Nastanek gorovja

8/16/2019 Nastanek gorovja

http://slidepdf.com/reader/full/nastanek-gorovja 1/12





1. Značilnosti gorovij:‐ Glavne gorske verige z visokimi gorami so mlajše od nižjih gorstev; npr.

Himalaj 45 Ma, Apalači 250 Ma

‐ Pogosto so gorovja že bila erodirana do nivoja hribov ali ravnic, nato pa so

bila ponovno dvignjena; na dolgi rok se gorovja stabilizirajo in erodirajo

‐ Del kontinenta, ki je dlje časa strukturno stabilen, je kraton‐ Kadar je kraton prekrit s starimi sedimentnimi kamninami, govorimo o

sedimentni plošči, kadar pa izdanjajo magmatske in metamorfne kamnine,

govorimo o ščitu

‐ Kratoni predstavljajo korenine gorovij



‐ Gorovja v nasprotju s kratoni vsebujejo mnogo več sedimentnih kamnin (debelina

prek 10 km), večinoma morskega izvora

‐ velik del predstavljajo tudi vulkanske in magmatske kamnine‐ rekonstrukcija prvotnih odnosov med kamninami je v gorovjih zapletena zaradi

gubanja in prelamljanja

‐ pas narivov in gub kaže na znatno stiskanje in debeljenje skorje (v primeru Alp s

širine 500 km na 200 km)



‐ V najbolj deformiranih delih nastopajo regionalno metamorfne kamnine in

globočnine

‐ migmatiti: delno taljenje kamnine‐ notranji deli so zaradi dviga in ekstenzije razkosani z normalnimi prelomi;

ekstenzija v osrednjih delih je sočasna s krčenjem ozemlja na robovih orogena



‐ Za mlada in aktivna gorstva so značilni pogosti potresi



2. Razvoj gorovja:

• Faza

akumulacije

sedimentov:

‐ Na pasivnem kontinentalnem robu: glinavci, apnenci, peščenjaki, redko

vulkanske kamnine

‐ na aktivnem kontinentalnem robu: vulkanske kamnine andezitne sestave,

glinavci, litični peščenjaki; apnenca je malo; vir sedimenta je vulkanski lok

Kakšna je sestava akumuliranih sedimentov v

Sloveniji???



• Gorotvorna faza:

‐ Sledi faza intenzivne deformacije = orogeneza

‐ deformacija lahko poteka sočasno s fazo akumulacije‐ deformacijo pogosto spremljata metamorfoza in vulkanska aktivnost

‐ gubanje, prelamljanje, iztiskanje globokih delov

‐ osrednji del gorovja postane pri višini prek 3000 m gravitacijsko nestabilen –

pride do

gravitacijskega

kolapsa

in

nastanka

pasu

gub

in

narivov

na

robovih

orogena



• Faza dviganja in prelamljanja:

‐ ko se konča konvergenca in preneha kompresija, sledi dolgo obdobje dviga, ki

ga spremlja erozija‐ značilen je nastanek normalnih prelomov zaradi ekstenzije

‐ erozija lahko dohaja dvig, ali pa je dvig začasno hitrejši, zaradi česar nastanejo

platoji ali gorske verige

‐ ko erozija odstranjuje material, se gorovje dviga zaradi izostazije‐ sčasoma nekdanje gorovje postane del kratona



‐ delaminacija: plaščin del litosfere se odtrga od preostale litosfere pod

gorovjem; magma, ki zapolni nastali prostor, segreje zgoraj ležečo litosfero –

sledita ekstenzija (normalni prelomi), ko je mogoč tok spodnje skorje in

vulkanska aktivnost



3. Tereni:‐ V mnogih delih gorskih verig so

območ ja, ki se ne skladajo z okolico v

starosti ali litologiji; geologi so zato

začeli ločevati gorske verige v

tektonostratigrafske terene

(območ ja z geološko kontinuiteto)‐ geologija vsakega terena je znatno

drugačna od drugih; ločeni s prelomi



‐ številni tereni so imeli relativno stalen položaj; za druge se domneva, da so bili

preneseni od drugod (domnevni tereni)

‐ če za domnevni teren dokažemo, da prvotno ni del kontinenta, kjer se danes

nahaja, gre za akrecijski teren

‐ če lahko dokažemo njegov oddaljen izvor, gre za eksotični teren

Documents

Nastanek gorovja