Kaj povzroči nastanek zelene barve okrog rumenjaka v trdo ... · PDF fileModul za poučevanje KEMIJE v 9. razredu osnovne šole ... je tudi nastanek zelene barve okoli rumenjaka v

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Špela Velše, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Kaj povzroči nastanek zelene barve okrog rumenjaka v trdo kuhanih jajcih?

Vir: http://dianesfoodblog.com

Modul za poučevanje KEMIJE v 9. razredu osnovne šole

Povzetek Okoli nas je veliko reakcij za katere ne vemo, zakaj nastanejo oz. niti ne pomislimo, da nekaj nastane zaradi nekakšne reakcije. Spremljajo nas na vsakem koraku. Ena takšnih je tudi nastanek zelene barve okoli rumenjaka v trdo kuhanih jajcih. Večinoma gre za reakcije, ki potečejo med ioni in jih imenujemo ionske reakcije. Ioni pa kot že veš so delci, ki imajo več ali manj elektronov kot atom. V tem modulu boš torej spoznal ionske reakcije, kdaj potečejo, kaj nastane in kako jih zapišemo.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

Zahvala Modul je pripravila Špela Velše(konzulent: dr. Iztok Dvetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški

fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.

mailto:[email protected]

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










2

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. Znajo prepoznavati kemijske reakcije.

2. Spoznajo ionske reakcije.

3. Spoznajo, kako pride do kemijskih reakcij.

4. Znajo zapisati in urediti enačbe ionskih reakcij.

5. Opredelijo reaktante in produkte kemijske reakcije.

Vsebina učnega načrta: 1. razumejo kemijske spremembe kot kemijske reakcije oziroma kot snovne in

energijske spremembe, 2. spoznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij in poznajo pravila za,

urejanje kemijskih enačb 3. razumejo, kako nastanejo ioni ter poznajo razliko med kationi in anioni.

Metode in oblike dela: metode:

- besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); - eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje

problemov, poučevanje s primeri,). oblike: frontalna, indvidualna, skupinsko delo

Predviden čas: 4 šolske ure (45 min)

Predznanje: Učenci naj bi že znali: 1. spoznajo nastanek ionov iz atomov in razlikujejo med anioni in kationi,

2. razumejo nastanek ionske vezi,

3. na preprostih primerih razlikujejo med nastankom ionske vezi/ionske

spojine(kristala) in kovalentne vezi/molekule,

4. zgradba atoma: atomsko jedro in elektronska ovojnica(razporeditev elektronov po

lupinah(energijskih nivojih) in zunanji ali valenčni elektroni).





3

Aktivnosti učencev


Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Vir: http://dianesfoodblog.com

Hana si je za malico skuhala jajce, ki je bilo kupljeno v trgovini. Ko je jajce olupila in prerezala na pol je izgubila tek. Okrog rumenjaka je videla zeleno barvo in takoj pomislila, da to jajce ni dobro in da jih v trgovini več ne smejo kupiti. Ker pa jo je zanimalo, zakaj je bila ob rumenjaku prisotna zelena barva je za mnenje vprašala starejšo sestro. Sestra ji je predlagala, da skupaj naredita poskus, v katerem bosta skuhali različno stara jajca, različno dolgo in se bosta na podlagi tega odločili ali je jajce dobro ali ne. Jajca, ki jih kupiš v trgovini so iz različne reje. Si se kdaj vprašal, kakše so kokošje farme in kako cel proces poteka pri njih? Ali je boljše jajce, ki ga dobimo od domače kokoši ali iz kokošjih farm, kjer na dan pridobijo ogromno jajc? Kakšno je tvoje mnenje o kokošjih farmah in njihovem vplivu na okolje in družbo? Kaj pa ti misliš, ali je jajce še vedno dobro? In zakaj je prišlo do tega? Okrog nas je prisotnih veliko takšnih in podobnih reakcij. Si se že vprašal, kaj je razlog, da te reakcije potečejo? Kako se imenujejo? S pomočjo tega modula boš dobil odgovore na že zastavljena vprašanja in verjamem, da tudi na kakšno svoje.

(2) Učni cilji: Znajo prepoznavati kemijske reakcije, spoznajo ionske reakcije, spoznajo,kako pride do kemijskih

reakcij, znajo zapisati in urediti enačbe ionskih reakcij, opredelijo reaktante in produkte kemijske reakcije (3) Učni dosežki: znajo prepoznati ionske reakcije, razumejo njohov nastanek, znajo zapisati enačbe ionskih reakcij (4) Predzanje: spoznajo nastanek ionov iz atomov in razlikujejo med anioni in kationi, razumejo nastanek ionske

vezi,na preprostih primerih razlikujejo med nastankom ionske vezi/ionske spojine(kristala) in kovalentne vezi/molekule, zgradba atoma: atomsko jedro in elektronska ovojnica(razporeditev elektronov po lupinah(energijskih nivojih) in zunanji ali valenčni elektroni). (5) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (6) Novi pojmi: reaktanti in produkti, kemijska sprememba





4

Ponovitev: Nastanek ionov Ion nastane iz atoma, in sicer ko atom sprejme ali odda elektrone. Ion je nabit delec, ker ne vsebuje enakega števila elektronov in protonov. Ione ločimo na katione in anione. Nekateri atomi rajši oz. lažje sprejmejo elektrone in s tem postanejo negativno

nabiti ioni, ki jih imenujemo ANIONI. Atomi, ki postanejo anioni se nahajajo v V.,

VI. in VII. skupini periodnega sistema.

Primer: Atom klora sprejme 1 elektron in tako postane anion, ki ima stabilno razporeditev.

Nekateri atomi pa lažje oddajo elektrone in s tem postanejo pozitivno nabiti ioni

oz. kationi. Take atome najdemo v I., II. In III. skupini periodnega sistema.

Primer: Atom natrija sprejme 1 elektron in tako postane kation s stabilno razporeditvijo.





5

KEMIJSKA SPREMEMBA Med kemijsko reakcijo se snovi spremenijo. Prekinejo se obstoječe vezi med atomi in molekulami in nastanejo nove vezi, s tem pa nove snovi, ki imajo drugačne lastnosti. Znaki, da je potekla kemijska reakcija, so nastanek plina, sprememba barve, nastanek oborine in podobno.

IONSKA REAKCIJA Kot nam že samo ime pove, potečejo te rakcije med ioni. Ioni različnih snovi lahko reagirajo med seboj:

v trdnem stanju (npr. rekcija med NaOH(s) in NH4Cl(s)),

med trdno snovjo in raztopino (npr. reakcija med CaCO3(s) in CH3COOH(aq).

največkrat pa govorimo o ionskih reakcijah, ko reagirajo ioni v raztopinah.

Kdaj vemo, da je prišlo do ionske reakcije?

če se ioni povežejo v trdno ionsko spojino, ki je v vodi netopna oz. zelo slabo

topna,

če se ioni povežejo v molekule, ki so v plinastem stanju in raztopino zapustijo,

če se ioni povežejo v molekule, ki so v topni obliki in ostanejo v raztopini (slabo

disociirana snov).





6

Produkti, ki nastanejo pri teh reakcijah so:

OBORINE (netopna oz. zelo slabo topna ionska spojina, ki se izloči iz sistema): - spojine AgX (X = Cl, Br in I),

- vsi sulfidi (S2-) in hidroksidi (OH-), razen tistih iz 1. In 2. skupine periodnega

sistema in iona NH4+,

- vsi karbonati (CO32-), sulfati(IV) (SO3

2-) in fosfati(V) (PO43-), razen tistih iz 1.

skupine periodnega sistema, in iona NH4+.

NASTANEJO LAHKO TUDI MOLEKULE: PLIN :

- Molekule, ki zapustijo raztopino

- CO2 nastane pri reakciji iz karbonatov (CO32-) in hidrogenkarbonatov (HNO3

-)

s kislinami,

- H2S nastane pri reakciji iz sulfidov (S2-) in hidrogensulfidov (HS-) s kislinami,

- NH3 nastane pri reakciji amonijeve soli z raztopinami baz.

SLABO DISOCIIRANA SNOV :

Molekule, ki ostanejo v raztopini, npr. HgCl2.

TOPNE SNOVI:

spojine elementov I.skupine periodnega sistema (Li+, Na+, K+, Rb+, Cs+) in

amonijeve soli (NH4+),

vsi nitrati, NO3-,

vsi klorati, ClO3-,

vsi acetati, CH3COO-

vsi kloridi, Cl-, razen AgCl, HgCl in PbCl2

vsi sulfati(VI), SO42-, razen CaSO4, SrSO4, BaSO4, PbSO4, HgSO4 in Ag2SO4





7

Zapis enačbe ionskih reakcij: Pri zapisu enačbe ionske reakcije zamenjamo oba kationa ali oba aniona. Pozorni pa moramo biti na njihov naboj in da je formula nastale snovi pravilno zapisana, šele na to uredimo enačbo. Poglejmo si primer, pri katerem nastane težko topen srebrov klorid (2AgCl(s)): Da ta reakcija poteče, potrebujemo dve raztopini, in sicer ena mora vsebovati Ag+ ione (npr. AgNO3), druga pa Cl- ione (npr. CaCl3). CaCl2(aq) + 2AgNO3(aq) Ca(NO3)2(aq) + 2AgCl(s) Enačba bi pa v popolni ionski obliki izgledala tako: Ca2+ + 2Cl- + 2Ag+ + 2NO3- Ca2+ + 2NO3- + 2AgCl(s) Ione, katerih število je na obeh straneh enačbe enako (Ca2+ in NO3-), lahko izpustimo, ker v kemijski reakciji ne sodelujejo in tako dobimo naslednji zapis enačbe: 2Cl- (aq) + 2Ag+ (aq) 2AgCl(s)





8

In še nekaj podatkov o jajcu:

Hranilne vrednosti Minerali Vitamini proteini natrij vitamin A

ogljikovi hidrati kalij vitamin B

maščobe kalcij vitamin E

fosfor vitamin k

magnezij

železo

cink

fluorid

jod

selen

žveplo

Preglednica 1: Kaj vse vsebuje jajce?





9

Naloge učencev I. DEL

V aktivnosti, ki sledi boš preveril, kaj se zgodi, ko ioni reagirajo med seboj in kaj, ko se ioni združijo v molekule. Preveril boš tudi, če ionska reakcija poteče med reagenti, ki so v trdnem agregatnem stanju. V skupini pa se tudi pogovorite, kaj je razlog za nastanek zelene barve okrog rumenjaka. Ali k temu pripomore to, da je jace sveže, staro, predolgo kuhanje ali kaj drugega. Kako je pri nas s kokošjimi farmam? Kaj veste o njih? Zapišite svoja mnenja, dobro izvedite naslednje eksperimente, sodelujte ter opazujte, kaj se dogaja in zakaj pride do teh sprememb. Vse to ti bo pomagalo pri III. delu, kjer boš dobil odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu.

II. DEL

S pomočjo teorije in navodil za eksperimente boš preveril oziroma preizkusil, kdaj potečejo ionske reakcije in kaj pri tem nastane. Opazuj in zabeleži opažanja ter odgovori na vprašanja. Spodnjo legenda pa je za pomoč pri zapisu enačb kemijskih reakcij. Legenda:

model atoma srebra model atoma kalcija

model atoma klora model atoma kisika

model atoma natrija model atoma dušika

model atoma ogljika model atoma vodika

model atoma železa model atoma žvepla





10

A. Reakcija med vodno raztopino srebrovega nitrata in vodno raztopino

natrijevega klorida.

Reagenti Potrebščine

AgNO3 (aq) merilni valj

NaCl (aq) lij

filtrirni papir

Postopek: V merilni valj nalij vodno raztopino natrijevega klorida. Nato na vrh merilnega valja postavi lij v katerem je filtirni papir. Na filtririni papir dodaj nekaj kristalov srebrovega nitrata in jih polij z vodo. Pri delu so obvezna zaščitna očala in halja. Razen pri delu z gorilnikom nosite tudi zaščitne rokavice. Po končanem delu odlijte reakcijske zmesi v posebej pripravljene posode za odpadke. Pazite, da

reagenti ne pridejo v stik s kožo. Po končanem delu si umijte roke!

1. Zapiši opažanja in jih poskušaj razložiti!

2. Nastala je oborina bele barve. Da je prišlo do te oborine, so morali med seboj reagirati

ioni ene raztopine z ioni druge raztopine. Kaj misliš, kateri ioni so med seboj reagirali in

katera snov je pri tem nastala? V katero skupino uvrščamo to snov?(pomagaj si s teorijo

in enačbo reakcije).

3. Zapiši enačbo reakcije:

+ +





11

4. Zapiši enačbo reakcije še v ionski obliki:

5. Zapiši enačbo produkta in njegovo ime, ki nastane pri reakciji in je v vodi dobro topen

(pomagaj si z enačbo reakcije).

B. Reakcija med klorovodikovo kislino in kalcijevem karbonatom


CaCO3 (s) Presesalna buča

HCl (aq) čaša

trska

Postopek: Klorovodikovo kislino počasi kapljaj na pesek. Poteče reakcija, pri kateri začne nastajati plin. Izhajajoči plin poskušaj uloviti v čašo ter ga dokaži.

Pri delu so obvezna zaščitna očala in halja. Razen pri delu z gorilnikom nosite tudi zaščitne rokavice. Po končanem delu odlijte reakcijske zmesi v posebej pripravljene posode za odpadke. Pazite, da


Odgovori na vprašanja:

1. Zapiši enačbo reakcije :

+ + +

2. Kaj je nastalo pri eksperimentu? Kako to veš? S čim bi lahko dokazal nastali

produkt?





12

Do sedaj si izvedel dva eksperimenta, in sicer 1. eksperiment je bil med vodno

raztopino NaCl(aq) in vodno raztopino AgNO3(aq); 2. eksperiment pa je bil med

vodno raztopino (HCl (aq)) in trdno snovjo (CaCO3(s)). V tretjem eksperimentu pa

boš preveril ali ionske reakcije potekajo tudi, ko imamo obe snovi v trdnem stanju.

C. Reakcija med natrijevim hidroksidom in amonijevim kloridom.


NaOH(s) epruveta

NH4Cl(s) 2 čaši

Indikator fenolftalein Pokrov za epruveto s cevjo

Postopek: V čaši zmešaj žličko natrijevega hidroksida z žličko amonijevega klorida. Zmes prenesi v epruveto. Epruveto zapri s pokročkom z cevjo. V drugo čašo natoči vodo in dodaj nekaj kapljic indikatorja. Cev iz epruvete potopi v čašo vodo.



1. Zapiši opažanja in razlago.


+ + +





13

3. Kateri produkt je nastal pri tej reakciji in s čim bi ga lahko dokazali?

4. Ali je potekla ionska reakcija?

Zakaj tako misliš?

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

- Kako vemo, da je potekla ionska reakcija? - Ali vsi ioni v reakciji med seboj reagirajo? - Kateri ioni so prisotni v vodni raztopini srebrovega nitrata? - Kateri ioni so prisotni v vodni raztopini natrijevega klorida?

Naloge za vajo

1. Katera od navedenih spojin je netopna v vodi?

a. CaBr2

b. Na3PO4

c. CaCO3

d. AgNO3

2. Kateri od navedenih spojin sta topni v vodi?

a. PbI2

b. KNO3

c. AgCl

d. AgNO3

3. Zapiši enačbo reakcije med BaCl2 (aq) in Na2SO4 (aq).

4. Pri kateri reakciji bo nastala netopna snov Bi2S3?

a. BiCl3(aq) + NaCl(aq)

b. Bi(NO3)3(aq) + Na2SO4(aq)

c. Na2S(aq) + Bi(NO3)3(aq)





14

5. Dopolnite ionske reakcije.

a. NiBr2(aq) + (NH4)2S (aq) _________ (s) + 2NH4Br(aq)

b. NH4Cl(aq) + NaOH(aq) _________(g) + _________(l) + NaCl(aq)

c. H3PO4(aq) + 3KOH(aq) K3PO4(aq) + ___________(l)

d. CaCO3(s) + 2HCl(aq) CaCl2(aq) + _________(g) + ________(l)

e. AgNO3(aq) + KI(aq) KNO3(aq) + ______(s)

6. Zapiši produkte naslednjih ionskih reakcij. Prvi produkt naj bo vedno netopna ali

slabo disociirana snov. Enačbe uredite. Zgleduj se po primeru.

Primer: H2SO4 + 2KOH 2H2O + K2SO4

a. ___AgNO3 + CaBr2 ________ + ____________

b. NaOH + HI _________ + ___________

c. MgCl2 + Na2CO3 __________ + ____________

d. Na2S + ___HNO3 __________ + ____________

Ali razumem

- Kdaj lahko pride do ionske reakcije? - Kaj nastane pri ionskih reakcijah? - Ali lahko s prostim očesom vidimo, da je kemijska reakcija potekla? Kaj opazimo? - Pri reakciji med Na2CO3(aq) in CuSO4(aq) nastane modra oborina (CuCO3(s)) in Na2SO4(aq). Ali je ta reakcija ionska? Kako to veš? Kaj pa lahko poveš o Na2SO4(aq)? Zapiši enačbo reakcije in jo ponazori (nariši) z modeli. - Kako zapišemo ionske reakcije?

III. DEL S pomočjo tega modula si spoznal ionske reakcije. Ali si morda sedaj dobil odgovor na vprašanje, kaj povzroči nastanek zelene barve okrog rumenjaka v trdo kuhanih jajcih? Prvi odgovor, ki ti je najverjetneje prišel na misel je ta, da to barvo povzroči ionska reakcija. Ja, to je res. Si se pa vprašal, kateri so tisti ioni, ki reagirajo med seboj in povzročijo nastanek temno zelene barve? S pomočjo te naloge boš dobil odgovor tudi na to vprašanje. Na razpolago imate žveplo, železo, natrijev hidroksid, natrijev karbonat, bakrov sulfat in srebrov nitrat. S pomočjo svojega znanja iz kemije in biologije (katere snovi so prisotne v rumenjaku) dobro razmislite, kateri dve snovi bi uporabil, da bi dobil temno zeleno barvo.





15

Ko se vsi strinjate z odločitvijo začnite z delom. Sledite postopku, ki je opisan spodaj. Če ne dobite ustrezne barve postopek ponovite. Postopek: V izparilnico daj 1 žličko prve snovi in 1 žličko druge snovi . Dobro premešaj. Nato pa se z žarečo kovinsko žico dotakni zmesi. Opazuj kaj se dogaja in opažanja zabeleži.



1. Opažanja:

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Zapiši enačbo reakcije

+

3. Kateri ioni so prisotni v rumenjaku in povzročajo temno zeleno bravo, ko med

seboj reagirajo?

_________________________________________________________________

4. Kaj misliš, kdaj in pri katerih jajcih se pojavi ta barva okrog rumenjaka?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________





16


Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij). Kaj povzroči natanek zelene barve okrog rumenjaka v trdo kuhanih jajcih? Talšnih in podobnih reakcij je okoli nas v vsakdanjem življenju veliko. In s tem pokažemo in dokažemo učencom, da nas kemija spremlja vse povsod. Zakaj ravno zelena barva in ne katera druga. Ali je ta zelena barva škodljiva? Zakaj je ni, ko jajce ubijemo? To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo:

(1) spoznajo nastanek ionov iz atomov in razlikujejo med anioni in kationi,

(2) razumejo nastanek ionske vezi,

(3) na preprostih primerih razlikujejo med nastankom ionske vezi/ionske

spojine(kristala) in kovalentne vezi/molekule,

(4) zgradba atoma: atomsko jedro in elektronska ovojnica(razporeditev elektronov

po lupinah(energijskih nivojih) in zunanji ali valenčni elektroni).





17

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1. Kaj vpliva na nastanek zelene barve okrog rumenjaka? 2. Kaj vsebuje jajce, da do tega pride? 3. Ali so takšna jajca, ki imajo okrog rumenjaka zeleno barvo, še vedno dobra? 4. Zakaj se zelena barva pojavi samo pri kuhanih jajcih? Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, da učenci sami ugotovijo, kaj je krivo, da se pri določenih pogojih pojavi zelena barva okrog rumenjaka v trdo kuhanih jajcih. Vprašanja, ki vodijo učence in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o ionskih reakcijah. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: nastanek ionov, definicija ionskih reakcij, kdaj ionske reakcije potečejo in kaj nastane, kako ionske reakcije zapišemo in uredimo. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo ionske reakcije, še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.





18

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure:

Ponovitev nastanka ionov in kaj je kemijska sprememba.

Spoznajo primere iz vsakdanjega življenja, katere lahko povežejo z ionsko

reakcijo.

Spoznajo, kaj so ionske reakcije.

Učenci spoznajo, kdaj lahko potečejo ionske reakcije.

Učni cilji druge učne ure:

Z eksperimenti in teorijo preverijo kdaj potečejo ionske reakcije in ugotovijo, kaj

nastane pri ionskih reakcijah.

Spoznajo nekaj primerov, ki nastanejo pri ionskih reakcijah.

Učni cilji tretje učne ure:

Učenci se naučijo, kako se zapisujejo ionske reakcije.

S pomočjo eksperimenta ugotovijo, kateri ioni v jajcu povzročajo nastanek zelene barve.

Učni cilji četrte učne ure:

Ponovitev celotne snovi.

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

izvajanjem eksperimentov

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

pisanjem in urejanjem enačb

ionskih reakcij

s ponazoritvijo reakcije z modeli

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

reševanjem problemske naloge

4. Sposobnost uporabe različnih informacijskih virov

načrtovanjem eksperimenta pri

problemski nalogi

reševanjem nalog za razumevanje





19

Kaj povzroči nastanek zelene barve okrog

rumenjaka v trdo kuhanih jajcih?

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





20

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





21

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1

Ponovitev nastanka ionov in kaj je kemijska sprememba.

Vedo, kako nastanejo ioni in kako prepoznamo kemijsko spremembo.

Učenec zna na primeru razložiti nastanek ionov. Našteje primere, ki ponazarjajo kemijsko spremembo.

2

Spoznajo primere iz

vsakdanjega

življenja, katere

lahko povežejo z

ionsko reakcijo.

Naštejejo primere, kje v vsakdanjem življenju bi lahko srečali ionske reakcije (npr.nastanek zelene barve okrog rumenjaka, ko s kisom odstranimo vodni kamen na pipi, razpad pecilnega praška).

Našteje vsaj 2 primera ionskih rekacij v vsakdanjem življenju.

3

Spoznajo, kaj so

ionske reakcije.

Učenec razume in razloži, kaj so ionske reakcije. Prav tako razlikuje med anioni in kationi.

Učenec zna razložiti ionske reakcije.

4

Učenci spoznajo,

kdaj lahko potečejo

ionske reakcije.

Učenec pove, da je prišlo do ionske reakcije:

če se ioni povežejo v trdno

ionsko spojino, ki je v vodi

netopna oz. zelo slabo

topna,

če se ioni povežejo v

molekule, ki so v plinastem

stanju in raztopino zapustijo,

če se ioni povežejo v

molekule, ki so v topni obliki

in ostanejo v raztopini

(slabo disociirana snov).

Učenec pravilno razloži nastanek ionskih reakcij. Našteje vse tri možnosti za nastanek ionskih reakcij in zraven za vsako možnost poda primer.





22

2. učna ura



1

Z eksperimenti in

teorijo preverijo

kdaj potečejo

ionske reakcije in

ugotovijo, kaj

nastane pri ionskih

reakcijah

Učenci samostojno izvajajo eksperimente.

Pri izvajanju eksperimentov mora učenec slediti postopku. Prav tako mora poznati pravila varnega dela in poskrbeti za svojo varnost in varnost ostalih.

2

Spoznajo nekaj

primerov, ki

nastanejo pri

ionskih reakcijah

Učenec pozna primere topnih in netopnih snovi ter pline, ki nastanejo pri ionskih reakcijah.

Učenec pravilno našteje snovi, ki nastanejo pri ionskih reakcijah (poda po en primer za vsako snov) ter razlikuje med topnimi in netopnimi snovmi.

3. učna ura



1

Učenci se naučijo, kako se zapisujejo ionske reakcije.

Zapisujejo ionske reakcije. S tabelo, ki jo imajo pri teoriji pa poskušajo sklepati, kaj nastane pri reakciji.

Učenci znajo pravilno zapisati in urediti ionske reakcije. Prav tako pa znajo s pomočjo tabele določiti novo nastalo snov.

2

S pomočjo eksperimenta ugotovijo, kateri ioni v jajcu povzročajo nastanek zelene barve

Učenci se s pomočjo znanja, ki so ga do sedaj pridobili, in pogovora v skupini, odločijo, katere kemikalije bodo uporabili za izvedbo eksperimenta.

Učenec zna razložiti, kako pride do nastanka zelene barve okrog rumenjaka in zna enačbo reakcije tudi zapisati.

4. učna ura



1

Ponovitev celotne

snovi.

Učenci rešujejo naloge za preverjanje znanja. Postavljajo vprašanja, če še česa ne razumejo.

Učenci pravilno rešijo naloge. Razumejo celotno snov o ionskih reakcijah.





23

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

Učenec pravilno zapiše opažanja in rezultate med eksperimentalnim delom.

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Učenec pravilno zapiše in uredi enačbe.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne





24

naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine. Učenec sodeluje in pozna svojo vlogo v skupini, ki jo tudi opravi.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





25


Zapiski učitelja Ponovitev: Nastanek ionov Ion nastane iz atoma, in sicer ko atom sprejme ali odda elektrone. Ion je nabit delec, ker ne vsebuje enakega števila elektronov in protonov. Ione ločimo na katione in anione. Nekateri atomi rajši oz. lažje sprejmejo elektrone in s tem postanejo negativno

nabiti ioni, ki jih imenujemo ANIONI. Atomi, ki postanejo anioni se nahajajo v V.,

VI. in VII. skupini periodnega sistema.

Primer: Atom klora sprejme 1 elektron in tako postane anion, ki ima stabilno razporeditev.





26

Nekateri atomi pa lažje oddajo elektrone in s tem postanejo pozitivno nabiti ioni

oz. kationi. Take atome najdemo v I., II. In III. skupini periodnega sistema.

Primer: Atom natrija sprejme 1 elektron in tako postane kation s stabilno razporeditvijo.

KEMIJSKA SPREMEMBA Med kemijsko reakcijo se snovi spremenijo. Prekinejo se obstoječe vezi med atomi in molekulami in nastanejo nove vezi, s tem pa nove snovi, ki imajo drugačne lastnosti. Znaki, da je potekla kemijska reakcija, so nastanek plina, sprememba barve, nastanek oborine in podobno.

IONSKA REAKCIJA Kot nam že samo ime pove, potečejo te rakcije med ioni. Ioni različnih snovi lahko reagirajo med seboj:

v trdnem stanju (npr. rekcija med NaOH(s) in NH4Cl(s)),

med trdno snovjo in raztopino (npr. reakcija med CaCO3(s) in CH3COOH(aq).

največkrat pa govorimo o ionskih reakcijah, ko reagirajo ioni v raztopinah.

Kdaj vemo, da je prišlo do ionske reakcije?


topna,


če se ioni povežejo v molekule, ki so v topni obliki in ostanejo v raztopini (slabo

disociirana snov).





27

Produkti, ki nastanejo pri teh reakcijah so:

OBORINE (netopna oz. zelo slabo topna ionska spojina, ki se izloči iz sistema): - spojine AgX (X = Cl, Br in I),

- vsi sulfidi (S2-) in hidroksidi (OH-), razen tistih iz 1. In 2. skupine periodnega

sistema in iona NH4+,

- vsi karbonati (CO32-), sulfati(IV) (SO3

2-) in fosfati(V) (PO43-), razen tistih iz 1.

skupine periodnega sistema, in iona NH4+.

NASTANEJO LAHKO TUDI MOLEKULE: PLIN :

- Molekule, ki zapustijo raztopino

- CO2 nastane pri reakciji iz karbonatov (CO32-) in hidrogenkarbonatov (HNO3

-)

s kislinami,

- H2S nastane pri reakciji iz sulfidov (S2-) in hidrogensulfidov (HS-) s kislinami,

- NH3 nastane pri reakciji amonijeve soli z raztopinami baz.

SLABO DISOCIIRANA SNOV :

Molekule, ki ostanejo v raztopini, npr. HgCl2.

TOPNE SNOVI:

spojine elementov I.skupine periodnega sistema (Li+, Na+, K+, Rb+, Cs+) in

amonijeve soli (NH4+),

vsi nitrati, NO3-,

vsi klorati, ClO3-,

vsi acetati, CH3COO-

vsi kloridi, Cl-, razen AgCl, HgCl in PbCl2

vsi sulfati(VI), SO42-, razen CaSO4, SrSO4, BaSO4, PbSO4, HgSO4 in Ag2SO4





28

Zapis enačbe ionskih reakcij: Pri zapisu enačbe ionske reakcije zamenjamo oba kationa ali oba aniona. Pozorni pa moramo biti na njihov naboj in da je formula nastale snovi pravilno zapisana, šele na to uredimo enačbo. Poglejmo si primer, pri katerem nastane težko topen srebrov klorid (2AgCl(s)): Da ta reakcija poteče, potrebujemo dve raztopini, in sicer ena mora vsebovati Ag+ ione (npr. AgNO3), druga pa Cl- ione (npr. CaCl3). CaCl2(aq) + 2AgNO3(aq) Ca(NO3)2(aq) + 2AgCl(s) Enačba bi pa v popolni ionski obliki izgledala tako: Ca2+ + 2Cl- + 2Ag+ + 2NO3- Ca2+ + 2NO3- + 2AgCl(s) Ione, katerih število je na obeh straneh enačbe enako (Ca2+ in NO3-), lahko izpustimo, ker v kemijski reakciji ne sodelujejo in tako dobimo naslednji zapis enačbe: 2Cl- (aq) + 2Ag+ (aq) 2AgCl(s)





29

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje Vse kemikalije pripravimo predhodno učitelji. Opozorimo jih pri kemikalijah, naj nosijo rokavice. Pomembno je, da pred začetkom izvajanja esperimentov učence opozorimo na zaščitno haljo in očala. Rešitve nalog z delovnega lista za učence

A. Reakcija med vodno raztopino srebrovega nitrata in vodno raztopino

natrijevega klorida.

1. Zapiši opažanja in jih poskušaj razložiti!

Nastane bela oborina: Bela snov je nastala po združitvi obeh raztopin. Ion ene

raztopine je reagiral z ionom druge raztopine.

2. Nastala je oborina bele barve. Da je prišlo do te oborine, so morali med seboj

reagirati ioni ene raztopine z ioni druge raztopine. Kaj misliš, kateri ioni so

med seboj reagirali in katera snov je pri tem nastala? V katero skupino

uvrščamo to snov?(pomagaj si s teorijo in enačbo reakcije).

Med seboj sta reagirala Ag+ (aq) in Cl-(aq). Nastal je srebrov klorid, ki je

netopna snov.


+ +

AgNO3(aq) + NaCl(aq) NaNO3(aq) + AgCl(s)

4. Zapiši enačbo reakcije še v ionski obliki:

Ag+(aq) + NO3-(aq) + Na+(aq) + Cl-(aq) Na+(aq) + NO3-(aq) + AgCl(s)

Ag+(aq) + Cl-(aq) AgCl(s)





30

5. Zapiši enačbo produkta in njegovo ime, ki nastane pri reakciji in je v vodi

dobro topen (pomagaj si z enačbo reakcije).

NaNO3(aq) – natrijev nitrat.

B. Reakcija med klorovodikovo kislino in kalcijevem karbonatom

Odgovori na vprašanja:


+ + +

HCl(aq) + CaCO3(s) CO2(g) + H2O(l) + CaCl2 (aq)

2. Kaj je nastalo pri eksperimentu? Kako to veš? S čim lahko dokažeš nastali

produkt?

Ker pri eksperimentu nastajajo mehurčki, vemo, da gre za nastanek plina.

Nastane plin CO2. Dokazali pa bi ga lahko z gorečo palčko.

C. Reakcija med natrijevim hidroksidom in amonijevim kloridom

1. Zapiši opažanja in razlago

Voda v čaši se obarva rožnato: Pri tej reakciji je nastal bazičen amoniak NH3(g),

ki smo ga dokazali z indikatorjem fenolftalein, ki se obarva rožnato v stiku z

raztopino baze. Po reakciji, sta v epruveti ostala še NaCl(s) in H20(l).


+ + +

NaOH(s) + NH4Cl(s) → NH3(g) + NaCl(s) + H2O(l)

3. Kateri produkt je nastal pri tej reakciji in s čim smo ga dokazali?

Nastal je amoniak. Dokazali smo ga z indikatorjem fenolftalein.





31

4. Ali je potekla ionska reakcija? Da.

5. Zakaj tako misliš? Ker je nastal plin, kar pa je značilno za ionske reakcije.

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

- Kako vemo, da je potekla ionska reakcija? Da je ionska reakcija potekla vemo po tem, če nastane oborina, če izhajajo mehurčki ali če se raztopina obarva. - Ali vsi ioni v reakciji med seboj reagirajo? Da - Kateri ioni so prisotni v vodni raztopini srebrovega nitrata? Srebrovi in nitratni. - Kateri ioni so prisotni v vodni raztopini natrijevega klorida? Natrijevi in kloridni.

Naloge za vajo

1. Katera od navedenih spojin je netopna v vodi?

a. CaBr2

b. Na3PO4

c. CaCO3

e. AgNO3

2. Kateri od navedenih spojin sta topni v vodi?

a. PbI2

b. KNO3

c. AgCl

e. AgNO3

3. Zapiši enačbo reakcije med BaCl2 (aq) in Na2SO4 (aq).

BaCl2(aq) + Na2SO4(aq) BaSO4(aq) + 2NaCl(aq)





32

4. Pri kateri reakciji bo nastala netopna snov Bi2S3?

a. BiCl3(aq) + NaCl(aq)

b. Bi(NO3)3(aq) + Na2SO4(aq)

c. Na2S(aq) + Bi(NO3)3(aq)

5. Dopolnite ionske reakcije.

a. NiBr2(aq) + (NH4)2S (aq) NiS (s) + 2NH4Br(aq)

b. NH4Cl(aq) + NaOH(aq) NH3 (g) + H2O (l) + NaCl(aq)

c. H3PO4(aq) + 3KOH(aq) K3PO4(aq) + 3H2O (l)

d. CaCO3(s) + 2HCl(aq) CaCl2(aq) + CO2 (g) + H2O (l)

e. AgNO3(aq) + KI(aq) KNO3(aq) + AgCl (s)

6. Zapiši produkte naslednjih ionskih reakcij. Prvi produkt naj bo vedno netopna ali

slabo disociirana snov. Enačbe uredite. Zgleduj se po primeru.

Primer: H2SO4 + 2KOH 2H2O + K2SO4

a. 2 AgNO3 + CaBr2 2AgBr + Ca(NO3)2

b. NaOH + HI H2O + NaI

c. MgCl2 + Na2CO3 MgCO3 + 2NaCl

e. Na2S + 2 HNO3 H2S + 2NaNO3

Ali razumem

- Kdaj lahko pride do ionske reakcije? Do ionske reakcije pride:


topna,


če se ioni povežejo v molekule, ki so v topni obliki in ostanejo v raztopini

(slabo disociirana snov).

- Kaj nastane pri ionskih reakcijah? Pri ionskih reakcijah nastanejo netopne snovi (oborine), topne snovi, plini in slabo disociirane snovi. - Ali lahko s prostim očesom vidimo, da je kemijska reakcija potekla? Kaj opazimo? Da, s prostim očesom lahko vidimo, da je kemijska reakcija potekla. Opazimo neko spremembo, in sicer nastanek oborine, nastanek plina ali spremembo barve.





33

- Pri reakciji med Na2CO3(aq) in CuSO4(aq) nastane modra oborina (CuCO3(s)) in Na2SO4(aq). Ali je ta reakcija ionska? Kako to veš? Kaj pa lahko poveš o Na2SO4(aq)? Zapiši enačbo reakcije in jo ponazori (nariši) z modeli. Reakcija je ionska. To vemo, ker nastane oborina. Na2SO4(aq) pa nastane, ker med seboj reagirajo natrijevi in sulfatni ioni. Imenujemo ga natrijev sulfat in je zelo dobro topen v vodi. Na2CO3(aq) + CuSO4(aq) Na2SO4(aq) in CuCO3(s)

+ + - Kako zapišemo ionske reakcije? Ionsko reakcijo zapišemo tako, da v zapisu enačbe zamenjamo ali oba kationa ali oba aniona. Pozorni pa moramo biti na njihov naboj in da je formula nastale snovi pravilno zapisana, šele na to uredimo enačbo





34

Reference -Eučbeniki.sio.si.(2014). [citirano: 19.12.2014]. dostopno na svetovnem spletu:

http://eucbeniki.sio.si/test/iucbeniki/index.html

- Dolenc A. (2009). Ionske reakcije. [citirano: 19.12.2014]. dostopno na svetovnem spletu:

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti/ionske_reakcije/index.html

- Ionske reakcije. N.d. [citirano: 18.6.2014]. dostopno na svetovnem spletu:

http://www2.arnes.si/~morel/kem/kemre.htm

- Kemijska reakcija. (2013). [citirano: 19.12.2014]. dostopno na svetovnem spletu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kemijska_reakcija

-


http://eucbeniki.sio.si/test/iucbeniki/index.html

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti/ionske_reakcije/index.html

http://www2.arnes.si/~morel/kem/kemre.htm

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kemijska_reakcija

Documents

Kaj povzroči nastanek zelene barve okrog rumenjaka v trdo ... · PDF fileModul za poučevanje KEMIJE v 9. razredu osnovne šole ... je tudi nastanek zelene barve okoli rumenjaka v