega pomena dobre organizacije knjižnic, ki omogoča, da prihajajo knjige do širokega kroga bralcev in zaradi problemov teh knjižnic, ki so sedaj, ob u v a jen ju zakona o knjižnicah v prak­so, še posebno aktualni, je Okrajni svet Svobod Kranj pred kratkim pripravil plenum. Le-ta je bil na­menjen pregledu stanja knjižni carstva pri nas, iz razprave pa naj bi btli povzeti zaključki za delo v prihodnje. N a omenjenem ple­numu je bil sprejet tudi p lan dela Okrajnega sveta Svobod za letoš­nje leto.

Svobode in prosvetna društva na podeželju e svojimi knjižnicami ne morejo več dohajati sodobnih zah­tev pri ureditvi in izbiri knj ig , zato j « povezava s knjižnico v ob­činskem centru nujna. T a lahko nudi tudi knjižnicam idejno i n tehnično pomoč, e posojanjem knjig pa omogoči, da tudi bralci v manjših krajih prihajajo do knjižnih novosti, zaradi pomanj­kanja denarja je večina novih knjig z « manjšo knjižnice nedo­stopna, razen tega pa je povsem razumljivo, da nakupovanje dragih knjig le za m kaj deset bralcev n i opravičljivo.

Kljub temu, d a je b i la vloga matičnih knjižnic šele pred kra t ­kim uzakonjena, smo ime l i na Gorenjskem že prej nekaj občin akih knjižnic, k i so opravl ja le to Hogo. T u Je potrebno najprej omeniti Osrednjo knjižnico v K r a ­nju, k i je za ureditev vaškega knjiinjcarstva 6tori la največ. V njenem sestavu so l judska, štu­dijska, p ionirska i n potujoča knjižnica ter podružnični knjižni­ci Strežišče i n Pr imskovo . Zadnja Je urejena tako, da služi kot na ­zorno učilo vsem vaškim knjižni­čarjem. Osrednja knjižnica ima tudi svojo instruktonsko skupino, k: se že uspešno uvel jav l ja poseb­no pri urejanju strokovnega knjiž-njčarstva.

Kot posebnost prizadevanj Osred-knjižnice K r a n j gre omenit;

navezovanje va:ških knjižic n a klube, kjer v id i rešitev vsebinske­ga in materialnega obstoja knjiž­nic. Obenem je v takem okv i ru mogoče mis l i t i tudi na kul turno vzgojo ob svetovanju p r i izposo­janju, ob raznih l i terarnih večerih, razgovorih i td.

V radovljiški občini je 18 knjiž­nic. Radovljiška knjižnica že sko­raj dve leti uspešno oprav l ja na ­loge matične knjižnic«, vendar le na območju bivše občine. Vsa ob­močja bivših občin imajo za knjiž­nice na svojem območju upravne odbore, k i so e svo j im i člani pove­z a n i z upravnim odborom občin­ske knjižnice, k i naj b i prevzela

reševanje problemov knjižničar­stva v vsej občini. Z a to pa n ima najboljših pogojev. N a splošno j e mogoče ugotovit i , da imajo knjiž­nice zelo slabe prostore. Posebno na B l edu b i b i lo vsaj zarodi tuj­skega prometa, če ne zaradi samih domačinov, potrebno mis l i t i na graditev večjih prostorov za knjiž­nico.

P rav v nevzdržnih prostorih je vse do slej delovala knjižnica v Tržiču , k i je b i l a tudi že preime­novana v občinsko knjižnico. Se­daj j i obljubljajo nove prostore, s kater imi upajmo, d a bo prene­halo precej mačehovsko ravnanje s knjižnico. S preselitvi jo v nove prostore bodo nastali nov i proble­m i , kur n e bo pr imerne opreme. Ob skupnem pr izadevanju organi­zacij i n podjetij bo verjetno mo­goče premostit i tudi to oviro.

Nepr imerni prostori s o tudi na j ­slabša 6tran knjižnic v jeseniški občini, kjer ima skupaj z vaškimi knjižnicami tudi matična premajh­no i n nehigienske prostore. V k r a j evn ih knjižnicah delajo knjižni­čarji - volonterj i , e ka ter imi je ma ­

nje

Ma ih? in velik! Foto: Fr. »crdan

30

»Vi ubogo dekletce^ se je smejala gospa Kielland. »Albert je vedno tako grozno pošten. In razen tega ne pozna nič drugega kot kite Cc bi dovolj dolgo ostali tukaj, bi opazili, da v tej hiši ne govori nihče o ničemer drugem, kot samo o kitih.«

Obrnila se je k svojemu možu: »Albert, kako dolg je bil kit, t i ga je pravkar pripeljal Nordahl?«

»Triinsedemdeset čevljev, Martha,« je odgovoril m se pri tem veselil kot otrok.

Ves pogovor se je vrtel večidel okrog kita. Sunde je ves čas tiščal oči v svoj krožnik, in je spregovoril le, če je prosil za kako jed Ce bi ga bil Dick pustil v miru, bi bil verjetno od tega, kar sem hotel slišati, še kaj izvlekel iz njega in na Lovaasa ne bi bila več prišla vrsta. Toda zdaj ga jc vprašal Dick, kako da govori tako dobro angleški in 5c z izrazitim eoeknevskim naglasom.

Mali potapljač je dvignil glavo. »Moja mati je bila iz Cockneva,« je odgovoril in si porinil grižljaj v usta. »Nikoli ni dobro znala norveščine, ker je vedno govorila le angleški, odkar sem odprl usta.«

»Kdo sta bila moža, ki sta davi delala z vami?« je vprašal Dick. »Moj družabnik in neki ribič.« V splošnem razgovoru je prav tedaj nastala nekakšna tišina in

Lovaas je vprašal, ko je pogledal preko mize: »Kaj pa lovita?« Norveški (^knevžan se je zarezal. »Letalske motorje, kapitan

Lovaas.« je odgovoril. »Jaz sem potapljač. Včeraj sem začel.« »Dviguje motorje starega letala Junkers 88, ki so ga tedaj se­

strelili pri Skarv Islandu,« je pojasnil Kielland, »Pri Skarv Islandu?« Nenadno zanimanje, ki sem ga začutil

v Lovaasovem glasu, me jc prizadelo kot udarec. Videl sem, kaj

tična knjižnica sistematično de la­la . V sk romn ih začetkih je tud i potujoče knjižničarstvo.

V Sko f j i L o k i j e matična knjiž­nica , k i zajema l judsko knjižnico, podružnico Trata, p ion i rsko knjiž­nico, predvideva pa tudi podružni­c i n a Pol janah i n v Zo lezn ik ih . Vaške knjižnice bolj a l i manj ži votarijo. Posebnost škofjeloške knjižnice je, da i m a ed ina na G o ­renjskem urejen poseben oddelek z manjšo čitalnico za politično l i ­teraturo, ka r j e p lenum priporočal tud i osta l im knjižnicam.

Splošna ugotovitev p l e n u m * je b i la , da za knjižnice n i dovol j de­narja. N e dobijo ga ni t i to l iko , da bi l ahko dohajale vedno višje ce­ne i n j e tako dokup kn j i g vsako leto manjši. P l enum j e priporočil Občinskim svetom Svobod, d a s k u ­šajo p r i l judsk ih odborih zagoto­v i t i več denarja v ta namen. Po­trebno b i b i l o uredi t i t ud i s t i m u ­la t ivno nagrajevanje knjižničar­jev. E n a izmed zan im iv ih splošnih ugotovitev je, d a v knjižnicah sa ­moupravl janje niso pr i lagod i l i z a ­konu o knjižnicah, k i priporoča izvol i tev 6vetov knjižnic, ampak imajo povsod l e upravne odbore.

P l enum je spre je l akc i j sk i p ro ­gram dela, k i s lon i na načelih, k i so b i l a sprejeta na redn i l e tn i skupščini Okrajnega sveta Svobod i n na kongresu Zveze Svobod S l o ­venije. — M . S.

Miha Maleš: GOLNIK - lesorez

Seminar za režiserje radovljiške in jeseniške občine

Na pobudo dramsko komisije Sveta Svobod in prosvetnih dru­štev okraja Kranj so jc minuli po­nedeljek na Jesenicah pričel semi­nar za režiserje radovljiške in je­seniške občine Seminar vodi reži ser Cufarjevega gledališča z Jese­nic Bojan Čebul j , in sicer ob prak učnem prikazu režije pravljične igre »Punčka sanja«, k i jo je na­pisal Saša Skufca. Udeleženci se­minarja bodo po uvodnih teoretič­nih predavanjih o pripravi in na-

Dvaintrideset grafik

Kaže, da je vodstvo Mestnega muzeja v Kranju pri pripravljanju umetnostnih razstav zelo prožno, predvsem pa domiselno. Idej za nove razstave — kot kaže — tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. To­krat lahko spregovorimo o dveh razstavah, k i sta po tehniki raz­stavljenih del istorodni. Razstav­ljena Je grafika.

Prvi del tvori zbirka dvanajstih h sorezov pod naslovom »Golnik« akademskega slikarja MIha Male-ša. Originalna dela ponazarjajo tamkajšnjo bolnišnico, okolico in vtise, k i j ih jo zabeležil avtor.

Drugi del razstave pod naslo­vom »Sodobni jugoslovanski gra­fiki« p a za jema dvajset graf ik — linoreze, perorisbe, l i tograf i je itd. Svoja de la razstavl jajo najvidnej­ši jugos lovanski p reds tavn ik i gra­fične umetnost i Priča, Herman, Hogedušič, Radovani i n Lavrenčič. - Grafike so po vseb inski zasnovi telo zanimive. Ponazarjajo tiho­žitja, pr izore i z žlvljelja artistov, kompozicijo itd.

logah režiserja na osmih večerih s l ed i l i tudi praktičnemu delu reži­serja, in to od razčlembe vaje, preko obdelave teksta, aranžerke, izdelovalnih vaj pa do tehnične vaje in generalke Taka oblika se­minarja je popolnoma nova in prvi poskus mladim režiserjem pribli­žati ne samo teoretična probleme režij« temveč tudi predvsem s praktičnim delom prikazati vlogo reiiserja prt ustvarjanju gledali­ške predstave. Kako pa bo seminar uspel, bodo pokazale izkušnje ozi­roma bodo po končanem seminar­ju I lahko povedali udeleženci semi ­narja sami.

Razveseljivo je, da se j e za se­minar prijavilo dvajset, predvsem mladih ljudi in da vsi prijavljeni — vsaj doslej — seminar tudi redno obiskujejo. Zanimanje za seminar je preseglo vsa pričakovanja in dokazuje, da je med m lad imi l j ud ­mi veliko zanimanje za delovanje v gledališču. Morda je to zan ima­nje tudi dokaz, da smo doslej vse premalo storili za vzgojo vodilnega kadra naših dramskih družin, 6aj razen režiserskih tečajev v Kop ru , ki jih vsako leto organizira Zveza Svobod - vsaj na Gorenjskem — režiserjem nismo posvečali prav nobeno skrbi. Zato ni čudno, če je pomanjkanje režiserjev prav da­nes zelo občutno.

Seminar za režiserje na Jeseni­cah bo p rav gotovo da l spodbudo i n tudi smernice za resnejšo vzgo­j o mladeqa režiserskorja kadra, k i ga naša društva zdaj tako pogro-šajo ne samo p r i upr izar janju gle­daliških predstav, temveč rudi pr i pr i re jan ju vseh drugih društvenih pr iredi tev od. akademij , k lubsk ih večerov pa do zabavnih progra­mov. Z vzgojo režiserskega kadra bomo lahko dv i gn i l i zlasti kva l i te ­

to naših amaterskih prireditev, ki postajajo vso bolj pomembno estet-sko-vzgojno sredstvo. — B. C.

Mladi solisti so navdušili

Tret j i solistični koncert mlad ih solistov — učencev glasbene šole v K r a n j u v letošnji sezoni je b i l za l jubite l je solistične glasbe lepo doživetje.

Kvar t e t violončel Je izvedel P o -perov Recjuiem z lep im muz ika l ­n i m občutjem, zvočnostjo, čisto intonacijo, z izredno dinamično stopnjo. Nastop kvarteta je doka­zal , d a raste na glasbeni šoli mo­čan kader violončelistov. N j ihov nadal jnj i razvoj ima lepe perspek­tive. Oddelek bo s 6voj iml absol­vent i mnogo pr ispeva l k nadal jnj i rast i naših simfoničnih orkestrov.

Iz oddelka za v io l ino j e nasto­p i lo 6 učencev. V s i so pokazal i v isoko razvojno stopnjo, lepo teh­n iko i n tonsko barvitost. Posebno so navdušili v io l in is tka Darja V e ­lušček iz 4. razreda, Andre j Tičar iž 6. razreda i n ̂ Dušnn Stanko i z 7. razreda.

Predstavi lo se je tud i 7 m l a d i h pianistov. Z dobr im tehničnim znanjem i n dovršeno igro so po­kaza l i svojo z re los t Z dovršeno igro sta posebno navdušila M a r -jetka Stok iz 5. razreda z Dvo r -žakovim Fur ian tom i n M a r i j a n Seliškar iz 10. razreda z Rahmarn-nov im Pre ludi jem v g-modu.

V s i t r i j e solopevci : tenorist Peter Ambrož, sopranistka R i n a B r u n i n baritonist Andre j Kosem so pel i na tem nastopu z v e l i k i m občutjem i n lepo glasovno h*-obrazbo. S tem nastopom so do ­kaza l i ne samo svojo muzikalnost , temveč tudi p rav i lno pedagoško delo solopevskega odde lka n a kranjsk i Glasbeni Soli.

Koncert , k i ga j e p r ip rav i l a Koncertna poslovalnica, dokazuje, da glasbena šola prav i lno usmer­j a mlade poustvarjalce, saj j i m že v mladosti omogoča javne nastope na koncertnih odr ih . Z a prav i lno usmerjanje i n prizadetost zasluži Glasbena šola vse pr iznanje i n pomoč. — a

prihaja, m nisem mogel tega preprečiti. Pripovedoval sem o po­

dobnih dvigovanjih v angleških pristaniščih. Toda razen Kiellan-dovih me ni nihče poslušal. Lovaas je nehal jesti in je ves čas opazoval malega potapljača. »Ali ste bili davi na morju, gospod Sunde?« je vprašal.

Govoril sem, kolikor sem mogel, toda vsi naokrog mene so molčali. Siinde je Lovaasa še enkrat naglo prestrašeno pogledal, potem pa zopet osredotočil svojo pozornost na krožnik pred seboj. Nervozno se je poigraval z nožem in vilicami, toda jesti vendarle ni mogel. »Da, da,« je dejal, »potapljal sem se, da bi pogledal, kje ležijo motorji. Ko sem videl, da so okay, sem poslal svojega dru­žabnika v Bovaagen po acetilenski gorilec«

Kot jastreb se je vrgel Lovaas nanj. »V Bovaagen?« »Točno,« je odgovoril Sunde. Toda način, kako jc to dejal, ni

bil dovolj prepričevalen; še kar naprej je motovilil s svojim nožem, medtem ko si je polagal na kos mesa še tanke rezine sira.

»S kom pa delate?« je nadaljeval Lovaas. »S Peerom Skorjohannom,« je odgovoril Sunde. »Z njim sva

družabnika. Najina sta čolna in oprema.« »Kaj pa ribič?« »Ah, ta je tukaj iz okolice,« se je vpletel Kielland. »To je stari

Einar Sandven iz Nord hangerja.« »Iz Nordhangerja, pravite?« Lovaas si je očitno ta podatek

krepko zabil v spomin. Potem je dejal: »Obklej pa ste davi nehali delati?«

Sunde je najprej pogledal k meni in potem šc k Lovaasu. Prijel je svoj kozarec in naredil požirek pita. Naslonil sem sc če/, mizo in dejal: »Ali mi lahko poveste še kaj več o teh motorjih? Letalo so vendar sestrelili že pred nekaj leti. Motorji bodo verjetno tako zarjaveli, da jih ne bo mogoče več uporabiti, ali ne?«

Sunde je to novo smer pogovora z očitnim olajšanjem zagra­bil: »Sam bog naj mi pomaga, da to ni res,« je odgovoril. »So popol­noma v redu. Pri zraku in vodi, da takrat kovine rjavijo. Pri ladjah vidite, da rjavijo, ker jih vidite tam, kjer namreč pride do njih zrak. Toda potopite ladjo popolnoma pod vodo in pojdite potem tja in si jo oglejte — pa boste videli, da je vse v redu.«

Le za kratek čas je zastal in to je takoj porabil Lovaas, da dejal:

»Kako dolgo ste bili danes zjutraj zunaj pri Skarv Islandu, gospod Sunde?«

»Oh saj rte. vem,« jc takoj odgovoril Sunde. »Uro, morda dve. Zakaih

Kul turne vest i ff Pod vodstvom režiserja Guida Maiateste jc začela ekfpa »Mer­

kur lilma« iz Rima v sodelovanju z »Dubravo« snemati v Z:isreba film pod naslovom .»Bandit rdeče svetilke«. Film so navdihnili do­življaji v zvezi s sojenjem Chessmanu, ki je bil po prepričanja ustvarjalcev tega dela po nedolžnem usmrčen. V tej nenavadni film­ski polemiki igrajo glavne vloge Frank Lcrov, Margaret Lee, VValiar Brandv in Zafircbčan Vlado Bačić.

© Kot vsa gledališča po svetu so tudi jugoslovanska v torek, 27. marca, proslavljala MEDNARODNI DAN GLEDALIŠČA, rovsod so bile v ta namen brezplačne predstave. V obeh osrednjih sloven­skih gledališčih so uprizorili dve domači deli — v Drami SBupSflA • čevo •-Hišo na robu mesta«, v Operi pa Kozlraov »Ekvinokcj«. Pred predstavo v Drami Je govoril o pomenu MEDNARODNEGA D VEVA GLEDALIŠČA igralec Stane Sever, v Operi pa režiser Ciril Dcbevee.

0 Razstava kopij jugoslovanskih srednjeveških fresk, ki so j o v začetku letos priredili najprej v Monterrevu v Mehiki, potem pa v

. glavnem mestu to latinskoameriške dežele, je vzbudila veliko z an i ­manje in naletela na široko publiciteto v dnevnikih in revijah.

m V sredo, 27. marca, so v ljubljanski MaJa galeriji odprli ra»* stavo tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Ugledni umetnik je raz­stavil 16 del na lesenih ploščah in se tretjič predstavil Ijubljanskenia občinstvu. Razstava bo odprta kake tri tedne

O Film »Dva« režiserja Aleksandra Petroviča (Proizv. »Avala film«) so prijavili za letošnji mednarodni filmski festival v Caafc*; nesu, ki bo od 7. do 21. maja. Zvezna komisija je izlirala za ta fe­st ival tud i risanko »Ljubezen in film« v režiji Ive Vrbanića. ki so ga predvajal i na letošnjem fcstivaJu dokumentarnih in kratkome­tražnih filmov.

O V kratkem bo izšla pri Državni založbi Slovenije knjiga Blaža Man«! i ca »S Titom v maju«. Slovenska izdaja Je posvečena lctn&nje-mu Dnevu mladosti i n praznovanju sedemdesetletnice tovariša Tita.

Avtor knjige —- sam udeleženec številnih sproščenih ln zaupljivih srečanj med otioki in Titom — j c uporabil gradivo, ki ga je zbral ob sprejemih in obiskih otrok pri tovarišu Titu za rojstni dan. Iz zapi­skov In neposrednih vtisov je nastala knjiga iskrenega pričevanja ia doživljajske neposrednosti. Objavljene so tudi misli tovariša Tita, ki jih je namerni] otrokom ob različnih srečanjih.

V knjigi bo objavljenih nad 30 umetni kih fotografij, k i Je vsak«'*, zase dokument i n dopolnilo avtorjevemu pričevanju.

Pogledal je k Lovaasu, vendar nekako ni mogel vzdržati njego­vega pogleda. Zopet je povesil oči na svoj krožnik.

»Ob katerem času pa ste začeli delati?« je vztrajal Lovaas. »Oh, saj ne vem. Okoli osmih.« »Torej ste bili davi okrog desete ure še zunaj?« »Ne bi vam mogel povedati, doklej smo bili zunaj. Vprašajte

mojega družabnika, on ima uro.« »Kako se bo vaš družabnik vrnil semkaj?« »Kako naj jaz to vem? Odvisno je od tega, koliko časa bo po­

treboval da dobi acetilenski gorilec. Mogoče bo moral ponj celo v Bergen.«

Lovaas se je nnfmil proti Sundeju in v njegovi krepki debeli postavi jc bilo videti skoro grožnjo. »Ali ste bili pri Skarv Islandu, ko smo mi iskali Schreuderja?« je vprašal.

»Jc tako ime človeku, ki je padel s palube Hvaj Tija?« je vpra­šal Sunde, ki jc le s težavo skril svojo nervoznost.

»Da,« je ostro odgovoril Lovaas. »Hm, nismo bili tam. Ničesar nismo slišali.« Gospa Piclland je položila roko na Lovaasov laket. »Kapitan

Lovaas, prepričana sem, da bi vam gospod Sunde takoj povedal, če bi bil res tam.«

Lovaas ni dejal ničesar, vendar je še dalje upiral pogled v Sundaja. Molk okoli mize je postal mučen. Tedaj jc dejala gospa Kicllandova: »To je tako grozno, saj je danes prvič, da smo tukaj na Bovaagen Hvalu izgubili človeka. In k temu je še tako blizu postaje — zdi se mi skoro nerazumljivo.«

Tedaj sem vprašal Kiellanda: »Je to zares prvič, da ste izgubili človeka?«

Prikimal je. »Razume se, da je priSlo kdaj pa kdaj do kakšne nezgode. Ljudje se poškodujejo z noži za kite. Potem se je tudi primerilo, da si je kdo poškodoval nogo pri Škripcu, in to prav hudo. Toda to je bilo v tovarni tudi vse. Nikoli pa'nismo imeli nc/^od pri ladjah — ta je prva.«

Pogledal sem k Lovaasu čez mizo. »Toda vaš prvi nesrečni pri. mer to ni, kapitan Lovaas, ali ne?« sem dejaL

»Kaj menile s tem?« V njegovih očeh je planil bes »Zdi se mi, kot bi nekoč slišal, da ste nekje ubili nekega človeka?« »kdo vam je pripovedoval kaj takega?« »Neki gospod Dahler.« T\JI*MXKA . Ji »DahJea> logove oči so se zožile. »Kaj je pripovedoval o meni?«,

U O R L M h V N D O K U M E N T I

89

T o n e Bešter v e p o v e d a t i , d a j e slišal N e m c e g o v o r i t i , d a so i m e l i 192 m r t v i h i n o k o l i 300 r a n j e n i h . 2 e to je o g r o m n a številka i n če p o m i s l i m o , k d a j se j e to g o d i l o i n s kakšnim r a z m e r j e m s i l t e r kakšne p o s l e d i c e je t a b i t k a r o d i l a i n d a je p o l e g t ega C a n k a r j e v b a t a l j o n — r a z e n o s m i h b o r c e v — o s t a l c e l , l a h k o t r d i m o , d a je to največja p a r t i z a n s k a bitka na Slovenskem. P o vse j v e r - jj j e t n o s t i p a je b i i o nemških žr tev še n e k a j več, k a j t i d v e • noči so m o r a l i dovažati o k r e p i t v e , množično so n a p a d a l i p a r t i z a n s k e položaje i r i t i s t e d n i se j e p o j a v l j a l a i n t r g a l a m e g l a t a k o , d a so j i h C a n k a r j e v c i s t r e l j a l i čisto o d b l i z u , ne d a b i i m e l i čas i n možnost r a z v i j a t i se v p r a v o , r a z ­t r eseno s t r e l s k o v r s t o . T u d i z a r a d i t ega , z a r a d i v i s o k e g a i n s i p k e g a snega , so p a r t i z a n i želi t a k o uspešno, k o t ne k d a j p r e j , ne k d a j po zne j e . T o so i z j a v i l i v s i prež ive l i . I n to j e še e n a z a n i m i v o s t te z g o d o v i n s k e b i t k e .

M o r d a bo še prišel čas, d a bodo z n a n i t u d i točne j ši r e z u l t a t i t ega bo j a , p r i b i j e m o p a l a h k o , d a se j e »B lu t -h u n d Kossener« , k a k o r so g a i m e n o v a l i N e m c i s a m i — n . p r . koroški N a t t m e s s n i g , t o p o t n a p i l k r v i . T o d a p r e d ­v s e m je m o r a l požirat i t i s t o , k i so j o po dražgoških s t r ­m i n a h p u s t i l i n j e g o v i p o l i c i s t i , čeravno j e v n j e g o v e m i m e n u i n z n j e g o v i m d o v o l j e n j e m — »vsak l a h k o d e l a l , k a r je hote l « .

H i t l e r u k a z a o prikl jučitv i t eda j n i p o d p i s a l . T e m u so b i l i v z r o k d o g o d k i n a Štajerskem, k o so se j e s e n i t a m začele p a r t i z a n s k e a k c i j e , p r e d v s e m p a d e c e m b r s k i d o ­g o d k i n a G o r e n j s k e m , k i j i h j e k r o n a l dražgoški b o j . Nemški o k u p a t o r j i so m o r a l i od loč i tev o pr ik l juči tv i o d ­l a g a t i i z meseca v mesec . 2 e 22. d e c e m b r a 1941 j e b i l o rečeno, d a »zaradi najnovejših d o g o d k o v n a G o r e n j s k e m (pr ik l juči tev ) n i mogoča « .

S e večkrat je b i l o n a nemških štabnih r a z g o v o r i h t o m e n j e n o vprašanje pr ik l juč i tve , 23. f e b r u a r j a 1942 p a t so r e k l i , d a »pr ik l juč i tve ne bo še v s e l e to 1942, v e r j e t n o \ t u d i n a s l e d n j e l e t o n e « . )

P r e s e l j e v a n j e l j u d i s i c e r n i p o v s e m p r e n e h a l o , a m n o ­žic se n i s o v eč l o t e v a l i , k a j t i s t e m b i ogen j u p o r a še bo l j r a z p i h o v a l i .

K a k o h u d o so b i l i p r i z a d e t i t eda j — čeravno so b i l e Dražgoše porušene — priča t u d i d e j s t v o , d a so o b s t e z a h i n po t eh , k i v o d i j o v Dražgoše, p o s t a v i l i t a b l e z n a p i s i : »Achtung ! Bandengebie t ! « » P rehod čez o z e m l j e , k j e r so b i l i b o j i , j e s m r t n o n e v a r e n i n p repovedan ! «

» P o o z e m l j u Dražgoš j e p o d s m r t n o k a z n i j o p r e p o ­v e d a n o hodi t i « .

F e b r u a r j a p a je n a vse to prišel v Dražgoše še nemški m i n e r s k i v o d , k i je v s a p o s l o p j a z r a v n a l z z e m l j o . T u d i c e r k e v , P r o s v e t n i i n S o k o l s k i d o m t e r šolo, čeravno je b i l a s k r o m n a . T u d i z n a m e n j e m n i s o p r i z a n e s l i . K a r se z n a m e n i t e i n z g o d o v i n s k e c e r k v e s s t a r i m i o l t a r j i tiče, t je t r e b a p o v e d a t i n a s l e d n j e : i

P r e d e n so c e r k e v porušili, so n e k d a n j e m u t a j n i k u M u z e j s k e g a društva v S k o f j i L o k i , I v a n u Krž išn iku n a p r i g o v a r j a n j e i n prošnje, d a je o l t a r j e v škoda, N e m c i d o v o l i l i , d a j i h j e s pomočjo m i z a r j a Lotr iča r a z s t a v i l . T a k o so vse z n a m e n i t o s t i te c e r k v e še d a n e s v škof je lo­škem m u z e j u . Naj lepše k i p e j e s i c e r o d p e l j a l N e m e c L a h -h a u s e n i n j i h p o s l a l n a T i r o l s k o , v e n d a r j e o d t ega o s t a l o še p r e c e j .

Dražgoše so b i l e uničene, z r a v n a n e z z e m l j o , v e n d a r ^ p o t e m N e m c e v vse d o v e l i k e p o l e t n e o f en z i v e 1942. l e t a f n i b i l o v to vas , k i j e b i l a p r a v z a p r a v s a m a ruševina i n ^ obtožba. M o r d a j i h j e b i l o g r o z a l a s t n i h d e j a n j , četudi *, so j i h b i l i v a j e n i počenjati po vse j E v r o p i . ^

G l a s o tej b i t k i je šel po vse j d^ž?li. O t e m so g o - J v o r i l i n a J e s e n i c a h , v L j u b l j a n i , v K r a n j u , n a S t a j e r - i s k e m , n a D o l e n j s k e m , po vse j d o m o v i n i . }

PORT . ŠPORT . ŠPOR Z občnega zbora Občinske zveze za telesno kulturo

P O

Odslej po novih pravilih V torek je imela Občinska zveza za telesno kulturo v K r a n j u

svoj prvi redni letni občni zbor. Občinske športne zveze dobivajo pri nas v zadnjem času vse večji pomen kot osnovne organizacije, k i povezujejo delo športnih kolektivov na določenem področju. V t i namen so tudi lan i ustanovil i v Kranju tak organ, k i b-> z leti po­stajal vse pomembnejši pr i celotni športni pol i t iki v okv i ru občine.

Najpomembnejše delo, k i ga je izvršni svet O b Z T K oprav i l v pr­vem letu obstoja, je b i l pregled celotne športne dejavnosti i n na­vezava stikov z vsemi osnovnimi telesnovzgojnimi organizacijami v občini. Danes je v 20 organizaci­jah včlanjenih okrog 4500 članov.

P r i svojem obisku po terenu člani vodstva občinske zveze sko­raj niso naleteli na organizacijo, k i ne bi imela težav p r i svojem delovanju. Najpogosteje je šlo za pomanjkanje igrišč i n športnih naprav ter vaditeljskega kadra, da o pomanjkanju finančnih sred­stev n i t i ne govorimo.

Prav zato s i je Občinska zveza med naloge v letošnjem letu po­stavi la tudi ustanovitev gradbene komisije, k i bo skrbela za smo­trno urejanje športnih igrišč, ka­drovska komisi ja pa bo reševala vprašanja vaditeljev. Za stalno dotekanje potrebnih finančnih sredstev imajo namen ustanoviti svoj sklad, s čimer b i lahko skr ­bel i za kvaliteto kot tudi za mno­žičnost.

Na občnem zboru so tudi spre­je l i svoja nova pravi la, 6 kater imi so O b Z T K dane vse pravice i n dolžnosti v športni dejavnosti na področju občine. Občinska zveza za telesno kul turo ima med osta­l i m i nalogami v svoj ih prav i l ih tudi naslednje:

— da deluje p r i širjenju i n utr­jevanju telesne kulture, da s tem utrjuje zdravje, delovno i n

obrambno sposobnost državlja­nov, pr i čemer upošteva potrebe in želje delovnih l judi , predvsem pa mladine;

— da vaklajuje in povezuje delo cenovnih tc lesnokultumih organi­

zacij i n j i m pomaga p r i nj ihovem delovanju;

— da ustanavlja novo organiza­cije;

— da organizira občinska tek­movanja i n prireditve;

— da usmerja pravilno porazde­l i tev finančnih sredstev.

To je de l nalog, k i pa kažejo n a pomembno delo, k i ga bo oprav­l ja la O b Z T K p r i nadaljnjem raz­voju športne dejavnosti v kran j ­sk i občini. — L . S.

Pongračeva in Tratnik v vodstvu

N a šahovskem turnirju četrto^ Kranju nastopa

IN tegornikov šahistov, k i so razdeljeni skup in i . Po tretjem kolu je vrsu red naslednji - I. skupina: U>]iM Pongrac i n Peter Jerman po * France Murovec 2,5, Anton » « 2, Mar jan Fur lan 1.5 točke I W » skupina : V i n k o Tratnik ir. J •

voda po 3, Ivan Javič in «*• in Bregar po 2,5, Dušan Kadeti »

Gazvoda po jan Bregar p Mar jan Pičulin po 2 točki itd.

Okrajno prvenstvo v streljanju

Največ izkupička Jeseničanom Kot zadnji so se potegovali za

naslove prvakov kranjskega okra­ja v streljanju z zračno puško 4-članske ekipe članov i n članic

Nov rekord Turka Kegljači kranjskega Trig lava n i ­

so najbolje zaključili tekmovanja v hrvatsko-slovenski l ig i . K l j u b temu pa se sedaj marl j ivo p r i ­pravljajo na državno prvenstvo. V okviru teh priprav so imel i tudi prijateljsko trening tekmo L jub­ljano. Na kegljišču Gradisa so b i l i tudi to pot boljši Kranjčani, k i so dosegli zelo dober rezultat — 5210 kegljev, s kater im so za 13 keg­ljev prehitel i svojega nasprotnika. Najboljši v vrst i Ljubljančanov je bi l državni reprezentant Grom 945 keglji. Se boljši p a je b i l član Triglava mladi ta lent irani T u r k z izvrstnim iz idom 954, kar je nov gorenjski rekord.

ter posamezniki . Tekmovanje je bi lo preteklo nedeljo n a Pr imsko-vem. Udeležili so se ga strelci vseh občinskih odborov, razen iz Radovljice, k jer j e b i l pred krat­k i m ustanovljen. P r vo mesto p r i članih je z zelo dobr im povpreč­jem 544 krogov osvoji la ek ipa iz Kran ja , p r i članicah pa Jesenice, k i pa za sedaj še nimajo resne konkurence. Nerazumlj ivo je, da Občinski strelski odbor K ran j ni postavil popolne ženske ekipe, čeprav i m a ' m e d svoj im članstvom precej mlad ih strelk.

Rezultati so bili naslednji: člani ekipno - 1. K ran j 2186 krogov. 2. Skofja L o k a 2139, 3. Tržič 2133 krogov i t d ; posamezno — 1. Lado

Brejc (Tržič) 558 krogov. 2. 3<& Lombar (Kranj) 557, 3. Fre.J (Kranj) 553 krogov itd.: člani« ekipno - 1. Jesenice 1350 krogov, 2. Tržič 1222, 3. Kranj 948 krog* i td . ; posamezno - 1. Majda K:;.. (Jesenice) 358 krogov, 2. AlWj* Fekonja (Jesenice) 340, 3. Ton&* Zaplotnik (Tržič) 337 krogov W

S tem zaključnim teJnnovMjg z zračno puško je Občinski 6tra* sk i odbor Jesenice dosegel za K* 1

t r i ek ipna prva mesta in d v a i >*" samezno, Občinski strelski odbtf K ran j eno ekipno, Občinski stre.-sk i odbor Tržič eno posamezno

I prav tako Občinski strelski odbor j Radovl j ica eno posamezno.

J. Kralj

Glas športnikov O B P O L E M I K I O K R O G I G R I Š Č A T V D »PARTIZAN«

V O G L J E

Zakaj ščititi interese zasebnikov?

O O k U M E N T U DOKUMENTI ! DOKUMENTI

Kranj, 30. marca — Sinoči okrog 23. ure sta z Jugoslavija ekspresom odpotovali v Berlin na evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Kranjčanka Ema Cadež in Ljubljančanka Cirila Pire, ki bosta za­stopali jugoslovanske barve na tem tekmovanju. Obe sta se v Kranju pripravljali na prvenstvo deset dni.

Pred odhodom na evropsko prvenstvo smo govorili s Čadeževo in Pirčevo

Predsinočnjim so z Jugosla-vija-ekspresom odpotovali v Zahodno Nemčijo najboljši jugoslovanski namiznoteniški igralci , k i bodo v prihodnjih dneh nastopili na evropskem prvenstvu v Ber l inu . N a prav gotovo najzanimivejšem namiz-noteniškem tekmovanju letos v Evropi bodo rdeče-belo-modre barve zastopali: Voj is lav Mar -kovič iz Beograda, Janez Teran iz Kran ja , Zel jko Hrbud iz Za­greba, Edo Vecko i z Ljubl jane, Ištvan Korpa iz Sente ter Ema Cadež i z Kran ja in C i r i l a Pire lz Ljubljane. Slednj i sta se pred odhodom 10 dn i pr iprav­l ja l i v Kran ju , medtem ko je moško reprezentanco na Paliču treniral naš veteran Harangozo. Izjema je b i l Hrbud, k i zaradi preobremenjenosti pr i študiju ni odšel na skupne priprave, marveč ga je v Zagrebu vadi l Vogrinc.

Dan pred odhodom v Zahodni Ber l in smo obe reprezentantki sredi dopoldneva »zalotili« p r i -trdem« vsakdanjem treningu, k| gn vodi Ravenčan Ivo M l a ­

kar. Za zeleno mizo z mrežico po sredi je s Čadeževo pravkar vadi l V i l i Fre l ih , starejši brat »tretjega« (ali morda drugega!) moža v ek ip i Tr ig lava. Na stolu poleg je sedel zvezni trener M lakar ; njegova navo­d i la so vel jala E m i . Pirčeva j ' . 1

v tistem trenutku spala na stol ih ob s t e n i . . .

Se ne 19-letna Ema Cadež \t> članica nanVznoteniikega kluba Tr ig lav v Kran ju . S tem špor­tom se ukvsr ja nekako 3 let?: najprej je igrala prj Mladost ' , od lan i pa je članica Trig lava. Obiskuje 4. razred gimnazije.

— Kako so v teh dneh pote­kale vajine priprave na evrop­sko prvenstvo? smo ji najprej zastavil i vprašanje.

•»Trenirali 6va 7 u r dnevno. Vsako dopoldne sva dve u r i in

pol igral i med sabo. V a d i l i sva lo elemente, ki j i h že obvlada­va, nobenih novosti n isva vna­šali v igro. Popoldne nama je trener metal žoge na mizo: drugo za drugo, vendar zelo hitro, zakaj v rokah je imel

navadno po 15 žogic hkrnti , ' sva j ih midve vračali, kot d bi b i l na drug i 6trani naj -nasprotnik. Potem sva se kon dicijsko pr iprav l ja l i s tek (tudi na Smarjetno goro), v zadnjih dneh pa s sprehod'. Zvečer sva igral i s fanti Tr i ­glava, razen s Tomcem, k i se mu je to zdelo — podcenje­vanje . . .«

- Na k*k9en u^poh računaš v Nemčiji?

-Tokrat grem prvič v ino-" ^mstvo, pa ne vem, kako bo. Pravijo, da je naša moSka re­prezentanca favorit za prvo mevsto, medtem ko ženskam v evropski konkurenci p r i p l u j e ­jo nekako 5, mesto. Morda bo slabše, ker sva v skupin i z močnima Angležinjama in Sve-dinjama . . . «

— Koliko časa pa bode v Za­hodni Nemčiji?

-Prvenstvo se bo pričelo 1. april.?, trajalo pa bo do sed­mega. V Kran j se bomo bržčas vrn i l i 10., ker se bomo zadržali tudi v Munchenu.«

Zaželeli smo j i vse dobro. Upamo, da nas ne bo razočara­la, saj jo odl ikuje ve l ika bor­benost.

C i r i l a Pire, članica l jub l jan­skega Odreda, ima več i zku ­šenj, saj igra namizni tenis skoraj 6 let, razen tega pa je nekajkrat nastopila tudi v ino­zemstvu. Spomnimo se samo njenega 2. mesta (v dvoj icah s Plutovd) na mednarodnem pr-•rn.stvu Nemčije a l i pa četrtega

•z F ranc i j i !

- Ka.ko ste zadovoljni s tem -;>nin«:om? »Menim, da nama bodo 10-

tnevne sistematične priprave zelo korist i le , zlasti še, ker sicer ob svojem delu ne b i mogla vad i t i veo kot 3-krat na teden.« je pričela simpatična prodajalka l jubl janske Na-Me. »Edino, kar me moti , je to, da sva na treningu samo midve, tako da sva pr imorani igrati le druga z drugo. Po mojem — i n takega mišljenja je tudi tre­ner M l a k a r — bi mora l i sode­lovati na pripravah vsaj tri a l i štiri tekmovalke, k i bi vse od­potovale na prvenstvo. Ka j če na pr imer ena od r a j u .zholi?! Tako nT. ne bi mogl i nastopiti mrvi ok"pami.«

Morda je res tako! V pone­deljek je Cade ' eva dobila lažjo gripo! 6 « sreča, da je bi la v s r H o žr> zdrava, sticćr bi prav '• '•' o prišlo do nepredvidenih težav. — J . Zontar

Letos je že drugo leto, odkar je b i lo ustanovl jeno telesno vzgojno društvo Par t i zan v Vog l jah. D r u ­štvo j e k m a l u zaživelo i n doseglo nekaj l ep ih uspehov. M e d največ­j i m i težavami, k i j i h rešuje d r u ­štvo v Vog l jah, je problem igrišča. Društvo namreč n i m a svojega i g r i ­šča. Zato je že l an i prosi lo nekega kmeta, naj bi zamenjal a l i prodal parcelo, k i je z a igrišče zelo p r i ­merna. K m e t je sprva pr i vo l i l , kasneje p a odstopi l od dogovora i n dejal , da ne bo prodal , čeprav je m e d tem časom že - proda l del parcele. Zarad i tega j e društvo zgubi lo nekaj mesecev dragocene­ga časa, igrišča p a n i imelo.

K e r p a je lokaci ja za igrišče (rokometno, odbojkarsko in ba l in i ­šče) tam zelo ugodna i n pr imerna zaradi bližine vode i n e lektr ike ter zaradi 6uhih ta l , k i pocenijo gradnjo, j e občni zbor društva sk l en i l , da bo zaprosi l za raz la­stitev te parcele. N a parcel i raste nekaj drevja, k i bi b i lo ozadje m a ­lega športnega parka, živa meja okrog parcele pa b i služila za ba riero, da ne bi bi le prizadete so­sednje parcele i n da ne b i b i l o v i ­ran promet n a cesti.

Z a razlastitev parcele je d ru ­štvo dobi lo od O b L O K r a n j odo­bri tev lokaci je za gradnjo igrišča na tej parcel i i n odločbo, d a je razlastitev kor is tna za interese vaške skupnost i , od O L O Kran j pa odločbo o prenosu parcele v sk lop splošnega l judskega premoženja i n v uporabo društvu.

Potem pa se je zgodilo nekaj nemogočega i n nenavadnega za današnje čase. Peščica vaščanov je na zboru vol ivcev ogorčeno nasto­pi la pro t i temu, da dobi društvo igrišče n a tej parcel i i n se na vse načine prizadevala i n prepričevala

ostale, d a n a tej parceli Igrišče I pr imerno zaradi bližine ceste, xa* radi hrušča i n podobnih nepo­membnih vzrokov. Na ta način '' javno ščitila interese kmeta - pr* vatn ika , k i se je pritožil na oatW bo o raz last i tv i .

P r i tem, ko se križajo i r. skupnost i i n društva, k i s i pr i i * deva, d a b i tudi na podeželje pf> d r l a telesna ku l tura ter interes posameznikov, se trudi teh nek*] vaščanov. da bi dokončno prevla­dalo n j ihovo mnenje, da bi 8 » več vaščanov pridobi l i na <HP stran i n tako preprečili gradnj' igrišča na tej parceli . Seveda -:

pr i tem pozabljajo, da ima dar.-* že skoro vsaka večja vas al i B* selje igrišče, na katerem naj& svoje zatočišče skoraj- V6a vaS1

mladina. Tako imajo že svoj« igrišče v Trbojah, Šenčurju. Br> tofu, V i sokem, Preddvoru, 2abn^ ci i n drugje prav v neposredni Ni­žini centra vasi , samo v Vogijall je po sodbi nekater ih vaščanov ne­pr imerno delati igrišča v sklop« vasi. Po njegovem mnenju naj a bi lo igrišče daleč izven obmo^a vasi . Po nj ihovem mnenju naj ̂ stor za igrišče na površini nekda­nje mlake, ne pomisl i jo pa, da lp m in i l o najmanj 10 let, preden s* bo teren osušil, vprašanje pa j*, če se bo sploh kdaj osušil zarao: i z v i ra ta lne vode.

Razuml j i vo je. da taki i n podoS n i predlogi l e ščitijo interese pri­vatn ika , so pa brez prave osnove, na ugled, lepoto i n dobro vasi" pa čisto pozabljajo. Namesto da H pomagali društvu, da b i čimprej dobi lo igrišče, so pa odločno proi gradnj i igrišča n a predvideni p*> cel i i n tako onemogočajo, da bi telesna k u l t u r a tudi v Vogljah cv-b i la t is t i pomen, k i ga B n l

Janez Rogelj

Nagel poseg gasilcev V sredo, 28. marca, nekaj pred

tretjo uro popoldne so 4 avtomo­b i l i pok l icne gasilske čete i z K r a ­n ja pohitel i prot i Besnic i . Vne l o se je gospodarsko poslopje Janeza Pegama v Zgornj i Besn ic i 16.

Z izredno naglo akci jo — čeprav je poslopje na težko dostopnem kra ju — so gasilci ogenj zajez i l i . Zaradi neposredne bližine drug ih hiš, ne b i b i lo nič čudnega, če b i se poSar razširil. Predvsem se je vnelo seno v gospodarskem po-s'r>-*u, ognjeni zubl j i p a «o se l o -(:'•' :"•-> stre|ne konstrukci je ,

Mater ia lna škoda, k i jo je utrpe­lo samo poslopje, n i ve l ika , pač pa je b i lo p r i tem uničeno precej se­na. Okrog 503 kg ga je zgorelo, °.5C0 k g sena pa ne bo več uporab­no.

K a k o Id pr l * ' o do požara? Sprva so moml i , da jo požar zanet i la ne­prav ima električna nape 1 java. K a ­m o je so strokovnjaki O N Z K r a n j ta s u m ovrg l i . Ugotov i l i P O . da se je seno, k i je b i lo nakopičeno v ve l i k ih grmadah, vnelo samo.

Ob tej priložnosti so nam sased-Je Janeza Pegama povedal i , da so

se, kakor so opaz i l i požar, kmalu znašli. Priskočiii so na pomoč -gasil i ogenj, ko l ikor so pač uspe:, s škafi i n podobnimi pesedarni. C* ne b i p r i Sl i gasilci, seveda požar, ne b i b i l i kos. In še to so pove da je k ran jska poklicna gasilska četa pr ispe la na kraj požara v re­kordno kra tkem času. — S.

POŽAR POVZROČIL M I L I J O N D I N A R J E V ŠKOD*

V sredo, 28. marca, ob pol pol­noči, je začelo goreti na &jg Bratov Ruparjev na Jesenicah. -Požar je zajel hišo Konrada V-dica. K l j u b nag l i intervenciji |» k l i cne čete gasilcev i z Železarn je b i lo za mi l i j on dinarjev Skoda — Komis i j a je ugotovila. & prišlo do požara zaradi napak« T gradnji .D imna cev je bi la nar> reč spel jana t i k ob leseni (M k i je b i l a p rekr i ta l e s tartfcr, s lojem ometa. T a j e b i l debel k> maj 2 cm. Zaradi vročine 6e ;<> stena vžgala. V kratkem času * požar za je l tud i strešno kOBttht cijo.