RIG  ODGOVORI  NA  VPRAŠANJA    1.  Kako  razumete  vsakega  od  petih  globalnih  trendov  posebej,  ocenite  vzroke,  dobre  in  slabe  strani,  podajte  zgodovinske  primerjave.  

 Avtomatizacija  in  številčnost  -­‐  Avtomatizacija  pomeni  potek  prenosa  na  ljudi,  ki  delajo  s  stroji,  ponavadi  prek  tehničnega  napredka.  (primer:  nova  tehnologija  strojev)                              Dobre  strani:  povečanje  proizvodnje,  povečanje  dobička                              Slabosti:  stroji  nadomeščajo  ljudi  -­‐>  manj  delovnih  mest    BRICS  in  globalizacija  -­‐  Globalizacija  je  proces,  ki  v  današnjem  svetu  postopoma  odpraviti  omejitve  za  pretok  blaga,  storitev,  ljudi  in  idej  med  različnimi  državami  in  regijami  sveta,  to  je  ideologija,  ki  si  prizadeva  utemeljiti.  (primer:  najboljši  primer  globalizacije,  države  v  razvoju,  kot  sta  Kitajska  in  Indija)    Dobre  strani:  svet  postaja  kulturno,  družbeno  in  gospodarsko  povezan  na  različne  načine  (Preko  interneta,  komunikacije,  politične  in  prometne  povezave),  omogočen  lažjo  blagovno  menjavo  med  različnimi  deli  sveta,  ukinitev  meja  in  carine  med  državami,    svetovnega  razvoja  Slabosti:  multinacionalna  podjetja  uvedla  pospešen  način  življenja,  spreminjajo  navade  in  vedenje  tradicionalno    družba,    "splošno  amerikanizacije"  lokalnih  in  nacionalnih  kultura,  globalizacija,  revne  države  so  vedno  bolj  odvisne  od  bogate  države    Podnebne  spremembe  in  energija  -­‐  Sonce  je  glavni  vir  energije  na  Zemlji.  In  dolgoročno  in  kratkoročno  spremenljivost  v  jakosti  sončnega  sevanja  toplote  vpliva  na  podnebne  spremembe.  Primer:  (novi  viri  enegrije-­‐sončne  celice,  vetrna  energija)  Dobre  strani:  olajša  življenje  Slabosti:  topleje  je,  višje  temperature  in  povečanje  emisij  CO2    Demografija-­‐demografija  je  študija  populacije.    (Primer:  diagrami,  ki  prikazujejo  gibanje  populacije)  Dobre  strani:  upozorava  nas  na  negativne  promjene  kod  populacije.      E-­‐vse  -­‐  elektroničko  komuniciranje  (Primer:  e-­‐mail)  Dobre  strani:  hiter  odgovor,  cenejše  je,  lahko  se  zalepi  kakšna  slikca  al  pa  audiodatoteka  Slabosti:  Internet  virusi,  elektronske  virusi  ali  spam  ali'  'spam''.    2.  Kako  razumeti  prednosti,  slabosti,  priložnosti  in  grožnje,  ki  jih  vsak  od  petih  odpira  za  gradbeništvo.  V  povezavi  (zdaj  na  koncu)  tudi  z  ostalo  snovjo.    Zavedanje,  da  je  bistvo  tehnike,  kako  se  oblikuje  človek  in  družba.          

 3.  Zakaj  je  gradbeništvo  dvojni  zmagovalec  klimatskih  razmer?  Razumevanje  diagrama.    Gradbeništvo  je  dvojni  zmagovalec,  ker:  ● se  vlaga  v  izboljšavo  stavb  (vgrajuje  boljšo  izolacijo)  ● zmanjkuje  nafte,  posledično  se  gradijo  elektrarne    Gradbeniki  zagovarjamo,  da  je  potrebno  nekaj  narediti  (nikakor  ne  v  principu:  da  bomo  varčevali  z  gorivi,  manj  kurimo  in  nas  bo  nekoliko  zeblo).  Potrebno  je  delati,  graditi,  razvijati…    

   4.  Zakaj  je  za  gradbeništvo  ugodna  McKinsey  analiza  in  graf  o  priložnostih  zmanjševanja  CO2  izpustov.    CO2  izpuste  je  potrebno  zmanjšati!  S  tem  se  vsi  strinjamo.  Največji  prihranek  (ki  se  nam  tudi  splača)  dobimo,  če  stavbo  izoliramo.  Za  primerjavo:    ● izolacija  stavbe:  prihranek  150  €/tono  CO2  ● sončna,  vetrna  elektrarna:  prihranek  40  –  60  €/tono  CO2  ●  vozila:  prihranek  50  €/tono  CO2  (a  plačaš  za  Toyoto  Prius  3000  €/tono    Zato  predlagajmo:  ne  nam  subvencionirat  avtomobilov,  sončnih  celic  itd.,  ampak  izolacijo,  da  bodo  ljudje  na  koncu  še  privarčevali,  gradbeniki  pa  jim  to  znamo  narediti.      

 

5.  Kaj  pravi  Moorov  zakon  in  kakšen  je  praktičen  vpliv  na  razvoj  tehnologije,  investicije,  osebne  odločitve  pri  nakupu  opreme.  Kakšne  vrste  problemov  bo  sčasoma  odpravil?    Moorov  zakon  pravi,  da  se  približno  na  vsako  leto  in  pol  podvoji  zmogljivost  visoko  zmogljivih  integriranih  vezij.  Odpravil  bo  probleme  po  pomanjkanju  računalniške  (procesorske)  zmogljivosti,  pojavlja  pa  se  vprašanje,  kdaj  se  bo  rast  ustavila  in  kaj  se  bo  takrat  zgodilo  z  računalniško  industrijo.    6.  Kaj  je  Metcalfov  zakon  in  kašen  je  praktičen  vpliv  na  razvoj  tehnologije,  investicije,  osebne  odločitve  pri  nakupu  opreme.  Kakšne  vrste  problemov  bo  sčasoma  odpravil  in  kakšne  ustvaril?    Metcalfov  zakon  pravi,  da  je  vrednost  telekomunikacijskega  omrežja  enaka  kvadratu  števila  uporabnikov  omrežja.  Če  tehnologijo  oplemenitimo  z  družbenimi  mrežami  in  aktivnostmi,  ta  dobi  še  mnogo  večjo  vrednost.  V  tej  poenostavitvi  internet  ne  predstavlja  nič  drugega  kot  ogromno  mrežo  podatkov,  ljudi  in  organizacij.  Znotraj  te  ogromne  mreže  obstajajo  podmreže,  na  primer  mreža  slovenskih  spletnih  strani.  Vrednost  naše  podmreže  je  večja,  bolj  kot  je  povezana  s  svetovno,  globalno  spletno  mrežo.  Vrednost  spletnega  gospodarstva  je  v  ljudeh,  ne  v  procesorjih!    7.  Kaj  hoče  povedati  izrek  »Bistvo  tehnike  ni  nič  tehničnega«?  

Heidegger:  “The  essence  of  technology  is  nothing  technical”  Tehnika  je  po  svojem  bistvu  metafizični  projekt:  gre  za  specifični  odnos  spoznavajočega  in  delujočega  subjekta  do  bivajočega,  ki  temelji  na  preobrazbi  bivajočega  v  golo  materijo  razpolaganja  in  na  korelativni  pozabi  biti  bivajočega.  Vsa  dejanskost  se  razkriva  kot  razpoložljivi  obstanek,  bivajoče  v  celoti  je  podvrženo  razpolaganju,  pozabljeno  v  tem,  kar  mu  dopušča  biti,  torej  pozabljeno  v  svoji  biti.    Fizika  se,  denimo,  argumentira  Heidegger,  ukvarja  s  prostorom,  časom,  gibanjem.  Vendar  pa  znanost  kot  znanost  ne  more  odgovoriti  na  vprašanje,  kaj  je  prostor,  kaj  je  čas,  kaj  je  gibanje.  »Znanost  torej  ne  misli;  s  svojimi  metodami  v  tem  smislu  sploh  ne  more  misliti.  S  pomočjo  fizikalnih  metod  na  primer  ne  morem  reči,  kaj  je  fizika.  O  tem,  kaj  je  fizika,  lahko  mislimo  le  na  način  filozofskega  vprašanja.«    8.  Primerjate  politično-­‐vojaški,  produkcijski  in  komunikacijski  pogled  na  zgodovino.  

Produkcijsko:  Industrijske  revolucije:                     -­‐  agrikulturna                     -­‐  industrijska                     -­‐  informacijska  Komunikacijske  revolucije:                     -­‐  pisava  (  Mezopotamija  2000  B.C.)                     -­‐  papir                     -­‐  elektronski  medij                     -­‐  digitalizacija,  internet  

Politično-­‐vojaški:  Papir  in  tisk  sta  osnova  za  kasnejšo  politično,  vojaško,  gospodarsko,  tehnološko,  znanstveno  prevlado  zahoda.    9.  V  čem  je  razlika  med  komunikacijsko  revolucijo  in  inovacijo  na  področju  komuniciranja?  

Komunikacijska  revolucija:  hitro  spreminjajoči  se  načini  komuniciranja  (papir,  telefon,  mobilni  telefon,  internet),  načini  sodelovanja  med  posamezniki,  kako  je  organizirana  družba  

Inovacija  na  področju  komuniciranja:  na  področju  komuniciranja  se  pojavi  nek  nov  medij  

10.  Kako  so  komunikacijske  revolucije  vplivale  na  gradbeništvo?  

Vsak  napredek  v  komunikaciji  pomeni  tudi  napredek  v  gradbeništvu.  V  času  pred  Kristusom,  ko  še  niso  poznali  papirja,  so  enostavne  načrte  vklesali  v  kamen.  Z  iznajdbo  papirja  so  začeli  načrte  risati  na  papir.  Na  ta  način  se  je  komunikacija  že  izboljšala.  Elektronske  komunikacije  še  izboljšajo  komunikacijo  v  gradbeništvu.  Danes  lahko  gradbeniki  preko  različnih  serverjov  na  računalnikih  komunicirajo  na  daljavo,  si  izmenjujejo  dokumentacijo  ter  dopolnjujejo  ali  popravljajo  načrte.  Poleg  tega  danes  različni  računalniški  software-­‐i  (npr.  AutoCad,  BIM)  omogočajo  risanje  načrtov  in  prikazovanje  modelov.  

11.  Kako  primerjati  revolucijo  iz  16.  stoletja  z  današnjo.  V  čem  so  podobnosti  in  razlike.  

“P”-­‐  revolucija  16.  stoletja  je  prinesla  odkritje  in  uporabo  papirja  ter  tiska.  S  tem  se  je  spremenil  način  dokumentiranja  gradnje  (prej  malo  dokumentacije  -­‐  večina  te  ustna,  nato  pa  veliko  dokumentacije  na  papirju),  prav  tako  se  je  spremenil  tudi  sam  gradbeni  proces  (prej  je  ta  potekal  v  istem  prostoru  in  na  istem  kraju,  nato  pa  so  imeli  možnost  večjih  časovnih  razlik  med  informacijskimi  procesi,  prostorsko  pa  so  ti  še  vedno  potekali  blizu).  Komunikacijska  revolucija  (elektronska  in  digitalna),  ki  poteka  še  danes,  prav  tako  povečuje  količino  dokumentacije  (ta  je  digitalizirana,  zato  smo  s  količino  podatkov  praktično  neomejeni),  vendar  prinaša  spremembe  na  področju  gradbenih  procesov  (informacijski  procesi  so  globalizirani,  materialni  ne).      12.  Kako  je  komunikacijska  revolucija  vplivala  na  dezintegracijo  graditve?    Razvoj  elektronskih  in  digitalnih  komunikacij  bo  spremenil  običajne  (še  vedno  zelo  integrirane)  procese  gradnje.  Danes  v  gradbeništvu  ekipa  specialistov  še  vedno  deluje  blizu,  uporablja  skupen,  fizičen  medij  za  komunikacijo,  sestanki  potekajo  iz  oči  v  oči,  skupaj  se  obiskuje  gradbišča  ter  odpravlja  probleme  na  licu  mesta.  Vendar  komunikacijska  revolucija  povzroča  dezintegracijo  (SSKJ:  razpadanje,  razkrajanje  kake  celote)  graditve.  Ekipe  specialistov,  ki  bodo  sodelovale  na  skupnih  projektih,  zaradi  uporabe  interneta  in  elektronskih  medijev  ne  bodo  geografsko  omejene,  informacije  ter  sestanki  bodo  potekali  znotraj  digitalnih  omrežij.  Na  tak  način  se  bo  globalizacija  dotaknila  tudi  gradbeništva.      

13.  Na  katere  tri  glavne  vzorce  graditve  sta  komunikacijski  revoluciji  razdelili  informacijsko  zgodovino  gradbeništva  in  arhitekture?      Doba  glavnih  stavbenikov  (malo  dokumentacije,  ustna  komunikacija,  gradbeni  procesi  tečejo  v  istem  času  in  prostoru),  Lokalno  skupinsko  delo  okrog  istega  načrta  na  papirju  (dokumentacija  na  papirju,  komuniciranje  na  papirju,  možnost  velike  časovne  razlike  med  informacijski  procesi,  prostorsko  še  vedno  vse  blizu  skupaj  time)  in  Globalno  skupinsko  delo  okrog  istega  digitalnega  modela  zgradbe  na  internetu  (digitalizirana  dokumentacija,  digitalizirana  komunikacija,  informacijski  procesi  so  globalizirani,  materialni  seveda  ne)    14.  Na  katerih  treh  ali  štirih  tehnološki  področjih  se  odvija  napredek  informatike  v  gradbeništvu  in  s  kakšnimi  posledicami.    -­‐  papir  in  tisk  (omogočata  napredek  pri  risanju:  risanje  v  merilu,  perspektivna  projekcija,  mehanski  model  v  merilu  za  preskušanje  trdnosti  zgradb,  Ortografska  projekcija  (tloris,  naris)…druge  posledice  risanja  in  papirja:  povezanosti  znanosti  in  tehnologije  (arabsko  znanje  algebre  in  trigonometrije  ostane  ločeno  o  tehnologije,  prakse;  na  Zahodu  takoj  pride  do  povezave;  ali  je  most  vzpostavila  risba…  ki  je  prav  tako  na  papir  postavljen  problem,  kot  njegov  simbolični  matematični  zapis),  znanstvena  metoda  dela  (za  začetnika  velja  Gallilei;  bistvo:  opazovanje  narave,  hipoteza,  eksperimet,  ki  hipotezo  zavrže  ali  potrdi.  Prej:  verjamemo  Grkom  ali  bibliji;  ključni  del  hipoteze  je,  da  “naravo”  poenostavimo  v  model.  Risba  odlično  predstavi  geometrijski  del  modela)  in  organizacija  dela,  upravljanje  (tretji  temelj  za  vzpon  Zahoda)    -­‐  elektronski  medij  (prenos  informacij  brez  prenosa  snovi  (papirja,  plošč  …);  za  vsako  storitev  posebno  omrežje  (glasba:  radijski  valovi,  slika:  TV  kanali,  zvok:  telefonsko  omrežje,  besedilo:  fax,  telegraf  …  vsak  ima  svoje  in  finančni  podatki:  bančna  omrežja);  velik  vpliv  tistega,  ki  ima  omrežje,  vpliv  “jedra”;  drag  vstop  novih  storitev,  ker  je  potrebno  zgraditi  omrežje)    -­‐  digitalizacija,  internet  (eno  samo  omrežje  po  katerem  lahko  potuje  vsaka  vrsta  informacij,  bistvena  pocenitev,  dostopnost  za  vse,  vpliv  “obrobja”)    15.  Kaj  je  teorija?  Razloži  npr.  na  primeru  teorije  elastičnosti.      Teorija  je  sistematični  način  razumevanja  različnih  problemov.  Pove  na  kakšen  način  si  interpretirati  določen  problem.  Teorijo  lahko  na  različnih  področjih  različno  interpretiramo  (teorija  zarote)  Teorija  je  osnova  za  prakso.  Osnovna  naloga,  je  da  skuša  nekaj  pojasnit.  Teorija  elastičnosti:  poskus  razlage  obnašanja  robu  snovi  z  enačbami      16  .  Kaj  je  sistem?  Navedi  primere?  V  čem  se  razlikuje  od  zbirke,  seznama?  

 Sistem  je  skupina  komponent  (funkcij,  ljudi,  aktivnosti,  dogodkov,  itd.),  ki  so  v  medsebojni  interakciji/  relaciji  za  doseganje  predhodno  definiranih  ciljev  (ciljna  usmerjenost).  

Zelo  širok  pojem,ki  ga  velikokrat  uporabljamo.Vsako  stvar  lahko  gledamo  kot  na  sistem.  Primeri:  nogometna  ekipa  (doseže  več  kot  en  sam),  toaster  za  tistega  ki  ga  sestavlja,  za  kupca  ne,  baza  podatkov,  skupnost...Množica  ljudi  največkrat  deluje  kot  sistem.  Značilnost  sistema  je  da  ima  vsak  element  sistema  eno  svojo  nalogo  in  svoje  mesto  (povezan,  razporejen,  jasen  odnos),  medtem  ko  za  seznam  to  ni  nujno.    17.  Na  primeru  xxx  sistema  pojasni  katere  dele  ima  sistem.  Morda  skica.    Sistem  je  množina  elementov/komponent  (funkcij,  ljudi,  aktivnosti,  dogodkov),  ki  so  medsebojno  povezani  in  delujejo  kot  celota.  Shema  sistema:  vhod,  sistem,  izhod  in  okolje  Lastnosti  sistema:  namen,  meje,  okolje,  vhod  in  izhod.  

   SISTEM  STREHE  Deli  sistema  strehe  –  nosilna  konstrukcija  .  lege,  spirovci,  letve  nad  špirovci,  letve  za  ptitrjevanje  kritine,  kritina,  snegolovi.  

       18.  Zakaj  je  informacijski  sistem  sistem?  Operacijski  sistem?  Sistem  nosilne  konstrukcije?    Informacijski  sistem  (kratica:  IS)  je  množica  med  seboj  odvisnih  komponent,  ki  zbirajo,  obdelujejo,  hranijo  on  distribuirajo  podatke/informacije.  Informacijske  sisteme  delimo  na:  formalne,  neformalne  Druga  delitev,  razmejuje  informacijske  sisteme  na  :računalniško  podprte  in  nepodprte  

 

Operacíjski  sistém  (kratica  OS,  angleško  operating  system)  je  programska  oprema  nujna  za  delovanje  računalnika.  Deluje  kot  vmesnik  med  uporabnikom  in  strojno  opremo  računalnika.  Operacijski  sistem  preoblikuje  računalniški  sistem  iz  kupa  elektronike  v  delujoč  in  uporaben  sistem.  Glavna  naloga  operacijskega  sistema  je  torej  vzpostavitev  komunikacije  med  uporabniki,  njihovimi  programi  in  strojno  opremo.  Za  učinkovito  izrabo  računalniške  opreme  moramo  danes  poznati:  ● zmožnosti  računalniških  sistemov,  ● osnovne  funkcije  in  posebnosti  operacijskih  sistemov,  ● delovanje  in  namembnost  uporabniške  programske  opreme,  ● obnašanje  in  znanje  uporabnikov.  Za  učinkovito  obvladovanje  operacijskih  sistemov  moramo  zatorej  poznati  obnašanje  uporabnikov  in  delovanje  računalniških  sistemov.  

       Sistem  nosilne  konstrukcije  vsebuje  nosilni  element,  ustrezno  oblikovana  ležišča  –  podpore,  preko  katerih  se  obremenitev  prenaša  na  temelje  ali  podporno  konstrukcijo.  Nosilna  konstrukcija  podpira  nenosilne  dele  in  pod  obtežbo  ne  sme  spreminjati  oblike.  

               

19.  Navedi  primere  za  vsakega  od  petih  tipov  sistemov:  tehnično-­‐produkcijski,  podporni,  vzdrževalni,  adaptivni,  upravljavski    VRSTE  SISTEMOV:  ● Tehnično  produkcijski;  TEKOČI  TRAK    v  tovarni,  ki  proizvaja  avtomobile                          (se  ukvarja  s  prenosom  v  sistem  vnešenih  elementov  –  je  temeljni  podsistem)  ● Podporni;  SKLADIŠČE  SUROVIN                          (zagotovijo  zalogo  osnovnih  elementov,  ki  jih  vnašamo  v  sistem)  ● Vzdrževalni;  KADROVSKA  SLUŽBA,  TRENING                          (skrbi  oz.  vzdržuje  medsebojne  odnose  v  sistemu)  ● Adaptivni;  PROCMOCIJSKA  SLUŽBA  /  MARKETING                          (opazuje  okolje  in  proizvede  odziv)  ● Upravljalski;  DIREKTOR,  MOŽGANI,  NADZORNI  SISTEM                          (koordinira,  prilagaja,  kontrolira  in  vsmerja  podsisteme)    20.  Navedi  primere  za  vse  štiri  vrste  meja  sistemov:  fizično,  jezikovno,  sistemično,  psihološko.  Npr.  na  primeru  sistemov  za  sodelovanje  iz  kasnejših  predavanj.    MEJE  SISTEMOV  ZA  SODELOVANJE:  ● Fizična;  PROSTOR  -­‐  fizična  oddaljenost  (preprečuje  dostop)  ● Jezikovna;  JEZIK  -­‐  jezikovna  prepreka,    GRADBENI  /  STROJNIŠKI  NAČRTI  -­‐  različne  oznake  za  isto  stvar  ● Sistematična;  NAZIVI  -­‐  direktor/pripravnik  (pravila,  ki  omejujejo  sodelovanje)  ● Psihološka;  STEREOTIPI,  PREDSODKI    21.  Kaj  je  sistemsko  mišljenje?  Razmišljaj  o  problemu  xxx  kot  o  sistemu.  Kako  bi  to  šlo?  Recimo  v  primerjavi  z  običajnim  razmišljanjem.    Sistemsko  mišljenje:  ● Na  vse  je  potrebno  gledati  kot  na  sistem    (sistemov  v  resnici  ni,  ampak  mi  smo  se  odločili,  da  jih  vidimo)  ● Sposobnost  prepoznati  nekaj  kot  sistem  in  morebitne  podsisteme  ● Prepoznati  značilnosti  in  funkcije  sistema  ● Določiti  kje  so  meje  sisteme  (ali  so  ustrezne)  ● Prepoznati  vhode  in  izhode  za  sisteme  ter  ●  Ugotoviti  razmerja  in  povezave  med  podsistemov  Primeri  sistemov:  nogometna  ekipa,  kuhinja,  baza  podatkov,  zakon  zveza,  ZZVS.  Kaj  ni  sistem:  skleda  sadja,  toaster,  vogalni  kamen,  škatla  z  orodjem.  Če  dodaš  ljudi,  zadeva  postane  sistem.  Zelo  redko  imaš  množico  ljudi,  ki  ne  bi  delovala  kot  sistem.  

     

LASTNOSTI   TRADICIONALNO  MIŠLJENJE   SISTEMSKO  MIŠLJENJE  

Splošno   Reducirano,  poudarek  na  delih   Holističen,  poudarek  je  na  splošno  

Ključni  procesi   Analiza   Sinteza  

Vrsta  analize   Odbitek   Indukcijsko  

Poudarek  preiskave   Atributi  predmetov   Soodvisnost  predmetov  

Stanje  med  preiskavo   Statično   Dinamično  

Osnovna  predpostavka  

Vzrok  in  učinek   Verjetnostna  vzročnost  

Resolucija  problema   Statična  rešitev   Prilagodljivi  sistemi  ali  modeliranje  

Delovanje  delov   Optimalno   Sub-­‐optimalno  

   22.  Kaj  dela  koren  »form«  v  besedi  informacija?    „The  earliest  historical  meaning  of  the  word  information  in  English  was  the  act  of  informing,  or  giving  form  or  shape  to  the  mind“    Definicija  za  razvoj  teorije  informacij  je  mera  negotovosti.      In  -­‐  FORM  –  action  ● Da  formo/obliko  misli,    oblikuje  misel  ● Nekaj  novega  ●  Resnična  ali  neresnična  

 Kaj  je  informacija?  ● Znanje,  ki  ga  dobimo  skozi  izkušnje,  učenje,  podatki,  informacija,  znanje,  modrost  ● Proces  informiranja  ● Informacija  se  pojavi  ob  bok  enotam,  ki  se  uporabljajo  (teža,  čas,  dolžina),  da  je  merljiva                          dobrina  (informacijska  vsebina  [bit])    23.  Ali  obvladaš  pojem  «informacijska  vsebina«.  S  čem  se  meri?  V  čem  je  podobnost  z  npr.  maso?  Kolikšna  je  informacijska  vsebina  informacije  o  xxxx?    Informacijska  vsebina  (=semantična  vrednost  informacije)  je  karakteristika,  ki  loči  podatek  od  informacij.  Izraža  se  z  uporabno  vrednostjo  informacije.  Informacijska  količina  pove,  da  informacijo  lahko  merimo.  I(x)  predstavlja  količino  informacije.  Enota  za  merjenje  količine  informacije  je  bit.  

Kvantiteta:  dolžina,  masa,  čas,…  informacijska  vsebina  Enota:  meter,  gram,  sekunda,…  bit    Informacijska  vsebina  je:  -­‐                    število  enic  in  ničel  za  prenos  podatkov  -­‐                    število  enic  in  ničel  za  shranjevanje  podatkov  -­‐                    pozor:  zgoraj  napisano  ne  sme  biti  enako    PRIMERI:  -­‐                    informacija  o  spolu  =  1  bit  -­‐                    leto  rojstva  log2  (2100)  =  11.03  =  12  bitov  -­‐                    država  rojstva  (200  držav)  log2  (200)  =  7.64  =  8  bitov  -­‐                    20  znakov  dolgo  ime  države  log2  (2520)  =  92.8  =  93  bitov      -­‐                    spol  =  1  byte  -­‐                    leto  rojstva  =  4  bytes  -­‐                    država  rojstva  =  20  bytes  za  20  znakov,  ali  40  

 24.  V  kakšnem  odnosu  sta  entropija  in  redundanca?    Entropija  ali  Shannonova  entropija  je  v  informatiki  količina,  ki  meri  negotovost  izzida  poskusa  povezanega  s  slučajno  spremenljivko.  Ta  vrsta  entropije  določa  za  pričakovano  vrednost  količino  informacije,  ki  jo  pridobimo  takrat,  ko  izvedemo  poskus,  in  dobimo  njeno  vrednost.  Ta  entropija  je  torej  merilo  za  količino  informacije,  ki  jo  dobimo  s  poznavanje  vrednosti  slučajne  spremenljivke.  Označimo  jo  s  H.  Merimo  pa  jo  v  bitih.  Če  imajo  vse  zadeve  enako  verjetnost  je  entropija  enaka  1.    Redundanca  pa  je  komplement  entropije,  določena  je  kot  razlika  med  največjo  možno  entropijo  sistema  in  dejansko  entropijo  sistema  (če  je  entropija  0.47,  je  redundanca  0.53).    PRIMER:  Entropija  za  nepošten  kovanec  (10%  glava,  90%  cifra)  H  =  0.1  log2  (1/0.1)  +  0.9  log2  (1/0.9)  =  0.47    25.  S  kakšnimi  orodji  zmanjšamo  redundanco?    V  programiranju  je  bilo  včasih  pri  informacijah  potrebno  zagotoviti  čim  manjšo  redundanco,  ker  ni  bilo  veliko  pomnilnika  (danes  je  to  drugače).  Za  zmanjševanje  redundance  se  uporabljajo  orodja  za  stiskanje  datotek  (data  compression)  -­‐  najbolj  poznani  obliki  med  njimi  sta  .rar  in  .zip.  

                       Stiskanje  datotek  -­‐  koliko?            -­‐  slike  (jpg)  -­‐-­‐-­‐>  malo            -­‐  tekst  -­‐-­‐-­‐>  veliko              -­‐  glasba  (mp3)  -­‐-­‐-­‐>  nič,  ker  je  mp3  že  stisnjen!  

Primer  iz  vprašanja  24:  Nepošten  kovanec  (90,10)  je  lahko  stisnjen  na  47%  poštenega  kovanca  (ker  je  redundanca  53%).            (ENG:  Redundancy  in  information  theory  is  the  number  of  bits  used  to  transmit  a  message          minus  the  number  of  bits  of  actual  information  in  the  message.  Informally,  it  is  the  amount  of            wasted  "space"  used  to  transmit  certain  data.  Data  compression  is  a  way  to  reduce  or  eliminate            unwanted  redundancy.)                26.  Podani  primer  komunikacije  (npr.  izmenjavo  dimnih  signalov,  pošiljanje  USB  ključka  po  pošti,  copy  iz  excela,  paste  v  word)  opiši  v  jeziku  oz.  s  konceptu  Shannovega  modela  komunikacij.    

   

V  teoriji:  

-­‐  Vir  informacij,  ki  je  lahko  oddajnik,  televizija,  telefon,  radijski  sprejemnik,  telegraf,  danes  tudi  internet.  

-­‐  Oddajnik  je  vir  informacij,  ki  naj  bi  poznal  prejemnika  sporočila  in  njegov  odziv.  Na  podlagi  tega  izbere  vrsto  sporočila  in  ga  zakodira  –  pomeni,  da  prenese  misli  in  čustva  v  besedno  ali  nebesedno  obliko  sporočila.  Ob  izbiri  vrste  sporočila  določi  tudi  kanal,  skozi  katerega  potekajo  informacije.  

-­‐  Kanal  je  sredstvo  za  prenos  signala  od  oddajnika  do  prejemnika  sporočila.  Kanal  lahko  predstavlja  kabel,  radijska  frekvenca  ipd.,  odvisno,  kdo  je  vir  informacij.  

-­‐  Šum  (lahko  je  semantični,  fizični,  psihološki,  fiziološki)  pomeni  motnjo  v  signalu,  kar  lahko  vodi  v  popačeni  oz.  izgubljen  signal  pri  prejemniku.  

-­‐  Prejemnik  opravlja  inverzno  funkcijo  sporočila  –  rekonstruira  oziroma  obnovi  sporočilo.  

-­‐  Cilj  je  oseba  (ali  stvar),  kateri  je  sporočilo  namenjeno.    Šum  (lahko  je  semantični,  fizični,  psihološki,  fiziološki)  pomeni  motnjo  v  signalu,  kar  lahko  vodi  v  popačeni  oz.  izgubljen  signal  pri  prejemniku      Primer:  pošiljanje  USB  ključka  po  pošti  Naložimo  datoteke  na  USB  ključ  –  oddamo  v  kuverti    v  poštni  nabiralnik  –  pošta  –  poštar  ti  prinese  na  dom  –  prejemnik  dobi  USB  ključ.  (šum  lahko  nastane  npr.  ko  se  pošta  izgubi  ali  je  dostavljena  na  napačen  naslov).    

27.  Kaj  je  to  pasovna  širina?  Kakšne  so  človekove  biološke  omejitve..  recimo  glede  na  sedanje  hitrosti  prenosa  interneta  v  gospodinjstvu.    Pasovna  širina  nekega  prenosnega  medija  nam  pove,  kakšen  spekter  frekvenc  lahko  prenašamo  preko  tega  medija.  To  pa  je  v  neposredni  povezavi  s  hitrostjo  prenosa,  ki  jo  ta  medij  omogoča.  Pri  tem  pa  se  moramo  zavedati,  da  govorimo  o  relativnih  vrednostih  in  ne  o  absolutnih.  To  pomeni,  da  če  govorimo  o  pasovni  širini  4  kHz,  ni  to  nujno  področje  od  0  Hz  do  4000  Hz,  temveč  je  to  lahko  katerokoli  področje  med  dvema  frekvencama,  ki  sta  med  seboj  oddaljeni  ena  od  druge  4  kHz.  Tako  je  to  lahko  npr.  področje  od  30  kHz  do  34  kHz,  ali  katerokoli  drugo,  ki  ga  prenosni  medij  omogoča.  Drugi  del  vprašanja  glede  človekovih  bioloških  omejitev  ne  vem,  tako  da  lahko  kdo  dopiše,  če  se  mu  kaj  sanja  glede  odgovora.    28.  V  čem  je  semantika  in  v  čem  pragmatika  izjave  xxxxx?  Kaj  je  prvo  in  kaj  drugo?    Semantika  oziroma  pomenoslovje  je  veda,  ki  se  ukvarja  z  nematerialno,  tj.  pomensko  platjo  jezikovnega  znaka.  Izraz  semantika  se  navezuje  na  pomen  jezikovnih  elementov  v  nasprotju  z  jezikovno  obliko  (sintakso).  Včasih  ima  jezikovni  element  samo  en  pomen  in  mu  je  prirejena  ena  sama  stvar.  Običajno  pa  moremo  pravi  pomen  besede  razbrati  šele  iz  konteksta.  Semantiko  programskih  stavkov  je  zelo  težko  opisati  s  formalnimi  jeziki.  Pragmatika  je  veja  jezikoslovja  in  komunikacijske  teorije.  Ukvarja  se  z  rabo  oziroma  s  funkcioniranjem  nekega  sporočila  v  procesu  komunikacije  glede  na  situacijo,  potrebe,  pričakovanja,  vloge  tistih,  ki  sodelujejo  oz.  so  v  komunikacijo  vpleteni.  Biti  pragmatično  kompetenten  pomeni  biti  sposoben  pravilno  proizvajati  in  ustrezno  interpretirati  neko  jezikovno  dejstvo  v  skladu  s  situacijo,  v  kateri  komunikacija  poteka.      29.  Kako  so  bile  storitve,  omrežja  in  naprave  povezane  pred  internetom  in  kako  na  internetu?  V  čem  so  prednosti  in  slabosti  ene  in  druge  rešitve?    PRED  INTERNETOM:    -­‐  Uporabljali  so  se  različni  kanali  za  pošiljanje  različnih  tipov  informacij,  od  katerih  je  bil  vsak  kodiran  drugače.  Povezave  med  posameznimi  storitvami  praktično  ni  bilo.  -­‐  Prednost  je  predvsem  ta,  da  v  primeru,  da  ena  storitev  odpove,  ostalo  lahko  nemoteno  delujejo  naprej.  

 (siva  polja-­‐  pred  internetom,  oranžna-­‐internet)  

NA  INTERNETU:    -­‐  Vsi  kanali  so  na  internetu  kjer  so  digitalno  kodirani,  uporabljajo  skupno  IP  omrežje.    -­‐  Prednost  interneta  je  predvsem  velik  pretok  informacij,  hitra  komunikacija,  združevanje  storitev  in  s  tem  ustvarjanje  novih  (skype)...    -­‐  Slabosti  so  predvsem  anonimnost  (izviri  in  ponori  so  dostikrat  neznani),  zamiki  v  prenosu  zaradi  kodiranja…    30.  Kako  razumeš  pojem  kodiranja  informacij,  navedi  primer  za  kodiranje  kanala  in  za  kodiranje  informacije.    Kodiranje  lahko  imenujemo  vsako  pretvorbo  podatkov  iz  ene  v  drugo  obliko.  Če  želimo  podatke  obdelovati  z  računalnikom,  jih  moramo  pretvoriti  v  obliko,  ki  je  primerna  za  obdelavo  z  računalnikom  –  v  binarno  obliko  (zaporedje  ničel  in  enic).    Kodiranje  kanala:  telefon,  radio,  televizija…    Kodiranje  informacij:    -­‐  kodiranje  števil  (binarno)  -­‐  kodiranje  dokumentov  (pdf,  doc,  HTML…)  -­‐  kodiranje  grafike  (sliko  razdelimo  na  pixle,  kodiramo  vsak  pixel  posebej)  -­‐  kodiranje  zvoka  (mp3,  flac)    31.  Kaj  razumeš  pod  pojmom  semantika?  Navedi  primer  semantično  bogate  in  semantično  revne  informacije.      V  lingvistiki  je  to  nauk  o  pomenu  besed,  pomenoslovje.  V  računalništvu  se  izraz  uporablja  v  kontekstu  baze  znanja,  ki  omogoča  ustvarjanje  bolj  prilagodljivih,  efektivnih  in  pametnih  aplikacij  v  smislu,  da  so  npr.  sposobne  na  osnovi  pomenov  izrazov  v  bazi  znanja  poiskati  skrita  razmerja  v  kompleksnih  predmetnih  sistemih.  Bolj  preprosto  povedano  je  semantični  opis  tista  informacija,  ki  omogoča  opis  in  definiranje  predmetov,  razredov…  v  jeziku,  ki  ga  lahko  računalniška  aplikacija  razume  in  povezuje  naprej.  Semantika  se  veliko  uporablja  tudi  na  področjih  umetne  inteligence,  ekspertnih  sistemov  ipd.  Semantični  splet  je  torej  splet  s  pomenom.  Primer  semantično  revne  informacije  je  npr.  SMS  ,oziroma  nek  tekst.  Semantično  bolj  bogat  je  že  FB  Chat,  še  bolj  pa  npr.  Skype  pogovor  in  podobno.  Podobno  pri  modelih:  najmanj  semantično  bogata  je  aCAD  2D  risba  ali  skica,  bolj  semantično  bogat  pa  3D  model.      32.  Opiši  gradbeni  projekt  kot  sistem  (iz  teorije  sistemov).    Sistem  je  sestavljen  iz  nekega  okolja,  meje,  komponent  in  povezave  med  njimi  ter  inputa,  outputa  in  throughputa  ter  kontroliranih  mehanizmov  in  ciljev.  Na  vsak  posamezen  del  gradbeništva  lahko  gledamo  kot  sistem  (objekt,  podjetje,  gradbišče,  projekt…)  Gradbeni  projekt  kot  sistem  je  sestavljen  iz  več  podsistemov,  ki  jih  predstavljajo  različna  gradbena  podjetja  (investitorji,  izvajalci,  nadzorniki…).  Je  sistem  za  optimalno  ureditev  poslovanja  in  

vključevanja  udeležencev  procesa  graditve  v  skladu  s  specifičnimi  zahtevami  posameznega  projekta.  Končni  rezultat  »gradbeni  objekt«  je  posledica  sodelovanja  vseh  podsistemov  od  začetka  do  konca  projekta.  

   33.  Opiši  gradbeno  podjetje  kot  sistem  (iz  teorije  sistemov).    Pet  glavnih  tipov  podsistemov:      –  Proizvodni  (tehnični)  podsistemi  –  skrbi  za  proizvodnjo,  gradnjo,  predelavo  materialov...  jedrni  podsistemi!  –  Podporni  podsistemi  –  zagotavljajo  dosegljivost  proizvodnih  »inputov«  -­‐  uvoz  surovih  materialov  –  Vzdrževalni  podsistemi  –  socialne  povezave  v  sistemu,  human  relations  ,  training  –  Prilagodljivi  podsistemi  –  spremljanje  okolja  in  generiranje  odzivov  (public  relations)  –  Vodstveni  podsistem    -­‐  koordinacija,  prilagajanje,  nadzor  in  upravljanje  podsistemov  Input  –  gradbeni  materiali  (opeke,  beton,  prefabricirani  elementi,…),  ideje,  zasnova  Output  –  inženirski  objekt,  zgradbe,  projekt  Throughput  –  gradnja,  betoniranje,  armiranje,  opažiranje,  zidanje,  načrtovanje,  projektiranje.  Feedback  -­‐  a  product  of  the  throughput  that  feeds  back  into  the  system  as  input  (opaž,  armatura  -­‐>  input  za  betoniranje)  Control  –  notranji  nadzor,  »nadzor«  sledeče  ekipe  Environment  –  okolje  okoli  sistema    34.  Katere  so  temeljne  in  podporne  dejavnosti  gradbenega  podjetja?  Kaj  jih  povezuje?    Temeljne  dejavnosti    -­‐  načrtovanje,  planiranje,  gradnja  Podporne  dejavnosti  -­‐    zagotavljanje  surovih  materialov  »inputov«  Kaj  jih  povezuje?    Informacijski  sistemi          

35.    Kako  gradbeno  podjetje  sodeluje  z  okoljem?  Kaj  je  v  tem  okolju?    

   36.    Kaj  je  temeljni  gradnik  metode  procesnega  modeliranja  IDEF0?    IDEF0  (Icam  DEFinition  for  Function  Modeling,  'ICAM'  je  kratica  za  Integrated  Computer  Aided  Manufacturing)  je  metoda  za  analiziranje  in  načrtovanje  procesov,  z  njo  opredeljujemo  funkcionalne  potrebe  procesa.  Učinkoviti  IDEF0  modeli  pomagajo  pri  organizaciji  analize  sistema  in  komunikaciji  med  analizerjem  in  stranko.  Formalni  jezik  za  opis  IDEF0:  

 Temeljni  gradniki  so  (?):  Vir  -­‐  vhod,  proces  (black  box)  in  elementi  –  izhod,kontrola,sredstvo.  Če  je  temeljni  gradnik  le  eden,  je  verjetno  škatla  (box).    37.  Kakšna  je  povezava  med  informacijskimi  in  materialnimi  procesi  v  gradbeništvu?    Gradnja  je  zapleten  proces,  zato  ga  razdelimo  na  podprocese  ter  nato  na  še  enostavnejše  podprocese.  Primer:  Proces  gradnje  razdelimo  na  podproces  temeljenja,  podproces  zidanja  stene  in  podobno.  Podproces  temeljenja  razdelimo  še  na  enostavnejši  podproces:  izdelava  opažov,  rezanje  deske  itn..  Vsi  procesi  v  gradbeništvu  se  ločijo  na  materialne  in  informacijske.  Pri  materialnih  procesih  so  vhod  in  izhod  določeni  izdelki,  polizdelki,  surovine  (Primer:  zidanje  stene,  katera  je  sestavljena  iz  opeke  in  malte).  Pri  informacijskih  procesih  pa  so  vhod  in  izhod  –  informacije  (Primer:  načrtovanje  zidanja  stene  –  načrtovanje  njene  debeline,  planiranje  kdaj  in  kdo  bo  to  steno  gradil).  Informacijski  procesi  kontrolirajo  in  usmerjajo  materialne  procese.  Najprej  se  torej  zgodi  informacijski  proces  oz.  na  podlagi  informacijskih  procesov  se  izvedejo  materialni  procesi,  ki  pa  dajejo  feedback  informacijskim  procesom.  

38.  Kako  je  in  bo  informacijska  tehnologija  vplivala  na  celovitost  oz.  fragmentarnost  gradbene  industrije?    Informacijska  tehnologija  je  na  gradbeno  industrijo  vplivala  predvsem  skozi  prihranke  časa  in  denarja  zaradi  avtomatizacije  informacijskih  procesov.  Izboljšana  je  tudi  kvaliteta  končnega  produkta  –  objekta  zaradi  boljše  kontrole  informacij.  Kljub  temu  pa  avtomatizacija  procesov  ni  računalniško  integrirana  gradnja  -­‐  delo  je  lažje  vendar  ne  prispeva  k  povezanosti.  Informacijske  tehnologije  omogočajo  upravljanje  informacij  na  skupnih  bazah  in  delo  na  istem  modelu  tako,  da  vsak  udeleženec  ve  kaj  mora  narediti  in  ve  kaj  je  naloga  ostalih.  Vendar  je  ta  udeleženec  lahko  kdorkoli  iz  kjerkoli,  kar  je  posledica  globalizacije  informacijskih  procesov  v  gradbeništvu.    

     Slika  prikazuje  vpliv  IT-­‐ja  na  modeliranje  in  upravljanje  informacij  v  gradbeništvu.  Cilj  računalniško  integrirane  graditve  je,  da  se  vsi  “otoki”  na  sliki  povežejo.  Torej,  da  so  vsi  aspekti  projektiranja  integrirani.    39.      V  čem  so  posebnosti  gradbeništva  glede  na  druge  industrije  z  vidika  informatizacije?    Posebnosti  gradbeništva  so,  da  proizvaja  unikatne  izdelke,  pri  katerih  sodelujejo  večinoma  edinstveni  partnerji,  uporabljeni  pa  so  edinstveni  procesi.  To  omejuje  informacijske  tehnologije  v  gradbeništvo,  saj  so  le  te  smiselne,  če  jih  lahko  uporabimo  za  več  podobnih  primerov.  Računalniki  so  namreč  zelo  dobri  ob  ponavljajočih  dejavnostih.  Poleg  tega  je  informacijska  pismenost  sodelujočih  na  posameznih  projektih  zelo  raznolika  in  je  vse  težko  uskladiti.      40.      V  čem  je  bistvo  nove  ekonomije?  Kje  in  kako  lahko  gradbeni  inženirji  pri  tem  sodelujejo?  Kje  so  priložnosti  zanje?    Nova  ekonomija  je  informacijska  ekonomija.  Produkt  nove  ekonomije  so  informacije.  Z  novo  ekonomijo  izboljšujemo  staro  ekonomijo,  ker  delamo  reklamo  in  tako  se  proda  več  materialnih  izdelkov.  Čista  nova  ekonimija  se  pojavi,  ko  materialni  izdelki  popolnoma  izginejo  in  delamo  le  informacijske  storitve,  tako  da  je  vse  digitalno.  

Informacije  so  rezultat  projektiranja  ter  planiranja,  z  njimi  pa  produktom  dajemo  smisel  in  ne  le  funkcijo.  Pri  tem  lahko  sodelujejo  inženirji  in  dodajajo  dodano  vrednost.  Gradbeni  inženirji  bi  lahko  sodelovali  tudi  pri  nastajanju  programov  za  pomoč  v  gradbeništvu.  (to  nisem  čisto  prepričan,  zdi  se  mi  da  je  povedal  nekaj  takega,  če  ima  kdo  boljši  odgovor  na  ta  del  vprašanja  naj  prosim  dopolni)  

 41.  Katere  tri  (štiri)  skupine  tehnologij  se  razvijajo  v  gradbeni  informatiki  in  kako  vplivajo  na  doseganje  računalniško  integrirane  graditve?  

 Gradbena  informatika  vključuje  informacijske  tehnologije  v  obliki  opreme,  aplikacij  in  storitev,  ki  jih  uporabljajo  organizacije  za  podporo  ljudem  pri  komunikaciji,  dogovarjanju  obveznosti,  reševanju  problemov  in  odločanju  na  različnih  področjih  gradbeništva.  Tehnologije:  Računalniška  inteligenca:  vpliva  na  avtomatizacijo  procesov  in  predstavlja  podporo  odločitvam  (modeli  in  analize)  Strukturni  in  materialni  podatki  (črta  –  stena):  interoperabilnost  programske  opreme  (ponavljanje  določenega  tipa)  Internet:  komuniciranje  za  boljše  usklajevanje  in  upravljanje      42.  Glede  na  ustvarjanje  novih  informacij,  na  kakšne  procese  lahko  delimo  gradbene  procese?  Kaj  v  tem  kontekstu  pomeni  računalniško  integrirana  in  kaj  računalniško  avtomatizirana  graditev?      Gradnja  je  zapleten  proces,  ki  ga  razdelimo  v  enostavnejše  podprocese,  in  te  naprej  v  še  enostavnejše  primer:  gradnja,  temeljenje,  izdelava  opaža,  rezanje  deske    -­‐procesi  so  materialni  in  informacijski  -­‐pri  materialnih  so  vhod  in  izhod  izdelki,  polizdelki,  surovine,  energija  primer:  zidanje  stene  iz  opeke  in  malte  -­‐pri  informacijskih  so  vhod  in  izhod  informacije  primer:  načrtovanje  debeline  stene  in  planiranje  kdaj  in  kdo  bo  steno  gradil  Informacijski  procesi:  -­‐povezovalni  procesi;iskanje,  prenos,  tvorba  informacij  -­‐osnovni  procesi;  sinteza/analiza,  urejanje,  zapis,  distribucija  informacij  -­‐informacijski  procesi  kontrolirajo  in  usmerjajo  materialne  procese  definicja    Računalniško  integrirana  graditev  je  avtomatizacija  povezovalnih  procesov.  Računalniško  avtomatizirana  graditev  pa  je  avtomatizacija  osnovnih  procesov.          

43.      Na  katere  podprocese  lahko  razdelimo  procese,  v  katerih  nova  informacija  nastaja  in  katere  tehnologije  jih  podpirajo?    create  -­‐  sinteza,  analiza,  AI  edit  -­‐  kontrola  kakovosti,  ISO  9000,  Workflow  record  -­‐  podatkovne  baze  proizvodov,  Doc.  Mngmnt  (Document  Management)  distribute  -­‐  nevtralni  formati  datotek,  vizualizacija,  informacijski  strežniki      

     44.  Na  katere  podprocese  lahko  razdelimo  lepilne  procese  in  katere  tehnologije  jih  podpirajo?    find  -­‐  klasifikacija,  modeli  izdelkov,  indeksiranje  retrieve  -­‐  komunikacija  store  convert  -­‐  modeli  izdelkov  store    45.  V  katerih  časovnih  parametrih  se  lahko  dogaja  lepljenje?  Navedi  primere.      Just  in  time:  Rabimo  točno  določeno  informacijo  in  jo  najdemo.  Gremo  v  knjižnico,  poiščemo  v  knjigi,  poiščemo  na  spletu,  poiščemo  v  bazi  podatkov.  Just  in  case:  »Za  vsak  slučaj«,  če  bomo  kdaj  rabili  te  informacije  in  nam  bodo  prišle  prav.  Ko  beremo  knjigo,  revijo,  časopis,  smo  naročeni  na  elektronske  novice.  Once  in  time:  Gledanje  TV-­‐ja,  poslušanje  radia  oz.  kakršna  koli  informacija,  ki  če  jo  zamudimo,  »izgine  za  vedno«.        

46.  Definiraj  sočasno  inženirstvo,  pojasni  šibko  in  močno  sočasnost  ter  navedi  kak  primer  za  vsako.      Sočasno  inženirstvo  je  sistematičen  pristop  k  sočasnemu  oblikovanju  proizvodov  oz.  metodologija  dela,  ki  temelji  na  opravljanju  večih  nalog  hkrati  (sočasno).  Različne  faze  načrtovanja  in  razvoja  izdelka  ne  tečejo  ena  za  drugo  (zaporedno),  ampak  tečejo  hkrati.  To  skrajša  čas  razvoja  izdelka  in  čas,  da  pride  izdelek  na  trg,  to  pa  vodi  k  boljši  produktivnosti,  zmanjšanju  stroškov  in  večji  konkurenčnosti.  »Sočasni  inženiring  je  načrtovanje  vsega  tega:  kako  bo  izdelek  sestavljen,  kakšna  bo  razpoložljivost,    kakšni  bodo  stroški,  da  bo  zadovoljstvo  kupcev  čim  večje,  vzdrževanje,  upravljivost,  kako  bo  potekala  izdelava,  interoperabilnost,  učinkovitost  izdelka,  kakovost,  tveganje,  varnost,  socialno  sprejemljivost,  in  vse  druge  lastnosti  proizvoda.«  Za  sočasno  inženirstvo  je  potrebna  ekipa  ljudi,  ki  sodelujejo  med  sabo  (potrebno  je  timsko  delo).  Vpleteni  morajo  vedeti,  kaj  ostali  počnejo,  da  lahko  opravljajo  svoje  delo,  prav  tako  pa  morajo  reagirati  tudi  na  navodila  nadrejenega.  Če  ni  komunikacije,  sočasno  inženirstvo  ne  more  potekati.          Šibka  sočasnost  je,  ko  procesi  tečejo  vzporedno  in  se  na  koncu  združijo  v  končno  rešitev.  V  bistvu  ne  rabijo  drug  drugega  (informacij  ostalih)  med  tem  procesom.  Npr.  ko  imamo  že  zgrajeno  hišo,  ni  pa  še  dokončana  in  jo  želimo  dokončati:  Nekdo  vgrajuje  okna,  nekdo  dela  omet  po  stenah,  nekdo  polaga  ploščice,  nekdo  parket,  nekdo  dela  fasado,  nekdo  ureja  okolico  -­‐>  rezultat:  vseljiva  hiša.  Šibka:  

 Močna  sočasnost  pa  se  dogaja  tako,  da  si  preprosto  izmislimo  vhod.  Izmislimo  si  output  predhodnega  procesa.  Na  koncu  primerjamo  ali  smo  si  izmislili  input  na  varni  strani,  npr.  ocenimo  konstrukcijski  sistem  in  obtežbo,  ko  dimenzioniramo  temelje,  da  pospešimo  začetek.  Nato  preverimo,  če  smo  na  varni  strani.  Primerjava  zaporedna  (klasično  inženirstvo,  sosledje)  in  močna  sočasnost:  

 

47.  Interoperabilnost  programske  opreme  določajo  način  transporta  podatkov,  interoperabilnost  informacij  in  delitev  predmeta  dela.  Navedi  primere  za  vsako  od  tega  trojega.    Način  transporta  podatkov:      -­‐  program  pošlje  informacijo  drugemu  program  -­‐>  proces  je  poslano      sporočilo  -­‐  razlog:  varnost  pred  spreminjanjem  sporočil  -­‐  v  gradbeništvu  se  informacije  največkrat  transportirajo  preko  MAIL-­‐a  -­‐  Messaging  (USB  ključ,  diskete  (včasih),  e-­‐mail),  Sharing  (deljenje  informacij,  datotek  na  serverjih)      Interoperabilnost  informacij:      Datoteke/dokumenti…..predmet  je  cela  datoteka  (npr.:  Word  datoteka,  nekaj  malega  podatkov)  Zbirke  podatkov…..lahko  je  relacijska,  objektna  zbirka  podatkov  (računanje  plač,  delovni  nalog)      Delitev  predmeta  dela:      Skupno  delo  –  sodelovanje:  več  oseb  hkrati  dela  z  istim  orodjem  na  istem  dokumentu  (Google  Docs)    48.  Kakšne  so  alternative  za  transport  podatkov.  Navedi  primere,  tehnologije,  prednosti  in  slabosti.    1  IZMENJAVA  PODATKOV      -­‐  EDIFACT:  o      EDI=Eletronic  Data  Interchange;  FACT=for  Administration  Commerce  and  Transport  o      Mednarodni  standard  za  elektronsko  izmenjavo  dokumentov  o      Vsak  od  teh  dokumentov  ima  standardizirano  vsebino  in  sintakso  (kako  je  informacija  zapisana  v  dokument)  o      Lastnosti:  +  podpira  podjetniške  procese,  vhodne  proces,  -­‐  izum  pred  internetom  ???  o      Priložnost:  avtomatizacija  podjetniškega  procesa  v  podjetju  o      Grožnja:  internetni  standardi  kot  je  XML    -­‐  STEP  STANDARD:  o      Uporablja  Express/Express  –  G  jezik  za  zapis  podatkovnih  struktur  o      Podatki  shranjeni  v  programski  opremi  ali  v  programu  o      Lastnosti:  +  mednarodni  standar,  -­‐  težko  razumljiv  ljudem,  čudna  sintaksa,  slabo  podprt,  ni  dostopen  javnosti  o      Priložnosti:  /  o      Grožnja:  XML      

-­‐  XML:  o      Razširljiv  jezik  o      Glavne  komponente:  XML  document  (kodiranje  podatkovnih  struktur),  XML  shema  (DBD-­‐database  definition),  XML  style  sheet  (predstavitev  pod.  struktur)  o      Za  podatkovne  strukture  o      Pove  o      Pove  pomen  dokumenta  o      Neodvisna  predstavitev  o      Odprt  jezik  o      Vedno  v  UNICODE  o      Dokumenti  z  XML  napako  niso  prikazani  o      Vsi  brskalniki  sledijo  enakim  standardom  o      +  zastonj  orodja,  lažje  za  brat,  dostopen  zastonj,  -­‐  ne  more  zakodirati  informacij  kot  EXPRESS  tako  kompleksno  o      Priložnosti:  izmenjava  informacij  med  podjetij,  ki  uporabljajo  XML,  grožnje:  ...      2  DELJENJE  INFORMACIJ  Problem:  kako  izdelati  programsko  opremo  za  skupno  delovanje,  izmenjavo  informacij,  četudi  deluje  na  različnih  napravah  na  medmrežju      Middleware:  programska  oprema,  ki  skrije  detajle  internetnega  programiranja  pred  programrji  zato,  da  se  ti  ubadajo  zgolj  z  aplikacijo:  to  so  programi  kot  so:  CORBA,  NT,  COM,  SOAP      Osnnove:  ločitev  vmesnika  in  izvajanja,  standardi  način  opisa  (kaj  predmet  lahko  naredi),  standardni  način  komunikacije  z  objektom      COM,  DCOM,  NET  +izvaja  ga  Microsoft,  veliki  prodajalci  stojijo  zadaj  -­‐konceptualno  slabši  kot  nekateri  drugi  Priložnosti:  se  lahko  zdaj  uporablja  Grožnje:  odvisen  od  Microsofta      CORBA  Common,  Object  –  Request  –  Broker,  Architecture  Kako  razglasiti  in  definirati  povezave  med  programi,  ki  tečejo  na  mreži,  da  lahko  izmenjujejo  podatke.  +obveza  do  velikih  prodajalcev  -­‐kompleksen  Priložnosti:  programska  oprema  za  skupno  delovanje  Grožnja:  enostavnejše  restive      SOAP  Simple  Object  Access  Protocol  

Podobni  cilji  kot  Corba,  protokol  za  izmenjavo  informacij  v  razdeljenem  okolju  Se  lahko  uporablja  v  kombinaciji  z  drugimi  protokoli  +preprost,  baziran  na  XML  -­‐drugačne  implementacije  Priložnosti:/  Grožnje:  Microsoft    49.  Pojasni  paradigmo  model.  Pogled,  kontrolnik.  Podaj  primer.      Osnovna  ideja  je  ločiti  glavne  dele  posamezne  aplikacije  Model-­‐  vsebuje  podatke,  poslovno  logiko  Pogled-­‐  prikaz  stanja  podatkov  in  tekočih  postopkov  Kontrolnik-­‐  uporabniški  vmesnik  skozi  katerega  se  uporabnik  pogovarja  z  aplikacijo.  S  tem  ločevanjem  odpremo  možnosti  za  IT  rešitve,  ki  nam  omogočajo  hitrejše  in  informacijsko  bolj  bogato  ustvarjanje.  Primer  je  predstavitev  s  programom    Microsoft  Powerpoint.  Kontrolnik  predstavlja  sam  program,  pogled  predstavlja  izgled  Slida-­‐a  znotraj  programa  in  model  predstavlja  sama  predstavitev.  

   50.  Skozi  paradigmo  model,  pogled  kontrolnik  pojasni  alternative  za  povezovanje  programov  in  sodelovanje  (prenašanje  papirnih  dokumentov,  izmenjava  elektronskih  dokumentov,  deljene  datoteke,  deljene  zbirke  podatkov,  deljene  aplikacije).    Deljena  aplikacija:  Hitro  izmenjevanje  idej.  Uporabniki  samo  vnašajo  podatke.  Model  in  pogled  se  jim  sproti  posodabljata.  Deljena  podatkovna  baza:  Uporabniki  imajo  skupne  podatke  kaj  vidijo  in  kaj  vnašajo  pa  imajo  ločeno  (  Vsak  svoj  pogled  in  kontrolnik)  

   Deljene  datoteke:  Uporabniki  imajo  skupne  podatke.  Te  podatke  rabijo  začasno  prenesti,    da  lahko  pogledajo  stanje  ter  dodajo  popravke.  (  vsak  uporabnik  ima  pogojno  vse  tri  sestavne  dele  Model-­‐Pogled-­‐Kontrolnik).  Elektronsko  sporočanje  dokumentov:  Uporabnik  ustvari  nek  dokument,  ki  ga  nato  kot  model  posreduje  naprej  drugemu  uporabniku,  ki  nato  nadaljuje  delo.  (uporabniki  imajo  vse  tri  dele  ločeno)  Prenašanje  papirnih  dokumentov:  Najpočasneje  od  vseh  primerov.  Uporabnik  izdela  dokument,  ki  ga  nato  posreduje  drugemu  uporabniku.  Ta  ustvari  nov  dokument  s  svojimi  popravki.  Ni  skupnega  modela.  (predstavitve  6c  Interoperability  slide  15-­‐20)    51.  Kaj  je  interoperabilnost.  Pojasni  razlike  med  nikakršno,  sintaktično,  strukturno  in  semantično  interoperabilnost.  Na  kaj  iz  MVC  modela  se  nanaša?    Interoperabilnost  je  sposobnost  narediti  sisteme  in  organizacije,  tako  da  medsebojno  sodelujejo/  delujejo.  Dve  paradigmi  interoperabilnosti  sta  sporočanje  (analognih  in  digitalnih  informacij)  ter  deljenje  (datotek,  podatkovnih  baz,  aplikacij,  delovnih  prostorov)    -­‐  Nikakršna  –  interoperabilnosti  ni  –  sistemi  med  seboj  ne  sodelujejo    -­‐  Sintaktična  (syntatic)-­‐  če  sta  2  ali  več  sistemov  sposobna  komunikacije  in  izmenjave  podatkov  (npr.  prenosa  kontakta  iz  mobitela  na  mobitel  =>  posebej  ime,  telefonska  št.)  –  sintaktična  interoperabilnost  je  pogoj  za  nadaljno  interoperabilnost    -­‐  Strukturna  (structural)  –  podobno  kot  sintaktična,  imamo  še  definirano  stukturo  (ime,  telefonska  stevilka  =>  imamo  definirano  strukturo)    -­‐Semantična  (semantic)-­‐  dodana  še  zmožnost  avtomatske  interpretacije  (smiselno  in  natančno)  informacij  s  strani  sistema,  na  tak  način,  da  se  ustvarijo  uporabni  rezultati.  Za  doseganje  semantične  interoperabilnosti  se  morata  obe  strani  nanašati  na  isti  referenčni  model  za  izmenjavo  informacij.    -­‐  Na  kaj  iz  MVC  modela  se  nanaša?????    52.  Kaj  so  metapodatki.  V  čem  je  razlika  med  metapodatki  datoteke  in  metapodatki  dokumenta?      Metapodatki:  podatki  o  podatkih  ;-­‐)  –  podatki,  ki  jIh  o  datoteki  ve  računalnik  (npr.  Kdaj  je  bila  ustvarjena,  kdo  ima  dostop,  velikost,  direktorij,...  –  zavihek  Properties  v  Windows)    -­‐  Metapodatki  o  datoteki:  metapodatki  o  kontejnerju  (nizu  bytov  –  npr.  direktorij,  velikost,  vrsto  datoteke  (.jpg,...))    -­‐  Metapodatki  o  dokumentu:  metapodatki  o  informaciji  (npr.  fotografiji  –  kdo  je  slikal,  s  katerim  fotoaparatom,  s  kakšnim  flašem,...)    

53.    Primerjaj  in  pojasni  kaj  je  EDIFACT,  STEP  fizična  datoteka  in  XML  dokument.  Podobnosti,  razlike,  prednosti,  slabosti.    EDI  –  electronic  data  interchange  FACT  –  for  Administration,  Commerce  and  Transport    Sredi  osemdesetih  let  je  bil  kot  ISO  standard  sprejet  splošni  poslovni  jezik,  ki  ga  poznamo  pod  kratico  UN  /  EDIFACT.  UN  /  EDIFACT  (United  Nations  Electronic  Data  Interchange  for  Administration,  Commerce  and  Transport)  je  nabor  mednarodno  dogovorjenih  standardov  in  smernic  za  elektronsko  izmenjavo  dokumentov.    Vsak  od  teh  dokumentov  ima  predpisano  vsebino  (katere  informacije)  in  sintakso  (kako  je  ta  info  napisana).  Mednarodni  standard  UN/EDIFACT  je  omogočil,  da  organizacije  lažje    komunicirajo,  se  dogovarjajo  ter  izmenjujejo  podatke  na  elektronski  način.  Podjetja  so  se  začela  med  seboj  tesneje  povezovati  s  ciljem  znižanja    stroškov  izmenjave  podatkov.  Hitrejše  in  učinkovitejše  povezovanje  so  omogočili  tudi  sodobni  načini  komunic  iranja,  zlasti  pojav  elektronske  pošte  in  omrežij  z  dodano  vrednostjo,  med  katere  štejemo  tudi  internet,  ki  so  elektronsko  pošto  in  ostale  storitve  nudili  kot  storitev  in  obenem  skrbeli  tudi    za  varnost  in  zanesljivost  pri  prenosu  podatkov.      Fizične  datoteke  predstavljajo  najbolj  pogosto  uporabljeno  metodo  implenentacije.  Enostaven  primer  STEP  datoteke  fizične  datoteke  je  predstavljen  na  sliki.  Datoteko  sestavljata  2  dela:  glava  ter  podatkovni  del.      

 V  glavi  vsake  datoteke  se  morajo  nahajati  instance  naslednjih  entitet:  opis  datoteke  (»file_description«),  ime  datoteke  (»file_name«)  ter  shema  datoteke  (»file_schema«).  V  opisu  datoteke  je  naveden  neformalni  opis  vsebine  ter  stopnja  implementacije  (»implementation_level«),  ki  določa  razred  skladnosti.  Ime  datoteke  vsebuje  berljive  splošne  informacije  o  strukturi,  ki  jo  izmenjujemo.  Atribut,  ki  določa  datum  in  uro  nastanka  dokumenta,  je  določen  v  delu  21,  medtem  ko  so  ostali  atributi  (avtor,  organizacija,  predprocesor,  izvorni  sistem)  lahko  predpisani  v  posameznem  aplikacijskem  protokolu.  Z  entiteto  »file_schema«  se  določa  EXPRESS  shema,  ki  specificira  instance  entitet,  ki  se  pojavljajo  v  podatkovnem  delu  STEP  datoteke  

(npr.  AUTOMOTIVE_DESIGN).  V  glavi  se  lahko  nahajajo  dodatne  s  strani  končnega  uporabnika  dodane  entitete.  Le-­‐te  se  pričenjajo  z  znakom  »!«.    Podatkovni  del  (omejen  z  oznakama  »DATA«  in  »ENDSEC«)  vsebuje  podatke  o  produktu,  ki  so    namenjeni  izmenjavi.  Dovoljene  so  samo  instance  entitet,  ki  pripadajo  v  glavi  navedeni  shemi.  Instance  so  v  podatkovnem  delu  označene  kot:  #številka_vrstice=entiteta  (atributi);.  Številčenje  vrstic  je  bistvenega  pomena,  in  sicer  zaradi  sklicevanja.  Atributi  so  lahko  enostavni  ali  sestavljeni.  Vsi  atributi  entitet  morajo  biti  podani.  Če  vrednost  posameznega  atributa  predstavlja  že  definirana  instanca,  potem  se  kot  atribut  vpiše  sklic  na  navedeno  instanco.  Ni  nujno,  da  so  vrednosti  vseh  atributov  predpisane  –  opcijske  lahko  nadomestimo  z  znakom  $.  Podobno  kot  v  glavi  se  tudi  v  podatkovnem  delu  lahko  pojavijo  instance  entitet,  ki  jih  definirajo  uporabniki.  Način  označevanja  je  enak  kot  v  glavi.    V  STEP  fizični  datoteki  se  lahko  nahajajo  le  objekti  oz.  podatkovni  tipi,  ki  so  definirani  v  EXPRESS  shemi,  ki  je  imenovana  v  glavi  datoteke.  Torej  je  za  interpretacijo  STEP  fizične  datoteke  nujna  tudi  pripadajoča  EXPRESS  shema,  ki  pa  je  pri  uporabi  standardnih  shem  praviloma  ni  potrebno  prenašati  skupaj  s  STEP  datotekami.      XML  je  razširljiv  označevalni  jezik  (eXtensible  Markup  Languange).  Ni  namenjen  prikazu,  ampak  prenosu  podatkov.  XML  je  podmnožica  standarda  SGML,  ki  je  bil  definiran  že  leta  1969.  Značke  (tags)  niso  predpisane  vnaprej.    Tage  –lastne  oznake-­‐  lahko  kreiramo  kar  sami.  To  nam  omogoča,  da  so  podatki  med  različnimi  aplikacijami  in  organizacijami  dobro  definirani  in  da  se  jih  med  njimi  da  prenašati,  pravilno  interpretirati  in  validirati.  Je  tekstovni  format,  ki  ga  je  moč  prebrati  povsod.  Podatki  so  razumljivi  vsem  in  ne  samo  aplikacijam,  ki  so  jih  zapisale.  Iskanje  po  podatkih  je  relativno  enostavno.  XML  je  tekstovni  podatkovni  format,  ki  ima  močno  Unicode  podporo  za  jezike  povsod  po  svetu.      54.  Kako  delujejo  storitve  na  internetu?  Katere  komponente  imajo?  Kaj  pomeni  seja,  kaj  pomeni  protokol?      Zelo  poenostavljeno  rečeno  si  lahko  internet  predstavljamo  kot  množico  med  seboj  povezanih  računalnikov,  med  katerimi  se  izmenjujejo  podatki  oz.  informacije.  Izmenjava  podatkov  je  bila  omogočena  s  standardizacijo  –  metodo,  ki  so  jo  razvili  v  sedemdesetih  letih  prejšnjega  stoletja  in  se  urando  imenuje  Internetni  protokol.  Osnovni  način  delovanje  internetnega  protokola  je,  da  se  vsaka  informacija,  ki  jo  pošiljamo  od  enega  računalnika  do  drugega  razbije  na  majhne  pakete,  ki  se  nato  samostojno  gibljejo  po  povezavah  od  računalnika  do  računalnika.  Vsak  računalnik  v  omrežju  ima  svojo  unikatno  IP  številko  v  obliki  niza  štirih  sklopov  številk  (103.77.12.1).      Physical  components:  -­‐  hardware,  software,  wetvare  -­‐  computers,  connections,  system  software,  application  software,  users.  

 Računalniki,  vključeni  v  omrežje  Internet  so  različnih  vrst,  delujejo  pod  različnimi  operacijskimi  sistemi  ,  med  seboj  so  povezani  z  različnimi  mediji.  Povezovanje  računalnikov  v  omrežju  in  izmenjavo  podatkov  ureja  poseben  dogovor,  ki  predpisuje  kako  naj  si  računalniki  med  seboj  

pošiljajo  podatke,  kako  naj  se  računalniki  v  omrežju  naslavljajo.  V  omrežju  Internet  ima  vsak  računalnik  svoj  naslov.    Temu  dogovoru  rečemu  v  računalništvu  protokol.  Glavni  protokol  za  sporazumevanje  v  omrežju  Internet  jeTCP/IP  protokol.  TCP/IP  protokol  je  dejansko  skupina  protokolov,  ki  urejajo  povezovanje  računalnikov  v  omrežju  in  medsebojno  izmenjavo  podatkov.  Vsak  računalnik  v  omrežju  Internet  mora  uporabljati  protokol  TCP/IP.    S  sejo  označujemo  neprekinjeno  izmenjavo  podatkov  med  klientom  in  strežnikom.  Vsaki  seji  pa  lahko  pripada  več  povezav  (connections),  tudi  istočasnih,  n.pr.  za  prenos  slike  poleg  teksta.  Seji  pripadajo  naslednji  podatki,  ki  si  jih  oba  zapomnita  in  s  tem  skrajšata  dogovarjanja.    55.  Navedi  primere  za  aplikacijske,  komunikacijske  in  omrežne  storitve  na  internetu?    -­‐aplikacijska  (npr.  spletna  aplikacija  Angry  Birds)    -­‐komunikacijska  (elektronska  pošta,  Skype...)    -­‐omrežna  (povezovanje  računalnikov  med  seboj  -­‐  npr.  pri  računsko  zelo  zahtevnem  problemu,  vsak  obdeluje  en  manjši  del  celote  -­‐  grid  computing,  lahko  pa  tudi  npr.  spletna  TV)    56.  Katere  nivoje  pozna  trinivojska  arhitektura.  Pojasni  na  primeru.  Zakaj  je  dobro,  da  so  nivoji  ločeni?    Pri  trinivojski  arhitekturi  se  pojavi  dodatni  t.i.  aplikacijski  strežnik,  na  katerem  je  nameščena  uporabniška  aplikacija.  To  povzroči  dodatno  razbremenitev  odjemalčevega  sistema.    1.nivo:  Predstavitveni  nivo  -­‐  odjemalčeva  aplikacija  (tenki  odjemalec/thinnest  client)  izvaja  malo  ali  nič  procesiranja  2.nivo:  Logistični  nivo  -­‐  aplikacijski  strežnik  izvaja  celotno  procesiranje  in  uporabo  poslovne  logike  3.nivo:  Podatkovni  nivo  -­‐  podatkovni  strežnik  (podatkovna  baza  -­‐  PB)  izvaja  preverjanja  veljavnosti  podatkov  in  nadzor  (varnost)  nad  vsemi  dostopi  do  podatkov  

 Primer:  Gmail    Zakaj  je  dobro,  da  so  nivoji  ločeni?  -­‐Boljša  integriteta  podatkov  (Vse  spremembe  podatkov  potekajo  skozi  2.  nivo,  le  ta  pa  zagotavlja  in  prepušča  le  veljavne/dovoljene  spremembe    (odpravljeno  tveganje,  da  škodljive  odjemalčeve  aplikacije  poškodujejo  podatke)    

-­‐Boljša  varnost  podatkov  -­‐Izboljšana  razpoložljivost  (lahko  imamo  podvojene  aplikacijske  in/ali  podatkovne  strežnike  (manjša  verjetnost,  da  bo  vse  odpovedalo  naenkrat))  -­‐Lažja  zamenjava  oz.  nadgradnja  posameznih  ključnih  komponent  sistema  (dostop  do  PB  zahteva  le  povezavo  z  aplikacijskim  strežnikom,  teh  pa  imamo  lahko  več  -­‐  št.  aktivnih  se  lahko  dinamično  uravnava)  -­‐Večja  možnost  za  ponovno  uporabo  istih  programskih  komponent  (če  se  uporabljajo  standardi  (COM/DCOM  ali  CORBA),  so  značilnosti  programskega  jezika,  v  katerem  je  implementiran  2.  nivo,  transparentne)    57.      Kako  je  porazdeljeno  procesiranje  v  storitvenih  arhitekturah?  Kje  so  prednosti  in  pomanjkljivosti  procesiranja  na  klientovi  strani    in  procesiranja  na  strežniku  ali  v  oblaku?  Kje  ste  opazili  delovanje  Jave,  Phpja,  CGIja  na  internetu?      Storitveno  usmerjena  arhitektura:  Gre  za  koncept  vodenja  in  orkestriranja  spletnih  storitev.  Posamezne  storitve  so  neodvisne  in  ni  pomembno  kako  so  razvite  in  kdo  jih  je  razvil.  Edino  pomembno  je  enoten  način  zapisa  podatkov,  da  lahko  med  seboj  komunicirajo.      Procesiranje  je  razdeljeno  na  napravo,  strežnik.  Prednost  procesiranja  na  napravi  (klientova  stran),  je  v  tem  da  ima  podatke  vedno  na  napravi  in  jih  lahko  zažene  kadarkoli,  tudi  ko  se  ne  more  povezati  s  strežnikom.  Procesiranje  na  strežniku  je  smiselno,  če  gre  to  za  skupni  proces,  bazo  podatkov,  do  katere  mora  dostopat  več  ljudi.  Optimalno  je  porazdeljeno  procesiranje.      Java,  php,  CGI  so  podobni  programski  jeziki,  ki  omogočajo  poganjanje  spletnih  aplikacij,  spletnih  mest.  Razvoj  dinamičnih  komponent  spletnih  vsebin-­‐  njihovo  delovanje  opazimo  pri  vsakodnevnem  brskanju  po  internetu      58.      Kaj  dela  »form«  v  besedi  informacija?      Beseda  »form«  je  iz  besede  formirati.  Kakšne  oblike  je  informacije,  kako  polna  je.  Primer:  2D  CAD  risanjem  (slaba  informacije-­‐  vse  so  le  črte),  BIM  modeliranje  (dobra  informacija-­‐vsebuje  višino,širino,  toplotno  prevodnost…zidu)      Po  moje  je  to  tak  mišljeno.  Nisem  prepričan,  Je  pa  tudi  vprašanje  malo  iz  trte  zvito  :)    59.  Pojasni  evolucijo  programov  za  risanje,  ki  je  privedla  do  BIM  orodij.  V  čem  je  bistvena  razlika  med  BIM  in  geometrijskimi  CAD  programi?  Kako  se  razlikujejo  po  gradnikih  in  platnu?    V  prvi  fazi  je  BIM  predstavljal  le  novo,  učinkovitejše  orodje  za  procesiranje  projektne  dokumentacije  in  je  tako  začel  nadomeščati  ustaljeno  CAD  (2D)  projektiranje.  Projektanti  so  začeli  spoznavati  

prednosti  3D  modeliranja  z  elementi,  ki  nudijo  večkratno  uporabo  in  možnosti  procesiranja  več  različnih  načrtov  (tlorisov,  prerezov)  hkrati.  Iz  osnovnega  ploskovnega  2D  CAD-­‐a,  se  je  razvilo  tudi  prostorsko  3D  parametrično  projektiranje.  Zato  na  primer  program  Revit  ni  BIM,  ampak  je  3D-­‐parametrični  CAD-­‐program,  narejen  za  BIM.  Program  AutoCad  Architecture  je  tudi  CAD-­‐program,  ki  omogoča  BIM,  a  ni  bil  narejen  s  tem  namenom.  In  končno,  tudi  AutoCAD  je  CAD-­‐program,  ki  lahko  omogoča  BIM,  le  nekaj  več  spretnosti  in  obvladovanja  je  potrebno,  da  je  to  možno.  BIM  pokriva  geometrijo,  prostorske  odnose  med  gradniki,  analize  svetlobe,  geografske  informacije,  količine  in  lastnosti  gradbenih  elementov.  Z  modelom  BIM  lahko  predstavimo  celoten  življenjski  ciklus  zgradbe,  od  projektiranja  do  poteka  gradnje,  do  kasnejše  uporabe  in  upravljanja  z  njo.  S  pomočjo  orodij,  ki  jih  omogoča  BIM,  imamo  dostop  do  najrazličnejših  pogledov  in  prerezov  skozi  model,  kar  pomeni,  da  lahko  za  vsak  posamezni  del  zgradbe  dobimo  podroben  načrt,  seznam  materialov  in  površin.  V  modelu  BIM  imamo  vse  informacije  zbrane  na  enem  mestu.  Za  razliko  od  računalniško  podprtih  sistemov  (CAD),  kjer  imamo  opravka  s  črtami,  ravninskim  liki  in  telesi,  so  modeli  BIM  sestavljeni  iz  dejanskih  elementov  zgradb,  ki  jih  lahko  prikazujemo  tako  v  2D,  kot  3D  načinih.  Ti  elementi  lahko  vsebujejo  atribute  o  materialih,  cenah  in  proizvajalcih.  Primerjava:  CAD  (tradicionalno,  nestrukturirano,  bazira  na  dokumentih,  zaporedno  delo-­‐razdrobljeno),  BIM  (moderno,  strukturirano,  bazira  na  izmenljivih  bazah  podatkov,  razdeljeno,  koordinirano  skupinsko  delo)    60.  V  čem  je  razlika  med  konceptualnim  modelom  zgradb  in  informacijskim  modelom  zgradbe?  Kako  sta  povezana?  Ali  se  na  kak  način  naslanjata  drug  na  drugega?    V  konceptualni  zasnovi  se  osredotočimo  na  spoznavanje  objekta  in  okolja,  v  katerem  bo  zgrajen,  tek  skušamo  razumeti,  kateri  parametri  gradnje  in  okolja  so  bistvenega  pomena  in  kateri  ne  dosegajo  pomembnosti,  ki  bi  vplivala  na  trajnostno  delovanje.  Tako  zasnovo  lahko  podrobneje  razčlenimo  na  posamezne  korake:  razumevanje  podnebja,  okolja  in  kulture,  razumevanje  tipa  objekta,  zmanjševanje  porabe  plačljivih  virov,  uporaba  naravnih  brezplačnih  virov,  uporaba  učinkovitih  sistemskih  rešitev,  priključevanje  sistemov  obnovljivih  energetskih  virov  in  zmanjševanje  negativnih  vplivov  na  okolje.  V  konceptualni  zasnovi  pripravimo  obliko  modela  (lupino  modela)  z  glavnimi  parametri,  ki  se  nanašajo  na  razslojenost  po  etažah  in  prostorih.  Informacijski  model  zgradbe  je  zbirka  podatkov,  v  kateri  naj  bi  bilo  v  visoko  strukturirani  obliki  zapisanih  čim  več  informacij  o  objektu,  ki  nastajajo  in  se  uporabljajo  skozi  njegovo  celotno  življenjsko  dobo.  Že  zasnova  in  projektiranje  tečeta  na  celovitem  trirazsežnem  modelu  zgradbe,  ki  si  ga  posamezni  projektanti  delijo  in,  ki  ga  v  končni  fazi  lahko  uporabi  tudi  upravnik  zgradbe  za  njegovo  upravljanje.  Prvo  vrsto  modela  izdelajo  programerji,  drugo  pa  inženirji  in  arhitekti.  

 

61.  Kaj  je  to  model?  Kaj  modeliramo?  Kako?  S  kakšnimi  orodji?    Modeliranje  je  ključni  korak  pri  izdelavi  IT  za  realni  problem.  Modeli  so  podlaga  za  inteligentno  ravnanje,  sprejemanje  odločitev,  reševanje  problemov,  komunikacijo  itd.  Sestavljen  je  iz  simbolov,  ki  jih  lahko  (matematično)  manipuliramo.  Simbole  se  da  zapisati  v  računalniku.  Modeliramo  stvari-­‐produktni  modeli  in  aktivnosti-­‐procesni  podeli.  Modeli  gredo  skozi  tri  faze:  izdelava  (opazovanje,  izdelava  sheme  podatkov,  programska  oprema),  uporaba  (dizajniranje  objekta,  izdelava  modela,  analiza),  materializam  (branje  načrtov).    

 Modeliranje:  -­‐jezik  modeliranja  (Express,  XML,  NIAM,  UML)  -­‐referenčni  model  (širši  napotki  za  modeliranje)  -­‐standardna  shema  modela  -­‐model  dizajnirane  stavbe      62.  Navedi  prednosti  in  slabosti,  grožnje  in  priložnosti  BIM  tehnologije  (SWOT).    Prednosti:  -­‐uporaba  inteligentnih  komponent  -­‐samodejno  usklajevanje  risb  -­‐bogate  možnosti  vizualizacije  (animacije,  študije  osončenosti,  renderji,  itd.)  -­‐samodejna  izdelava  popisov  in  terminskih  planov  -­‐povezanost  s  programi  za  statiko,  izračun  energetskih  potreb  in  analiza  konfliktov  -­‐koordinirano  skupinsko  delo  Slabosti:  -­‐potrebno  veliko  učenja  novih  tehnologij  -­‐potrebne  investicije  v  tehnologijo  in  reorganizacijo  procesa            

63.  Nariši,  predstavi  konceptualni  model  za  situacijo  xxxx.    

Pri  konceptualnem  modelu  nas  zanima  s  kakšnimi  koncepti  imamo  opravka.  Poznamo  2  metodi  konceptualnega  modeliranja:  Razbiti  na  elementarne  dele  (break  into  pieces),  torej  kako  nekaj  razgradimo  in  sestaviti  celoto  (reconstruct  the  whole),  kako  nekaj  sestavimo.    Vsak  model  je  opisan  v  svojem  jeziku.  Ta  jezik  nam  definira  simbole  s  katerimi  bomo  predstavili  koncept.  Navadno  so  ti  jeziki  namenjeni  prevajanju  konceptov  za  računalnike  in  temeljijo  na  matematični  logiki.  Glede  na  model  se  jezik  razlikuje  (produkti,  procesi).  Viri  za  modeliranje  nam  predstavljajo  osnovne  elemente  za  gradnjo  konceptov  in  relacij  med  njimi.  Ti  osnovni  elementi  so  lahko  različnih  nivojev:  subatomsko  (številka,  del  besedila),  atomsko  (stvar,  lastnost,  tip,  relacije,  tip  relacije)  in  molekularni  (referenčni  modeli,  geometrijski  elementi).  Relacije  v  oblikovanju  modela  poenostavimo  na  3  načine  (abstrakcije):  -­‐  KOMPOZICIJA  –  DEKOMPOZICIJA:  Ugotoviti  moramo  kaj  so  deli  oz.  poddeli  nečesa.  Ta  abstrakcija  je  bistvena  pri  inženirskih  objektih.  Pomagamo  si  z  zvezo  »je  del  od«.  Primer:  UČILNICA  je  del  FGG  je  del  UNIVERZE  V  LJUBLJANI  je  del  EVROPSKIH  UNIVERZ  so  del  SVETOVNIH  UNIVERZ.  -­‐  KARAKTERIZACIJA:  Nekaj  ima  lastnost,  ima  karakteristiko.  To  je  barva,  lastnost,  širina,  dolžina,  tlačna  trdnost.  Primer:  KONZOLA  je  iz  AB,  je  DOLGA  2m,  je  ŠIROKA  30cm,…  -­‐  SPECIALIZACIJA  –  GENERALIZACIJA:  Nekaj  posplošujemo,  torej  je  povezava  »je«.  Primer:  FGG  je  STAVBA  je  INŽENIRSKI  OBJEKT...      

           64.  Nariši,  predstavi  procesni  model  za  situacijo  xxxx.    

Tukaj  gre  za  predstavitev  procesa  neke  aktivnosti.  Procesnih  modelov  je  v  gradbeništvu  zelo  malo,  ker  je  vsaka  gradnja  unikatna.  Pri  takih  modelih  želimo  ponavljanje.  Procesni  modeli  služijo  temu,  da  lahko  nek  proces  vodi  informacijski  sistem.  Procese  lahko  gledamo  kot:  -­‐  TRANSFORMACIJE  (input  –  procesiranje  -­‐  output):  V  takem  primeru  se  modeli  osredotočijo  na  modeliranje  dela,  ki  mora  biti  opravljeno  in  ga  razdeli  na  serijo  nepovezanih  nalog.  Ena  naloga  ali  aktivnost  je  tipično  najmanjši    del  iz  katerih  so  sestavljeni  kompleksni  modeli.  

   -­‐  KOMUNIKACIJA  MED  LJUDMI  (priprava  –  pogajanje  –  delo  –  sprejetje):  Ta  se  osredotoča  na  relacije  in  komunikacijo  ljudi  vpletenih  v  delo.  PRIPRAVA  in  PROŠNJA(kupec)  à  POGAJANJE  à  IZVAJANJE(izvajalec)  à  SPREJETJE  in  ZADOVOLJSTVO  KUPCA  

65.  Kaj  je  to  referenčni  model?  Katere  poznaš?      Referenčni  model  je  način  perspektive  na  modeliranje.  Določa  kako  naj  modeliramo  in  kako  naj  model  razčlenimo.      Poznamo:  -­‐         Model  forma-­‐funkcija-­‐obnašanje  -­‐         GARM  -­‐         RATAS    66.  Razloži  referenčni  model  forma-­‐funkcija-­‐obnašanje?  Produkt  xxxx  pojasni  skozi  ta  referenčni  model.      Popular  with  design  sciences  –  fit:  how  do  the  parts  of  the  design  fit  together?  –  form:  the  structure  of  the  design  as  captured  by  the  parts  hierarchy.  –  function:  the  intended  behaviour  of  the  artifact  that  is  designed  as  might  be  found  in  a  functional  classification  of  parts.  –  behaviour:  the  causal  relationships  between  different  parts  of  the  artefact.      Form-­‐function-­‐behaviour  model.  Form  je  v  bistvu  struktura  ter  material  iz  katerega  je  izdelek  narejen.  Function  je  naloga,  ki  jo  izdelek  opravlja,  oziroma  namen  kateremu  je  namenjen.  Behaviour  pa  je  način  obnašanja  izdelka  med  opravljanjem  svoje  funkcije,  kaj  se  dogaja  z  njim  v  življenjski  dobi  ter  kako  se  odziva  na  vplive  okolja.    Primer  gradbenega  stebra.  Steber  je  narejen  iz  armiranega  betona,  pobarvan  na  belo.  Vse  to  je  njegova  oblika.  Function  je  njegova  funkcija,  da  podpira  ploščo,  behaviour  pa  kako  teče  toplotni  tok  iz  stavbe  oziroma  v  stavbo,  kakšne  razpoke  nastanejo  ob  nanosu  horizontalne  sile  ipd.    67.  Referenčni  model  GARM    General  AEC  (Architecture,  Engineering  and  Construction)  Reference  model.  Ta  model  je  tvorimo  tako,  da  izberemo  glavne  »produkcijske  enote«  (Product  definition  unit  PDU),  ki  imajo  določene  KARAKTERISTIKE  (želene,  pričakovane,  merjene)  in  specifične  ASPEKTE  (trdnost,  cena,  varnost,  odpornost  ipd.).  Definiramo  želene  karakteristike  za  PDU  (produkcijske  enote),  potem  pa  iščemo  tehnične  rešitve.  Vsak  PDU  ima  lahko  več  možnih  rešitev  in  obratno.    Primer:  FU  (funcional  unit  PDU)  TS  (technical  solution)    FU  -­‐  avto  (TS  Volvo…)  -­‐  FU  Motor  TS  (VW  tip…)  -­‐  FU  šasija  (TS  tip…)  

68.  Referenčni  model  RATAS    Referenčni  model  RATAS  (Finska)  predpisuje  hierarhično  razčlenitev  produkta  na  posamezne  podsisteme.  STAVBA  -­‐>  SISTEM  -­‐>  POD-­‐SISTEM  -­‐>  DEL  -­‐>  DETAJL  Primer:  Stavba  kot  celota  je  produkt.  Sistem  je  celotna  nosilna  konstrukcija,  podsistem  nosilne  konstrukcije  so  npr.  etažne  plošče.  Del  etažne  plošče  je  en  prefabriciran  betonski  element,  detajl  te  prefabricirane  plošče  je  armatura.  Tako  lahko  zelo  strukturirano  podajamo  podatke  o  stavbi,  konstrukciji,  gradnikih  (najrazličnejši  parametri).    69.  Standardi  za  informacijske  modele  stavb.  Njihov  pomen!    Zaradi  potrebe  po  čim  lažji  izmenjavi  3D  modelov,  se  je  pojavila  potreba  po  standardizaciji.  Pojavili  so  se  standardi:  ·                  STEP  (Standard  for  the  exchange  of  product  model)  -­‐>  v  gradbeništvu  se  ni  uveljavil,  več  v  aeronavtični  in  ladjarski  industriji,  ·                  IFC  (Industy  Foundation  Classes)  -­‐>  zaradi  počasnega  razvoja  STEP  standardov  se  je  v  največji  meri  na  pobudo  Autodeska  začel  razvijati  standard  IFC,  ·                  aecXML  -­‐>  zaradi  velike  uporabnosti  jezika  XML  se  je  začel  razvijati  poseben  standard  za  gradbeno  industrijo.  Uporaben  je  za  dokumente,  organizacijo,  ponudbe,  urniki  ipd.    70.  Jaz  sem  črta,  jaz  sem  tudi  črta,  jaz  sem  pa  stena!  Kdo  je  boljši?    Boljša  je  stena.  Črta  je  preprosto  samo  črta,  ne  vsebujejo  n  ta  način  je  značilna  preprosta  semantika,  dokumenti  in  razdrobljeno  delo.  Stena  je  del  digitalnega  modobenih  podatkov,  je  bolj  tradicionalni  način  izražanja.  Zaela  vsebuje  tudi  podatke  o  položaju,  dimenzijah,  materialu,  opisu,  zmogljivosti,  kvaliteta,  cena,  navodila  za  vgradnjo.  Črte  rišemo  v  Acadu,  medtem  ko  stene  v  raznih  BIM  orodjih.  Za  dele  digitalnega  modela  (stene,  okna,...)  je  značilno  da  so  struktuirani,  imajo  kompleksno  semantiko,  deljene  zbirke  podatkov  in  povezano  delo.    71.  Na  primeru  xxxx  razloži  pomenski  trikotnik    V  nadaljevanju  je  opisan  pomenski  trikotnik,  primer  na  katerem  ga  bo  potrebno  razložit  bo  na  izpitu.  Osnovni  trije  koti  so:  Objekt,  koncept  in  simbol.  -­‐Objekt  je  narejen  cel  iz  resnične  stvari,  katera  je  nastala  iz  neke  ideje.  To  dejansko  imamo  v  resničnem  svetu.  -­‐Simbol  je  znak  oziroma  forma  nekega  sporazumevalnega  jezika.  Simbol  s  katerim  opišemo  neko  realno  stvar.  -­‐Koncept  je  ideja  o  objektu,  ki  nastane  v  glavi  osebe.  Primer:  Most  čez  potok  Sušica  –  Objekt,  M  O  S  T  –  Simbol  (črke),  Prostoležeč  nosilec  –  Koncept  tega  mostu.  

72.  Zakaj  naj  bi  računalniki  lahko  dosegli  podobno  inteligenco  kot  ljudje  ...  glede  na  to,  kako  naj  bi  ljudje  mislili  in  katera  oglišča  pomenskega  trikotnika  poznamo?  V  čem  so  ljudje  in  računalniki  različni?    Najprej  se  pojavi  vprašanje  kaj  je  od  treh  oglišč  pomenskega  trikotnika  (objekt,  simbol,  koncept)  sploh  dostopno  računalnikom.  Ugotovimo  da  so  v  računalniku  samo  simboli,  ni  realnega  sveta,  ni  konceptov.  Iz  razlage  da  ljudje  dejansko  v  svojih  glavah  procesiramo  simbole,  si  lahko  razlagamo  da  bi  lahko  tudi  računalniki  dosegli  podobno  inteligenco.  Ljudje  imamo  značilnost,  da  ko  razmišlamo  si  v  glavi  ustvarimo  model.  Ta  model  nato  manipuliramo  in  z  njim  rešujemo  probleme.  Modeli  so  lahko  predstavljeni  kot  semantična  mreža.  Semantično  mrežo  pa  obvladajo  tudi  računalniki,  vendar  imamo  ljudje  na  razpolago  še  realen  svet,  poleg  simbolov.    73.  Kako  je  izdelovanje  programske  opreme  povezano  z  modeli  in  modeliranjem?  Kje  in  kakšni  modeli  v  procesu  nastajanja  programske  opreme  nastajajo?    Conceptual  models  model  concepts  (break  into  pices,  reconstruct  the  whole),  based  on  mathematical  logic  Examples:                  -­‐  EXPRESS,  NIAM,  IDEFO,  XMLschema  -­‐    software  engineering  UML,  ER  diagrams    74.  V  čem  je  pomen  abstrakcije  pri  informacijskem  modeliranju?  Katere  abstrakcije  poznaš?  Navedi  primere.    ABSTRAKCIJA:  -­‐  je  način  razmišljanja  oz.  reševanja  problema,  pri  katerem  zavestno  zanemarimo  podrobnosti  in  se  osredotočimo  na  splošne,  skupne  lastnosti  pojavov,  objektov  ali  pojmov,  odvisno  od  narave  problema,  ki  ga  rešujemo;  Tak    pristop  je  še  posebno  pomemben  na  področju  IS,  ker  gre  za  sisteme,  v  katerih  nastopajo  predvsem  objekti  abstraktne  narave  

koncepti  abstrakcije:nam  pri  modeliranju  podatkov  omogočajo  predstavitev  strukture  podatkov,  njihovo  kategorizacijo,  hierarhično  razvrščanje,  poglobljeno  semantično  obdelavo.  

V  podatkovnih  modelih  zasledimo  naslednje  koncepte  abstrakcije:  1.        klasifikacija  (je  koncept  abstrakcije,  pri  katerem  se  množici  primerkov  entitet,  ki  imajo  neko  skupno  lastnost,  priredimo  tip  entitete,  ki  izraža  skupno  lastnost)  2.        generalizacija  (je  postopek  abstrakcije  pri  katerem  dvem  ali  več  tipom  entitet  priredimo  nek  skupen,  splošnejši,  generaliziran  tip  entitete,  ki  ponazarja  vse  lastnosti  entitet,  ki  jih  ta  generaliziran  tip  predstavlja.)  3.        agregacija  (je  oblika  abstrakcije,  pri  katerih  se  objektom,  ki  predstavljajo  dele  sestavljenega  objekta,  priredi  sestavljeni  objekt  na  višjem  nivoju)  4.        asociacija  (je  oblika  abstrakcije  podatkov,  pri  kateri  se  podmnožici  primerkov  nekega  tipa  priredi  na  višjem  nivoju  asociirani  tip,  ki  predstavlja  skupne  lastnosti  asociiranih  primerkov)      

75.  V  čem  je  razlika  med  bivanjem  v  modelu  in  bivanjem  v  resničnem  svetu?    V  resničnem  življenju  odličitve  sprejemamo  ne  da  bi  si  izdelali  model.  Modeli  omejujejo,  odmaknejo  nas  od  biti  v  svetu.  Večini  časa  smo  »vrženi  v  svet.«  »Aha!«  -­‐  trenutek  ko  se  odmaknemo  iz  modela  in  njegovega  aparata  in  mej,  ki  jih  postavlja.  Ljudje  dobro  delujemo  tudi  na  področjih  za  katere  nimamo  modela  ali  teorije  (sodelujemo,  delimo..)    76.  Pojasni  tri  poglede  na  to,  kaj  ljudje  delajo:  procesnega,  pogajalskega  in  razmišljujočega.  Kateri  je  najbolj  pravilen?  Za  kaj  se  kateri  uporablja?    Procesni:  Je  najbolj  softversko  podprt,  na  vsako  stvar  gledamo  kot  da  je  procesiranje.  Proces  je  (Aristotel)  lahko  diskreten  ali  neprekinjen.  Primer  diskretnega  je  sestavljen  iz  dogodka  npr.  smrt  z  začetkom  in  koncem  in  končnim  stanjem=mrtev.  Primer  neprekinjenega  je  sestavljen  iz  začetka  npr.  potovanja  tja,  nadaljevanja  npr.  dopustovanja  in  prenehanja  npr.  potovanja  domov.  Različne  metode:  Napravljanje  urnikov  z  različnimi  orodji  (MS  Project  –  modeliranje  procesov,  Primavera,  Basecamp)  in  grafičnimi  jeziki  kot  sta  Pert(project  evaluation  and  review  technique;  seznam  aktivnosti,  vključno  s  podatkom  o  trajanju  in  vrstnemu  redu  izvedbe  le  te  potrebnih  za  izvedbo  projekta)  in  Gantt  (tabela  z  datumi  v  stolpcih  in  seznamom  del  v  vrsticah,  označeno  začetek,  trajanje  in  konec  posameznega  dela).  Diagrami  toka  podatkov  (data  flow  diagrams)  so  grafične  reprezentacije  toka  podatkov  skozi  informacijski  sistem.  Diagrami  prehajanja  stanj  opisuje  obnašanje  sistemov  skozi  končno  število  stanj  (primer  šah  –  beli  na  potezi,  ni  šah  mat,  črni  na  potezi,…)  Petri  (place/transition):  grafični  prikaz  procesov  razdeljenih  na  več  faz  preko  stanj  (krogci)  in  prehodi  (puščice.)    

 IDEF0  metoda:  procesi  prikazani  preko  inputa,  output,  kotrole  in  mehanizma.  npr.  product  desing,  input  je  informacija/navodilo  iz  podjetja,  kotrola  preko  menedžerjev,  mehanizem  so  inženirji,  output  pa  sam  dizajn.    Pogajalski:  Vrsta  poslovnega  procesa  pri  katerem  se  naloge  prenašajo  iz  enega  k  drugemu  udeležencu  da  bi  nekaj  naredil  v  skladu  z  protokolom.  Se  tiče  toka  dela  in  sicer  dveh  modelov.  Modeli  z  fokusom  na  delovne  aktivnosti  ki  morajo  biti  dokončane  in  so  razbite  na  serijo  nepovezanih  nalog.  Drugi  modeli  pa  se  osredotočijo  na  povezave  in  komunikacijo  med  ljudmi  ki  so  vpleteni  v  tok  dela.  Organizacija  in  koordinacija  del  med  ljudi.  2  namena  komunikacije  -­‐>  prenos  

informacije  in  za  namen  izvedbe  neke  akcije.  Komunikacijski  tok  dela  ima  tako  4  faze:  Prošnjo(kupec),  pogajanje(izvajalec),  izvedbo  in  zadovoljitev  potrebe  prosilca.  Razmišljujoč:  (Schön)  Mislimo  v  naprej,  analiziramo,  izkusimo,  kritično  odzovemo.  Razmišljanje  med  delom,  preoblikovanje  procesa  na  katerem  delamo.  Če  nas  nekaj  ne  pomakne  bližje  cilja,  pogledamo  nazaj  in  razmislimo  zakaj.  Če  pride  v  procesu  do  nepričakovane  spremembe    in  model  več  ne  deluje  brez  modifikacije,  razmislimo  kaj  je  tokrat  drugače  in  kako  lahko  spremenimo  naše  razmišljanje  da  dokončamo  nalogo.      77.  V  čem  je  razlika  med  orodji  za  projektno  planiranje  in  procesno  modelirane?  S  kakšne  vzporednice  med  informacijskimi  in  konceptualnimi  modeli?    Procesno  modeliranje,  so  procesi  graditve  ki  pripeljejo  do  zgradbe.  Posebnost  gradbeništva  v  enkratnih  produktih,  procesih  in  ekipah.  Želimo  da  računalniška  podpora  iz  ponavljanja  teh  enkratnih  produktov  izvleče  rdečo  nit,  koncepti  enaki.  Razvoj  gradbeništva  je  katalizator  sprememb,  kompleksne  organizacije  ki  sodelujejo  pri  gradb.  projektu.  Orodja  za  procesno  modeliranje  omogočajo  bolj  učinkovito  in  dinamično  sodelovanje  s  tem  pa  dvigamo  kvaliteto  s  čimer  lahko  boljše  konkuriramo.  Zanima  nas  informacijska  logistika,  reinženiring  procesov.  

 Vzporednice  z  informacijkim  modelom  -­‐>  razne  if  zanke.  

Projektno  planiranje:  Orodje  MS  Project,  Primavera  +  pripadajoči  grafični  vmesniki.  Planiranje  konkretnih  bodočih  projektov,  koncepti  so  splošni  in  se  ponavljajo  kot  pri  informacijskih  modelih.  Upravljanje  projektov  z  navezo  z  uporabo&izdelavo  urnikov/planov  dela  npr.  Ganttovi  diagrami  (tabela  z  datumi  v  stolpcih  in  seznamom  del  v  vrsticah,  označeno  začetek,  trajanje  in  konec  posameznega  dela).Na  začetku  definiramo  cilj  projekta  nato  pa  vse  metode  potrebne  za  to.  Navedeni  so  vrstni  redi  in  trajanje  posameznih  nalog  za  dokonanje  dela.  Logične  povezave  so  določene  z  omrežjem  aktivnosti  ki  omogočajo  identifikacjo  kritične  poti.  Čas  trajanje  posamezni  aktivnosti  je  ocenjen  in  ima  navadno  še  neko  dodatno  okno  fleskibilnosti  za  nepričakovane  zaostanke.  

78.Pojasni  procesni  diagram  xxxx  iz  folije  predavanj.  

Procesni  diagram  nam  prikazuje  tok  procesov  (&  podprocesov  )  in  uporabljenih  akterjev/opreme.  Prikazuje  bistvene  povezave.  Ima  imput  in  output,  procesi  so  nanizani  v  neki  sekvenci  (ne  v  ciklih).  Običajno  ni  navedeno  časovno  trajanje  procesov.    

   

79.  Skozi  katere  faze  gre  komunikacijski  delotok?  Pojasni  s  primerom.    Communication  based  workflow  focuses  on  the  relations  and  communications  between  the  people  involved  in  the  work.  Workflow  management  is  a  "systematic  organizational  communication,  coordination  and  actions  among  people".  Komunikacijski  delotok  gre  skozi  faze  priprave,  pogajanja,  dela  in  sprejema.  Primer:  Najprej  arhitekt  skicira  načrte  jih  pošlje  gradbeniku  in  si  jih  ta  pogleda.  Ker  mu  verjetno  ni  vse  všeč  se  z  arhitektom  pogaja  o  spremembah,  in  najdeta  nek  skupen  kompromis  na  podlagi  katerega  se  zriše  nove  načrte,  ki  se  jih  potem  nese  stranki.  Stranki  so  lahko  všeč  lahko  pa  ne,  če  so  ji  se  potem  gre  v  podrobnejše  načrtovanje  in  če  ji  niso  se  krog  znova  ponovi.    

   80.  Tri  različna  razmišljanja  o  aktivnostih  se  da  lepo  pojasniti  s  tremi  ravninami,  ki  jih  tvorijo  osi  »disciplina«,  »faza  gradnje«  in  »software«.  Za  kaj  gre,  kaj  vsak  od  teh  modelov  pove?    Information  Flow  Scenario  oz.  načrt  pretoka  informacij.  Vsako  aktivnost  lahko  opišemo  s  tremi  parametri:  disciplina  (kaj  delamo),  faza  gradnje  (kako  bomo  to  delali)  in  software  (s  čim  bomo  to  delali).  Pri  zelo  specifičnih  modelih  lahko  modeliramo  hkrati  vse  tri  parametre,  ki  jih  lahko  vključimo  v  kompleksne  BIM  modele.    

Ponavadi  pa  modeliramo  po  dva  parametra:  -­‐  disciplino  in  software  modeliramo  z  “use  cases”  -­‐  software  in  fazo  gradnje  modeliramo  z  “IDEF0”  -­‐  fazo  gradnje  in  disciplino  modeliramo  z  “generic  process  model”    Use  cases:  a  use  case  is  a  list  of  steps,  typically  defining  interactions  between  a  role  (known  in  Unified  Modeling  Language  (UML)  as  an  "actor")  and  a  system,  to  achieve  a  goal.  The  actor  can  be  a  human  or  an  external  system.    IDEF0:  is  a  function  modeling  methodology  for  describing  manufacturing  functions,  which  offers  a  functional  modeling  language  for  the  analysis,  development,  reengineering,  and  integration  of  information  systems;  business  processes;  or  software  engineering  analysis.  Funkcijo  se  lahko  enostavno  opiše  s  tole  sliko:    V  principu  imamo  vhodne  podatke,  ki  jih  z  uporabo  mehanizmov  obdelamo.  Samo  obdelavo  nadziramo  in  z  zaključitvijo  procesa  dobimo  izhodne  podatke.    Generic  process  models  are  generalizations  of  conventional  data  models.  They  define  standardised  general  relation  types,  together  the  kinds  of  things  that  may  be  related  by  such  a  relation  type.  

   81.  Kako  informacijska  tehnologija  vpliva  na  podjetje?  Skozi  kakšne  optike  to  lahko  gledamo.  Navedi  in  pojasni  vsaj  tri  modele  oz.  teorije.    -­‐  MICROECONOMIC  MODEL:  Info  technology  is  a  factor  of  production,  like  capital  &  labor  -­‐  TRANSACTION  COST  THEORY:  Firms  attempt  to  minimize  transaction  costs  internally  &  externally  Pošiljanje  oz.  deljenje  načrtov/dokumentov  je  cenejše,  hitrejše,  okolju  prijaznejše,  kot  na  primer  pošiljanje  po  pošti  itd.  -­‐  AGENCY  THEORY:  Firm  is  nexus  of  contracts  among  agents  who  make  decisions;  IS  shrink  number  of  agents  &  reduce  cost  Informacijska  tehnologija  zmanjša  potrebno  število  zaposlenih  in  s  tem  zmanjša  stroške.  Ko  zaposleni  obvladajo  programe  je  delo  hitreje  narejeno.  -­‐  BEHAVIORAL  THEORIES:  Concepts  from  Sociology,  Psychology,  Political  Science;  Organizations  &  Information  Technology  mutually  influence  each  other  -­‐  DECISION  &  CONTROL  THEORY:  Decisions  are  made  under  conditions  of  risk  &  uncertainty;  centralization  &  hierarchy  reduce  uncertainty  Informacijske  tehnologije  omogočajo,  da  več  ljudi  uporablja  isti  model  in  tako  obstaja  manjša  verjetnost  nesporazumov.  Napake  se  hitreje  odkrijejo.  -­‐  SOCIOLOGICAL  THEORY:  Bureaucracy,  SOPs  help  stabilize  organizations,  but  slow  ability  to  change  -­‐  POSTINDUSTRIAL  THEORY:  Flatter  organizations;  dominated  by  knowledge  workers;  decentralized  decision  making  -­‐  CULTURAL  THEORY:  Information  technology  must  fit  organization’s  culture  to  be  accepted  -­‐  POLITICAL  THEORY:  Info  systems  are  outcome  of  political  competition  for  policies,  procedures,  resources        

82.  Kaj  velja  za  poslovno  vrednost  informacijskih  sistemov?  Da  je  deloma  otipljiva,  deloma  pa  ne?  Kako  argumentirati  eno  in  drugo?    Za  poslovno  vrednost  informacijskih  sistemov  velja,  da  je  deloma  otipljiva  deloma  pa  ne.  Otipljiva  vrednost  informacijskega  sistema  je  bolj  merljive  narave  in  jo  lahko  prikažemo  v  smislu  ekonomskega  izračuna,  medtem  ko  je  neotipljiva  vrednost  v  splošnem  bolj  subjektivnega  značaja  oz.  je  njen  ekonomski  obseg  težje  določljiv.    Otipljiva  vrednost  informacijskega  sistema:  -­‐  povečana  produktivnost  -­‐  nizki  obratovalni  stroški  -­‐  zmanjšana  potreba  po  delovni  sili  -­‐  zmanjšani  stroški  rač.  opreme  -­‐  nižji  stroški  prodaje  -­‐  nižji  administrativni  stroški  -­‐  zmanjšanje  rasti  izdatkov  -­‐  znižani  stroški  objekta  (infrastrukture,  nepremičnin)    83.  Katere  so  neotipljive  prednosti  uvajanja  informacijske  tehnologije  ?  Navedi  ob  primeru  uvajanja  tehnologije  xxxxx.  

 Neotipljiva  vrednost  informacijskega  sistema:  -­‐  izboljšana  poraba  sredstev,  boljši  nadzor  nad  sredstvi,  boljše  načrtovanje  -­‐  povečana  fleksibilnost  -­‐  bolj  pravočasne  informacije  -­‐  povečan  obseg  učenja,  izobraževanja  -­‐  doseganje  zakonskih  zahtev  -­‐  večje  zadovoljstvo  zaposlenih  na  delovnem  mestu  (učinkovitejše  delo,  sprejemanje        odločitev…)  -­‐    večje  zadovoljstvo  strank  -­‐  izboljšan  ugled  družbe  

 primer:  vzpostavitev  lokalne  mreže  računalnikov  v  manjšem  inženirskem  podjetju    -­‐  povečana  fleksibilnost,  izboljšano  načrtovanje,  pravočasnost  infomacij  zaradi  dostopnosti  in  aktualnosti  podatkov  na  mreži  -­‐  kolektiv  lahko  bolj  učinkovito  spremlja  delo  drug  drugega,  se  zanima  za  njihove  probleme...povečan  obseg  formalnega  in  neformalnega  izobraževanja,  hitrejše  odkrivanje  napak  -­‐  zaposleni  so  zaradi  bolj  interaktivnega  dela  in  lažjega  dostopa  bolj  zadovoljni,  boljše  sodelujejo,        bolj  učinkovito  rešujejo  probleme,  zaradi  pravočasnosti  informacij  hitreje  sprejemajo  odločitve  -­‐  zadovoljstvo  znotraj  podjetja  se  kaže  v  delovni  uspešnosti  podjetja,  kar  se  prenaša  na  boljše  usluge  strankam  

-­‐  z  večjim  zadovoljstvom  zaposlenih  in  strank  se  povečuje  ugled  družbe  (zaželjenost  delovnih  mest,  povpraševanje  po  sodelovanju…)    84.    Katere  so  stopnje  sprememb  v  organizaciji  (ki  jih  lahko  spodbudi  informacijska  tehnologija)?  Navedi  primere.  

 avtomatizacija:  uporaba  tehnologije  za  učinkovito  opravljanje  nalog  (CNC  stroji,  ki  so  nadomestili                                                    ročno  upravljane  mehanske  stroje  za  obdelovanje  materiala)    racionalizacija  postopkov:  racionalizacija  standardnih  operativnih  postopkov,  odpravljanje  ozkih                                                                                        grl  (prenos  zahtevnih    računskih  operacij  iz  mreže  računalnikov  v                                                                                        podjetju  k  ponudniku  zahtevnih  računskih  operacij  v  oblaku)    preoblikovanje  dejavnosti  (reinženiring  poslovne  dejavnosti):  radikalno  preoblikovanje  procesov  v                                                                                        podjetju  z  namenom  izboljšanja  stroškovne  krivulje,  kvalitete                                                                                        proizvodov,  uslug…z  namenom  maksimiziranja  koristi  tehnologije                                                                                        (proizvajalec  mobilnih  naprav  se  odloči  za  optimizacijo  svojih  naprav                                                                                        na  strojni  ravni  za  delovanje  na  enem  operacijskem  sistemu,  to                                                                                          povleče  za  sabo  spremembe  na  prakitčno  vseh  nivojih  podjetja)    premik  paradigme:  obsega  premislek  o  osnovni    naravi  in  bistvu  dejavnosti,  pomeni  popolno                                                                  spremembo  usmerjenosti  družbe  v  svojem  delovvanju  (uveljavljeni  avt.                                                                  proizvajalec  preneha  s  proizvodnjo  običajnih  avtomobilov  in  se  posveti                                                                  izključno  vozilom  na  električni  pogon)    

   85.      Kaj  je  banchmarking,  kaj  IT  barometer.  Kako  vpliva  na  uvajanje  tehnologij?  Kaj  pove  načrtovalcem  uvajanja  tehnologij?      Benčmarking  je  izraz,  ki  se  v  poslovnem  svetu  uporablja  za  primerjanje  podjetja  z  drugimi  podjetji  z  namenom  izboljšanja  svoje  konkurenčnosti.  Je  proces  primerjanja  poslovnih  procesov,  produktivnosti,  kakovosti  in  uspešnosti.      

IT  barometer  ocenjuje  intenzivnost  konkurence  in  spreminjajoče  se  tržne  dinamike  v  nekaterih  ključnih  sektorjih.  Predvsem  preučuje  storitve  informacijske  tehnologije  (IT)  (razvoj  programske  opreme,  računalniške  igre,  IT  programiranje,  IT  svetovanje,  storitve  upravljanja  naprav  in  sistemov  IT,  druge  informacijske  in  računalniške  storitve,  obdelava  podatkov,  spletni  portali...)      Vsak  proces  moramo  pogledati  z  vidika  kupca,  tekmeca  in  strateške  vrednosti  za  organizacijo.  Merjenje  zmogljivosti  pomeni  tudi  postavitev  pričakovanj,  primerjavo  aktualnih  podatkov  s  podatki  dobljenimi  po  benchmarkingu  in  stalno  izboljševanje  procesa.  Merjenje  nam  daje  osnovo  za  ugotavljanje  izboljšanja  procesa.  Na  ta  način  lažje  vidimo  kje  smo  konkurenčni  in  kje  nismo.  Da  izboljšamo  konkurenčnost  se  največkrat  uvaja  nove  tehnologije  s  katerimi  naredimo  več,  boljše  in  z  manj  stroški.  Benčmarking  je  ena  izmed  najbolj  pogosto  uporabljenih  metod  za  neprestano  izboljševanje  konkurenčnosti  podjetja.  Večina  podjetij  nenehno  spremlja  dogajanje  na  trgu  in  dejavnosti  svojih  konkurentov  ter  nato  še  tudi  sami  uvajajo  novosti,  ki  se  jim  zdijo  smiselne.  Pri  tem  pa  se  pogosto  niti  ne  zavedajo,  da  se  pravzaprav  poslužujejo  benčmarkinga.  Primerjalne  analize  se  najpogosteje  uporabljajo  za  merjenje  uspešnosti  z  uporabo  posebnih  kazalcev  in  so  kot  rezultat  pokazatelj  uspešnosti  podjetja.    86.    V  čem  je  podobnost  in  v  čem  razlika  uvajanja  informacijskih  tehnologij  v  podjetja  z  drugimi  inženirskimi  procesi.  Skozi  katere  faze  gre.  Kaj  bi  bila  lahko  vaša  vloga  pri  tem  v  naslednjih  5,  10,  20  letih.      Podobnost  je  v  tem,  da  se  jih  uvaja  z  istim  ciljem.  Torej  povečati  konkurenčnost,  zmanjšati  stroške,  boljša  kakovost  izdelkov,  boljša  produktivnost.  Razlikuje  se  v  tem  ali  nas  v  uvjanje  IT  sili  okolje  (  zunanji  faktorji)  ali  so  to  razmere  znotraj  firme  (notranji  faktorji),  različen  nivo  razvitosti  informacijske  tehnologije  ter  v  tem,  da  podjetje  z  drugimi  inženirskimi  procesi  lahko  daje  prednost  drugim  informacijskim  tehnologijam.    Faze  uvajanja  novih  tehnologij:  1  faza:  pre-­‐implementacija  -­‐  vizija,  analiza,  načrtovanje  in  gradnja  informacijskega  sistema  Vsaka  uspešna  implementacija  se  začenja  z  jasno  vizijo  poslovnega  procesa  –  kaj  in  kako  bomo  delali  v  novem  sistemu  in  kaj  potrebujemo  za  uspešno  delovanje  sistema.  Opraviti  moramo  podrobno  analizo  nalog  in  opravil,  ki  jih  želimo  podpreti  z  informacijsko  tehnologijo.    2  faza:  implementacija  -­‐  uvajanje  sistema  Za  uspešno  uvajanje  informacijskega  sistema  je  zelo  pomembno  izdelati  plan  uvajanja,  izbrati  ustrezno  ekipo  za  uvajanje  in  zagotoviti,  da  končni  uporabnik  sistema  razume  in  uporablja  sistem.  Z  uvajanjem  informacijskega  sistema  lahko  povzročimo  manjše  (mehke  –  variranje),  ali  korenite  (trde  –  preusmerjanje)  spremembe.  Mehke  spremembe  pomenijo  ureditev  obstoječega  stanja,  avtomatizacijo  dela  in  služijo  enostavnejšem  izvajanju  procesov.  Trde  spremembe  pomenijo  temeljne  spremembe  procesov,  odnosov  in  pravil.    3  faza:  post-­‐implementacija  –  vzdrževanje  sistema  in  podpora  uporabnikom  

Proces  razvoja  informacijskega  sistema  se  z  njegovo  uvedbo  in  uporabo  ne  konča,  saj  se  spreminja,  raste  in  zajema  vedno  več  delovnih  procesov.  Vzdrževanje  pomeni  spremembo  obstoječih  in  razvoj  novih  procesov.  Podpora  uporabnikom  zajema  pomoč  pri  uporabi  sistema,  reševanje  nastalih  problemov,  pripravo  obnovitvenih  tečajev  in  izobraževanje  novih  uporabnikov.    Faze  razvoja  IT:  -­‐Obdobje  avtomatizacije  (1970  –  1990):  šlo  je  avtomatizacijo  preprostejših,  ročnih  opravil  (rutinskih  opravil).  Razvoj  se  je  najprej  pričel  na  področju  davkov,  registra  prebivalstva,  katastrov,…  kjer  je  veliko  ročnega  dela.  V  tem  času  se  je  vse  avtomatiziralo  in  sicer  po  posameznih  aktivnostih.  -­‐Obdobje  informatizacije  (1990  –  2000)  :  to  obdobje  je  značilno  za  90-­‐ta  leta.  Med  avtomatizacijo  in  informatizacijo  pa  obstaja  pomembna  razlika  s  stališča  sprememb,  ki  jih  prinašata  v  organizacijo  poslovanja.  V  tem  obdobju  je  na  eni  strani  uporaba  računalnikov  zelo  napredovala,  na  drugi  strani  pa  je  tudi  tehnološki  razvoj  zelo  napredoval.  Za  to  obdobje  je  značilna  uporaba  informacijske  tehnologije  pri  obdelavi    vseh  podatkov.  -­‐Obdobje  razvoja  e-­‐uprave  (2000  -­‐  2010)  :  rast  interneta  v  drugi  polovici  90-­‐ih  let  je  upravi  prineslo  nove  možnosti  v  razvoju.  Veliko  večino  storitev  bomo  v  prihodnosti  lahko  opravili  preko  interneta  in  elektronske  pošte.  -­‐Obdobje  kombinacije  Web  2.0  in  računalništva  v  oblaku.  Namesto  virtualnih  organizacij,  imamo  virtualizirane  organizacije  z  ekipami,  ki  se  nahajajo  kjerkoli  v  svetu  ter  sodelujejo/delujejo  z  uporabo  orodij  Web  2.0,  osebnih  računalniki,  mobilnih  tehnologij  in  računalništva  v  oblaku.      Kaj  bi  bila  lahko  vaša  vloga  pri  tem  v  naslednjih  5,  10,  20  letih?    Današnje  sistemske  upravitelje  s  poglobljenimi  znanji  s  področja  sistemov  in,  denimo,  virtualizacije  bodo  zamenjali  arhitekti  IT,  ki  bodo  skrbeli  za  izbor,  medsebojno  združljivost  in  nadzor  komponent,  najetih  v  računalniškem  oblaku.  Pojavila  se  bodo  delovna  mesta,  kot  so  arhitekt  storitev  v  oblaku,  arhitekt  integracij  in  načrtovalec  zmogljivosti.  Morda  je  za  bodočnost  dela  v  IT  pomembno  razumeti,  da  bodo  o  vseh  teh  spremembah  odločali  predvsem  poslovni  oddelki:  trženje,  prodaja  in  druge  poslovne  službe  v  podjetjih.  Vse  te  spremembe  bodo  imele  za  posledico,  da  se  bo  spreminjala  tudi  struktura  podjetij,  ki  se  ukvarjajo  z  IT  in  nudijo  IT-­‐zaposlitve.  Analitiki  napovedujejo,  da  bodo  zaradi  računalništva  v  oblaku  velika  podjetja  postala  še  večja.  Po  drugi  strani  pa  so  večinoma  mnenja,  da  bodo  še  naprej  uspevala  mala  podjetja,  ki  bodo  dobro  poznala  svoje  stranke  in  bodo  lahko  nudila  zelo  prilagojene  rešitve.  Oboji  pa  bodo  iz  igre  iztisnili  srednje  velika  podjetja,  ki  jim  bo  zmanjkalo  sape.      87.  Katere  so  stopnje  zrelosti  informacijskih  tehnologij  v  podjetju?  Kaj  z  njimi  merimo?  Primer!    1.STOPNJA:  Zacetna  faza  (ad-­‐hoc)  procesi  so  ne-­‐strukturirani  in  slabo  definirani.  Merjenje  uspešnosti  procesov  se  ne  uporablja,  delovna  mesta  in  organizacijska  struktura  temelji  na  tradicionalnih  funkcijah.  Uspešnost  podjetja  je  odvisna  od  volje  in  zagnanosti.    

2.STOPNJA:  Ponovna  organizacija  Zgraditev  disciplineranega  delovnega  okolja  da  je  delo  stabilizirano  in  obveznosti  nadzorovane.  Procesi  ustanovljenja  svetovnih  ocenjevanj;  3.STOPNJA:  Definirano  Osnovni  procesi  so  definirani,  dokumentirani  in  modelirani.  Procese  se  spreminja  preko  formalnih  postopkov.  4.STOPNJA:Povezano  Managerji  uporabljajo  procesni  management  s  strateškim  namenom  Sodelovanje  med  oddelki,  dobavitelji  in  strankami  vodijo  timi,  ki  imajo  skupne  cilje  in  mere  uspeha,  ki  niso  več  omejeni  na  posamezne  poslovne  funkcije.  To  stopnjo  zrelosti  imenujemo  tudi  »stopnja  preboja«,  saj  vsebuje  nekatere  ključne  elemente  procesne  usmerjenosti.  5.STOPNJA:  Integrirano  Podjetje  sodeluje  z  dobavitelji  in  strankami  na  nivoju  procesov.  Delovna  mesta  in  strukture  temeljijo  na  procesih.  Mere  uspešnosti  procesov  in  procesni  management  je  globoko  zakoreninjen  v  podjetju.  Podjetja,  ki  dosežejo  to  stopnjo  zrelosti,  so  dosegala  optimalno  ravnovesje  med  funkcijami  in  procesi.      Primer:  Veliko  japonsko  podjetje  -­‐Cilj:  sistemi,  ki  zmanjšujejo  potrebo  pofizičnem  delu  in  ki  zmanjša  težave  kakovosti  -­‐  Orodja:  Ekstenzivna  prefabrikacija,  računalniško  podprta  logistika  in  robotsko  sestavljanje  (montaža)  na  mestu.      88.  Katere  so  stopnje  zrelosti  tehnologij  na  splošno.  Za  vsako  stopnjo  navedi  en  primer.    Stopnje  tehnologije:  -­‐              Pojavitev  o      Reševanje  začetnega  problema  o      postavitev  vprašanj  glede  zasnove  -­‐              raziskava  o      reševanje  problemov  -­‐              demonstracija  o      predstavimo  rešitev  v  kontroliranem  okolju  -­‐              razvoj  o      programske  opreme  o      standardov  o      izobrazbe  -­‐              razporejanje,  uveljavljanje  -­‐              ustreznost  o      preverjanje  ustreznosti  rešitve          

89.  Kje  so  ovire  pri  uvajanju  IKT  v  gradbeništvo  in  v  čem  je  priložnost  za  nove  diplomante?    V  znanosti  se  pojavlja  razmeroma  malo  inovacij.  Če  nekdo  razmišlja  drugače,  se  ga  ponavadi  izolira  in  ne  upošteva.  Podobno  se  dogaja  tudi  v  gradbeništvu.  Podjatja  najlažje  pridobijo  nova  znanja  z  zaposlitvijo  novih,  izobraženih  ljudi.  Njaboljši  kandidati  za  to  pa  so  seveda  sveži  diplomanti,  saj  je  njihovo  znanje  najbolj  zveže  in  sodobno.    90.  Kaj  je  Machiavelli  povedal  o  uvajanju  novosti?  Kako  s  tem  pojasniti,  kaj  se  dogaja  pri  uvajanju  informacijskih  tehnologij  v  gradbeništvo?    Machiavelli  je  trdil,  da  ni  nič  težjega  za  uvedbo,  dvomljivega  za  uspeh  ali  nevarnega  za  upravljati,  kot  nek  nov  system.  Večina  ljudi  so  zagovorniki  starih,  obstoječih  sistemov,  ki  so  preverjeni  in  delujejo,  redki  pa  bodo  odprti  za  pridobitev  novih  sistemov.  V  gradbeništvu  se  ljudje  raje  zanašajo  na  obstoječe,  stare  IT,  ki  jih  preverjeno  pripeljejo  na  željen  cilj  s  preverjeno  natančnostjo,  kot  pa  da  bi  aktivno  razvijali  nove  IT,  ki  bi  lahko  vse  delo  olajašale  in  izoljšale.  Zato  še  vedno  uporabljamo  zastareli  SAP2000  za  analizo  konstrukcij,  namesto  ostalih  modernejših,  sodobnejših  programov.