Javni sektor

ISSN

185

4-55

21

iz

haja

vs

ak m

esec

Strokovni svetovalec za računovodstvo

in obračun plač za uporabnike

proračunskih sredstev in nevladne organizacije

September 2014

2 September 2014

Javni sektorV Uradnem listu RS, št. 59/2014, z dne 1. 8. 2014 je bila objavljena Uredba

o spremembah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

V Uradnem listu RS, št. 62/2014, z dne 14. 8. 2014 so bili objavljeni Pravilnik o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe, Pravilnik o poročanju o naložbah prostih denarnih sredstev izven

sistema enotnega zakladniškega računa države ter Pravilnik za upravljanje likvidnosti v sistemu enotnega zakladniškega računa.

Omenjeni predpisi so že v veljavi in urejajo dve pomembni področji za poslovanje javnega sektorja – razpolaganje z denarnimi sredstvi in obračun plač. Glede razpolaganja s prostimi denarnimi sredstvi ste se že obrnili na nas z vprašanjem, na katerega so odgovorili naši avtorji. Zadnja sprememba Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju je vzpostavila obračun in vplačilo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz neto plače in ne iz bruto plače, kar pomeni, da so se dajatve ob vsakokratnem izplačilu plače obračunale od zmanjšane osnove za znesek premije. Uredba, ki je vzpostavila vplačilo premije od neto plače je pričela veljati 12.7.2014. Časovne omejitve so povzročile, da se v praksi izvajanje te uredbe z navedenim datumom ne da izvesti. S predlogom spremembe uredbe se vzpostavlja prehodno obdobje do 31.12.2014, ki izvajalcem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in delodajalcem (proračunskim uporabnikom) omogoča vzpostavitev pravilnega obračuna in vplačila premij. (Vir: Vlada RS)

Želim vam uspešen začetek jesenskega obdobja.

Mihael SketZa založbo Verlag Dashöfer

VPRAŠANJA ODGOVORI

Prerazporeditev bibliotekarja na delovno mesto

Sodelavec, ki zaseda delovno mesto vodje oddelka, je prekinil delovno razmerje. Ali smemo na to prosto delovno mesto prerazporediti delavca, ki zaseda delovno

mesto bibliotekar, brez objave prostega delovnega mesta? Gre v tem primeru izjemo, kot jo določa 1. alineja 1. točke 26. člena ZDR?

Naj še dopolnim: delavec, ki zaseda delovno mesto biblio-tekar in ga želimo razporediti na prosto delovno mesto, je zaposlen za nedoločen čas.

V skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 in 78/2013; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Ena od izjem obvezne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, ki jo določa ZDR-1 v prvi alineji prvega odstavka 26. člena je sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin. V tem primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi predhodna objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ni potrebna.

Spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ureja ZDR 1 v 8. poglavju (49. do 52. člen). Kot določa 49. člen ZDR-1, spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka in če se spremenijo pogoji iz tretje (naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1), četrte, pete ali šeste alineje prvega odstavka 31. člena ter v primerih iz 91. člena ZDR-1, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu. Sicer pa se pogodba spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka.

➣ Prerazporeditev bibliotekarja na delovno mesto 2➣ Plačilo tujemu profesorju in izstavljen račun 3➣ Odpravnina, ki pripada pripravnikom 4➣ Obračun DDV pri zahtevku za elektronske publikacije 5➣ Društvo prefakturira račune iz leta 2012 in 2012 6➣ Izdaja knjige s strani šole – prejeti računi 7➣ Odgovornost računovodje – računovodski vidik 8➣ Zaračunavanje in knjiženje prilagoditve programa za e-račune 8➣ Predpisani način izterjave pred vložitvijo izvršbe 9➣ Obračun DDV za vstopnico za bazen 9➣ Identifikacija za namene DDV zaradi najemnine 10➣ Obračun potnih stroškov zaposlenim, ki opravljajo delo

v organizacijski enoti 11➣ Razlaga glede mirovanja pogodbe o zaposlitvi 12➣ Ponujanje sredstev upravljavcu EZRD 13➣ Premestitev delavca na delovno mesto pripravnika fizioterapevta 13➣ Potni stroški, ki pripadajo zaposleni v kulturi 14➣ Prenos dopusta 2013 v 2014 in starševstvo 14➣ Asignacija in stečaj 14➣ Poročanje na REK obrazcu 15➣ Pridobljena sredstva društva za nabavo gasilskega avtomobila 16➣ Izplačilo preveč izplačanih plač 16

VPRAŠANJA ODGOVORI

September 2014 3

Javni sektor

Kot izhaja iz vprašanja, bosta delavec in delodajalec sklenila novo pogodbo o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (sprememba naziva delovnega mesta oziroma vrste dela), te pa po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZDR-1 predstavljajo izjemo od obvezne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela.

Vanja Mavri

Plačilo tujemu profesorju in izstavljen račun

Na vas se obračam s sledečo zadevo:

Pošiljam vam celotno korespondenco s tujim in našim profesorjem ter sodelavko, s

katero se trudiva zadeve urediti.

Tuji profesor je do sedaj dobival pogodbo za svoje delo. S spremembo zakona s 1. 1. iščejo čim cenejše variante izvedbe. Izdal bi fakturo.

Ali mi lahko napišete razlago za: “Ne verjamem, da se DDV uporabi za čezmejne storitvene dejavnosti v EU. Torej vam ni treba obračunati DDV za storitve iz druge države članice EU.«

Na področju določanja kraja obdavčitve pri storitvah izobraževanja veljajo določene posebnosti. Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo (prvi odstavek 29. člena ZDDV-1). Kadar gre za tovrstne storitve, ki sicer niso povezane z vstopninami (kot je na primer poučevanje), so pa opravljene za davčnega zavezanca, je treba upoštevati splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Po slednjem se kraj obdavčitve določi po sedežu davčnega zavezanca, ki povzema pravilo iz 44. člena Direktive o DDV in velja v vseh državah članicah. Glede na to, da je naročnik zadevnih storitev vaša fakulteta, torej davčni zavezanec s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji, se ob

prej navedeni predpostavki kot kraj opravljanja tovrstnih storitev šteje Slovenija.

Nadalje mora naročnik preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, da bi bila storitev v Sloveniji oproščena plačila DDV, saj posledično prejemnik storitve (vaša fakulteta) ne bi bil plačnik davka. Treba je namreč upoštevati, da so tudi storitve na področju izobra-ževanja pod določenimi pogoji skladno z 42. členom ZDDV-1 oproščene plačila DDV. Tako je na primer po 9. točki 42. člena ZDDV-1 oproščeno tudi zasebno poučevanje, ki ga opravlja-jo osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko izobraževanje. Omenjene določbe PZDDV podrobneje ne opredeljuje, ne glede na navedeno pa slednja povzema točko j prvega odstavka 132. člena Direktive o DDV, ki pa jo je podrobneje obrazložilo Evropsko sodišče v svo-jih razsodilih, in sicer na primer v zadevah C-445/05 (Werner Ha-derer proti Finanzamt Wilmersdorf) in C-473/08 (Ingenieurbüro Eulitz GbR Thomas und Marion Eulitz proti Finanzamt Dresden I). Za natančen odgovor na vprašanje, ali v vašem konkretnem pri-meru profesor izpolnjuje pogoje zasebnega poučevanja po zgo-raj omenjeni 9. točki 42. člena ZDDV-1, bi potrebovala vpogled v dodatno dokumentacijo.

Treba je izpostaviti tudi, da se v praksi postavlja vprašanje, ali so storitve, katerih kraj opravljanja je Slovenija, opravi pa jih davčni zavezanec s sedežem v tujini, v Sloveniji sploh lahko oproščene plačila DDV po 42. členu ZDDV-1 in pod kakšnimi pogoji. Zaradi navedenega smo v zvezi s slednjim s strani davčnega organa pred časom pridobili pojasnilo št. 4230-2721/2011-4 (01-620-00), z dne 29. 11. 2011, ki se sicer nanaša na 8. točko 42. člena ZDDV-1, vendar bi njegove zaključke po mojem mnenju analogno lahko uporabili tudi za ostale točke tega člena zakona. Davčni organ v omenjenem pojasnilu med drugim pojasnjuje sledeče:

Izvajalcu usposabljanj s sedežem izven Slovenije ni treba priglasiti slovenskemu davčnemu organu, da opravlja storitve, ki so oproščene plačila DDV po 43. členu ZDDV-1, v povezavi z 8. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.

Za uveljavljanje oprostitve plačila DDV v Sloveniji zadostu-je tudi račun, v katerem mora biti naveden ustrezen člen na-cionalne zakonodaje ali Direktive o DDV, ki kaže na to, da je izvajalec usposabljanj po svojih predpisih oziroma skladno z Direktivo o DDV upravičen uveljavljati oprostitve plačila DDV od storitev usposabljanj.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

4 September 2014

Javni sektor

Odpravnina, ki pripada pripravnikom

Zanima nas, ali tudi pripravnikom (zdra-vstveni tehnik – 6 mesecev pripravniške dobe in delovni terapevt . 9 mesecev pri-pravniške dobe) pripada odpravnina po

79. členu ZDR-1 in kaj vse spada v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom?

I. Opravljanje pripravništva

I.1. Pripravništvo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi

V skladu s 120. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 in 78/2013-popr.; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) se z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pripravništvo na podlagi 121. člena ZDR-1 lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Lahko pa se sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev oziroma za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja tudi skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja. Na podlagi 122. člena ZDR-1 mora delodajalec v času trajanja pripravništva pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela, pri čemer se trajanje, potek pripravništva, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva določi z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ob koncu pripravništva pa mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe. Kot določa 123. člen ZDR-1, v času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

I.2. Volontersko pripravništvo

Če se pripravništvo v skladu s posebnim zakonom lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), se za pripravnika uporabljajo določbe ZDR-1 o trajanju in izvajanju priprav- ništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgo- vornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom (124. člen ZDR-1).

Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva pa mora biti sklenjena v pisni obliki.

Pripravništvo se torej lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi in kot volontersko pripravništvo.

I.3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Na podlagi 79. člena ZDR-1 preneha veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine pa delavec nima v primeru:

➤ prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

➤ prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,

➤ prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del,

➤ prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

➤ ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,

➤ če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,

September 2014 5

Javni sektor

➤ nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (opredeljeno v 31. členu ZUTD),

➤ spodbude za zaposlovanje (opredeljeno v 32. členu ZUTD),

➤ kreiranje delovnih mest (opredeljeno v 33. členu ZUTD),

➤ spodbujanje samozaposlovanja (opredeljeno v 34. čle-nu ZUTD).

Poleg navedenih ukrepov pa lahko ob nastopu večjih neskladij na trgu dela in v kriznih obdobjih ministrstvo, pristojno za delo, pripravi dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja z namenom ohranitve večjega števila delovnih mest, preprečevanja prehoda v odprto brezposelnost ali usposabljanja in izobraževanja z namenom zaposlitve pri novem delodajalcu.

Prednost pri vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja imajo na podlagi 35. člena ZUTD osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep aktivne politike zaposlovanja. V katalogu aktivne politike zaposlovanja se navedene prednostne skupine lahko razširijo za potrebe vključevanja brezposelnih oseb v posamezne ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Vanja Mavri

Obračun DDV pri zahtevku za elektronske publikacije

Prosim za odgovor v zvezi z zahtevkom – elektronske publikacije. Univerza nam je izstavila zahtevek, na njem ni obraču-nanega DDV. Ali je pravilno, da se izsta-

vi zahtevek, ali pa ga moramo mogoče poslati nazaj in nam izstavijo račun, seveda z obračunanim DDV?

Glede na to, da mi celotna vsebina konzorcijske pogodbe, na katero se izdajatelj zahtevka sklicuje, ni poznana, natančnega odgovora na vaše vprašanje ne morem podati. Zgolj na

➤ če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega stavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.

Kot izhaja iz navedenega, ima delavec pravico do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, konkre-tneje s potekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposli-tvi za določen čas sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena, razen v prime-rih, navedenih v 79. členu ZDR-1, med katere pa ne sodi pri-mer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za namen opravljanja pripravništva. Iz navedenega je torej sklepati, da je priprav-nik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas opra-vljanja pripravništva upravičen do odpravnine, v konkretnih primerih (za obdobje šestih in za obdobje devetih mesecev pripravništva) do odpravnine v višini 1/5 mesečne plače pri-pravnika za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

II. Aktivna politika zaposlovanja

Aktivno politiko zaposlovanja ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 40/2012-ZUJF, 21/2013, 63/2013-ZIUPTDSV, 63/2013 in 100/2013; v nadaljnjem besedilu: ZUTD). Po 28. členu ZUTD je aktivna politika zaposlovanja nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so (29. člen ZUTD):

➤ usposabljanje in izobraževanje (opredeljeno v 30. členu ZUTD),

6 September 2014

Javni sektor

podlagi vsebine priloženega računa, ki ga je izdajatelj zahtevka prejel s strani davčnega zavezanca s sedežem na Nizozemskem, pa lahko le predvidevam, da je v konkretnem poslu izdajatelj zahtevka nastopal v svojem imenu, saj se račun za elektronske publikacije glasi nanj in ne na vaš zavod. Ob tej predpostavki menim, da bi izdajatelj zahtevka pri prezaračunavanju dela teh stroškov vašemu zavodu moral upoštevati vsaj 16. člen ZDDV-1. Slednji namreč določa, da kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. V izogib negativnim DDV implikacijam, do katerih bi lahko potencialno prišlo v okviru instituta solidarne odgovornosti, vsekakor menim, da bi bilo smotrno, da od izdajatelja zahtevka zahtevate ustrezen račun (slednje seveda velja v primeru, da moje zgoraj navedene predpostavke držijo).

Na podlagi navedenega menim, da bi bilo pravilno, če bi izdajatelj zahtevka ob prejemu elektronskih publikacij s strani davčnega zavezanca s sedežem na Nizozemskem v Sloveniji obračunal DDV po sistemu samoobdavčitve (skladno s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1), nato pa za del stroškov, ki se nanaša na vaš zavod, izdal ustrezen račun z obračunanim DDV.

Glede na to, da predvidevam, da izdajatelj zahtevka v zadevnem primeru lahko uveljavlja odbitek DDV le v določenem deležu, menim, da bi bilo smotrno preveriti alternative pri tovrstnih skupnih projektih, ki bi znižale nastale stroške DDV, ki je za izdajatelja zahtevka v tem primeru neodbiten, ker izračunava odbitni delež.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Društvo prefakturira račune iz leta 2012 in 2012

Društvo/zavezanec za DDV nam bo pre-fakturiralo račune iz leta 2012 in 2013 (računi z 20 % DDV). Kako pravilno izsta-viti račun?

Da bi vam lahko natančno odgovorila na vaše vprašanje, bi potrebovala več informacij. Ker iz vašega vprašanja dejansko

stanje ni povsem jasno, v nadaljevanju moje mnenje temelji na predpostavki, da pri prezaračunavanju storitev ali blaga društvo nastopa v svojem imenu, da gre za lokalne dobave na ozemlju Slovenije in da do predplačil za te dobave v preteklosti ni prišlo.

Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZDDV-1 se DDV obra-čunava po stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčlji-vega dogodka (v zvezi s slednjim sicer pri predplačilih, pri-dobitvah blaga in uvozu obstajajo določene posebnosti, ki pa jih zaradi v uvodu omenjenih predpostavk ne navajam). Prvi odstavek 33. člena tega zakona nadalje določa, da obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Na podlagi navedenega mora torej društvo, ki izdaja račune za dobave, opravljene v preteklih letih, na teh računih DDV obračunati po stopnji, ki je veljala v času opravljene dobave blaga oziro-ma storitev. Društvo naj bo na to še posebej pozorno, saj sta s 1. 7. 2013 v Sloveniji začeli veljati višji DDV stopnji.

Glede na to, da bo društvo zadevne račune izdalo v tekočem obdobju, je po mojem mnenju pravilno, če se na njih navede dejanski datum njihove izdaje (torej se navede tisti dan letošnjega leta, ko bodo računi fizično tudi izdani) ter dejanske datume opravljenih dobav blaga in storitev (po posameznih opravljenih dobavah iz leta 2012 in 2013). Tako izdane račune se izda v knjigo izdanih računov za tekoče davčno obdobje, prav tako se popravki poročajo v tekoči DDV-O obrazec (ne glede na to, da bodo na računih uporabljene tudi stare DDV stopnje – v zvezi s slednjim glej odgovor na vprašanje 7 v pojasnilu DURS št. 4230-360780/2013-3 01-620-05, z dne 5. 7. 2013:

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/stopnja_ddv/povecanje_stopenj_ddv_najpogostejsa_vprasanja_in_odgovori/).

V kolikor v zadevnem primeru do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka še ni prišlo, lahko društvo izkoristi možnost instituta samoprijave po 88.b členu ZDDV-1 in se (če hkrati plača tudi ustrezne zamudne obresti po tem členu) izogne morebitni kazni.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

September 2014 7

Javni sektor

V računovodstvu se zaloge vodijo samo vrednostno, za količinsko vodenje zalog knjig pa je odgovoren skladiščnik oz. oseba za izdajo materiala in proizvodov.

Javni zavod mora pri kalkulaciji stroškovne cene upoštevati vse neposredne stroške materiala in neposredne stroške sto-ritve, kot so stroški materiala, avtorskih honorarjev, lektorira-nja, tiskanja, prevoza. Ko ima tako zbrane vse stroške, naredi izračun cene na eno enoto knjige (vsi stroški deljeno s količino izdaje knjig). V svojem kontnem planu si odprete analitične konte za posamezen strošek in ustrezno stroškovno mesto.

Samo knjiženje po prejetih fakturah za posamezen strošek je:

460… ali 461…/220

V kolikor gre za DDV zavezanca, si lahko odbije vstopni DDV v odbitnem deležu.

Nato naredi obračun nedokončane proizvodnje s temeljnico na kto 330/491 in naredi še obračun zalog gotovih proizvodov na kto 340/330. Zaloge se vodijo po dejanskih cenah.

Knjiženje prodaje knjig:

Na kto 120… /760… – analitični konto /231… DDV

Ker smo prodali knjige, moramo knjižiti zmanjšanje zalog za to količino (prodane količine krat lastna cena), in sicer na kto 466…/340.

Glede vprašanja, kakšen odnos imate z avtorico knjig: najprej je treba skleniti avtorsko pogodbo, v kateri opredelite vse pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank, v kolikor boste avtorici odstopili določeno število knjig, pa boste to naredili z knjiženjem za zmanjšanje zalog, in sicer na kto 466…/340 – dogovor med izdajateljem in avtorico.

Glede vodenja evidenc prodaje: vsaka prodaja mora biti zabeležena z izdajo fakture, v kolikor pa prodajate končnim potrošnikom, pa lahko še uporabite paragonski blok, vendar mora imeti vse elemente, ki so potrebni za izdajo računa bodisi po računovodskih standardih ali pa ZDDV-1 (naziv izdajatelja z davčno številko in oštevilčenje, prikazana osnova brez DDV, stopnja DDV in znesek z DDV).

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Izdaja knjige s strani šole – prejeti računi

Naša osnovna šola ima po Odloku o usta-novitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda dejavnosti šole, med katerimi so tudi dejavnosti:

C 18.120 Drugo tiskanje

C 18.130 Priprava za tisk in objavo

J 58.110 Izdajanje knjig

J 58.190 Drugo založništvo

G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom

G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali internetu in

G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

Šola je sodelovala pri izdaji knjige. Račun je izdan na šolo. Zanima me,:

➤ kako naj pravilno zavedem račun za izdajo knjig,

➤ ali je treba zavesti (in kje oziroma na katerem kontu) količino izdanih knjig,

➤ kakšen strošek (oziroma kako to voditi) so knjige, ki jih bomo dali avtorici knjige,

➤ kakšen dogovor je treba imeti z avtorico knjige,

➤ kako naj se vodi prodajo knjig ( je dovolj paragonski blok ali mora biti že registrska blagajna),

➤ ali je res potrebna klavzula na paragonskem bloku ali računu za zaščito potrošnikov, če je vrednost večja od 12,00 EUR,

➤ na kakšnem kontu naj vodim prodajo knjig?

8 September 2014

Javni sektor

Odgovornost računovodje – računovodski vidik

Pri nas imamo inšpektorja z Ministrstva za finance. Ravnateljica je najela odvetnico, inšpektorja pa zanima, iz katerih sredstev smo plačali ta račun. Jaz kot računovodja

moram napisati izjavo, iz kje smo to plačali. Kot šola imamo zraven tudi vrtec, zato denar prejemamo od ministrstva, občine, staršev, od oddajanja telovadnice v uporabo, prodaje kosil ..., zato pri takih računih zelo težko natančno ločimo, od kje denar. Ali sem jaz kot računovodja dolžna podpisovati izjavo?

Glede na zastavljeno vprašanje bi podala naslednje osebno stališče iz računovodskega vidika, pravnega vidika pa ne morem komentirati oz. ga podati, saj nisem pravnik. Ta vidik pa je tudi zelo pomemben, saj menim, da je edina oseba za dajanje pojasnil, v kolikor ne da pooblastila drugi osebi, edino odgovorna oseba, to je ravnateljica.

Računovodski vidik:

Z računovodskega vidika lahko podate samo izjavo, kako ste uvrstili strošek, kako ste ga evidentirali, iz katerega vira je bil financiran, pa ne morete reči. Vendar bi lahko opredelili ta izdatek takole:

OŠ ima sprejet finančni plan za obdobje, v katerem je nastal ta strošek storitev. V finančnem planu ima razdeljene prihod-ke glede na vire financiranja in prav tako odhodke oziroma jih deli z ustreznimi merili, kriteriji na ustrezna stroškovna me-sta. Po navadi imamo v finančnem planu razdeljene stroške na: materialne stroške, stroške vzdrževanja OS , stroške dela, stroške storitve. Pri tej postavki imajo običajno javni zavodi natančno razdeljene tiste stroške storitev, ki so za njih bolj pomembne oziroma jih želijo financerji bolj natančno spre-mljati. Predvidevam, da nimate posebne postavke pravdni stroški oziroma stroški odvetnikov, notarjev v finančnem pla-nu, ampak je to na postavki ostale storitve.

Na vašem mestu bi dejala, da izjave ne boste napisali, pojas- nite pa, da je nastalo fakturo kot korekten strošek odobrila oseba, ki je odgovorna po pravilniku o računovodstvu za odobritev plačila in ustreznosti višine stroška, da ste jo vi poknjižila in poravnala v skladu z navodili.

Vem, da je situacija za vas težka, da ste vmesni člen med ravnateljico in inšpektorjem, vendar bi rada še enkrat poudarila, da vi niste odgovorna oseba za dajanje izjav, če vam ravnateljica ne da pooblastila, ampak je računovodja izvajalska funkcija, ki dela po navodilih. V vašem primeru po pravilniku o krogotoku knjigovodskih listin – podpis osebe, da je strošek korekten in da je ustrezne višine.

Hkrati pa menim, da ima ravnateljica ta pooblastila, da lahko naroči pravna mnenja oz. koristi pravne nasvete, v kolikor ima za to imenovanje (bodisi kot VD ali za polno vodenje). Ne poznam vašega akta o ustanovitvi JZ, če je mogoče tam omejitev višine zastopanja. V kolikor ima pooblastila za zastopanje v neomejenem znesku, potem tudi ne vidim razloga, zakaj bi bil ta strošek sporen. Sporen je lahko le, če je bil naročen pred nastopom funkcije, se pravi, da bi sedanja ravnateljica to storitev naročila kot fizična oseba, za kar pa seveda še ni imela pooblastila, da gre na račun javnega zavoda. Še enkrat poudarjam, da sem povedala samo računovodski vidik.

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Zaračunavanje in knjiženje prilagoditve programa za e-račune

Kot računovodski servis iz gospodarstva opravljam storitve za javni zavod, torej jav- ni sektor. Sem tudi nosilka računovodskega programa, zato programer vse storitve

zaračunava meni. Pri prehodu na e-račune bo tudi zavod prešel na ta računovodski program v sklopu mojega programa. Zanima me, kam knjižiti (na katere konte): zavodu bom prezaračunala dokup računovodskega programa, da bodo lahko delovali in prejemali e-račune, ter vzdrževanje. Kako naj to poknjižim pri zavodu (katere odhodke predstavljajo zavodu)? Kako naj te iste odhodke na mojem izdanem računu zavodu (prihodki) poknjižim računovodskemu servisu gospodarstvo oziroma kako naj poknjižim dodatno programsko opremo za zavod (odhodek – prejet račun od programerja rač. servisu) pri računovodskem servisu.

Vi kot računovodski servis boste javnemu zavodu vse te povečane stroške, ki jih boste imeli zaradi nove zakonske

September 2014 9

Javni sektor

določbe stroški opomina, ki ga izda podjetje, v primeru zamude plačila potrošnika kot pogodbene stranke, ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine nastalih zamudnih obresti za terjatev, ki se opominja.

Zakon o izvršbi in zavarovanju glede višine terjatve ne določa nobenih omejitev navzdol, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za izvršbo tudi za terjatev, ki znaša nekaj evrov. Pri tem pa mora vsak upnik sam presoditi in se odločiti, do katerega zneska terjatve vložitev predloga ni smiselna. Z vložitvijo predloga za izvršbo namreč upniku nastanejo najmanj stroški sodne takse, ki za elektronsko vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine trenutno znašajo 44 evrov. Na podlagi Zakona o sodnih taksah so takse oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo in še nekateri drugi. Ti upniki se zato lažje odločijo, da tudi za nižje zneske vložijo predlog za izvršbo, ni pa nobene ovire, da to odločitev zapišejo tudi v internem pravilniku.

Dida Volk

Obračun DDV za vstopnico za bazen

Prosila bi za mnenje v zvezi z obračunava-njem DDV. Smo javni zavod, ustanoviteljica je občina, ustanovljeni pa smo za »javno dobro«, ki bo od septembra dalje organi-

ziral šolo plavanja v bazenu, ki ga imamo v upravljanju. Zanima me, ali obračunavamo DDV po znižani stopnji. Me-nim, da bi ga morali obračunati po 22 % stopnji. Sama vsto-pnica v bazen je obračunana po 9,5 % stopnji. Ali bi morali prijavnino za šolo obračunati po 22 %, samo vadnino pa po 9,5 %. Bolj kot berem pojasnila DURS-a, bolj sem zmedena. Po mnenju DURSA št. 4230-355/2009 je vadba joge obra-čunana po 22 % stopnji, mi pa bomo organizirali zumbo in pilates v svojih prostorih in menim, da rekreacijo oziroma vadbo obračunamo po 9,5 % stopnji.

Uvodoma velja izpostaviti, da so skladno z 12. točko prvega odstavka 42. člena in ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka tega člena zakona storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo

spremembe (prehod na e račune), zaračunali kot storitev, se pravi, da bo za vas na vašem izdanem računu to kot prihodek od storitev, pri javnemu zavodu pa bodo to stroški storitev – računovodske storitve. Res pa je, da ne morete celotnih stroškov, ki jih boste imeli pri prehodu na novo programsko opremo oziroma na nov način komuniciranja, prevaliti na eno vašo stranko, saj boste to morali uporabljati tudi vi, saj poslujete z javnim sektorjem in je to vaša obveznost.

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Predpisani način izterjave pred vložitvijo izvršbe

Prosim za vaše mnenje glede izterjave kratkoročnih terjatev do kupcev pred predajo terjatev v izvršbo. Zanima me, ali je kje predpisan način izterjave pred

vložitvijo izvršbe (koliko opominov se pošlje dolžnikom pred pričetkom postopka izvršbe, ali je potrebno pogajanje po telefonu, kakšne so višine zneskov, ki so stroškovno neupravičene za postopek izvršbe – glede na to, da so občine oproščene plačila takse), ali občina to uredi v internem pravilniku? V tem primeru prosim za morebitne primere dobre prakse pri izterjavi manjših kratkoročnih terjatev od 20 do 60 EUR. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

Pred vložitvijo predloga za izvršbo upnika ni treba opominjati, niti ni predpisan kakšen drug postopek zunaj sodne izterjave. Terjatve je namreč mogoče uveljavljati le v sodnem, tj. izvršilnem postopku. Izoblikovala pa se je praksa, da upniki pred vložitvijo predloga za izvršbo običajno pošljejo enega ali več »opominov pred izvršbo«. Takšna praksa pošiljanja opominov je pri nekaterih dolžnikih uspešna, saj po opominu plačajo terjatev, pri drugih dolžnikih pa upnik tudi z opominom ne doseže dolžnikovega prostovoljnega plačila terjatve. Nekateri upniki stroške opomina zaračunajo dolžniku, zato je treba opozoriti, da mora biti strošek opomina med strankama dogovorjen (na primer v pogodbi, splošnih pogojih …). Kadar po je dolžnik fizična oseba (potrošnik), mora biti upnik pri višini zaračunanega stroška opomina pozoren še na omejitev višine stroška opomina, ki jo določa 27.a člen Zakona o varstvu potrošnikov, saj na podlagi te

10 September 2014

Javni sektor

športne vzgoje, oproščene plačila DDV. Glede na to, da zgolj na podlagi vašega vprašanja in brez vpogleda v poslovanje vašega zavoda ne morem presoditi, ali so v zadevnem primeru pogoji za uporabo omenjene 12. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 izpolnjeni, zgolj opozarjam, da bi bilo slednje smotrno preveriti z vašim davčnim svetovalcem.

V kolikor davčni zavezanec opravlja storitve, povezane s športom in pogoji za uveljavljanje oprostitve niso izpolnjeni, je treba pri vsakem posameznem primeru posebej preveriti, katera je pravilna DDV stopnja. Storitve na področju športa so namreč velikokrat povezane z različnimi vstopninami ali uporabo športnih objektov. Zaradi navedenega opozarjam, da bi bil za natančen odgovor nujen vpogled v dejansko stanje.

Skladno z 41. členom ZDDV-1 se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno, se DDV obračunava in plačuje po nižji

stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga ZDDV-1 in njegov sestavni del.

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, bi torej DDV od storitev, ki jih navajate, lahko obračunal po znižani stopnji le v primeru, da bi bila ta storitev zajeta v Prilogi I k ZDDV-1. Skladno s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 je po znižani stopnji DDV obdavčena uporaba športnih objektov. Omenjeno 14. točko priloge I k ZDDV-1 podrobneje opredeljuje 57. člen PZDDV, ki določa, da so športni objekti iz 14. točke Priloge I k ZDDV-1 za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori. V skladu s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem), ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje.

Menim, da bi se znižana, 9,5 % stopnja lahko uporabila le, če bi naročnik plačal uporabo športnega objekta (na primer le uporabo bazena brez navodil in nadzora učitelja plavanja), ne pa tudi v primeru, če bi mu davčni zavezanec zaračunal storitev organizirane šole plavanja oziroma organizirane vadbe zumbe in pilatesa.

Predlagam še, da si preberete pojasnilo DURS št. 4230-738521/2013-4 z dne 19. 3. 2014, ki je objavljeno tukaj:

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/stopnja_ddv/davcna_obravnava_uporabe_fitnes_objektov_in_objektov_aerobike/.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Identifikacija za namene DDV zaradi najemnine

Prosim vas za odgovor na naslednje vprašanje:

Zavod se mora identificirati za namene DDV zaradi 45. člena ZDDV, saj mu občina najemnino zaračunava z DDV. V pogodbi je tudi opredeljeno: najemnik je dolžan plačevati tudi sorazmeren del obratovalnih stroškov – 89,12 % – takšen delež nastaja v zvezi z plačljivo uporabo. V pogodbi so namreč opredeljeni prostori, v katerih je uporaba plačljiva, in kje je skupna uporaba – razdeljeno je v skladu s Pravilnikom občine in plačljivih prostorov je 89,12 %.

Če prav razumem 45. člen ZDDV, moramo kot najemnik imeti pravico do 100 % odbitka. Ali moramo, ker ima zavod tudi oproščeno dejavnost, imeti ločeno knjigovodstvo? Ali moramo imeti zagotovljeno ločeno spremljanje prihodkov od tega prostora? Ali lahko v zvezi s tem prostorom pridobivamo tudi oproščene prihodke? Kaj pa morebitni drugi obdavčljivi prihodki, ki jih ima zavod in niso vezani na predmetni poslovni prostor?

Verjetno moramo dati mi in občina izjavo na DURS za obračunavanje DDV od najema.

Najprej želim poudariti, da mi dejansko stanje v primeru, ki ste ga opisali, ni povsem poznano, zato v nadaljevanju podajam le nekaj ključnih informacij, ki so vam lahko v pomoč pri reševanju DDV problemov. Na podlagi izkušenj v praksi pa svetujem, da se v izogib morebitnim negativnim davčnim implikacijam posvetujete še s svojim davčnim svetovalcem,

September 2014 11

Javni sektor

ki vam bo na podlagi vpogleda v celotno dokumentacijo lahko svetoval optimalne davčne rešitve.

Skladno z 2. točko 44. člena ZDDV-1 je najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen:

➤ nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmo-gljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domo-vih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;

➤ dajanja v najem garaž in površin za parkiranje vozil;

➤ dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;

➤ najema sefov,

oproščen plačila DDV. Ne glede na navedeno pa si najemo-dajalec in najemnik pravico do obračuna DDV za najemnino nepremičnine lahko pridobita. Skladno s 45. členom ZDDV-1 tako se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za ka-tere je oprostitev DDV določena med drugim v 2. točki 44. čle-na ZDDV-1, dogovori z najemnikom – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Davčni zavezanec obračuna DDV v skladu z navedenim, če z najemnikom oziroma kupcem ne-premičnine pred opravljeno dobavo davčnemu organu pre-dložita vsak svojo izjavo v elektronski obliki. Ob tem velja še posebej opozoriti na pravočasnost podajanja izjave tako s strani najemodajalca kot s strani najemnika. Izjava mora biti torej z obeh strani podana, še preden je storitev opravlje-na (preden se izteče prvo najemno obdobje). Sama menim, da je omenjena določba precej nedorečena, saj posebej ne predvideva na primer situacije, ko najemnik sicer nima pravice do odbitka celotnega DDV, vendar najeto nepremičnino najema za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti in vodi ločeno knjigovodstvo. Glede na to, da stališč davčnega organa v zvezi s slednjim še ni moč zaslediti, lahko podam le svoje razumevanje namena te določbe. Po mojem mnenju izjavo po 45. členu ZDDV-1 lahko predloži tudi davčni zavezanec (najemnik), ki sicer nima pravice do odbitka celotnega DDV, vendar vodi ločeno knjigovodstvo (torej odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če mora v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotoviti

podatke o celotnem zaračunanem DDV in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka) in s to nepre- mičnino opravlja izključno obdavčen promet.

Način in možnosti vodenja knjigovodstva za DDV namene bi bilo natančno mogoče opredeliti le ob podrobnem poznavanju dejavnosti, ki jih vaš zavod opravlja.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Obračun potnih stroškov zaposlenim, ki opravljajo delo

v organizacijski enoti

Smo zdravstveni dom, javni zavod. Prosim za pomoč pri obračunavanju potnih stro-škov zaposlenim:

1. delavka (čistilka) ima v pogodbi o zaposlitvi navedeno nasledenje: Delavec bo opravljal delo v organizacijski enoti A, B in na območju zavoda. Nadalje, delavec bo opravljal dela na delovnem mestu v kraju: A in B.

Na delo se pelje iz X v A = 14,1 km, ko tam konča z delom, gre v B =5,6 km, od tam pa domov B–X = 17,1 km. Občasno, ko dobi navodilo nadrejenega, pa nadomešča (včasih je to več mescev) še v C in zavodu.

Ali ji za vse prevoze (npr. 4 ure dela v kraju A in 4 ure dela v zavodu – različna premeščanja) pripada povračilo stroškov na delo in z dela = 8 % 95-oktanskega bencina= 0,12 EUR?

Ali ji za premestitev iz A v C ali zavod (nista navedena kot kraj delovnega mesta) v enem delovnem dnevu pripada kilometrina za občasno uporabo (18 %) ali kilometrina za opravljanje dela iz pogodbe (30 %).

2. Delavka – psihologinja ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za 40 ur v zavodu. Zavod je sklenil pogodbe s sosednjimi zavodi, in sicer z AA pogodbo, da bo točno ta psihologinja opravljala 1 x tedensko 4 ure delo tudi pri njih, z BB delo 1,5 dan/teden in CC 1 dan/teden. Psihologinja je doma v Y.

12 September 2014

Javni sektor

Zanima nas, kakšne potne stroške si lahko obračuna, ko gre delat v zavod? Ko gre delat v sosednje zavode ne pride v matični zavod, ampak gre na delo od doma npr. Y– Zavod (23 km) z lastnim vozilom. Ali se tudi ti potni stroški obravnavajo kot prihod na delo ali so ti potni stroški kilometrina, ko zaposleni opravlja naloge iz pogodbe o zaposlitvi (30 % 95-oktanskega bencina) ali je njena pot v sosednje zavode službena pot? V pogodbah med zavodi je navedeno njeno ime, matični zavod in psihologinja pa nimata posebej pogodbe o »posojanju«.

Odgovor na prvo vprašanje:

Za prevoz na delo in z dela se po ZUJF-u obračuna kilometrina v višini 8 % 95 oktanskega bencina, v primeru, da delavka opravlja delovne naloge po pogodbi o zaposlitvi (čiščenje) na lokaciji, ki ni navedena v pogodbi o zaposlitvi in za to uporablja svoj osebni avto in ne službenega (javni prevoz ni možen), pa morate z njo skleniti poseben dogovor, v katerem boste opredelili čas in namen te službene poti. V takem primeru lahko obračunate kilometrino v višini 30 % cene 95-oktanskega bencina, če tega dogovora ni, pa lahko obračunate samo 18 % cene 95-oktanskega bencina.

Odgovor na drugo vprašanje:

Kadar se delavka odpravi na delo po pogodbi na druge lokacije (imate sklenjene pogodbe) iz vašega zdravstvena doma (prej je prišla na delo v zavod) in nato odide na druge lokacije, potem ji obračunate prevoz na delo in še kilometrino iz zavoda do kraja dela AA, BB ...

Pri kilometrini pa imate tako kot v prvem vprašanju dve možnosti glede višine:

➤ V višini 18 %, če ni sklenjen pisni dogovor med delavko in ZD

➤ V višini 30 % , če je sklenjen pisni dogovor med delavko in ZD.

Dopolnitev k drugemu vprašanju: Naročnica prosi, da upoštevate, da delavka »psihologinja« ne pride v matični zavod, ampak gre v posojeni zavod od doma.

V tej situaciji, ko delavka gre od doma Y do drugega zavoda, je merodajen potni nalog, na katerem napišete pričetek relacije službene poti:

➤ V kolikor imate na potnem nalogu napisan pričetek službene poti Y – drugi zavodi , potem obračunate kilometrino v višini:

➣ V višini 18 %, če ni sklenjen pisni dogovor med delavko in ZD

➣ V višini 30 % , če je sklenjen pisni dogovor med delavko in ZD.

➣ V tem primeru nima prevoza na delo.

➤ V kolikor pa imate napisan začetek službene poti iz zavoda, ji obračunate prevoz na delo iz Y do zavoda in potem potni nalog za službeno pot

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Razlaga glede mirovanja pogodbe o zaposlitvi

Prosimo za tolmačenje naše dileme v zvezi z mirovanjem pogodbe o zaposlitvi.

Naša zaposlena je leta 2010 odšla kot soproga za spremstvo vojaškemu atašeju v tujino in z njo smo takrat sklenili sporazum o mirovanju pogodbe. Letos, po štirih letih, se je vrnila na delo v Slovenijo (s pričetkom 1. 7. 2014).

Zanima nas, če ji pripada cel regres in dopust za leto 2014 in kako naj pridobimo podatke (potrdilo o neprejetem regresu, o nekoriščenem dopustu in obrazec ER-28) od njenega izplačevalca v času bivanja in spremljanja v tujini, ker sama pravi, da teh dokumentov od njih ne more pridobiti (Ministrstvo za obrambo), ker jih nikomur ne izdajajo. Ali gre tu za kakšno posebnost in ji omenjene pravice za to leto res pripadajo po zakonu?

Po starem Zakonu o delovnih razmerjih (51. člen ZDR) in sedaj veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih (53. člen ZDR-1) delavcu v času suspenza pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Za

September 2014 13

Javni sektor

čas suspenza pogodbe o zaposlitvi delavec torej po ZDR-1 ni upravičen do letnega dopusta in do regresa za letni dopust, kar v konkretnem primeru pomeni, da je delavka za leto 2014 upravičena do letnega dopusta in do regresa za letni dopust le za obdobje od 1. 7. 2014, torej do sorazmernega dela letnega dopusta (161. člen ZDR-1) in posledično do sorazmernega dela regresa za letni dopust (131. člen ZDR-1) v višini in pod pogoji, ki jih določa 66. člen Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015.

Vanja Mavri

Ponujanje sredstev upravljavcu EZRD

Smo javni raziskovalni zavod in posredni uporabnik proračuna. Zanima me, koliko imamo lahko sredstev na bančnem računu oz. kaj je meja, nad katero posrednemu

proračunskemu uporabniku ni treba odvajati/vezati minimalno 50.000 EUR v sistemu EZR.

Iz vašega vprašanja ni jasno razvidno, ali ste posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna.

Posredni uporabnik državnega proračuna mora uprav- ljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države (v nadaljevanju EZRD) ponuditi vsa prosta denarna sredstva, katerih znesek je enak ali višji od 50.000 EUR, pred sklenitvijo depozita pri poslovni banki. Tudi če zneske transakcij »drobite« na manjše zneske naložb (npr. 20.000 EUR, 30.000 EUR), skupna vsota naložb/plasmajev izven sistema EZRD ne sme presegati 50.000 EUR. Hkrati morate Upravljavca EZR države obveščati o vseh naložbah prostih denarnih sredstev izven EZRD ne glede na njihovo višino, tj. tudi če je znesek naložbe manjši od 50.000 EUR. Upravljavec EZRD lahko o kršitvah obvesti resorno ministrstvo. Navedeno pomeni, da posredni uporabniki državnega proračuna svoje naložbe (depozite) izvajate v obliki vloge pri Upravljavcu EZRD. V primeru, da ste pred uveljavitvijo Pravilnika o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe (Uradni list RS, št. 62/2014), že imeli sklenjene depozitne pogodbe, te do izteka pogodbe ostajajo v veljavi,

kar pomeni, da se aneksov k tej depozitni pogodbi ne more sklepati.

Za občinske posredne uporabnike pa velja, da morajo na zahtevo pristojnega organa občinske uprave ponuditi prosta denarna sredstva pred deponiranjem ali nalaganjem.

Peter Kocjančič, Gordana Gliha

Premestitev delavca na delovno mesto pripravnika fizioterapevta

Smo javni socialnovarstveni zavod. Naš delavec, zaposlen na delovnem mestu zdravstveni tehnik v VI TR z 28 PR, je dokončal šolanje in pridobil VII. stopnjo

izobrazbe za poklic fizioterapevta.

Za opravljanje strokovnega izpita potrebuje pripravništvo.Zavod izpolnjuje pogoje za zaposlitev pripravnika fizioterapevta. Osnovni PR delovnega mesta fizioterapevta je 29 PR.

Zanima nas, ali lahko premestimo delavca na delovno mesto pripravnika fizioterapevta in pri tem upoštevamo 19. člen ZSPJS tako, da se delavcu ob premestitvi na drugo delovno mesto za čas pripravništva obračuna plača, ki ni nižja od plače pred premestitvijo oziroma moramo upoštevati določbo 9.a člena ZSPJS in tako delavcu ob premestitvi obračunati nižjo plačo od plače pred premestitvijo (osnovna plača za čas pripravništva, za šest razredov nižja od osnovne plače DM fiziterapevta v 29 PR bi v našem primeru pomenila izplačilo plače delavcu v 23 PR, kar bi bilo nižje od zdaj obračunane plače delavca v nižjem VI TR)?

Osnovno plačo za pripravnike določa 9.a člen ZSPJS, zato menim, da se v konkretnem primeru ne more uporabiti 19. člen ZSPJS. Predlagam pa, da se za mnenje obrnete še na nosilca ZSPJS, ki je med drugim pristojen tudi za razlago oziroma tolmačenje posameznih določb ZSPJS, to je na ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Vanja Mavri

14 September 2014

Javni sektor

Potni stroški, ki pripadajo zaposleni v kulturi

Spoštovani, smo javni zavod, ustanovitelji-ca je občina, sicer pa za nas velja Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti. Zanima me naslednje: delavki pripadajo potni stro-

ški (železniški promet). V mesecu maju je prišlo do spre-membe cene, na to pa je opozorila šele danes, se pravi ji lahko potne stroške pravilno obračunam za mesec julij. Delavka je dolžna sama opozoriti na spremembo cene vozovnice oziroma mora predložiti potrdilo o spremem-bi cene. Ji moramo izplačati razliko premalo zaračunanih vozovnic za nazaj (do 14. 5. 2014)?

Javni uslužbenec (delavec) mora tako po Zakonu o uravnote-ženju javnih financ (ZUJF) kot po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) v roku 8 dni javiti delodajalcu vsako spremembo, ki se nanaša na obračun stroškov dela. Tako je na strani delavca, da javi spremembo višine potnih stroškov, tako zvišanje kot zni-žanje, zato ji niste dolžni izplačati nove višine od 14. 5. 2014 dalje, ampak od datuma javljanja spremembe višine (za tisti mesec obračuna, v katerem je javila spremembo).

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Prenos dopusta 2013 v 2014 in starševstvo

Smo javni zavod – gimnazija. Imamo delavko (profesorica), ki ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. V letu 2012, konkretneje od 31. 8. 2012 do 25. 4.

2013 je bila v bolniškem staležu. S 26. 4. 2013 je nastopila porodniški dopust, ki je trajal do 8. 8. 2013, 9. 8. 2013 pa je nastopil dopust za nego in varstvo otroka, ki bo trajal vse do 25. 4. 2014. Zanima nas, kako lahko koristi dopust oz. koliko dopusta lahko prenese v leto 2014?

Po četrtem odstavku 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni

bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta (po drugem odstavku 125. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je v primerjavi z ZDR-1 specialni predpis, pa, če gre za strokovnega delavca, do konca šolskega leta v naslednjem letu) zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

V konkretnem primeru bo torej delavka, ki iz razlogov, določenih v četrtem odstavku 162. člena ZDR-1, ne bo mogla izrabili celotnega letnega dopusta iz 2013 do 30. junija 2014 (če ne gre za strokovno delavko) oziroma do 31. avgusta 2014 (če gre za strokovno delavko), tega lahko izrabila do 31. decembra 2014.

Vanja Mavri

Asignacija in stečaj

Dne 13. 9. 2013 smo podpisali asignacij- sko pogodbo z dobaviteljem, ki ima blo- kiran račun. Ker bodo skoraj zanesljivo šli do jeseni v stečaj, smo prekinili asignacijo

pogodbo. Sedaj nam upravičenec po asignaciji grozi z opominom pred tožbo za poplačilo asignacije.

Zanima nas, ali lahko stečajni upravitelj zahteva popla- čilo računov, ki so bili plačani leto nazaj od stečaja ali s e upošteva datum podpisa asignacije ali datumi nakazil?

V primeru, da se nad dolžnikom začne stečajni posto- pek, so z vidika izpodbijanja pravnih poslov lahko izpod- bojni vsi pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka; če gre za pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP), pa v obdobju od začetka zadnjih 36 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (obdobje izpodbojnosti). Pri tem je treba poudariti, da se datum uvedbe postopka in začetka postopka praviloma

September 2014 15

Javni sektor

razlikujeta in je tako obdobje izpodbojnosti v resnici daljše od 12 oziroma 36 mesecev.

Izpodbojna tožba se lahko vloži v roku šestih mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.

V vsakem primeru možnosti izpodbijanja pravnih poslov je treba upoštevati okoliščine samega primera, pri tem pa je poleg izpodbojnega obdobja predvsem odvisno, ali je izpolnjen materialni oziroma vsebinski pogoj izpodbojnosti. Za izpodbojne posle je značilno, da je bila posledica takega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (1. pogoj izpodbojnosti). Dodatno mora biti izpolnjen pogoj, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (2. pogoj izpodbojnosti), razen v primeru, ko je na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti.

Izpodbojni so tako lahko pravni posli (npr. sklepanje pogodb), druga pravna dejanja (npr. izvedba poplačil ali drugih pravnih dejanj) ali pa opustitve pravnih dejanj, zaradi katerih je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico ali je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost.

ZFPPIPP dodatno določa nekatere domneve o obstoju po-gojev za izpodbijanje. Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je 1. pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno za-radi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opra-vil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika. Navedeno lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija tako, da dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opra-vil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolni-tev stečajnega dolžnika.

Dodatna domneva, ki jo postavlja ZFPPIPP pa je še nasle-dnja. Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je 2. pogoj izpodbojnosti izpol-njen, če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve pred njeno zapadlostjo ali prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika, ali če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo ste-čajnega postopka.

Glede na specifično transakcijo v vašem primeru tako obstaja tveganje izpodbojnosti, saj so lahko izpodbojne najrazličnejše situacije na strani stečajnega dolžnika, torej sklepanje pravnega posla (asignacijske pogodbe), najrazličnejša pravna dejanja dolžnika (plačila) ali pa opustitve pravnih dejanj (neizterjava). Zaradi tega je treba v vašem primeru preveriti predvsem, ali je bila asignacijska pogodba pravilno odpovedana oziroma razvezana glede na določbe asignacijske pogodbe in določbe Obligacijskega zakonika.

Nina Orehek

Poročanje na REK obrazcu

Prosili bi za nasvet o poročanju na REK obrazcu glede povračila stroškov zaposle-nim v polje B06. Ali je treba poročati zne-ske nočitev, ki jih delodajalec plača iz TRR neposredno hotelu?

V mesecu januarju smo prejeli 3 račune za nočitve delavcev. Prvi račun smo plačali 6. 1. 2014, drugega 10. 1. 2014 in tretjega 30. 1. 2014. Ali je treba za vsako izplačilo oddati nov REK obrazec oz. na kateri datum se naj sklicujemo na REK obrazcu?

Za vsako izplačilo ni treba oddajati novega REK obrazca, pač pa kumulativo poročati na zadnji dan v mesecu, torej 31. 1. 2014.

Majda Gominšek

16 September 2014

Javni sektor

Pridobljena sredstva društva za nabavo gasilskega avtomobila

Gasilsko društvo poleg svojih rednih del opravlja tudi varovanje na določenih prire-ditvah in za to storitev izstavi račun (brez DDV, ker niso zavezanci). Vsi gasilci, ki so

na teh varovanjih prisotni, se odpovejo povračilu stroškov, ker v društvu zbirajo denar za nabavo novega gasilskega avtomobila in ureditev garaže za ta avto. Problem na-stane pri obračunu davka od dohodka, saj sem prihodke od teh storitev knjižila med pridobitno dejavnost, stro-škov pa nimajo in zato nastane obveznost za davek. Ali je možno, da bi knjižila rezervacijo za nabavo avtomo-bila oz. kaj lahko naredimo, da ne bi bilo treba plačevati davka, saj delajo brezplačno zato, da bo društvo naba-vilo vozilo, da bodo lahko še naprej uspešno sodelovali v vseh gasilskih akcijah.

Odgovor:

Ob upoštevanju navedenega dejanskega stanja menim, da je društvo dolžno na podlagi izdanega računa za opravljene storitve varovanja pripoznati prihodke in zneska ne more knjižiti kot rezervacijo za nabavo novega gasilskega avtomobila oziroma ureditev garaže za ta avtomobil. Kot ste zapisali tudi sami, so prihodki iz naslova storitev varovanja na prireditvah z vidika davka od dohodkov pravnih oseb obravnavajo kot prihodki iz pridobitne dejavnosti, ki povečujejo davčno osnovo društva.

Ne glede na navedeno vas v zvezi z davčnim priznavanjem stroškov oziroma ugotavljanjem davčne osnove pri zavezan-cih iz 9. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2), med katere se šteje tudi društvo, opozarjam na določbo 27. člena ZDDPO-2, ki opredeljuje izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti. Skladno z na-

vedeno določbo se pri določanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena tega zakona prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejav-nosti izvzemajo iz davčne osnove. Glede izbire načina izvze-ma nepridobitnih odhodkov se zavezanec odloča po lastni presoji.

Ob upoštevanju navedene določbe torej gasilsko društvo, kot zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2, stroške razmejuje glede na razmerje med pridobitnimi in nepridobitnimi prihodki. Navedeno posledično pomeni, da bodo v obravnavanem primeru zaradi pripoznanja prihodka sicer davčna osnova društva večja, vendar se v primeru sorazmernega izvzema nepridobitnih odhodkov praviloma del sicer nastalih stroškov društva pripiše pridobitni dejavnosti in s tem deležu odhodkov, ki so davčno priznani (izvzame se torej sorazmerni del stroškov/odhodkov iz nepridobitne dejavnosti glede na odstotek nepridobitnih prihodkov).

KER, Katja Erjavšek, s.p.

Izplačilo preveč izplačanih plač

Kako knjižiti vračilo preveč izplačanih plač?

Ministrstvo za finance, Direktorat za javno računovodstvo, v dopisu z dne 19.8.2014, številka 0101-33/2014/2 pojasnjuje.

»da se preveč obračunana in izplačane plače v poslovnih knjigah izkazujejo ob nastanku poslovnega dogodka (na podlagi obračuna oziroma poračuna preveč izplačane plače) na ustreznih kontih terjatev do delavcev. Odprte terjatve do delavcev se zapirajo ob poplačilu terjatev, bodisi v enkratnem znesku, bodisi od poplačilu posameznega obroka.«

Vir: Spletna stran MNZ

JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač proračunskih sredstev in nevladne organizacijeIzdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre, s.p./ Izhaja: enkrat mesečno/ Cena: 138 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Naročnina daje pravico do odgovora na eno vprašanje naročnika. / Odgovor na vprašanje naročnika pošljemo v 2 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521