Janez Skrabec, Riko

Riko je na prvi pogled - in v širšislovenski javnosti - prepoznavenpredvsem po konceptu energetskoučinkovitih in nadstandardnih le-senih hiš, s katerimi je prodrl tudina zahodne trge. Najnovejši projektna tem področju je razvoj hiše De-mocratic Eco House v sodelovanjus francoskim oblikovalcem Phili-ppom Starčkom. »Ta. hiša bo plodslovenskega znanja, imamo vrstodomačih podizvajalcev. Sodelova-nje s Starčkom je odraz naše zelonišne filozofije, od skupnega pro-jekta pa pričakujemo predvsem ve-čjo prepoznavnost, je povedal JanezSkrabec, lastnik in direktor družbeRiko. Hiše so pravzapravpostranskadejavnost Rika. Skrabec v pogovorucelo prizna, da »imajo že ves časprobleme«. Najpomembnejši poseldružbe še naprej ostaja inženiring,vodenje gradbenih, energetskih inokoljevarstvenih investicij, pred-vsem v Rusiji. »Mi smo integrator.Povezujemo podjetja oziroma nji-hovo ponudbo, da lahko ponudimocelostno rešitev, pravi Skrabec.

Ob zadnjem obisku ruskega pre-miera Vladimirja Putina v Slovenijije tudi Riko napovedal podpis po-godbe z ruskim partnerjem za gra-dnjo hotelskega kompleksa Lužnikiv Moskvi ...

No, nismo še podpisali. Smo tikpred sklenitvijo posla, ni pa nam šeuspelo.

Kje pa se je zataknilo?Glede na velikost posla so po-

trebna še dodatna in podrobnejšausklajevanja.

Kaj v tem hipu tak posel gradbe-nega inženiringa, vreden sto mili-jonov evrov, pomeni za Riko?

Ta projekt je sanjski, če nam gabo uspelo pripeljati do konca. Nanjem delamo več kot tri leta. Konecleta 2006, ob obisku takratnega mi-nistra za gospodarstvo Andreja Viz-jaka v Moskvi, smo podpisali takopismo o nameri kot tudi pismo onameri za financiranje. Gre pa zahotel, ki bo zrasel v olimpijskemkompleksu Lužniki, v bližini nogo-metnega stadiona, ki je predvidenza svetovno prvenstvo v nogometu2018, ki ga bo gostila Rusija. Zato jeposel še toliko bolj aktualen. Gre zaprojekt na ključ, lahko bomo znovapovezali vrsto slovenskih podjetij,podobno, kot smo že storili pri pre-novi moskovskega hotela Peter I.

Katere dobavitelje iz Slovenijelahko povabite?

Konkretnih podjetij ne moremnavesti. Se pa ve, da smo za izgra-dnjo hotela Peter I. ob pomoči slo-venskih podjetij dobavili stavbnopohištvo, opremo sob, inštalacije,kuhinjsko in gostinsko opremo, ko-palniško opremo, kamen, tekstilneizdelke in podobno. Jasno pa je, dacementa in peska ne bomo vozili izSlovenije. Smo na tem, da bo tudi vta projekt vgrajena močna sloven-ska komponenta.

Kako pa do takega posla v Rusi-ji sploh prideš? Ključni premiki seočitno dogajajo na politični ravniob državniških obiskih, torej je po-litična komponenta zelo pomemb-na.

No, če pogledamo, katera našapodjetja so danes prisotna na ru-skem trgu, so to tista, ki tam delu-jejo že dvajset let na dvajset letihpodlage. Lahko jih kar naštejem:Krka in Lek, Iskratel, Helios, Go-renje, Trimo, Juteks in Riko. Kaj topomeni? Gre za dolgoročno vztraj-no delo, če želiš dosegati rezultate.Mi imamo v Moskvi močno pisano,operativno ekipo inženirjev. Tisti,ki se nadeja, da bo v Rusiji uspel čeznoč, se je zmotil. Tudi taka podje-tja so verjetno poskušala, a mi nevemo več za njih.

Kako lahko torej kdo začne nanovo, kaj mu svetujete?

Zagotovo se je treba z ruskim tr-gom spogledovati, ker vemo, da borast v prihodnje predvsem v drža-vah BRIK. Mislim, da je nam Slo-vencem zaradi kulturnih podob-nosti, ker smo Slovani s podobnimkulturnim ustrojem in mentaliteto,ker smo včasih živeli v podobnemsistemu, v Rusiji zagotovo laže kotv Braziliji, Indiji ali na Kitajskem.Geografsko smo si relativno blizu,80 odstotkov ruskega prebivalstvaživi v evropskem delu Rusije. Če seže odločiš za delovanje na tujih tr-gih, boš prej ali slej pristal v Ruskifederaciji.

Ampak kako?Ni preprosto. Verjetno je dobro,

da se poskušaš najprej priključitikateremu od večjih podjetij. Za-gonski stroški so namreč veliki,pomembne so informacije, omo-gočajo jih naše veleposlaništvo inpredstavništva Japti. In da mogočene začneš kar takoj v Moskvi, am-pak v katerem drugem središču, kiso v Povolžju. Pa da ne greš kar ta-koj v Rusijo, ampak mogoče še prejv Ukrajino, pa v Belorusijo, ki sta

podobna trga, mogoče bolj transpa-renta in z manj tveganji.

Se vam zdi Belorusija bolj tran-sparenten trg? Zakaj?

No, to pravim zato, ker je velikomanjši. Tam se hitreje znajdeš. Na-vsezadnje ima Moskva 15 milijonovljudi, je megapolis in zelo konku-renčen trg. Mi imamo namreč izku-šnje in predstavništva v vseh trehdržavah in zato lažje primerjam.Minsk je seveda manjši, Belorusijaje še bolj podobna Sloveniji, tam jemočna industrija.

Se pravi, da je bilo tudi za vaslaže priti do pogodbe za doba-vo dveh transformatorskih postajv vrednosti 54 milijonov evrov, kiste jo podpisali februarja v Belo-rusiji, kot do stvari, ki jih delate vMoskvi?

Težko bi rekel laže, vsak poselje specifičen in je posledica ogro-mno načrtnega dela, pa tudi nekajsreče. V Rusiji na primer nismozačeli z energetiko, ampak s stroj-no opremo. Uveljavili smo se kotdobavitelj tehnološke opreme ruskiavtomobilski industriji, v glavnemAvtovazu. Trenutno veliko dela-mo za ruskega giganta Avtodizeliz Jaroslavla, kjer zaključujemotehnološko linijo nove generacijedizelskih motorjev. Mi nismo nekglobalni igralec, nobeno od sloven-skih podjetij ni, razen mogoče Go-renja. Smo bolj nišni igralec. In tudiko rečemo, da se v Rusiji ukvarjamoz gradbeništvom, to ne pomeni, dase frontalno ukvarjamo z gradbeni-štvom po vsej Rusiji, ampak upamos tem spopasti samo v Moskvi.

Zakaj, kaj je vaša največja ome-jitev?

Zato, ker je treba zelo poznatispecifiko določenega trga. In trgv Jekaterinburgu je bistveno dru-gačen kot v Moskvi. Vsak projektv gradbeništvu je nekako nov. Nanovo moraš izbrati podizvajalce, kibodo delali zate. Mi poznamo, ali pasi domišljamo, da poznamo podje-tja, s katerimi sodelujemo, samo v

Moskvi. Samo tu se znajdemo v ko-munikaciji z mestnimi oblastmi alipa z oblastjo regije. Saj veste, nepre-mičninski posli in vse, kar je v zveziz gradbeništvom, je podvrženo pre-cejšnji regulativi. Tudi v Slovenijise ti zatakne, pa si tu doma in imašobčutek, da imaš vse v svojih rokah,da poznaš župana, poznaš predpise,poznaš tiste na ministrstvu, pa ve-ste, kako problematično je, preden

kaj umestiš v okolje. Za tujca je vRusiji še veliko težje.

Kako pa izbirate nišne projekte,za katere se potegujete?

To je zelo dobro vprašanje.Je bil recimo za Lužnike kakšen

razpis, ali ste bili neposredno po-vabljeni k sodelovanju?

Bil je razpis. V času, ko se je investi-tor odločal za projekt, smo mi zaklju-čevali hotel Peter I. in hkrati iskalinove priložnosti naprej. Prizadeva-mo si, da nas kdo na podlagi naše ka-kovosti tudi priporoči. In so nas.

Se pravi, ker so naročniki ime-li dobre izkušnje z vami pri hoteluPeter I., so vas priporočili naprej?

Mesto Moskva je tudi tam lastnikin ta referenca nas je kar umestilamed kakovostne oz. konkurenčneponudnike.

Imate pri poslih v Rusiji tudi vitežave z neplačniki?

No, preberemo lahko razne in-formacije. Slovenska podjetja, kisem jih omenil, imajo zelo zane-sljive partnerje. Meni je že marsi-katero podjetje na Zahodu ostalodolžno, v Rusiji pa še niti eno. Nebom rekel, da ni bilo težav. Vendarsmo mi v taki dejavnosti, ki zahtevatudi financiranje. In če ti financiraš,potem partnerju omogočiš dostopdo kreditnih sredstev, in ta denarje potem rezerviran za projekt.Lahko tudi rečem, da smo preživelirazlične čase. Tudi leto 1998, ko jebila velika kriza v Ruski federaciji,pa smo uspeli dobiti vsa plačila. Patudi, ko se je začela ta nova kriza, soimeli projekte, za katere je zmanj-kalo denarja, pa smo bili kljub temudo danes vsi poplačani.

Eden od teh projektov, ki jim jezmanjkalo denarja, pa je bil v bi-stvu slovenski ...

Kateri?

Naložba Intereurope v terminalČehov.

Ja, to pa. Moram reči, da je to edi-na slaba izkušnja, ki jo imam v Ru-ski federaciji, da stvari niso šle tako,kot bi morale iti.

Torej je problem tudi, kako izbe-reš partnerje v Sloveniji?

Ja, tudi. Saj danes, tako kot ver-jetno nikjer na svetu, veliko govo-rimo o plačilni nedisciplini, še po-sebno v gradbeništvu.

Blagovna menjava med Slove-nijo in Rusijo je v dveh letih krizeupadla skoraj za tretjino. Kako toobčuti Riko?

Na to ne bi tako tragično gledal.Marsikatero slovensko podjetje jeodprlo svoje podjetje v Ruski federa-ciji in tam proizvajajo velik del tega,kar je mogoče do včeraj izvažalo izSlovenije. Krka, Lek, Trimo, Juteksso taki primeri. Če bo Slovenija žele-la preskočiti v nove, višje segmentegospodarske razvitosti, se ne smeukvarjati samo z izvozomblaga, am-pak predvsem z izvozom kapitala.Pred velikimi izzivi je slovenski av-tomobilski grozd, ki ima zelo aktiv-no vlogo v lokalizaciji komponentza avtomobilsko industrijo. Mislim,da mu to dobro uspeva, v največjembazenu proizvodnje avtomobilov vTogliatiju so zelo uspešni v umešča-nju novih tovarn, ki temeljijo na slo-venskem znanju. Mislim, da je to ve-lika stvar. Nekateri tam ustanavljajotudi svoja podjetja, vem za poskuseCimosa, Kolektorja, Uniorja, Kovi-noplastike.

Kakšno vlogo lahko v teh pri-zadevanjih odigra slovensko-ruskiposlovni svet, katerega predsednikste ravno postali?

Ključnega pomena je ravno to,kako začeti posle v Ruski federa-ciji. Rikov poslovni model temelji

na povezovanju podjetij za skupnenastope. Tudi zato čutim, da semza to funkcijo primeren in usposo-bljen, ker je povezovanje naše glav-no delo. In Rusija je naš glavni trg,za katerega mislim, da sem najboljkompetenten. Svet bo imel določe-no težo, ker sta ga podprla oba pre-miera, zato pričakujem, da bodo vnjem sodelovala ugledna podjetja.Pomembno je tudi, da bo z ruskestrani ta forum vodil podpredse-dnik Avtovaza. Rusi imajo načelo, kiga jaz vedno zelo rad poudarim: večko je kontaktov, več je tudi kontrak-tov. Vsak dan je treba iskati novemožnosti sodelovanja. In če je mojpandan podpredsednik Avtovaza,sem prepričan, da bo to pomagaloutirati pot slovenskim podjetjem vAvtovaz, to pa se navezuje ravno naavtomobilski grozd.

So tukaj mišljeni bolj formalni alineformalni stiki?

Tako formalni kot neformalni.Oba sopredsedujoča bova imelatudi svoje mesto v meddržavni ko-misiji za sodelovanje. Prvič bostačlane te komisije gospodarstvenika.In ko imaš tako funkcijo, imaš lažjidostop do raznih ustanov, in s temsi krepiš ugled.

No, vi ste tudi častni konzul Ma-roka v Sloveniji. Kaj pa poskušatedoseči, promovirati v tej vlogi?

To funkcijo sem sprejel pred dese-timi leti. Čeprav sem nanjo zelo po-nosen, Maroko je namreč uglednaarabska država, pa na žalost gospo-darsko bolj malo sodelujem z njimi.Pomagam pa pri promociji Marokain tudi Slovenije v Maroku. To jefunkcija, ki jo bom mogoče bolj ak-tivno izvajal v naslednjem življenju.Damjan Viršek

Janez Skrabec foto aleš černivec