2. Posegi v okolje in onesnaževanje

N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I

85

POSEGI V OKOLJEIN ONESNA@EVANJE

86

POSEGI V OBÛTLJIVE EKOSISTEME /Metka [pes

POSEGI V OBÛTLJIVE EKOSISTEMEMetka [pes

Prispevek obravnava tiste ekosisteme v Slo-veniji, ki so najbolj ob~utljivi za antropogenevplive. Zaradi specifi~nih naravnogeografskihpotez so omejene njihove samo~istilne, nevtra-lizacijske ali regeneracijske sposobnosti in zatonesonaravni posegi sproàjo tudi negativne po-krajinske u~inke.

variabilni (klimatske, hidrolo{ke, pedolo{ke razmere itd.).Strma gorska pobo~ja najbolje varuje pred denudacijsko-ero-zijskimi procesi gozdna odeja, zato je pomembno ohranjanjenepo{kodovane vegetacije in le selektivno sekanje ali posekiv manj{ih, lo~enih pasovih ali jasah (npr. za smu~i{~a).

Pokrajinski u~inki antropogenih vplivov na gorske po-krajine imajo razli~ne oblike in razli~ne dimenzije, v gro-bem jih je ve~ v ni`jem gorskem svetu. Ta obmo~ja, za ka-tera je bila v preteklosti {e zna~ilna stalna kme~ka poseli-tev, je v zadnjem stoletju zajela hitra depopulacija in z njopovezano zmanj{anje kmetijske rabe, propadanje kulturnepokrajine in zara{~anje. Vegetacija se je v na{em gorskempasu, na nekdanjih intenzivnih pa{nih obmo~jih, povsemobnovila. Nekdaj redko pora{~ena pobo~ja so nerazpoznav-na zaradi mladih dreves, mo~no se z grmovjem in drevesizara{~ajo predvsem bolj oddaljeni travniki in pa{niki. Odnekdanjih 530 planin ob koncu 19. stoletja, se je njihovo{tevilo do za~etka 80. let zmanj{alo na dobrih 300, planin-ska naselja pa se ponekod spreminjajo v naselja po~itni{kihhi{ (Kunaver, 1989). Kulturna pokrajina se ohranja le s stal-no agrarno rabo, ki upo{teva lokalne geografske zna~ilnostiin nosilno sposobnost okolja. Odro~nej{a in vi{je leè~a na-selja ali samotne kmetije, ki so slab{e prometno povezane zdolino, è postajajo tudi ekonomsko in socialno ogroèna;a to velja predvsem za starej{e prebivalstvo.

Na gorskih obmo~jih, kjer se krepi vpliv rekreacije in tu-rizma, je vse manj tradicionalnih oblik kmetovanja. Prebi-valci se usmerjajo v dejavnosti, ki so namenjene potrebamob~asnih obiskovalcev. Doma~ini po~asi opu{~ajo svojezna~ilno ìvljenje, pridelovanje hrane, etnolo{ke posebnosti,sonaravne oblike izkori{~anja naravnih virov (kr~enje gozdovv obliki jas, kompostiranje odpadkov, izkori{~anje reliefnihoblik za la`ji prevoz itd.), ki so jim v preteklosti omogo~ilepreìvetje v neugodnih naravnih razmerah. Te spremembespremlja {e propadanje zna~ilne arhitekture oziroma kultur-ne dedi{~ine. Planinska naselja se ponekod spreminjajo vnaselja po~itni{kih hi{. Novi lastniki na sre~o vse pogostejeobnavljajo stare zgradbe v tradicionalnem slogu.

Z razvojem turizma in rekreacije so se na gorskihobmo~jih, poleg gorskopa{ni{ke pokrajine s plan{arski-mi naselji, ki jo poznamo è od prej, in planinskoturi-sti~ne pokrajine, ki je razpoznavna po planinskih ko~ahob planinskih poteh, pojavile {e nove antropogene gor-ske pokrajine in naselja. To so razli~ni tipi turisti~nih na-selij, kjer turizem prevladuje tako po funkciji kot zuna-njem videzu naselij, ali pa se vklju~uje v podobo infunkcijo starej{ih naselij. Naselja po~itni{kih hi{ insmu~arska sredi{~a pa so zunaj stalnih naselij, za kateraso zna~ilne vzporedne poseke in zajede v gozdove z

Gorska obmo~ja nad1000 metri nadmorske vi{ine

V vi{inskem pasu nad 1000 metri leì 11,1 % Sloveni-je: 61,5 % v regiji Visokogorsko obmo~je, 8,1 % v Pre-dalpskem hribovju, 9,6 % v Dinarskem vi{avju, 10,6 % vprehodnem Alpsko-subpanonskem obmo~ju in preostalov drugih prehodnih obmo~jih. Na 1000 metrih nadmorskevi{ine je v Sloveniji tudi pribli`na zgornja meja rentabil-nega kmetijstva. Med 850 in 1000 metri za~ne namre~ ra-stna doba z rasto~o vi{ino spomladi in poleti hitreje za-mujati. Vi{inski pas med 1000 in 1600 metri je v zname-nju gozdarstva in z gozdom povezanega gospodarstva.Od 1600 metrov navzgor lesni prirast v gozdu hitro upa-da, nad 1600 metri pa je raba povr{ja le {e rekreacijska(Gams, 1999). Ker so se s sodobnim kmetijstvom zgornjemeje gojenja nekaterih kultur zvi{ale, je zdaj dele` gozdanajve~ji v vi{inskih pasovih med 1100 in 1300 metri, kjerga je skoraj 90 %, vi{je pa se dele` gozda zaradislab{anja naravnih razmer hitro zmanj{uje (Perko, 1998).Za slovenska gorska obmo~ja je zna~ilna zelo redka po-selitev: povpre~no ne ve~ kot dva pebivalca na kvadratnikilometer. Leta 1991 je ìvelo v 19 naseljih nad 1000 me-tri nadmorske vi{ine {e 1600 prebivalcev (manj kot 0,1 %od vsega prebivalstva Slovenije).

Gorska obmo~ja ozna~ujejo specifi~ne reliefne, podne-bne, hidrolo{ke in vegetacijske poteze. To je ìvljenjskopomemben, a tudi zelo ob~utljiv ekosistem. Ima pomem-bno vlogo pri preskrbi z obnovljivimi viri energije, pri{ir{i preskrbi s pitno vodo, odlikuje ga velika biolo{ka ra-znovrstnost, razli~ni vi{inski pasovi omogo~ajo tudi veli-ko pestrost habitatov in nudijo ugodne mo`nosti za rekre-acijo. Ob~utljivost gorskih obmo~ij {e pove~ujejo ekstre-mni naravni pogoji. ^lovekovo poseganje v naravne po-jave, {e posebej, ~e ne upo{teva krhkega ravnovesja alije rezultat napa~nih presoj, lahko povzro~i obse`ne in tu-di katastrofalne naravne nesre~e.

Zna~ilno naravno ob~utljivost oziroma zmanj{ano nosil-nost gorskega ekosistema povzro~ajo tako stabilni pokrajin-skoekolo{ki dejavniki (relief, litolo{ka zgradba) kot tudi


87

ì~ni{kimi napravami in strnjenimi hotelskimi naselji(Kunaver, 1989)

Poseben ekolo{ki problem so obmo~ja turisti~ne izra-be, ki so se izrazito spremenila po ureditvi smu~arskihprog. V na{ih razmerah, kjer prevladujejo apnen~asto do-lomitne podlage, je bilo treba izravnavanju skalnate po-dlage uporabljati razstrelivo. To je zelo spremenilo izo-blikovanost povr{ja. Uporaba sne`nega cementa za utrje-vanje smu~arskih prog pa potencialno ogroà kakovostvodnih virov. Sezonsko se v poletnih mesecih zelo po-ve~a onesnaèvanje okolja, predvsem vod, z odplakami izvisokogorskih turisti~nih postojank, obenem pa planinciin pohodniki v tem ~asu v gore prinesejo velike koli~ineodpadkov iz doline.

Masovno pohodni{tvo v gore lahko pospe{i erozijsko-denudacijske procese, {e ve~ negativnih pokrajinskihu~inkov pa povzro~ajo sodobnej{e oblike rekreacije, npr.vo`nja z gorskimi kolesi ali motorji. Prometna obreme-njenost gorskih prometnih poti, regionalnih in lokalnihter gorskih prelazov je tudi sicer med najve~jimi okolj-skimi problem. Pri tem moramo upo{tevati {e dejstvo, dapremagovanje ve~jih vi{inskih razlik na gorskih potehpove~uje uporabo goriva in s tem tudi koli~ino {kodljivihemisij ter ~ezmerni hrup. Gradnja novih prometnih poti,ki ne upo{teva naravnih omejitev, lahko prav tako sproìobse`ne destruktivne geomorfne procese. Dosedanje iz-ku{nje kaèjo, da je za gorska obmo~ja najbolj ustreznain sonaravna izohipsna gradnja poti.

Na gorskih obmo~jih, predvsem v zahodni in severoza-hodni Sloveniji, je ~utiti negativen vpliv onesnaènega zra-ka, ki prihaja tudi ~ez mejo iz sosednjih in bolj oddaljenihindustrijskih in termoenergetskih virov. ê za lokalne vireemisij v Alpah lahko trdimo, da so v ~asu najmo~nej{egaonesnaèvanja povzro~ili le lokalno degradacijo okolja,omejeno na globoke doline, pa ugotavljamo, da na kako-vost zraka v Alpah (ne le v reliefnih depresijah) vpliva tu-di ~ezmejno {irjenje {kodljivih emisij. Med indikatorji zata {ir{i okoljevarstveni problem se najpogosteje uporablja-jo podatki o kislih padavinah ter mokrih in pra{nih usedli-nah. Slovenija ima z vidika ~ezmejnega prena{anja one-snaènega zraka neugodno lego. Iz Srednje, Zahodne patudi sredozemske Evrope, {e posebno iz bli`nje, mo~no in-dustrializirane severne Italije, se onesnaène zra~ne gmoteneovirano {irijo do na{ih krajev, kjer jih orografske ovireob alpsko-dinarskem stiku ustavijo. V orografsko okreplje-nih padavinah, ki so med najve~jimi v Evropi, pa se izozra~ja izpirajo velike koli~ine `vepla (Radinja, 1988).

Avstrijski strokovnjaki (Kovar, Puxbaum, 1993) sopreu~evali sestavo mokrih usedlin v ozra~ju VzhodnihAlp ugotovili so, da se onesnaènost Alp z `veplovimiusedlinami postopno zmanj{uje, koli~ina nitratov pa secelo po~asi zve~uje (promet!). Koncentracije sulfatov innitratov so najve~je v usedlinah na severnih in ju`nih po-

bo~jih Alp. Ker v slovenskih Alpah ni ve~jih industrijskihin komunalnih virov emisij, je zanimiva njihova ocena,da je le 8 % `veplovih usedlin v padavinah na obmo~juJulijskih Alp oziroma v ve~jem delu Triglavskega naro-dnega parka slovenskega izvora. Najve~, kar 40 %, pris-pevajo emisije iz Italije, 13 % iz Nem~ije, 6 % iz Franci-ja, 5 % iz Avstrije in 4 % iz Hrva{ke.

O vplivih onesnaènega zraka na gorsko rastlinstvo za-enkrat {e nimamo zanesljivih dokazov. Te`ko je namre~oceniti, ali je v primerih zmanj{ane proizvodnje biomaseto posledica delovanja emisij ali naravnih procesov. Ve~{kode lahko povzro~i nesonaravno gospodarjenje z goz-dom, ~ezmerna se~nja, goloseki, predvsem v gozdovih, kipo denacionalizaciji niso ve~ pod ustreznim strokovnimnadzorom.

Morje in obala

Obala je obmo~je stikanja, me{anja in dopolnjevanjamorskega in kopenskega ekosistema, zato obravnavamooba: morje in kopno v 15-kilometrskem pasu od morja.

Petnajstkilometrski pas kopnega zavzema prakti~nocelotno obmo~je ob~in Koper, Izola in Piran. Zanj jezna~ilna izrazita naravnogeografska in dru`benogeograf-ska dvojnost med obalno akumulacijsko ravnico ingri~evnato-fli{nim zaledjem. Obalni pas je zaradi predno-sti, kot so ugodne podnebne razmere, razmeroma obse`neravne povr{ine, primerne za poselitev, komunikacije, in-dustrijo, primerne konfiguracije obale za pristani{ke de-javnosti in turizem, postal obmo~je ~ezmernegazgo{~evanja prebivalstva in dejavnosti. Reliefno razgiba-no fli{no gri~evje v zaledju s {tevilnimi majhnimi vasmina razmeroma ozkih slemenih, s slabimi komunikacijski-mi povezavami z mestom in neustrezno infrastrukturo jerazvojno zaostajalo, demografsko pa je nazadovalo inkulturna pokrajina je za~ela po~asi propadati.

Kakovost obalnega morja je odvisna predvsem od do-toka povr{inskih vodnih tokov. Riàna je zelo onesnaènas komunalnimi, industrijskimi in kmetijskimi odplakami,Dragonja prina{a predvsem komunalne, Bada{evica paindustrijske odplake. Obalna naselja praviloma nimajoustreznega predhodnega ~i{~enja komunalnih odplak, za-to neposredno onesnaùjejo morsko vodo, v poletnih me-secih pa je dotok {e pove~an zaradi velikega {tevila turi-stov. Koli~ina komunalnih in industrijskih odpadnih vo-da, ki se izlivajo v morje, zna{a povpre~no 20 l/s. ([pesin sod., 1998).

Agrarne emisije obremenjujejo vode s hranilnimi spo-jinami in pesticidi. Vnos du{ika prek Riàne je prevelik.Biologi opozarjajo {e na zmanj{ano primarno produkcijov morju v okolici goji{~ {koljk ([tirn, 1989).

88


Velik antropogeni pritisk na morski ekosistem pred-stavlja {e turizem. To niso samo odpadne vode iz turi-sti~nih objektov, ampak tudi emisije iz plovil. Ob neu-strezni skrbi za okolje lahko tudi marine postanejo one-snaèvalec obalnega morja.

Morski promet pomeni predvsem potencialno nevar-nost. Ob morebitni nesre~i ali ob neupo{tevanju tehni~nihin ekolo{kih zahtev pri pretovarjanju se lahko izlije olje,nafta ali druge {kodljive snovi. Podobno velja tudi zalu{ke dejavnosti s skladi{~i, terminali, silosi in oskrbove~ kot 2000 ladij na leto.

Med prvotnima izlivoma Riàne in Bada{evice je naju`ni strani Koprskega zaliva nastal plitvi [kocjanski za-tok, ki je bil v za~etku 20. stoletja {e solinarsko obmo~je.Vanj se stekajo sladke vode iz dela stare struge Bada{evi-ce in iz razbremenilnika reke Riàne, prek preliva pa jepovezan z morjem v koprski luki. Zatok je z èlezni{kimnasipom razdeljen na dva dela, ki sta povezana s prepusti(Zakon o naravnem rezervatu, 1998).

Za priobalno ravnico je zna~ilna koncentracija ra-zli~nih dejavnosti (poselitev, industrija, turisti~ni objek-ti, promet...), kjer se dopolnjujejo, v~asih pa tudi naspro-tujejo interesi razli~nih uporabnikov prostora. Nasprotu-jejo si predvsem interesi s turisti~no dejavnostjo. Ta pro-stor zavzema pribli`no tretjino povr{ja obalnegaobmo~ja. V njem ìvi skoraj 90 % prebivalstva regije.Poselitev je nadpovpre~no gosta: 553 prebivalcev nakvadratni kilometer (Poè{,1994). Obalne ravnice inni`ja gri~evja so primerna za kmetijsko rabo, kjer sougodne ekolo{ke razmere za pridelavo zelenjave in sad-ja, saj sonce sije ve~ kot 2200 ur na leto, povpre~ne le-tne temperature pa se dvignejo nad 12 C. Vendar inten-zivna kmetijska raba ogroà prsti predvsem zaradi veli-ke porabe mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih pri-pravkov (nevarnost akumuliranja v prsti in izpiranja ternalaganja v pridelkih). Zato ~ezmerna in predvsem nera-cionalna uporaba mineralnih gnojil ni samo mo`na ne-varnost za onesnaèvanje prsti, ampak tudi morja ali ko-penskih vodnih virov.

V celotnem varovalnem obmo~ju vodnega zajetjaRiàne je 10.851 hektarov kmetijskih zemlji{~. Z vodo-varstvenega vidika je pomembno, da je okoli zajetja ob-delanih le 40 % kmetijskih zemlji{~, preostala pa se za-ra{~ajo. V celotni strukturi sedanje rabe kmetijskihpovr{in prevladujejo travinje (ekstenzivna pridelava), kiobsegajo ve~ kot polovico povr{in, nato so zemlji{~a vzara{~anju. Njive in trajni nasadi, ki zahtevajo bolj inten-zivno obdelavo, obsegajo le dobrih 12 % vseh kmetijskihpovr{in (Kmetijski in{titut, 1994). Ravnice ob spodnjihtokovih rek so meliorirane, zgrajeni so vodni zadrèval-niki za namakanje, s ~imer se je posredno zmanj{ala bio-lo{ka raznovrstnost ekosistema. Za namakanje se upora-blja tudi voda iz ~ezmerno onesnaène Riàne. One-

snaènost te reke se pove~a predvsem dolvodno od anka-ranskega kriì{~a, ko se spremeni v mrtvo reko z velikokoncentracijo fekalnih koliformnih bakterij, hranilnihsnovi, suspendiranih snovi, kadmija ipd.

Nevarnosti za vodovarstvene pasove Riàne pa nepredstavlja le kmetijstvo, obremenjujejo jih {e {tevilnidrugi akutni in potencialni viri onesnaèvanja, npr. odla-gali{~a odpadkov (najbolj nevarna so odlagali{~a vpoìralnikih ali povr{inskih vodah, ki poniknejo in imajoneposredno povezavo z vodnim virom, najmanj nevarnapa so odlagali{~a na neprepustni podlagi), nevodotesnokanalizacijsko omre`je, neurejena gnoji{~a, cesta, èle-znica (na leto se po teh prometnih poteh prepelje ve~ kotmilijon ton naftnih derivatov in ve~ kot 150.000 ton ke-mikalij; MOK, 1997).

Najve~ji porabniki pitne vode so turisti~ni objekti (se-zonsko pove~anje porabe), industrija, Luka Koper. Dnev-na poraba v gospodinjstvih zna{a povpre~no 126 litrov naosebo in je pribli`no enaka slovenskemu povpre~ju. V za-dnjem desetletju se poraba vode po~asi zmanj{uje. Njenaraba postaja racionalnej{a, tudi zaradi visoke odkupnecene. V starih mestnih sredi{~ih obalnih mest je vodovod-na napeljava zastarela in neustrezna, zato se v omre`ju iz-gubi do 30 % pitne vode.

Sistem vodooskrbe v sedanjih vodnih virih nima ve~rezerv, zato bo treba iskati mo`nosti v novih virih pitnevode (Malni pri Postojni, akumulacija Pade`, Kubed, Oli-ka; Balaban, 1998).

Naravne samo~istilne sposobnosti ozra~ja (dobra pre-vetrenost) in sorazmerno manj{i viri emisij so omogo~ili,da na obalnem obmo~ju ni teàv zaradi ~ezmerne one-snaènosti zraka. Ob~asna in kratkotrajna merjenja pa soopozorila na vedno ve~ji problem pove~ane koncentraci-je ozona. To je v bistvu sekundarni onesnaèvalec, ki na-staja po kemi~ni reakciji prete`no prometnih emisij z ab-sorbcijo UV-àrkov. Ob nadpovpre~ni prometni obreme-njenosti magistralne ceste proti ^rnemu Kalu in obalneceste pa predvidevamo (meritev ni), da je v njuni nepo-sredni bliìni zrak tudi ~ezmerno onesnaèn z du{ikovimiin ogljikovimi oksidi, ogljikovodiki in svincem.

Pretok vozil je najve~ji na magistralni cesti Ljublja-naKoper (ve~ kot 15.000 vozil na dan) in na obalni cesti(ve~ kot 25.000 vozil na dan). Prometna obremenjenost,ki je v sezoni {e ve~ja, vpliva tudi na pove~an hrup. Po-ve~an hrup in pra{ne emisije nastajajo tudi v luki, pre-dvsem pri pretovarjanju in skladi{~enju, vendar so lokal-no omejeni.

Podoba zaledja je v zadnjih desetletjih povsem nas-protna kot na priobalnem obmo~ju. Z litoralizacijo jeobalni pas doìvljal mo~ne pritiske raznovrstnih dejavno-sti in hitro populacijsko rast, fli{no gri~evje in kra{ko


89

90


obrobje pa je v tem ~asu zajela izrazita depopulacija; pre-bivalstvo se je v povojnem ~asu zmanj{alo za skoraj po-lovico. Od mnogo zaselkov in manj{ih naselij so le {eru{evine.

Nekdanje obdelovalne povr{ine so za~eli zara{~atimanjvreden gozd, grmovje in ojstrica. Na fli{nih sleme-nih so propadle kulturne terase (Plut, 1979). [tevilni lo-kalni vodni viri so zanemarjeni ali opu{~eni, zato temeljidana{nji razvoj na uporabi pitne vode iz regionalnega vo-dovoda, kar {e pove~uje njeno izgubo v sistemu.

V zadnjem ~asu pa se è kaèjo znaki revitalizacije ti-stih naselij, ki so prometno dostopnej{a. Zaradi preobre-menjenega okolja ob obali se pove~uje zanimanje za mir-nej{e in prijetnej{e podeèlje, kar pa è povzro~apo~asno izgubo identitete istrske pokrajine. Razpr{enaposelitev, ki spreminja gru~aste vasi v nepregledna pozi-dana obmo~ja ali dolge vasi, pomeni tudi ekstenzivno po-zidanost in s tem potratno rabo povr{in na reliefnoob~utljivem obmo~ju. Taka gradnja tudi onemogo~a raci-onalno ureditev komunalne oskrbe (Poè{, 1994). Neka-tera naselja (predvsem na skrajnem vzhodnem obrobju){e vedno nimajo urejenega odvoza odpadkov, kar pos-pe{uje nastanek divjih odlagali{~.

Kra{ki ekosistem

Kras obsega s posebnimi reliefnimi, vodnimi in podze-mnimi pojavi okoli 43 % celotnega ozemlja Slovenije.Razvil se je predvsem na apnencu in dolomitu. Najve~jasklenjena kra{ka obmo~ja so v ju`ni Sloveniji, ki pozgradbi pripada dinarskemu krasu (primorski, notranjskiin dolenjski kras), drugi del pa je t. i. visokogorski kras,ki je v Julijskih in Kamni{kih Alpah, delno tudi v Kara-vankah (Habi~, 1989). Za kra{ke pokrajine je zna~ilnokamnito povr{je z vrta~ami, udornicami, uvalami, kra{ki-mi polji, kra{kimi ravniki ter suhimi in slepimi dolinami.Povr{inska vodna mreà je zelo redka, saj meteorna vodaskozi prepustne kamnine odteka v podzemlje in oblikujekra{ke votline (Mihevc, 1998). Kra{ki ekosistem notranjeSlovenije je prete`no gozden na visokih kra{kih planotah.Nekoliko ve~ kmetijskih zemlji{~, gostej{e poselitve ingospodarskih dejavnosti je na kra{kih poljih in v podol-jih. Kra{ke pokrajine so v povpre~ju redko poseljene, sopa gosto prepredene s pomembnimi prometnimi potmi.Zaradi prevlade kemi~nega preperevanja kra{kegapovr{ja, razpokanosti skladov, njihove prepustnosti inkra{ke podzemne hidrografije je kra{ki ekosistem trodi-menzionalen. Razvodnice na krasu navadno ne potekajopo slemenih, ampak po neznanem podzemlju visokihkra{kih planot. Z njih odtekajo vode na ve~ strani in v ra-zli~na povodja. Kra{ki vodni tokovi pa so zaradi skro-mnega strmca ali podzemnega pretakanja ekolo{ko zeloob~utljivi (Plut, 1988).

Dana{nja podoba kra{ke pokrajine se precej razlikujeod prvotne, saj je ~lovek ta ekosistem è zelo preobliko-val. Obmo~ja prvotnih pestrih gozdnih sestojev so zaradi~ezmerne se~nje, pogostih poàrov in drugih posegovnajprej spremenili v goli~ave, z intenzivnim pogozdova-njem od srede prej{njega stoletja pa postajajo to obmo~ja~istih sestojev ~rnega bora. To so gozdovi, ki niso opti-malno prilagojeni ekolo{kim razmeram, ogroàjo jihpoàri, bolezni, {kodljivci in naravne ujme, po katerih seponovno pove~a erozija in pospe{uje zakisanje tal, polegtega pa niso dolgoro~no ekonomsko donosni (Gams,1986). Na po{kodovanost teh gozdov vpliva {e kisli deòziroma onesnaènost ozra~ja, ki ga prevladujo~i vetroviprinesejo ~ez na{o zahodno mejo.

Pokrajinsko podobo krasa so spremenili tudi z njego-vim trebljenjem in z melioracijami za kmetijsko rabo zapa{nike, travnike ali njive. Za pa{nik so odbili le vi{je, izprsti {trle~e kamenje, za travnike è ve~ji del kamna (od-bitine so pokrili z ru{o), za njive pa so odstranili tudi ka-menje do globine ornega sloja (Gams, 1986).

Med negativne antropogene posege v ta ekosistem lah-ko {tejemo è desetletja ponavljajo~e posege v kra{ki vo-dni sistem. Z urejanjem strug, {iritvami ali zama{itvamipoìralnikov, osu{evanji poplavnih predelov ob kra{kihponikalnicah itd. je nastala velika ekolo{ka {koda, pozi-tivni u~inki pa so kratkoro~ni ali pa jih sploh ni.

Vzporedno z vedno ve~jo porabo vode nara{~a tudi ko-li~ina odplak, ki vse bolj ogroàjo zajete vodne vire. Naj-bolj onesnaène kra{ke vode pritekajo z ni`jega, gostejeposeljenega krasa. Naselja namre~ nimajo kanalizacije inustreznih ~istilnih naprav. Komunalnim odplakam se pri-druùjejo {e industrijske, z obnavljanjem kmetijstva nakrasu so podzemne vode izpostavljene onesnaèvanju zagrokemi~nimi pripomo~ki in gnojili. Za kra{ki ekosistemje problemati~no zlasti kemi~no onesnaèvanje. Vodnikrog od izvira do oskrbovanca in nazaj v izvir je marsikjena krasu sklenjen è v nekaj dneh. To pa je prekratek kro-gotok, da bi naravne samo~istilne sposobnosti okoljazmogle o~istiti vse {kodljive primesi (Habi~, 1989).

Kra{ka vodna zajetja potencialno ogroà {e promet, sajse ~ez to obmo~je vsak dan prevaàjo velike koli~ine naf-tnih derivatov in drugih strupenih snovi, ki bi ob morebi-tni nezgodi prizadele oskrbo z neopore~no pitno vodo.Kra{ka brezna ali jame se pogosto spreminjajo v grezni-ce, neurejena ali divja odlagali{~a odpadkov. Zaradi spi-ranja in pronicanja v kra{ko notranjost, imajo ti pojavilahko tudi {ir{e in nepredvidljive negativne u~inke. Nakrasu namre~ {e vedno ne poznamo dovolj zaledja vodnihvirov in tudi vplivnega obmo~ja onesnaèvalcev ne.

Tudi ogroènost jamskih ekosistemov je povezana zonesnaèvanjem povr{inskih vod, ki s pronicanjem pri-na{ajo komunalne in industrijske odplake in ogroàjo


91

92


ob~utljive in redke jamske ìvali. V organsko one-snaènih ponikalnicah vdirajo v notranjost podzemnih to-kov tudi povr{inske ìvali, ki izpodrivajo jamske inogroàjo bogato in zanimivo jamsko favno (Tarman,1992).

V turisti~no obiskovanih jamah povzro~a ekolo{ko{kodo {e stalen nemir, osvetljevanje, kopanje kapnikov insigastih tvorb, zbiranje jamskih ìvali, neustrezne turi-sti~ne prireditve, spreminjanje povr{ja nad jamami itd.

Obmo~ja s podtalnico

Polja oziroma prodne ravnine hranijo v podtalnici veli-ke zaloge pitne vode, saj zagotavljajo ti viri kar 52 % pitnevode za javne vodovode. Po koli~ini podtalnice so najpo-membnej{a obmo~ja v Sloveniji Kranjsko, Sori{ko, Lju-bljansko in Dravsko polje. Dinami~na izdatnost podtalnicena teh obmo~jih je ve~ja od 2 m3/s. Mursko, Apa{ko inPtujsko polje ter Spodnja Savinjska dolina so obmo~ja zmanj{imi koli~inami podtalnice in plitvim vodonosnikom.Globina podtalnice na teh obmo~jih zve~ine ne presegatreh metrov. Zaradi ve~inoma prepustne krovne plasti jekakovost podtalnice slaba (Rejec Brancelj, 1998). Sa-mo~istilne oziroma nevtralizacijske sposobnosti podtalni-ce so odvisne od koli~ine podtalnice (njene dinami~ne iz-datnosti oziroma razmerja med viri obnavljanja in zna~il-nostmi vodonosnika), globine podtalnice (ve~ja globinapomeni bolj{o za{~ito pred negativnimi vplivi s povr{ja,kar pa ne velja za to~kovno onesnaènje izlitje, pronica-nje iz deponij), smeri in hitrosti toka podtalnice, prepu-stnosti krovne plasti vodonosnika ter od rabe tal na povr{ju(rastje ima vlogo zadrèvalnika in filtra meteornih vod).

Kakovost in koli~ina podtalnice se zmanj{uje z njenim~ezmernim ~rpanjem in onesnaèvanjem s povr{ja. Kako-vost podtalnice s svojimi emisijami najbolj ogroà kme-tijstvo, predvsem z uporabo velikih koli~in kemi~nihsredstev (pesticidov, nitratov) in ve~jo ìvinorejsko go-stoto.

Intenzivna pridelava hrane je namre~ ponekod è pove-zana z velikimi energetskimi vnosi, ki presegajo nosilnesposobnosti okolja in njegovih pokrajinotvornih sestavin.Zaradi pove~ane uporabe mineralnih gnojil, za{~itnih sred-stev (pesticidov!), teko~ih goriv itd. se, predvsem na pro-dnatih ravninah, pojavljajo problemi zaradi ~ezmerno one-snaène podtalnice, teko~ih voda ali prsti. Najslab{e je naobmo~jih, kjer gojijo posebne kulture (npr. hmelj). Tamuporabljajo veliko gnojil, za{~itnih sredstev in teko~ih go-riv. Pri intenzivnem vinogradni{tvu in sadjarstvu pa je naj-bolj problemati~na velika poraba za{~itnih sredstev.

Okolje zelo obremenjuje tudi pove~ana ìvinorejskagostota s prese`ki ìvalskih odpadkov. Ekolo{ko opore~ni

so predvsem to~kovni viri onesnaèvanja, povezani s farm-sko rejo ìvali. Najbolj nevarne so pra{i~erejske, manjgovedorejske farme, okoljevarstveno najsprejemljivej{epa so pi{~an~je farme.

Med potencialne to~kovne vire onesnaèvanja spadatudi promet. Pri prevozu nevarnih snovi se te lahko razli-jejo, to pa povzro~i onesnaènje zalog pitne vode. Zaradirazpr{ene poselitve so marsikje na podeèlju oteèni grad-nja kanalizacijskega omre`ja ter nadzor in ~i{~enje od-plak. Pogosto uporabljajo zgolj greznice, ki ne tesnijo,kar zelo ogroà podtalnico.

Urbani ekosistemi

Urbane ekosisteme ozna~uje velik snovno-energetskipretok, ki pri omejenih nosilnih sposobnostih okolja lah-ko hitro povzro~i ~ezmerno onesnaènost oziromazmanj{a kakovost ìvljenja mestnih prebivalcev. Mesta sonamre~ obmo~ja velikih zgostitev prebivalstva in ve~inegospodarskih dejavnosti, so àri{~a inovativnosti inusmerjevalci razvoja {ir{ega zaledja. So tudi sredi{~a eko-nomskega, socialnega ìvljenja. Vse te dejavnosti, ki obli-kujejo urbana obmo~ja, so obenem tudi glavni dejavniki,ki vplivajo na kakovost urbanega okolja. Vpliv dejavnostimest na okolje lahko obravnavamo na treh ravneh:

globalni: prek porabe energije in naravnih virov,vpliv na globalno onesnaèvanje;

regionalni: pritiski na sosednja podeèlska obmo~ja zonesnaènjem, prostorskimi pritiski, rekreacijo, po-segi v vodne tokove in druge naravne vire;

lokalni: mesta oblikujejo specifi~no notranje okolje sspremenjeno kakovostjo posameznih pokrajinotvor-nih sestavin, sestavlja ga tudi grajeno okolje ter nje-na morfologija, struktura in funkcija ter promet, kipostaja vse pomembnej{i dejavnik mestnega okolja(Nijkamp,194).

V mestnem okolju se izraziteje kriàjo, nasprotujejo inredkeje tudi dopolnjujejo interesi razli~nih uporabnikovprostora. Agresivnej{e dejavnosti (industrija, promet), kiso bile glavno gibalo razvoja mest, imajo tudi {tevilne ne-gativne prostorske u~inke (predvsem v ~ezmernem one-snaèvanju urbanega okolja in njegovi degradaciji). Ne-gativni so tudi vplivi na prebivalce tako v zdravstvenem,vizualnem kot socialnem pogledu.

Na splo{no velja, da so urbana obmo~ja Slovenije naj-bolj onesnaèni pokrajinski ekosisitemi, med procesionesnaèvanja pa izstopa onesnaènost zraka in vod; medpreostalimi oblikami urbane onesnaènosti je tudi zastru-pljanje prsti (zlasti s te`kimi kovinami), degradiranost re-liefa zaradi rudarjenja, neurejeno odlaganje komunalnihin drugih odpadkov, pove~ana korozija materialov zaradikislega de`ja, ve~ji hrup itd.


93

94


Najbolj onesnaèna slovenska urbana obmo~ja imajo,kljub svoji pokrajinski in dru`beni ter zgodovinski razno-likosti nekaj skupnih geografskih zna~ilnosti, ki so zana{e razmere nedvomno tipi~ne. Mo~neje degradiranaslovenska urbana obmo~ja leìjo praviloma v alpskem inpredalpskem delu Slovenije. Njihova lega na dnu dolin inkotlin stopnjuje stisko s prostorom, s tem pa tudi fizio-gnomsko heterogenost posameznih mestnih delov. Indu-strijske, komunalne in druge funkcije mestnega prostorase zato med seboj zelo prepletajo.

Ker so temperaturne inverzije s slab{o prevetrenostjoozra~ja pogostej{e in izrazitej{e v hladni polovici leta inko z ogrevanjem stanovanj nastajajo tedaj tudi najve~jekoli~ine emisij, je v na{ih mestih opazen letni degradacij-ski reìm z zimskim vrhuncem. Pri notranji ~lenitvi mestpa se letni degradacijski reìm med posameznimi deli ur-bane pokrajine {e stopnjuje glede na prevlado komunal-nih oziroma industrijskih emisij. Pri slednjih je namre~onesnaènost ozra~ja enakomernej{a ~ez vse leto. Na pr-vi pogled presene~a izrazitost degradiranega okolja,~eprav gre za manj{a mesta in zato tudi za manj{e ko-li~ine komunalnih emisij, ki pa so {e vedno prevelike gle-de na naravne zmogljivosti ekolo{ko ob~utljivih kotlin indolin, v katerih leìjo. [kodljive emisije dodatno stopnju-je tudi {e morebitna uporaba slab{ih vrst doma~ega pre-moga.

Ni naklju~je, da so najbolj onesnaèni slovenski krajiobenem tudi na{a najstarej{a industrijska sredi{~a z ve~kot stoletno industrijsko tradicijo. Ve~inoma so nastali vdrugi polovici prej{njega stoletja, in sicer zaradi ugodnihlokacijskih dejavnikov, zlasti ugodne prometne lege, po-ceni delovne sile, obrtne tradicije itd. To je bilo prav vdnu dolin in kotlin. Z ekolo{kega vidika je to najmanjugodno in je z na~rtno povojno industrializacijo postaja-lo vse bolj `go~e.

Pri povojnem prostorskem {irjenju mest se je one-snaènost okolja upo{tevala le posredno, zato je novej{apozidava sorazmerno najmanj onesnaènih delov urbanepokrajine bolj naklju~na ter prej povezana z drugimiomejitvami. Najprej se je namre~ pozidava zgo{~evalaznotraj è nastalih mestnih delov, ki so bili pravilomasredi najbolj onesnaènega okolja. S tem pa so se v njihkoli~ine komunalnih emisij, predvsem zimskih, {e stop-njevale. Toda tudi povsem nove soseske so prav tako na-stajale v onesnaènem okolju. [ele tedaj, ko je v samihmestih za~elo primanjkovati prostora, so se ta v ve~jemobsegu za~ela {iriti navzven, na obmo~ja, ki so bila spr-va zaradi obrobnosti in prometne odro~nosti pogostomorda manj privla~na za bivanje, vendar sredi ~istej{egaokolja, ~eprav to takrat, ko so nastajala, niti ni biloodlo~ilno. [ele v zadnjem desetletju postajajo tudi obro-bna, najmanj onesnaèna podeèlska naselja, ki so v po-vojnih letih prebivalstveno nazadovala, zavestno priv-la~nej{a za bivanje in se {tevilo prebivalcev ponovno

zve~uje ([pes, 1998). [e vedno pa ne moremo govoriti odegradaciji okolja kot o zelo upo{tevanem omejitvenemlokacijskem dejavniku pri {irjenju stanovanjskih mestnihdelov, ~eprav so ta z novej{o gradnjo posegla v ekolo{koustreznej{a mestna obrobja. V bistvu so bili pri vsem temvendarle odlo~ilnej{i drugi razlogi in ne ekolo{ki, ~epravso z njimi sovpadali.

V skupino urbanih ekosistemov s kriti~no oziroma~ezmerno onesnaènim okoljem uvr{~amo domala vsave~ja slovenska mesta, kjer ìvi najve~ slovenskega urba-nega prebivalstva. Glede onesnaènosti zraka so v 70. indo srede 80. let izstopala zlasti naselja z izdatnimi indu-strijskimi in komunalnimi emisijami (manj promet): Lju-bljana, Celje, [tore, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Jeseni-ce, Medvode, Ravne, ^rna. Sredi 70. let je v urbanemokolju s kriti~no onesnaènostjo zraka ìvelo okoli 15 %prebivalcev Slovenije (36 % mestnega prebivalstva), v~ezmerno onesnaènem okolju pa {e 14 %. Po letu 1980se je za~el postopno zmanj{evati dele` industrijskih emi-sij, predvsem z ve~jo uporabo bolj{ih goriv, pa tudi z grad-njo ~istilnih naprav, v zadnjem desetletju pa predvsemzaradi zapiranja nekaterih tovarn in z zmanj{ano proizvod-njo. Vse bolj pa se pri onesnaèvanju prizemnih plastizraka pove~uje dele` komunalnih emisij (ogrevanje v in-dividulnih kuri{~ih in predvsem prometnih. Toda kljubtemu je v 90. letih v Sloveniji v ~ezmerno onesnaènemzraku ìvela {e vedno pribli`no ~etrtina vsega prebival-stva oziroma 44 % mestnega.

Ve~ desetletno ~ezmerno onesnaèvanje zraka jepo{kodovalo tudi naravno in kulturno vegetacijo,zmanj{al se je prirast biomase, posledi~no pa se pove~ujepotencialna nevarnost erozije prsti na vzpetem delu po-krajine. Posamezne zdravstvene analize v najbolj one-snaènih slovenskih mestih so opozorile tudi na po-ve~ano obolevnost prebivalstva in na teàve z dihali (Tr-bovlje, Celje, Meì{ka dolina). Zaradi onesnaènega zra-ka in kislih padavin je pospe{ena tudi korozija in s tem{koda na kulturnih spomenikih in drugih objektih. Nega-tivne pokrajinske u~inke dolgotrajnega onesnaèvanjaokolja je opaziti {e v zastrupljanju prsti, kjer se je po-ve~ala koncentracija {kodljivih snovi, ki se lahko {e na-prej prena{ajo tudi v hrano.

Slovenska mesta se pogosto sre~ujejo tudi s problemineustreznega vodnega pretoka. V vodovodnem sistemu jevelika izguba pitne vode, na drugi strani pa je v pov-pre~ju slabo poskrbljeno za odpadne vode. @go~e je po-manjkanje komunalnih ~istilnih naprav in nezadostno~i{~enje industrijskih in komunalnih odplak. Tudi one-snaènost urbanih vodnih tokov ostaja {e naprej eden naj-ve~jih okoljevarstvenih in razvojnih problemov mest indràve.

Zbiranje in odvoz odpadkov je v slovenskih urbanihekosistemih ustrezno in primerljivo z dràvami Evropske


95

unije, ve~je ekolo{ke teàve pa povzro~a njihovo odstra-njevanje oziroma odlaganje. V Sloveniji je 53 odlagali{~odpadkov, ki so prete`no namenjena odlaganju komunal-nih odpadkov. Na teh bolj ali manj zavarovanih povr{inahse na leto odloì skoraj 86 % vseh komunalnih odpadkov.S komunalnimi odlagali{~i gospodarijo javna podjetja,praviloma se njihova dejavnost zaklju~i z odlaganjem,vi{jih oblik odstranjevanja (seìganje, predelava) {e neuporabljajo, redki so tudi postopki zmanj{evanja njihoveprostornine. Ve~ina odlagali{~ pa bo polnih è v nasle-dnjem desetletju.

Sklepne misli

V gorskem ekosistemu se dejavniki tveganja pove~uje-jo pri posegih v strma pobo~ja z neprepustnimi kamnina-mi, kjer so pogostej{i intenzivni denudacijsko-erozijskiin destruktivni (plazovi, podori, hudourniki) procesi. Ob-se`ni negativni u~inki posegov v ta ekosistem se pojav-ljajo predvsem na turisti~nih obmo~jih, pri urejanju invzdrèvanju smu~arskih prog in z masovnim poho-dni{tvom ali drugimi nesonaravnimi oblikami rekreacijeter s prometnim obremenjevanjem gorskih obmo~ij (pre-lazi, gorske ceste).

Slovenski morski ekosistem ima majhno samo~istilnozmogljivost, onesnaènost pa se pove~uje z dotokom one-snaènih kopenskih vod ter ob sezonsko potenciranem tu-risti~nem in prometnem obremenjevanju. Za priobalnoobmo~je je zna~ilna koncentracija razli~nih dejavnosti,katerih interesi si pri rabi prostora pogosto nasprotujejo.Posebno tvegani so posegi na varovana obmo~ja vodnegazajetja Riàne.

Kra{ke vode imajo zmanj{ane samo~istilne sposobno-sti, so pa pomemben vir pitne vode, na nizkem krasu seme{ajo vode iz razli~nih virov. Vode odtekajo na ve~ stra-ni in v razli~na povodja. Ne poznamo zaledja vseh vodnihvirov, zato so u~inki onesnaèvanja pogosto nepredvidlji-vi. Reliefno zaprte in slabo prevetrene kra{ke depresijepa imajo {e zmanj{ano samo~istilno sposobnost zraka.

Na prodnih ravninah s podtalnico in dobro prepustnoter tanko krovno plastjo je ob pove~ani uporabi mineral-nih gnojil, za{~itnih sredstev itd. ogroèna kakovost pitnevode, ~ezmerno so onesnaène {e teko~e vode ali prsti.Najbolj so obremenjena obmo~ja z intenzivnim kmetova-njem, predvsem s posebnimi kulturami in velikim ener-getskimi vnosi ter obmo~ja z ve~jo ìvinorejsko gostotoob farmski reji ìvali.

Tvegani so posegi v urbane ekosisteme predvsem vpredalpskih dolinah ali kotlinah, kjer je pove~ana narav-na ob~utljivost zraka in kjer se sre~ujemo {e s problemomnara{~anja toplogrednih plinov in prometnih emisij ozi-roma prometne preobremenjenosti mest. Pri pretoku vodenastajajo velike izgube pitne vode, neustrezno (ali pasploh ni) je ~i{~enje odpadnih vod. Zaradi tega so reke~ezmerno onesnaène. Izku{nje kaèjo, da se bo moralprihodnji uravnoteèn razvoj mest tudi v Sloveniji soo~itipredvsem s problemi, kako zmanj{ati porabo prostora(gradnja podzemnih parkiri{~), kako zmanj{ati mobilnostv urbanih obmo~jih z omejevanjem geografskega lo~eva-nja med posameznimi obmo~ji ~lovekovih dejavnosti(obmo~je dela, bivanja, oskrbe), kako zmanj{ati urbaniosebni prevoz, raz{irjati in pospe{evati nove informacij-ske tehnologije, kako zmanj{ati koli~ine odpadkov inpospe{iti reciklaò ter kako zmanj{ati rabo energije.

LITERATURA

1. Balaban, J., 1998. Razvojni projekt Koper 2020. Koper, MOK.

2. Gams, I., 1986. Osnove pokrajinske ekologije (u~benik). Ljubljana, Univerza v Lju-bljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo.

3. Gams, I., 1999. Pokrajinsko ekolo{ka sestava Slovenije. Geografija Slovenije. Ljublja-na.

4. Habi~, P., 1989. Slovenski kras in njegovo vodno bogastvo, Slovenija, 88. Ljubljana,SAZU.

5. Kmetijski in{titut Slovenije, 1994. Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih. Zaklju~noporo~ilo. Ljubljana.

6. Kovar, A., Puxbaum, H., 1994. Wet Deposition Measurments in the Region of the Ea-stern Alps. Varstvo zraka stanje in ukrepi za izbolj{anje stanja v Sloveniji. Ljubljana,ZTI.

7. Kunaver, J., 1989. Preobraanje goratega dela Slovenije, Slovenija, 88. Ljubljana,SAZU.

8. Mihevc, A., 1998. Kra{ko povr{je, Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, Dravna za-loba Slovenije.

9. MOK, 1997. Okoljski program Mestne ob~ine Koper za leto 1997. Koper.

10. Nijkamp, P., Perrels, A., 1994. Sustainable cities in Europe. London, EARTHSCAN.

11. Perko, D., 1998. Nadmorske vi{ine povr{ja, Geografski atlas Slovenije. Ljubljana,Dravna zaloba Slovenije.

12. Plut, D., 1979. Pregled negativnih vplivov na ivljenjsko okolje s pomo~jo matrice inbodo~i prostorski razvoj Koprskega Primorja. Geographica Slovenica, 9. Ljubljana.

13. Plut, D., 1989. Narvnogeografski vidik degradacije okolja in razvoja v SR Sloveniji.Slovenija, 88. Ljubljana, SAZU.

14. Poe{, M., 1994. Razvojni problemi in varstvo okolja v Koprskem Primorju. Okolje vSloveniji. Ljubljana.

15. Radinja, D., 1988. O tehnogenem kroenju vepla v pokrajinskem okolju SR Slovenijein njegovi bilanci. Geografski vestnik. Ljubljana, 319.

16. Rejec Brancelj, I., 1998. Pomembnej{i naravni viri. Geografski atlas Slovenije. Drav-na zaloba Slovenije, Ljubljana.

17. [pes, M., 1998. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Ge-ographica Slovenica. Ljubljana.

18. [pes, M., Ho~evar, M., Lampi~, B., Skobir, M., Smrekar, A. A., 1998. Kvaliteta ivljenj-skega okolja v koprski ob~ini. Raziskovalni projekt IG. Ljubljana.

19. [tirn, J., 1989. Varstvo obalnega morja in okolja v Primorju, Slovenija, 88. Ljubljana,SAZU.

20. Tarman, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija ivali. Ljubljana, Dravna zalobaSlovenije.

21. Zakon o naravnem rezervatu [kocjanski zatok. Uradni list RS 20/98.

96

RABA TAL /Drago Kladnik

RABA TALDrago Kladnik

Predstavljena je kmetijska raba tal. Ve~ji del~lanka je namenjen problematiki razprostranje-nosti glavnih zemlji{kih kategorij (vklju~no zgozdom) ter spreminjanju njihovih medsebojnihprostorskih odnosov, za kar je bila uporabljenaè preizku{ena tipologija. Posamezne zemlji{kekategorije so obravnavane z vidika ogroènostizaradi naravnih in drugih nesre~. Glavni dejav-nik strukturiranosti zemlji{kih kategorij je kme-tijstvo, ki je z razpr{enimi in to~kovnimi viriobremenjevanja okolja pomemben onesnaèva-lec prsti in vode, zlasti podtalnice.

ra~unalnikom, {e vedno vezano tudi na terensko delo, kilahko potrdi ali ovrè s kabinetnim delom zasnovanepredpostavke. V naravi je pogosto te`ko medsebojnolo~evati dolo~ene zemlji{ke kategorije, saj so v procesuspreminjanja ravno vmes med tipi~nimi oblikami.

Slovenija spada med evropske dràve z najmanj{imadeleèma kmetijskih in obdelovalnih zemlji{~ ter z naj-ve~jim deleèm gozda (po deleù gozda jo s 76,4 % ter62,3 % preka{ata le skandinavski dràvi Finska in [ved-ska; Svet v èpu, 1997). Na obmo~jih z omejitvenimi de-javniki za kmetijstvo, to je v predelih s slabimi naravni-mi razmerami (gri~evnato-hribovsko, gorsko-vi{insko,kra{ko idr.), je kar 72 % kmetijskih zemlji{~, v niìnah pale 28 % (Slovensko kmetijstvo v {tevilkah, 1994).

Po povr{ini kmetijskih zemlji{~ na prebivalca (0,44 ha)je Slovenija predvsem zaradi pomembne zastopanostitravnikov in pa{nikov na ravni evropskega povpre~ja.Vendar na enega ~loveka pride le 0,12 ha njiv, kar pred-stavlja kriti~no mejo za zagotovitev prehranske samoo-skrbe (Gabrovec in Kladnik, 1998). Ocenjuje se, da jeve~ deset tiso~ ha kmetijskih zemlji{~ neobdelanih oziro-ma slabo obdelanih. Po 2. svetovni vojni je bilo registri-ranih povpre~no 1700 ha trajno izgubljenih kmetijskihzemlji{~ na leto. Na enega prebivalca pride ve~ kot polhektarja gozda, kar je precej ve~ od ugotovljenega nor-mativa (0,35 ha) za zadovoljivo samooskrbo z lesom. Zaprepre~evanje stalnega kr~enja kmetijskih zemlji{~ je bilv osemdesetih letih sprejet interventni zakon. Z njim jebilo 427.500 ha uvr{~enih v prvo kategorijo kmetijskihzemlji{~, trajno namenjenih kmetijski rabi, 354.700 ha paje bilo uvr{~enih v drugo kategorijo z manj strogim varo-valnim reìmom.

Dozdaj{nje prou~itve

Prou~evanje kmetijske rabe tal ima v Sloveniji dolgo-letno tradicijo. Prvi je zna~ilnosti rabe tal predstavilIle{i~ (1935). Podal jih je z analizo deleà obdelovalnihzemlji{~ od celotne povr{ine posameznih katastrskihob~in Slovenije in s Slovenci poseljene bli`nje okolice.Oprl se je na katastrske podatke za leto 1900.

Pomemben korak v prou~evanju rabe tal je Medvedovodelo (1970). Na podlagi prera~unavanja sprememb povr{inzemlji{kih kategorij med letoma 1954 in 1967 v posame-znih katastrskih ob~inah je zasnoval tipologijo, ki jo, kljubnekaterim kritikam, nekoliko izpopolnjeno {e vedno pogo-sto uporabljamo. Smeri sprememb zemlji{ke rabe je po-

Uvod

Raba tal je uporaba zemlji{~, ki jo ~lovek s svojo de-javnostjo povzro~a v pokrajini, pri ~emer ni nujno strem-ljenje za kakr{nimi koli finan~nimi u~inki. Je eden izmednajbolj{ih kazalcev pokrajinskih struktur in procesov. Te-meljna delitev razlikuje med podeèlsko oziroma ruralno(kmetijstvo, gozdarjenje, rekreacija itd.) in mestno oziro-ma urbano rabo tal (industrija, trgovina, promet, stanova-nja itd.). Kmetijska raba tal pomeni klasifikacijo zem-lji{kih kategorij glede na njihovo uporabo v kmetijstvu. Vnadaljevanju prispevka obravnavamo predvsem kmetij-sko rabo tal, pozornost pa namenjamo tudi gozdovom, kizaradi naglega zara{~anja pora{~ajo è precej ve~ kot po-lovico dràve, a so podatki o njihovi dejanski razse`nostizaradi neaùrnosti nenatan~ni.

Podeèlska raba tal odraà zapleten soodnos med na-ravnimi, zgodovinskimi in dru`benogospodarskimi de-javniki. Med prvimi velja izpostaviti izoblikovanostpovr{ja, ki se odraà v nadmorski vi{ini, nagibu inoson~enosti pobo~ij. Nanj in tudi na samo rabo tal vplivalitolo{ka sestava. Med zgodovinskimi dejavniki jo opre-deljujejo predvsem zna~ilnosti kolonizacije, gospodarskerazmere v preteklosti in z njimi tesno povezani zem-lji{koposestni odnosi, ki è segajo na podro~je dru`beno-ekonomskih razmer. Na kmetijskih zemlji{~ih se je skozistoletno rabo v razli~nih tipih povr{ja izoblikovalazna~ilna parcelacija; Ile{i~ (1950) jo je na podlagi teren-skih raziskav raz~lenil v sisteme (tipe) poljske razdelitve.

Raba tal se tudi nenehno spreminja, kar se kaè v spre-minjanju zemlji{kih kategorij oziroma njihovih medse-bojnih razmerij. Beleènje sprememb je zahtevno in dra-go opravilo, zato se vsestransko uporabna metodologija{e ni uveljavila. Ugotavljanje dejanske rabe je kljub naj-sodobnej{im pripomo~kom, na primer satelitom in


97

imenoval ogozdovanje, ozelenjevanje, urbanizacija in in-tenzifikacija. Izrazi so se zakoreninili tudi zunaj geogra-fije. V obdobju, ki ga je izbral Medved, je {e prevladova-lo ozelenjevanje; pozneje je prevladal proces ogozdova-nja. Medvedovo metodologijo je uporabil tudi Kladnik(1985) in raziskal tipologijo sprememb zemlji{ke rabe zaobdobji 19531979 in 19711979. Najnovej{a prou~itevse nana{a na katastrsko stanje leta 1994 in spremembe vzemlji{ki rabi med letoma 1961 in 1994 (Gabrovec inKladnik, 1997).

[e pogostej{e od raziskav strukturnih in dinami~nih vi-dikov rabe tal so bile raziskave o vplivih dejavnikov geo-grafskega okolja na zna~ilnosti zemlji{ke rabe oziroma opovezavah med posameznimi pokrajinskimi prvinami, pri~emer je bila raba tal najve~krat v vlogi sinteti~nega ka-zalca razmer. Za vrhunec klasi~ne tehnike kartografskegaprekrivanja pri prou~evanju prepletanja pokrajinskih pr-vin in iskanja medsebojnih zvez lahko ozna~imo Gamso-vo Pokrajinsko ekologijo (1976), kjer ima raba tal vlogosinteti~nega kazalca.

Pozneje se je posku{alo ovrednotiti vpliv naravnih indru`benih dejavnikov na intenzivnost rabe tal s celi~nimomre`jem, pri ~emer se je iskalo odgovore v podrobni~lenitvi in poznej{em medsebojnem povezovanju posa-meznih prvin (Kladnik, 1990; Topole, 1990). S {irjenjemuporabe ra~unalni{ke tehnologije in izbolj{evanjemmo`nosti njene uporabe na osebnih ra~unalnikih so sepojavljale ~edalje raznovrstnej{e aplikacije, ki so zlastikoristno uporabile digitalni model reliefa (DMR). Polegra~unalni{ke tehnologije sta se v raziskovanju zemlji{kerabe uveljavili aerofotogrametrija (Natek, Marjeta, 1996)in satelitska teledetekcija (Pavlin, 1996), namenjeni pre-dvsem ugotavljanju dejanske rabe tal.

PodatkiTemeljni vir so podatki zemlji{kega katastra, ki ga vodi

Geodetska uprava Republike Slovenije (Zemlji{ki kataster,1994). Izvedeni so na podlagi katastrske evidence, ki prika-zuje trenutno stanje po vseh katastrskih ob~inah. Zaradi po-manjkljivega beleènja sprememb so v stalnem zaostankuza dejanskim stanjem. Ker so na voljo v digitalni obliki, jenjihov pomen za izra~une in kartografske ponazoritve izje-men. Za spremljanje teko~ih sprememb rabe tal so na razpo-lago tudi podatki osrednje statisti~ne ustanove (Statisti~niletopisi); temeljijo na ocenah za pribli`no 300 cenilnih oko-li{ev in upo{tevajo dejanske razlike od stanja v zemlji{kemkatastru. Vendar so na voljo le za celotno obmo~je dràve.

Zemlji{ke kategorije

Raba tal se kaè v zastopanosti in raz{irjenosti zem-lji{kih kategorij. Med temeljnimi zemlji{kimi kategorija-mi je ve~ prehodnih oblik, skozi zgodovinski razvoj pa sose tudi njihova medsebojna razmerja ve~krat spremenila(Vri{er, 1987).

Velike spremembe v opredeljevanju zemlji{kih kategorijje vnesel zakon o zemlji{kem katastru iz leta 1974 (Uradnilist SRS {t. 16, 1974), ki je predvidel nov pravilnik za ka-tastrsko klasifikacijo zemlji{~, nastal leta 1979 (Uradni listSRS {t. 28, 1979). Z njim so bile uvedene nekatere novezemlji{ke kategorije, nekatere pa bolj jasno opredeljene:

njive so zemlji{~a, kjer se pridelujejo polj{~ine, jago-di~je, detelja in razli~ne sadike;

vrtovi so zemlji{~a, kjer z rednim namakanjem pride-lujejo povrtnine in cvetje;

Slika 1. Spreminjanje deleèv zem-lji{kih kategorij med letoma 1896in 1994

98


darno kositi, mo`no pa jih je uporabiti za pa{o; lahkoso deloma zarasla z grmovjem, brinjem ali robidovjem;

trsti~ja so zemlji{~a, prekrita s trstikami ali drugimimo~virskimi rastlinami; mogo~e jih je gospodarskoizkori{~ati;

gozdne plantaè so zemlji{~a, porasla s hitro ra-sto~imi listavci, namenjena za pridobivanje lesa;

gozdovi so zemlji{~a, strnjeno porasla z gozdnimdrevjem, ter razli~ne poseke.

Nekatere zemlji{ke kategorije zasluìjo svojo opredeli-tev bolj po izgledu kot po dejanski vlogi. Tipi~en primerso pa{niki, saj dejansko pasejo ìvino le na manj{em de-lu njihovih registriranih povr{in, obenem pa so pa{i na-menjeni tudi va{ki sadovnjaki v neposredni bliìni

Slika 2. Povr{ina (v ha) katastrskihzemlji{kih kategorij leta 1991

hmelji{~a so zemlji{~a, zasajena s hmeljem; vinogradi so zemlji{~a, zasajena s plemenito ali sa-

morodno trto; planta`ni sadovnjaki so zemlji{~a v izmeri nad 1000 m2,

zasajena s sadnim drevjem, ki jih intenzivno oskrbu-jejo z uporabo kmetijske mehanizacije;

ekstenzivni sadovnjaki so zemlji{~a, zasajena s sa-dnim drevjem, ki ne izpolnjujejo meril za uvrstitev vprej{njo skupino;

travniki so s travo porasla zemlji{~a, ki jih je mogo~egospodarno kositi vsaj enkrat na leto;

barjanski travniki so s travo ali preslico porasla zem-lji{~a na organskih ali mineralno-organskih tleh;

pa{niki so zemlji{~a, ki jih zaradi slabega prirasta, str-mine, skalnatosti ali nedostopnosti ni mo`no ali gospo-


99

kme~kih domov, ki so uvr{~eni k travnikom, pa{nikom alisadovnjakom. Povr{ina pa{nikov se zaradi ogozdovanjavseskozi zmanj{uje. Med pa{niki razlikujemo vi{inskepa{nike na planinah in predplaninah, skupne pa{nike(Schlamberger, 1995) in ~redinske pa{nike; slednjih jenajve~ po ravninah in gri~evjih.

Zemlji{ko kategorijo nerodovitno sestavljajo zelo raznoli-ke pojavne oblike: stavbi{~a (stanovanjske hi{e, gospodarskain druga poslopja), dvori{~a, skalovje, vodovje (reke, potoki,prekopi, umetne struge, jezera), prometnice (ceste, poti, èle-znice, letali{~a ipd.) in druga neizrabljena zemlji{~a.

Temeljne zna~ilnosti kmetijske rabe tal

Dana{nja raba tal je posledica hitrega povojnega razvo-ja, za katerega je zna~ilna dokaj mo~na razpr{ena indu-strializacija, ki je vzpodbudila urbanizacijo. Oba procesasta povzro~ila beg z deèle in deagrarizacijo. Pojavili stase tudi pridelovalna specializacija in tr`na usmerjenostkmetovanja. S posodabljanjem tehnik pridelave inmnoì~nim uvajanjem kmetijske mehanizacije je pri{lodo obse`nej{ega opu{~anja v obdobju prevladujo~e samo-

oskrbne naravnanosti kmetovanja obdelanih zemlji{~, nakaterih uporaba strojev ni mogo~a ali je negospodarna(Gabrovec, Kladnik, 1998).

Razmerja med zemlji{kimi kategorijami se neprestanospreminjajo. Podatki so kolikor toliko zanesljivi za obdo-bje zadnjega stoletja, àl pa so se spreminjale opredelitvezemlji{kih kategorij. Podatki o zemlji{ki rabi se glede navir podatkov medsebojno razlikujejo. Leta 1994 je bilo vSloveniji po podatkih Statisti~nega urada 639.700 ha ob-delovalnih in 790.700 ha kmetijskih zemlji{~, po podat-kih Geodetske uprave pa sta ustrezni {tevilki 683.100 haoziroma 891.800 ha.

Dale~ najve~ njiv (skoraj dve tretjini njihovih povr{in stanamenjeni pridelovanju ìt, ~etrtina krmnim rastlinam, 7 %industrijskim rastlinam, 5 % krompirju in slaba 2 % povr-tninam; Statisti~ni letopis, 2001) je na prodnih in ilovnatihravninah v vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Vinogradovje nadpovpre~no veliko na Primorskem in na subpanon-skem gri~evnatem obrobju ravninskega sveta. Tudi sadov-njakov je najve~ v gri~evjih subpanonske Slovenije, a jih jeprecej tudi v Ljubljanski in Celjski kotlini. Travnikov je navzhodu dràve ve~ kot na zahodu, pa{nikov pa je najve~ naPrimorskem in v visokogorju alpskega sveta, kjer je nadzgornjo gozdno mejo in v njeni vi{ini obmo~je planinskih

Slika 3. Raba tal leta 1994 po glav-nih naravnogeografskih enotah

100


pa{nikov. Gozdov je najve~ v predalpskem svetu, nad polo-vico ozemlja pa pora{~ajo {e v alpskem svetu ter na prevla-dujo~e zakraselem povr{ju Notranjske in Dolenjske (5,5 %je varovalnih gozdov, slab odstotek sestavljajo gozdni re-zervati; Statisti~ni letopis, 2001). Za izrazito gozdnate po-krajine oziroma obmo~ja veljajo Pohorje, vzhodni del Ko-zjaka, Smrekov{ko pogorje, vzhodni del Karavank, Kara-vanke med Trì~em in Jezerskim, alpske planote Menina,Dobrovlje, Jelovica, Pokljuka in Meàkla, visoke kra{keplanote Trnovski gozd, Hru{ica, Javorniki, Sne`nik, Gote-ni{ka gora in Ko~evski rog ter ovr{je Gorjancev. To, da jenajve~ nerodovitnega povr{ja v alpskem svetu, je posledicaskalnatosti nad zgornjo gozdno mejo, vendar so se temu èpovsem pribliàle obe veliki kotlini ter ravnine na vzhoduin severovzhodu dràve. Velik dele` je povsod zlasti posle-dica nagle zazidave rodovitnega povr{ja.

Zelo jasno je izraèna povezava med rabo tal in nadmor-sko vi{ino. V slednji se zrcalijo podnebne zna~ilnosti, sko-zi zastopanost glavnih reliefnih kategorij pa se odraàjo tu-di litolo{ke in dru`benogospodarske razvojne poteze.

Ker se na posameznih obmo~jih pojavljajo razli~ne zem-lji{ke kategorije, je na podlagi njihove zastopanosti ovredno-tena tudi prevladujo~a, tako imenovana primarna raba. Pri

izvedbi karte so bili uporabljeni orni ekvivalenti, koeficienti,ki v primerjavi z izhodi{~no vrednostjo 1,0 za njive prikazu-jejo donosnost in potrebno delovno intenzivnost za obvlado-vanje posamezne zemlji{ke kategorije. V na{ih razmerah jeustrezna vrednost za travnike 0,4, vinograde 2,5, sadovnjake1,2, pa{nike 0,1 in gozdove 0,15 (Kladnik, 1999).

êprav imajo nizek koeficient, so gozdovi tudi pritak{nem vrednotenju v ospredju v skoraj vsem vzpetemsvetu. O njihovi prevladi je mogo~e govoriti v severni inzahodni Sloveniji ter ponekod na zakraselih pogorjihju`nega dela dràve. Kot nekak{en klin se dale~ protivzhodu dràve zaìrajo na obmo~ju Posavskega hribovja.Vloga njiv je nadpovpre~na v vzhodni Sloveniji in na rav-ninskih obmo~jih osrednje Slovenije. Tretji najbolj pro-stran tip so travniki. Do izraza pridejo predvsem v sre-dnjem in spodnjem delu Poso~ja, Ba{ki grapi in Idrij-skem hribovju, na Krasu, v ni`jih legah Brkinov in Ilir-skobistri{ki kotlini, na Pivki, Blokah in Ljubljanskembarju, v ju`nem delu Suhe krajine, na jugu Ko~evskega inv Poljanski dolini nad Kolpo. Pa{niki prevladujejo le vneznatnem delu Slovenije, podobno pa velja tudi za sa-dovnjake in vinograde, vendar je na obmo~jih dejanskeprevlade njihov pomen velik, pomembna pa je tudi njiho-va vloga v videzu pokrajine.

Slika 4. Raba tal leta 1994 glede nanadmorsko vi{ino


101

102


Najbolj izrazit proces spreminjanja rabe tal je ogozdova-nje, ki prevladuje skoraj v vsem zahodnem, severnem inju`nem delu dràve, pa tudi na vzhodu Gori~kega. Poseb-no izrazito je v goratih in prometno odmaknjenih predelih.Ozelenjevanje kot posledica prilagajanja maksimalne ob-delave optimalni zaradi uvajanja kmetijske mehanizacije(opu{~anje prestrmih in preve~ oddaljenih njiv) ter spremi-njanja pridelovalne usmerjenosti (pove~ana vloga ìvino-reje) je prevladujo~ proces na vzhodu dràve, na severnemobrobju Ljubljanske kotline in ponekod v hribovitih prede-lih v njenem zahodnem delu. Intenzifikacija spremlja pre-dvsem obmo~ja, kjer so velikopotezno izvajali melioracije(Pesni{ka in [~avni{ka dolina v Slovenskih goricah,Apa{ko polje, ju`no obrobje Dravskega polja, severnoobrobje Ravenskega in Dolinskega v Prekmurju, osr~je Vi-pavske doline, ju`ni rob Ljubljanskega barja, Kr{ka ravan)ali {irili vinograde (Gori{ka in Koprska brda) oziroma sa-dovnjake (ju`ni rob Savinjske ravni). Obmo~ja urbanizaci-je se deloma ujemajo z obmo~ji intenzifikacije, zna~ilnapa so za najbolj rodovitna zemlji{~a v zaledjih mest, takoda è prevladujejo na Dravskem, Murskem, Kranjskem inSor{kem polju ter na Kamni{kobistri{ki ravni, v Notranj-skem podolju in na vzhodu Krasa. Zna~ilna so tudi v doli-nah na Koro{kem in ponekod v visokogorju, predvsemtam, kjer so na novo uredili smu~i{~a, zgradili gozdne ce-ste ali pa so zrasla naselja po~itni{kih hi{ic.

Pri vrednotenju kmetijske in gozdne rabe tal glede nageoekolo{ke razmere Gams (1998) navaja, da kmetijskaraba tal za naravnimi mo`nostmi mo~no zaostaja v Kopr-skem primorju, Spodnji So{ki dolini, Brkinih, na Kozjan-skem, v Voglajnsko-Sotelski Sloveniji, Dravinjskih goricahter na Ko~evskem in Tolminskem. Posebno opozarja na ne-izrabljene mo`nosti v lapornatih in fli{nih gri~evjih, ki najbi bile posledica splo{ne gospodarske zaostalosti. Dele`gozda naj bi bil prevelik in ob uporabi sodobne tehnologijenaj bi bila marsikje bolj gospodarna kmetijska raba.

Ogroenost zaradi naravnih in civilizacijskih dejavnikov

Za Slovenijo je raznovrstnost rabe tal, {e zlasti kmetij-ske, ugodna zna~ilnost, saj posamezne nevarnosti neogroàjo enako vseh zemlji{kih kategorij. Pri rajonizaci-ji kmetijske pridelave je poznavanje ogroènosti pred na-ravnimi nesre~ami zelo pomembno. ê se istovrstne na-ravne nesre~e pogosto pojavljajo, je treba nujno spreme-niti pridelovalno usmeritev ali pa uvesti ustrezne za{~itneukrepe (Dular, 1988).

Polj{~ine na njivah so najbolj ogroène zaradi pozebe,su{e (Dolinar Le{nik, 1989; Matajc, 1991 in 2000/2001;Gams, 1993; @iberna, 2000/2001), to~e, poplav, usadov inerozije prsti, travnike najbolj ogroàjo poplave, vinogradeto~a, pozeba (Zrnec, 1991), su{a, usadi in lokalno burja

(Pristov, 1996), sadovnjake pozeba (najbolj izpostavljenaso ostarela, iz~rpana in zanemarjena drevesa, napadena odbolezni in {kodljivcev, in drevje, iz~rpano zaradi preobil-nega pridelka v prej{njem letu; Adami~, 1988), to~a, `led,snegolom, su{a in usadi ter pa{nike erozija in usadi (Per-ko, 1990). V manj{i meri kmetijska zemlji{~a ogroàjo tu-di velik sneg in strela. V gozdovih najve~ {kode po-vzro~ajo `led, vetrolomi in snegolomi, na omejenihobmo~jih tudi plazovi, tako zemeljski kot sne`ni. Med ci-vilizacijskimi dejavniki kmetijska zemlji{~a in gozdoveogroàjo tudi izpusti nevarnih snovi v okolje ter (obdob-no) radioaktivno sevanje kot posledica jedrskih nesre~.

Omeniti velja, da se {tevilo sklenjenih zavarovanj za{kodo v kmetijstvu pri nas zmanj{uje, zato se posledi~nopove~ujejo zavarovalne premije in tveganost te panoge(Penca in sod., 1999). Temeljno zavarovanje posevkov inplodov obsega nevarnost pred to~o, poàrom in strelo,dodatno pa se lahko zavarujejo {e spomladanska pozeba,vihar in poplava. Pred sne`nim in zemeljskim plazom tererozijo se lahko zavarujejo le mladi sadovnjaki, vinogra-di in hmelji{~a.

Na drugi strani ima kmetijska raba tal vpliv na posamez-ne pokrajinske prvine ter s tem na posredno in neposrednoogroènost ~loveka. Neprimerna ali na hitro spremenjenazemlji{ka raba lahko pove~a plazovitost in nevarnost usa-dov, spremeni mikroklimo, pove~a talno su{nost in pos-pe{i erozijo prsti. Primerno je, da se zemlji{ke kategorijein gojene kulturne rastline prilagajajo poplavam ter poze-bam. Pri tem je bil ~lovek v stoletnem prilagajanju naravivsaj deloma uspe{en, vendar kar {tevilna poro~ila o {ko-dah, ki ju ta dva dejavnika vseskozi povzro~ata, opozarja-jo, da se da pri tem {e marsikaj postoriti.

Pri obdelovanju njiv je pomembna tehnika oranja. Ora-nje v smeri pobo~ja pospe{uje erozijo prsti, medtem ko joizohipsno ali konturno oranje zmanj{uje. Pri urejanju vi-nogradov in sodobnih intenzivnih sadovnjakov je po-membno terasiranje, ki na erozijo prsti vpliva zaviralno.Neko~ se je terasiranje v ve~ji meri uporabljalo tudi prinjivski rabi. Glavni razlogi so bili prepre~evanje erozijeprsti, zadrèvanje ve~jih koli~in talne vlage in s tem pre-pre~evanje negativnih posledic su{e.

Na gozdove ima izrazito negativen vpliv industrijsko one-snaèvanje zraka. Ponekod (npr. v Dolini smrti med @erja-vom in ^rno na Koro{kem) je pri{lo do popolne ogolelostipovr{ja, drugje pa le do spreminjanja drevesne sestave,ve~je osutosti drevesnih kro{enj, obolevnosti drevja inzmanj{anega prirasta. Iglasto drevje je bolj prizadeto od li-stavcev. Najbolj po{kodovana drevesna vrsta je jelka, ki jisledita smreka in bor. Med listavci je v ospredju hrast, ki musledi bukev ([olar, 1992). Zaradi velikega deleà ob~utljivihiglavcev so najbolj po{kodovani gozdovi v Dinarskem sve-tu, sledijo alpski in subpanonski gozdovi. Propadanje goz-dov spremlja pove~ana erozija, zlasti erozija prsti.


103

104


Za odpravljanje posledic okuènega, mo~no po{kodo-vanega in podrtega drevja se izvaja sanitarna se~nja. Le-ta 2000 so na ta na~in posekali 553.373 m3 lesa, od tegaskoraj tri ~etrtine lesa iglavcev. Leta 1997 je bilo s sani-tarno se~njo posekanega {e enkrat toliko lesa. Najpo-membnej{i razlog za izvajanje sanitarne se~nje je odprav-ljanje posledic vremenskih ujm (ta vzrok se iz leta v letotudi najbolj izrazito spreminja), sledita mu bolezni drev-ja in napadenost drevja z insekti (Pavlin, 1994), medtemko je odpravljanje posledic gozdnih poàrov (Pe~enko,1993) precej manj pomembno in se njegov pomen posto-poma zmanj{uje (Statisti~ni letopis, 2001).

Za omilitev negativnih posledic trajno izgubljenihkmetijskih zemlji{~ so od sedemdesetih let 20. stoletjaza~eli izvajati obse`ne melioracije zemlji{~, med kateri-mi so po pomenu v ospredju ekolo{ko sporne hidromeli-oracije (Belec, 1982; Kert, 1979; Kladnik, Natek, Marje-ta, 1989; Mati~i~, 1983; Natek, Marjeta, 1990).

Prva melioracijska dela na obmo~ju Slovenije so è v~asu Rimskega imperija potekala na Ljubljanskem barju.Drugje po Sloveniji ve~jih melioracijskih del v preteklostini bilo. Na~rtne melioracije so se pojavile {ele med svetov-nima vojnama na vla`nih obmo~jih ob Muri, Dravi, Dravi-nji, Pesnici, Savi, Savinji in Mislinji. Sredi sedemdesetihlet 20. stoletja se je za~elo obdobje najbolj intenzivnih me-lioracijskih posegov, ki so se izvajali vse do za~etka devet-desetih let. Najobse`nej{a melioracijska obmo~ja so Mur-sko polje, doline in mokrotna obmo~ja ob rekah Ledavi,[~avnici, Pesnici, Polskavi in Lo`nici, Breì{ko-Kr{ko po-lje in Zgornja Vipavska dolina. Zanimivo je, da se vse ve~melioriranih zemlji{~ v obdobju poletne su{e namaka.

Z melioracijskimi posegi je bila marsikje odstranjenaskoraj vsa drevesno-grmovna vegetacija v obliki ìvihmej in obmejkov. Melioracijsko obmo~je je postalo ob-seèn odprt prostor, s ~imer se je mo~no spremenil pokra-jinski videz. Zlasti negativno so melioracije vplivale nabiotsko raznovrstnost, tako ìvalsko kot rastlinsko. Izgi-nili so mnogi naravni ekosistemi.

Hidromelioracije so praviloma spremljale komasacije,s ~imer so se povr{ine zemlji{kih parcel precej pove~ale.Parcele so dobile pravilnej{e oblike, s tem pa se je po-ve~ala izpostavljenost vetrovom in u~inkom neurij.Na~rtovalcem lege parcel je v ve~ini primerov izziv po-menila le izbolj{ana dostopnost, pri ~emer so zanemarilipestro pokrajinsko sestavo z zna~ilno hidrolo{ko, ve-trovno, solarno in drugo orientacijo (Natek Marjeta,1990). S komasacijami izginja tradicionalna poljska raz-delitev, ki se je izoblikovala v nenehnem, ve~stoletnemprilagajanju na{ega kmetovalca naravnim razmeram.Omeniti velja, da je bilo zaradi nezaupanja kmetov raz-poloènje zasebnega sektorja do izvajanja komasacij vglavnem odklonilno, zato zlo`be {e niso bile sistemati~noizvedene na ve~ kot polovici zemlji{~.

U~inki pri obremenjevanju okoljaMarsikje na slovenskem podeèlju je kmetijstvo {e ve-

dno gospodarsko pomembna dejavnost. Na takih, kmetij-sko bolj intenzivnih obmo~jih prihaja tudi do nezaèlenihstranskih u~inkov kmetijstva, zlasti do onesnaèvanja vodaz nitrati in ostanki pesticidov, onesnaèvanja prsti s pesti-cidi in te`kimi kovinami ter ponekod celo do onesnaèva-nja samih kulturnih rastlin. Problematika kmetijskegaobremenjevanja dela slovenskega podeèlja je `go~a tudizato, ker se marsikje povezuje z drugimi viri onesnaèva-nja, npr. s prometom, industrijo idr. (Lampi~, 2001)

Velike teàve v zvezi z intenzivno kmetijsko rabo talpovzro~a mnoì~na in pogosto ne dovolj premi{ljenauporaba sodobnih sredstev za pove~anje donosov in zati-ranje {kodljivcev, mineralnih gnojil in biocidov. Njihovapretirana uporaba lahko posredno ogrozi kakovost te-ko~ih in stoje~ih povr{inskih voda ter podtalnice. Pri temje na{a posestna razdrobljenost z veliko parcelno po-me{anostjo sre~na okoli{~ina, saj so zaradi neenakomer-ne uporabe teh sredstev posameznih kmetovalcev dejan-ske koncentracije negativnih posledic manj{e, kot bi bile,~e bi z njihovo uporabo pretiravali na vseh zemlji{~ih.

Razlikujemo dva tipa kmetijskega obremenjevanjaokolja, obremenjevanje iz razpr{enih virov in obremenje-vanje iz to~kovnih virov. Obremenjevanje iz razpr{enihvirov je posledica velike velikostne in prostorske razdro-bljenosti zemlji{~. To~kovne kmetijske obremenitve oko-lja povzro~ajo ve~ji ìvinorejski obrati, pri nas goveje,pra{i~je in perutninske farme; nadpovpre~no so osredo-to~ene na Kranjsko-Sor{kem polju, Dravsko-Ptujskempolju in v Prekmurju (Kladnik in sod., 2001).

Leta 2000 je bilo na ha obdelovalnih zemlji{~ porablje-nih povpre~no 397 kg mineralnih gnojil (Statisti~ni leto-pis, 2001), kar je skoraj {e enkrat ve~ kot leta 1990, a zadesetino manj kot v rekordnem letu 1998. Poraba nadruìnskih kmetijah je nekoliko manj{a (359 kg/ha) kot vkmetijskih podjetjih.

Dve tretjini du{ika se v tla vneseta z ìvinskimi in tre-tjina z mineralnimi gnojili. Uredba o vnosu nevarnih sno-vi in rastlinskih hranil v tla (1996) predpisuje mejne vre-dnosti letnega vnosa rastlinskih hranil le za ìvinska gno-jila in dolo~a mejno vrednost letnega vnosa du{ika 210kg/ha. Skupni vnos du{ika na nekaj ve~ kot 1000 podro-bno anketiranih druìnskih kmetijah zna{a 190 kg N/ha(Rejec Brancelj, 2001). Najve~ji ugotovljen vnos je vgri~evjih (258 kg N/ha), za tretjino manj{i je na ravninah(188 kg N/ha) in v kra{kih pokrajinah (179 kg N/ha), naj-manj{i pa v hribovjih (100 kg N/ha). Vendar so znotrajposameznih pokrajinskih tipov velike razlike.

Po merilih Evropske unije velja, da je dolo~ena pokra-jina za izpiranje nitratov ob~utljiva takrat, ko je du{ika


105

ve~ kot 100 kg/ha (Rejec Brancelj, 1999). To vrednostpresegajo v ve~ kot dveh tretjinah slovenskih pokrajin.Obremenjevanje je najbolj izrazito na Gori~kem, na Po-murski ravnini, na dnu [~avni{ke doline, na posameznihobmo~jih Dravsko-Ptujskega polja, na dnu Mislinjske inZgornje Dravske doline, na obrobju Pohorja, v Celjskikotlini, na celotnem Kranjsko-Sor{kem polju, sem in tjapa se pojavlja na Kr{ko-Breì{kem polju ter v kra{kih po-doljih, zlasti Dolenjskem in Ribni{ko-Ko~evskem.

Obmo~ja z najbolj izrazitim kmetijskim obremenjevanjemokolja zavzemajo 31,9 % ozemlja dràve in na njih ìvi13,7 % slovenskega prebivalstva (Kladnik in sod., 2001).

Opozoriti je treba {e na nevarnost to~kovnega one-snaèvanja z organskimi gnojili, zlasti zaradi nepredvide-nih nesre~ pri prevozih gnojevke. Najve~krat so vir stal-nega onesnaèvanja podtalnice in teko~ih voda neurejenagnoji{~a in gnojne jame ter nezavarovane deponije hlev-skega gnoja (Lampi~, 2001).

Po stopnji okoljskega obremenjevanja izstopa gojitevnekaterih najzahtevnej{ih kultur, ki se uvr{~a med naj-bolj intenzivne zvrsti kmetijskega pridelovanja. Mednjeprav gotovo spada pridelovanje sladkorne pese. Njenopridelovanje je osredoto~eno na obmo~ja s podtalnico,zato je pove~ana mo`nost ostankov nitratov in pesticidov

Kmetijskoopravilo Oblika obremenjevanja

Prizadeta pokra-jinotvorna prvina Posledica obremenjevanja

gnojenje prevozi s te`kimi cisternami kopi~enje snovi v prsti izpiranje v vode, zlasti v pod-

talnico razvaànje gnoja in gnojevke

prst voda zrak rastlinstvo

poslab{ana struktura prsti, zbi-ta tla

onesnaènost prsti onesnaènost podtalnice, red-

keje teko~ih voda z du{ikom smrad zaradi izhlapevanja

amoniaka oìg kulturnih rastlin

uporabaza{~itnihsredstev

nepravilno hranjenje embalaè pretirana in nepravilna raba izpiranje v vode, zlasti v pod-

talnico

prst voda rastlinstvo

onesnaènost prsti onesnaènost podtalnice onesnaènost rastlin zmanj{ana biotska raznovrst-

nost gojenje

ìvine pa{a na strminah velika koli~ina ìvalskih

izlo~kov pri farmskem na~inureje

premajhne in neustrezne gnoj-ne jame ter gnoji{~a

prst voda zrak

erozija prsti onesnaènost podtalnice smrad v okolici farme

oranje drugo delo

s te`kimikmetijski-mi stroji

nepravilno oranje tla~enje prsti spravilo pridelkov v jesenskem

~asu, po katerem ostanejo tlaneza{~itena

prst voda

poslab{ana struktura prsti, zbi-ta tla

zmanj{ano {tevilo vrst in mi-kroorganizmov v prsti

zmanj{ana nosilnost tal pove~ano izhlapevanje pove~ana erozija prsti zmanj{an dele` humusa v prsti onesnaènost podtalnice

namakanje zastajanje vode uporaba neustrezne, tudi one-

snaène vode

prst zasoljevanje tal onesnaènost prsti

Prirejeno po Lampi~, B., 2000. Izbrani razvojni in okoljevarstveni problemi slovenskega podeèlja, Geographica Slovenica, 33/1.

Preglednica 1. Glavni {kodljivi vplivi kmetijstva na okolje

106


v talni vodi, zlasti tam, kjer je podtalnica plitvo podpovr{jem.

Pri nas prsti onesnaùje le najbolj intenzivno kmetovanjena prodnih ravninah (Lampi~, 2001). Onesnaènost prsti niodvisna le od intenzivnosti kmetijstva in pritiskov drugihdejavnosti, ampak jo v veliki meri pogojujejo njene regene-rativne sposobnosti. Pri tem velja omeniti vpliv debeline inreakcije prsti. Debele prsti so navadno zakisane, zato sou~inki kislega de`ja na njih nadpovpre~no neugodni.

Kmetijsko onesnaèvanje ostalih okoljskih sestavin jemanj{e. Zrak se onesnaùje z emisijami izpu{nih plinovvse bolj raz{irjene kmetijske mehanizacije, a te emisijeso v primerjavi s prometnimi zanemarljive. Najboljo~iten in hkrati najbolj mote~ negativen vpliv kmetijstvana zrak je gotovo smrad, ki pa za ~lovekovo zdravje nima{kodljivih posledic.

Ekstenziviranje zemlji{ke rabe ponavadi spremlja ob-se`no zara{~anje kmetijskih zemlji{~, kar lahko povzro~ipropad kulturne pokrajine, ki jo je ~lovek oblikoval sko-zi stoletja. Z demografsko neugodnimi tokovi in s sodob-nimi razvojnimi te`njami na podeèlju je ogroèno ohra-njanje in varovanje kulturne dedi{~ine.

Omeniti velja {e dokaj {tevilne delovne nesre~e priuporabi kmetijskih strojev, zlasti traktorjev, ki v mnogihprimerih niso opremljeni z ustreznimi varovali. Zaradivoènj kmetijskih strojev po na{ih sorazmerno ozkih inslabo preglednih cestah se dogodi tudi ve~ prometnih ne-sre~. Precej delovnih nesre~ je tudi pri podiranju drevja vgozdu in spravilu lesa. êprav {koda, ki jo zlasti na nji-vah in v sadovnjakih povzro~a divjad, ne spada med na-ravne nesre~e, je v obgozdnih legah njen obseg tolik{en,da ga nikakor ne gre prezreti.

LITERATURA

1. Adami~, F., 1988. Pozeba sadnega drevja v Sloveniji. Ujma, 2, 8992.

2. Bat, M., 1990. Odnos med rabo tal in naklonom povr{ja. Dela, 6. Ljubljana, Univerzav Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo,154162.

3. Belec, B., 1981. Prostorska preobrazba slovenskih pokrajin pod vplivom posebnihkultur. Geographica Slovenica, 12. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, In{titut za geogra-fijo, 5061.

4. Belec, B., 1982. Melioracije i komasacije kao ~inilac razvoja poljoprivrede i transfor-macije ruralnih predjela u Sloveniji. Geographica Iugoslavica, IV. Novi Sad, Savezgeografskih dru{tava Jugoslavije, 6366.

5. Cunder, T., 1998. Njivske kulture. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, Dravna za-loba Slovenije, 198201.

6. Dolinar-Le{nik, M., 1989. Vpliv su{e na kmetijsko proizvodnjo. Ujma, 3, 710.

7. Dular, J., 1988. Ocenjevanje naravnih nesre~ v kmetijstvu. Ujma, 2, 9396.

8. Gabrovec, M., 1993. Changes in land use relative to relief over the last 40 years inSlovenia. GIS for Ennvironment. Conference on Geographical Information Systems inEnvironmental Studies. Krak w, 9197.

9. Gabrovec, M., 1994. Relief in raba tal na dolomitnih obmo~jih Slovenije. Doktorskadisertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografi-jo.

10. Gabrovec, M., 1995. Dolomite Areas with Particular Consideration of Relief and LandUse; Dolomitna obmo~ja s posebnim ozirom na relief in rabo tal. Geografski zbornik,35. Ljubljana, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 744.

11. Gabrovec, M., Kladnik, D., 1997. Some New Aspects of Land Use in Slovenia; Nekajnovih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik, 37. Ljubljana, Geografski in{ti-tut Antona Melika ZRC SAZU, 764.

12. Gams, I., 1960. Zgornja meja agrarne naseljenosti v Sloveniji. Geografski vestnik, 33.Ljubljana, Geografsko dru{tvo Slovenije, 5969.

13. Gams, I., 1976. Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozof-ska fakulteta, oddelek za geografijo.

14. Gams, I., 1993. Naravni pogoji za su{o in su{nost tal ter njuno preventivo v Sloveniji.Ujma, 7, 710.

15. Gams, I., 1998. Pokrajinsko ekolo{ka sestava Slovenije. Geografija Slovenije. Ljublja-na, Slovenska matica, 214243.

16. Golob, S., Hrustel-Majcen, M., Cunder, T., 1994. Raba zemlji{~ v zara{~anju v Slove-niji. Kako izbolj{ati posestno strukturo v Sloveniji, 9. tradicionalni posvet kmetijskesvetovalne slube. Bled, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Republi{ka upravaza pospe{evanje kmetijstva, 8998.

17. Ile{i~, S., 1935. Obradjena zemlja u Sloveniji. Glasnik geografskog dru{tva, 21, Beograd.

18. Ile{i~, S., 1950. Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. SAZU, Dela, 2, Ljubljana.

19. Kert, B., 1979. Uveljavljanje drubenega sektorja kmetijstva na melioriranih povr{inahv Pesni{ki dolini. Zbornik Mariborsko Podravje. Maribor, 107112.

20. 21Kladnik, D., 1985. Problematika zemlji{ke strukture v Sloveniji. Elaborat. Ljubljana,Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, In{titut za geografijo, 192 strani.

21. Kladnik, D., 1990. Ugotavljanje stopnje vplivov naravnih in drubenih dejavnikov naintenzivnost izrabe tal. Geographica Slovenica, 21. Ljubljana, In{titut za geografijo,223248.

22. Kladnik, D., 1999. Leksikon geografije podeelja. Ljubljana, In{titut za geografijo.

23. Kladnik, D., Gabrovec, M., 1998. Raba tal. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana,Dravna zaloba Slovenije, 180191.

24. Kladnik, D., Natek, Marj., 1989. U~inki prostorsko-ureditvenih operacij z vidika inten-ziviranja kmetijstva v ob~ini Lendava. Elaborat. Univerze Edvarda Kardelja v Ljublja-ni, In{titut za geografijo.

25. Kladnik, D., Ravbar, M., Rejec Brancelj, I., 2001. Strokovne podlage za opredelitev ti-pi~nih podeelskih obmo~ij v Sloveniji. Elaborat. Ljubljana, In{titut za geografijo.

26. Lampi~, B., 2001. Izbrani razvojni in okoljevarstveni problemi slovenskega podeelja.Geographica Slovenica, 33/1. Ljubljana, In{titut za geografijo, 157202.

27. Maru{i~, I., 1983. Poti k razre{evanju kompleksnosti krajinskega prostora in varova-nje kmetijske zemlje. Posvet Razvojni vidiki rabe in varstva kmetijskega prostora. Lju-bljana, Zbornik Biotehni{ke fakultete, 5976.

28. Matajc, I., 1991. Su{a v kmetijstvu in namakanje. Ujma, 5, 153156.

29. Matajc, I., 2000/2001. Zna~ilnosti in posledice kmetijske su{e leta 2000 v Sloveniji.Ujma, 1415, Ljubljana, 156162.

30. Mati~i~, B., 1983. Problemi pri uresni~evanju na~rtov urejanja kmetijskih zemlji{~ inmelioracij v Sloveniji. Posvet Razvojni vidiki rabe in varstva kmetijskega prostora. Lju-bljana, Zbornik Biotehni{ke fakultete, 7790.

31. Medved, J., 1970. Spremembe v izrabi zemlji{~a in preslojevanje kme~kega prebi-valstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Geografski vestnik, 42. Ljubljana, Geo-grafsko dru{tvo Slovenije, 330.

32. Natek, Marj., 1990. Melioracije. Geografski obzornik, 37/2. Ljubljana, Zveza geograf-skih dru{tev Slovenije.

33. Natek, Marj., 1996. Letalski posnetki in fotointerpretacija. Geografija v {oli, 5/2. Lju-bljana, Zavod Republike Slovenije za {olstvo, 6365.

34. Pavlin, B., 1996. Povezovanje teledetekcije in GIS-ov na primeru izdelave karte rabetal v Spodnji Vipavski dolini. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 19951996.Ljubljana, 146151.

35. Pavlin, R., 1994. Raz{irjenost smrekovih lubadarjev v Sloveniji. Ujma, 8, 6769.

36. Pe~enko, A., 1993. Poari v naravi leta 1992. Ujma, 7, 2426.

37. Penca, B., Koro{ec, I., Le{nik, Z., Lovrin~evi}, S., [trekelj, S., Lamov{ek, M., 1999.Zavarovanje pred nevarnostjo naravnih in drugih nesre~. Ujma, 13, 295299.

38. Perko, D., 1990. Ogroenost vzhodne Kr{ke kotline zaradi naravnih nesre~. Ujma, 4,9195.

39. Pristov, N, 1996. Burja v Sloveniji. Ujma, 10, 132138.

40. Rejec Brancelj, I., 1999. Agrarnogeografske zna~ilnosti slovenskih pokrajin z vidikavarstva okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul-teta, oddelek za geografijo.

41. Rejec Brancelj, I., 2001. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. Ljubljana, In{ti-tut za geografijo.

42. Schlamberger, V., 1995. Planine in skupni pa{niki v Sloveniji. Kmetijska svetovalnasluba Slovenije. Ljubljana, Uprava Republike Slovenije za pospe{evanje kmetijstva.

43. Slovensko kmetijstvo v {tevilkah. Ljubljana, Kmetijski in{titut Slovenije, 1994.

44. Statisti~ni letopisi Slovenije. Ljubljana, Statisti~ni urad Republike Slovenije.

45. Svet v epu. Ljubljana, Zaloba Mladinska knjiga, 1997.

46. [olar, M., 1992. Po{kodovanost gozdov. Ujma, 6, Ljubljana, str. 117120.

47. Topole, M., 1990. Fizi~na geografija Mirenske doline s posebnim ozirom na rabo tal.Magistrska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek zageografijo.

48. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, Uradni list RS, 68/96.

49. Vri{er, I., 1987. Spremembe v zemlji{kih kategorijah v Sloveniji. Geografski vestnik,59. Ljubljana, Zveza geografskih dru{tev Slovenije, 3749.

50. Vri{er, I., 1998. Tipi kmetijske rabe zemlji{~ (kmetijski sistemi). Geografski atlas Slo-venije. Ljubljana, Dravna zaloba Slovenije, 210211.

51. Zemlji{ki kataster, Podatki o zemlji{kih kategorijah po katastrskih ob~inah za leto1994. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Republi{ka geodetska uprava.

52. Zrnec, C., 1992. Spomladanska pozeba 1991. Ujma, 6, 2731.

53. @iberna, I., 2000/2001. Su{a leta 2000 v severovzhodni Sloveniji in njeni u~inki nakmetijske rastline. Ujma, 1415, 162167.


107

URBANIZACIJADrago Kladnik

Urbanizacija je civilizacijski proces {irjenjamestnega na~ina ìvljenja in rast mest oziromakopi~enje v mestih ìve~ih ljudi. Slovenija jedràva z dokaj visoko stopnjo urbaniziranostipo prvem merilu in dokaj nizko stopnjo po dru-gem merilu. Na{a mesta so razmeroma majhna.Zaradi osredoto~anja raznovrstnih dejavnosti invelike gostote poselitve v mestnih naseljih so tapomemben vir ogroànja okolja, na drugi stranipa jih ogroàjo tako naravne kot civilizacijskenesre~e in nevarnosti. Glavni dejavniki one-snaèvanja so industrija, promet in kopi~enjekomunalnih odpadkov, ki poslab{ujejo kakovostzraka, zlasti teko~ih vod in v najhuj{ih primerihtudi prsti. Prebivalstvo mest in mestne dejavno-sti najbolj ogroàjo potresi in poplave.

tev. To je sproìlo proces suburbanizacije, v katerem se jenamesto mest samih za~el najhitreje razvijati obro~ pri-mestnih naselij; tokovi dnevnih migracij med mestom inpodeèljem so bolj in bolj dvosmerni, razlike med me-stom in okoli{kimi naselji pa ~edalje bolj zabrisane. V za-dnji fazi se je mesto zlilo s svojim {ir{im, urbaniziranimzaledjem, s ~imer je nastala enotna mestna regija. Za me-stno regijo so zna~ilne naslednje naselbinske enote: me-stno jedro, predmestja, obmestna naselja in urbaniziranapodeèlska naselja. Ob tem se temeljito spreminjajo po-krajinski videz, raba tal, gospodarske dejavnosti, dru`be-ne funkcije, na~in ìvljenja, na~in in gostota pozidave, ko-munalna opremljenost, prometno omre`je ipd.

Urbanizacija bistveno pove~uje ranljivost naselij inobmo~ij zaradi naravnih in drugih nesre~. V mestnih na-seljih so na omejenem, sorazmerno majhnem prostorupoleg prebivalstva osredoto~ene industrijske, storitvene,poslovne, dru`bene in druge, za mesta zna~ilne dejavno-sti. V urbanih okoljih so organizirani oziroma postavljenipomembni, obse`ni in zelo ranljivi komunalni, prometniin drugi infrastrukturni sistemi ter objekti. Odvisnost pre-bivalstva od ustreznega delovanja teh sistemov in ìv-ljenjsko pomembnih dru`benih funkcij je v urbanizira-nem okolju precej ve~ja kot na podeèlju.

Merjenje stopnje urbaniziranosti

Na ugotavljanje stopnje urbaniziranosti, ki je lahkomednarodno primerljiva le ob upo{tevanju najbolj pre-prostega merila, to je deleà v mestih ìve~ega prebival-stva, odlo~ilno vpliva dolo~itev mestnih naselij, pri~emer se v praksi javlja niz teàv. Zaplete se è ob opre-delitvi pojma mesto, {e bolj pa ob konkretnem dolo~anjunaselij, ki ustrezajo izbranim merilom.

Po definiciji je mesto veliko naselje, ki je sredi{~e {ir{e,lahko tudi podeèlske okolice. Prepoznavno je po izrazitomajhnem deleù kme~kega prebivalstva, raz~lenjenosti namestne ~etrti (bivalne, industrijske, poslovne idr.), ve~jiosredoto~enosti proizvodnih, trgovskih, poslovnih, upravnihin drugih ustanov, po tako imenovanih mestoslu`nih dejav-nostih, s katerimi mesto skrbi za zadovoljevanje lastnih po-treb, ter po mestotvornih dejavnostih, namenjenih predvsemzadovoljevanju potreb okolice (leksikon Geografija, 2001).

V praksi za opredelitev mest ne obstaja ena sama, poe-notena definicija oziroma en sam, univerzalen kriterij. Prinas gre za kombinacijo {tevila prebivalcev (mesto naj bi

Uvod

Pojem urbanizacija pomeni bistveno ve~ od deleà me-stnega prebivalstva (po definiciji Slovarja slovenskegaknji`nega jezika). Pomeni predvsem dinami~en proceszgo{~anja gospodarskih in socialnih dejavnosti v mestihpod vplivom industrije, storitvenih dejavnosti, znanstve-no-tehni~nega napredka ali osebnih vzgibov, prostorsko infunkcijsko povezovanje sosednjih naselij, {iritev mestnihprometnih sistemov in drugih dejavnosti v obmestju, po-ve~evanje akcijskega radija zaradi avtomobilizma terzmanj{evanje razlik v ìvljenjski ravni in na~inu ìvljenjamed mestnim in podeèlskim prebivalstvom. Je torej civi-lizacijski proces {irjenja mestnega na~ina ìvljenja, ki sekaè v prevzemanju mestnih vzorcev in na~inov vedenjater mi{ljenja. Urbanizacija je tudi selitveno gibanje prebi-valstva s podeèlskih na mestna (urbana) obmo~ja in ne-nehno spreminjanje prebivalstvenih tokov znotraj mestnihobmo~ij samih, kar ima za posledico pove~evanje deleàprebivalstva v mestih oziroma kopi~enje v mestih ìve~ihljudi ter ozemeljsko {irjenje mest (Ravbar, 1998).

Proces urbanizacije praviloma poteka v ve~ fazah (Na-tek, K., Natek, M., 1998). V prvi, predindustrijski fazi ur-banizacije so bila mesta majhna, povezave med mestom inpodeèljem pa skromne, omejene na trgovino in obrtnestoritve. V naslednji fazi se je z razvojem industrije za~elopreseljevanje s podeèlja v mesta, ki so se hitro pove~eva-la, medtem ko v zunanjem videzu bli`njih podeèlskih na-selij {e ni bilo ve~jih sprememb, ~eprav se je ~edalje ve~tamkaj{njih prebivalcev vsak dan vozilo na delo v bli`njemesto. S~asoma je urbanizacija zajela tudi naselja vbliìni mest, ki so postajala vse bolj privla~na za naseli-

108

URBANIZACIJA /Drago Kladnik

imelo 2000 prebivalcev, v Nem~iji npr. vsaj 3000), mest-nih pravic, pridobljenih na osnovi srednjeve{kih listin(ve~ina tovrstnih mest je nastala v 13. in 14. stoletju), terupravne funkcije (za mestna naselja so bila avtomati~noimenovana vsa sredi{~a nekdanjih ob~in, zdaj{njih uprav-nih enot).

V fevdalni dobi je bilo na ozemlju Republike Slove-nije 25 mest. Z industrializacijo in posodabljanjemprometa v 19. in 20. stoletju je med mesti pri{lo doprecej{njih razlik: nekatera so izgubila mestni pomenin ostala na ravni razvoja podeèlskih naselij (Lo`, Vi-pavski Kri`, Vi{nja Gora, Kostanjevica na Krki; nekajlet v prvi polovici 20. stoletja sta imela mestni statustudi Rade~e in Gornji Grad), pojavila pa so se nova in-dustrijska, rudarska in turisti~na naselja z mestnimzna~ajem (npr. Jesenice, Trbovlje, Bled). V mesta soprerasli tudi nekateri trgi (npr. Murska Sobota, Vele-nje, Ribnica) ali celo vasi (npr. Domàle, Zre~e). Po 2.svetovni vojni je bilo za mesta razgla{enih ve~ novihnaselij, tako da se je {tevilo mest z medvojnih 31 po-ve~alo na 52. Z uvedbo upravne ureditve leta 1955 soopredeljevanje mest opustili (z izjemo Ljubljane inMaribora) in od takrat dalje se govori samo {e o nase-ljih (Pak, 1993).

Od takrat statisti~na slu`ba navaja 180 mestnih nase-lij (tako so npr. v aglomeracijo Domàle ob Domàlahvklju~ena {e naselja Depala vas, Rodica, Spodnje Jar{e,[entpavel, Vir in Zabor{t, v aglomeracijo Nova Goricapa ob Novi Gorici {e Kromberk, Pristava in Solkan)oziroma krajev z mestnim zna~ajem in mestnim vide-zom, med katera so uvr{~ena tudi vsa nekdanja ob~in-ska sredi{~a, zdaj sedeì upravnih enot, in (predvsemspalna) naselja v mestnih aglomeracijah. Le 79 mednjimi (pri posameznih avtorjih se {tevilo obi~ajno gi-blje med 76 in 80) ali 1,3 % od vseh slovenskih naselijse lahko glede na funkcije {teje za mesta v pravem po-menu besede, pa {e med temi jih ima ve~ (Kranjska Go-ra, Bovec, Vipava, Brestanica, [marje pri Jel{ah, Mo-zirje, Pesnica pri Mariboru) manj kot 2000 prebivalcev.Na drugi strani je kar nekaj krajev z ve~ kot 2000 pre-bivalci, ki jih zaenkrat ne uvr{~amo med mesta: Anka-ran, Borovnica, [en~ur, Rade~e, Polzela, [tore, ^rna naKoro{kem, Lovrenc na Pohorju, Ra~e, Beltinci. Vsaj prinekaterih (denimo Rade~ah) bo treba razmisliti o spre-membi statusa. Tudi nova zakonodaja ne govori o me-stih, temve~ o mestnih ob~inah, ki jih je zaenkrat 11(Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica,Novo mesto, Velenje, Ptuj, Murska Sobota in SlovenjGradec).

Po statisti~ni opredelitvi mestnih naselij ìvi v mestihdobra polovica slovenskega prebivalstva (50,5 % leta1991), ~e pa upo{tevamo le na zemljevidu prikazanih 79mestnih naselij, je bila leta 1991 stopnja urbaniziranostile 46,7-odstotna.

Temeljne zna~ilnosti slovenske urbanizacije

Nizka stopnja urbaniziranosti je za Slovenijo zna~ilnaod nekdaj, toda v zadnjih treh desetletjih so se zgodileprecej{nje spremembe. Pod vplivom industrializacije seje v {estdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja za~elapospe{ena urbanizacija; dele` mestnega prebivalstva se jes 36,1 % leta 1961 postopoma pove~al na 50,5 % leta1991. V tem ~asu je urbanizacija pre{la ve~ stopenj. Pr-votnemu osredoto~anju prebivalstva v dràvnem sredi{~uje pod vplivom politike policentri~nega razvoja sledilanajprej rast pokrajinskih, pozneje pa predvsem ob~inskihsredi{~, kjer so zdaj sedeì upravnih enot. V zadnjem~asu urbanizacija vse o~itneje povzro~a preobrazbo nase-lij (Ravbar, 1998).

Na zna~ilnosti slovenske urbanizacije vplivajo raznoli-ke naravne, zgodovinske, gospodarske, prometne, okolj-ske in upravno-politi~ne razmere; te so povzro~ile regio-nalne razlike v stopnji urbaniziranosti. Zato je merjenjeurbanizacije le s {tevilom in z deleèm mestnega prebi-valstva, kar omogo~ajo uradni statisti~ni podatki, po-manjkljivo; ti podatki ne odsevajo dejanskih razmer. Zapopolnej{i prikaz je bila razvita celovitej{a metoda, s ka-tero je ob upo{tevanju naravnogeografskih, fiziognom-skih, strukturnih in funkcijskih meril prikazano njihovomedsebojno prepletanje (Ravbar, 1992). Z uporabo temetode je mogo~e naselja razvrstiti v osem zna~ilnihskupin:

mesta (opredeljena glede na statisti~no razvrstitevnaselij),

suburbanizirana obmestja, urbanizirana obmestna naselja, urbanizirana podeèlska naselja, polurbanizirana ali prehodna naselja, stabilna podeèlska naselja, ogroèna podeèlska naselja, odmirajo~a podeèlska naselja.

S to kompleksno metodo izra~unana stopnja urbanizi-ranosti je 65-odstotna. Najve~ja je v osrednji Sloveniji,kjer urbanizacija sega od Zgornjesavske doline do Lju-bljanskega polja in Kamni{kobistri{ke ravni, ter v obal-nih naseljih, na Gori{kem, v Zasavju, Celjski in Velenjskikotlini in na Dravskem polju. Obmo~ja izrazite urbanizi-ranosti zavzemajo tretjino povr{ja, na njih pa ìvijo {tiripetine prebivalstva. Na zelo urbaniziranih obmo~jih somarsikje opazni zametki metropolitanizacije (Ravbar,1992). Podrobne prou~itve kaèjo, da so razvojni tipiodvisni od geografske lege, izoblikovanosti povr{ja, pro-metne infrastrukture, cene zemlji{~, obdobij ugodnegagospodarskega poloàja in (ali) stopnje liberalizacije ur-banisti~nih predpisov (Ravbar, 1992).

V zadnjem desetletju je opazen pojav suburbanizira-ne pokrajine. Za suburbanizirana obmo~ja sta zna~ilna


109

110

URBANIZACIJA /Drago Kladnik

Slika 1. Gostota poselitve naselbin-skih obmo~ij

izjemno mo~na dnevna migracija, ki okvirno zajemapolovico zaposlenih, in prevladujo~ na~in ìvljenja,skoraj povsem enak tistemu v mestih. Urbaniziranaobmestna naselja so zna~ilna za poseben tip podeèljaz ugodnimi razvojnimi potezami. Gostota poselitve tehobmo~ij trikrat presega slovensko povpre~je. Prepo-znavne zna~ilnosti obmestij so tudi hitrej{a prebival-stvena rast kot v mestih, podvojitev {tevila pripada-jo~ih naselij v zadnjih treh desetletjih in popolna spre-memba njihove socialno-gospodarske sestave zaradive~ kot polovi~nega deleà s podeèlja in tudi iz me-stnih sredi{~ priseljenih prebivalcev. Najbolj opaznapoteza pokrajinskega videza zunajmestnih obmo~ij jeprevladujo~a zastopanost novej{ih, prostostoje~ih indi-vidualnih hi{. Zaradi njih so potrebne ve~je povr{inezemlji{~, tako da je za prebivanje enakega {tevila ljudiponekod (npr. v Ljubljani, Mariboru, [kofji Loki,obalnih mestih) pozidanih tudi do

Documents

2. Posegi v okolje in onesnaževanje