I

1 .

. PROGRAM IN STATUT KOMUNISTIČNE PARTIJE

JUGOSLAVIJE

SPREJETA NA V. KONGRESU

KOMUNISTIČNE ' P ARTI.JE JUGOSLA VIJE

2s. JULIJA 1948

, 1948

LJUBLJANA C&~RJEVA ZALOŽBA

----1

PROGRAM IN STATUT KOMUNISTIČNE PARTIJE

JUGOSLAVIJE

SPRE,JETA NA V. KONGRESU

KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLA VIJE

28. JULIJA 1948 I

-~ .. --­

~

1948 LJUBLJANA

CANKARJEVA ZALOŽBA

•

Natisnila Tiskarnu ">Ljudsk{' pl'avice«

v Ljubljani

Za založbo odgovarja Maida Bojc

PROGRAM. KO,MUNISTIČNE PARTIJE·

JUGOSLAVIJE Sprejet na V. kongresu KP lJ

dne 28. julija 194'1,

Pod vodstvom K()!]1lunl~stime partfje Jugoslavije .te izbojevato delov~o ljudstvo Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni z oroŽij em v roki odločilno zm8!go nad fašističnimi osvajalci in njihovimi doma­čimi hlapci, stJml:QglaVoi.}o ohl8!st kapitalistov, ki so ga I'Jramotn'O izdali tujim osvajalcem, ustanovilo svojo novo, socialistično domovino, Fede­rativnQ IjudskQ republikQ JugoslaVlijQ ter se IQtilQ graditve socializma.

RevQluciQnarna, demQkratična in socialri,stična preobrazba. ki je bila izvršena med narod'lloosvobochlno vojnQ in v povQjnem 'Obdobju v Jugoslaviji, je sestavni dej tis,tega revQluciQnarnega svetovnQzg'Od'O­vanskega dQgajanja, ki ga je sprožila velika Oktobrska sociaJi,stič~a revolucij'a. V njej se i'zrar~a splošna zakonitoOst razvQja sodobne družbe, ki jQ 'Označuje revQluc~Qnarna zamenjava kapita1i.stičnega družbenega reda z nQvim, socialistioDlim družben,im redoOm.

I.

Vsaka druroa, v kateri vlada privatna lastniIDa proj.zvajalnih sred­stev, je razdeljena na antagonistične razrede: na lastnike osn'Ovnih 'ProizvajaJmih sredstev in ra~;}a5čence, na zaiiralce in zatirance, na izkoriščeva,lce in izkoriščance. TakQ je tudi v kwpitalistični drpžbi, v katem so najvažnej,ša sredstva za prQizvQdnjo in menjavo blaga v rokah kapitalistQv, medtem koO delavski razred · - proletal'i,at -()ropan p:voizvaU,a1nih sredstev, ne more živeti, če ne prodaja svoje delovne sile kapitaHstom, če s svojim delom ne u.s;tvarja boga,s<tva svojim ekspIQa,tatorjem.

Kapitwlizem ima že od sVQjega nastanka v sebi tudi vse elemente svojega propada. V svojem razvQju ne samo da veča proizvodnjQ in proizvajaine sile družbe, marveč razvija tudi kwpitaHstične 'Odnol'Je v proizvQdnji, s tem pa nenehno povečuje armadQ proietarcev; deleč drnžbo vedno bolj na dv·a osnovna s'Ovra>Žna razreda: n~ <>'gr()lD1'!1.tt množico izkQriščanrih mezdnih delavcev in majhno plast vladajočega razreda kapitalistiČln>ih izkoriščevalcev. Razredna borba med prole­tariatQlll in kapita1isfi.ČDim razredom, izraz osnovnega notranjega nasprot:j'a kapiiaHstične družbe - nasprotja med del()lD1 in kapitalom. ...:... tOo je zgodoVoina . kapitalistiooe družbe. Ta borba se vedno bolj zaQstruje. KOIDča s,e lahkoO samo z . zmago delavskega razreda, samo

I z un.]čenjell1i kapitaJi.s<tičnega silStema ilD vzpostavitvijQ nove; hrezraz­redne kQmunilStičue družbe.

V industrijSKem razdobju svojega razroja je ustvaril kapital ogrOlIlJIlJe proizvajal:ne SliJe, izpopolni;} tehn:itkQ, ustanovil velikanska industrijska podjetja, zgradil velika mesia in podremI ValS mestu, nenehno uničujoč srednje sloje in malQ blagovno proizvodn!jio. Z ra.z"

'VOIJem tellnike ič:apifal vedno bolj ri2JkQrišča ženJskQ ln o:tmško del{)lvno SNQ. Svobodna konkurenca VQdi v vednQ večjQ koncent.racijo ff). c~n­traliza:cijo kapitala. VelQki kapitaJi požiraj~ majhne in d,rumhenb ho-­gastv() ~e koncentrira v' Tokah vedno manjšega števila kapitailiilStičnih magnatov. ObrU:mlŠka in manjša industrijska podjetj,a prOpadajo in vednQ večje števiolo kmetov se Spreminda 'v proletarce in polprolertar~e, !!I:1'ala ro srednja kmečka gospodarstva se vedno holj potlrejajo gospo­.oantw ... elakapHala, bank, v~lepbse&tni:k()vj vdkih bogafaš€fv in ode­ruhov. - J{olikdr se je !I\t'oboi:l'fi~ni1i kmetu posrečilo, tlfi se je ohddal na svo.Je:Jil kobsu zemlje, s.e je ()h(lr~al samo s skrajnim naiporom d~lQvM sile i;n sisteml'l;ti,<5nim str,adanjem. Njegovll zeml~l;k~ hishiI1ia in gO-8'poda1"skft s.am6stojnbiSt !Ita posItaLi nb.\l1idezni 1M kmet je dejan~k6 ptI!tal 6u~el'l(j 'feleka~Hah.

Na, ioV1t za vedno n()virtli tMi~Či So si ~@Hke kapitllli!8,tiiČ;bc driave r8izdeliie mcd seboj ves svetI uničile povsod predknpitali!lijčne oblike !prQi~vodnjel sli pbilredile V8fJ narode itn ,,"sem v'lli18 ka'Pitb.H8ii~h'l1 hi\6in ,ttdzvod'ilje.

MedWtIl ko VO efl:lji straini vt!dht) bolj t1Q.rll;ea arMada p~ol'tlll'(l@V, volil po d,rugi IItnni ri:i,Z'\I'oj tehnike zt\l'ilIfll ktilpHaJi~H(, It~A'& lHlčina. :njene uporabe vedno bolj k reht!HVfitl:filU zma(tlji~\'8.lI1ju p()Vlprj},~evllnjfl po delovni sili. Odvi,snost mezdnega dela od ka;pitala narašča, I5topnja !izkoriščanja delovllie sile se dviga. PQložaj delavskega razreda se ieda,lje holj slahša. Bolj in holj se poglahlj1ajo in zaostrujejo notranja l\AJ8ptQt.1a ifl prodslovjlt kapdtaH~Hahega s1stetlU1, proo.v800l pil O!lhoV'DO l1,Mt.fsiovje . m~ dl'užben1m mUi<l!ajem pOOilzvbctnje, ki gA kltt1ttaHZ~th !ftujiD.O fltZvlj.a 'f vse vooj1 11l@ri, in pl'iva.inim zrul!~dOOl prH!lI~~I~ja< ki je t~elj kilpHaU!ltičnegll 8i.si@lttltt, med poveČanjem {ll',oihwajalnih 8il l il! ka.pH&HstAčniHli Ill!ltfiin8\kitni odn.o~t NaI'd~a l.\narh:i~nost k&pit8.-1istiM! pt<fil,zvodnje. Nal'a~ča tl'!ndenca po neooneJelU!ID ra,z~irjeh.ju proizimdnje, nU!dtem ko S,I'! pO drugi stnni IH)irg~nja d(\loynih m,nl>lic vedno holj omej1ij~. Prihaja t1.o perl'<ldiilltitl g·o.s'POOtll'skih kriz .. V@Hka množice delovnIh ljudi izgubljajo zaposlitev i,n ~tuddo ~l\to, ker Je p1'ev~~ živil, trpe !lkTa.Jn-'l') l'e"~oh)() irfl v~l'!stl'at18ko lJoltlftlI1jkl1nje zato, ;k61' .JI'! pl'eve~ bl!l.'ga. Mtldtem kOl l'tl~te fia ~tl'l1rfll kapUa1{!lHtht~~1t rU­redtt hoguiv'()j l't\~te na IItra.nl tJ1"oletllriatll in .SM de,l'iJvnih IDnoŽ'ic ~r~~po!lelrflo~t, bedI!. iitl ek~~~tl'!n~nli negotowsi, s t~fi1 pil )IMi@! tud,i lU!Jl8.d()volj.st'fO t!k{)l'iš~ltn1J:J deltw:i1iil mn,o~ic hi se Zl1!o8t:tuje ftjifton borha proti KlI.pitaH8,utJnemu i~{lTm!eval-'8kMlu 818t~fllt1 .

Borba delavskega razreda pr,oti kapH:al~8M~jj6lD.u rlilzl'edu se za.­l!enj& s samim nastankom delltvsh.ga: ta~l'eila. 'f()da treba mu j~ ~I$A; da ~e 81'gani:zlra kot razred, to je, da se z~'t~ Sv()j~ga. dru~beB~ga polo!da ln svoje zgodovinS1ke vloge, da se pWJ1iČ1io 8Mri,()ostoljno 0Pga­'lti2iira l dA u8tvtlri svoJo revoluciQnarno Ideologijo in 8VOj-'O r~V(),lucib­!lial'fio r,azreclno 1>iiriijO, spo&'ohno, da ga. voCLi v' bMhi f)t()tl kap ita­l1~HČ1lemu i2lkoriščanju, za strmoglavljenje k~tlHlffl\aj z& osv6jit~'V «blltlltl in za f1Jgrltdite'f brezrll~r@dn~ dl"tl~90' 'N&m~§i" fti!lmll.lb~tve!lrh. teerij utopi:M>oV in prvih "r;ciaJIlltov je hl.l~ de14v8k.@Mlu ruredu ,(1)­tl'e},fia zaatl8t'V~na teori}1'l kot ttll~d,i1o ll'!!l nj~~o Itkcljo, ModerJl& 'AtJfMtl{) ~oe1.ti~o .thaJnlje pfoletll.fl~ta je Jl!st&lo ! 2ld'ftl!itwje

6

Zt1lan8tvooega ~oolnl1znHl in d,elllv~tielgn. 1J,~li'ill1ja. To z~od()vlt18io d@t() sta opravila ustanovitelja znanstvooega i'!!ocinIiz<Mn in h'oirca prw . l'eV'OluCli'Marnl:l t>rQ!let'lU~sko pa:dJije Mat;x in Euge.bi .

... . Ob ktoncm 19. stoletju preid~ kll!pltaHzem v ndfiji ~td.diJ 8voje~&

razvuja v impe('laH~e'lfi, In1'Pecidlizem je kapitllli~ell1 :na. tisti !;topnji ra.z-voja, ki lit OlMo;

čuje · g()SPO!!tV() il1Ullop.olov iII nnMl!~negtl kapitala, prvei\s-tveni izvuz kllPitrtll1 nan1e8to izvoza bll1'ga, ekOllotI1!1,kll rlizdelH~v !IvetlI. med med. na rmln1imi kapHaHst16nitui tIHJnopoli in borba med IlItjve~jlill'lli kll,'pi .. . tsH8tiČt1~nrl di"Žavami zaradi P,()b'OVI11il tedtoriltlIH'I ra~d@ldtve '''etll.

I\cJ.ncentl'lttija in ce'ntra.HzflCijili ka,piillla ~rivede li dobi in1pe1'ia­Hmna do u!llllnavljat1jll VeUkltnSkih kombi:t1!ltlnJh pt'ldj~iij, mt'll!l1ih monopolisti:čnih zvez (kartelov, s'indikatov, trustov), Zraščanje indu­strijskega in bančnega kapitala privede do nastan~a finančnega ka­pitala. DobA hnperin.liizlllill jt! dobil r1eotI1t!Jt!:t1~ga gospostV1l. finlulčnega. kapitala. Pe~ruca Ht1!1I16.ttih oligarhov dr!'1 v !!ivojih 1'Okllh ne saMO ~(}SpOdlirsktl. marveč tutU polHJJčIl0 !lvI.feftje tlEl~tllel l'()stl1vljll. ill1 ed­stavlja vlade, določa njihovo n<ltl'itnj,o l,n zunanjo politiktl, gospodltri naJtI Hsloom in dl'tIglm1 sredstvi ided!fiega "PI~vltn.ta nil MMž.tCG. '

NeenaM.rJlerni razvoj kltpHllliZnlo je privedel le pr~d pi'\'() sve-. tovuo YOjtlo dc> čedltljti tfi(JI~:ni'Jj~egll fIllt,08tl'OVtlnjlt fiIl.8t'rotij med ve.Hkiml kapita1'i8Hčn,imi drŽavf1IIn'i l do \tedno \'ččjih vOjli; V (}jnt!, Iti sO s kft!l'i­ta1i21ID()m !i'pl,())j h(;!11{:}61j1vo ltlruilMt'l, 60 p"stll.}(~ !lvet,uvne V'Ojne fat'lldi nove raZdelitve že titvzMih kolonij ilJ\. vplivnih ~fel'. za:ra,ui dsvajlln,i& novih tr~i'šo tn izvorov 8ui'ovin .

. V semogoono!rl kapitnJ!,efiČnih monopolov, l'tl<Htikll Vlis-oki'b kartelnjft oen, noomejena ohloll!t nl/id. trži '~Čent, v€ldnl) obl'ležM,jše ib dolgotl'flj­neHa gospod:ars,kl" kl'ize, '""jne, ki ,tim pO tl,iihI'Wem ob!!egu in grozoti un:iČElvabja človeških ž,ivljenj in mflterialnih dobrin nI prifil@!l'@ 't tgodovini - v8~ to !lili kapitaHzOO1 v epohi intperializma, da ,;aVitll razvoj proizvajalnih sil. Zato .fe 1tI1!pel'ializeID dobil pa,riiZit8ke,g~ , gni-jočega in umirajočega kapiializmll, .

Za imperializem je zI1a·čilfifi SuroVa ekfiplMiftClijft delavlIkegll t4~ reda in. delovnih množic v velikih mestih po [ji:l1!čioJ velikih tnt>I10po· listov, pospešeno in vedno boU množično upropaščanje srE'dnj:ih slojev, predvsem kmetov in obrtnikov. gospostvo nekaj na,jveč,Tih ka,pitalistič­nih držav nad (l!ltallm sv~t(}m t~l' fHljbl'utaIMj~t> zlitll'ilnje hI 1'Oph.n,je koloI11j in (Jdvist11h de~el. TI pog·oji raZl'edtH~ borbe proletarlwtlt v epohl impt' i' 11IZntl:t so znhtevlLH He ~am() obn(lV·(J 1'@v·oI1J(ljoflOl'tlEl vs~bhle marktil. !tI.1i. ki SQ lo ()i!}(')Muflj,lltl Druge lntel'fi.aGio'hat~ tleiietJet,ta. du~iHt mlltveč tu,dl nadllUnH rllzvoJ marksizma, il:p(Jrflhlj.Il.t'6~ ga v H(},tik pogojih epe>he 1rt1'Jjf:'rlllliz1fl'8, soolaHstUSI1't.h l'eV{lhlcltj tIl graditve so­cirtli~thl1. Tr; .t~ bil{l del., Len i Il li. , delo lef11nizml1. tet11nl~tfi ,te m.arksi­zem et'l1he im:pel'laHzma in !!oCdaliflsHčnlb revolutij. LettinOv tuwk je dalje l'ttzvi1 StoUn.

V bbt'bt Ilrotl lmperill.ližnl:u se 1'1'61etluiaftl nU,jn(J pridružujejo iz­koriš~l1ne kme·čke 1l1:t16~i(ie kl1/flifaHstlčnih de~~l ter z~til'l1-n1 narodi " kolonij.ah in {ldvMf1ih deželah. VeM.'o novi in MTi IUU'{ltil §ttllpll.f«" .,

8Il'eno revoOlucIonarne J)orne proti Imperl M.fZInU. SvetO'vni . tlapftali'z~m: stopa v svojO' splošno krizo.

Ko se delavski razred bori za .oblast, i'zrBŽa hkra.ti interese .ogromne večine ljudstva, toO je zatiranih množic delQvnega ljudstva splO'h. Med­tem. koO se je k~i,ta1istitčni razred PoOlaščal oblasti zartQ, da zamenja oblBlst enega izliorišOevaJlskega razreda z oblastjO' drugega izkQrišče­valskega razreda, se dela ,"ski razred k.ot razred ne more osvoboditi, če i·stQčaSDO ne OSVQbodi vse družbe izkQr.iščanja, zatiranja in ram-rone borbe. Zaradi tega je bor-ba delavskega ram-eda v dejansk,em interesu delovnih kmetov in vseh .ostalih delovnih ljudi, kJi jih kBlpital izkorišča in upropa~ča. ZatoO je delavski razred edini družbeni razred, ki IBlhkO' v borbi proti kapitalisti čnemu sistemu VQdi vse delovnQ ljudstvO' mesta in vasi. ZatoO je zveza delavcev, delQvnih kmetov in ostalih delovnih ljudi v tej borbi neizbežna, nar.aV'na in wem nj;i;m neobhodnQ pot.rehna •

... Imperialistični boj najV'ečjih kčlipitaJi:stilonih d'ržav za nO'VQ razde ..

litev sveta je privedel do prve ilIDperiailiisu,ČDe svetoOvne vQj,ne (1914 do 1918). Ta vajiIla je .omajala ves sistem .svetovnega kapitalizma in s tem zaJčela obdQbje njegQve splo<Šnc krize.

Ver1ga imperializma je bila pretrgaJDa na njeni najšibkejši točki. v car.ski Rusiji, VeH·ka oktobrska socialistična revQlucija, ki je na ~estini zemelj.ske .oble strmoglavila .oblaJSt kapitaHstQv in veleposest­nikQv ter upostavila di.ktaturo proletariata - .oblas,t delavskega raz­il'eda v zvezi z delovnimi kmeti, je zaQstrila im poglobi:la krizo kapjta­lističuega sistema in .omajala vladavino imperialistov PQ vsem svetu.

Zmaga Oktobra je pomenila, da se je dotlej en{)l/:ni k.ap.italistični avet razcepil na dva svetova: na kapitaHstJični svet in sociaHstični svet. S tem se je pojavilo nQVO nasprQtje, ki je kO't svetQvni izraz na:spr.otja med delom in kapitalom, med socializmQm i,n kapitalizmom, poglavitnQ nasprotje sodobnosti. Zmaga Oktobra je .odprla razdQbje socialističnih revolucij, povezanjh z QSvobod.i1nimi protiimperia.lističnimi vstajami in vO'jnami zatiranih narodov kO'lonij ~n odvi,/mih deže1. Oktober je odprl razdQbje socialistične demokracije, l'azdobje socialis,tične pre­obrazbe družbe. 'PQkazal je in kaže delovnim množicam vsega sveta pot v boju za socializem.

'" Druga svetovna vej na je izbruhnHa. iz istih osnQvnih vzroko-v

!kakQr prva. Neposredna priprava te v()dme je bil naJsf.op fašizma kot odkrite terQristj'ČIle di,ktature najbolj imperialističnih. najbolj šoyj· n~stičnih in najbolj agresivnih elementQv finančnega kapitala. Zmaga fašrzma v Nemčiji - ki jQ je podprla izdaj,alska vlo-ga socialne dem()­kracije - in v vrsti drugih dežel označuje nBldaljnjO' zaO'stritev spl()šne krize kapitalizma. Pripravljanje agresije s strani bloka Nemči,je, Italije ~n Japonske je bilo omQgočeno med drugim tudi zaoodj podpore, ki so jQ nudili f8iŠizmu vladaj.oči imperialistični krogi Anglije, FranciJe. Amerike in drugih dežel, uSllllerjajoč. ga - ket udarnO' pest imperia­lizma - proti Zvezi sovjetskih soci'alistiČDtih republi.k ter mednarod­nemu delawkemu :in protiimperiali<stitčn.emu gibanju. EkspaMija ne~

8

.e l-a

l,

1

š:keg,a fa.~zma;, ,s Ka,ter.o :fe lio'tel uresničiti agresivne na:erle za nove) ,razdelitev sveta, karterih ostvari,tev naj bi zagotoV1iJa nemškim impe­l'ialistom svetovn.o gospostV.o, je neposreduo povzročila drugo svetovno vojno. Nemški fa'šizem in Il(jeg.ov.i vazaJi soo izgubili to vojno pod udarci ' zavezniških sitl., pri čemer je nosila glavno breme v.ojne Sovjetska zveza in QPraviJa .odJoči1no vl.og.o pri razbid:j'1:l fčl!ši.JStičnih armad. Vojna proOti fašisti.IČnim napadalcem in zaJs.užujevalcem je bila prav.iJčna, osvo­bodilna v.ojna.

Druga svetoVlla vojna se je kOlllčala s sii1nirm pora-srom moči in :vl.oge Zveze sovjetskih sociaHstičnih republik v mednarodnih odnosih, z izločitvijo cele vrste dežel ljud,ske demokracije i,z kapitaJističnega sistema, z nes,lutenim r,amlahom delavskega in protiimper.ia1ističnega giba:n.ja po vsem svetu ter osvobodilnih v5tad in v.ojn v kolonialnih in .odvisnih deželah. Sile imperialimla so osJa:bljene, siJe socializma so se bistveno okrepile.

Tako je pr.i.šlo po drugi svetovni vojni do foOrmir8.lllja dfVeh sve­t.ovnih taborov, na eni straui imperiaJiJsHčnega, protidemokrartičnega in vojnohuj,skaškega pod vodstvom ameriškega imperia1izma, na drugi strani pa protiimperialističnega, demokratičnega :iIn miToljubnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu.

Tak P.oložaj je nujn.o zaostril VSa notranja naJSprotja kapiltaHzma. poglobil kriro ka!pitalističnega sistema v svetovnem gospooa'l'srtvu 1n privedel d.o nadaljnje slabi.tve imperializma,

Svetovna demokratična pTotiimperialisrti'čna fronta zagotavlja zma­goO demokraciJjc im sociaHzma, veže roke vojnim hujskaJČem. V mnogih dežeLah Qstvarja prej razcepljeni delavski razred svojQ enotnost, čeprav v vrsti de~el desničarski socialisti ~ot agenti amerjških in drugih imperialistov poskušajo Qvekoveči·ti ra?Jkol delavskega l'a.zreda v svojih deželah. .

Komunistična partija JugosJavije, neločlj:i.V1o poveZčl!na zrevolucio­narnim medn,ar·odnim delavskim gihanjem, se je borila, se bori in se ho borila za krepitev fl~onte miru, demokl'acije in sociali.zma.

II. Buržoazna Jugoslavija je bila po svoj~h notranjih na'Sip~otj,ih in

'Odnosu sil ena natisibkejšilh točk kapitaJ.ističuega sistema v Evropi. Brezsl'čna eksploatacija delav.skega ra;zreda po peščici dQmačih in tujih kapirtalistQv se je prepletala v nj~ s fevdaln~mi ostauki, z vse večjo QdvisnostjQ kmetov od finančnega krupitala iJU s surov.im nacio­nalnim zatiranjem po peš.čici velesrbskih hegemoni'siov z m<marlui.jo na čelu. .

Ta noiranj,a na!sprotja so se še bolj zčlJostriJ.a s tem, da je bila JugQslavija, ki jo je tuji monQPolistični kapital ekQnQmsko za,sužn,jeval, torilšče, na katerem so se spopadali DJaJsprotu(j,oči si interesi raznm imperialisti-čnih držav i:o skupin.

MoOdernQ delavskQ gibanje v jugQsIQvanski.h deželah je nastalo na pragu in v začetku epohe imperializma. KQnec devetdesetih let 19. stoletja se zaključuje v teh deželah proces pol~ti,čne 'Osamosvojitve delavskega razreda, ka,r prihaja dQ ~zl'laza v formiranju razredno­horhenega si:nd1kalnega gmalIlja in socialističnih stTank.

9

KOJfti11.niIMična parHja Jugo8'll!vije J,e bila ustanovljena 1919. leta ~ l'evoluci<:l'ttnrni krizi, ki je 2IajeiEl tudi komaj ustanovlj'cno llOVO

dr~avo Jugoslnvijo, in pod močnim vplivom OktohrB'k{l !!ociaJieHčue revolucije v Ru~iji. NMtaJa je ~ združitvijo nekaterih socialno-demo­k:tIaJtični.h strl1nk, ~i ilO se ob koncu devetnajstega in v začetku dvaj· setega stoletja l{)!čOOlO formh'ale v pt}sclJtnez:nih jugoslovt1!nskih de!Lelah in pok:taji!J1,ah, delov nekntedhsooialno-detnt)}(rll!ti6nih strank, ki So se ločili od izdad<a).'skih VQdij, in nekaterih levih skupin; nastaHh v ietih 1917. do 1918. Komunističt1Ii partija Jugoslavije se je rodila v borbi delavskega razreda prot,i sochllno~demokratičnim izdajalcel11 dela\'iskega gi'banja. Od 8V()je ustanovItve je stoja Kom:t111istWna ):Iadija na. čelil borbe velikanske veči,ne delt1v!!kega ra2:redn. Jugoslavije in se tesno povezala ~ tl1eelnatt)dninl l'evuhtciQtlarnim delavskim giballjem •

. Borba dela'Vskega ra~redll in vs.eh o!itaJih izkorišČ!:U1:ih in zatiral1Ih množic Jugo-slavije pod Vodstvon1 Komunistične partije JugoslavijI' je bila revoluoi!tmal'DI1 borba. To je hila borba delavskega razreda proti ka.pitltH~tičtwmu razredu in I1jegov.i l'ea:kl)ionarnt vladnvi:ni, Za poli .. tUhta hl · 5ooitlJl1il)·ekMdtJl!~.ke praviCe delavskega razreda. za nrl:!!sničen.le dru~ben1h ciljev delavl!lkega t'1121rEmll, ki l1~trezajo tudi luteresom vllPh ostalih delovnih s~ojev. To je bila borba za osvoboditev deJ.ovn:ih kme­tov iz bede in }lev~čitle, za likvidl1cijo f~vda1nih ostankov. To je bila borba za nacl!onalno sa1noodločbo in enakopravnost narodov JUgow slavije. ToO je bila borba :ba tl!lSltltlitev Ju/!;,osla-vrije na Sovjetsko zveto tin Zli zv~zo ~ nj'IJ, To je bila b()rba za neodvi,sno!st Jugoslavije od tujih bnperlaH!3t!ov, za obrambo dl:!žele pred fašističnimi osvajt11d.

V d{)llgolettli borbl tll"oti 1'I1zrednemu sovražniku in njegovim 80tllIlJtlo-den1okrati:&tim, trock:isHčnim in drugim age!1110m vdelavskent gibtlJ11~1U se je KomuniliHčnl:t partija Jugoslavije, ki je bila Md 20 let ilega1lna in težko preganjana, dvignila in ojeklenela v idejno-političnem lin ol'ganizacij!!kem pog-Ie,du. o~ilstUll je livoje vrste in utrdBa svojo enot.nost. I

Stoj OO na oel11 borbe d~lttv'!lkegil razreda ter o!shtlih izkorišČnnih in zatiranih množic in vodeč toO borbo, je Komunisti'čna partija Jugo­slavije neneholIDa utrjeva'la zvezo delavskega razreda, delovnih kmetov ter ~aJtiranih naroti(W, V te.t borbi se je utrjevala V'ocli1na vloga delav­skega ra:zreda in fijegtWe ltvantgarde, K()mum~stl1'lne parti:je, l1irjevl!l.ta se je z\"eza dehtv~kegil razredn, del!wnih kmetov in zaHranlh narodov.

V obdobjU mQ1lal'h.o~fa'~i,sHČne dlktnttlJ'e in zla.st! pozne.te, k,o je .nemški fašit~Dl figr(')žlll neodvi§,tl(Jst na1'5dov Jugoslavije. si .te Komtl­ni'~'i:l~lH! pattijll J11~'()!ilaviJe ij svojo prnv:ilno in neu:straše'l1o borbo pri,dobila zaupll!nje na,jširših delovni,b množic vseh narodov Jug.oslavijc.

l.{() je izbruhnila druJ/~'fi s\"etovnEl voJDIt, je bil delavski razred J tlgollltlV'me ptJd V1ods1v.(jtl1 Komunistične p,arti,je na čelu vseI.tttdske borbe za obrllmbo Illltlibn111ne nMclvio!lt1b!lti, za demokrati 'čne sV'obo .. ščine in za naciOlllJa:mo enakopravnost v!!eh narodov JugoslavIje.

Al'i"il8ki ŽlOO1 Jugoslavije letn 1941. .te odprl oči tlaj~irŠim mno­~i,e!lJm itt jim do krda t'llZg'aH1 \1'80 g'ltHobo sta1'1h jugosl'ovansklh bur~M~flih t'ežifrl!(Jv ln v'Otlstev buržoa;;mih stntnk. Nacionalno izda.t­stV{) reltkci<JnEl!1me burooazije, kot tladad.tl'lvan.re njene politike v pred­V'ojnem času, je utrdHo v 'Il.aj~i.l'ših ljudski.h 1ItrI1,oziel:lJh flreprL&mje.

10

,

(til Je !la:t\1() K'tn.l1Ul1i~H~nfi 'Partija Jugmllav;ije !po!tjfinl popelfaU na­rode JwS'o!lll1vije v O!lvobddilno vojuo l1roti tuji'fi1 o8vaja1lcem ~n dl. je d~'ja'11~ka os\1lOibodHev Jug·tJS'hlVlij~ nel,~čljiv{} pov~ZIlila. z Vf4)ost." .. v.uvijtl demokr!tMne ljudske ohlaISti. Prino je do vel~k~ pregrtll"acije t>olHičnih slI, ki je 'Prekotl1,čila ob8~g itI ~11QI~ai borh", proti tujim (,)!lVillijltleem ln vth!nHu 5\r'01 pe~l1t \I1sel11U t1Ildaljitllj<OOlifi političnemu in drulbene.mu l'atvoju dežele. .

KOl11unisH~a partija Jug.()~llt\tije, ki je l'!b6Utlala Z fi1o!tl08tjO re-­'Volu(Jio.11arnega 1'll!zpleta. v ~vezi t nevl1l'nost,jo fa~il!rlJiooeoga naipw.a nA deželo in v zvezi z bdlljal~kJ() \rlogo te~ima, vl'hbV butŽO!lZDiih strank in V()jl1~kegnvod·stva, je začela ~e pred okupacijo dežele s ptillra.V~i M ubo1'o!ell() borbo. Po oktlJjlHlijl Ile je lotilIl neptlt§rl!ldlll~gll P),"tpra.lV'­ljanja vseljudske v!ltntle, politične mohilizadj~ tOOMit za Vi8ta1j6 tD. upi'rafije "'!lUrn ukrept)1fi OKUpfitOl'ja in hj~g,ovih h1t1.!P(l~'Vi .

Z lllt'pll,d{)1n n~nl~'ki,h fašisH~nih tolp ha 8twjet8ko zve.z.o (IJO kOn~BO d'o~oreli V.!ii pog~ji ~a ~ipll}ŠfiO V!ltajo rtar·t}dOv J ugoslavt.jc, tfi KPJ .te brez o~ahovttl1jti pozvala na:rt}d,~ Jug(j§lavije " Dm'bo pl'(jtl ~lm'pnem't1 sovražniku, prepričana, da je to tudi edilua pot k osvoboditvi lastne dežele; k rešitvi ljud.stva pred u]}li,čenjem.

Ko.ll1u:l1!i!!tM11Il. partija Jugos!lfivi~e j@ prElVHIH) uporablJa hl'l'uK Mark!!izt11a.leninizma o pr.()l~tllrs.ki revt1<lutJiji in t:Hktnibtl pr()leHtriatl! ~ kotl.kr~tTIlih pogo.t!h, k,o' ,j~ de~el11. ~kt1tplrll:nil po jMt~!;rll1.li'!lHh in ko Jl'l dt)nlaCIl budoazi]a pr.~~lil na pozICJJe fHtdif)hll..ln~gEl lztlaj'1ltv4 /1 tem. dll j" tUrekt'tio ali itl.cljreklM podpiraJa (j,kupatol'1!:k.o oh1l1'!lt in okupa­torjev!) borbo proti ljudMvtt.

Spe.cifični karakter revoluoije v Jugoslaviji je v tem, d,a .t~ bUll ()tllo1Hlnll. bitka med OS11ovtliroi izkt),l'i,J~evttl~kimi I'tlZJ'ecii, hUI'!Oll,z:ijo in \'elepo!!{lstniki tUt cn'i strani, ter delovnih1 ljuustVOtil Z delitV!!klm razredom na pelu, pod. vodstV'Olh KOl11UhisHlme parti1~ Jugodnlje, na drugi strani, i~bt;jevanl1 v p:og·l}jlh osvobodilne \,Ilfaje proti Idi .. i!ti6nlm o~V!l.jalee~h, tUl fr.onti btn'be proti naclul1a1MIllb i~daj'8tvU, ka~~reg!l stEl-bet' je MIti buržoa~I1i1 i'~akdj!1, na lrouH hOl'be, ki je billa. nelo6lj,lv del sJjl(}§'n~ pl'M~faŠ.i,smjne v.gjne.

Vstate pr6tt olmpatorju ni MIo mag·nef:) tiJ5pduo I'tl~"ij,11Iti, fi@ da bi bili ru~Ui štari dr~av111 aplll'itt, ki je hil orod.te izdrtjfilske burž()tlldj~ iti. ki j 'f:J !!topil v !!lužbo okupntofjo.. K.{} je itbruhnilli vilia.ht, St} 8e -­na razvalinah <;>bIMti i2'JdajllJts'ke bttdMziJe =- za,~eli 11'po.lltavljllti -ofigltI11 ljUct'!j,ke obla;štl. Med Vsin]oJ' e bil ~gl'tljefi aparat ljUdske oblasti. Osnovni lemeljinove drl~tivne in . l'uŽtlene Ure{lHve st) Ple gratHH sredi v.(~jne, taČenšl od prvih r~v.fJJut}iontlI'Irllt dekretov o tlst!l11O\rliVi Hud. ~kih odht>rov, 1'11 \rse do sklepov ~g{ld<Jvil1skega ll. Zl1!!e.JIlII1JIt AVNOJ.n. v Ja,icu v novembru 1943, ki so rezultat že pribtll'jene 2'.ifiage ljud,~k@ t~"oludj@ v d@~elI ln ki st} - }}odpvH :t ve15!ltot,18očgll'l.'VO Hudsko arn1tl.cl.o ..... ~adaH odločilni udart't stari Zl'Ltirnlski obht!lt\ buržoazi:je li i't1Jona.fh!ijo ila <lelu ter p,oltl~iH ~Yrst te!ltlelj tinotn~tI1u sl'sielt111 1,judi!lke ()bl11Sti od n.ajni~.Hh do tlllljvlšjih orgli:nov državne oblMH in uprave.

Z vt~to ukl'elpov Il·roti itJt1aJahild btttžoazlji (konli~k!teija l'flrtd .. n~a dela indu'sltije. bank. veletrgtlVil1l'!) st} bili u3tvl1rj~'H.1 žE! med tlat"r1noošv'6bod&'lntl VUjllo IlIvi ~km'lOttlski stebri l}utlsh obl1lJstl. Tak6 je z8!t:el d01av,s·ki ta2':rM, štoječ na ~cll1 d~l()vfiiih hlno~ic, I ~()V~jno

11

gradHv"jljlo dežele, držeč v svo}'lh rokah že osvojene klj'w(;ne POZllel].

~spodarstva. dovolj mOOne za razvoj socialisHčneg,a sektorja narod­nega goSpodarstva iu za uspešno borho proti kapitali1stičnim element{)'Dl.

Z upostavitvijo in . nenehn~m utrjevanjem ljudske oblasti So bila JleŠena vsa vprašanja demokratičnih ' svoboščin za delovno ljudstvo -svoboda zborov'alDja, združevanja. t,iska, volivnost vseh orgWIllOv oblasti z neposredndm. enakim in tajnim glasovanjem, loči:tev cerkve od države .

. NaTodi Jugoslavije so si v skUipni borbi prihorili svojo nacionalno svobodo in enwkopravnost, uresničili bratstvo in enotnost, upostav­ljajoč že med voj~o svoja suverena predstavništva. Ustv<llrjeni so bili osnovni politični in družbeno-ekonomski pogoji za POlPolno odpravo zgodovinsko pogojen(j dejanske neenakosti narodov Jugoslavije glede na stopnjo kulturnega in gospodarskega razvoja.

Ljudska vstaja v Jugos!a;wji je dokazala, da Je možna uspešlJ]a .oborožena borba zartiranih narodov proti fwšističn:im osvajalcem in domači izdajalski bUl'Žoaziji v pogojtih svetovne vojue, v kateri je imela odločill~o vlogo prv~ dežela soci,alizma - So,vjetska zveza .

... Držeč oblast čvrsto'v rOKah, se delovne muoZlce pod vQdistvom

!:omumistične partije po vojni niso us'tavile na pol pota; tjuds:k~ revolucija v Jugoslaviji se je rwzvi1jala brez prestma, povezujoč uresničevanje občedemokratičnih zahtev kmetov in zatiranih naTodov z uresnilčevanje.m socialističnih zahrtev proletariata, ob jasni per.spek­tivi odstranihe vseh ovir. ki stoje na poti k sociaHstiČDemu razv'OIjlU dežele.

Izv,ršena je bila agrarna reforma, ki je liJKvidir,a1la osta~e veHke posesti. Več sto t,isoč poljskih delavcev. ljudi brez zemlje iu sil'O­mašnih kmetov je doMlo zem1,jo, več deset tisoč družin borcev in inva1i.doy je bilo koloniziranih, dobili so zemljo, hiše in ilIlvooltar. Poleg tega je agrarna reforma prepreči1a lJwžnost akumulacije zemlje 'Y rokah posameznikov. v veliki meri je 'Omejila nekmečko posest in omeji,la obseg zemljiške posesti v rokah posameznikov, to se pravi, omejHa je zem;}jiško lastnino kapitalisti'čuih elementov. Agra1rna re­forma je dala tudi pobudo za ustanavljanje kmečkih delovni,h zadrug za kolektivno 'Obdelovanje zemlje, kolektivno živinorejo in ribištv'O. Kmetom je bila vrnjena zemlja, Ici j,iml j e bila v staTi Jugoslaviji odvzeta iz šovinisti čnih vzr'Ok'Ov, ali pa so jim jo za dolgove oropale banke in trgovci. Preprečena ,je bila špekulacija z zemljo s tem, da je prjšel sleherni prenos nepremičnin med privatnimi osebami pod kon- ' holo države, ki ga mora odobriti. Va·ški boga!iaši ne morejo več grabiti zemlje siromašnih kmetov.

Nacionalizirarn:i so: vsa industrija, kredi·t, promet, sredstva za zvezo. rudna bogastva im vode, izvori llwravne si']e in proizvodnja električne en,ergije, veletrgovina. La,siIDina tujega kapitala je pre'šla v roke države. Večji del trgovine na drobno je prešel v ~'Oke države im pofrošniškill za.drug. ZunalDja trgovina je postala monopol države. UstvaT'jen je močan sociJa,}i;stični sektor gospodar·stva kot 'Odl'Očilni faktor v gospo­darskem življenju dežele. ki usmerja nadwljuji razv'Oj vsega narod­nega gospodarstva. po dveh led:ih obnove med vojnJO Oipustošenega

•

gOSipddarS1va se Je zfrcel UJspe;no i'~olnJevati :prva pe'tlelnl pIam., Kat~ rega naloga je, likvidirati g,ospoclarsko in tehnično zaostaloM, utrditi ekonomsko in obrambno moč dežele, dvigniti splošno blaginjo delovnih ljudi mesta in va'si ter položiti temelj socia:Ji,sti<čne drume.

Začel se Je močan razvoj zadrng, ki 2ldrUJžU!jejo velikanske mno­žice mailih in srednjih kmetov in ki so močna gonilna sila ~a gospo­daTlsko in kultuooo dvi1grunje vasi ter za napredek in socIalistično preobra2'1bo kmetijstva.

Novi državm aparat se je ra.zvil darlje. RazvH se je nov pravni ~ed in demok'l'aHč.ni sodni sirstem. Močno so se razvili krajevni organi Uudske obla'sti im iniciativa deloV1J]ih množic za sodelovanje delovnih ljudi pri upravljanju države in prj 1ron,t;roli državnih oTganov.

Podpira se g.raditev obmnega za;,družništva im razcvet domače oBrtne delavnos·ti.

Začela se je vsestranska Rulturna preohr~zba dežele. Vedno večje podpore je deležen razvoj manosti. in njene uporabe. Zagotov.ljeni Sg osnovni pogoji za dostojno žirvljenje intelig.ence, ki se vedno bolj predruno vključuje v socia,ustično graditev.

Nadaljuj.e se gradi.tev močne ljudske armade, čuvarja miru ia :varnosti delŽele.

TaKO Jugoslavija, 10 gradi dalje na velikih pridobi.tvah narodno­osvobodilne borbe, čvrsto nrupreduje v graditvi socialisrtične dru~be. Za izgrooitev socializ;ma v Jugoslav:i~:i so dami vsi notranji in zunanji pogoji.

Graditev socializma v Jugoslaviji je današnja eta;,pa borbe de­lavskega razreda in delovnih množic, mesta in vasi, eta;,pa borbe na poti h končnemu cilju delavskega ra~reda - k izgraditvi komuni­stične družbe, t. j. družbe. v kateri ne bo več razrednih razlik ol v katel'li bo vsak človek delaJ po svojih sposobnostih in dohival pg svojih potrebah.

V borbi za izgraditev soeializma kaKor tudi v vsem njenem dela vodijo Komunistično partijo Jugos,lavije nauk marksizma-leninizma, Izkušnje mednarodnega delavskega gibanja sploh, posebno pa izkušnje Vsezvezne kOlJllUll1.stične partije (boljševikov) in njene la·stne izkušnje, pridobljene: prvič, v borbi proti razrednemu sovražniku im njegovim agenturam v delavskem gibanju in v Komuni.stični partijIi do vojne; drugič, v obo~oženi vstaji za nacionalno osvoboditev dežele in osvo­jitev obla,sti; tretjič, v povojni borbi za obnovo in izgraditev dežeb na novi, socialistični osnovi.

III.

Komuni,sfi;čna partija Jugoslawje na čelu delavskega raz.reda ol vsega delovnega ljud'stva mesta in vasi, zbranega po ogrQmni večini v Ljudski fr.onta, se bori v sedanji eta;,pi za izgra;,ditev socializma kot prve faze komunizma, to se pravi za izgraditev' ta~i·h družbenih od­nosov, v katerih bodo proi21vadalna sredstva sociaiizirana, proizvodnja plansko organizi·ralJlJa, uničene možnosti · eksploatacirje človeka po člo­veku, likvidiran razredni antagonizem in uveljavljeno načelo: sleherai po svojih sposobnostih, slehernemu po njegovem delu. -

V pog.o'jih &d~e za fzgJa~'ev . sodaHzm:a v n~t dežel-i se razre\}Q. borba zaostruje ter ho tra.j,aila vse do končne lIkvidacije eksploina.­tor$kih element,cw.

V zporedrno z močnim sooiald'stičmm selt-toifexn., Im Je zajel indu­iIl'tri'jo, hanke, promet in velet~go~. v glwV1llem pa tudi trgovino na drobno, nftdalje deJ. ~et'itistva v obliki dJ.'ll;iJ.vne in zadružne lastni'p.e. je v mestih tudi mala hlagov.nal proilzvodlJlj~ (ob~:ki)~ :v pol.ted.eM.tvu .pa ta v veliki illleri prevladuje in iz nije se neogibno pOra;j~jo karpi" ta:listi~ni odnOsi. na nJeni osnovi se razvija razredna difeTenclacij~_

. Ljudsk:a oblast je ,pl'i tem odločno na _ strani , m.a1ega :i,n srednJegqi kmeta, ki jlu ščiti pred. izko1'1ščanjem in ki varuje nj.~o poBest pred ropanjem va'ških bogatalšev. {(Qlnun:isfJična partija. ki imaJ nen.eh'no p:f.,ed očmi dejstvo. da sociaH~~lC izgraditev ni mogoča brez likvi­dacije bpita.lističnih elementov na vasi, meni, da Je še nadalje naloga dr~ve deJ.ovm,ega ljudstva, da - oprta n.a wktiViJlo podporo ši,rok:ih s~oje'i; deIoV'Il1ih kmetov - OIIl1:ejuje kapitaliistručD.e elemente na :vasi (:v~ške bogata~e) v. njihovi izkoriščevaJ,ski aktivnosti in <la 10000i njihov odpor proti Jlkrepom države delovnega ljudstva, katerih namen je okrepiti pozic.i!je sociaHstičnega sektorja na'rodnega ,gospodarstva sploh. a na vasi še po~~bej.

HJCrati &e bo P~Hja boriJa za krepitev rn :fa,zviJ]anje JZmeit'~.fsJtega udružni.šiva kot najpr.i!kladnejše orglJJD.izacijske obl<lke za zbiranje kmečkih delovnih mnbžic v borl:ii za irolacijo v8J~ki'hizkoliščevalce\t, ka:kor tudi za pritegniteT delovnih kmetO'v k socia1ilS,ti:čni graditvi.

Kom\Ulistična. partija meni dalje, da je nalO'ga (h~žave delo~ega ljud~tva podpi,J;aJij, Q!brtnike, da bi se lahko y, najrazličnej.ših ohliikab: ~JdjU!~1i T. SQcia1istiČ1lo graditev, zlasti pa sKr~eti. da sel ohram in ra,;&vije vi&oka, kakovost njihO'vega deola. Pri tem ,poudarja Koonuni .. staiqua p:dtija; alt se ltthko v razD[h obHKan Vlklj.učijo v sistem ~a.­iiSti.čnega; g05pOOarsh:a samo na osnovi popolne prostovolJnos~i in ia';r~stne od'ločitve samih obrt.nikov. Vsa,ko umetno forsiraillje rili a'd,,' minlst.rativ:no si-lJenje ali ustv.arjanje splošnih šablon bi lahko ~k9do­:Y~o eameml1 prOcesu vključeva,nja obrtnikov v sociaJ.j,stično graditev. ii~ lt$ov~~i obrtniške proizvodnje, pa tudi političn,i povezap.osH (le­lo,.p.ih obrltlli·]Z()IT z delaV'skim razredom in ostaHmi delO'VD.imi ljud,nlli~ 1C~'u!DliatiČlia partija, ki &čiti delO'vne obrtnike pred propadanjeDi iro ai:Da laf,e pot v sociamzem, se ho hkrat'i najodločneje borila proti vsem pOj&rOlll k'apitaHstičnih tendenc, ki se pojavljaJo na bazi mal~ bla­~~e proiiZ'vo'd.nje.

Komunis:tičn~ paTti],a pri.znava praV'lco oseone 18iStnm.e za prea­mete osebne iU1porabe (vštevši tudi sianovalIl'jslke prostore), Kakor tudi Pl'~Yd.oo privllltne lastnine malih proizvajalcev dO' proizvll!ja1nih sred­!lteT, ki ne' sl'lrŽi}Q eksploata;ciji drugih ljudi.

Partija se OO T tej etarpi borila. za Ii~gradi!j:ev 8ociaU,sti.čne (IruS)e, i4 bo l1.res'lličooa: .

t. z :Ysestrans,lio 'krepitvijo ;in z nadaLjinf'j.im razn'JanJem soCi'ali'.. IJtWnega. sektorja narodnega gosipodlll:rstvtt v obliki držama in zadrdne IaiS'tn.i.ne;

2. s J{re:pHv{j~o zveze (leI.avs,I(ega razreaa z delQ'WliIni kmeti in v'sefui delovnimi množicallni ter - naslanjajoč se na to zvezo -z V'sestranlsk.o borbo za likvid.acijo .ostank.ov kapitalizma, upoštevaje pri tem, da mora biti ta borba v skladu s s.očasn.im porastom moči in .oJ.'Iganizaoi}s,ke sposobnosti s·ociaHsti,čuega sektoOrja naroOdnega go-spodwrstva. .

UTRDITEV IN IZGRADITEV LJUDSKE OBLASTI

OsnoOV'na Karakterirstika naše Ijud.lske oblasti (ljudskih odborov. ljudskih skupš'čin) je v 'tem, da je toO oblast delovnega ljudstva mesta lin vasi, v kateri ima vodilno vloOgo delavski razred. Partija Jll:Ola pri tem upoštevati, da se v posamezne organe ljudske oblasti še vedn.o :v,tih.otapljaj.o reakcionarni elementi in da je potrebna stalna budnost i·n borba proti njlim.

Ljudska oblast v Jugoslaviji je prav tilsta oblast, s pomočjo kate·re se deloV'lli ljudje naše de,žele uspešno bore proti kapitalističnim ele­mentom in za izgraditev sociaHstične družbe. Vodilna vloga delavskega

. razreda v ljudski ohla'sti zagotavlja, da ima le-ta tiste osnovne karak­teristike d,iktature proletariata, ki zagotavljajo socialistični razvoj dežJele, a to so: ta oblast je sposobna zlomiti odpor izk.oriščevalcev; ta .obl8!st je sposobna .organizirati izgraditev socializma; ta obla'st je naj'Prikladnecr·ša, da v borbi za uresničenje socializma združi najširše množice delovnega ljudstva. .

Naloge Partije v vprašanju ljudske oblasti so: 1. n8!dalj.nja utrditev . in izgraditev ljudske obla·sti (ljudskih od­

borov, ljudskih skupščin) kot 'Orožja delovnega ljudstva v borbi .za izgradHev sociaHzma;

2. volitev najboljših predstavnikov delovnega ljudstva v vse vo­livne .organe ljudske obla,sti;

3. nenehno utrjevalIlje povezanosti organov ljudske obla.sti z delov­nimi množicwmi in vedno širše sodelovanje delovnih množic pri delu ljudskih oblasti preko zborov volivcev, svet.ov državljanov, lmmisij, odborni'šlcih skUJpin itd.; krepitev odgovornosti izv;oljenih odbornikov in ljudskih poslancev in množi'čne kQntrole nad njimi; polaganje računov odbornikov, ljudskih poslancev in odborov v celoti v.olivcem o svojem delu;

4. nenehna in neIzprosna borba proti poi~usom sovr&žniocov . de­lovnega ljudstva, ki bj hoteli v kakršni ~oli obliki izpodkopavati moč ~j'U!dske oblasti ali ovirati nlieno delo za izgraditev sociati.zma; . 5. nenehna in neiz;pros,na borba proOti vsakršnemu hirokraii,zmu

ikOt reakcionarni dediščini. ki odtuju.ie državni wparat ljudiSt"Vu, kot resni oviri za hiter gospodarski. politični in kulturni napredek dekle in del.ovnega ljudstva;

6. neutrudno del.o za dvig politiČne. strokovne in kuJturne ravni organov ljudiske .obl!llsti;

7. razvijanje inioiative lokalnih organov ljudske oblasti in vse­stranska krepitev lokalnega gospodarstva.

Ul'RDITEV ENAKOPRA VNOSTI NARODOV JUOQSLA VIJE - SRBO'" HRVATOV. SLOVENCEV. MAKEDONCEV IN CRNOGORCEV - IN

ZAGOTOVITEV, PRAVIC NARODNIH MANJSIN

_ Narodi JugQslavije ' 5'0 si z 'Or'Ožjem izb'Ojevali ena,kopravnorrl v ekupnem b'Oju pr'Oti f.aš:iJstiČDlitm zavojevallcem i,n vsem d.omačim hege­m-onistom jin š'Ovinistom ter s svojo sv'Obodn'O izraženo 'V'ol!,j1O - na osn'Ovi pravice narod'Ov d.o samoodločbe, vštevši tudi pravico d'O 'Odcepitve in združitve z drug1mi naTodi - ustvarili sed~jo skupn'O državo. Enak<Jlpravnost narod'Ov Jugoslavije j,~ že utemeljena tudi v državnem pogledu in zajamčena z 'Obstoječo ustaIVO Federativne ljudske republike Jugoslavije in ustavaIDJi ljudskih repoolik (Ljudske republike Srbije. Ljudske republiike Hrvatslke, Ljudske republike Slovenije, Ljudske republike Bosne in Herceg'Ovine, Ljudske republike Maked'Onije in Ljuds·ke republ<ike Črne g'Ore). Ena!kOlpravnost, bratstv'O in enotnost narodov Jugoslavije S'O se še bolj utlldili med bojem za 'Obn'Ovo in izgrClJditev dežele na novi s'Ocia!i,stični 'Osn'Ovi. Federativna ljuds.ka repubHka Jug'Oslavi.ja je že doka'zala svojo 2iivljenrrs.k'O spo­sobnost in m{)<žn'Ost v.sestranskega napredka.

Boreč se na čelu narodov Jugoslavije za naJdaljnji ra:zvoj i~ utrditev njihove ena!k'Opravnosf.i, bratstva in enotnosti, mora imetI Partija staln'O pred očmi, da se osta:nki šoVli.ni2lDla in nacionaMlZIlla najdalje in najbolj trdQvratno drže in da je P'Otrebno V'S,est,ranskO' ill vztrajnO' vzg'Ojn'O delo, da bi jih premagali.

Na.Joge Partije v tem vprašanju soo: 1. varovanje, utrjeva'llG'e in nadaljnje raz'V!iian'je na:cIooalne enak()ol

pravnosti narod'Ov Jugoslavi.je; 2. vsestransk'O gospodarsk'O dviganje in Krepi,tev ljudskih repuhli~

tak'O da se morejO' neovirano razvijati na vseh podr'Očjlih g.oSipodarskeg~ in kulturnega življenja ter biti obenem harmonioni ddi cel'Ote -Federativne ljudske republike Jug'Oslavije; .

3. vsestranska pomoč - tako prek<o zveznih organO'v lCa:ikor tudI neposredn'O - gospodarsko bolj razvitih republik manj ra:zVlifi.m re­publikam, da bi · se zaostalost le-teh čim Mtreje liIkvidirala;

4. vztrajen in neiZlprosen boj pr~i vSa!kršnemu poizkusu rušen'f~ in slabitve enakopravnosti, braifstva in enotnosti naTooov Jug'Oslavije k'Ot proti eni izmed največjih nevarnosti za neodvisnost in svobodo nčlJši!h Dallodov. kakor · tudi za en'Otnost del'Ovnega ljudstva lin O'bstoJ njeg.ove države;

5. vztrajen boj za iZk'OreninJenJe buržoa:znega nadonaJli~il, šovi .. mzma, podcenjevanja dTugih nar'Odov - njihove Zlgod'OVline, kuHul~r n.jih'Ovih SipOSoibnoSlti in zaslug kot ene i2lDled najvoojlih ovir, kIi ji1i raOOiti o.stank<i rea,kcije ali njihova <ideologija pos,tavljajo na pot zbHžanju del'Ovnih ljudi in narod'Ov nčlJše države;

6. zClJg'Otovitev vseh mat~iadnih in drug.lh PO'gojev za neovirl!lIl­razvoj kultur posameznih narodov Jugoolavije - naciona,l'llih po ~lild ,j'll sociaHstilČllih po vsebinil;

'č. okrepit~ in za.g'Ot{)vitev obSt'Oječih pravic ruaroo.nih manjšini da bi se jim omog,očiJ neoviran nacionalni kulturni ra:zv.oj.

16

SPREMINJANJ.E JUGOSLA VIJE V RAZVITO [NDUSTR>IJSKO IN KMETIJSKO DEžELO

Brez ima'U'st1rializaoije in eJektrifikac.ilj,e dežele si ni mogoče za­misliti uspeŠlJlega boja za socializem in zmage nad kapitalističnimi elementi v naši državi, prav tako pa tudi ue ueodvisnQsti )1a.rodov JugoslaV'Jje. Industrializacija in elektrifikacija dežele, ki omogočata vj,sok razvoj proi2JVajalnih Slil, sta prvi pogoj sociahstične preobrazbe kmetijstva in njegovega nagJega. razV'oja. IndustrIalizacija in elektri­fikacija države sta prav tako prVii pogoj za dvig materialne in kulturne ravni delovnih množic.

Dvig produktiV'Dosti dela z izpopolnjevanjem tehnike in organi­zaCije družbenega dela jle eno najvaŽDej'ših sredstev za zmago novl'ga drlll~eneg.a reda. .

Brez mlll!ooi1čnega dvi.ganj.a k8Jdrov je nemogoče industrializirati deželo.

Dosedanje socialirstično planiranje je že dalo ogromne rezultate v borbi za ralZvijanje in krepitev socialističnega sektorja naf{)dnega g.ospoda.rstva in za hiltro socia1ilstično preobrazbo naše drža ve

Dosedanji boj za socialistično izgraditev je pokazal ogromne mož­nosti za ra2JVoj naše dežele in je rodil nevideno ustvarjalno iniciativo ter delovni polet množic, zlasti pa delavske1,!;a razreda, brez česar bi bilo nemogoče tako naglo obvladati povojno razrušenost in povesti gosp.odarsko ~ivljenje v smer nagle industrialiwcije države.

Komuni'stična partija Jugoslavije sodi, da je t'reba razvijati vse tesnejše gospodarsko sodelovanje dežel socia!Jsfičnega gospodarskega sistema, da dosežemo hitrejši in vsestranski gospodarski napredek -tako skupni kakor tudi V'sake dežele posebej .

Končno se Komunistična partija Jugoslavije zavzema za miro­ljubno gospodarsko sodelO'Vanje Federativne Ljud.ske republike Jugo­sla vije z ,"semi državami, k~ žele vzdrževati z njo gospodarske odnose na osnovi enakopravnosti.

Ker ima to stalno pred očmi, se bo Partija borila za: 1. vsestransko razvijanje proizvajalnih ' sil dežele; 2. dosledno izvajanje načela sociaHstičnega planiranja v g·ospo­

darstvu; 3. dviganje metalurgije in proizvodnje strojev kot osnove indu-

stri.jskega razvoja in povečanja obrambne sposobnosti dežele; 4. elektrifikacijo dežele; 5. razvijanje in dviganje rudarstva; 6. razvijanje in dviganje prometa; 'r dviganje vojne industrije;

. 8. dviganje industrije kmetiJski]} strojev in orodja; 9. razvijanje lahke industrije (industrije široke potrošnje) vzpo­

redno s težko industrijo; 10. dviganje kadrov, potrehnih za industrializacijo države; 11. razviannje socialistične trg,o'Vine, raz,njjanje široke mreže de­

lavsko-nameščenskega potrošniškega za·družništ'va, dviganje kadrov Zil

sociaHstično trg·ovino zaradi pravilnega oskrbovanja prebivalstva in DOl'malncga dela socialistične industrije;

I I

12. stalno povečavanje proIzvodnje in dviganje proizvo'dllllOsti dela (tennično i~popolnjevanje, organi~acija dela, delovne norme; stalno varčevanje in zniževanje stroškoy proizvodnje; socialistično tekmo­vanje, udarništvo, racionalizatorstvo, novotarstvo; delovna disciplina, vzporedni plani; prostovoljna dela, plani Ljudske fr<mte).

SOCIALJSTJCNA PREOBRAZBA IN NAPREDEK KMETIJSTVA TEH KULTURNI DVIG VASI

Temeljit dvig kmetijstva, brez česar sta nemogoča delo in razvoj industrije kakor tudi normalno preskrbovanje deluveev, nameščencev in delovIlIh Ijudj sploh z življe,njskimi sredstvi, je neostvarljiv brez socialistične preobrazbe kmetijstva.

SocIlIlistična preobrazba kmetijstvu je edina pot in način, da se delovni kmetje končno rešijo kapitalističnega izkoriščuruja ter siro­maščinp in propadanja in du se jim ustvarijo pogoji za vsestranski materinini in kulturni razvoj.

SrpdstvH iII organjzacijskp oblike socialistične preobrazbe kme­tijstva so pred vsem razvija lI';l' kmetij s,kega zadružništvo od njegovih najnižjih do najvišjih oblik tel' krepitev socialističnega sektor-ja v kmetijstvu.

To je pot postopne krepitve ' zadružne las,tnine proizvajalnih sredstev; to je pot. na kateri se bodo naši delovni kmetje na svojih lastnih izkušnjah prepričali o pr~dnoBiih velike zadružne kmetijske proizvodnje z visoko tehniko pred malim individualnim gospodarstvom z zaostalim delovnim orodjem Komunistična partija Jugoslavije po­udarja pri tem, da se tako organiziranje delovnih kmetov v zadruge kakor tudi sam nadal,jnji razvoj tl:'h zadrug k v:i'šjim oblikam mora izvajati izključno na osnovi prostovoljnosti in zavestne odločitve de­lovnih kmetov samih. Vsako umetno forsiranje ali administrativni pritisk bi samo zaviral in motil proces socialistične preobrazbe vasi ter slabil zvew delavcev in kmetov.

ln končno, dviganje in socialistična preobrazba našega kmetij.stva se ne moreta izvesti v zadovoljivem tempu brez začasnega prenosa znatnih finančnih sredstev iz dohodkov socialistične industrije v kme­tijstvo. Ta !!redstva se moru jo vnašati v kmetijstvo predvsem preko zadrug - s krepitvijo znd ružnegll sektorja, in preko državnega sektorja v kmetijstvu - z dviganJem. krepitvijo in razširjanjem mreže dnavnih kmetijskih posestev, ki pl'edsiavJ.jajo zelo važen člen v socia­listični preobrazbi kmetijstvll Toda hkrati je potrebno scenenimi krediti in drugimi ukrepi Illlditi pomo(' mah'mu in srednjemu kmetu za napredek njegovega gospodarstvu , .

Vzporedno s socilllistično p'reohrnzho kmetiJstva mora Hi tudi kulturno dviganje vHsi, ki s svoje strani v naš'ih pogojih pospešuje tudi samo socialistično preobrazbo kmetijstvu.

Za dosego socialističue preobrazhe kmetijstva in za kulturni dvjg vasi si Komunistična partija .Jugoslavije postuvlja za nalogo naslednje:

1. vsestransko podpiranje in razvijanje kmetijskega zadružništva od njegovih najnižjih oblik (nabaV'no~prodajne za,druge) do najvišjih oblik (delovne zadruge);

18

2. izdatna finančna pomorč drzave kmeHjskemu zaclruzništvu • Ibl" ~t icije za izgradnjo zadružnih objektov, za nabav·o zadružnih stroj ev in drug,ih sredstev kmetijske proizvodnje, f.onda živine in temu podobno;

3. povečanje površin zadmŽlne zemlje; 4. zagotovitev stroge'ga izpolnjevanja načela prostovoljnosti pri

vstopanju delovnih kmetov v zadruge, zlasti pa v delovne zadruge, ;>1'1 eemer je Uipoštevati tudi posebnosti posameznih krajev;

5. pomoč kmetij,skim za,drugam z agronomi in ostalo strokovno delovno silo;

6. razV1ijanje kmet,ij 'skih strojnih postaj kot važnega činitelja so-cialistične preobrazbe kmetij,siva;

7. onem9gočanje trgovine in špekulacije z zemljo; 8. razvijanje in , razširjanje državnih kmetijskih posestev; 9. vsestranska p ::ml!Oč maLim in srednjim kmetom za dviganje

donosnosti njihovih gospodarstev; 10. likvidacija stoletne zaostalosti pasivnih krajev in ujtihova spre-

lJ1L"t1itev v gospodarsko aktivne kraje; 11. dviganje donosnosti kmeti.jske proizvodnje; 12. melioracija zemlj-išč in ra7A~irjenje obdelovalnih povrSlll; 13. organizacija in razširjenje zdravstvene službe na vasi; 14. dviganje in organizacija zadružnih domov, domov kulture,

~jtalnic, kinematografov in drugih kulturIllih llstanov.

UTRDITEV IN [ZPOPOLNJEVANJE JUGOSLOVANSKE: AR!\-1ADE

Jugoslovanska armada je zrasla iz ljudske vstaje, ki jo .je vodila K lI lIl u nis tična pa1rtija Jugoslavije, med štiriletno naclčloveško bor·bo vseh narodov Jugoslavije proti imperiahstičnim zavojevalcem in do­mačim izdajalcem. Jugoslovanska armada je ljudska armada - nj 'eni borci in komandni sestav se bore za ohranitev pridobitev osvobodilne b~Hbe, za ohranitev in krepitev ljudske oblasti, za interese delovnega ljudstva in za zagotovitev socialistične graditve. Jugoslovanska armada varu,je svobodo in neodvisnost narodov }ugošlavije.

Glede armade postavlja Partija naslednje naloge: 1. vsestranska krepitev Jugoslovanske armčl'de, stalno zboljševanje

nj ene v-ojne izvežbanosti; 2. dviganje politične ter kulturne raV1ni njenih borcev in komand-

nega kadra; 3. dviganje in strokovno i~popolnjevanje komandnega kadra; 4. krepitev discipline; 5. oskrbovanje armade z moderno vojno tehniko; 6. razv·ijanje socialisti 'čnega patriotizma in duha internaci'Ona.lizma

v Jugoslovanski armadi in ljubezni ljudskih množic do armade; vse­stranska k r epitev vezi med ljudstvom in armado.

DVIG 21VLJENJSKE RAVNI DELOVNIH LJUDI

Ker sodi Partija da' je ena izmed osnovnih nalog graditve nove, socialistične družbe dviganje življenjske ravni delovnih ljudi, bo delala na to, da se uresničijo naslednje naloge:

19

1. olajšanje delovnega procesa, zla,st! prI težkih deHh, zmehani .. zaoijo in avtomatizacij.o;

2. pove,čanje realne mezde vzporedn.o s spLošarilIll gospoOdarskim dviganjem dežele in v skladu z nadaljnjim razv.ojem socIalistične graditve;

3. skrajšanjedeloV'l1ega časa, kak.or hitro bodo to omogoOčile industrializacija in spl.ošne potrebe nadaljnje socialistične graditve;

4. brezplačna zdravstven.a zaščita za vse delovne ljudi; 5. brezplačno zavarovanje vseh del.ovnih ljudi za staroOst, bolezel'

ln za primer poškodbe pri delu; 6. razvijanje široke mreže zdraviHšč, .okrevališč in let.ovišč; 7. zgraditev udobnih sta,novanj za delovne ljudi; 8. vsestranska zaščita matere in .otroka, ustvarjanje šir.oke mreže

porodnišnic, .otroških jasli in ustanov za predšol'sko vzg,ojo; 9. sta.lno zboljševanje higijenskih in tehničnih zaščitnih ukrepov

pri delu; 10. dviganje mecticins}Qih kadr.ov.

DVIG IZOBRAZBE IN KULTURE Zgraditev socia.lizma je neločljivoO povezana z vse,stranskim kul­

turnim in znanstvenim razvojem ter vsestranskim kultu,rnim dvig,om ljudskih množic. Osnovni cilj kulturne politike ljudske države mora biti - poleg podpiranja vsestranskega razvoja znanosti za .olajšanje in pospešitev graditve socializma - v prvi vrsti likvidacija ideoloških ostankov kapitalizma v zavesti široOkih delovnih mn.ožic in nj,ihova vzgoja v cluhu socializma.

Gleele na to postavlja Partija naslednje naloge: 1. likvidacija nepismenosoU v čim kra~lŠem roku; 2. zagotovitev obveznega sedemletnega šolanja; 3. ustanovitev in organizacija novih .osnovnih in srednjih šol,

(]a bi se zadovoljile vse potrebe dežele; 4. ustan.ovitev novih univerz in visokih šol v vseh ljudskih re­

publikah; 5. zboljšanje in razširjenje dejavnosti .obstoječih nacionalnih aka­

demij znanosti in znanstvenih ustanov ter .orgalndzaci~a zveZJlle akade­mije znanosti;

6. boj proti misfjcizmu in idealizmu v šolah, a za razvijanje pouka in celotne vzgo.je v duhu marksizma-leninizma, proti potvarjanju znanosti, a za njeno razvijanje na .osnovah dialektičnega materializma;

7. vzgoja šir,okih ljudskih množic v duhu socialističnega patrio­tizma in internaciona1izma;

8 delo za vsestransko iz.obraževanje ši'l'okih ljudskih množic; 9, zagotovitev ugodillh materialnih pogojev za delo znanstv~nih in

kulturnih delavcev; 10. zagot.ovitev pravilnega nagrajevanja in ustreznih materialnih

pogojev za strokovnjake; 11. zag.otovitev gmotnih sredstev za dviganje kuliul"lle in izobraz­

bene ravni ljudskih množic; 12. ustanavljanje in .organizacija knjižnic, kinematograf.ov, gleda­

lišč, umetl1ostl1ih šol, radijske mreže in. drugih kulturnih ustanov;

13. razviJanJe široke mrelže ljuds,kih unIverz in vseh vrst tečajev im za strokovno, idejno, politično in kulturno vzgajanje množic; ne 14. razvijanje množične fizilOtle kulture in predvojaške vzgoje.

le UTRDITEV NEODVISNOSTI e; FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

:v Federativna ljudska I;epublika Jugoslavija je bila ustvarjena z ogrolllU1imi žrtvami njenih nar<Jdov v herojskem oboroženem boju proti tujim zavojevalcem i'll doma,č.im izdajalcem. Ona je uresn i čenje sto.l.etnin teženj najboljših ljudi naših narodov. Ona zagota vlja ua-

,e r<Jdom Jugoslavije svobodo in neodvisnost ter vzajemno pomoč pri graditvi socializma za ostvaritev napredka in blagostanja za njih vse.

v Nacionalna neodvisnost nar,ociov Jugoslavije je pogoj za njihovo pot v socializem in za JlIj'ihov napredek sploh. Zato se bo Komunistična partija neomajno borila proti poizkusom imperialistov, ki bi v kakršni koli obliki skušali zasužnjiti socialistično domovino narodov Jugoslavije.

V zvezi s tem se bo Komuni,sti'čna partija Jugoslu vije borila za uresničenje naslednjih nalog:

1. nadaljnje utrjevanje moralno--politične enotnosti narodov Ju­goslavije tako med vsemi njimi kakor tudi v vsakem posebej;

2. utrjevanje in nadaljnje razvi.j anje vsestranskega tesnega so­delovanja z Zvezo sovjetskih sociaJi,stičnih republik:

3. utrjevanje in n8Jdaljmj,e razvijanje vsestranskega tesnega so­delovanja z deželami J.judske demokracije;

4. miroljubno sodelovanje z vsemi državami, ki žele s·o(lelovati s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo na. osnovi spoštovanja njene neodvisnosti in enakopravnosti ter " okviru načel, izraženih v Usta­novni listini org,anizacije Združenih narodov;

5. vsestranska aktivnost in sodelova'l1je Federativne ljudske re­publike Jugoslavije v boju demokratičnih, protiimperialističnih sil sveta s Sovjetsko zvez,o na čelu proti antidemokratičn'ilIJl, imperialistič-nim silam ter vojnim hujskačem; •

6. podpora Federativne ljudske republike JugoslaViije vsem de­želam in giJJanjem, ki se bore za mir, ki so proti vmešavanjll v no­tranje zadeve drugih dežel ter za spoštovanje njihove neodvisnosti in ki so za miroljubno sodelovanje med državami na osnoV'i načel orga­nizaci.je Združenih narodov;

7. moralna in politična pomoč delovnega ljudstva Jugoslavije de­lavskim. demokratičnim in narodno-osvobodilnim gibanjem ter na­rodom, ki se bore za svobodo, demokracijo in socializem.

, IV.

Program Komunistične partije Jugoslavije izraža interese in težnje delavskega razreda Jugoslavije, hkrati pa obsega interese ostalih de­lovnih ljudi Jugoslavije.

Gibalne sile v boju za uresničenje programa Komunistične partije Jugoslavije - programa borbe za izgraditev socializma v Jugoslaviji -so delavski razred kot na·jnoij napredni, najbolj revolucionarni vodilni

21

'\

I

I

del j'ugosloyanskega ljudstva, mali ltmetje, srednji kmetje in v<se ostale delovne množice,

Te sile so v svoji ogromni večini zbrane v naslednjih osnovnih množičnih ljudskih organizacijah: Ljudski fronti, si:ndik,aJHh, Ljudski mladin.i, Antifašističlll fronti žemi Zaradi tega po,stavlja Partjja za neizogibno dolžnost vseh komunistov, da najaktiV'lleje delajo za utrje­vlUlje in razvijanje teh ol'ga,nizacij.

LJUDSKA FRONTA

, Ljudska fronta Jugoslavije je enotna občeljudska polif.i.čna orga­nizacija, v kateri lIna vodilno vlogo Komunistična partija. Ljudska fronta Jugoslavije je organizacijska oblika zveze delavskega razreda in delovnih kmetov. l.judske inteligence im ostalih delovnih ljudi pod vodstvom delavskega razreda

Ljudska fronta se je rodila v boju proti neljudslcim režimom in v oboroženem boju proti tujim osvaja1cem in domačim izdajalcem, se gradila v boju proti izdajstvu buržoazije in monarhije, se čistila v tem boju sovw7.llikov in se razvijala v enotno trdno zvezo delovnega ljud­st va ter je postala po osvoboditvi močan čin itelj " boju za socialistično pl'eobr!lzbo države. Preko Ljudske fronte in z njeno pomoejo se zdru­žujejo in zbirajo vedno nove in nove množice ter se pritegujejo v za­vestno borbo za socializem Preko Ljudske fronte g·e izvaja najširše, lIajbolj množično dviganje politične zavesti množic in njih politična vzgoja v duhu socializma. Ljudska fr.onta je močno .orožje proti vplivu strmoglavlj enib i zkoriščevalskih razredov in vsakovrstnih imperiali­stičnih agentov na množice in proti njihovemu razdiralnemn delu. L,judska fronta je močno oporišče ljudske .oblasti v njenem boju proti 1,judskim sovražnikom in ~k.odljivcem ter v njenih naporih za zgra­ditev soeiali zma. Prav tak() je Ljudska fronta množično organizirana kontrola nad delom ljudskih oblasti.

Ljuds,ka fronta je takšna politična organizacija, v kaier.i se zbirajo vsi del.ovni ljudje in vsi patrioti nove Jug.oslavije, katerim sta neodvis­Host in svoboda oii'hove domovine - kri sta danes neločljivi od graditve socializma v njei - nad vsakršnimi drugimi cilji in interesi.

V Ljudski fronti Jugoslavj.fe ni imela koalicija nikdar biSltvt;ne vloge ter sta se en.otn.ost frontovskih množic in njihovo strnjevanje .okoli sknpnega akcijskega programa na vsaki stopnjj boja vedn.o bolj krepili Osnovna je v Ljudski fronti Jugoslavije od nekdai billa in je ostala: (:'notnost množ'ic , lzločanje reakci.onal"nih posameznikov, ki so se vrinili in 5e &e vedno vrinjajo v Fr·onto z namenom, da bi jo razbili - sam.o krepi vrste Ljudske fronte.

Ljudska fronta Jugoslavije je taka nmožična .organizacija, v Kateri se K.omnnistična partija Jugoslavije, da bi mogla uspešno izpolnjevati svojo vodilno vlogo, uči <Jd del.ovnih mn<Jžic, posluša njih<Jv glas pri določanju svoje pol itike in svojih konkretnih nalog in v Kateri ima zato Komunistična partija najbolj množičen instrnment k.ontr.ole nad pravilnostj<J svoje pol itike.

Glede na to se bo Komunistična partija Jugoslavije tudi v bodoč­nosti borila za čim širši razmah v,sestranske iniciative frontovskih

22

e

n :i Il

VU10mc ~n za stal:no dvj.ga'llJe nF,hove zavesti, da bi se t~o dosegla čim bolj popolna politična in idejna enotnost vseh članov Ljudske fronte.

V svesti si ogromnega pomena Ljudske f.ronte za mQbiLizacijQ mnQžic v boju za socializem, za dVJig zavesti množic in za utrditev mQralnQ-politične enotnQsti ljudstva, postavlja Partija naslednje naloge:

1. .organizacijska, politi'čna in idejna utrditev Ljud,ske froIite JugQ­slavije;

2. razširjenje vrst Ljudske fronte · z delovnimi ljudmi, ki še nisQ vključeni v LjudskQ fronto ter istočasno čiščenje Ljudske frQnte ed elementev, ki S.o sovražni in tuji interesom delovnega ljudstva;

3. vsestransko razvijanje budnosti v Fronti glede na razdiralnQ aktivnQst sovražnikov tako v njej ka.kor tucli zunaj nje;

4. vsestranskQ delo za ideološko in politično dviganje članQv Ljud­ske fronte in vsestranska krepitev agitacijsko-propaga.ndnega dela v Ljudski fronti in preko nje v ljudskih množicah;

5. vsestranska krepitev politične, ekQnomske i,n kulturne a1ktiv­nosti Ljudske fronte.

SINDIKATI

RazrednQ sindikalno gibanje je z organiziranjem delavcev v boju proti izkQciščevalcem ter z dviganjem njihove revQluciQnarne razredne zavesti opravilo ogromno zgodovim~ko vlogo v naši deželi.

Brez vztrajnega in doslednega boja KQmunistične partije pred vojno v delavskih in nameščenskih sindikatih proti oportunistični in izdajalski politiki ·socialno-demokratičnih VQdij in drugih kapitalistič­nih ter režimskih agentov in za popolno enutnost delavskega razreda bi bilo nemogoče, da bi bil delavski l'azred JugQslavije opravil vodilno vlQgo v boju za osvoboditev Jugoslavije in za strmoglavljenje bur-žOilzneoblasti. .

Zlasti veliko vlogo su .opravili sindikaJt~ v povQjni dobi, kQ so dvi­gali zavest delavskih množic in najširše mobilizirali ter organizirali dela vski razred in druge delovne ljudi za · naglo obnovQ porušenega gospodarstva in za niter prehod na pot socialistične graditve.

V ho.ju za socialistične preobrazbo naše dežele imajo enQ najvaž­nejših vlQg sindikati delavcev in uslužbencev, in sicer take glede dvi­ganja produ ktivnosti dela, množične kQntrol.e nad proizvodnjQ in boja proti birokratizmu, kakor tudi gledeprevzgajanja množic v duhu so­cializma z zajemalljem čim širšega kroga delavcev in l1ameščencev v sindikalno gibanje.

Na področju sindikalne politike posiavlja Pa...t:ija naslednje naloge: t izpopolnjevati sindikate kot šolo političnega. str.okovnega iu

kulturnega dviganjil delavskega razreda, da bi lahko še bolj množičnQ in še bolj aktivno sodelQvali pri upravl.ranju države, vodstvu gQSPo­darstva, kulturnem živ1,jenju dežele, skratka, da hi biH sindikarti šola upravljanja države in gOi5podarstva, šola komunizma.

2. vsestransko krepiti sindikalno gibanje, pospeševati njegovQ .orga­nizacijsko in idejno-polifi,čno utrjevanje, zajemati v sindikalno giba­nje vedno nove in nove množice delavcev im uslužbencev:

3. idejno in poHtično vzgajati sindikalno članstvQ \ . duhu marksi­zma-leninizma in internacionalne proletarske solidarnosti;

23

I

1

4. I{:repIH vlogo sIndika~ov v pr<rizvoo.np. z1a&1:1 v boju za dvtganJ~ pro i ~, '1 uclnosti dela. za organizaQijo socialističnega tekmovanja. za de­lovno disciplino! za mnomičnQ kontrolo proi2'1Vodnje in za boj proti biro­kratizmu in birokratskemu nwčinu vodstva;

5. krepiti vlogo sindikatov v naporih za nemehno dviganje gmot. nega in kulturne~a Iltandarda delAvc~v in nameščencev (.plaoe. na.gl'aae, prehrana. tehnipn~ in zilrav.!Itvepa za1š,čita. stantlvanja.letn~ dopusti itd.).

, MLADINSKE ORGANIZACIJE

Mladinski orga~izaciji JugOjSlavije - Zveza komunistične mladine JugpIdavije in Ljudska mladilla Jugoslaviije - sta častno izvršili vse naloge. ki sta Jih jima postavlJali Komunistična partija in Ljudska fronta. ter imata pomembno vlogo v današnjem heju za Zlgraditev so­ciali2lma v nam deželi.

Zveza komunishčne mladine Jugoslavije (SKOJ) je organi.zacija J}ajbolj napredne in Komu-ni,stri,čni partiji najbližje delavske. kmečke in šolske mladine. ki se je razvijala pod neposrednim vodstvom Komu­nistične partije.

Ljudska mladina je zrasla v dolgoletnem delu Zveze komunisttične mladine. ki se je pQd vodstvom Komuni,stf,čne partije borila za enotnost mlade generacije proti fašizmu, za demokracijo in svobodo. kaslle.je pa proti fa'ši1stičnim okupatorjem in iwajalski buržoaziji CelotnQ delo Ljudske mladine se razvi,ja v smeri hoja za sociali'sti,Čllo preobrazbo (le~ele.

V teku razvoja čedalje bolj izginjajQ politične in ideološke razlike Il1t'd Zvezo komunistične mladine Jugoslavije in L.judsko mladino Jugo ... slavije. To sta organizaciji, v katerih se zbira delavska. kmečka in šol,ska mladina naše dežele. V teh organizacijah se vzgaja mladinCI v duhu ljubezni do svoje sooiaHstione domovime. v duhu sociali zma. ZI8JSii velik pomen imajo mladinske organizacije v dobi boja za zgra­ditev sQcialistične družbe kot mobiliza1:or in vzgojitel,j najš'irši·h množic mladine. Te organizaciJe dajejo mlade re!lerve ' za vse ostale množične ol'ganizllcij.e in za vse panoge uprave,

Zaradi vsega tega ima Komunistična partija za naravno, da pride do popolne'ga zliitj!}. obeh organizacij na osnovi enotnega programa v (luhu sociaJizma in na osnovi na,jširših organizacijskih oblik.

Komunisti,ona partija postavlja naslednje naloge: 1. da se Zveza komunistične mladine Jugoslavije i,n Ljudiska mla­

(lina Jugoslavij,e z1ijeta v eno organizacijo; 2, da mladinske organi~aoije zberejQ v /lvQjih vrstah čim sIrse

množice mladine ter vzgajajo mla,de ljudi. v neutrudIjive in neomajne graditelje socializma; da l"a:t'ivija,to V mladini ~vestoho in ljubezen do &ociaHstične domovine; da goje v njej duha solidarnosti in sodelm'a .. nja z demokrati'čno mladino drugih dežel;

3, da se mladinske organizacije /ltaIno organizaoijsko utrjujejo in dvigajo idejno-političuo raven svojih članov na osnovi znanosti mar-ksizma-lenini:z;ma. -

24

r~ ,

:-t,

'.

ANTIFASISTIčNA FRONTA ZENA

Antifašistična fronta žena je široka množična organizacija delovnih žena in patriotinj nove Jugoslavije ter je nastala pod vod.stvom KQIIllu­nisti·čne partije Jugoslavije v narodno-osvobodilni borbi ter je opravila ogromno vlogo v dviganju zavesti žena in mobilizaciji žena za osvobo­dilno vojno, za pomoč fronti, za utrditev zaledja in povezovanje fr·onte ter zaledja.

Antifašistična fronta žena zbira danes najširše množice žena in jim pomaga, da se kulturno-po.litično d' igajo in da se na vseh področjih aktivno vključujejo v graditev dežele. Posvečati mora posebno pozor­nost onim ženam, ki iz kakršnih koli razlogov še vedno niso politično aktivne ali pa ne pripadajo nobenim organizacijam.

Ena najvažnejših nalog Antifašistične fronte žena je razvijrunje solidarnosti in sodelovanja z demokratičnimi ženskimi organizacijami sveta v boju za mir in demokracijo.

Komunistična partija Jugoslavije se bo posebno borila za vsestran­sko krepitev aktivnosti Antifašistične fronte žena v delu za vzgojo žena v duhu socializma, v delu za večjo mobilizacijo žena pri graditvi socializma, za utrditev dosežene ženske enakopra vnosti in za zagoto­vitev te enakopravnosti s stalno skrbjo za njih kulturni in politični dvig, s skrbjo za mater in otroka, kakor tudi za čim bolj množično vključevanje žena v vsa področja družbenega in ekonomskega živ­ljenja.

• Ko stopa s tem programom pred množice delavskega razreda, de­

lovnih kmetov, ljudske inteligence in vseh ostalih delovnih ljudi, ki so, sledeč pozivu in geslom Komunistične partije Jugoslavije, zmagale v narodno-osvobodilni vojni proti tU,jim zavojevalcem ter zrušile oblast kapitalistov in monarhije, u.stanovile oblast delovnega ljudstva in za­čele veliko delo graditve &ocia.listične družbe, kliče Komunistična par­tija Jugoslaviie v svoje vrste vse delovne ljudi, ki so pripravljeni, da se z aktivnim -delom zavzamejo za urelmičenje tega programa, pro­grama zmage v graditvi socializma v naši deželi, programa uresničenja boljšega in srečnejšega življenja ljudskih množic, programa utrditve enakopravno.sti, bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije ter zagoto­vitve njihove svobode in neodvisnosti, njihovega napredka in blago­stanja, program tesnega sodelovanja z mednarodnim delavskim giba­njem z d,emokratično proti imperialisti čno f r!:>n to.

Komunistična partija Jugoslavije poziva vse množične ljudske organizacIJe, naj sprejmejo ta program za svojega in zastavijo v,se svoje sile za njegovo popolno uresničenje.

•

I

STATUT .,

I(OMUNISTICNE PARTIJE

\

JUGOSLAVIJE Sprejet na v. lcongresu KP}j

dne 28. julija 1948

I

'Komun~s#čna padna JugoslaviJe Je vo(lilna, organIzIrani oCJclf'lei CleL \ .; kega razreda Federati me ljudske republike Jugoslavije, naj višja oblika ujegove razred.ne organizacije. V svoji dejavnosti se ravna po teori.ji marksizma-IeDIinizma.

Komunisfi,čna partija Jugtlslavije se je kot avantgarda najnapred­nejšega družtbenega razreda, delavskega razreda, tesno povezala z naj­širšimi mnooicami delovnega ljudstva mesta im vasi, kazaJa delovnemu ljudstvu in zatiranim narodom pol in jih vodila v borbo za osvobo­ditev izpod jarma kapitalističnih izkoriščevalcev in zatiralcev, za osvoboditev iz suženjstva tujih zavojevalcev, za stl'lffioglavljenje oblasti kapitalistični,h izkoriščtwalcev iII za ustvaritev oblast1 deloV1l1ega ljudstva z delavski:m razredom na čelu. Zato so ljudske množice Jugo­slavije sprejele Komunisti,čno partijo Jugoslavije za svojo, ljudsko partijo,

Komunistična partija Jugoslavije je iuiciator, organizator in vo­ditelj horbe jugoslovanskega ljudstVI! za zgraditev socializma, je vodnik vsega delovnega ljudstva - - delavskega razreda, delovnih kmetov , ljudske inteligence in drugih delovnih ljudi, združenih v ogromni večini v Ljudski fronti -- v borbi za zgraditev socialistične družbe v Jugoslaviji in za zmago komunizma,

Komunistična partija Jugoslavije je vodnik v,sega državnega in družbenega razvoja Jugoslavije, pri čemer se naslanja na najširšo samoiniciativo delovnih množic,

KOJlluru ·stična partija Jugoslavije se je med borbo z ,vsemi sovraž­niki delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva skovala v trdno. enotno organizacijo, povezano z zavestno disciplino, enako obvezno za vse njene člane , Mo~ Partije je v njeni čvrsti povezanosti, v enot­nosti volje i[) enotnosti wkci ,je vseh nj.enih članov in organizacij. Enot­nost Partije ,je nE'združl.tiva s popuščl'llljem v partijski disciplini in s frakciona Štvom. Partija krepi svoje vrste s tem, da či,sti iz njih ljudi, ka kršijo njen program, statut itl disciplino.

Komunistična partija Jugoslavije zahteva od slehernega svo,jega člana aktivno in požrtvovalno delo za izpoln,jevan,je partijskega pro­grama Ul statuta, izvrševanje vseh sklepO'V Partije in n,jenih organov, varovanje enotnosti partijskih vrst. krepitev bratstva iD enotnosti med narodi Federativne ljudske republike Ju~os'lavije in bratskih inter­nacionalnih odnosov z narodi Sov,jetske zveze ter nar·odi držav I.tudske demokracije, s proletruriat{)m ter z delovnimi rnnomcami vsega sveta,

29

I.

CLANI PART]JE, NJIHOVE DOLZNOSTI IN PRAVICE

1. Član Komunistične partije je vswkdO', ki primava program Partije, dela veni njenih O'rganizacij, se podreja sklepom Partije in plwčuje članarinO'.

2. Član PartiJe je dolžan: a) da stalnO' dela za dV1irg svO'je zavesti in si osvaja O'snove mar­

ksizma-Ieni:ni~ma ; b) da najstrO'žje vaJmje partijskO' disciplinO' ter se ravna po njej,

da aktivnO' sodeluje v politianem življenju Partije ter države in da uresnIčuje poHtlko Partije tel' sklepe partijske organizacije;

c) da nudi zgled, kako je treba varovati in krepiti delovno in dr~avno disciplino~ da stIlInO' izpopolnj'Ujla !!v>oje ~trolrovnO' znanje in svO'je delovne s:posO'hnosti;

d) da dan za dlllem krepi zvezo z mnO'žic;ami, da dela za krepitev vodilne vlO'~e Partije v mnO'žičnih ljudskill O'rganizaciJah, da dela za dvig politične zave·sti in za Jl1phil i zacijo delO'vnih množic za zgraditev sO'~ializma, da izvenpartijski1m Illlložicam pQjasnjuje politiko in sklepe Partije. da skrbnQ posl!IŠa mnen.ie delovnih ljudi ter se pravočasnO' odziva njihO'vim željam in potrebtlll.

3. Član Pal'tije ima praV1ico: a) da sodeluje na partijskih sestankih i'B v partijsliem tisku v

svobodnem razpravljanju O' praktičnih vpra'šanjih partijske po1itil"e in da vpliva na njihovo rešitev;

b) da na partijskih sestankih kritazira katerega koli partijskega delavca;

c) da voli in da je izvO'l.jen v O'rgane Partije ; d) da zahteva osebno udeležbo vselej, kO' se sklepa O' nje'gO'vem

delu ali vedenju; e) da se s kakršnim koli vprašanjem ali izjavo O'brača na katero

kO'Ji partijsko insittnco vključno Cenbalui_ komite KO'munistične partije Jugoslavije.

4. Sprejem v članstvO' Partije se vrši SamO' posamično. Praviloma se člani sprejemajo iz vrst kandidatO'v, kj so i2lpolnili 18. letO' in prešli določeni kandidatski staž.

Sprejem brez kandidatskega staža oaO'bl'i Cenbalni komite Ko­munistične partije .Tug0s1avije all centralni komate komunistične par­

. tije ljudske republike. V članstvo PnI'tije I'e spr.ejemajo 2lavedni, akt,ivni in stvari komu­

niMlma pl'edani delovni l,judje, V članstvo Parti.te se sprejemIl pa pas!ednji način; a) kandidat, ki želi postati član Partije, predloži pripor,očili dveh

članO'v, ki imata partijski staž dveh let in poznata njegO'vo delo ter vedenje v zadnjih dveh letih. RazeIl tega mO'ra izpolndti in podpisati dO'loeenO' pristopnico z glavnimi življenjepisnImi podatki; pri,stopnica se O'bravnava na {!estanku osnovne partijske organizacije ob ·kandi­datovi prisotnosti.

Člani iu kandidati za člane Centralnega kO'Ill!iteja KO'munistične partije Jugoslavije, kakor tudJ člani in kandidati za člane centra.lnill

:;0

komi1eJev ~omunis'tičnih partij ljudskih republik' se vz'držujejo Ja­janja priporočil.

h) v članstvo Partije sprejema osnovna partijska orgap.izacija na svojem sestanku . Pismeni sklep o .sprejemu v članstvo Partije se pošlje okrajnemu ali mestnemu ali rajonskemu komiteju oziroma komitejell1 njihovega ranga ter velja, ko ga ta komite potrdi.

Partijski staž novega člana, migar sprejem je potrjen, se računa od .dneva, ko je hil sprejet sklep osnovne partijske organizacije o nje· govem sprejemu v članstvo.

Izkoriščevalski elementi ne morejo biti člani Partij.e. 5. Vsakdo odgovar.ia za pravilnost svojih priporočil. 6. V saJk član Partije je ob pre.selitvi iz kraja na stalno ali daljše

začasno bivanje v drugem kraju dolžan jacviti se partijski organizaciji v kraju. kamor prispe; le·ta ga vključi v elllo svojih organizacij na osnovi potrdila organizacije, iz katere prihaja.

'l. Če člani Partije brez upravičenega razloga in kljub opozorilom ne plačajo članarine tri mesece, prenehajo biti člani Partije.

Sklep o tem izda osnovna partijska organizacija. potrdi ga pa okrajni ali mestni ali rajonski, ozi,roma komite, ki je v njihovem rangu.

S. O izključitvi iz Partije sklepa osnovna I*Lrtijska organizacija na svojem sestanku. Ta sklep potrdi okrajni (mestni, rajonski, oziroma nj,jma ustrezajoči) komite. ki o tem v roku dveh tednov obve·sti cen­tralni komite komunist~čne partije ljudske republike, ozir'Qmel pokra­jinski ali oblastni komiie. ki izda sklep, ali se bo v partijskem tisku ob,javila izključitev ali rehabilitaci.ia neupravičeno izključenega.

Do sklepa okrajnega (mestnega, ra,jonskega ali njemu ustrezajo .. čega) komiteja o izključitvi ohdr.ži prizadeti član Partije člansko knji­žico in ima pravico udeleževati se tU.di zaključenih partijskih sestankov.

9. [zkl,ju .čiteY iz Parti,je je najtežja partijska kazen. Zato je treba obtožbe in krivda članov Partije raziskati najskrbneje, najvestneje in na tovariški namn,

Preden se uporabi ta najtežja partijSka Kazen. je praviloma treba uporabljati drug.e vzgojne ukrepe. določene s tem statutom.

10. TzkJ.jučeni imajo pravioo do pritožbe pristojni partijski orga­nizaciji, ~i mora izdati svoj sklep v roku enega meseca po prejemu pritožbe.

II.

KANDIDATI ZA CLANE PARTIJE

11. Kandidatski staž oprav~jo vse osebe. ki želijo vstopi,ti v Par· tijo. Kandidatski staž omogoča kandidatu za člana Partije, da se seznani s pro·gramom, statutom in taktiko Partije, partijski organi· zaciji pa omogoča. da spozna kandidatovo predanost Partiji in n.tegove osebne lastnosti.

12. Način sprejema med kandidate je isti k'CIIkor za spreje!lD v čianstcvo Partije.

13. Za kandidatski staž se določa doba od šestih do osemnajstih mese<;:ev.

14. Kanddda1i za članstvoO Partije sodeluJeJo na sestankih Hst~ organizacije, ki ji pripadajoO, s pravico posvetovalnega glrusu. Plaču­jejo določeno članarinoO kakor člani Partije ' in zanje velja 7. točka tega staiuta.

III. USTROJ PARTIJE. - NOTRANJA PARTIJSKA DEMOKRACIJA

15. Partija je oOrganizirana po načelu demoOkratičnega centralizma, ki pomeni:

a) V'Olivnosi V'seh vodilnih oOrganov PaJrtije, oOd najnižjih do naj-:višjih; .

b) periodičnoO polaganje računov partij,sk~h oOrganov pred njihoOvo oJ'iganizacijoO:

c) strogoO partijs,koO disciplino in PoOdrejanje manjšine večini; d) bre2lpOgoOjnoO podrejanje nižjih oOrganov sklepom višjih organov. 1? Partija se gradi po teritoOrialno-produkciJskem načelu (v to-

varni, rudniku, delavnici, ustanovi in tem podobnem, v naselju, kraju, vasi itd.).

17. V se partijslče organizacije so samostoOjne pri reševan.tu kra-3evni1h vprašanj, kolikoOr te rešitve niso v protislovju s sklepi Partije.

18. Najvišji voOdilni oOrgan vsake partijske oOrganizacije je splošni 8estamek (za oOsnoOvne partijske oOrganizacije), konferenca (za krajevne, okrajne, mestne, raionske, oblastne in pokrajinske oOrganizacije), kon­gres (za Komuni,stično partijo Jugoslavije in koOmunistične partije ljudskih republik).

19. Splošni sestanek, konferenca ali kongres izvoOli biroO ali komite, ,ki so njihoOvi izvršni oOrgani in voOdijoO vse tekoOče delo oOrgwnizacije.

20. Na voOlitvah partij~kih oOrganoOV se voOli vsak kandidat izključnoO posamično. Gla,soOvanje je tajnoO. Člaui Partije imajo neomejeno pra­vico zahtevati, da se zavrnejo kandidati, in jih 'kritizirati.

21. Partijska oOrgamizacija sklicuje od časa do časa svoj aktiv za obravnavanje važnih sklepov Partije in ljudske oblasti.

22. Sleherni član Partije ima nesporno pravico. ki izvira iz no­tranje partijske demokracije, da svobodno in koOnstruktivno sodeluje v SVoOji oOrganizaciji pri oObravnavanju in reševanju vprašanj partijske politike. SamoO na oOsnovi notranje partijske demokracije se lahko razvija sVoObodna, zdrava, konstruktivna kritika in samokritika ter utrjuje partijska disciplina, ki mora hiti zavestna, ne pa mehanična.

V separtijska diskusija o posameznih vprašanjih se lahko vrši samo po sklepu Centralnega koOmiteja Kpmuni1stične partije Jugoslavije ali na zahtevo najmanj treh komunističnih partij ljudskih republik.

23. Organizacijski ustro,j Partije je naslednji: a) za teritorij FLRJ - koOngres KoOmunistične pa'rtije Jugoslavije,

Centr~lni k<JlIIl!ite Komunistične partije Jugoslavije, zvezna konferenca Komunistične partije Jugoslavije;

b) za teritorij ljudskih 'repuhlik - kongresi komunističnih pa:rti.f ljudskih republik. centralni ko1llJiteji komunističnih partij ljudskih republik, republiške konference teh partij;

32

tl za O'blast, pOkraJino - oblastna, pokraJInSKa l{emferenclI, obla~tni. phhajinski komite;

d) za mesto, rajon, okraj - m~stna, rajO'nska, O'krajna kO'nferenca. mestni, rajO'nski, okraJui komite;

e) za manjša mes.ta ln večje vasi - krajevna kQnfel'e.u~a, ~rajevni ki}mite;

f) za podjetje, ustanO'v{), naselje, vas, enoto J ug·oslO'vanske IUIIl/Jd~ itd. - splošni sestanek osnovne partijske O'rganizacije. bilO' OSI\t\VUQ

partijske organizacije. 24. V Centralnem komiteju KO'munishlčne partije JUJ;O'sla,Yije ph·

stoje za praktičnO' delo v IzvajalIju partijskib sklepov: a) uprava za kadre; b) organizacijskO'-irnstruli;tprska uprava;

c) uprava za agitacijO' in propagandg in d) ekO'llO'm1>kp-finančni qd .. delek. V centralnih komitejih komunisHčnih partij ljud~kib republik O'hstO'je Iste uprave ln O'ddelek. PO' sklepu Centralnega komiteja Komunistione partije Jugoslavije se lahko ustanO'vijo uovU orgapi_ kakO'r tudi razpustijo obstoječi.

V me!!tnih komitejih (v mestih, kje.r se organ-izacija deli ntt rqjt)n .. ske O'rganizacije), v oblastnem in pokrajinskem komit.e,iu obstO'je: a) O'ddelek za kadl'BI b) ol'ganizacijsko-instruktorski oddelek: e) O'd­delek za agitacijO' in propa.gand6 in d) ekO'nO'msko-finančni ()ddelek.

IV, NAJVIŠJI ORGANI PARTIJE V LJUD~KI REPUBLIKI

25. Najvišji organ Komunistične partije Jugosla vjje je k'l'U\{fre. Komunistične parti,je Jugoslavije. Redni kongresi se sklieuJejO' najmanj enkrat na tri leta. ]zredn~ kongrese sklicuje Centrahli kOlnife na I!v9jn pobudo ali na zahtevo nadpolovičnega štt;)vila članov Partije.

Sklicanje kongresa in dnevni red morl:\t{t biti objl:\vljena naj'lUllllj p.oldrugi mesec pred kO'ngresom. Izredni kQPl:res 86 sklicuje v rOKq dveh mesecev.

Kongr.e,s sklepa polnoveljavno, če na njem prisostvujr iitevilp de. legatO'v, ki zastopajo najmanj dve tretjini skuplle~a števila ČilUlOV Partije.

Ključ zastopstva na partijskem kongreslI dO'loča Centrlllni kpmit" Komunistične parti.te Jugoslavije.

26. V primeru. da Centralni komite Komunistione partije JUgO-­slavije ne skli'če izrednega kO'ngresa v roku. ki je d{ll(,lč(lJl v 2'. elenu tega statuta. imajo organizacije. ki sp zahtevale sklicanjr h:redl16gl, kongresa, pravicO' ustanoviti organizaciJski komite. ki bO' !:\,leele ~kli" canja izrednega kongresa uživa} pravice Ceptralnega kl,}rnjteja Kom\l. nisHčue partije Jugoslavije.

27. Kongres: a) se seznanjl) s PO'ročil:i Centralnega komitej/l [(QtJlUnilitične pilI'.

tije Jugosla;vije in centrl!.lne revizijske komil1ij~ ter ~k16'Pa O njih : b) vrši spremembe v programu in statutq Partije iu ju. Iipl'eminj'U c) določa taktično linijo Partije v Qsnovnih V1prašanhh te-kilče

politike;

31

tijsko konferenco se volijo na plenarni1h sejah mestnih, ra].anskiIr; okrajnih, oblastnih in pokraj inskih komitejev.

Način volitev in ključ zastopstev za republiško parhjsko konfe· renco določa centralni komite komunistične partije ljudske republike.

Člani celltralillega komitej~ komurnlstične partije ljudske repub­like, ki ruso izvoljeni kot pooblCl!ščeni delegati, sodelujejo na republiški partijski konferenci s posvetovMnim glasom.

45. Republiška pal,tijska konferenca ima pravico odstCl!vHi do ene petine članov centralnega komiteja komunistilčue partije ljUdske re· publike. kolikor ne izpolnju.jejo svoje dolžnosti kot člll'1li centralnega komiteja. L{eplLbliška partijska konferenca 12lPO'polnjuje centr,alni ko· mitt> iz VI'st kandida tov. na njihovo mesto pa voli ustrezajoče število novih kandidatov za člane centralnega komiteja kOlUl1'ni,stične partije lj1ldske l·epl1blike.

46. V se sklepe republiške partijske konference potrjuje centralni komite komunistične partije ljudske republ.ike, razen sklepa o i:ome· njavi članov centralnega komiteja in o izvolitvi novih kandidatov za č]aulI ct>ntralnegil komiteja komunistične partije ljudske republike. Ti skl~p) so obvezni Za vse partijske organizacije.

47. Centralni komite k<lll1Unistične partije ljudske republike ima pravico ustanavljati politične oddelke in postavljati partij,ske organi~ zatorje central.nega komiteja koml1nj,stične partije ljudske republike nazaosta lih sektorjih socialistične graditve, ki imajo važen pomen za narodno gospodarstvo in državo v celoti. Politični oddelki delajo po posebnih i,nstrll keijah centralnega komiteja komunistične partije ljud­ske republike.

48. Republiška revizi,jska komisija kontrolira: a) hitrost. rednost in pravilnost poslovanja v aparatu republiških

organov Partije; b) blagajno in premoženje centralnega komiteja komunistične par·

tije ljudske republike.

VI. . MEStNE (Z RAJONSKIM] PARTIJSKIMIORGANIZACIjAMl), OBLASTNE,

POKRAJINSKE PARTIJSKE ORGANIZACIJE

49. Najvišji organ mestne (z raj.oIlskimi partijskimi organizacijami), oblastne. pokrajinske partijske organizacije je: mestna, oblastna, po· krajinska partijska konferenca. ki jo mestni. oblastni, pokrajinski komite sklicuje [Uljmanj enkrat v dveh letih, izredno pa skHče po sklepu mestnega, oblastnega, pokrajinskega krnniteja ali na zahtevo tretjine skupnega števila članov orgatliZRcij, ki SoO v sestavu mestne, oblastne. pokrajinske organizacije.

Mestna, oblastna, pokrajinska konferenca se seznanja s poročili komiteja in revizijske komisije ter sklepa o njih, voli mestni, 'Oblastni, pokrajinski komite in revizijsko komisijo.

50. Mestni, oblastni, pokrajinski komiteji volijo svoj politični biro najmanj devetih članov; izvolitev potrjuje centralni komite komuni­stične partiJe ljudske republike.

51. Plenarne seje mestnih, oblastnih in pokrajinskih komitejev se sklicujeju na'jman,j enkrat v treh mesecih.

36

( { \

VII. MESTNA, OKRAJNA, RAJONSKA ORGANIZACIJA

52. MestnQ,QkrajIIlQ, rajonskoO partijskoO kQnferenco sklicuje mestui, .okrajni, rajonski koOmite najmanj enkrat na letQ, izrednQ pa po sklepu teh komitejev ali na zahtevQ tretjine članov njihove .organizacije. Mestna, .okrajna, rajonska partij.ska kQnferenca se seznanja s poročili mestnega, okrajnega, raj.onskega kQmiteja in revizijske komisije ter sklepa oo njih, VQli mestni, .okrajni, rajonski komite, revizijsko komi­sijQ ter delegate za kQngres KPJ in za kQngres komunisti,čne p.artije ljudske republike; mestna in okrajna konferenca v.olita delegate za .oblastno in p.okrajinskQ partijsko konferenco, rajonska pa delegate za mestno partijskQ kQnferencQ (v mestih z rajonskimi partijskimi .organizacijami).

53. Mestni, .okrajni, raj.onski komite VQli bit'O sedmih do devetih članov, ki ga potrjuje centralni komite komunistične partije ljudske republike.

54. Mestni, okrajni, rajonski komite .organizira in potrjuje QsnQvne partijske Qrgani~acije po podjetjih, ustanovah, naseljih, delovnih za­drugah, vaseh itd. Poroča Qhlastnemu, pokrajin.skemu in centralnelIlu komiteju komunistične partije ljudske republike v roku in .obliki, ki jQ določi centralni komite komunistične ~artije ljudske republike.

55. Plenarne seje mestnega. okrajnega, rajonskega krnniteja se sklicujejo najmanj enkrat v treh mese.cih.

56. V velikih mestih se z QdohriiYijQ centralnega komiteja kQmu­nistične partije ljudske repubJjke ustanavljajo rajonske partijske .or­ganizacije, ki soo podrejene mestnemu komiteju.

57. Sestav biroja .okraj nega., mestnega, rajonskega komiteja moOra hiti takšen, da sta v njem dva člana, med njima tudi sekretar, ki imata

. partijski staž najmanj treh let.

VIII. OSNOVNE PARTIJSKE ORGANIZACIJE

58. Osnova Partije so osnovne partijske .organizacije. Osnovne partijske .organizacije se ustanavljajo v tovarnah, rud­

nikih, zavQdih, potljetjih, ustanovah, vaseh, delovnih zadrugah, enotah Jugoslovanske armade. naseljih, uradih, šolskih ustanovah itd., če so tam najmanj trije člani Partije.

. 59. Osnovne partijske organizacije, ki štejej.o nad 30 član.ov Par­tije, se lahko razdelijo na partij sle .oddelke po delavnicah, deloOvnih področjih itd., toda obvezno z .odobritvijo pristojnega partijskega komiteja.

Osn.ovne partij,ske .organizacije, ki štejejo nad 70 članQv Partije, lahko delijQ partijske oddelke na partijske grupe po posadih. deloOvnih brigadah i. p., t'oda s popreJsnjO odobritvijo pristojnega partijskega komiteja. V večjih podjetjih in uradih. ki štejejQ nad 150 članQv Partije, se lahko z dov.oljenjem centralnega komiteja komunistične partije ljudske republike ustanavljajQ t.ovarniški partijski komiteji,

CclUO SIIO pad ij ski kom i{cj,i u rada, ta ko cl a se pa dij skim oddelkom teb podjetij ali uradov priznajo pn\vice OS1lovne partijske organizacije.

60. Osno\rna partijska organizacija povezuje množice delavcev, kmetov in intelige,nce z v·odHnim org.anom Partije. Njena naloga je:

a) agitacijsko in organizacijsko delo med množicami za izvajanje partijske linije in sklepov;

b) pritegovanje novih članov v Part'ij,o ili njihova politična vzgoja; c) podpora pa rtijskim komitejem, pod katerih vodstvom je, pri

vsem njihovem praktičnem delu; d) da v podjetjih, ustanovah, zadrugab mobilizira mJložice za iz­

polnitev postavljenega plana, za utrditev delovne cJ.i:scipliIJIe ter raz­vijan.re socialističnega tekmovanja in udarništva;

e) da se bori proti malomarnosti in razmetavčIJuju v podjetjih, ustanovah , zadrugah itd., da skrbi za izboljšanje kuHurnih in živ­ljenjskih pogojev df'lavcev in drugih delovnih ljudi;

f) da zagotavlja vodilno vlogo Partije v državnih in družbetDih ()rga nizaci.iah;

g) da sodeluje v političnem in ekonomskem življenju države. 61. Za vodstvo tekočega dela voli osnovna partijska organizacija

za leto dni biro največ devetih članov. Biro se nsta,novi v vseh par­tijskih organizacijah, ki imajo nad 15 članov Partije. V osnovnih par­ti.iskih organizacijah; ki imajo manj kakor 15 članov, se v()lli sekretar {)snovne partijske organizacije in njegov namestnik V partijskih od­delkih, ki imajo nad 15 članov Partije, se voli biro parti.jskega oddelka iz 3-5 članov, v partijskih grupah pa se v'Olita sekretar partijske grupe in njegov namestnik.

Sekreta,r osnovne padij,ske organizacije, ki se deli na partijske odrl l· lk f' . mora imeti partijski staž najma.nj dveh let.

IX. PARTIJA IN MLADINSKE ORGANIZACIJE

62. Partija si zagotavlja splošno vodstvo mladinskih organizacij.

X. PARTIJSKA ORGANIZACIJA V JUGOSLOVANSKI ARMADI

63. Organizacijo in delo partijske organizacije v Jugoslon1l1ski armadi predpisuje CK KPJ v duhu tega statuta.

XI KAZENSKI UKREPI PARTIJE

64. PartiJa lahko kaznuje slehernega člana Partije, če krši program in statut KP}, če krši pa.rtijsko disciplino. če je neiskren in hinavski do Partije, če je frakciooaš, če ravna v nasprotju s komunisti ono moralo.

Partijske k,azni za člana Parii.je so: opomin, ukor, strogi ukor, za'časna odstavitev z odgovornih partiJskih funkcij, strogi ukor z zad­n,jim opominom i'n izključitev iz Partije.

38

Partijske kaznI za partiJske organizaciJe so: uKor. ponovna splošna registracija (razpustitev org,anizacije).

Partijske kazni za partijske organizacije izreka: za osnovne par­tijske organizacije CK KP ljudske republike, za vse ostale partijske orgčlJnizacije pa CK KPJ.

Partijske kazni za člane Partije izreka osnovna partijska organi­zacija, kaJkor je to določeno v točkah 8. in 9. tega statnta.

65. Partij>ske kazni se lahko črtajo na pobudo kaznova'llca ali partijske orgčlJllizacije, ki je kazen izrekla, ali partijske organizacije kraja, v katerem kaznovanec prebiva. Sklep o črtanju kazni potrjuje višja partijska org·anizaoija.

XII.

PARTIJSKA DENARNA SREDSTVA

66. Partijska denarna sredstva sestojijo iz članarine , dohodkov partijskih podjetij in drugih dohodkov.

Člani Partije in kandidati plačujejo mesečno članarino, ki znaša določen odstotek njihovih kosmatih plač oziroma dohodkov. Višino odstotka določa CK KPJ s posebnim sklepom .

•

/