IzumiGlenn Murphy

u s t o l o v e c

izumi.indb 3 12/9/10 4:38 PM

Vsebina

Svet izumov

Kaj je izum? 8

Zgodovina izumov 10

Prvi izumitelji 12

regledno

izumi.indb 4 12/9/10 4:38 PM

Veliki izumi

Veliki zasuk: kolo 16

Vpreæeni veter: jadro 18

Merjenje Ëasa: ura 20

IzkoriπËanje vetra: mlin na veter 22

Branje za vsakogar: tiskarski stroj 24

Pogled v vesolje: teleskop 26

Pogon moderne dobe: stroji in motorji 28

Zapis trenutka: kamera 30

Prevoz po tirih: vlak 32

Glasba vsepovsod: predvajalnik zvoka 34

Proizvodnja elektrike: elektrarna 36

Vedno v stiku: telefon 38

Potop v globine: podmornica 40

Svoboda voænje: avtomobil 42

Laæji od zraka: zrakoplov 44

Na krilih tehnike: letalo 46

Komunikacijski valovi: radio in TV 48

Umetna inteligenca: raËunalnik 50

Vesolju naproti: raketa 52

Reæi me neæno: kirurgija 54

Omejen dostop: kljuËavnica 56

Popravila telesa: bionika 58

Omreæeni svet: internet 60

Pojmovnik 62

Kazalo 64

odrobno

izumi.indb 5 12/9/10 4:38 PM

izumi.indb 6 12/9/10 4:38 PM

regledno

izumi.indb 7 12/9/10 4:38 PM

8 Pregledno Svet izumov

SKUPNO DELO

LeteËi genijLeonardo da Vinci (1452‡1509) ni bil le velik slikar, temveË tudi izjemen inæenir in izumitelj. ©tevilne naprave, ki jih je prav on prvi zasnoval, so postale resniËne πele veË stoletij po njegovi smrti. Med temi so naËrti za padalo (izumljeno leta 1783), zmaja (1891), tank (1900), helikopter (1907) in podvodno dihalno napravo (1943).

izum?Kaj je

VËasih enaËijo izume in odkritja. Vendar gre pri odkritju pogosto za nekaj, kar æe obstaja in je bilo to treba le poiskati. Izum pa je nekaj povsem novega, nekaj, Ëesar prej ni bilo. Si predstavljate, da bi æiveli brez elektriËnih luËi ali pralnega stroja? Brali bi ob sveËah, z oblek pa bi si vsak veËer otresli prah. Vendar teh stvari prej ni bilo, da bi jih lahko zgolj odkrili. Nekdo jih je moral izumiti. Izum lahko svet spremeni tako rekoË Ëez noË; tako je bilo na primer s svetovnim spletom. Drugi izumi pa so lahko z nami veË stoletij, preden imajo poseben vpliv. Podmornice so na primer izumili leta 1620, mnoæiËneje pa so jih zaËeli uporabljati πele leta 1900. Poglej okoli sebe in se zamisli nad tem, koliko stvari, ki jih uporabljamo vsak dan, je bilo treba izumiti.

V preteklosti so do velikih izumov pogosto priπli posamezniki ‡ imeli so dobro zamisel in vse potrebno, da jo uresniËijo. Danes, ko je tehnologija

vse bolj zapletena in problemi vse teæji, pa na izumih veËinoma skupaj delajo velike skupine sodelujoËih znanstvenikov ali inæenirjev.

Mreæa upanjaRaziskovalci lahko danes z DNK-mikromreæami ali flËipi« delajo preizkuse na tisoËih genov hkrati, medtem ko so v preteklosti lahko obdelovali le enega ali dva naenkrat.

izumi.indb 8 12/9/10 4:38 PM

9Kaj je izum?

LeteËi stroj Ljudje so o letenju sanjali æe

tisoËe let, preden so se jim æelje uresniËile. Leonardo da Vinci je

izrisal natanËne naËrte za πtevilne letalne naprave, pri katerih se je zgledoval po plahutajoËih krilih

ptiËev in netopirjev. Æal bi le malokatera od njih letela.

izumi.indb 9 12/9/10 4:38 PM

Zgodovina

iz

umov

Pregledno Svet izumov10

PR

AZ

GO

DO

VIN

ALj

udje

so

v pr

azgo

dovi

ni u

krot

ili

ogen

j in

izum

ili π

tevi

lna

orod

ja,

brez

kat

erih

bi t

eæko

pre

æive

li,

zago

tovo

pa

se n

e bi

tako

usp

eπno

na

selil

i po

vsem

sve

tu, k

ot s

o se

.

krem

enov

o re

zilo

‡ p

rvo

orod

je iz

pred

2,5

mili

jona

let

lok

in p

uπËi

ce

oljn

a sv

etilk

a

lonË

enin

a

sved

er z

loko

m

za n

eten

je o

gnja

jadr

o

kovi

nski

meË

i in

okle

pi

pisa

vapr

va k

oles

a ‡

Sum

erija

AN

TIK

AV

obdo

bju

anti

Ënih

kul

tur s

o v

GrË

iji,

Rim

u, n

a K

itajs

kem

in n

a B

liænj

em

vzho

du u

pora

blja

li vo

dno,

vet

rno

in s

troj

no te

hnol

ogijo

ter z

njim

i ut

emel

jili m

ogoË

na c

esar

stva

.

Her

onov

par

ni s

troj

abak

kita

jska

dæu

nka

za

dol

ge p

lovb

e

vodn

o ko

lo

35

00

‡50

0 p

r. n

. πt

.

BR

ON

AS

TA I

N Æ

ELE

ZN

A D

OB

A

tiska

rski

str

oj

smod

nik

meh

ansk

a ur

ape

rzijs

ki m

lin

na v

eter

SR

ED

NJI

VE

KV

sred

njem

vek

u st

a v

izum

ih

prev

lado

vala

Kita

jska

in is

lam

ski

svet

. V E

vrop

i so

prvi

tisk

arsk

i st

roji

spro

æili

prav

o ek

splo

zijo

pr

etok

a in

form

acij

in ra

zvne

li sl

o po

zna

nju.

50

0‡1

45

0

SR

ED

NJI

VE

K

pre

d 3

50

0 p

r. n

. πt

.

PR

AZ

GO

DO

VIN

A

50

0 p

r. n

. πt

.‡5

00

A

NT

IKA

BR

ON

AS

TA

IN Æ

ELE

ZN

A D

OB

ALj

udje

so

izna

πli p

isav

o, k

olo

in

jadr

a te

r zaË

eli o

bdel

ovat

i kov

ine.

Ta

ko s

o ra

zisk

oval

i kop

no in

mor

je

ter o

blik

oval

i prv

e ku

lture

.

izumi.indb 10 12/9/10 4:38 PM

Zgodovina izumov 11

perz

ijski

mlin

na

vet

er

50

0‡1

45

0

SR

ED

NJI

VE

K

ZN

AN

STV

EN

A R

EV

OLU

CIJ

AO

æivi

tev

znan

stve

nih

razi

skav

je

spo

dbud

ila iz

ume

πtev

ilnih

na

tanË

nih

mer

ilnih

nap

rav

in p

ripr

avila

tere

n za

sto

letja

po

speπ

eneg

a te

hnol

oπke

ga ra

zvoj

a.

mik

rosk

op

New

tono

v re

flekt

orsk

i tel

esko

p Pa

scal

ovo

meh

ansk

o ra

Ëuna

lo

topl

ozra

Ëni

balo

n

Dre

bblo

vo p

odvo

dno

plov

ilo n

a ve

sla

Bab

bage

ev d

ifere

nËni

str

oj

radi

o

rake

ta

bion

ika

parn

a lo

kom

otiv

a

foto

apar

at

elek

tron

ski r

aËun

alni

k

avto

mob

ilte

lefo

nle

talo

bra

tov

Wri

ght

14

50

‡17

70

Z

NA

NS

TV

EN

A R

EV

OLU

CIJ

A

DIG

ITA

LNA

DO

BA

Pri d

igita

lni t

ehno

logi

ji se

in

form

acija

razg

radi

na

zapo

redj

e πt

evil,

obd

elav

a pa

je s

traπ

ansk

o hi

tra.

Od

sred

e 20

. sto

letja

nap

rej

se je

naπ

e æi

vlje

nje

zara

di d

igita

lnih

ra

Ëuna

lnik

ov in

ele

ktro

nike

pov

sem

sp

rem

enilo

.

17

70

‡18

70

D

OB

A S

TR

OJE

V

DO

BA

ST

RO

JEV

Ob

konc

u 18

. sto

letja

so

se e

vrop

ski

izum

itelji

pre

levi

li v

inæe

nirj

e.

Odk

riva

li so

nov

e po

gone

za

vozi

la

in n

ove

prije

me

za iz

dela

vo d

obri

n.

Stro

ji in

dru

ge n

apra

ve s

o sv

et

spre

men

ili z

a ve

dno.

18

70

‡19

50

E

LEK

TR

IKA

IN

SO

DO

BN

I S

VE

T

ELE

KT

RIK

A I

N

SO

DO

BN

I S

VE

TN

a za

Ëetk

u 20

. sto

letja

so

nast

ali t

rije

izum

i, ki

so

povs

em s

prem

enili

sve

t. Z

arad

i av

tom

obilo

v in

leta

l se

svet

zdi

m

anjπ

i, z

elek

triË

nim

i gen

erat

orji

pa s

mo

dobi

li po

vsem

nov

naË

in

oskr

be z

ene

rgijo

.

vlak

na

mag

netn

o le

bden

je

19

50

‡da

ne

s

DIG

ITA

LNA

DO

BA

izumi.indb 11 12/9/10 4:38 PM

12 Pregledno Svet izumov

izumiteljiPrvi

Sveder z lokomNaπi najbolj davni predniki niso znali zanetiti ognja. Morali so ga zajeti v poæaru, ki ga je povzroËila strela, in shraniti goreË les ali æerjavico. Pozneje so izumili orodja, s katerimi so zanetili ogenj, kadar so ga potrebovali. Z lokom so sukali ostro leseno vreteno, netivo okoli njega pa se je zaradi moËnega trenja segrelo in vægalo.

3

1

2

Kamenodobna orodjarnaDo leta 10.000 pr. n. πt. so naπi predniki izumili æe veliko metod in orodij, s katerimi so laæe preæiveli. Najpomembnejπe je bilo orodje za netenje ognja. Z ognjem so se greli, se branili pred zvermi, utrjevali osti na sulicah, kuhali hrano, ægali opeko in poæigali travnate povrπine za pripravo novih njiv.

Æivali preæivijo po zaslugi zob, krempljev in nagonov, Ëlovek pa se ima zahvaliti svoji sposobnosti, da izdeluje orodja. S prvimi orodji ‡ sulicami, sekirami, puπËicami in trnki ‡ so naπi kamenodobni predniki preæiveli kot lovci in nabiralci ter se razselili po vsej zemeljski obli. Poznejπi izumi, na primer plug, srp, lonËenina in zidane hiπe, so omogoËili poljedelstvo in æivinorejo. Tako so si lahko ljudje sami vzgojili in vzredili hrano, namesto da bi jo morali loviti. Na veË koncih sveta so v tem obdobju zrasle stalne naselbine ‡ vasi in pozneje mesta, ta pa so se razvila v srediπËa novih kultur.

izumi.indb 12 12/9/10 4:38 PM

4

5

6

8

910

12

14

11

7

13

1

2

8

3

4

5

6

9

10

11

12

13

7 14

Likovna umetnostPrazgodovinski umetniki so æe pred 32.000 leti rezljali figurice in slikali

po jamskih stenah. Iz ostankov kamenodobnih umetnin izvemo marsikaj

o æivljenju in veri ljudi, ki so umetnine ustvarili. Na πtevilnih starih rezbarijah so

upodobljeni bogovi in boginje, slikarije po jamskih stenah pa pogosto prikazujejo

lovske in bojne prizore.

Kuhanje hraneSprva so ljudje pekli meso na raænju

na odprtem ognju. Uæivanje tako pripravljenega mesa je varnejπe, saj

vroËina pokonËa bakterije. SodeË po najdbah so naπi predniki pripravljali

hrano na ognju æe pred 1,4 milijona let.

tkanina

nakit

lonËenina

glava sekire iz kremena

ribiπka sulica iz kremena

ribiπka ost iz kosti

oljenka

glasbila

koπËene πivanke

sukana vrvica

sekira

lok

pletena koπara

puπËica

izumi.indb 13 12/9/10 4:38 PM

izumi.indb 14 12/9/10 4:38 PM

regledno

izumi.indb 15 12/9/10 4:38 PM

T I M e L I N e

16 Podrobno Veliki izumi

Razvoj kolesaOsnovna funkcija kolesa za prevoz se v 5000 letih ni spremenila ‡ tovoru ali vozilu omogoËa, da se prosto premika po povrπini. Od preprostega debla do zelo zmogljivega kolesa na avtu ali motorju pa je kolo postalo moËnejπe, laæje in zapletenejπe, omogoËa pa tudi hitrejπo in bolj gladko voænjo.

KoloVeliki zasuk

Kolo se zdi tako preprost izum, da zlahka pozabimo, kako domiselno in pomembno je v resnici. S kolutom ali valjem, ki se suËe okoli osi, dobimo preprosto, vendar mnogostransko uporabno napravo. Kolesa pod bremenom ali na vozilu zmanjπujejo zaviranje zaradi trenja, tako da lahko ljudi in blago hitro prevaæamo na velike razdalje. Tako je kolo skozi tisoËletja oblikovalo Ëloveπko zgodovino. Kroæno gibanje koles in zobnikov kot delov naprave poganja vse, od ur do parnega stroja in od letalskega propelerja do raËunalniπkega diskovnega pogona. ResniËno lahko reËemo, da kolo poganja svet.

Kotalna deblaV pradavnih Ëasih so ljudje tovor kotalili na hlodih. Ob dolgotrajni rabi se je del debla, na katerega je pritiskal tovor, obrabil, in nastalo je nekaj takega kot kolesi, povezani z osjo. Taka flobtesana« priprava je bila veliko laæja in preprostejπa.

Sumerska kolesaTa kolesa so bila izdelana iz treh povezanih lesenih plohov, obtesanih v okroglo obliko.

Kolo z naperamiRimljani so æe uporabljali πirπa, laæja in uËinkovitejπa kolesa. Iz sredine so odstranili nekaj teæe tako, da so napravili napere, ki so povezovale pesto v sredini kolesa z zunanjim obodom.

ok. 300 pr. n. πt. Cesarstvo na kolesihRimljani so speljali ceste po vsem svojem obseænem cesarstvu, da so lahko prevaæali vojsko in trgovali z dobrinami. Nekatere sodobne hitre ceste potekajo po starih rimskih.

ok. 3500 pr. n. πt. Prva vozilaKolikor vemo, so prva prava kolesa uporabljali v stari Sumeriji, danes delu Iraka. Okoli leta 2500 pr. n. πt. so Sumerci æe vozili hitre bojne vozove s πtirimi kolesi in konjsko vprego.

ok. 4000 pr. n. πt. Zadeva je steklaPri gradnji svetiπËa Stonehenge okoli leta 3000 pr. n. πt. so hlode podstavili neposredno pod kamnite klade. Verjetno so to metodo uporabljali æe veË tisoËletij prej.

KOLO

» A S O V N I C A

izumi.indb 16 12/9/10 4:38 PM

17Velik zasuk: kolo

Kolesa lokomotivePrvi vlaki so imeli polna æelezna pesta, napere in obode, da so nosili teæo parnih lokomotiv in vagonov. Pogonska kolesa so bila povezana, da so prenaπala pogonsko moË iz parnega stroja.

Pred veË stoletji so v Severni in Juæni Ameriki πtevilne kulture uspeπno æivele brez koles za prevoz. Inki in Azteki so izdelovali

otroπke igraËke na kolesih, zakaj torej niso poznali vozov? Morda se tega nihËe ni domislil. Morda pa kolesa preprosto niso bila tako uporabna v goratih in gozdnatih krajih, kjer so æiveli. Najbræ nikoli ne bomo izvedeli.

MotoristiËno koloTrpeæno in lahko kolo sodobnih

motociklov je konËni rezultat veË kot pet tisoË let razvoja kolesa. Proæne, profilirane pnevmatike iz gumijaste

zmesi se odliËno oprijemljejo cestne povrπine, diskaste zavore

ob pestu pa pomagajo pri brzdanju hitrosti.

Kolesa s pnevmatikoPnevmatike so najprej namestili

na dvokolesa. OmogoËale so boljπi oprijem podlage

in udobnejπo voænjo. Izum se je hitro razπiril πe na avtomobile

in druga vozila.

19. stoletje Parna revolucijaParna lokomotiva je povzroËila pravi prevrat v prevozu na kolesih. Kar Ëez noË so se potniki in tovor prevaæali na velike razdalje hitreje od konja v galopu.

ok. 1890 Prevoz za vseS prvimi dvokolesi je bila voænja trda in poskoËna. Ko pa so leta 1888 izumili pnevmatike, so dvokolesa postala priljubljeno osebno prevozno sredstvo.

ok. 1920 Svet v gibanjuDanes se ljudje gibljejo hitreje in pogosteje kot kdaj prej. Sodobni svet je povsem odvisen od avtomobilov in tovornjakov ter cest, po katerih vozijo.

ÆIVLJENJE BREZ KOLES

izumi.indb 17 12/9/10 4:39 PM

glav

ni ja

mbo

r

krm

ni ja

mbo

r

pred

nji j

ambo

r

pred

nje

vrhn

je

jadr

o

glav

no v

rhnj

e ja

dro

poda

ljπek

krm

nega

jadr

a

Podrobno Veliki izumi18

NO

VI P

RIJ

EMI P

RI N

AVIG

ACIJ

I

Prve

ladj

e so

plu

le v

zdol

æ re

k in

ob

mor

skih

oba

lah,

kje

r se

je π

e vi

delo

ko

pno.

S p

lovb

o na

odp

rto

mor

je s

o po

mor

πËak

i izg

ubili

zem

ljo iz

pred

oËi

in

tveg

ali,

da je

nik

oli v

eË n

e uz

rejo

. Pri

kaza

ne

prip

rave

s s

once

m, z

vezd

ami,

mag

neti

in

sate

liti p

omag

ajo

mor

narj

em n

a pr

avo

pot.

perz

ijski

ast

rola

b

kita

jski

kom

pas

seks

tant

spre

jem

nik

za

sate

litsk

o na

viga

cijo

Jadr

oVp

reæe

ni v

eter

Prve

spl

ave

in k

anuj

e so

izde

lali

iz d

ebel

pre

d ve

Ë ko

t 12

.000

leti.

Nek

olik

o po

znej

e so

ara

bska

in p

olin

ezijs

ka

ljuds

tva

odkr

ila, d

a la

hko

z ja

drom

zaj

amej

o ve

ter

in t

ako

prem

agaj

o to

kove

, pre

moË

ne z

a ve

sla.

Iz p

rvih

Ëo

lnov

na

jadr

a so

se

razv

ile v

elik

ansk

e bo

jne

in t

rgov

ske

ladj

e z

ogro

mni

mi j

adri

, ki s

o na

dom

estil

a st

o m

oËni

h ve

slaË

ev. V

elik

e ja

drni

ce s

o po

nesl

e bl

ago,

id

eje

in lj

udi n

a vs

e ce

line,

od

Kita

jske

do

Ara

bije

in

Pol

inez

ije, o

d Ev

rope

do

Afr

ike

in A

mer

ike.

Boj

na v

elik

anka

Vict

ory

je b

ila li

nijs

ka b

ojna

la

dja

brita

nske

voj

ne m

orna

rice

. Zn

amen

ita je

pre

dvse

m p

o bi

tki

pri T

rafa

lgar

ju, z

adnj

i vel

iki

bitk

i med

jadr

nica

mi.

Na

njen

ih

jam

bori

h se

je ra

zpen

jalo

do

37 ja

der s

sku

pno

povr

πino

55

00 m

2 .

glav

no b

oËno

jadr

o gl

avne

ga p

odal

jπka

stra

nsko

boË

no ja

dro

pred

njeg

a po

daljπ

ka

glav

ni

poda

ljπek

jadr

a

izumi.indb 18 12/9/10 4:39 PM

JAD

RO

»A

SO

VN

ICA

pred

nje

vrhn

je

jadr

o

krm

no v

rhnj

e ja

dro

glav

no s

oπno

jadr

o

zadn

je ja

dro

spre

dnje

ja

dro

ok. 2

00 n

. πt.

Kita

jske

dæu

nke

Na

kita

jski

h dæ

unka

h so

ba

mbu

sove

pal

ice

dræa

le

oblik

o ja

der.

Velik

e dæ

unke

so

se

poda

le n

a od

prto

mor

je

in p

lule

po

svet

u. M

ed d

rugi

m

so v

Ara

bijo

in E

vrop

o po

nesl

e sm

odni

k in

pap

ir.

ok. 1

650

Lini

jske

ladj

eSt

olet

ja d

olgo

so

v m

orsk

ih

bitk

ah p

ravi

lom

a zm

agov

ale

najv

eËje

ladj

e z

najv

eË to

povi

. Li

nijs

ke la

dje

so b

ile n

ajle

pπe

topn

jaËe

tist

ega

Ëasa

, po

njih

pa

so

se z

gled

oval

e tu

di s

odob

ne

bojn

e la

dje.

ok. 1

850

Rega

tne

jadr

nice

Diz

elsk

i mot

orji

so z

amen

jali

jadr

a ta

ko p

ri po

tniπ

kih

kako

r tr

govs

kih

in b

ojni

h la

djah

. Jad

ra­

nje

kot π

port

pa

je p

rilju

b lje

no

bolj

kot k

adar

koli.

Sod

obne

re

gatn

e ja

drni

ce s

o iz

dela

ne

iz la

hkih

ste

klen

ih v

lake

n.

ok. 3

500

pr. n

. πt.

Egip

Ëans

ke tr

govs

ke

ladj

eSt

aroe

gipË

ansk

e tr

govs

ke

ladj

e so

plu

le g

or in

dol

po

Nilu

ter o

d to

d na

odp

rto

Sred

ozem

sko

mor

je.

Vrvi

Na

Vict

ory

je v

eË k

ot 4

2 km

vrv

i dvi

gova

lo in

na

penj

alo

jadr

a. P

osad

ka je

mor

ala

obvl

adat

i vrv

i za

zvi

janj

e ja

der,

vrvi

na

spod

njem

zun

anje

m o

glu

jade

r, vr

vi u

zdni

h ro

glje

v, v

rvi,

ki v

eæej

o ja

dro

in

ladi

jski

nos

, vrv

i do

nabr

eklin

e ja

der,

jekl

ene

vrvi

, ki

veæ

ejo

jam

bor z

bok

om la

dje,

kon

opce

in v

rvi z

a dv

igan

je in

spu

πËan

je ja

der.

glav

no v

rhnj

e st

rans

ko

boËn

o ja

dro

spod

nje

stra

nsko

bo

Ëno

jadr

o

izumi.indb 19 12/9/10 4:39 PM

T I M e L I N e

20 Podrobno Veliki izumi

UraMerjenje Ëasa

Od vseh izumov morda prav skromna ura najbolj doloËa naπe æivljenje. Te naprave odmerjajo ure, minute in sekunde naπega dneva, od takrat, ko se zbudimo, do tedaj, ko gremo spat. Ni pa bilo vedno tako. V pradavnini so lovci in pozneje kmetje Ëas merili po Soncu in zvezdah, spreminjanje letnih Ëasov pa je bil njihov koledar. ©ele pred pribliæno 5000 leti, ko so se pojavile prve kulture, so razdelili dan v manjπe enote. Stari Babilonci in EgipËani so imeli sonËne ure in merili Ëas po gibanju Sonca. Pozneje so Grki in Kitajci izdelali vodne ure, ki so tekle dan in noË. ©ele v srednjeveπki Evropi pa so razvili prve povsem mehanske ure na uteæi in vzmeti.

UteæUro poganja viseËa uteæ, ki jo teænost vleËe navzdol.

Ubeæno kolesceGibanje zobatega ubeænega kolesca omejujeta dve ploπËici, zaskoËki, pritrjeni na vreteno.

Tik takKo vreteno niha sem in tja, se zaskoËki izmeniËno ujameta in razideta z zobci ubeænega kolesca.

Pravilno merjenje ËasaKotvica je del mehanske ure, ki zagotavlja enakomerno delovanje, tako da v enakomernih presledkih sproπËa energijo obeπene uteæi ali navite vzmeti. Brez nje bi se energija sproπËala neredno in bi kazalci prehitevali ali zaostajali. Pri prvih urah se je kotvica sukala sem ter tja okoli navpiËne osi, kakor je prikazano na sliki.

ok. 270 pr. n. πt. Vodna uraPrve vodne ure so bile le skodele z vodo. »as so kazale oznake na njej, ko je voda poËasi odtekala skozi luknjico. Grπki inæenir Ktezibij je dodal πe drugo posodo s plovcem, ta pa je med dvigovanjem premikal urni kazalec.

ok. 1000 PeπËena uraPeπËene ure so uporabljali veËinoma pomorπËaki kot navigacijski pripomoËek. Niti sonËne niti vodne ure na zibajoËi se ladji niso delovale pravilno, vrsta peπËenih ur pa je nalogo opravljala zadovoljivo.

ok. 3000 pr. n. πt. SonËna uraPrve ure so bile sonËne; pri njih je Ëas kazala premikajoËa se senca, ki jo je kazalec metal na πtevilËnico. Stari EgipËani so s temi urami dan razdelili na manjπe enote.

PreËkaNa vrh vretena je nasajena preËka,

s premeπËanjem uteæi na enem in drugem

koncu pa lahko uravnavamo njeno sukanje sem in tja.

VretenoVreteno je navpiËen drog,

z vrha obeπen na nitki, da se lahko prosto suËe.

» A S O V N I C A

URA

izumi.indb 20 12/9/10 4:39 PM

Ure za vernikePrve mehanske ure so izdelali za cerkve in samostane, tako da so lahko maπe in druge obrede prirejali ob natanËno doloËenih urah. ©tevilne ure so polno uro odbile z zvonom. Te prve ure so imele le urni kazalec. Mehanske ure vse do izuma nihala v 16. stoletju niso bile dovolj natanËne, da bi merile minute.

13. stoletje Mehanska uraItalijan Giovanni di Dondi je izdelal neverjetno natanËno uro, ki je kazala uro in datum ter sledila gibanju Sonca, Lune in planetov. Sestavil jo je slabo stoletje po pojavu prvih mehanskih ur.

1972 Kremenova uraKanadski inæenir Warren Marrison je æe leta 1927 z nihanjem kremenovih kristalov uravnaval delovanje ur. Prve kremenove zapestne ure so izdelali leta 1972. Danes digitalne in kremenove ure napajajo baterije, sonËna svetloba in celo naπe gibanje.

izumi.indb 21 12/9/10 4:39 PM

Mlin

na

vete

rIz

kori

πËan

je v

etra

MoË

v s

tolp

uM

line

kot s

tolp

e so

v 1

6. s

tole

tju

razv

ili

Niz

ozem

ci in

Ang

leæi

. Dvo

deln

i sto

lp, k

akrπ

nega

vi

dim

o na

slik

i, je

bil

boljπ

i od

pred

hodn

ega

mlin

a z

drog

om, s

aj m

linar

ju n

i bilo

treb

a ob

raËa

ti c

elot

nega

mlin

a v

vete

r, te

mve

Ë le

zgo

rnji

del z

jadr

i.

Zavo

rno

kolo

To v

elik

o ko

lo p

rena

πa e

nerg

ijo

s kr

il na

not

ranj

i meh

aniz

em.

Na

njem

je tu

di z

avor

a, s

kat

ero

je m

ogoË

e m

lin u

poËa

sniti

al

i ust

aviti

.

Vrtl

jiva

stre

haPr

emiË

na le

sena

kup

ola

Ëepi

vr

h ne

prem

iËne

ga o

sred

njeg

a de

la. K

upol

a no

si k

rila

, v n

jej

pa s

o tu

di p

reno

sna

kole

sa z

a po

gon

mlin

skeg

a ko

lesa

.

Kri

laKr

ila iz

bla

ga s

o na

peta

na

lese

nem

og

rodj

u. R

eπet

ke s

o pr

itrje

ne n

a ro

Ëice

, vs

e πt

iri p

a su

Ëejo

vod

orav

no g

red.

Zara

di s

prem

enje

nih

met

od k

met

ovan

ja je

v

sred

njev

eπki

Evr

opi l

ahko

man

j km

etov

na

polji

h pr

idel

alo

velik

o ve

Ë æi

ta. K

er p

a se

je t

ako

velik

o lju

di s

elilo

z d

eæel

e v

mes

ta, n

i bilo

dov

olj r

ok, d

a bi

roË

no m

leli

zrnj

e v

mok

o, iz

kat

ere

so p

otem

pe

kli k

ruh.

Zat

o so

mlin

arji

vpre

gli m

oË v

etra

. Mlin

i na

vet

er p

a ni

so le

meh

ansk

o m

leli

zrnj

a, z

njim

i so

tud

i Ërp

ali v

odo

in iz

suπe

vali

tisoË

e he

ktar

ov t

al.

Tako

so

izsu

πili

velik

del

Niz

ozem

ske,

ki j

e bi

l pre

j po

d vo

do. S

odob

ni m

lini n

a ve

ter

z ve

trno

ene

rgijo

po

ganj

ajo

gene

rato

rje

za p

roiz

vaja

nje

elek

trik

e.

Pren

osPr

i tem

pre

nosu

se

navp

iËno

gi

banj

e za

vorn

ega

kole

sa p

rene

se

v vo

dora

vno

giba

nje

Ëeln

ega

kole

sa.

Podrobno Veliki izumi22

izumi.indb 22 12/9/10 4:39 PM

»A

SO

VN

ICA

MLI

N N

A VE

TER

ok. 1

400

Hol

ands

ki m

linEv

rope

jci s

o iz

boljπ

ali p

erzi

jsko

za

mis

el, t

ako

da s

o po

stav

ili

krila

na

vodo

ravn

o gr

ed.

Tako

je la

hko

vete

r pri

tiska

l na

vsa

kri

la h

krat

i.

ok. 1

850

»rpa

lka

na v

eter

Pri t

eh Ë

rpal

kah

rep

zago

tavl

ja, d

a je

vet

rnic

a ve

dno

obrn

jena

v v

eter

. To

vrst

ne p

repr

oste

nap

rave

πe

vedn

o up

orab

ljajo

na

kmet

ijah

in ra

nËih

v

Zdru

æeni

h dr

æava

h Am

erik

e, A

vstr

aliji

in

juæn

i Afr

iki.

Mlin

sko

kolo

Zrnj

a ne

mel

je le

eno

m

linsk

o ko

lo, t

emve

Ë dv

e.

Zgor

nje

se v

rti z

gre

djo,

sp

odnj

e m

iruje

.

1890

‡190

0 Ve

trna

turb

ina

Sodo

bne

vetr

ne tu

rbin

e po

gost

o po

stav

ljajo

v v

rsta

h po

hri

bovs

kih

greb

enih

ali

na m

orsk

ih p

litvi

nah.

N

ajve

Ëje

med

njim

i pro

izva

jajo

do

volj

elek

trik

e za

tiso

Ëe d

omov

.

»eln

o ko

loTo

vel

iko

osre

dnje

kol

o pr

enaπ

a en

ergi

jo n

a dv

e m

anjπ

i vo

dora

vni k

oles

i na

nasp

rotn

ih

stra

neh,

ti p

a po

ganj

ata

vsak

o sv

oje

mlin

sko

kolo

spo

daj.

ok. 5

00 P

erzi

jski

mlin

na

vete

rPr

ve m

line

na v

eter

so

upor

ablja

li v

Perz

iji (z

daj I

ran)

. Kr

ila s

o bi

la p

osta

vlje

na z

notr

aj

obzi

dja,

vet

er p

a so

nan

je v

odili

sk

ozi π

pran

jo.

Gal

erija

VeËj

im m

linom

so

priz

idal

i πe

kroæ

ni

oder

, kje

r je

mlin

ar

lahk

o ur

avna

l kri

la

ali v

rtlji

vo s

treh

o.

izumi.indb 23 12/9/10 4:39 PM

24 Podrobno Veliki izumi

Tiskarski strojBranje za vsakogar

Pred sredino 15. stoletja je imelo le malo ljudi dostop do informacij v pisni obliki. Znanje so pridobivali veËinoma pri maπah, od mestnih glasnikov in z govoricami. Knjig je bilo malo, saj so jih roËno prepisovali menihi in pisarji. Nekaj knjig, veËinoma verskih, so tiskali z roËno izrezljanimi lesenimi ploπËami, kar je bilo seveda zamudno in drago. Vse to se je spremenilo, ko je leta 1447 Johannes Gutenberg iz Mainza v NemËiji izumil prvi tiskarski stroj s premiËnim stavkom. Nenadoma je tiskanje postalo hitro, preprosto in poceni. Knjige z najrazliËnejπimi vsebinami ‡ o politiki, filozofiji, znanosti ‡ so se hitro mnoæile ter spodbujale renesanso ali preporod znanja v Evropi in drugod.

1041 Kitajski premiËni tiskKitajci so æe okoli leta 300 uporabljali tisk s kliπeji, leta 868 pa so æe tiskali cele knjige. Leta 1041, torej 400 let pred Gutenbergovim strojem, je alkimist Pi Sheng izdelal prvi premiËni tisk iz ægane gline, prilepljene na æelezno ploπËo.

ok. 1447 Gutenbergov tiskarski strojGutenbergov tiskarski stroj je skoraj Ëez noË povzroËil prevrat v tiskarstvu. Evropo so preplavile knjige, pamfleti in noviËarske pole ter prinaπali informacije veË ljudem kot kadarkoli prej.

Pisano besedo so izumili veË kot 4000 let pred tiskom. V πtevilnih

kulturah so besede ponazarjali s sliËicami, stari Sumerci pa so naredili korak naprej. S klinastimi znaki, vrezanimi v glinaste tablice, so zapisovali glasovne dele besed.

Tiskarski okvirPo tem lesenem okvirju na teËajih, pripetem na premiËne sani, se je papir spuπËal na πablono za tisk. Okvir je bil na obeh straneh prekrit s platnom ali ovËjo koæo, lahko pa je bil πe podloæen s polstjo, da je bil odtis neænejπi ali moËnejπi.

Prva pisavaNa tej sumerski glineni tablici je s klinopisom zapisano πtevilo ovac in koz.

RoËno pisane knjigePred Gutenbergom so knjige pisali s Ërnilom in priostrenim gosjim peresom. Gutenberg je tiskarske Ërke oblikoval tako, da so bile videti kot roËna pisava na tej sliki.

1 Postavljanje vrstice Stavec je bral z rokopisa in postavljal posamezne Ërke na vrstiËnik ter tako sestavil vrstico besedila.

2 Postavljanje strani Polne vrstice so namestili na plosko podlogo in jih potem pritrdili skupaj v tiskovno predlogo.

3 Nanaπanje barve Predlogo so poloæili na pomiËni pladenj, prenesli v tiskarski stroj in jo tam roËno premazali s tiskarsko barvo.

4 Tiskanje Na predlogo so poloæili vlaæen papir, nanj pa privili teæko ploπËo, da so se Ërke odtisnile. KonËni rezultat je bila natisnjena stran.

» A S O V N I C A

TISKARSKI STROJ

PISANA BESEDA

izumi.indb 24 12/9/10 4:39 PM

Bistri prepisovalecZ Gutenbergovim izumom je tiskanje postalo hitrejπe in laæje, saj je namesto celostranskih kliπejev uporabljal izmenljive Ërke. »rke je bilo mogoËe hitro oblikovati, postaviti v vrste in vrste na strani, po opravljenem tisku pa so jih lahko spet razstavili in preuredili v nove predloge strani.

1840‡1850 Rotacijski tiskPri naslednjem koraku v tiskanju so dosegli, da so stroji opravili veËino dela. Leta 1810 so v parno gnane tiskarske stroje namestili kovinske valje. Leta 1847 so izpopolnjeni rotacijski tiskarski stroji lahko natisnili do 24.000 strani na uro.

1969 Pisarniπki laserski tiskalnikLaserski tiskalnik, pri katerem elektrostatiËni naboj usmerja barvilo na valje, da se od tod prenese na papir, so prvi leta 1969 izdelali v podjetju Xerox. Leta 1990 je bilo mogoËe te hitre, natanËne in majhne tiskalnike najti v pisarnah in po domovih po vsem svetu.

PodstavekPodstavek tiskarskega

stroja je bil ravni del, na katerem je leæala

predloga.

PredlogaPredlogo so premazali z lepljivo oljno barvo.

Z enim nanosom so lahko natisnili

do 10 strani.

SaniSani, pomiËni okvir v podstavku tiskarskega

stroja, je bilo mogoËe premikati sem in tja, da so vstavili novo predlogo in jo postavili

pod stiskalnico.

MostiËekNatanËno usmerjanje vijaka je zagotavljal debel lesen preËnik.

VijakVelik lesen vijak so sukali z roËico, da je ploπËa spodaj enakomerno pritiskala na papir.

izumi.indb 25 12/9/10 4:39 PM

Tele

skop

Izm

ed v

seh

izum

ov je

tele

skop

zag

otov

o na

jbol

j vpl

ival

na

naπ

pog

led

na v

esol

je. P

rvi t

eles

kopi

so

bili

sest

avlje

ni

le iz

dve

h le

Ë na

kon

cih

cevi

. Prv

ega

je le

ta 1

608

sest

avil

nizo

zem

ski o

ptik

Han

s Li

pper

hay.

Km

alu

zate

m je

ital

ijans

ki

znan

stve

nik

Gal

ilej i

zdel

al b

oljπ

o ra

zliË

ico

in o

dkri

l Ju

pitr

ove

lune

, pri

πel p

a je

tudi

do

doka

zov,

da

Zem

lja k

roæi

ok

oli S

onca

(in

ne n

aspr

otno

). Te

lesk

opi s

o po

znej

e po

stal

i ve

liko

zmog

ljive

jπi,

z zr

caln

imi,

radi

jski

mi i

n ve

soljs

kim

i te

lesk

opi p

a la

hko

zrem

o vs

e gl

oblje

v p

rost

rans

tvo

veso

lja

in s

pozn

avam

o sk

rivn

osti

njeg

oveg

a na

stan

ka.

Gle

danj

e z

ogle

dalo

mH

alov

tele

skop

na

obse

rvat

oriju

Pal

omar

v

Kalif

orni

ji im

a zr

calo

s p

rem

erom

5 m

. Ko

so

ga le

ta 1

948

izde

lali,

je b

il na

jveË

ji zr

caln

i tel

esko

p na

sve

tu, k

ar s

e ni

sp

rem

enilo

veË

kot

30

let.

V te

m

Ëasu

so

astr

onom

i z n

jim d

obili

tu

di d

okaz

e, d

a se

ves

olje

πir

i.

Veso

ljski

tele

skop

Jam

esa

Web

baTa

tele

skop

naj

bi v

zem

eljs

ko o

rbito

iz

stre

lili l

eta

2014

. Im

el b

o ve

Ëje

zrca

lo

od s

voje

ga p

redh

odni

ka, H

ubbl

oveg

a te

lesk

opa,

infr

arde

Ëe d

etek

torj

e in

zaπ

Ëito

pr

ed s

onËn

o sv

etlo

bo, z

ato

bo z

njim

m

ogoË

e op

azov

ati g

lobl

je v

ves

olje

.

Pogl

ed v

ves

olje

MIKROSKOP

Teles

kop

nam

je ra

zkril

med

le,

odda

ljene

zve

zde

in p

lane

te,

z m

ikro

skop

om p

a sm

o ug

leda

li dr

obne

zn

aËiln

osti

æuæe

lk, b

akte

rij in

cel

ic, k

i so

oËe

su n

evid

ne. M

ikro

skop

sta

leta

15

90 iz

umila

Niz

ozem

ca Z

acha

rias

Jans

sen

in n

jego

v oË

e H

ans,

pop

ular

izira

l pa

ga

je a

ngle

πki z

nans

tven

ik R

ober

t H

ooke

. Let

a 16

65 je

v k

njig

i Mic

rogr

aphi

a ob

javi

l ris

be b

olhe

in d

rugi

h dr

obni

h pr

edm

etov

, vel

ike

za c

elo

stra

n,

ter n

avdu

πil b

rals

tvo

po v

sej E

vrop

i.

izumi.indb 26 12/9/10 4:39 PM