49

Vinko Vodopivec

JEZIKOVNE PRIMERJAVE čRK, dVOJčKOV IN TROJčKOV

AbstractLINGUISTIC COMPARISONS OF LETTERS, PAIRS ANd TRIPLETS

Comparisons of frequency of letters and their pairs and triplets give different results and for suitable choice of language of understanding of ancient inscriptions these differences are valuated. Many comparisons about extent of single groups of languages and average of words, which are characteristic for single languages and their dialects, are done. Analysis show suitable correlation between literary languages and dialects only by letters. Essentially differences appear by comparisons at pairs and triplets which are caused by different extent and dialectical shapes and especially by different length of words which are basic characteristic of single languages and dialects.Comparisons of letters give badly arranged results, while different mutations mostly present in groups of voices with similar pronunciations, especially in dialects, are present. We distinguish vocals and consonants which are divided to voiced and non-voiced, which are divided to voiced and non-voiced consonants. The best correlations give pondered comparisons of joint groups of vocals, voiced and non-voiced consonants or only by vocals and consonants. Such comparisons are especially suitable for narrow choices of language of understanding.

UvodPri razbiranju starih napisov so nujne analize pogostosti črkovnih, zlogovnih ali

slikovnih znakov, oziroma njihovih glasov ali pomenov. Analize črkovnih znakov oziroma njihovih glasov lahko že pokažejo določene značilnosti jezika obravnavanih napisov in s tem nakažejo širšo izbira jezika razumevanja [1-4].

Ustrezna izbira jezika razumevanja je bistvenega pomena, saj ob napačni izbiri razumevanje ni možno, lahko pa vodi v stranpoti, ki ne dajejo pravih zaključkov, lahko pa služi tudi za zavestno prikrivanje pravega razumevanja iz različnih oblastnih, kariernih ali drugih osebnih ali službenih razlogov [5-6].

dosedanje raziskave so pokazale ustreznost primerjav uporabe pogostosti črk med posameznimi sedanjimi in starimi jeziki, medtem ko primerjave dvojčkov in trojčkov kažejo precej drugačne rezultate. Očitno je treba poiskati vzroke v obsegih primerjanih jezikovnih skupin, njihovi knjižnosti ali narečnosti ter v povprečnih dolžinah besed, ki so pomembne značilnosti vsakega jezika in narečja [7].

50

PodatkiPodrobno so primerjani predantični slovanski jeziki, kjer so jezikoslovci z razlago

napisov s poljubnimi imeni dobili več kot dvojne dolžine besed, kot pa so jih ugotovili raziskovalci z normalnim jezikovnim razumevanjem.

Veneti Raziskovalci 7879 črk / 2426 besedami = 3,25 črk [8-10]

Jezikoslovci 4686 črk / 758 besedami = 6,18 črk [11]

4793 črk / 768 besedami = 6,24 črk [12]

Reti Raziskovalci 2301 črka / 779 besedami = 2,95 črk [13-15]

Jezikoslovci po imenih je ocenjena na 6 črk [16]

Starofrigi Raziskovalci 2438 črk / 867 besedami = 2,81 črk [17-19]

Jezikoslovci 1992 črk / 359 besedami = 5,55 črk [20]

Mesapci Raziskovalci 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črk [21-23]

Jezikoslovci 3215 črk / 424 besedami = 7,85 črk [24-25]

Slovenci Povprečne dolžine slovenskih leposlovnih besed 4,55 črk [26]

Latinci Latinsko besedilo 22099 črk / 3579 besedami = 6,17 črke [27]

Povprečne dolžine besed jezikoslovcev so več kot še enkrat daljše, zato dvojčki in trojčki niso primerljivi, kar kažejo tudi ustrezne analize. Bistvena razlika je tudi med normiranima jezikoma slovenščino in latinščino, ki ima precej daljše besedno povprečje.

RezultatiPrimerjava je izvedena za tri predantične jezike, podatki pa so označeni:VEN venetski napisiRET retijski napisiFRI starofrigijski napisiZa štetje znakov je bil uporabljen program, ki ga je naredil B. Perdih [28].Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29].Števila posameznih črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov v navedenih datotekah

so podana v tabeli 1. Mesapski jezik ni primerjan, glede na še manjšo povprečno dolžino besed pa še bolj odstopa in je dvojčkov in trojčkov primerljivo še manj.

Tabela 1: Število črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov

Jezik primerjave Posamezni znaki Dvojčki znakov Trojčki znakovUstrezno število 700 8000 30000

FRI 2438 1451 786RET 2301 1485 837VEN 7879 5393 3368

51

Posameznih znakov je v vsaki od teh baz podatkov več kot 700 in tudi več kot 1380, zato so dovolj velike, da njihova velikost ne vpliva na rezultate analize [7].

Parov znakov je manj kot 8.000, trojčkov znakov pa mnogo manj kot 30.000, zato na njihovi podlagi resna analiza ni mogoča [29].

Več dimenzionalna analizaVeč dimenzonalna analiza [7] je podala primerjavo črkovnih znakov za različne

predvsem stare jezike. Izpuščene so različice istih jezikov, ki so dobljene na osnovi različnih prečrkovanj. Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29], zaporedja po večanju oddaljenosti uporabe črk pa so podana v tabeli 2.

Tabela 2: Zaporedne bližine jezikov po črkah

FRI 1 0,916 0,886 0,885 0,881 0,872 0,871 0,866 0,851 0,847 0,836 0,828 0,827FRI Sl Fi VEN Vz Es Gr Bq Cs LaC My RET Os

RET 1 0,879 0,867 0,860 0,857 0,836 0,828 0,827 0,824 0,793 0,790 0,770 0,730RET Sl Os EtT Fi LaC FRI Es VEN Lu Cs Bq Um

VEN 1 0,937 0,908 0,885 0,848 0,842 0,834 0,812 0,793 0,786 0,784 0,726 0,720VEN Cs Sl FRI Gr Fi My LaC RET Vz Os EtB Bq

– Starofrigijskemu jeziku so najbližji stara slovenščina, finščina in venetščina, ki jim slede benečanščina, estonščina, grščina, baskovščina, starocerkvena slovanščina, latinščina, micenščina, retijščina in oskanščina.

– Retijskemu jeziku so najbližji stara slovenščina, oskanščina in etruščanščina, ki jim slede finščina, latinščina, starofrigijščina, estonščina, venetščina, luvijščina, starocerkvena slovanščina, baskovščina in umbrijščina.

– Venetskemu jeziku so najbližji starocerkvena slovanščina, stara slovenščina in stara frigijščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, retijščina, benečanščina, oskijščina, etruščanščina in baskovščina.

Razvidno je, da sama primerjava črkovnih znakov oziroma črkovnih glasov ne pokaže vedno tudi smiselno ožjega izbora jezika razumevanja, saj finščina, estonščina, latinščina in grščina po besednih značilnostih niso ustrezni jeziki razumevanja slovenskih in slovanskih besedil, niti predantičnih slovanskih napisov.

AnalizeČrke

Primerjanih črk je le 21, ki so v uporabi v navedenih predatičnih slovanskih jezikih, zato so so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F v V, č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končnega L kot U; pri latinskih besedilih pa so prenesene črke : F v V, Q v K in X v K in S.

52

Glede na obseg primerjanih črkovnih datotek je število črk majhno, zato daje primerjava ustrezne rezultate, ki so podani v tabeli 3 in so dobro upodobljivi in prikazani v grafu 1 za naslednje skupine:

VEN venetski napisi 7879 črk [8-9]RET retijski napisi 2301 črk [13-14]FRI starofrigijski napisi 2438 črk [17-18]MES mesapski napisi 6507 črk [21-22]SLO slovenska besedila 14264113 črk [26]LAT latinska besedila 1027885 črk [30]

Graf 1: Primerjava deležev črk venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil

– Obseg posameznih črk je podoben, opazne pa so posebnosti posameznih napisov oziroma jezikov, ki v različnem obsegu uporabljajo glasovno podobne črke.

– Pri samoglasnikih so razlike velike, saj venetski O nadomešča A, retijski U nadomešča O, starofrigijski A nadomešča I, mesapski A nadomešča U, slovenskih O nadomešča U, latiski U pa črko O.

– Pri soglasnikih je ujemanje boljše, opazne pa so izravnave med črkami podobne izgovorjave, zlasti med nezvočniki: med B, d, P in T, med G in h in med C, č, S in Š. Posebej izstopata slovenski in latinski C ter mesapski in slovenski Z.

– Opazna je izravnava med zvočniki: med M in L ter R in V, medtem ko so deleži pri črki N zelo izenačeni.

– Opazne izravnave med navedenimi črkovnimi glasovi nakazujejo ustreznejšo primerjavo po skupinah črk podobne izgovorjave.

DvojčkiŠtevilo črkovnih dvojčkov je izrazito odvisno od povprečne dolžine besed, ki je

značilnost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina

53

s povprečno dolžino besed 4,55 črk ima le 3,55 dvojčkov na povprečno besedo, latinščina s povprečno dolžino besed 6,17 črk ima že 5,17 dvojčkov na povprečno besedo.

Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih slovanskih napisih, ki imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le 2,25 dvojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 1,95 dvojčkov, starofrigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 1,81 dvojčkov, mesapščina s povprečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 1,78 dvojčkov na povprečno besedo.

dvojčki črk se po dolžini že bližajo povprečni dolžini besed predantičnih slovanskih napisov, ki so pisani v tedanjih narečjih in imajo povprečno dolžino besed le okoli 3 črke.

V treh zajetih datotekah VEN, RET in FRI je vseh dvojčkov 8329 in 284 različnih dvojčkov. Obseg dvojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za različne dvojčke z začetno črko A: skupno število dvojčkov na začetno črko A je 987, različnih dvojčkov pa je le 20. dvojčki z začetno črko A so prikazani v grafu 2 za naslednje skupine:VEN vseh 5393 vseh na A 555 različnih 108 različnih na A 17RET vseh 1485 vseh na A 195 različnih 108 različnih na A 16FRI vseh 1451 vseh na A 237 različnih 162 različnih na A 17VSI vseh 8329 vseh na A 987 različnih 284 različnih na A 20

Tabela 3: Primerjava venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil po številih in deležih črk

čRK

E Števila Deleži v odstotkih

VEN RET FRI MES SLO LAT VEN RET FRI MES SLO LATA 738 313 402 1177 1493812 94413 9,37 13,60 16,49 18,09 10,47 9,19B 62 18 39 136 276435 15995 0,79 0,78 1,60 2,09 1,94 1,56C 86 0 0 1 305818 42410 1,09 0,00 0,00 0,02 2,14 4,13d 131 12 67 244 483353 28209 1,66 0,52 2,75 3,75 3,39 2,74E 677 194 263 695 1529542 122232 8,59 8,43 10,79 10,68 10,72 11,89G 175 59 33 86 233506 11908 2,22 2,56 1,35 1,32 1,64 1,16h 31 21 0 2 149351 8589 0,39 0,91 0,00 0,03 1,05 0,84I 1371 456 339 921 1955896 103853 17,40 19,82 13,90 14,15 13,71 10,10K 259 82 109 114 528202 21394 3,29 3,56 4,47 1,75 3,70 2,08L 240 120 51 271 712366 32597 3,05 5,22 2,09 4,16 4,99 3,17M 248 42 101 143 471258 55881 3,15 1,83 4,14 2,20 3,30 5,44N 542 139 131 375 902311 63007 6,88 6,04 5,37 5,76 6,33 6,13O 991 11 196 525 1296149 58076 12,58 0,48 8,04 8,07 9,09 5,65P 101 71 33 108 481082 28121 1,28 3,09 1,35 1,66 3,37 2,74R 366 100 79 359 714326 69091 4,65 4,35 3,24 5,52 5,01 6,72S 469 140 217 465 720550 82429 5,95 6,08 8,90 7,15 5,05 8,02Š 59 31 0 72 142079 0 0,75 1,35 0,00 1,11 1,00 0,00T 718 199 194 528 617265 85192 9,11 8,65 7,96 8,11 4,33 8,29U 308 216 81 43 306424 88823 3,91 9,39 3,32 0,66 2,15 8,64V 284 68 103 125 552382 15620 3,60 2,96 4,22 1,92 3,87 1,52Z 23 9 0 117 392006 45 0,29 0,39 0,00 1,80 2,75 0,00

VSE 7879 2301 2438 6507 14264113 1027885 100 100 100 100 100 100

54

– Opazna so izrazita odstopanja, ki kažejo besedne značilnosti posameznih jezikov: AE, AI in AT pri Starofrigijcih; AI, AS in AT pri Venetih; AL kot zelo pogosta končnica pri Retih ter AT, ki pri Starofrigijcih in Retih pride od ATA v raznih oblikah, pri Venetih pa od besed ŠAINATEI in predvsem TRUMUSICATEI. Edino dobro ujemanje je pri dvojčku AN, ki največkrat pomeni in ali en v raznih oblikah.

– Namesto primerjave dvojčkov, ki se že bližajo povprečni dolžini besed je bolje primerjati te jezike po besedah na različne začetne črke.

Graf 2: Primerjava deležev dvojčkov na A v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih

Graf 3: Primerjava deležev vseh dvojčkov po začetnih črkah v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih

55

– Opazne so razlike zlasti pri skupinah črk kot so samoglasniki in zvočniki ter pri črkah d in P, ki se očitno zamenjujeta. dobro ujemanjeje pri črkah S, T in V.

TrojčkiŠtevilo črkovnih trojčkov je še bolj odvisno od povprečne dolžine besed, ki je značilnost

posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s povprečno dolžino besed 4,55 črk ima le 2,55 trojčkov, latinščina s povprečno dolžino besed 6,17črk ima že 4,17 trojčkov na povprečno besedo.

Tabela 4: Števila in deleži dvojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah

Začetnečrke

Števila dvojčov Deleži v odstotkihVEN RET FRI VEN RET FRI

A 555 195 237 10,29 13,13 16,33

E 489 93 125 9,07 6,26 8,61

I 578 228 145 10,72 15,35 9,99

O 678 7 136 12,57 0,47 9,37

U 214 113 53 3,97 7,61 3,65

B 56 18 31 1,04 1,21 2,14

C 87 0 1 1,61 0,00 0,07

d 122 12 49 2,26 0,81 3,38

G 160 46 28 2,97 3,10 1,93

h 18 9 0 0,33 0,61 0,00

K 192 72 79 3,56 4,85 5,44

L 171 84 29 3,17 5,66 2,00

M 180 33 85 3,34 2,22 5,86

N 330 108 69 6,12 7,27 4,76

P 89 64 28 1,65 4,31 1,93

R 272 81 53 5,04 5,45 3,65

S 274 90 73 5,08 6,06 5,03

Š 44 19 0 0,82 1,28 0,00

T 615 153 156 11,40 10,30 10,75

V 249 54 74 4,62 3,64 5,10

Z 20 6 0 0,37 0,40 0,00

VSE 5393 1485 1451 100 100 100

Primerjava dvojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah je v številih in deležih prikazana v tabeli 4 in v grafu 3.

56

Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih slovanskih napisih, ki imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le 1,25 trojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 0,95 trojčkov, starofrigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 0,81 trojčkov, mesapščina s povprečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 0,78 trojčkov.

Trojčki večinoma že prestavljajo besede, saj so povprečne dolžine predantičnih slovanskih besed, ki so pisani v tedanjih narečjih le okoli 3 črke.

Vseh trojčkov v treh zajetih datotkah je 4991, različnih trojčkov pa je 512, podrobnejši podatki pa so:

VEN vseh 3368 vseh na A 255 različnih 820 različnih na A 58RET vseh 837 vseh na A 121 različnih 469 različnih na A 56FRI vseh 786 vseh na A 136 različnih 422 različnih na A 55VSI vseh 4991 vseh na A 512 različnih 1208 različnih na A 103

Obseg trojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za trojčke z začetno črko A: skupno število trojčkov na začetno črko A je 512, različnih trojčkov pa je 103. To je še vedno mnogo preveč za grafićen prikaz, zato omejim pogostost posameznega trojčka v posamezni skupini na najmanj 4, kar daje 36 različnih pogostejših trojčkov na začetno črko A. Primerjava teh trojčkov je podana v grafu 4 za obravnavane skupine.

Graf 4: Primerjava trojčkov v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih na začetno črko a omejeno na najmanjše število 4 trojčke

Odstopanje je še večje, saj ujemanja skoraj ni. Izstopajo prepoznane besede: pri Starofrigijcih ABA, AGA, ANA, ANO, ATA, ATE in ATI, pri Retijcih ANI, ANU, ARI, ATA, ATI in AVI, pri Venetih pa AIN, AST in ATE.

Venetski ain iz besede šainat, ast in besede donasto in ate, iz besed ŠAINATEI in predvsem TRUMUSICATEI. Trojčki, ki se pokrivajo so AIS, ANE, ARA in ATI.

57

– Tudi tu so opazne izravnave med samoglasniki, saj je le črka E uravnotežena, izravnave so tudi med zvočniki, izrazita je zopet izravnava med d in P.

Graf 5: Primerjava deležev vseh troj čkov v venet skih, retijskih in starofrigijskih napisih po začetnih črkah

Tabela 5: Števila in deleži trojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika

začetnečrke

števila trojčkov deleži v odstotkihVEN RET FRI VEN RET VEN

A 255 121 136 7,57 14,46 17,30E 250 58 65 7,42 6,93 8,27I 417 127 76 12,38 15,17 9,67O 308 5 61 9,14 0,60 7,76U 174 71 29 5,17 8,48 3,69B 49 14 18 1,45 1,67 2,29C 63 0 1 1,87 0,00 0,13d 109 8 32 3,24 0,96 4,07G 60 21 17 1,78 2,51 2,16h 14 5 0 0,42 0,60 0,00K 126 26 28 3,74 3,11 3,56L 128 41 17 3,80 4,90 2,16M 153 28 54 4,54 3,35 6,87N 209 39 37 6,21 4,66 4,71P 81 47 25 2,40 5,62 3,18R 230 61 34 6,83 7,29 4,33S 208 57 42 6,18 6,81 5,34Š 33 8 0 0,98 0,96 0,00T 300 62 61 8,91 7,41 7,76V 183 32 53 5,43 3,82 6,74Z 18 6 0 0,53 0,72 0,00

Skupaj 3368 837 786 100 100 100

Primerjava deležev vseh trojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah je prikazana v tabeli 5 in v grafu 5.

58

Primerjava črk dvojčkov in trojčkovPrimerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah je prikazana le za

venetski jezik. Podatki so podani v tabeli 6 in prikazani v grafu 6.

Graf 6: Primerjava deležev črk, dvoj-čkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah

Tabela 6: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah

Začetne črke

Števila Deleži v odstotkihčrke dvojčki trojčki črke dvojčki trojčki

A 738 555 255 9,37 10,29 7,57E 677 489 250 8,59 9,07 7,42I 1371 578 417 17,40 10,72 12,38O 991 678 308 12,58 12,57 9,14U 308 214 174 3,91 3,97 5,17B 62 56 49 0,79 1,04 1,45C 86 87 63 1,09 1,61 1,87d 131 122 109 1,66 2,26 3,24G 175 160 60 2,22 2,97 1,78h 31 18 14 0,39 0,33 0,42K 259 192 126 3,29 3,56 3,74L 240 171 128 3,05 3,17 3,80M 248 180 153 3,15 3,34 4,54N 542 330 209 6,88 6,12 6,21P 101 89 81 1,28 1,65 2,40R 366 272 230 4,65 5,04 6,83S 469 274 208 5,95 5,08 6,18Š 59 44 33 0,75 0,82 0,98T 718 615 300 9,11 11,40 8,91V 284 249 183 3,60 4,62 5,43Z 23 20 18 0,29 0,37 0,53

VSE 7879 5393 3368 100 100 100

– Izrazita je dobra pokritost črk, dvojčkov in trojčkov, kar kaže na to, da so večinoma že prišle do izraza besede, ki imajo povprečno le okoli tri črke.

59

dodatna primerjavaPrimerjava po skupinah

Primerjava črk kaže na preglase črk podobne izgovorjave v navedenih jezikih, zato primerjava po črkah ni najboljša in jo je treba nadomestiti s skupinami črk podobne izgovorjave tako, kot so bile že dosedaj izvršene nekatere primerjave [31-33]. Različne preglase podajata tudi Jan Kollar [34] in V. P. Nikčević [35] in njuna graf sta podana na sliki 1 in 2.

Slika 1: Preglasi soglasnikov Jan Kollar Slika 2: Preglasi samoglasnikov V. P. Nikčević

Primerjali bomo uporabo črk venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov tudi s slovenščino in z latinščino.

Primerjane so črke po skupinah kot so podane v literaturi [36].Primerjava po posameznih skupinah črk je podana v tabelah 7, 8, 9 in 10.

Tabela 7: Primerjava deležev samoglasnikov

Primerjava jezikov VEN RET FRI MES SLO LAT

deleži samoglasnikov: a, e, i, o in u 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47

– Primerjava kaže bistveno ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine, slabše ujemanje s slovenščino in najslabše z latinščino.

Tabela 8: Primerjava deležev zvočnikov

Primerjava jezikov VEN RET FRI MES SLO LAT

deleži zvočnikov: m, n, l, r in v 21,32 20,38 19,08 19,57 23,50 22,98

– Primerjava kaže dobro ujemanje retijščine, starofrigijščine in mesapščine, slabše z venetščino in latinščino in najslabše s slovenščino.

60

Tabela 9: Primerjava deležev zvenečih soglasnikov

Primerjava jezikov VEN RET FRI MES SLO LAT

deleži zvenečih soglasnikov: b, d, g, z in ž 4,96 4,26 5,74 8,96 9,71 4,46

– Primerjava kaže dobro ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in latinščine, slabše ujemanje z mesapščino in najslabše s slovenščino.

Tabela 10: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov

Primerjava jezikov VEN RET FRI MES SLO LAT

deleži nezven. soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c 21,88 23,64 22,68 19,82 20,64 26,09

– Primerjava kaže dobro ujemanje venetščine, starofrigijščine, mesapščine in slovenščine, slabše ujemanje z retijščino in najslabše z latinščino.

Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na boljše ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine s slovenščino kot pa z latinščino.

Uteženo ujemanje

Uteženo ujemanje po vseh skupinah

Uteženo ujemanje po navedenih štirih skupinah izvršimo glede na primerjalni jezik jezikoslovcev latinščino. Upoštevane so razlike deležev posameznih skupin črk v posameznem jeziku glede na latinščino, razmerje pa je zmnožek teh razlik in uteži, ki so deleži latinskih črk po istih skupinah.

Utežena primerjava uporabe črk je podana v tabelah 11, 12 in 13.

Tabela 11: Uteženo ujemanje po vseh skupinah glede na latinščino

Jezik VEN RET FRI MES SLO LATSamoglasniki 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47Razmerje 330,22 323,25 369,08 319,20 31,38 0,00Zvočniki 21,32 20,38 19,08 19,57 23,5 22,98Razmerje 38,15 59,75 89,62 78,36 11,95 0,00Zveneči soglasniki 4,96 4,26 5,74 8,96 9,71 4,46Razmerje 2,23 0,89 5,71 20,07 23,42 0,00Nezven. sogl. 21,88 23,64 22,68 19,82 20,64 26,09Razmerje 109,84 63,92 88,97 163,58 142,19 0,00Vsota razmerij 480,44 447,81 553,37 581,21 208,94 0,00

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji na precejšnji razdalji slede retijščina, venetščina, frigijščina in mesapščina.

61

Uteženo ujemanje po treh skupinah

Tabela 12: Uteženo ujemanje po treh skupinah

Jezik VEN RET FRI MES SLO LATSamoglasniki 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47Razmerje 330,22 323,25 369,08 319,20 31,38 0,00Zvočniki 21,32 20,38 19,08 19,57 23,5 22,98Razmerje 38,15 59,75 89,62 78,36 11,95 0,00Soglasniki 26,84 27,90 28,42 28,78 30,35 30,55Razmerje 113,34 80,96 65,07 54,07 6,11 0,00Vsota razmerij 481,71 463,96 523,77 451,63 49,44 0,00

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki se ji je precej približala in ji na precejšnji razdalji slede mesapščina, retijščina, venetščina, frigijščina.

Uteženo ujemanje po dveh skupinah

Tabela 13: Uteženo ujemanje po dveh skupinah

Jezik VEN RET FRI MES SLO LATSamoglasniki 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47Razmerje 330,22 323,25 369,08 319,20 31,38 0,00Soglasniki 48,16 48,28 47,50 48,35 53,85 53,53Razmerje 287,46 281,03 322,79 277,29 17,13 0,00Vsota razmerij 617,68 604,28 691,86 596,48 48,51 0,00

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji na precejšnji razdalji slede mesapščina retijščina, venetščina, frigijščina.

– Samo mesapščina je spremenila svoj položaj za tri mesta pri združitvi nezvenečih in zvenečih soglasnikov, kar pomeni, da je imela precej preglasov črk med navedenima skupinama.

– Tudi slovenščina ima veliko teh preglasov, kar pa se je pokazalo le v večji bližini glede na latinščino.

Vrstni red in jezikovne razdalje so zelo podobne pri zadnjih dveh primerjavah, ki sta zato tudi najprimernejši za ugotavljanje širšega izbora jezika razumevanja.

Točkovanje ujemanjaTočkovanje ujemanja izvedemo za posamezen jezik s primerjavo glede na latinščino.

Najboljše ujemanje točkujemo rastoče z 1, 2, 3, 4 in 5. Izračuni z upoštevanjem deležev latinščine in točkovanega ujemanja, je prikazano v tabeli 14.

62

Tabela 14: Točkovanje in izračun primerljivega ujemanja z latinščino

Točkovanje % lat. VEN RET FRI MES SLO VEN RET FRI MES SLO

Samoglasniki 45,47 4 3 5 2 1 181,88 136,41 227,35 90,94 45,47Zvočniki 22,98 2 3 4 5 1 45,96 68,94 91,92 114,90 22,98Zven. sogl. 5,46 2 1 3 4 5 10,92 5,64 16,38 21,84 27,30Nezv. sogl. 26,09 3 1 2 5 4 78,27 26,09 52,18 130,45 104,36Skupaj 100 11 8 14 16 11 317,03 237,08 387,83 358,13 200,11

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji slede retijščina, venetščina, mesapščina in starofrigijščina.

– Razmerje jezikov je podobno uteženemu razmerju, razdalje pa so seveda različne, saj je namesto razlike upoštevano točkovanje.

Pri vseh primerjavah izstopajo dobre povezane primerjanih predantičnih jezikov, slabše povezave s slovenščino in najslabše povezave z latinščino. Slabše povezave s slovenščino v dobri meri pogojujejo primerjave narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine z normiranim jezikom slovenščino.

Primerjava več dimenzionalne analize z uteženim izračunomPrimerjali bomo samo venetščino, ki najbolje ustreza povprečju uteženega računa,

ki je: (617,68 + 604,28 + 691,86 + 596,48) / 4 = 627,575, glej tabelo 13.Upoštevani so jeziki, ki so po večdimenzionalni raziskavi črkovno bližje predantičnim

slovanskim govorom venetščini retijščini in starofrigijščini. Primerjava deležev je podana v tabeli 15, utežena primerjava pa v tabeli 16.

Tabela 15: Primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike

Jezik VEN SL SI FI OS CS ES GR ET BQ LA

samoglasniki 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67

zvočniki 21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96

soglasniki 26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37

Tabela 16: Utežena primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike

Jezik VEN SL SI FI OS CS ES GR ET BQ LA

samoglasniki 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67

razmerje 0,00 295,0 107,7 140,6 377,7 160,1 173,2 28,6 247,8 35,9 268,1

zvočniki 21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96

razmerje 0,00 46,50 42,70 69,10 27,00 30,50 14,2o 40,0o 127,4 34,6o 7,8o

soglasniki 26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37

razmerje 0,00 94,2 109,6 14,20 229,6 121,4 107,5 65,10 32,00 62,10 148,6

Skupaj 0,00 435,7 260,0 223,9 634,4 312,1 294,9 133,6 407,2 132,6 424,5

63

– Venetščini sta najbližje baskovščina in grščina, slede finščina, stara slovenščina, estonščina in starocerkvena slovanščina, bolj oddaljene so etruščanščina, latinščina in slovenščina, najbolj oddaljena pa je oskijščina.

– V več dimenzionalni raziskavi sta venetščini najbližje starocerkvena slovanščina in stara slovenščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, benečanščina, oskijščina, etruščanščina in baskovščina.

– Izrazito izstopa baskovščina, ki je iz zadnjega mesta prišla na prvo mesto. Očitno je možna večja razlika pri vrednotenju pogostosti posameznih glasov v primerjavi s primerjavo po skupinah glasov podobne izgovorjave.

– Slovenski in latinski jezik sta zamenjala mesti, saj so ugotovljene vsebnosti glasov drugačne, kar pomeni, da ni bila upoštevana enaka izbira besedil.

Rezultat nedvoumno pokaže, da primerjava črk poda le en vidik, ki ga je treba dopolniti z drugimi znanji iz področij zgodovine, jezikoslovja, zgodovinskega jezikoslovja, arheologije, genetike in drugih ustreznih znanstvenih področij.

Dosedanje raziskaveRaziskava [37] je potrdila, da je venetski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben

slovenskemu jeziku kot pa latinščini.Raziskava [38] je potrdila, da je retijski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben

venetskemu in slovenskemu jeziku kot pa latinščini.Poglobljena več razsežnostna raziskava [7] je potrdila, da so retijski, venetski,

starofrigijski in etruščanski jezik po uporabi črk bistveno bolj podobni staroslovenskemu jeziku kot pa latinščini.

RazpravaPrimerjave črk so pokazale različnost posameznih preglasov črk podobne izgovorjave

v različnih jezikih, zato so ustreznejše primerjave po skupinah glasov podobne izgovorjave, ki so pokazale zelo dobro ujemanje. Večje razlike s slovenščino so posledica primerjav narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine z normiranim jezikom slovenščino.

Primerjave dvojčkov predantičnih slovanskih jezikov kažejo že povezave z besedami, saj je povprečna dolžina besed v obravnavanih jezikih okoli tri črke in dvojčki predstavljajo že 2/3 povprečne dolžine besed. Primerjave teh jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi jeziki niso ustrezne, saj ima že slovenščina precej daljše besede. Primerjava z nerazumljenimi poljubnimi imeni jezikoslovcev pa ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še enkrat daljše.

Primerjave trojčkov še bolj nakazujejo besede, saj trojčki predstavljajo že povprečno dolžino besed v obravnavanih jezikih, zato taka primerjava ni smiselna. Primerjava teh jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi jeziki in z nerazumljenimi besedami jezikoslovcev ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še enkrat daljše.

64

Primerjave dvojčkov in trojčkov so vprašljive celo pri normiranih jezikih, saj ima latinščina s povprečno dolžino 6,17 črke v povprečju 5,17 dvojčkov in 4,17 trojčkov, slovenščina pa ob povprečni dolžini besed 4,55 črke le 3,55 dvojčkov in le 2,55 trojčkov.Slovenščina ima zato le 69 % dvojčkov in le 61 % trojčkov glede na latinščino in glede na povprečno dolžino besede.Najustreznejša primerjava

Primerjave pogostosti posameznih črkovnih glasov so sicer ustrezne, vendar jih je smiselno zamenjati s primerjavami pogostosti med skupinami črk podobne izgovorjave. Tudi pri različnih črkovnih primerjavah so pomembne razlike, zato je najustreznejša primerjava uteženo razmerje po združenih skupinah samoglasnikov, zvočnikov in soglasnikov ali celo samo samoglasnikov in soglasnikov.

Namesto primerjav dvojčkov in trojčkov je ustrezna primerjava besed po začetnih črkah tako kot so zajete v slovarjih in so temeljna značilnost vsakega jezika. Možne pa so tudi primerjave besed po zadnjih črkah, saj so končnice značilne za posamezne jezike, pa tudi za posamezna narečja, ki pa morajo biti strokovno normirana.

ZahvalaZahvaljujem se prof. dr. Antonu Perdihu za vzpodbude in za podatke o dvojčkih

in trojčkih ter kriterijih za njihovo smiselno primerjavo, saj bi bil brez tega prispevek pomankljiv.

Literatura1. V. Vodopivec, Sistem razbiranja starih napisov, Zbornik devete mednarodne konference, Izvor

Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.2. S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J.

Plešej, Učila International, Tržič 2006.3. Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje, Školska knjiga, Zagreb

1951.4. W. Seipel, Der Turmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaft von Sprache und Schrift, Band II –

Sprache, Band III A – Schrift, Band III B – Schrift, Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003.5. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.6. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji

starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.7. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages.

Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf.

8. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference, Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.

9. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

10. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204.

65

11. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.

12. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag, heidelberg 1974, 316-341.

13. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfer-ence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.

14. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.

15. V. Vodopivec, Besednjak retijskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287.

16. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch 2004.

17. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.

18. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slo-venske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.

19. V. Vodopivec, Besednjak starofrigitskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.

20. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations, Paris 1984, 283-289.

21. V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.

22. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.

23. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.24. h. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto harrassowitz, Wiesbaden 1955.25. h. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre

Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto harrassowitz, Wiesbaden 1964,

26. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html.

27. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico, Liber tertivs, http://www.thelatinlibrary.com/caesar/gall3.shtml.

28. A. Perdih, Comparison of some methods of estimation of linguistic distances, Zbornik osme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 78-86.

29. A. Perdih, Linguistic analysis based on the frequency of sound pairs and triplets, Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.

30. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base: Propertius, The Latin Library, The Classics homepage.

31. V. Vodopivec, Primerjava razumevanj Pyrgijsjih zlatih ploščic, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010, 309-333.

32. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 97-118.

33. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.

34. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 82.

66

35. V. P. Nikčević. Kritika monogenetskoga etničkoga jezičkoga pristupa, Fran Ramovš kao mladogramatičar, Zbornik mednarodnega posveta Sledovi evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, 2004, 31.

36. C. Bačar, in drugi, Slovenščina – jezik na maturi: za slovenščino – jezik v četrtem letniku gimnazijskih programov: zbirka nalog za ponovitev jezikovne snovi, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004, 90-92.

37. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic Computational Analysis to measure the distances between ancient Venetic, Latin and Slovenian Languages, Proceedings of the Third International Topical Conference, Ancient Settlers of Europe, Jutro, Ljubljana 2005, 77-85, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik05/tomezzoli_venslolat.htm.

38. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184–190.

PovzetekJezikovne primerjave pogostosti posameznih črk, njihovih dvojčkov in trojčkov dajejo

različne rezultate in za ustrezno izbiro jezika razumevanja starih napisov so te razlike ovrednotene. Izvršene so primerjave glede na obsege posameznih skupin jezikov in glede na povprečne dolžine besed, ki so značilnost posameznih jezikov in njihovih narečij.

Analize kažejo ustreznost primerjav normiranih jezikov z narečnimi jeziki le pri uporabi črk. Bistvena odstopanja pa so pri primerjavah normiranih jezikov z narečnimi jeziki pri dvojčkih in trojčkih. Ta odstopanja so poleg različnih obsegov in raznovrstnih narečnih oblik predvsem zaradi različnih povprečnih dolžin besed, ki so značilnost posameznih jezikov in narečij.

Primerjave posameznih črk dajejo nepregledne rezultate, saj so predvsem v narečjih prisotni številni preglasi, ki so najpogostejši v skupinah posameznih črk glede na njihovo izgovorjavo. Ločimo samoglasnike in soglasnike, ki se dele na zvočnike in nezvočnike, ki se dele na zveneče in nezveneče soglasnike. Najbolj povedne so utežene primerjave združenih skupin: samoglasnikov, zvočnikov in nezvočnikov ali le soglasnikov in samoglasnikov. Ti primerjavi sta posebno primerni za ožji izbor ustreznega jezika razumevanja.