Kaj je svetlobno onesnaževanje ?

Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

uredba – 2007predstavitev uredbe

okrogla miza – SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE19. maj 2009, MO Kranj

posamezne slike so povzete iz spletnih strani:

The Institution of Lighting Engineers FMF in observatorij Črni vrhBiotehniška fakultetaTemno nebo Slovenije


Kaj je svetlobno onesnaževanje ?

svetenje tja, kjer svetlobe ne potrebujemo

ljubljanska obvoznica in na novo osvetljena ulica, oboje slikano iz 6. nadstropja


NAMEN UREDBE

- varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, - varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi zunanje razsvetljave,- varstvo ljudi pred bleščanjem, - varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba, - zmanjšanja porabe električne energije


KAJ UREJA: delež svetlobnega toka, ki seva navzgor; nedovoljen vdor svetlobe v varovane prostore (osvetljenost oken), osvetljenost površin (lx) in svetlost stavb (cd/m2) (posredno s priključno električno močjo svetilk) ČESA NE UREJA: svetilnosti svetlobnih virov v vidnem polju (cd), osvetljenosti nepokritih površin (lx) s predpisanim režimom varstva


Bleščanje in promet

Boste videli pešca?V pretirano in napačno osvetljeni Sloveniji in Belgiji 135 oz. 140 mrtvih letnov prometu na milijon prebivalcev, v bolj racionalno osvetljeni Nemčiji pa 82.


Bleščanje in osebna varnost

Sodobni pasivni varnostni sistemi delujejo v temi, z napačno postavljeno razsvetljavo pa nam zmanjšujemo kontrast


Bleščanje in starejši ljudje

➔ povprečna življenska doba 75 let➔ očesna leča manj prozorna in fleksibilna➔ bistveno več sipanja v leči in steklovini ➔ močno povečana občutljivost na bleščanje➔ to bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja

Antony J. Adams. School of OptometryUniversity of California at Berkley


Zdravo spanje in potreba po temiMelatonin pomemben antioksidant, potencialna zaščita proti raku.Pomemben za zdravo spanje.V organizmu prisoten le, ko je okrog nas temno.

Ste kdaj slabo spali, ko je na vas sijala polna luna? Cestna razsvetljava v spalnici zna biti precej svetlejša...

svetlobni pogoji osvetljenostsonce 100.000 luxjasen dan 10.000 luxoblačen dan 1000 luxmrak 10 luxpolna luna 0,1 luxlunin krajec 0,01 luxzvezdno nebo 0.001 luxoblačna noč 0,0001 lux


Okolju prijazna svetilka Okolju prijazna svetilka ima delež svetlobnega toka, ki seva

nad vodoravnico, enak 0% ter ima poudarjeni rumeni in rdeči spekter svetlobe z malo UV spektra in je neprodušno zaprta, tako da se žuželke ne morejo ujeti vanjo.

Okolju prijazne svetilke na priključku na avtocesto Ljubljana - jug.


Svetenje svetilk

okolju neprijazne svetilke : okolju prijazne svetilke


Okolju prijazne svetilke dobro osvetljujejo, a ne bleščijo


Širjenje umetne svetlobe v atmosferi

10-90% umetne svetlobe Slovenija ponoči pošilja v vesolje

Pogled na nočno pokrajino v okolici Ribnice

Nočni pogled na Babno polje


Monitoring svetlobnega onesnaženja

Črni Vrh Zaplana AGO

d=35 km

Kombinacija odboja od tal + neposrednega osvetljevanja (AGO, Valburga)

Na oddaljenih lokacijah d=20 km je 95% onesnaženja v zenitu iz oddaljenih virov. Oddaljene lokacije imajp v zenitu nebo podobno svetlo, ker se svetlost neba na razdaljah >20 km le malo spreminja.

d=22 km d=0 km

d=45 km d=30 km d=14 km

Babno Polje Velike Bloke Valburga


• v in blizu velikih koncentracij svetlobnih virov je nebo osvetljeno neposredno od svetilk ter od odboja od tal (AGO, Valburga). Slednji morda celo prevladuje.

• na večjih razdaljah (d=20km) že prevladuje sevanje pod majhnimi koti nad vodoravnico , ki se širi zelo daleč, zato skoraj ni opazne razlike med osvetljenostjo neba v zenitu na večjih razdaljah

• žarenje neba v smeri velikih koncentracij svetlobnih virov (Ljubljana, Trst) sicer z razdaljo upada, vendar zelo počasi. Spremembe osvetljenosti neba se dogajajo šele na velikih razdaljah.

Ugotovitve monitoringa


Ugotovitve monitoringa

• učinkovito varstvo pred svetlobnim onesnaženjem je možno le z dosledno uporabo popolnoma zasenčenih svetilk (ni sevanja pod majhnimi koti)

• posebna varstvena območja pri onesnaženju z umetno svetlobo niso učinkovita rešitev, ker lahko prihaja svetloba iz zelo oddaljenih virov

• za učinkovit nadzor nad svetlobnim onesnaženjem je potrebno omejiti sevanje umetne svetlobe iz glavnih virov onesnaženja (Ljubljana)

• zmanjšanje svetlobnega onesnaženja pomeni tudi zmanjšanje porabe energije in posredno emisij toplogrednih plinov


vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja, je: a) razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti, b) razsvetljava nepokritih površin objektov javne železniške infrastrukture in železniških postaj, c) razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešcena državnih cestah, d) razsvetljava nepokritih površin gradbenih inženirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških naprav,

e) razsvetljava nepokritih površin pristanišča za javni potniški promet, f) razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti,



vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja, je: g) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi; h) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb; i) razsvetljava nepokritih površin objektov za turizem, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo smučišč in drsališč; j) dekorativna razsvetljava zunanje stene stavbe; k) razsvetljava kulturnega spomenika; l) razsvetljava nepokritih površin gradbišča, m) razsvetljava objekta za oglaševanje in n) razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov ali za proizvodnjo, skladiščenje ali drugo dejavnost in seva svetlobo, ki povzroča svetlobno onesnaževanje.


razsvetljava cest in javnih površin

Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.

Sedanja poraba je okoli 60 kWh na prebivalca.

(izračunana iz porabe elektrike za javno razsvetljavo 120 GWh/leto)




Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju Republike Slovenije vgrajene v razsvetljavo državnih cest, izračunana na prebivalca Republike Slovenije, ne sme presegati ciljne vrednosti 5,5 kWh.

(izračunana iz porabe elektrike za razsvetljavo državnih cest je okoli 15 GWh/leto)





(4) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje

programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.


(razsvetljava ustanove) (1) Povprečna električna moč vseh svetilk razsvetljave ustanove,vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsotozazidane površine stavb ustanove in osvetljene nepokritezazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob stavbahustanove, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanjudejavnosti ustanove, ne sme presegati naslednjih mejnihvrednosti: – 0,060 W/m2 v obratovalnem času ustanove ter 30 minut predzačetkom in po koncu obratovalnega časa ter – 0,015 W/m2 zunaj obratovalnega časa ustanove. (2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik razsvetljaveustanove je treba upoštevati tudi električno moč svetilk zaosvetljevanje fasad in streh stavb ustanove. (3) Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahkoza razsvetljavo ustanove uporabi eno ali več svetilk, katerihcelotna električna moč ne presega 180 W.


prilagoditev obstoječih svetilk

(1) Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe, je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.

(2) Obstoječo razsvetljavo objektov za oglaševanje je treba prilagoditi

določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008. (3) Obstoječo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi določbam te uredbe

najpozneje do 31. decembra 2010. (4) Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi

določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (5) Obstoječo razsvetljavo poslovne stavbe je treba prilagoditi določbam

te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (6) Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi

določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013. (7) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi

določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.


prilagoditev obstoječih svetilk (8) Obstoječo razsvetljavo proizvodnega objekta je treba prilagoditi

določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (9) Obstoječo razsvetljavo železnice, letališča in pristanišča je treba

prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (10) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz petega in osmega odstavka

tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 3 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno vrsto razsvetljave določen v petem oziroma osmem odstavku tega člena.

(11) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz sedmega in devetega

odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno razsvetljavo določen v sedmem oziroma devetem odstavku tega člena.

(12) Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz

prvega do enajstega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi poročil obratovalnega monitoringa.


uredbo potrebujemo, ker je sedanje divje stanje nevarno, škodljivo, in ni v skladu s cilji Nature 2000 in ohranjanja biodiverzitete

uredba bo prispevala k sobivanju z naravo, povečala varnost in kvaliteto življenja, zlasti starejših ljudi

uredba ni preveč omejujoča, dopušča stanje, kot so ga dosegli npr. v Nemčiji in omogoča tehnološki razvoj

uredba je enostavno izvedljiva in ne zahteva kompliciranih merjenj

uredba predvideva dovolj dolgo prehodno obdobje

uredba omogoča letni prihranek 40.000 t emisij CO2

uredba omogoča letni prihranek obratovalnih stroškov razsvetljave za okoli 1 milijarde SIT



Temno nebo Slovenije

„Upam, da je iz slik razvidno, da smo s pomočjo Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

spodbudili zamenjavo 30 let starih svetilk na več cestah v Ljubljani. Poraba je za 40 % manjša

(stare sijalke 250W, nove 150W). Tip sijalk je ostal enak, nove so le svetilke, ki ne svetijo več v nebo

zato pa bolje osvetljujejo cesto! Posledice uredbe:Manj je bleščanja, zato je večja varnost v prometu, manj

je neprijetnega osvetljevanja stanovanjskih prostorov, manjše je onesnaževanje.

Le cesta je bolje osvetljena (bolj intenzivno in tudi bolj enakomerno), kar je razvidno iz primerjalnih posnetkov.”.


From 1970 to 2007

2008

250 W

150 W (FCO) +20 %

Light Pollution Law consequences in Ljubljana

higher level of road illumination !!!


20082007

LJUBLJANA, Tržaška streetLess energy consumption, better uniformity, less glare, less light pollution

darker buildingless nuisance


OldNew (Fully shielded)

less glare, beter visibility !!!

Ljubljana, Tivolska road

Documents

Kaj je svetlobno onesnaževanje ?