Kako se trži ustvarjalen iskalec zaposlitve

Ta e-knjiga je BREZPLAČNA, zato jo lahko posredujete naprej komurkoli želite!

© www.osebna-rast.com

2

Roy Goreya: KAKO SE TRŽI USTVARJALEN ISKALEC ZAPOSLITVE?

Izdal in založil: OSEBNA RAST, Roy Goreya s.p.

Oblikovanje naslovnice: Stanko Milak

Prelom in izdelava e-knjige: Roy Goreya

Brezje, november 2006

© Avtorske pravice ima OSEBNA RAST – Roy Goreya s.p. Te knjige v celoti ali njenih posameznih delov ni dovoljeno reproducirati na kakršen koli način brez izrecnega pisnega dovoljenja založnika. Izjema so krajši citati v časopisnih recenzijah.

Spletne strani: www.osebna-rast.com www.e-knjigarna.si www.bogatenje.net www.retorika.info www.magnetformoney.eu www.najumetnine.net www.mozaik-kreativnosti.com

E-pošta: [email protected]


3

KAKO SE TRŽI USTVARJALEN ISKALEC ZAPOSLITVE?

Prakti čni nasveti za vse, ki iš čejo zaposlitev.

VSEBINA E-KNJIGE • VSEBINA E-KNJIGE Stran 3

• UVOD Stran 4

• KAKO SE TRŽITI? Stran 5

• IZDELEK MORA BITI VŠEČEN Stran 5

• IZGUBIL SEM SLUŽBO. KAJ PA SEDAJ? Stran 6

• METODE ISKANJA ZAPOSLITVE Stran 8

• TRMA ALI VZTRAJNOST Stran 9

• KAKO POISKATI SLUŽBO, KI VAM BO VŠEČ? Stran 11

• GLAVNI RAZLOGI ZA NEUSPEH V ŽIVLJENJU IN POKLICU Stran 11

• KJE LAHKO DOBITE INFORMACIJE O PROSTIH DELOVNIH MESTIH? Stran 12

• PROGRAMI ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Stran 17

• KJE ŠE LAHKO DOBITE KORISTNE INFORMACIJE IN POMOČ? Stran 25

• MOJA PROŠNJA – MOJE TRŽENJE SAMEGA SEBE Stran 26

• PONUDBA ALI PROŠNJA? KAKO NAJ JO OBLIKUJEM? Stran 30

• POGOVORI IN VPRAŠALNIKI Stran 39

• NASVETI ZA USPEŠEN POGOVOR ZA SLUŽBO Stran 39

• KAKO KONČATI RAZGOVOR? Stran 44

• DOBILI STE SLUŽBO, A TRŽITE SE ŠE NAPREJ Stran 47

• EPILOG Stran 48 • Še nekaj besed o avtorju e-knjige ... Stran 49

• PRIPOROČLJIVA LITERATURA Stran 50


4

UVOD Pred leti sem bil tudi sam nadebuden iskalec zaposlitve in z diplomo v roki sem mislil, da bo iskanje zaposlitve potekalo gladko, hitro in uspešno. Res sem bil kasneje pri iskanju zaposlitve uspešen, a šele takrat, ko sem si pridobil nekaj izkušenj pri pisanju ponudb za delo in udejstvovanjih na razgovorih. Več o tem, kako je potekalo moje iskanje zaposlitve, kakšni so bili moji vzponi in padci, si lahko preberete v prvem poglavju knjige TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT. Omenjena knjiga je nastala na podlagi mojih lastnih izkušenj pri iskanju zaposlitve in je rezultat trenutnega navdiha. Kdo bi si mislil, da mi bo pisanje knjige TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT tako zelo spremenilo življenje! Če ne bi bilo te knjige, ne bilo sedaj tudi spletne stran www.osebna-rast.com, da ne govorim o seminarjih, predavanjih in tečajih. Moja pot bi se po vsej verjetnosti usmerila v povsem drugo smer. Kako je nastala e-knjiga KAKO SE TRŽI USTVARJALEN ISKALEC ZAPOSLITVE in zakaj je brezplačna? E-knjiga KAKO SE TRŽI USTVARJALEN ISKALEC ZAPOSLITVE je pravzaprav posodobljeno in prenovljeno zadnje poglavje Nasveti za iskalce zaposlitve, ki je objavljeno v knjigi TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT. Odločil sem se, da to zadnje poglavje podelim s čim več ljudmi, tudi s tistimi, ki si iz takšnega ali drugačnega razloga nimajo možnosti kupiti knjige TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT. V življenju ne moremo ničesar posedovati, vse lahko le razdamo in moja odločitev je bila, da predam energijo naprej čim širšemu krogu bralcev. Prepričan sem, da bodo informacije, ki so v e-knjigi KAKO SE TRŽI USTVARJALEN ISKALEC ZAPOSLITVE, koristile tudi vam ter v vaše življenje pripeljala izpopolnjujočo zaposlitev in obilje. Kot sem že mnogokrat dejal na predavanjih, seminarjih in delavnicah ter v obeh svojih knjigah – Za spremembe v življenju je potrebna AKCIJA, AKCIJA in še enkrat AKCIJA! Iz pasivnosti moramo preiti v aktivnost, iz nedejavnosti v dejavnost, iz megle na sonce ter obenem imeti v mislih jasno določen cilj in biti vztrajni. Verjamem, da je tudi mnogo bralcev te e-knjige vztrajnih in pogumnih, ki si upajo stopiti v akcijo in narediti nekaj zase. Pogumnim stoji sreča ob strani! Bodite tudi vi med ljudmi, zaradi katerih se dogajajo stvari in ne bodite zgolj naključni opazovalec. V življenju si zaslužite le najboljše! NAJ VAS V ŽIVLJENJU SPREMLJAJO LJUBEZEN, SREČA IN POGUM! Roy Goreya


5

KAKO SE TRŽITI?

»Ljudje za tisto, kar so, vedno krivijo okoliščine. Ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki uspejo v tem svetu, so tisti, ki vstanejo in poiščejo okoliščine,

kakršne si želijo. Če jih ne najdejo si jih ustvarijo sami.« George Bernard Shaw

Vsaka stvar, ki se »želi« prodati, potrebuje kupca, tudi vi. Zato se za trenutek postavite v kožo kupca in se vprašajte: »Bi me kdo hotel kupiti?« Da bi se lahko uspešno tržili pri drugih, se morate predstaviti v najboljši luči. Kajti ko se tržite, poskušate ljudi pridobiti, da bi storili nekaj, kar želite, ali gledali na stvari, kot vi želite. Želite, da bi spremenili svoja stališča, da bi vas vzljubili ali občudovali. Morda se ne zavedate, ampak tržite se, ko iščete priložnost za zmenek v soboto zvečer, tržite se, ko nadrejenega prosite za povišico, napredovanje, premestitev ali nekaj dni dodatnega dopusta. Tudi vsak otrok, ki se poskuša izogniti pisanju domače naloge, se trži. Zobozdravniki, zdravniki, odvetniki, učitelji - vsi se neprestano tržijo. Toda največji izziv glede trženja samega sebe sprejmejo ljudje, ko se prvič podajo na trg delovne sile. Ta občutek gotovo dobro poznate. Nenadoma se med prvim pogovorom za službo, ko vas izpraševalec premeri od nog do glave, zaveste, da se bo treba zelo dobro tržiti ali pa ... adijo služba. Težava je v tem, da le redkokdo ve, kako se res dobro tržiti. Če nimate delovnih izkušenj, je vse kar lahko delodajalcu ponudite sposobnost za učenje in vnema pri iskanju priložnosti. Ker vas ponavadi vzamejo v službo zato, da bi delali z drugimi, in ne povsem zase, je pomembno, da znate dobro shajati z drugimi ljudmi. Bodite dovolj odprtih nazorov, imejte druge ljudi radi, jih poslušajte in se od njih tudi učite.

IZDELEK MORA BITI VŠE ČEN Ne morete se tržiti kar na slepo. Izdelovalci, oglaševalci, raziskovalci trga in dobavitelji porabijo na milijone tolarjev samo zato, da ugotovijo, kako predstaviti svoj izdelek, da se bo čim bolje prodajal. Tedne in mesece, premlevajo, kakšne bodo velikost, barva in oblika izdelka. Izgled izdelkov oblikujejo glede na dve stvari, všečnost očesu in všečnost denarnici. Le redko se ljudje odločajo za poceni izdelke, ki so zgolj lepo oblikovani, in če se, so pogosto razočarani. Skoraj vedno je vsebina zanič. Samo lep videz ni zadosti, da bi prekrili slabo vsebino. Vsebina je tisto, kar nosimo v sebi - osebnost, ki jo izžarevajo vaše oči, nasmeh na ustnicah, besede, pripravljenost, da poslušate, vaš zanos; odnos do sveta in pogled na življenje. Videz je vaš zunanji izgled: čistoča, urejenost, lepa polt, teža, oblačila, telesna drža, čevlji. Vaša zunanjost je prva stvar, ki jo drugi opazijo na vas. S tem se začnete tržiti pri ljudeh. Videz vam lahko reši ali uniči celo stvar. Naša zunanjost mora pozitivno odražati tiste lastnosti, v katere želimo prepričati druge. Če naša zunanjost pri drugih sproži dvome, potem pri trženju verjetno ne bomo uspešni. Na kratko: storite vse, da iz sebe naredite kar najbolj všečen izdelek. Kot zadnji preizkus si zastavite vprašanje: Ali bi se kupil, če bi bil sam svoj kupec?


6

IZGUBIL SEM SLUŽBO. KAJ PA SEDAJ?

»Mnogi čakajo, da bi se nekaj zgodilo ali nekoga, ki bi poskrbel zanje. Toda ljudje, ki jim uspe dobiti dobro zaposlitev, so tisti, ki so proaktivni,

ki ne predstavljajo problema, ampak rešitev problema, ki prevzamejo pobudo in storijo, kar je skladno s pravilnimi načeli in potrebno, da bi bilo delo opravljeno.«

Stephen R. Covey Kar vam bom sedaj povedal, morda že sami poznate iz vaših lastnih izkušenj. Morda ste ostali brez vsakega opozorila brez službe. Ali pa vam je nadrejeni dejal, da ste nepogrešljivi, a potem, ko je tudi on izgubil službo, ste kmalu tudi vi leteli iz podjetja. Ostali ste brez službe. Kasneje dobivate nasvete z vseh strani, a vsi imajo skupno sporočilo. Nobenih možnosti nimaš! Vdaj se, takoj! Tisti svet ni več zate, nobene službe ne boš našel, verjemi nam, mi smo že poskusili. In tudi če bi kakšno našel, bo plača veliko slabša. Poslušaj naš nasvet, ulezi se v posteljo, pokrij se čez glavo, in čakaj na službo, ki je nikoli ne bo. Zgornjega nasveta NIKOLI ne smete upoštevati. Nikoli ne obupajte. TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT. Tudi če ste zaposlitev že začeli iskati, če ste že razposlali na desetine prošenj, preučili vse oglase, v katerih iščejo nove delavce, obiskali vse državne in zasebne zavode za zaposlovanje, a niste našli ničesar. Winston Churchill je imel nekoč pred skupino maturantov enega najkrajših govorov v vsej zgodovini: »Nikoli se ne vdajte! Nikoli se ne vdajte! Nikoli, nikoli, nikoli, nikoli - ali je veliko ali malo, slabo ali dobro - nikoli se ne vdajte!«

Odpuščanje delavcev ni tako negativno, kot se zdi na prvi pogled. Predstavljajte si, koliko priložnosti se vam ponudi, ko vas odpustijo. Ne glede na to, ali ste bili odpuščeni po vaši želji ali ne, se lahko izkaže, da je bila to ena najboljših stvari, kar se vam jih je kdajkoli zgodilo. S tem si lahko pridobite čas, da se ponovno zamislite, kdo ste v resnici in kaj hočete doseči. Ljudje, katerih odločitve so dobro premišljene, ponavadi dosežejo zelo veliko. Ustvarjajo si kariero svojih sanj. Lahko je to služba ali pa lastni posel. Ti ljudje imajo razvito vedenje in so navdušeni. V izzivih vidijo priložnost za pustolovščino. Z drugimi besedami, tisto kar verjamejo, zanje postane realnost. Nesrečo spoznajo in jo uporabijo kot priložnost za napredek. Neki fant je nujno potreboval delo. Našel je oglas, ki je ponujal delo, in se navsezgodaj odpravil, da bi se prijavil. Ko je prišel na objavljeni naslov, je tam zagledal 20 fantov, ki so čakali v vrsti pred njim. In vendar ga to ni potrlo. Naglo je ščečkal sporočilce, ga zganil in predal tajnici človeka, ki je ponujal delo. Povedal ji je, da ga mora šef nemudoma videti. Njegov nastop je tajnico prepričal, zato je sporočilce odnesla delodajalcu. V njem je pisalo: »Sem enaindvajseti fant v vrsti. Ne storite ničesar, dokler si me ne ogledate.« Očitno je bilo, da je mladenič buden, iznajdljiv in samozavesten. Seveda je dobil delo.

ANDRAŽEVA ZGODBA Zgodba, ki vam jo bom predstavil je resnična zgodba mojega prijatelja Andraža, ki sem ga spoznal poleti 1999. Takrat je Andraž še delal s pomočjo Društva invalidskega foruma Slovenije v odvetniški pisarni Silvan Jakin iz Ljubljane, sedaj pa je na drugem in bolj


7

odgovornem delovnem mestu svetovalca na Uradu za invalide Republike Slovenije. Njegova zgodba je zelo podobna moji, zato vam jo tudi posredujem, da bi videli, da se da v življenju marsikaj doseči in se tudi zaposliti ne glede na to, s kakšnimi hendikepi se človek srečuje. Andraževa zgodba zopet potrjuje sporočilo naše knjige, in dokazuje, da TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT. Andraž ima okvaro sluha in vida, se pravi naglušnost in slabovidnost ter nekoliko omejene motorične sposobnosti, kar se odraža kot rahla oblika cerebralne paralize. Vse skupaj je verjetno posledica Andraževega prezgodnjega rojstva, kajti rodil se je kot nedonošenček. Začetek Andraževe življenjske poti se je začel v Mariboru, kjer je živela njegova babica. Z babičino pomočjo je shodil, se naučil normalno prehranjevati, pri njej je pridobival tudi prve izkušnje izgovarjanja besed in stavkov. Naslednja lekcija v njegovem življenju je bilo spoznavanje črk, številk, pisanja, branja, računanja in ostalega, kar spada v pridobivanje osnovne izobrazbe. Vse to je potekalo na Centru za sluh in govor v Mariboru. Zatem je prišlo do njegove integracije v »normalno« šolsko populacijo, kar je predvsem zasluga Andraževe mame, sicer učiteljice, ki pa je sedaj že v pokoju. Prvi poskus, ko so si »strokovnjaki« vzeli pravico odločati o Andraževi usodi, se je zgodil v obdobju, ko je končal osnovno šolo. Ti »strokovnjaki« so na podlagi predložene medicinske dokumentacije veleumno »ugotovili«, da je bodoči kandidat primeren za vrtnarjenje. Toda Andraževa mama se s tem ni strinjala in ga je na lastno pest vpisala na Srednjo družboslovno šolo v Velenju, kjer je imel Andraž veliko podporo v razumevajoči razredničarki, ki ga je vseskozi podpirala in ga zagovarjala. Ko je zaključil gimnazijo, je bil pred težko odločitvijo o svoji nadaljnji življenjski poti. Po nasvetu in priporočilu dobrega sorodnika se je redno vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru. Začetek je bil res nekoliko težak, vendar se je hitro »ujel« in nadaljeval študij na Pravni Fakulteti v Mariboru, kjer je tudi diplomiral. Po uspešnem zagovoru diplome, ga je pot vodila na Višje sodišče v Mariboru ter Okrajno in Okrožno sodišče Slovenj Gradec, kjer je pridobival prve izkušnje o delovanju sodstva. Končni rezultat te pripravniške dobe je bil uspešno opravljen obsežen državni pravniški izpit. A na tej točki je prvič spoznal prikrito obliko diskriminacije, ki je izhajala iz očitnih predsodkov potencialnih delodajalcev zaradi njegove hendikepiranosti. Prvič se mu je zgodilo, da nekaj časa ni videl luči na koncu predora. Zahvaljujoč dobri prijateljici Anici je spoznal čudovite in enkratne ljudi, ki imajo podobne težave zaradi svoje onesposobljenosti in oviranosti. Šele takrat je prvič od blizu spoznal težave in probleme invalidnih ljudi v slovenski družbi. S pomočjo društva IFS mu je uspelo doseči naslednji korak na poti doseganja samostojnosti in neodvisnosti, ko je postal odvetniški kandidat, kar je nedvomno pomembna faza v smislu samostojnega odločanja o svoji usodi. Pred začetkom iskanja redne zaposlitve ni nikoli dobil občutka diskriminacije, pa tudi celotno izobraževanje sistem je prestal v integrirani obliki, in ni šel skozi sistem izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ko je še delal v odvetniški pisarni Silvan Jakin, so mu na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zaupali odgovorno nalogo v obliki avtorskega dela. To delo vsebuje primerjalni mednarodno pravni prikaz uvajanja novih oblik zaposlovanja invalidnih oseb ter težje zaposljivih oseb v slovenskem prostoru. Navedeno avtorsko delo bo pristojnemu državnemu


8

organu dragocen pripomoček ob pripravi Zakona, ki bo urejal usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. V pripravo in izdelavo te naloge je Andraž vložil veliko truda in osebne zavzetosti, kajti moral je pregledati veliko število mednarodnih dokumentov, ki urejajo to področje. Kasneje pa je z vidika usposabljanja odvetniškega kandidata začel pridobivati praktične izkušnje v aktivni vlogi zastopanja odvetnikovih strank na sodišču. Tudi to Andraž ocenjuje kot svoj korak naprej, v smislu zagovorništva invalidnih oseb. Kaj naj še dodam? Bravo Andraž! TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT.

METODE ISKANJA ZAPOSLITVE Richard Nelson Bolles v knjigi Kakšne barve je vaše padalo, navaja zanimivo raziskavo, katero so pred nekaj leti izvedli v ZDA, in ki govori o tem kako uspešne so posamezne metode iskanja prostih delovnih mest. V ilustracijo in informacijo vam navajam rezultate te raziskave. Namen tega, da vam jih predstavim, je v tem, da sami spoznate, da ni vedno nujno, da je najbolj široko uveljavljena metoda iskanja zaposlitve (pisanje ponudb) hkrati tudi najbolj uspešna. Pet najmanj uspešnih metod za iskanje prostih delovnih mest:

1. POŠILJANJE PROŠENJ NA SLEPO SREČO. (Metoda je uspešna v 7%) 2. JAVLJANJE NA OGLASE V STROKOVNIH ALI POKLICNIH REVIJAH Z VAŠEGA

PODROČJA. (Metoda je uspešna v 7%).

3. JAVLJANJE NA OGLASE V ČASOPISIH. (Metoda je uspešna v 10%).

4. JAVLJANJE NA OGLASE V KRAJEVNIH ČASOPISIH. (Metoda je uspešna v 5 do 24%)

5. ISKANJE POMOČI PRI ZASEBNIH AGENCIJAH ZA ZAPOSLOVANJE. (Metoda je

uspešna v 5 do 24%) Pet najbolj uspešnih metod za iskanje prostih delovnih mest:

1. POVPRAŠAJTE SORODNIKE, PRIJATELJE, SOSEDE IN/ALI OSEBJE SVETOVALNIH CENTROV V IZOBRAŽEVALNIH SREDIŠČIH (šole, fakultete), ALI VEDO ZA KAKŠNO PROSTO DELOVNO MESTO. (Metoda je uspešna v 33 %).

2. OGLASITE SE PRI DELODAJALCU, V PODJETJU ALI PISARNI, KJER BI RADI

DELALI, NE GLEDE NA TO, ALI IŠČEJO NOVE DELAVCE ALI NE. (Metoda je uspešna v 47 %).

3. NA RUMENIH STRANEH TELEFONSKEGA IMENIKA POIŠČITE PREDMET ALI

PODROČJE DELA, KI BI VAS ZANIMALO, IN NATO POKLIČITE USTREZNA PODJETJA. V podjetju vprašajte, ali potrebujejo koga z vašim znanjem. (Metoda je uspešna v 69 %)


9

4. SKUPAJ Z DRUGIMI ISKALCI ZAPOSLITVE IŠČITE PRIMERNO ZAPOSLITEV. Ta

način dela se uporablja v klubih za iskanje zaposlitve. (Metoda je uspešna v 84 %)

5. USTVARJALNO ISKANJE ZAPOSLITVE ALI SPREMEMBA POKLICA. Ugotovite, v čem se najbolj odlikujete in potem svoje spretnosti razvrstite po pomembnosti. Ugotovite, na katerih področjih bi te spretnosti želeli uporabljati. Pogovorite se z ljudmi, ki so zaposleni na za vas zanimivih delovnih mestih. Ugotovite, ali radi opravljajo svoje delo. Nato izberite organizacijo, v kateri bi želeli delati. Ne izberite samo tistih, za katere veste, da imajo prosta delovna mesta. Preden te organizacije obiščete, jih dobro spoznajte. Če je le možno se pri navezavi stikov vedno obrnite neposredno na direktorja, kajti on je oseba, ki odloča o tem, koga bodo zaposlili in koga ne. Pri navezavi stikov z direktorjem si pomagajte z osebnimi stiki in s prijatelji. Pokažite direktorju, da mu lahko pomagate pri reševanju njegovih težav. Ne sekajte ovinkov in ne ubirajte bližnjic. Samo v primeru, če gre za večjo organizacijo ali če vas direktor napoti v drug oddelek, se pozanimajte o možnostih zaposlitve v kadrovski službi ali pa pri osebi, ki je odgovorna za sprejem novih sodelavcev. (Metoda je uspešna v 86 %)

TRMA ALI VZTRAJNOST? Psihiater je sedel v veži hotela in opazoval muho, ki se je zaletavala v okno. Muha je želela priti iz hotela, vendar pa ji skozi zaprto okno seveda ni uspelo. Poskušala je in poskušala, vendar se je vedno zgodilo isto: bzzzzzz, in bum z glavo v okno. Psihiater je iz svojega naslanjača nekaj časa opazoval muho, nato pa je vzel časopis in na muho pozabil. A muha je še vedno poskušala priti ven. Po vsakem poizkusu jo je bolj bolela glava, in tudi vse bolj utrujena je bila. Močneje in z večjo ihto ko je poskušala, bolj jo je vse bolelo, okna pa ji seveda ni uspelo prebiti. Po uri in pol je v hotelskem lobiju zavladala tišina - muha je omahnila mrtva na tla. Psihiater si je mislil: se lahko od muhe česa naučimo? Le meter in pol stran od zaprtega okna je bilo drugo okno, odprto. Če bi muha le za meter spremenila smer, bi ji bila pot na svobodo odprta. Ker pa je muha pač muha, se je zaletavala v okno do smrti, ničesar ni spremenila, zato je tudi končala na hotelskih tleh. Kako lahko to prenesemo na iskanje zaposlitve? Če boste še naprej delali vse tako, kot delate danes, boste tudi v prihodnje dosegali enake rezultate, ne glede na to, kako trdo si boste prizadevali. Edini način, da dosežete boljše rezultate je ta, da nekaj spremenite. Če ste se pripravljeni spremeniti, če ste pripravljeni spremeniti vaše pristope, potem imate pravico pričakovati boljše rezultate. Ne bodite trmasti in ne zaletavajte se z glavo skozi zid. Bodite vztrajni, in če boste ugotovili, da določen pristop pri iskanju zaposlitve ni pravi, ga spremenite ali pa najdite drugi pristop. Spreminjajte in poskušajte, dokler ne najdete učinkovite formule. Verjemite mi, da se vam bo ves trud še kako izplačal in dobili boste željeno zaposlitev. Ko boste iskali zaposlitev uporabite več metod iskanja hkrati. Verjetnost, da boste odkrili prosta delovna mesta, se z vsako dodatno uporabljeno metodo poveča, a le če uporabite največ štiri metode. Če jih uporabite več, se bo verjetnost zmanjšala. Zakaj je temu tako? Razlog je zelo preprost. Če se namreč posvetite več kot štirim metodam, vseh ne morete izvajati učinkovito. Vsaki metodi boste posvetili premalo časa, zato ne bo učinkovita.


10

Poleg tega pa vam iz srca priporočam, da ne uporabljate samo ene metode. Kar predstavljajte si, da uporabljate samo npr. pisanje prošenj (uspešnost le-te je samo 7%). Pravzaprav velika večina iskalcev zaposlitve uporablja le eno metodo, in to tisto, ki je najmanj uspešna in pri kateri je najmanjša verjetnost, da iskalec dobi zaposlitev. Katera je to? Uganili ste, to je pisanje prošenj! Napisati jih boste morali res zelo veliko, preden boste dobili zaposlitev, poleg tega pa obstaja nevarnost, da boste po dveh ali treh mesecih izgubili pogum za iskanje, če v kratkem času ne boste dosegli napredka. Izkušnje uspešnih iskalcev zaposlitve kažejo, da morate uporabiti več kot eno metodo, a ne več kot štiri. Večina iskalcev zaposlitve ali oseb, ki želijo spremeniti poklic, je prepričanih, da bodo našli prosto delovno mesto - če to obstaja - ne glede na to, kakšno metodo bodo uporabili pri iskanju. Toda izsledki raziskav uspešnih in neuspešnih iskalcev zaposlitve so pokazali, da je vse odvisno od tega, katero metodo uporabljate. Prosta delovna mesta so, samo z napačno metodo ste jih iskali! Prav gotovo ni iskalca zaposlitve, ki si ne bi želel, da bi ga nekdo odrešil iskanja. Vsakdo si želi rešitelja, ki bi prišel k njemu in mu ponudil delo: »Izvolite, tukaj imate službo, vzemite. Za vas je.« Nekateri so prepričani, da jim bo vlada, nekdanji delodajalec ali sindikat ponudil rešitev. In potem čakajo nanjo. A rešitve ni in ni. Kruta resnica je, da vam nihče ne dolguje službe, čeprav vaši prijatelji in sorodniki pravijo drugače. Če hočete imeti delo, si ga morate poiskati in v to vložiti veliko truda. Neka gospa je pripeljala svojega moža, družinskega očeta, ki je izgubil delo, v posvetovalnico za iskalce zaposlitve. Z njim namreč ni bilo več mogoče zdržati, kajti neprestano se je namreč pritoževal, da mu je dolgčas in da je vse brezupno, kar je seveda njegove domače zelo potrlo. Svetovalka ga je vprašala: »Koliko možnosti ima, če pošlje prošnje na vse strani?« Mož se je začel smejati in porogljivo odgovoril: »Četrt odstotka verjetnosti in nič več!« »Dobro«, je dejala svetovalka, »potem morate pač odposlati 400 prošenj, da bi uspeli.« Mož jo je osuplo ogledoval, toda računanje je bilo očitno v redu. »400 prošenj ...« je mrmral predse, »to je ogromno dela ...« »Oh, ga je prekinila svetovalka, »to ni samo ogromno dela, to je tudi spričevalo vaše vztrajnosti, vaše vzdržljivosti in sposobnosti, da se spoprimete z usodo. Sicer pa ste se pravkar bridko pritoževali, da se dan za dnem dolgočasite in 400 pisem bi bilo sijajno sredstvo proti temu!« Nekaj mesecev pozneje je svetovalka dobila dopisnico od tega moža. »Motil sem se,« je bilo zapisano na njej, »zadostovalo je 93 ...« S tem, ko je ta oče prešel iz pasivne depresivne faze v aktivni položaj, je kmalu obvladal situacijo. Enako svetujem tudi vam. Akcija, akcija in še enkrat akcija! Pobuda mora biti vaša! Vztrajajte in vzdržujte stike!

NAMERAVAL SEM Gospod »Nameraval sem« je imel prijatelja in njegovo ime je bilo gospod »Nisem naredil.« Ali ste ju že kdaj srečali? Sta vas že kdaj poklicala? Slišal sem, da živita skupaj v hiši, ki se imenuje »Brez uspeha«. In slišal sem tudi, da v njej strašijo duhovi »Lahko bi bilo«.


11

KAKO POISKATI SLUŽBO, KI VAM BO VŠE Č?

»Življenje je prekratko, da bi ga zapravili za stvari, ki nas ne veselijo.« George Matejan

Vsakdo rad dela tisto, za kar ima smisel. Slikar rad dela z barvami, obrtnik z rokami, pisatelj rad piše. Tisti z manj izraženimi talenti imajo raje ena delovna področja od drugih. • Natančno določite, kakšno službo hočete. Če take službe še ni, si jo lahko morda izmislite

sami. • Izberite si podjetje ali človeka, za katerega hočete delati. • Proučite svojega potencialnega delodajalca, njegovo poslovno politiko, osebje in možnosti v

prihodnosti. • S pregledom svojih lastnosti, darov in zmožnosti odkrijte, kaj lahko ponudite, nato pa

načrtujte poti in postopke nudenja svojih prednosti, uslug, razvoja ali idej - pač vsega tistega, za kar verjamete, da lahko uspešno delate.

• Pozabite na »službo«. Pozabite na to, ali je mesto prosto ali ne. Odmislite običajno rutino:

»Ali imate zame službo?« Osredotočite se raje na tisto, kar lahko prispevate vi. • Ko ste si zamislili načrt, ga skupaj z nekom, ki je v tem izveden, zapišite na papir v lepi

obliki in nadvse podrobno. • Načrt predstavite pravi osebi, torej osebi, ki ima avtoriteto, ona pa bo uredila preostalo.

Vsako podjetje išče ljudi, ki mu lahko prispevajo kaj dragocenega, pa naj bodo to zamisli, usluge ali »veze«. V vsakem podjetju je prostor za nekoga z določenim načrtom delovanja, ki bo podjetju prinesel prednost.

Čeprav bo tak postopek zahteval nekaj dodatnih dni, vam bo prihranil leta slabo plačanega težkega dela. Postopek ima kar nekaj prednosti, glavna pa je ta, da pot do uresničenja cilja skrajša za eno do pet let. Vsakdo, ki začne oziroma »stopi v igro« na polovici lestve, je poprej premišljeno in pazljivo načrtoval.

GLAVNI RAZLOGI ZA NEUSPEH V ŽIVLJENJU IN POKLICU • Pomanjkanje jasno določenega življenjskega cilja: Kdor nima določenega namena ali

jasnega cilja, na katerega bi meril, nima nobene možnosti, da bi kdaj uspel. • Pomanjkanje ambicije, da bi presegli povprečje: Nobenega upanja ni za brezbrižne, ki

si v življenju ne želijo napredovati in niso pripravljeni plačati cene napredka. • Neustrezna izobrazba: Najbolj so tisti izobraženi, ki so znani kot samorastniki in kot

ljudje, ki so se »sami naredili«. Da bi se človek resnično izobrazil, samo univerzitetna diploma ne zadošča. Za izobraženega velja vsakdo, ki se je naučil, kako v življenju dobiti vse, kar si želi, ne da bi škodoval drugim. Izobrazba ne sestoji toliko iz znanja kot iz njegove učinkovite uporabe.


12

• Obotavljanje: To je eden najpogostejših vzrokov propada. »Omahujoči starec« stoji v senci vsakega človeka, čakajoč na priložnost, ki bi lahko zmanjšala možnost njegovega uspeha. Večina preživi življenje neuspešno in v nenehnem čakanju na primeren trenutek, da bi začeli s čim vrednim. Nikar ne čakajte; trenutek ne bo nikoli primeren.

• Pomanjkanje vztrajnosti: Večina ljudi je »močna« na začetku in šibka na koncu posla, ki

so se ga lotili. Še več - ljudje so nagnjeni k takojšnji vdaji po prvem neuspehu. Za vztrajnost ni nadomestila.

• Negativna osebnost: Za človeka, ki odbija soljudi s svojo negativno osebnostjo, ni upanja

na uspeh. Uspeh namreč pride z uporabo moči, ki jo dobimo z usklajenimi napori drugih ljudi. Negativna osebnost pa ne pridobi potrebnega sodelovanja.

• Napačna izbira zakonskega partnerja: To je najbolj splošen vzrok propada. Zakonski

odnosi ljudi intimno povežejo. Če tak odnos ni harmoničen, mu zelo verjetno sledi propad. • Pretirana previdnost: Previdnež se mora običajno zadovoljiti s tem, kar je ostalo za

tistimi, ki so izbrali tveganje. Pretirana previdnost je prav tako škodljiva kot premajhna. Že samo življenje nosi v sebi določeno stopnjo tveganja.

• Napačna izbira poklica: Nihče ne more uspeti v podvigu, ki mu ni všeč. Najpomembnejši

korak pri trženju osebnih uslug je izbor dejavnosti, ki se ji lahko posvetite z vsem srcem. • Premajhno navdušenje: Kdor ni navdušen, ni prepričljiv. Vrh tega pa je navdušenje

nalezljivo, in kdor ga poseduje, je običajno dobrodošel v vsaki skupini. • Nezmožnost sodelovanja s sodelavci: Zaradi te napake izgubi svoje položaje in zamudi

velike priložnosti več ljudi kot zaradi vseh drugih vzrokov skupaj. • Namerna neiskrenost: Iskrenost nima nadomestila. Človek je lahko brez trajne škode le

začasno neiskren, in še to le zaradi »višje sile«. Kdor pa je neiskren prostovoljno, zanj ni nobenega upanja. Prej ali slej ga bodo njegova dejanja ulovila, kar bo plačal z izgubo ugleda, morda celo z izgubo svobode.

KJE LAHKO DOBITE INFORMACIJE O PROSTIH DELOVNIH MESTIH? V preteklosti je bilo vsekakor precej lažje najti zaposlitev. Do druge polovice osemdesetih let je za Slovenijo veljala polna zaposlenost. To pomeni, da je bilo delovnih mest dovolj, in so se lahko zaposlili vsi, ki so to želeli. Zato nismo izgubljali časa z učenjem veščin iskanja zaposlitve, saj to ni bilo potrebno. Poznali smo en sam način iskanja zaposlitve, ki smo ga imenovali »zaposlitev s pomočjo zvez«. V tistih časih smo dobili službo, če smo le imeli zveze. A to niso bile takšne zveze, o katerih je govora v tej knjigi, ampak prej smo namreč morali poznati posameznike ali politične veljake, da so nas sprejeli v službo, ali pa so vplivali, da nas je zaposlil kdo drug. Danes je drugače. Zaradi večjega števila brezposelnih je zanimanje za posamezno delovno mesto veliko večje. Delodajalci dobijo tudi po nekaj sto prijav za določeno prosto delovno


13

mesto. Med njimi izberejo tiste, ki so najbolj zanimive. Iz prijav razberejo, ali je pisec prav taka oseba, kot si jo želijo zaposliti in potem te, ki ustrezajo njihovim željam in potrebam povabijo na zaposlitveni pogovor. Na pogovoru pa je naloga iskalca zaposlitve, da delodajalca prepriča o tem, da je med vsemi kandidati najbolj ustrezen. Nobeno priporočilo ne pomaga, če delodajalec ne oceni iskalca kot nekoga, ki mu bo koristil in se bo dobro ujel s sodelavci. Delodajalci iščejo ljudi, ki so pripravljeni vložiti del sebe v delo, in ne le ljudi, ki zgolj hodijo v službo. Največja napaka, ki jo kdorkoli lahko naredi je, da misli, da dela za druge in ne zase. Vsi smo samostojni podjetniki, ne glede na to, kdo nam podpisuje ček oz. nam daje plačo. Zavedajte se, da ste direktor vašega lastnega podjetja. Sami ste odgovorni. Najboljši trije odstotki ljudi ravnajo na delovnem mestu tako, kot da bi bilo podjetje njihovo. Kadar omenjajo podjetje, uporabljajo izraze kot so »naše«, »moje«, »moj« in »naš«. Povprečen zaposlen pa vedno govori o podjetju, kot da bi bilo ločeno od njega ali nje, kot da bi bilo zgolj služba brez vsakršnega drugega pomena ali vrednosti. Preprosto vprašanje: »Če bi bili lastnik podjetja in bi za vas delala dva človeka, koga od njiju bi povišali na delovno mesto z več odgovornosti in višjo plačo? Tistega, ki bi delal tako, kot da je podjetje njegovo, ali drugega, ki bi ravnal, kot da je to zgolj služba, kamor se pride vsak dan za osem ur?«

1. PRIJATELJI, ZNANCI, SODELAVCI, NEZNANCI ... Informacije potujejo med ljudmi s »svetlobno hitrostjo«. Vsako tako pridobljeno informacijo pa je treba tudi preveriti. Vzpostaviti morate svojo mrežo informacij. Najprej pokličite znance, sorodnike, sošolce in prijatelje. Povejte jim, da ste brez zaposlitve in jih povprašajte, ali morda vedo za koga, ki potrebuje nove delavce. Ali se bo morda v njihovem podjetju sprostilo kakšno drugo delovno mesto? Če vam ne bodo mogli dati kakšnega koristnega podatka, jih vprašajte, ali morda vedo za koga, ki bi vam tak podatek lahko dal. Tako boste z vsakim telefonskim klicem prišli do vedno novih informacij in s tem širili svojo mrežo stikov kot pajek. Prav gotovo se še spomnite, ko sem vam omenjal Zakon 250. Naj vam osvežim spomin, če ste pozabili. Za vsako osebo, ki jo poznate, s katero se pogovarjate ali ste z njo v stikih, stoji 250 drugih ljudi. Naj ti ljudje delajo za vas - 250 parov rok, ki na čudežen način delajo za vas, 250 ust, ki so vam voljna pomagati, da se boste uspešno tržili. Verjemite, to je res izjemna spodbuda. Nerealno je pričakovati, da vam bo vsak vaš prijatelj ali znanec dal 250 telefonskih številk svojih znancev, ki vam lahko morda pomagajo. Toda, če dobite od enega znanca samo dve telefonski številki, nato pa vam vsak od teh dveh znancev posreduje še dve imeni, boste kaj hitro prišli do kar spodbudnega števila ljudi, ki vam lahko dajo uporaben namig. Stike z vsemi ljudmi morate opraviti sami, nikar jih ne prepuščajte posrednikom. Pri vseh stikih bodite prijazni, človeški in nikakor dolgovezni. Vsa nova poznanstva negujte in znance od časa do časa pokličite. Za pravo informacijo se morate obrniti na pravo osebo ob pravem času. Ne zamudite priložnosti, temveč jo zgrabite za vrat. Naj vam bo v spodbudo podatek, da so pri nas izvedli raziskavo in ugotovili, da zaradi informacij, ki jim jih posredujejo prijatelji in znanci, dobi delo skorajda 80% vseh iskalcev zaposlitve.


14

2. NEPOSREDNO PRI DELODAJALCIH Pri neposrednem iskanju informacij pri delodajalcih boste velikokrat prišli v stik z neznanci. Izkušnje kažejo, da Slovenci zelo neradi navezujemo take stike, zlasti po telefonu. A v klubih za iskanje zaposlitve (več o delovanju samih klubov kasneje) je to eden od načinov vzpostavljanja novih stikov. Vzpostaviti stik z neznancem je veščina, ki se je lahko naučite. Najprej začnite s telefoniranjem tistim, ki jih bežno poznate ali za katere so vam povedali sorodniki in prijatelji. Nato, ko boste na ta način malo »potrenirali« in se znebili strahu, pa zberite pogum in pokličite tudi neznane delodajalce, ki so za vas zanimivi. Tak način iskanja zaposlitve vam ne omogoči le, da dobite veliko informacij, temveč tudi, da dobite informacije prvi. Nekatera delovna mesta so objavljena, oglaševana, odkrita. Druga delovna mesta pa so skrita, ker se še niso pojavila na trgu dela. In zakaj ne? Zato ker delodajalec še ni povsem prepričan, kakšno bo delovno mesto in koga želi na njem zaposliti. Ali pa, ker ga še ni prisiljen razpisati, saj z obstoječim osebjem še nekako zmore opraviti vse delo. Če se v takem trenutku pojavite pri delodajalcu, vas bo nadvse vesel. Zdelo se bo, kot da so njegove molitve uslišane. Če vaše znanje in veščine ustrezajo zahtevam za delovno mesto, ki si ga je delodajalec že zamislil, in če mu predlagate, kaj vse bi vi še lahko delali, boste resno v igri. Če vas torej delodajalec oceni, kot osebo, ki mu ustreza, so vaše možnosti velike ne glede na to, ali kasneje objavi javen oglas. A velikokrat delodajalci sploh ne iščejo drugih kandidatov, saj jih kadrovanje prav nič ne veseli. Če iščete delovna mesta, še preden so razpisana, boste uspešni. Skriti trg dela je vaša velika priložnost. Izkoristite jo!

3. RAZLIČNI MEDIJI (TV, revije, časopisi ...) V medijih so objavljeni različni oglasi o prostih delovnih mestih. Največ objav o prostih delovnih mestih je v naslednjih časopisih: DELO, VEČER, DNEVNIK, SALOMONOV OGLASNIK. Še posebej se splača pogledati torkovo in sobotno DELO, kajti takrat je največ objav delodajalcev o prostih delovnih mestih. Tudi na televiziji lahko najdete objave. Na TV Slovenija, na teletekstu so objavljena prosta delovna mesta Zavoda RS za zaposlovanje. Včasih pa najdete kakšno objavo tudi različnih revijah, a kot že rečeno, največ objav o prostih delovnih mestih je v dnevnem časopisju. Preko objav v medijih je pri nas delo dobilo okoli 15% vseh iskalcev zaposlitve.

4. OGLASNE DESKE Vsaka območna enota Zavoda RS za zaposlovanje ima svojo oglasno desko, ki jo je potrebno pogledati najmanj enkrat na teden. S tem ne morete zamuditi 8-dnevnega prijavnega roka. Zavod zagotavlja objavo vseh prostih delovnih mest, ki jih prijavijo delodajalci. Zelo razširjeno mnenje iskalcev zaposlitve, da so vsa dela, objavljena na oglasni deski že oddana, ni resnično. Vsi delodajalci so z zakonom zavezani prijaviti zavodu vsako prosto delovno mesto. Torej gre za najpopolnejšo informacijo o prostih delovnih mestih, s katero se zagotavlja enaka možnost dostopa do dela vsem iskalcem zaposlitve. Zavod ločeno objavlja potrebe, pri realizaciji katerih želijo delodajalci posredovanje zavoda od tistih, kjer gre le za zagotovitev javne objave. Želja po posredovanju Zavoda za zaposlovanje


15

praviloma pomeni, da delodajalec še nima kandidata in je delovno mesto resnično prosto. Vendar pa ne gre zanemarjati prijav na delovna mesta, za katera delodajalec ne želi pomoči zavoda. Pomembno pa je, da se prijavimo le v primeru, če izpolnjujemo vse pogoje, ki so navedeni v objavi. Seveda pa bodite pozorni tudi na oglase na vratih lokalov, trgovin, frizerskih salonov, slaščičarn ... Zgoraj omenjena podjetja večkrat, kar na vrata lokala nalepijo oglas, da iščejo nove sodelavce, zato imejte vedno odprte oči. Nikoli se ne ve, kje in kdaj se vam lahko zgodi, da boste zagledali oglas, ki ponuja zaposlitev primerno ravno za vas.

5. INTERNET V današnji dobi visoke tehnologije in telekomunikacij je internet bogat vir različnih informacij. Na internetu lahko najdete zelo veliko podatkov, ki vam bodo koristili pri iskanju zaposlitve. Če iščete določeno stran na internetu, potem si lahko pomagate z različnimi iskalniki internet strani, v katere preprosto odtipkate ključno besedo npr. zaposlitev, zaposlovanje, delo ... in izpisal se vam bo seznam vseh internet strani, ki vsebujejo to ključno besedo. Najboljši in najbolj znani spletni iskalniki v Sloveniji so:

• www.najdi.si • www.matkurja.com • www.eon.si • www.slowwwenia.com

Vse večje kadrovske agencije imajo svojo stran na internetu, kjer se lahko brezplačno prijavite v bazo iskalcev zaposlitve. Ravno tako ima Zavod RS za zaposlovanje svojo stran na internetu, kjer se lahko vpišete v bazo. Če vpišete svoj e-mail naslov, pa lahko dobite vsak teden v vaš poštni predal aktualna prosta delovna mesta. Navajam nekatere naslove na internetu, ki vam lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve:

• MOJEDELO.COM – www.mojedelo.com

• ZAPOSLITEV.NET - www.zaposlitev.net

• SALOMONOV OGLASNIK - www.salomon.si

• MINI BORZA DELA - www.stoletje.com/borzadela/

• ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE - www.ess.gov.si/index.htm

6. TELEFONSKI IMENIKI V skoraj vsakem gospodinjstvu, če seveda imajo telefon, je prisoten Telefonski imenik RS, ki ga vsako leto izdaja Telekom. Telefonski imenik je izredno enostaven za uporabo in za prve raziskave kar primeren. Na rumenih straneh telefonskega imenika so vsi naslovi urejeni po dejavnostih, ločeno po omrežnih skupinah, kar zelo olajša iskanje. Telefonski imenik RS lahko najdete tudi na internetu na naslovu: http://tis.telekom.si


16

Največja pomanjkljivost Rumenih strani navadnega telefonskega imenika pa je to, da ne veste, kako veliko je podjetje oziroma koliko zaposlenih ima, koliko prometa ustvari na leto ter kdo je odgovorna oseba v tem podjetju. In kaj storiti glede tega? Na voljo so številni poslovni imeniki, ki vam postrežejo s takimi informacijami. Najbolj poznani so: IPIS IPIS izdaja Noviforum in vsebuje podatke o vseh poslovnih subjektih registriranih na območju Republike Slovenije - teh pa je zdaj že več kot 170.000. Ko govorimo o poslovnih subjektih, imamo v mislih vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo kakršnokoli pridobitno ali nepridobitno dejavnost. IPIS se zato imenuje tudi Poslovni register Slovenije. Podatki o poslovnih subjektih v IPIS-u so uradni, saj so pridobljeni iz uradnih virov. To zagotavlja njihovo verodostojnost, natančnost in zanesljivost. O vsakem poslovnem subjektu je na voljo več kot 40 različnih podatkov. IPIS izhaja štirikrat na leto, zato je nepogrešljivo orodje tistih, ki pri opravljanju svojega dela potrebujejo točne in nenehno sveže podatke. Na spletni strani www.najdi.si/register je omogočeno iskanje tudi po IPISU oz. Poslovnem registru Slovenije, vendar pa je za izvoz podatkov in urejanje le-teh potrebno kupiti CD-ROM. Kljub temu je za iskalce zaposlitve Poslovni register Slovenije, ki je na spletu odlično orodje, s pomočjo katerega lahko preverijo podatke o podjetju, za katero se zanimajo. KOMPASS Izdaja ga Gospodarski vestnik in izide vsako leto, podatki pa so na dan izida stari največ dva meseca. V knjižni izdaji ni najbolj enostaven za uporabo, saj se ga morate prej naučiti uporabljati, je pa bogat vir informacij. Kompassov poslovni imenik za Slovenijo vsebuje:

• 12.500 aktivnih podjetij z letnim prihodkom nad 100.000 USD • na CD-romu so tudi: GV lestvice najuspešnejših podjetij, makroekonomski podatki za

Slovenijo in zastopstva in blagovne znamke. Imenik je sicer tudi na internetu na strani: www.gvin.com, a dostop do njega je možen samo preko gesla, kar pomeni, da je potrebno plačati dostop. Lahko pa zaprosite za 14-dnevno brezplačno poskusno geslo s katerim lahko dostopate do vseh storitev na GV-in. Nekateri podatki v sistemu GV-in pa naj bi bili v prihodnosti tudi javno dostopni. PIRS Poslovni informator Republike Slovenije ali skrajšano PIRS je imenik, ki ga izdaja Slovenska knjiga in izide vsako leto. PIRS vključuje precej večje število podjetij kot pa Kompass, in sicer je vanj vpisanih 120.00 poslovnih subjektov, od tega jih je 75.000 preverjenih na terenu, ostalo pa so podatki iz javnih baz. Brezplačna verzija obstaja tudi na internetu na naslovu: www.pirs.si. SLOVENIJA TEL - RUMENE STRANI Ta poslovni imenik izdaja podjetje Inter Marketing. Glavno vodilo imenika je, da imajo vsi subjekti (podjetja, obrtniki, ustanove, organizacije itn.) s stalnim sedežem v Sloveniji, možnost


17

brezplačnega vpisa osnovnih podatkov v poslovni imenik. Imenik izhaja vsako leto, najdete pa ga lahko tudi na internet naslovu: www.rumenestrani.com.

7. AGENCIJE ZA KADRE V zadnjih letih, so se v Sloveniji pojavile agencije za kadre, ki so si pri Ministrstvu za delo pridobile koncesijo za posredovanje dela in zaposlitve. Oglasite se pri njih in se včlanite v njihove banke iskalcev. S tem boste za nekaj odstotkov povečali svoje možnosti, da dobite podatek, kdo išče nove delavce. Izogibajte se agencij, ki vam obljubljajo zaposlitev in od vas vnaprej zahtevajo plačilo. Vedite, da vam nihče ne more obljubiti zaposlitve, le posreduje vam lahko koristne informacije in vam omogoči stik s potencialnim delodajalcem. Samo od vas samih je odvisno, ali boste na razgovoru uspešni in boste dobili zaposlitev, ali ne.

PROGRAMI ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Zavod RS za zaposlovanje je razvil vrsto različnih programov, ki so namenjeni predvsem brezposelnim in trajno presežnim delavcem. Pogoj za vključitev v katerikoli program zavoda je izdelan zaposlitveni načrt, ki ga skupaj pripravita brezposelna oseba in njen svetovalec za zaposlitev. V teh programih brezposelni pridobivajo znanja, veščine in izkušnje, ki jim manjkajo za njihovo večjo konkurenčnost na trgu dela. Kadar se ljudem poklicna pot prelomi (postanejo brezposelni), se vedno začnejo spraševati o tem, kaj bi v življenju radi dosegli, kaj bi radi delali. Zato so tudi te vsebine vpletene v različne programe za brezposelne. Več o njihovih programih si preberite na spletni strani: www.ess.gov.si.

• KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Prvi klubi za iskanje zaposlitve so začeli delovati oktobra 1995, sedaj pa jih je v Sloveniji 17. V program se lahko vključite, če ste brezposelni in prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. O vključitvi se dogovorite s svojim svetovalcem za zaposlitev, le-ta pa vas bo napotil v klub, ki vam je najbližji. Program je primeren za vas, če vsaj okvirno veste, v katerem poklicu in v kateri dejavnosti se želite zaposliti. Če ste se v preteklosti prijavljali na oglase, delodajalci pa so vedno izbrali drugega kandidata (vi pa ste ustrezali razpisnim pogojem), boste najverjetneje v klubu dobili pomoč, ki jo potrebujete. Verjetno se delodajalcu niste uspeli predstaviti pravilno ali pa kandidirate samo za tista delovna mesta, ki so že oddana. Program je posebno primeren za vas, če že obupujete in se vam zdi, da nikoli ne boste dobili zaposlitve. Če vas je strah napisati prijavo, ker se bojite zavrnitve, ne odlašajte in se takoj vključite v enega od klubov za iskanje zaposlitve. Namen kluba za iskanje zaposlitve je, da z njegovo pomočjo v čim krajšem času najdete čim bolj ustrezno zaposlitev. Program traja tri mesece (če se že prej ne zaposlite). Prvi del programa traja dva tedna. V tem času se usposobite za učinkovito iskanje zaposlitve. Kar pomeni, da se usposobite za pisanje dobrih prijav na delovno mesto, vadite informativni in zaposlitveni pogovor. Pomemben del programa je tudi trening telefonskih pogovorov. S tem treningom si pridobite sposobnosti za bolj uspešno klicanje potencialnih delodajalcev; naučite pa se tudi, kako lahko prek telefona raziskujete svoje zaposlitvene možnosti v določenem


18

podjetju. V programu je zelo malo predavanj, večinoma boste praktično delali v manjših skupinah ali v parih. Za iskanje ustreznih delodajalcev so v klubu na razpolago različni imeniki in vse, kar potrebujete za pisanje prijav ali ponudb. Na voljo imate telefon, s pomočjo katerega vzdržujete stike z delodajalci in drugimi kontaktnimi osebami, in računalnik za pisanje prijav. Če slučajno sami niste vešči tipkanja, vam bodo v klubu zagotovili pomoč. Učinkovitost klubov za iskanje zaposlitve v Sloveniji je nekaj nad 50 %, kar pomeni, da si več kot polovica udeležencev najde zaposlitev vsaj v dveh mesecih po končanem programu. Klub nima samo kratkotrajnih učinkov, kajti podatki so pokazali, da se je zaposlilo več kot tri četrtine udeležencev, ki so klub obiskovali v preteklem letu. Pa tudi tisti, ki so obiskovali klub in so delo izgubili (zaposlitev za določen čas), so novo zaposlitev hitro našli. Ker v klubu iščete delo sistematično, na različne načine, ste tako bolj učinkoviti. Zelo pomembno je, da se ne omejite le na objave delodajalcev, ampak iščete delovna mesta, še preden so objavljena. V klubu boste zaposlitev zelo aktivno iskali, vsak dan boste opravili 3-5 aktivnosti, ki lahko pomagajo pri zaposlitvi. Iskanje zaposlitve je delo s polnim delovnim časom, čeprav zanj ne prejemate nobenega plačila. V klub je treba prihajati redno, vsak delovni dan, po štiri ure. Velik vpliv ima tudi skupina. Delali boste z ljudmi, ki imajo pri iskanju zaposlitve podobne težave kot vi. Ti sodelavci vam bodo dajali nove zamisli, spodbude in bodo pazili, da vas zavrnitev delodajalcev ne bo potrla. Zapomnite si, da pomeni vsak NE na vašo ponudbo, da ste za korak bližje DA-ju oziroma zaposlitvi. Pomen skupinskega iskanja je tudi v tem, da posamezen član kluba naleti na delodajalca, ki nima primernega dela zanj, pač pa za nekoga drugega. Te informacije si člani v klubu med seboj izmenjujejo. Brezposelni, ki so prišli v klub, in so uspeli tudi dobiti zaposlitev, so se v klubu marsičesa naučili, predvsem pa tega, da je treba vedno pozitivno razmišljati. Njihovo sporočilo je, da če pozitivno razmišljaš, si deležen tudi pozitivnih rezultatov. Prav to v naši knjigi vseskozi poudarjamo. Izkušnje ljudi, ki so bili v klubu za iskanje zaposlitve potrjujejo, da dobiš to, kar pričakuješ. Preberite si kaj so povedali člani, in videli boste, da je to, kar ste doslej prebrali v tej knjigi o pozitivnem razmišljanju, ciljih in vztrajnosti, povsem res. Nekoč so bili ti člani nesamozavestni, prepričani o tem, da je za vso njihovo nesrečo kriv ves svet, a delo v klubu jim je pokazalo, da se vse začne pri njih samih. »Ko posije sonce, posije z vso močjo, ampak to sonce moramo iskati in ga negovati, potem so tudi oblaki in nevihte, ki pridejo, samo še prijetna osvežitev.« Neva »Tudi napisane cilje si večkrat preberem in veselo sporočam, da se mi uresničujejo kar po vrsti. Klubovcem priporočam imeti cilje, željo, vztrajnost, potrpežljivost, predvsem pa naj nikoli ne prenehajo hrepeneti. Hrepenenje je gonilna sila vsakega človeka.« Sandra »Nič več nimam strahu, sramu, jaz tega ne morem, ne znam, in da nimam nikogar, ki bi mi pomagal.« Rada »Dosti sem se podcenjevala in bila sem polna nasprotij. V ponudbe nisem verjela in jih nisem jemala tako resno. Ravno na ponudbo sem dobila delo. Kaj bi svetovala klubovcem? Vedeti moraš, kaj hočeš delati, pozitivno razmisliti in verjeti, da boš uspel, če vztrajaš. V cilj moraš


19

vložiti sebe, celega, drugače ne gre. Spoznati morate, da imate v sebi še veliko skritih moči in energije. Samo vaše misli, so tiste, ki jih morate spremeniti.« Lilijana »Vedno znova ugotavljam, da sta zagnanost, prilagajanje in predvsem vztrajnost neko vodilo in upanje za vnaprej.« Tanja »Vsakega čaka neka zaposlitev, le aktiven moraš biti. Nihče vam je ne bo prinesel na pladnju.« Petra »Vsem bi svetovala, da naj vztrajajo, ker življenje za vsakogar prinese rešitev.« Rina Vsi ti stavki, ki ste jih prebrali, niso misli genijev, znanstvenikov, mislecev, temveč so to besede, ki so jih napisali ljudje, ki so takšni kot vi, in ki so hodili v klub za iskanje zaposlitve. Če so oni lahko našli svoj smisel, cilje in poslanstvo, potem lahko uspe tudi vam. In uspelo vam bo! Ali kot je nekoč dejal Norman Vincent Peale: »Zmorem, če to verjamem!«

• DELAVNICA POTI DO DELA IN ZAPOSLITVE To je kratka, dvodnevna delavnica, ki traja skupno 12 ur. Lahko bi rekli, da gre za hitri tečaj veščin iskanja zaposlitve. V delavnici se seznanite z značilnostmi trga dela, spoznate kaj morate vedeti o sebi, da lahko uspešno iščete zaposlitev, pripravite pregled svojih zaposlitvenih možnosti, se seznanite s koristnimi viri informacij za iskanje zaposlitve in z načini uspešnega komuniciranja. Napisali boste tudi prijavo na prosto delovno mesto, ponudbo za zaposlitev, svoj življenjepis in se pripravili na zaposlitveni pogovor. Delo poteka v obliki predavanj, skupinskega dela, dela v parih in igre vlog. Program je primeren za tiste brezposelne osebe, katerih znanja in delovne izkušnje ustrezajo razpisanim zahtevam, potrebujejo pa pomoč pri pridobitvi veščin za iskanje zaposlitve in to kar najhitreje po prijavi na Zavodu. Program je torej podoben kot v klubu za iskanje zaposlitve. Razlika je v tem, da je v klubu več časa namenjenega utrjevanju veščin in sistematičnemu ter vsakodnevnemu iskanju zaposlitve, pri čemer je kandidatom na voljo stalna strokovna pomoč in tudi vsa potrebna sredstva. Delavnice so se izkazale kot izjemno koristne za vzpodbujanje aktivnosti brezposelnih.

• PROGRAMI OSEBNOSTNEGA RAZVOJA Ta program poteka v obliki delavnic, ki so namenjene vsem brezposelnim, ki so v evidenci Zavoda za zaposlovanje že dalj časa in želijo pomoč pri ponovnem vključevanju v socialno okolje, v zaposlitev ali izobraževanje. Še posebej primeren je za vse, ki so končali osnovno šolo, spodrsnilo pa jim pri nadaljnjem izobraževanju. Če ugotavljate, da se ne morete zaposliti, ker imate premalo znanj ali ne veste natančno, kaj bi radi v življenju počeli in še kaj, boste o teh temah spregovorili s sovrstniki in mentorji. S pomočjo zanimivih vaj boste spoznali, kaj si želite (npr. spoštovanja, ljubezni, svobode) in kako te želje izpolnite, ne da bi prihajali v konflikte z okolico. Če ste s sedanjim življenjem nezadovoljni, to lahko spremenite le sami. Rešitev vam ne bo nihče predpisoval, sami jih boste poiskali in ovrednotili. Vsak posameznik v skupini si izdela lasten načrt, kaj in kako bo spremenil v svojem življenju, in poišče način, kako to uresničiti. Seznanili se boste tudi z metodami iskanja dela, kako se telefonira delodajalcu, kako se napiše prošnjo za zaposlitev ali ponudbo. Spoznali boste celo


20

pravne predpise, na katere morate biti pozorni, ko se zaposlujete, da ne boste kasneje ugotovili, da so vas delodajalci izkoristili. Delo poteka v skupini sovrstnikov. Programi trajajo do tri mesece, več informacij pa dobite na Zavodu za zaposlovanje.

• DELAVNICE ZA ODKRIVANJE POKLICNEGA CILJA

Program je namenjen brezposelnim, ki želijo oblikovati svojo poklicno pot, pa ne vedo, kako. Je program, v katerem udeleženec odkrije svoj poklicni (zaposlitveni) cilj, veščine iskanja zaposlitve pa so manj zastopane. Delo poteka v manjših skupinah, ki sprva analizirajo objavljene oglase delodajalcev in se na ta način seznanijo s trgom dela. S pomočjo vaj vsak posameznik opredeli svoje interese in nato ocenjuje svoje možnosti. Ob koncu izdela osebni načrt ukrepov. Po koncu te delavnice se udeleženci lahko odločijo, da se bodo vključili v izobraževanje, zaposlitev, samozaposlitev ali usposabljanje. Program traja tri dni, vsak dan po 8 ur. Vanj se je mogoče vključiti v skoraj vseh enotah Zavoda za zaposlovanje.

• PROGRAMI ZA PRIDOBITEV JAVNO VELJAVNE IZOBRAZBE - P ROGRAM 5000

To je program izobraževanja, ki omogoča brezposelnim osebam vključitev v izobraževanje po javno veljavnih programih za pridobitev osnovne, splošne, poklicne in strokovne izobrazbe, da bi se povečale možnosti zaposlitve. Namenjen je zlasti tistim brezposelnim brez končane osnovne šole, brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe, a tudi tistim, ki sicer imajo strokovno izobrazbo, pa na tem področju ne morejo dobiti zaposlitve - pogoj je, da so na zavodu prijavljeni več kot 6 mesecev. Prednost pri vključevanju imajo brezposelni, ki si zagotovijo sofinanciranje izobraževanja s strani delodajalcev. Brezposelni se prednostno lahko vključijo v programe, ki so vsako leto objavljeni v javnem razpisu. Informacija je na voljo tudi na vseh uradih za delo in na spletni strani Zavoda za zaposlovanje. Programi temeljijo na skupnem programu izobraževanja, ki ga vsako leto pripravita Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kandidati se lahko posamično vključijo tudi v druge programe, vendar le v primeru zdravstvenih omejitev, v primeru dokončanja izobraževanja, v katerem so opravili več kot polovico predpisanih obveznosti, če se vključijo v maturitetne tečaje oziroma jim izobraževanje sofinancira bodoči delodajalec. V času vključitve v program imajo udeleženci status udeleženca v izobraževanju po 53.b členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V tem času torej nimajo statusa brezposelne osebe. Zato jim v tem času mirujejo druge pravice na podlagi statusa brezposelne osebe. Imajo pa naslednje pravice: Vključeni v programe osnovne šole za odrasle, v programe nižjih in srednjih poklicnih šol ter v štiriletne programe srednjih šol in poklicne tečaje imajo pravico do predhodnega zdravniškega pregleda, do kritja stroškov šolnine do višine osmih zajamčenih plač, do kritja stroškov javnega prevoza ali do dela stroškov bivanja, do kritja stroškov učnega gradiva in pripomočkov do višine 60% zajamčene plače in do štipendije v višini 14% zajamčene plače mesečno.


21

Vključeni v programe višjih strokovnih šol, visokih strokovnih šol in v univerzitetne programe imajo enak obseg pravic pri kritju stroškov šolnine in prevoza ali bivanja ter pravico do štipendije v višini 21% zajamčene plače.

• PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA Namen programov izpopolnjevanja in usposabljanja je dopolniti ali razširiti znanje brezposelnih oseb ter pridobiti ustrezne poklicne kvalifikacije. To so različni tečaji, seminarji ter programi usposabljanja, ki jih na podlagi pogodbe z Zavodom za zaposlovanje izvajajo izobraževalne organizacije. Cilj je omogočiti brezposelnim in trajno presežnim delavcem pridobiti manjkajoča aktualna znanja, veščine in spretnosti ter poklicne kvalifikacije, nekaterim pa tudi delovne izkušnje in pomoč pri iskanju zaposlitve. Vključitev je možna na podlagi zaposlitvenega načrta po praviloma treh mesecih prijave na zavodu. Izbirati je možno med programi z naslednjih področij: gradbeništva, gradbene mehanizacije, zaključnih del v gradbeništvu, komunale; lesarstva; kovinarstva in strojništva; gostinstva in turizma; tekstila; energetike; trgovine in komercialnih dejavnosti; knjigovodstva in računovodstva; zdravstva; oblikovanja; storitvenih dejavnosti, varstva pri delu in varovanja; projektiranja; računalništva; tujih jezikov. Zavod krije stroške programa, stroške javnega prevoza, stroške bivanja do največ 40% zajamčene plače mesečno in stroške učnih pripomočkov do največ 60% zajamčene plače. Brezposelnim, ki niso prejemniki pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zavod v primeru vključenosti v program, ki je daljši od 100 ur in traja več kot en mesec, prizna tudi nadomestilo življenjskih stroškov v višini do 60 % zajamčene plače mesečno, odvisno od dejanske prisotnosti na izobraževanju.

• DELOVNI PREIZKUS Delovni preizkus je program, namenjen brezposelnim osebam, ki želijo preveriti svoje spretnosti, veščine, delovne navade in sposobnosti:

• za konkretno delovno mesto, preden sklenejo delovno razmerje pri izbranem delodajalcu ali

• pred vključitvijo v program pridobitve poklicne ali strokovne izobrazbe, da preverijo poklicni interes.

Vključitev je možna le na podlagi zaposlitvenega načrta! Delovni preizkus poteka pri delodajalcu ali specializirani instituciji za ugotavljanje poklicnih in zaposlitvenih možnosti. Prednost pri vključitvi imajo:

• dolgotrajno brezposelne osebe, • prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči, • invalidne ter druge težje zaposljive osebe.

Delovni preizkus je priložnost tudi za delodajalca, da pred sklenitvijo delovnega razmerja z bodočim sodelavcem preveri njegove spretnosti in sposobnosti. Delovni preizkus lahko traja največ 1 (en) mesec.


22

• UVAJANJE V DELO Uvajanje v delo je program, ki je namenjen brezposelnim osebam in se izvaja z namenom, da udeleženci pridobijo manjkajoča znanja, veščine in spretnosti za opravljanje konkretnega dela. Zavod sofinancira izvajanje uvajanja v delo pri delodajalcu s ciljem povečevanja zaposlitvenih možnosti tistih brezposelnih oseb, ki niso neposredno zaposljive. Praviloma program poteka v okviru sklenjenega delovnega razmerja, v primeru vključitve težje zaposljivih oseb ali v primeru opravljanja volonterskega pripravništva pa lahko tudi brez sklenitve delovnega razmerja Program traja praviloma največ šest mesecev, le če gre za brezposelno osebo, ki bo opravljala volontersko pripravništvo ali invalidno osebo oziroma težje zaposljivo, dalj časa brezposelno osebo, lahko traja največ leto dni.

• PROGRAM POSPEŠEVANJA SAMOZAPOSLOVANJA: V primeru, da ste ostali brez zaposlitve in ne veste kako naprej, a vas mika začeti s svojo dejavnostjo in imate željo, da bi uresničili lastno zamisel ter imate poklic, ki vam omogoča samostojno delo, poleg tega pa še bogate delovne izkušnje, ali pa ste na prejšnjem delovnem mestu ugotavljali pomankljivosti, vendar pa vas ni nihče poslušal, pa tudi delo z ljudmi imate radi, potem je program pospeševanja samozaposlovanja kot nalašč za vas. Zavod RS za zaposlovanje vam lahko strokovno in finančno pomaga pri uresničitvi vaših samozaposlitvenih ciljev. Na voljo imate:

• Uvodno podjetniško usposabljanje pred pričetkom poslovanja, na katerem boste dobili odgovore na vprašanja o tem, kako registrirate s.p. ali ustanovite katerokoli drugo obliko družbe; kako od zamisli do podjetniške priložnosti; kakšni so pravni vidiki poslovanja; kako analizirate trg oziroma kaj je trženje; kako vodite računovodstvo in obračunavate davke; kako poteka financiranje; kako pripravite dober poslovni načrt in kako sodeluje podporno okolje.

• Izobraževanje, usposabljanje in svetovanje za samozaposlitev, v katero se lahko

vključite, če z zavodom sklenete Pogodbo o sofinanciranju usposabljanja za samozaposlitev. V okviru te vam zavod sofinancira stroške: specializiranih delavnic za pripravo poslovnih načrtov; delavnic z različnih področij poslovanja; poglobljenih seminarjev; individualnih svetovanj (pravno svetovanje, svetovanje na področju trženja, tehnologije, financ, vodenja i.p.d.); strokovnih usposabljanj. Vaša pogodbena obveznost pa je, da boste svojo samozaposlitev uresničili najkasneje v 6-ih mesecih od sklenitve pogodbe. Pri svetovalcih za samozaposlitev boste pregledali seznam zunanjih izvajalcev, ki vam bodo kakovostno nudili navedene storitve. Izvajalce in oblike svetovanj boste izbrali skupaj s svetovalcem za samozaposlitev. Imate pa tudi dve pogodbeni omejitvi; in sicer: stroški za svetovanje in druge storitve ne smejo preseči višine 6-ih zajamčenih plač; svetovanje in druge storitve vam zagotavlja Zavod za zaposlovanje največ eno leto po uresničeni samozaposlitvi.

• Finančna pomoč ob samozaposlitvi. Ob vaši samozaposlitvi vam zavod zagotavlja

eno izmed oblik finančne pomoči:


23

• nepovratna finančna sredstva v višini šestih zajamčenih plač oziroma desetih zajamčenih plač v primeru samozaposlitve invalida

• povračilo prispevkov v skladu z 48.a členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,

• povratna finančna sredstva v višini 1 milijona SIT in povračilo prispevkov v skladu z 48.a členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v regijah, kjer je ustanovljen garancijski sklad,

• poroštvo za pridobitev posojila in povračilo prispevkov v skladu z 48.a členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pod pogoji, ki bodo določeni v javnem razpisu.

Za pridobitev katerekoli finančne pomoči je potrebno priložiti poleg postopkovne dokumentacije tudi poslovni načrt. To je na kratko vse o pomoči zavoda pri samozaposlitvi. Skupaj z vami pa bodo na zavodu iskali še nove oblike, prilagajali programe vašim potrebam in vam skušali čimbolj olajšati začetek poslovanja.

• JAVNA DELA

V zadnjih letih so se pri nas uveljavila javna dela kot ena od uspešnejših oblik aktivne politike zaposlovanja. Ta brezposelnim osebam omogočajo, da se ponovno vključijo v svet dela, povečajo svojo konkurenčnost na trgu dela, ohranijo in razvijejo svoje delovne navade ter ob pomoči države sami prispevajo k zagotavljanju lastne socialne varnosti. Poleg tega javna dela brezposelnim odkrivajo nove zaposlitvene možnosti in priložnosti ter jih vzpodbujajo k samozaposlovanju. Javna dela med drugim tudi vzpodbujajo socialnoekonomski razvoj lokalnih skupnosti, saj omogočajo opravljanje nepridobitnih del in storitev, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost, s tem pa tudi prispevajo k dvigu kakovosti življenja občanov. Prav tako odkrivajo nove tržne priložnosti in omogočajo izvajalcem in naročnikom spoznavanje in vzgajanje kadrov za kasnejšo zaposlitev. Brezposelni, ki je vključen v javna dela, z izvajalcem javnih del sklene posebno pogodbo o zaposlitvi, v kateri so zapisane vse njegove pravice. Dobi pravico do plače ter ima pravico do povračila prevoznih in prehranskih stroškov. Plačo za delo določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo oz. negospodarstvo, in sicer v višini izhodiščne plače tarifnega razreda. Plačo izplačuje izvajalec javnih del. Če je brezposelni pred vključitvijo prejemal denarno nadomestilo ali denarno pomoč, mu ta pravica v času vključitve v javno delo miruje, po prenehanju vključitve v javno delo pa ima pravico do preostanka pravice. Četrtino časa trajanja javnega dela pa je brezposelni lahko vključen tudi v programe usposabljanja in izobraževanja. Seveda pa mora oseba, ki opravlja javno delo, redno izpolnjevati delovne obveznosti in dosegati pričakovane delovne rezultate. Ves čas vključenosti v javno delo mora aktivno iskati redno zaposlitev in vkolikor jo dobi, se mora tudi zaposliti. Brezposelni je lahko v javno delo vključen za največ eno leto. Vključitev se mu lahko tudi podaljša, če je to v skladu z njegovim zaposlitvenim načrtom.


24

• SKLADI DELA

Skladi dela so ustanove, katerih dejavnost ima za osnovni cilj povečanje zaposlitvenih možnosti udeležencem z njihovim vključevanjem v programe aktivne politike zaposlovanja. Ustanovitelji skladov so podjetja, občine, gospodarske, obrtne in druge zbornice, združenja in sindikati. Ti praviloma zagotavljajo dodatna sredstva k proračunskim sredstvom in s tem omogočajo hitrejše in učinkovitejše reševanje problema trajno presežnih delavcev in brezposelnosti na določenem območju. Skladi dela pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja tesno sodelujejo z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Udeleženci sklada so trajno presežni delavci in brezposelni. Cilj vključevanja trajno presežnih delavcev v sklade dela je preprečevanje prehoda v odprto brezposelnost, za vse udeležence pa hitrejša ponovna pridobitev zaposlitve. V Sloveniji deluje 12 skladov dela. Udeleženci sklada dela so najprej vključeni v 150 urni Program razvoja poklicne kariere, katerega rezultat je oblikovanje poklicnega cilja in načrtovanje aktivnosti za uresničitev le-tega. V okviru sklada si tako posamezniki lahko pridobijo poklicno izobrazbo ter nova znanja in veščine, ki jim omogočajo hitrejšo zaposlitev ali celo samozaposlitev. Posameznik je v sklad vključen do zaposlitve, vendar ne dlje kot 24 mesecev.

• CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVANJE (CIPS ): Center za informiranje in poklicno svetovanje je rezultat nekajletnih prizadevanj, da bi številnim uporabnikom zagotovili kakovostne in aktualne informacije o poklicih in poteh za dosego le-tega. Centre za informiranje in poklicno svetovanje najdete:

• AJDOVŠČINA, Gregorčičeva ulica 18, tel. 05 368 13 30 • BREŽICE, Černelčeva c. 3a, tel. 07 496 30 41 • CELJE, Ljubljanska cesta 14, tel. 03 544 26 30 • DOMŽALE, Ljubljanska cesta 80, tel. 01 724 14 45 • GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 42 tel. 02 561 13 95 • JESENICE, Cesta maršala Tita 16, tel. 04 581 13 00 • KAMNIK, Kajuhova pot 11, tel. 01 831 61 51 • KOČEVJE, Knjižnica Kočevje, Trg zbora odposlancev 26, tel. 01 893 13 20 • KRANJ, Kranj, CIPS IM, Slovenski trg 4, tel. 04 20 26 358 • LJUBLJANA, Smoletova 12, tel. 01 300 21 84 • LJUTOMER, Prešernova 17a, tel. 02 581 11 96 • MARIBOR, Gregorčičeva 15, tel. 02 252 53 20 • MURSKA SOBOTA, Ulica Staneta Rozmana 11a, tel. 02 521 32 00 • NOVO MESTO, Knjižnica Mirana Jarca, Rozmanova 26, tel. 07 393 46 00 • POSTOJNA, Ljubljanska 5a, tel. 05 726 13 93 • PTUJ, Krempljeva ul. 2, tel. 02 749 23 44 • RIBNICA, Škrabčev trg 9c, tel. 01 836 96 90 • SLOVENSKA BISTRICA, Impol Kadring, Trg svobode 26, tel. 02 805 52 00 • ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40, tel. 04 512 12 81 • TRBOVLJE, Ulica 1. junija 19, tel. 03 56 33 500 • VELENJE, Rudarska 6a, tel. 03 898 81 10 • ŽALEC, Ljudska univerza Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, tel. 03 703 16 65


25

Posameznikom se za obisk ni potrebno naročati, skupine pa morajo najaviti svoj prihod. Vsak dan je v CIPS-u poleg informatorke dežurna ena od poklicnih svetovalk, tako da lahko obiskovalci, kadar ni prevelikega obiska, dobijo nasvet takoj. Možno pa se je tudi vnaprej dogovoriti za svetovanje. Vprašanja pa jim lahko pošljete tudi po e-mailu: [email protected]. Potrudili se bodo, da vam bodo odgovorili v čim krajšem času. Center za informiranje in poklicno svetovanje je namenjen:

• mladim, ki trenutno zaradi različnih razlogov, nimajo dostopa do informiranja in poklicnega svetovanja,

• brezposelnim, ki potrebujejo informacije in poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odločanju za dodatno izobraževanje,

• presežnim delavcem, da se izognejo prehodu v brezposelnost, • svetovalcem zaposlitve, poklicnim svetovalcem in drugim zaposlenim na ZRSZ, ki

bodo lahko uporabljali knjižnico in druge pripomočke za lastno izobraževanje, saj zaradi narave in obilice dela ne morejo več spoznavati dela in njegovih zahtev preko stikov z delodajalci. Vse to jim bo pomagalo, da dosežejo večjo učinkovitost pri svojem delu.

V knjižnici CIPS-a so na voljo:

• opisi poklicev, • informacije o možnostih za izobraževanje in usposabljanje (redno in izredno

izobraževanje, pridobivanje certifikatov, izpopolnjevanje, prekvalifikacije ), • informacije o možnih finančnih pomočeh za izobraževanje in usposabljanje (republiške,

kadrovske, Zoisove štipendije, različne fundacije, krediti, …), • informacije o možnostih zaposlovanja (prosta mesta, število prijavljenih na ZRSZ, …), • informacije o gibanjih na trgu dela, • navodila o tem, kako iskati zaposlitev (priročniki za pisanje prošenj, razgovori z

delodajalci, ...), • računalniški programi za samostojno načrtovanje poklicne poti.

V CIPS-u so poleg informacij v pisni in računalniški obliki ter v video prikazih možne še druge oblike pomoči:

• individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne poti in izobraževalne poti, • predavanja o poklicih, • pogovori z delodajalci, • krajše delavnice, ki jih organizira ZRSZ.

KJE ŠE LAHKO DOBITE KORISTNE INFORMACIJE IN POMO Č?

• SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO U ČENJE Cilj središča za samostojno učenje je razvoj učenja in motiviranje odraslih za nadaljevanje izobraževanja. Središča so namenjena zaposlenim, dijakom, učencem, študentom, brezposelnim in presežnim delavcem. Udeleženci se lahko informirajo o različnih učnih in izobraževalnih virih in o možnostih izobraževanja. V središču so obiskovalcem na voljo učni materiali in učna tehnologija. Učili se boste samostojno, po vnaprej sestavljenem učnem načrtu, katerega vam bodo pomagali oblikovati sodelavci središča. Ti vam bodo tudi svetovali, kako se učiti. Trenutno je v Sloveniji 34 središč za samostojno učenje, ki vam ponujajo različne vsebine: učenje tujih


26

jezikov, računalništvo, metode in tehnike učenja, teme s področja podjetništva in medsebojnega komuniciranja.

• BORZA ZNANJA Borze znanja so informacijska središča, v katerih se brezplačno zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Če se želite nečesa naučiti: dobite podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo! Če želite s svojim znanjem pomagati drugim: dobite podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje! Če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: dobite podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari! Obiščete ali pokličete lahko borzo znanja v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Izoli, Murski Soboti ali Škofji Loki. Tam vas bodo zaprosili za nekaj osnovnih podatkov. Povedali jim boste svoje želje, potrebe ali ideje. Preverili bodo, ali so podatki, ki jih potrebujete, na voljo v njihovi bazi informacij. V primeru, da podatke najdejo, vam bodo ime in telefonsko številko njihovih članov, ki vam lahko pomagajo, takoj posredovali. Če med njihovimi člani še ni ljudi, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, se bodo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih. Oglaševanje je anonimno in brezplačno. Opozorili vas bodo na javna občila, v katerih lahko spremljate aktualne ponudbe in povpraševanja v borzi znanja. Borze znanja vam pomagajo, da svoje znanje ponudite ali pridobite brezplačno, za plačilo, v zameno za drugo znanje ali kako drugače. V borzah znanja lahko sodeluje vsak, ki ima neko znanje ali spretnost. Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete. borze znanja posredujejo zgolj podatke o učnih ponudbah in povpraševanjih, ne zagotavljajo pa kakovosti učnih storitev. Več o njih pa lahko izveste na internetu, in sicer na strani: www.borzaznanja.mss.edus.si

MOJA PROŠNJA - MOJE TRŽENJE SAMEGA SEBE Ko pišete prošnjo ali ponudbo za delovno mesto, imejte pred očmi, da tržite edinstveni in najboljši produkt na svetu - samega sebe. Če boste pisali prošnjo v tem slogu, vam zagotavljam, da boste imeli veliko večje možnosti za pridobitev primerne zaposlitve. Postavite se v položaj delodajalca, ki (revež) lahko dobi na javno objavo za prosta delovna mesta več kot 200 prošenj (na nekem razpisu na Ministrstvu za obrambo so dobili celo 1300 prošenj). Kako bi vi na delodajalčevem mestu izbrali primerne kandidate? Prav gotovo si je vsaj polovica prošenj podobna kot jajce jajcu (vsaj oblikovno, morda celo vsebinsko), in pri veliki masi prošenj se lahko zgodi, da le-teh sploh ne preberejo, ampak jih že kar na oko izločijo. Toplo vam priporočam, da če na roko ne pišete res zelo lepo in čitljivo, prošnjo rajši natipkate. Tudi na računalnik »napisana« prošnja je natipkana! Tako boste delodajalca prepričali, da ste se pri pisanju potrudili. Naj vam razložim tako imenovano selektivno zaznavanje. Vsak dan nas bombardirajo z goro sporočil. Da bi se tej poplavi sporočil izognili, naši možgani filtrirajo številna sporočila in spustijo skozi samo tista, ki vzbudijo naše zanimanje ali potrebo. Postopek filtriranja imenujemo selektivno zaznavanje. Da bi vam kar najbolje pojasnil, kako deluje selektivno zaznavanje, si poglejmo primer, ki ga je večina od nas že doživela.


27

Pomislite na trenutek, ko ste zadnjič kupovali nov avto. Takoj, ko ste se odločili za to, ste postali pozorni na oglase, plakate, oglaševanje na radiu in televiziji itd. Ko ste se odločili za določeno znamko, ste začeli vsepovsod opažati enake avtomobile, včasih celo iste barve, kot je bil tisti, ki ste si ga želeli. Zdelo se vam je, kot da imajo vsi tak avto. Vaši možgani so filtrirali te informacije, dokler se niste odločili, da potrebujete nov avto. Nato so vaši »filtri« vse te informacije spustili skozi. Kako lahko ta spoznanja sedaj uporabimo pri stikih z novimi delodajalci? Večina brezposelnih pošlje samo eno prošnjo potencialnemu delodajalcu in upa naslednje:

• da bo potencialni delodajalec prošnjo prebral, • da mu bo všeč in • da bo ukrepal ali da si bo vsebino zapomnil do takrat, ko ga boste morda poklicali.

Na vašem mestu se na to ne bi zanašal. V današnjih časih, ki so zasičeni z informacijami, ima vaša prošnja na voljo samo sedem sekund (nekateri trdijo, da še manj), da vzbudi delodajalčevo pozornost. Če ne opravi testa sedmih sekund, roma v koš, ker delodajalca čaka že naslednja zanimiva ponudba. Potencialni delodajalec dobi prvo prošnjo in gre skozi njen filter potreb ... odlično! Poklical vas bo ali pa vas morda pisno povabil na razgovor! Kaj pa, če vas ne bo? Poglejmo si, kaj se najbolj pogosto zgodi. Delodajalec dobi vašo prošnjo, jo bežno pogleda in jo vrže proč. Torej boste potrebovali še eno prošnjo. Delodajalec jo dobi in si reče (podzavestno): »Za tega človeka sem pa že nekje slišal/a.« Predpostavimo, da pošljete še tretje pismo. Delodajalec sedaj reče: »Hm, za tega človeka sem pa res že slišal/a. Mogoče bi ga pa celo poklical/a.« Še vedno se ne bi zanašal na to, da vas bodo poklicali. Lahko pa stavite, da so slišali za vas in to samo pozitivne informacije, saj so jih dobili iz prve roke - od vas! Torej, kaj se bo zgodilo, ko jih boste poklicali, da bi se dogovorili za razgovor? Sedaj imate prednost. Niste več eden izmed običajnih iskalcev zaposlitve. Raziskave kažejo; če oseba sliši za vas štirikrat ali večkrat, potem vas ima za verodostojne. Torej, vaš novi sistem neposrednega iskanja zaposlitve vam bo pomagal tako, da se vam nikoli več ne bo treba bati telefonskih klicev. Kakšen sistem potrebujete za to? Vsakemu potencialnemu delodajalcu pošljite tri različne prošnje v razdobju treh tednov, vsak teden torej eno, še enkrat poudarjam, različne prošnje. Četrti teden delodajalca pokličite in se dogovorite za razgovor. Morda je ta sistem preveč naporen za vse vaše potencialne delodajalce. Obrestoval se vam bo že, če ga uporabite za 20% vaših najbolj zaželjenih potencialnih delodajalcev, ki vam bodo prinesli 80% možnosti, da pridete do razgovora oziroma zaposlitve. Ta idealna skupina delodajalcev je vredna vašega časa, denarja in truda, ki jih zahteva ta izredno učinkovita tehnika neposrednega iskanja zaposlitve. Nekaj napotkov glede izvedbe. Vsak dan izberite štiri nove potencialne delodajalce s katerimi še nikoli niste govorili. Pošljite jim prošnjo številka ena. Naj vas tu, dragi potencialni iskalci zaposlitve, na nekaj opozorim. Kot ambiciozni iskalci zaposlitve boste morda rekli: »Če je štiri na dan dobro, potem je sto na dan še boljše!« Vendar potem ne boste uspeli slediti s klici in ko boste poklicali potencialnega delodajalca, bo on ali ona že pozabil/a na vašo prošnjo. Ta sistem zahteva samo nekaj minut na dan in vam lahko prinese veliko več možnosti za zaposlitev. Seveda pa ga morate izvajati vsak dan.


28

Tisti, ki ste dobri v matematiki, ste verjetno že izračunali, da boste po drugem tednu dnevno pošiljali 12 do 16 pisem. Pošiljali boste prvo prošnjo novim potencialnim delodajalcem, drugo prošnjo tistim iz prejšnjega tedna, tretjo prošnjo tistim izpred dveh tednov in tako naprej. Sistem izgleda kar precej zahteven. Z uporabo računalnika in vašega urejevalnika besedil pa je lahko čisto preprost. Naj na kratko povzamem ključne dejavnike pri pisanju prošnje. Prošnja mora biti naslovljena na odgovorno osebo, najbolje kar na samega direktorja. Če se le da, se izogibajte naslavljanju prošenj na kadrovsko službo. To vam iz srca svetujem, iz lastnih izkušenj. Namreč, ko sem pisal prošnje na kadrovske službe, so skorajda kot po pravilu prihajali negativni odgovori ali pa jih sploh ni bilo. Prve besede, ki jih boste navedli v prošnji, morajo biti take, da boste pritegnili bodoče delodajalce k branju. Raziščite, kaj delodajalec želi. Poudarite kaj imate, in ne kaj nimate! Povejte, kaj lahko ponudite delodajalcu. Naj vam navedem poučen primer, kako lahko delodajalca pritegnete, s tem da napišete kaj si on želi. Ta primer naj še posebej skrbno preberejo iskalke zaposlitve, ki želijo delati na delovnem mestu tajnice ali poslovne sekretarke. Znani ameriški govornik in učitelj retorike Dale Carnegie je dal v časopis oglas, da išče novo tajnico. Skoraj vse prijave, so se začele nekako takole: »Pišem vam v zvezi z vašim oglasom v Sunday Timesu pod šifro 299. Rada bi se prijavila na delovno mesto, ki ga ponujate. Stara sem šestindvajset let ...« Samo neka dama je bila izvirna. Ni pisala o tem, kaj si ona želi, temveč o tem, kar si je želel Dale Carnegie. Njeno pismo se je glasilo takole: »Spoštovani gospod, najbrž boste na svojo ponudbo dobili dvesto ali tristo odgovorov. Gotovo ste zelo zaposleni, zate ne boste imeli časa, da bi vse prebrali. Če boste ta hip segli po telefonu in poklicali Vanderbilt 3-9512 bom z veseljem prišla k vam, odpirala pisma in odvrgla ničvredna v koš, druga pa položila na vašo mizo, da jih boste pogledali. Imam petnajstletne izkušnje ...« Potem je pisala o pomembnem človeku za katerega je delala. Tisti hip, ko je Dale Carnegie dobil njeno pismo, bi najraje zaplesal na mizi. Takoj jo je poklical in prosil, naj pride, vendar je bil prepozen. Nekdo jo je že pograbil. Takšni ženski leži ves poslovni svet pred nogami. Današnji delodajalci potrebujejo dobre, zdrave delavce z dobro kondicijo in skrbno sestavljena prošnja za zaposlitev je edino jamstvo, da vas vsaj sprejmejo na razgovor. Svetujem vam, da si pripravite popoln seznam kvalifikacij, delovnih izkušenj, posebnih dosežkov in poklicnih nagnjenj. Še tako majhne izkušnje poudarite - količina, namen, zadolžitev, število ljudi, ki ste jih vodili, zanje obračunavali, ipd. Ni odveč, če navedete tudi podatke o posebnem znanju, če ga imate. O svojih sposobnostih in izkušnjah pišite, kar se da prepričljivo, ne da bi bili pri tem neiskreni. Razmišljajte pozitivno in naj vas ne skrbi, da bi delovali hvalisavo. Zapomnite si, da tržite najboljši proizvod na svetu - samega sebe. Zelo dobro je, da premislite, kako bi lahko v določenem podjetju uporabili vaše kvalifikacije in izkušnje prav na tistem delovnem mestu, ki si ga želite. V ta namen lahko koga v podjetju vprašate, kaj delajo drugi na določenem delovnem mestu in imajo enak poklic kot vi. Delodajalci želijo zaposliti prav tiste, ki imajo vozniški izpit, računalniške tečaje, znanje tujih jezikov. Zato omenite še svoje konjičke in dosežke na posameznih področjih udejstvovanja. Ponosno napišite, kdaj in s kakšno tematiko ste diplomirali na višji ali visoki šoli. Kako doseči, da bo vaša prošnja boljša in bolj prepričljiva od drugih? Ni vseeno, kako pišete! Za nekatere strokovne izraze ali za profesionalni žargon bo mogoče treba poiskati ustrezne slovenske besede. Zato je dobro, če imate pri roki pravopis ali slovar tujk. Sčasoma


29

se bo vaš način oziroma slog pisanja izboljšal, in opazili boste, da znate več kot drugi. Pri pisanju prošenj upoštevajte naslednja načela:

• jasnost • jedrnatost • informativnost • zanimivost • urejen način pisanja • vljudnost • jezikovno korektnost • profesionalnost pri pisanju • inovativnost

Nikoli, nikoli ne pišite neresnic in ne obljubljajte tistega, česar ne morete izpolniti. Laži in neresnice, se vam bodo vrnile kot bumerang. Naj vam povem zanimivo zgodbo o treh maturantih. Spomladi, ko se bliža čas mature, dijaki velikokrat trpijo za nekakšno predizpitno mrzlico. Nekega dne so se trije fantje odločili izostati od pouka. Ko so se vrnili v šolo, so učiteljici povedali, da jim je na avtu počila guma. »No,« je odgovorila učiteljica, »zamudili ste tudi test, zato ga boste pisali sedaj. Posedite se vsak v svojo klop in vzemite polo papirja,« je rekla. »Prvo vprašanje se glasi, katera guma je počila?« Vidite, kako se jim je nepoštenost maščevala. Vedno se vrne in nas lovi. Delodajalci izredno cenijo poštenost in resnicoljubnost, in če boste že v sami prošnji natolcevali laži (lahko, da vas bodo na ta način celo vzeli v službo), vas bodo ob ugotovitvi, da se dejstva v prošnji ne ujemajo z dejanskim stanjem, kaj kmalu vrgli na cesto. Bodočemu delodajalcu dajte vedeti, da vas zanima delo v njegovem podjetju. Bodite malo detektiva in pridobite čimveč informacij od prijateljev, znancev, sorodnikov, iz različnih publikacij, časopisov in tudi interneta. Jaz sem se na vsakega delodajalca, od katerega sem dobil vabilo na razgovor, pripravil tako, da sem zelo natančno pregledal internet strani podjetja. Priporočam vam, da se izogibate dolgih prošenj. Najbolj boste uspešni, če bo vaša prošnja velikosti A4 formata. Če imate dovolj časa, najprej sestavite osnutek prošnje in jo šele nato napišite. Sicer pa si lahko pri pisanju pomagate z računalnikom. Z urejevalnikom besedil je pisanje prošenj mačji kašelj, saj jih lahko popravite na 1001 način. Prosim vas tudi, da nikoli ne pišete o svojem slabem socialnem položaju ali finančnem stanju ter ne stokajte zaradi slabega počutja oziroma zdravja. V službo boste sprejeti zaradi tega, kar zmorete, kar znate, ne zaradi sočustvovanja ali usmiljenja delodajalcev do vas. Včasih pa pri trženju svojih uslug lahko uporabite tudi kakšen nekoliko nevsakdanji prijem. Naslednjo idejo je rodila nuja premostitve krize brezposelnosti. Neka mama je imela sina, ki je ravnokar končal šolanje in je brez uspeha iskal zaposlitev. Načrt, ki ga je mama pripravila za sina, je najodličnejši primer trženja osebnih uslug. Dokončana knjiga načrtov obsega skoraj petdeset čudovito natipkanih strani z ustrezno razporejenimi podatki, ki govorijo o sinovih naravnih darovih, šolanju, osebnih izkušnjah, vključno z vrsto drugih podatkov. Knjiga načrtov vsebuje tudi podroben opis delovnega mesta, ki si ga je sin želel, skupaj s čudovitim osnutkom delovnega načrta, ki naj bi ga izpolnjeval na zaprošenem mestu. Ko sta s sinom pripravljala knjigo osebnih načrtov, je sin hodil v javno knjižnico po podatke, s katerimi bi lahko kar najbolje prodala njegove usluge. Sin pa je šel tudi h konkurenci svojega potencialnega delodajalca, kjer je dobil pomembne podatke o njihovih poslovnih metodah.


30

Ko je bil načrt končan, je vseboval več kot pol ducata izvrstnih predlogov, ki bi lahko koristili potencialnemu delodajalcu. Materin načrt je sinu pomagal dobiti službo, za katero je prosil takoj po prvem pogovoru, in plačo, ki si jo je določil sam. Še nekaj je zelo pomembno - s takim pristopom sin ni bil prisiljen začeti na dnu, marveč kot mlajši direktor in z direktorsko plačo. Mladeniču je ta načrtovana predstavitev ob prošnji za službo prihranila vsaj deset let, ki bi jih moral sicer preživeti v podjetju, če bi »začel na dnu« in si izbojeval pot navzgor.

PONUDBA ALI PROŠNJA? KAKO NAJ JO OBLIKUJEM? Naj vam na samem začetku razložim razliko med ponudbo, prošnjo in prijavo. Pravzaprav kakšne bistvene razlike med vsemi temi besedili ni. Kateri izraz boste uporabili je stvar vaše odločitve, pravilni pa so vsi trije. V angleščini imajo en sam izraz (resume), medtem ko pri nas uporabljamo vse zgoraj naštete. V Sloveniji smo v časih realsocializma uporabljali izraz prošnja, in le-ta se je najbolj udomačil v naši praksi. A prišli so novi časi, in vse več iskalcev zaposlitve uporablja izraz ponudba. Najbolj enostavno bo, če si zapomnite tole. Ko boste pisali delodajalcu, ki ni javno objavil prostega delovnega mesta, uporabite izraz ponudba. Ko pa boste pisali delodajalcu, ki je objavil prosto delovno mesto, pa uporabite izraz prijava ali pa vloga. Če pa vam je ljubše, lahko vedno uporabite izraz prošnja. Povedal vam bom o svojih izkušnjah. Jaz nisem nikoli uporabljal izraza prošnja, prijava ali pa vloga. Vedno, ne glede na to, ali je bilo delovno mesto razpisano ali pa ne, sem uporabljal izraz ponudba. Če mene osebno vprašate, je izraz prošnja preveč »proseč«. Imam občutek, kot da bi iskalec zaposlitve, ki napiše izraz prošnja, dobesedno prosil za delovno mesto. Mogoče se motim, a takšno je moje mnenje. V končni fazi se iskalec zaposlitve pri delodajalcu vedno trži in se mu ponuja ne glede na to, ali je delodajalec objavil prosto delovno mesto ali ne.

V večini literature, ki piše o oblikovanju pisem in poslovni korespondenci, boste zasledili dva različna pristopa. En način je klasična ponudba, drugi pa moderna ponudba. Toda dandanes, se vse bolj uveljavljajo tako imenovane alternativne ponudbe. To so ponudbe, ki so drugačne od klasičnih in modernih. Kaj to pomeni? Stavki niso vsakdanji, ponudbe imajo skice ali risbe, iz njih se vidi izjemna samozavest, posebna ambicioznost. Nekateri kadrovniki v velikih podjetjih dobijo nekaj deset prošenj, ki so si podobne kot jajce jajcu. Bi vi brali vse te enolične in dolgočasne ponudbe? Spomnite se, kaj sem vam malo nazaj dejal glede ponudbe, kako naj bi izgledala. Torej, če želite, da vas delodajalec opazi, mora biti oblika ponudbe dovolj vabljiva in izvirna. Odločite se za drugačnost in prenehajte s kloniranjem nezanimivih dopisov. Napišite drugačno prošnjo, morda na pisanem papirju, s poudarjenimi besedami, v reciklirani ovojnici, priložite svojo sliko. Skratka potrudite se, da vaša ponudba izstopa iz množice. Toda pozor! Alternativna prošnja naj bo napisana z ravno pravo mero drugačnosti. Poudarite svoje posebno znanje in vašo željo po službi, vendar ne bodite pri tem domišljavi, nastopaški ali nasilni. Držite se prvega pravila pisanja nenavadnih dopisov: Zberite čim več podatkov o podjetju. Časi konservatizma in odklanjanja drugačnosti so minili, kajti kadrovniki v velikih slovenskih podjetjih npr. Mercatorju, Merkurju in Unionu so povedali, da so za alternativne


31

ponudbe. Svojo kreativnost v ponudbah lahko izrazite še posebej v panogah, kjer je ustvarjalnost izhodišče dela npr. v oglaševalskih agencijah. Če ste npr. grafični oblikovalec in iščete zaposlitev, zakaj ne bi že s ponudbo za delo pokazali svoje kreativnosti in ustvarjalnosti? Premislite o tem! Ideja je vsekakor dobra. Vprašali se boste, kaj učinkuje alternativno? Do katere mere lahko grem? V podjetjih najraje vidijo reciklirani papir (varstvo okolja). Papir je lahko rahlo obarvan, okrašen ob robovih, vijugasto obrezan. Vse to so estetski prijemi, ki privlačijo. Naj vam povem zelo poučen primer iz prakse. Dekleta, ki so se potegovala za prosta delovna mesta modnih svetovalk v Emporiumu, so svoje prošne poživile s skicami modelov, skeniranimi fotografijami manekenk in z živimi barvami. S tem so naredile na kadrovnike izjemen vtis. V besedilu lahko poudarite pomembne besede ali stavke, ki pritegnejo bralca in ga opozorijo na vaše posebnosti. Dobrodošlo je tudi, da obarvate le ključne besede, ki skozi ves dopis sestavljajo en sam bistven stavek. Ste kdaj pomislili, da s ponudbami lahko presenetite tudi prek interneta? Neki fant je poslal elektronsko pošto, ki je imela zanimivo sliko in povezavo na njegovo internet stran. Tistega, ki je dobil to e-pošto je enostavno zanimalo, kaj se skriva za vsem tem. Kaj mislite, ali je pogledal povezavo? Uganili ste! Pogledal jo je! Tudi na roko napisana ponudba dandanes učinkuje alternativno. V nekaterih podjetjih pravijo, da na roko napisane ponudbe delujejo zastarelo in da so značilne za manj izobražene kadre. Toda, če bi se potegovali za delovno mesto aranžerke, bi s stilistično prefinjeno ročno napisano ponudbo najverjetneje zadeli v polno. Vse kar imate na voljo pri oblikovanju ponudbe, je odvisno od delovnega mesta, ki si ga želite. Če se potegujete za prosto delovno mesto generalnega direktorja, bi bili z umetelno izdelano prošnjo prej neresni kot pa zanimivi. Toda v oglaševalski agenciji bi si s poudarjeno ustvarjalnostjo že na začetku pridobili prednost pred drugimi kandidati. Strah pred drugačnostjo je pri ponudbah povsem odveč. Z njo boste vzbudili vsaj pozornost, več kot to pa od ponudbe tudi ne gre pričakovati. Odločilne pri izbiri kandidatov so izpolnjene kvalifikacije, delovne izkušnje, sposobnosti ter druga merila. Je pa res, da izstopajoča ponudba lahko kandidatu poveča možnost za osebni razgovor. Iz vsega tega lahko povzamemo, da ni nobenih točno določenih pravil glede samega oblikovanja ponudbe. Vse je prepuščeno vaši domišljiji in kreativnosti. »A to je vse?«, se boste vprašali. No, da vam bo lažje pri pisanju samih ponudb, bom navedel nekaj primerov, kako jih pisati. Najprej pa bom vam v pomoč prikazal splošno shemo ponudbe, prijave ali prošnje. Še enkrat poudarjam, da se sami odločite, kateri izraz boste izbrali, se pravi ali ponudba, prijava ali prošnja. Pravilni so vsi!

VAŠ NASLOV in TELEFON Kraj, datum

NASLOV DELODAJALCA Zadeva: PONUDBA, PRIJAVA, VLOGA, PROŠNJA UVOD

• Dne ... sem zasledil ...,


32

• Zanimam se ..., • Poizvedujem ..., • Mogoče boste v kratkem potrebovali ...

JEDRO

• Delovne izkušnje • Končana šola ... • Interes za delo ... • Osebnostne lastnosti ... • Znanja ... • Dodatna izobraževanja (izpit za avto, jezikovni tečaji, tečaj higienskega minimuma ...) • Pripravljenost za dodatno izpopolnjevanje, izobraževanje • Napredovanje v poklicu

ZAKLJU ČEK

• Želja po vabilu na razgovor • Pozdrav

VAŠ PODPIS PRILOGE: - fotokopije spričeval - reference, priporočila Naslednji primeri pa so resnične ponudbe, ki sem jih pošiljal na različne naslove. Naslovniki so spremenjeni oziroma firme so izmišljene, vse ostalo pa je realno. Kot veste uporabljam slušni aparat, tako da se prek telefona ne morem ravno dobro pogovarjati. V svojih prvih prošnjah sem navajal tudi telefon, a ker so me delodajalci velikokrat klicali, in se nisem mogel javiti, sem telefonsko številko opustil. Ko se je namreč namesto mene oglasila mama in povedala, kako je z menoj; da se po telefonu zaradi slušnega aparata ne morem učinkovito pogovarjati, so delodajalci rekli: »Bomo drugič poklicali.« No, seveda lahko sami uganete, da tega drugič ni bilo nikoli več. Vam pa vsekakor priporočam (če slišite tako dobro, da je komunikacija prek telefona mogoča), da obvezno navedete svojo domačo telefonsko številko ali pa številko mobilnega telefona. Ni pa odveč, če napišete tudi svoj e-mail naslov, če ga seveda imate. Ponudbe so v knjigi prikazane v kronološkem zaporedju. V prvih dveh ponudbah nisem navajal, kako je z menoj (slušni aparat), medtem ko sem v zadnji ponudbi to omenil. Takrat, ko v ponudbah nisem omenil svoje naglušnosti, so bili nekateri delodajalci (lahko rečem večina) kar nekoliko razočarani in negativno presenečeni. Saj veste, pričakovali so pač zdravega oziroma slišečega človeka, ki lahko komunicira preko telefona. Iz ponudb, ki vam jih navajam, se da lepo razbrati, kako so postajale vedno boljše. Sicer pa, na napakah se učimo, ali ne? Ravno zato sem navedel svoje tri ponudbe, da boste nazorno videli, kako lahko dopis napišete na tisoč in en način ter da pravzaprav ni pravil pri pisanju ponudb. Vse je prepuščeno vaši kreativnosti in domiselnosti. S svojo ponudbo se namreč tržite pri delodajalcu, in kolikor bolj se boste potrudili, toliko večje možnosti imate, da vas delodajalec povabi na razgovor. Izredno veliko iskalcev zaposlitve ima, ko piše ponudbe (prošnje) za zaposlitev, eno zoprno navado. Katera je ta navada? Zelo radi se vnaprej


33

zahvaljujejo za odgovor in vabilo na razgovor. Prosim vas, nikoli, nikoli in še enkrat nikoli ne napišite naslednjih besed v vaši ponudbi: »Vnaprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor.« Nikoli se za karkoli ne zahvaljujte vnaprej! Takšno zahvaljevanje je domišljavo in tudi nepotrebno. Svoje prve ponudbe sem vedno začel s »Spoštovani!«. Potem pa mi je v roke prišla odlična knjiga o kreativnih in ustvarjalnih pismih, ki jo je napisal J. Hamilton Jones, naslov le-te pa je: Kreativno poslovno pisanje. Od takrat naprej uporabljam kreativna nadomestila, tako pri pisanju uvoda kot ob koncu pisma. Svetujem vam, da si to knjigo preberete in dobro naštudirate pristope, kajti na ta način boste nekako izstopili iz množice povsem enakih ponudb. Ali drugače povedano: Opazili vas bodo! Saj to pa želite - biti opaženi in povabljeni na razgovor, mar ne?


34

ROY GOREYA Brezje 69/a 4243 Brezje 064/738-171 e-mail: [email protected]

Brezje, 15. 8. 1999

MARKETING INTERNATIONAL Tomaž Gazvoda Dunajska 121 1000 Ljubljana Spoštovani! Dovolite, da se vam najprej predstavim. Sem Roy Goreya, rojen 19. 12. 1974. Leta 1993 sem končal Srednjo ekonomsko šolo v Radovljici, nato pa sem študiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani - smer trženje. S študijskimi obveznostmi na Ekonomski fakulteti sem že končal, saj sem oktobra 1998 diplomiral. Na Ekonomski fakulteti sem imel v 2. letniku predstavitev seminarske naloge in sem jo na željo profesorja dvakrat predstavil na samem predavanju, vsakič pa je bilo v predavalnici približno 200 ljudi. Pred petimi leti sem uspešno končal 50 urni tečaj govorništva v Izobraževalnem središču Miklošič v Ljubljani. Z nastopi v javnosti torej nimam težav. Od tujih jezikov aktivno govorim angleško, pasivno pa nemško in hrvaško. Dobro pa obvladam tudi delo na računalniku, predvsem Word in Corel Draw. Zanima me dinamično, kreativno in timsko delo, pri katerem lahko izražiš svoje ideje, zamisli in sposobnosti. Zaenkrat pri prodaji, pa tudi v trženju še nimam izkušenj, toda prebral sem že kar precej knjig o tej temi (npr. Brian Tracy - Vrhunske prodajne strategije, Brezmejna moč mišljenja) in rad bi vse te napotke prenesel še v prakso. Ali ste že slišali za Paretovo pravilo? Le-to pravi, da 80% prodaje doseže 20% prodajalcev. Oziroma kar 80% zaslužka dobite od 20% strank in 80% dobička vam prinese 20% izdelkov itd. Odločen sem priti med tistih 20% prodajalcev, ki ... Če torej slučajno v vašem podjetju potrebujete sposobno osebo, ki verjame v uspeh, bi me morda lahko poklicali na razgovor, preden bi se odločil, da bi svoje usluge drugače vnovčil. Lepo vas pozdravljam in vam želim še veliko uspeha pri vašem delu! Majhne razlike v sposobnostih

privedejo do velikih razlik v rezultatih. Brian Tracy

Roy Goreya


35

Večina iskalcev zaposlitve (upam, da vi niste med njimi) začne svoje pismo oziroma prijavo na delovno mesto približno takole: Kot sem izvedel, je vaše podjetje razpisalo delovno mesto za mlade diplomante ekonomske fakultete in želel bi, da upoštevate mojo prošnjo za sprejem na to delovno mesto. V prilogi vam pošiljam kratek življenjepis ... Tak začetek je zelo slab in iskreno povedano kar klavrn. Pismo ne vzbuja nikakršne pozitivne naravnanosti in v njem ni sledu o tem, kakšne koristi in prednosti si lahko podjetje obeta, če zaposli vas in ne katerega od drugih prijavljenih. Pismo se začenja s suhoparnim dejstvom in se nadaljuje z samopostrežnimi mnenji. Možnosti, da boste zaposlitev dobili na podlagi tako blede prijave, so neznatne, razen če se seveda podjetje ni znašlo v tako brezupnem kadrovskem primanjkljaju, da bi sprejeli kogarkoli. Kako pa bi moral izgledati začetek? Preberite si mojo ponudbo in videli boste razliko. S ponudbo, ki jo boste prebrali, sem uspel priti, do osebnega razgovora z predsednikom uprave v velikem slovenskem trgovskem gigantu. Z zaposlitvijo sicer ni bilo nič (niso našli primernega dela zame, ker pač ne morem uspešno komunicirati preko telefona), a dejstvo, da sem uspel priti do predsednika uprave, kar uspe le redkim, pa tudi ni zanemarljivo. Imam prijatelja, ki se že kar nekaj let trudi za razgovor v tem podjetju, pa mu še vedno ni uspelo.


36

ROY GOREYA Brezje 69/a 4243 Brezje E-mail: [email protected]

Brezje, 30. 8. 2000 COMMERC d.d. Goran Brankovič Dunajska cesta 117 1000 Ljubljana

GOSPOD BRANKOVIČ, ODLOČITE SE ZA UČINKOVITOST! ODLOČITE SE ZA ROYA! Prav gotovo si želite, da bi bilo delo ne samo opravljeno, ampak opravljeno tudi pravočasno in dobro. Od svojih novih sodelavcev upravičeno pričakujete zanesljivost, učinkovitost in lojalnost, in vse to boste dobili, če sprejmete mene, Roya Goreyo. Vse podrobnosti, ki vas zanimajo o meni, si lahko preberete v nadaljevanju. Sem Roy Goreya, rojen 19. 12. 1974. Leta 1993 sem končal Srednjo ekonomsko šolo v Radovljici, nato pa sem študiral ekonomijo (smer trženje) na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. S študijskimi obveznostmi na Ekonomski fakulteti sem že končal, saj sem oktobra 1998 diplomiral. Na Ekonomski fakulteti sem imel v 2. letniku predstavitev seminarske naloge in sem jo na željo profesorja dvakrat predstavil na samem predavanju, vsakič pa je bilo v predavalnici približno 200 ljudi. Pred šestimi leti sem uspešno končal 50 urni tečaj govorništva v Izobraževalnem središču Miklošič v Ljubljani. Z nastopi v javnosti torej nimam težav in svojo zamisel oz. idejo znam dobro predstaviti. Od tujih jezikov aktivno govorim angleško, pasivno pa nemško in hrvaško. Dobro pa obvladam tudi delo na računalniku, predvsem Excel, Word, deloma pa tudi Corel Draw. Doslej sem si nabral dragocene izkušnje na področju direktnega marketinga. V podjetju, kjer sem bil zaposlen, sem sam sestavljal prodajna pisma in vodil razne pisemske akcije. Zelo dobro se znam pisno izražati, saj sem tudi za sodelavce sestavljal prodajna pisma. Tudi področje oglaševanja mi ni čisto nepoznano, namreč marca 1998 sem s svojim izdelkom (plakatom) sodeloval na Festivalu vizualnih komunikacij Magdalena v Mariboru. Trikrat pa sem tudi poslal scenarij za oddajo Tv Genij (zdravo življenje, slovenska vojska, vino). Slednjega na temo vino so tudi izbrali, in tako sem bil oktobra 1999 eden izmed tekmovalcev v Oddaji Tv Genij, kjer sem posnel svoj oglas na to temo.

SVOJE DELO OPRAVIM TEMELJITO IN PRAVO ČASNO. Majhne razlike v sposobnostih

privedejo do velikih razlik v rezultatih. Brian Tracy

Roy Goreya


37

Kljub temu, da je bila zgoraj napisana ponudba kar uspešna, sem se odločil za drugačno ponudbo. In zakaj to? Veliko sem razmišljal in prišel do sklepa, da če me bo delodajalec želel zaposliti, me bo zaposlil ne glede na to, da slabše slišim in imam slušni aparat. V novi ponudbi sem nekoliko obširneje povedal, kako je z mano - da imam slušni aparat in da ne morem učinkovito komunicirati preko telefona. Toda odziv na takšno ponudbo je bil porazen. Dobil sem en sam odgovor, pa še ta je bil negativen. In potem sem se spraševal, kako naj v svoji ponudbi omenim, da imam slušni aparat in da to ne bo preveč obširno napisano, a vseeno omenjeno v pismu. Pri pisanju te ponudbe mi je dala veliko dobrih zamisli in idej gospodična Jana iz kadrovske agencije. Rezultat njenih nasvetov in moje kreativnosti je spodaj napisana ponudba, ki je imela zelo dober odziv (glede na dejstvo, da sem v njej odkrito povedal o sebi). Odgovorili so mi predvsem iz tistih podjetij, kjer nimajo predsodkov pred slušnoprizadetimi. Na osnovi te ponudbe mi je tudi uspelo dobiti zaposlitev. Toda delati nisem začel v tem podjetju, ki mi je ponudilo zaposlitev na osnovi te ponudbe, ampak v enem drugem. Zakaj tako? Po tehtnem razmisleku, in ko sem poslušal svoje občutke, sem se odločil za drugačno pot. O tem si lahko več preberete v poglavju Moja zgodba v knjigi TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT.


38

ROY GOREYA Brezje 69/a 4243 Brezje E-mail: [email protected]

Brezje, 9. 10. 2000 CENTER MARKETING Sašo Poglajen Simonova pot 19 1000 Ljubljana

Zadeva: PONUDBA ZA SODELOVANJE STE PRIPRAVLJENI NA IZZIVE? Na vas se obračam s prošnjo, da mi ponudite priložnost. Zelo me zanima delo na področju marketinga, oglaševanja, tržnih raziskav ter analiz. Prepričan sem, da bom izpolnil vaša pričakovanja in pokazal rezultate, in da boste dobili dobrega sodelavca.

IZOBRAZBA: Rojen sem 19. 12. 1974. Leta 1993 sem končal Srednjo ekonomsko šolo v Radovljici, nato pa sem študiral ekonomijo (smer trženje) na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kljub dokaj zahtevnemu študiju in dejstvu, da imam slušni aparat sem vseeno zaključil EF v petih letih. Sem prvi slušnoprizadeti univerzitetni diplomirani ekonomist v Sloveniji.

IZKUŠNJE: Dosedanje delovne izkušnje sem pridobil na področju direktnega marketinga. Sestavljal sem prodajna pisma in vodil razne pisemske akcije, ki so imele zelo dober odziv. Izkušnje sem si pridobil tudi na področju oglaševanja, namreč marca 1999 sem s svojim izdelkom (plakatom) sodeloval na Festivalu vizualnih komunikacij Magdalena v Mariboru. Trikrat pa sem tudi poslal scenarij za oddajo Tv Genij (zdravo življenje, slovenska vojska, vino). Slednjega na temo vino so tudi izbrali, in tako sem bil oktobra 1999 eden izmed tekmovalcev v Oddaji Tv Genij, kjer sem posnel svoj oglas na to temo.

POSEBNA ZNANJA IN INTERESI: Uspešno sem končal 50 urni tečaj retorike v Izobraževalnem središču Miklošič v Ljubljani. Z nastopi v javnosti nimam težav in svojo zamisel oziroma idejo znam dobro predstaviti. Bil sem tudi na seminarju Koraki do življenjskega uspeha (uspeh ni slučajnost), ki ga je vodil Boris Vene. Med drugim pa me zanima tudi osebna rast, psihologija in pozitivno razmišljanje. Od tujih jezikov aktivno govorim angleško, pasivno pa nemško in hrvaško. Dobro pa obvladam tudi delo na računalniku, predvsem Excel, Word, deloma pa tudi Corel Draw.

PREDNOSTI: Čeprav nekoliko slabše slišim, me to ne ovira pri osebni komunikaciji. Rad spoznavam nove stvari in pripravljen sem se učiti ter trdo delati. Timsko delo se mi zdi zelo zanimivo, imam veliko novih idej in zamisli, predvsem pa mi nikoli ne manjka volje in vztrajnosti.

ŽELIM VAM USPEŠEN DAN! Roy Goreya


39

POGOVORI IN VPRAŠALNIKI Večina pogovorov za službo se začne že z vprašalnikom. Uporabijo ga kot neke vrste filter. Delodajalcu pomaga, da se lažje odloči, s kom želi opraviti razgovor. Ponavadi se vprašalnik napiše nekaj dni ali celo tednov pred samim pogovorom. Na vprašalniku od vas zahtevajo, da napišete, za katero delovno mesto se zanimate. Tu morate biti zelo natančni. Enako velja za vse druge podatke, ki jih boste vnesli. Ne pozabite, vprašalnik je del vas. Je vstopnica za pogovor. Verjetno bo določil celo ton celotnega pogovora. Pozneje, ko boste že tam, morate biti pripravljeni na pogovor o delovnem mestu, za katerega ste se prijavili. V 90% primerov bo imel izpraševalec vaš vprašalnik pred seboj. In ko se boste pojavili na pogovoru, mora vse na vas, vaš odnos in drža, vaš izgled in obleka odsevati tisto, kar nakazuje vprašalnik. Predhodno izpolnjeni vprašalnik in vaša osebnost morata skupaj nakazovati vaše zanimanje za delo in pripravljenost, da delate v izbrani tovarni, firmi ali pisarni. Ponavadi je v igri kakih šest kandidatov. Že od začetka ste del tekmovanja - tekmujete že, ko pošljete vprašalnik, tekmujete tudi, če vaš vprašalnik resno preštudirajo. Tekmujete, ko vas pisno ali po telefonu povabijo na pogovor. In tekmujete tudi, ko vam je uspelo priti v ožji krog pogovorov, ki jih vodijo vodje oddelkov, nadzorniki, direktorji prodaje, delovodje in tako dalje. Ves čas se morate uspešno tržiti. Če vzamete vse v zakup, je jasno, da morate že pri izpolnjevanju vprašalnika biti nadvse natančni in pazljivi. Tisto kar rečete, pove nekaj o vas. Če od vas zahtevajo davčno številko, a jo vi pozabite vpisati, ste s tem nekaj povedali o sebi - nekaj negativnega.

NASVETI ZA USPEŠEN POGOVOR ZA SLUŽBO

• Na razgovor vedno pridite to čno. Kaj to pomeni? To pomeni, da predvidite vse ovire, ki se vam lahko postavijo na poti do podjetja, kjer imate razgovor. Preučite lokacijo podjetja in si pomagajte z načrtom mesta. Če pridete z avtom, poglejte na zemljevid, kje lahko parkirate in koliko časa vam bo to vzelo. Upoštevajte tudi, da za pot od vratarja do mesta razgovora potrebujete nekaj časa. Poslušajte moj nasvet, in rajši pridite do podjetja pol ure prej, kot pa da bi zamudili eno samo minuto. Enkrat se mi je zgodilo, da sem po spletu okoliščin (na cesti je bila prometna nesreča) zamudil na razgovor za pet minut. In to je delodajalcu takoj padlo v oči - namreč moja zamuda, pa čeprav sem minimalno zamudil.

• Preden vstopite v pisarno, se sprostite. Kako se je najlažje sprostiti? Posnemajte velike govornike, ki pred začetkom govora vedno nekajkrat globoko vdihnejo, zravnajo telo in rame potegnejo nazaj. To je drža zmagovalcev. Poskusite tudi vi s tako držo in videli boste, koliko bolj samozavestni boste postali. Torej še enkrat ... preden vstopite v pisarno, trikrat globoko vdihnite, vzravnajte telo in potegnite rame nazaj. Lahko si tudi tiho pri sebi govorite spodbudne besede: »Sproščen sem, sproščen sem ...« Bodite prepričani, da se bo pogovor razvijal tako, da boste zadovoljni. Spomnite se, kaj pravi zakon pričakovanj ... kar pričakujemo, to dobimo.


40

• Bodite urejeni in se oblecite delovnemu mestu prime rno. S tem da ste urejeni od pet do glave, pokažete svoj odnos do sogovornika. Vaš izgled veliko pove o vas, še preden sploh spregovorite. Oblecite se ustrezno delu, za katerega se prijavljate. Fantje: če se prijavljate za delo v tovarni, ki bo plačano na uro, ni treba priti na pogovor v obleki in beli srajci. Oblecite čisto srajco, hlače in spodoben suknjič. Za delovno mesto v pisarni si obvezno nadenite kravato. Dekleta: oblecite se prijetno. Če ne gre za pisarniško delo, bo hlačni kostim v redu. Sicer nosite preprosto, prijetno obleko. Nihče ne zahteva, da bi svojo ženskost skrivale.

PRAVILA OBLA ČENJA: • Kupujte najboljše, kar si lahko privoščite. Kakovost se pozna in kakovostno oblačilo bo

lepše in dlje časa ga boste lahko nosili. Vse kar kupite - obleke, klobuki, čevlji - naj se vam prilega.

• Oblikujte si kompletno garderobo. Omislite si poslovna, delovna, večerna, potovalna

oblačila in oblačila za prosti čas. Izbirajte pazljivo, saj pogosto en kos lahko služi več namenom. Medsebojno dopolnjevanje posameznih kosov garderobe je lahko dobra rešitev.

• Oblecite se priložnosti primerno. Vedno imejte oblečeno nekaj, kar ustreza situaciji. K

direktorju verjetno ne boste šli v kavbojkah, ravno tako kot ne boste šli na nogometno tekmo v tridelni črtasti obleki.

• Pravilno shranjujte svoja oblačila. Če boste obleke, hlače in puloverje pravilno obešali,

boste s tem ohranili njihovo obliko. Spoštujte tisto, kar ste kupili. • Svojo garderobo redno čistite in likajte. Packe, madeži in gube vam pri trženju sebe gotovo

ne bodo v pomoč; lahko pa se hudo zarotijo proti vam. • Izbirajte skladne modne dodatke, a ne take, ki pritegujejo pozornost. Pisane moške

kravate so moteče, enako veliki bingljajoči uhani pri ženskah. Tudi prevelike zaponke na čevljih in ogromne zapestnice na rokah motijo. Karirasta obleka ter črtasta srajca, lahko pri kom povzročita vrtoglavico.

• Čevlji naj se skladajo z obleko. Imejte jih predvsem v črni in rjavi barvi, in sicer ločene

pare za poslovne priložnosti, večerne prireditve, prosti čas in šport. • Skrbite za svoja obuvala. Čevlji naj se svetijo, in pazite, da ne bodo odrgnjeni in pete naj

se ne izrabijo.

• Pokažite svoj najboljši obraz in ne opletajte z nak itom. Še preden se oblečete, pojdite v kopalno kad. Nič ni bolj neprijetno kot prepoteno in zaudarjajoče telo. Vedno imejte umite zobe in oprane lase. Če se izbor zoži na dva kandidata, bo delo dobil tisti, ki ima urejeno frizuro, negovane nohte in očiščene čevlje. Dandanes za moške ni več nujno, da so gladko obriti, toda če imate brado ali brke, pazite, da bodo urejeni. Če nimate brade, potem se lepo obrijte, ker vam neobrit obraz ne bo prav nič koristil. Dekleta, ne pretiravajte z ličili in ne polivajte se s parfumom. Manj ko je šminke, pudra in maskare, tem


41

bolje. Dekleta, pustite doma nakit, ogrlice, izzivalne uhane, glasne zapestnice. Moški, pustite verižice in obeske doma.

PRAVILA ZA TELESNO NEGO: • Vsak dan stopite pod tuš ali v kad. Vaš izgled in počutje bosta boljša. • Skrbite za svoje lase. Redno uporabljajte šampon. Naj vaša pričeska ne bo malomarno

urejena, sledite modi. Lasje naj bodo dobro počesani in skrtačeni. Nikoli si ne dovolite, da vam prhljaj pokvari izgled.

• Če ste ženska, se ne naličite preveč. Uporabite le toliko ličila, da poudarite svoje najboljše

poteze. Bojne barve niso več v modi. Vaš namen je, da na druge vplivate, ne da jih osvajate. Za starejše dame pa velja, da naj si osvežijo obraz in naj mu s tem dodajo barvo.

• Če ste moški, se redno brijte - dvakrat na dan, če je treba. Za jutranjo poraščenost ni

opravičila. Zaradi nje niste nič bolj mačo, ampak zgolj neobriti. Naj bo dodatna britvica ali električni brivnik pri roki v pisarni, trgovini ali slačilnici. Uporabljajte dober losjon po britju.

• Če ste ženska, si redno manikirajte nohte. Lak za nohte naj bo tak, da ustreza vašim dlanem in ne tak, ki po nepotrebnem privlači pozornost. Nikakor ne uporabljajte črne ali živo rdeče barve.

• Če ste moški, naj bodo vaši nohti čisti in pristriženi. Pazite na sledi nikotina. • Vzdržujte telesno kondicijo. Znebite se tistih nekaj odvečnih kilogramov, če je to potrebno.

Z vajami začnite takoj.

• Imejte prijazen izraz na obrazu. Mogoče vam bo ravno prijazen nasmeh prinesel službo. Kaj se ve! Kako gre že tista o nasmehu? Smehljaj ne stane nič, prinese pa veliko. Ne osiromaši tistega, ki ga da, in obogati tistega, komur velja. Nihče ni tako bogat, da mu ne bi bil potreben. Je bežen kakor blisk, v spomin pa se pogosto vtisne za zmeraj. Je luč za malodušne, sonce za žalostne in naravno zdravilo za potrte. Vnaša srečo pod domači krov, je izraz prijateljstva in vzmet poslovne uspešnosti. Ne da se kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti; pravi smehljaj lahko pride le iz srca. Nikomur ne prija bolj kakor tistemu, ki se sam ne more smehljati. Zapomnite si, da z nasmehom lahko samo pridobite. Neki kadrovski direktor zaposluje ljudi na osnovi njihovih oči. »Pogledam prijavne formularje, podatke o prejšnjih zaposlitvah in izkušnjah. Toda vprašalniki so zame le malo pomembni,« je dejal. »Če ima človek medel pogled, nočem imeti opravka z njim. Zelo malo ljudi ima žive oči, ki jih iščem in o katerih menim, da izdajajo dinamično osebnost.« Kaj mislite, kako pomembna je neverbalna komunikacija na razgovoru? Univerza v Pennsylvaniji je leta 1970 ugotovila, da ljudje komuniciramo na tri različne in neodvisne načine. To so: besede, barva in višina glasu ter fiziologija. Pomembne so vse tri sestavine - na besede same po sebi odpade 7%, na višino in barvo glasu 38%, na fiziologijo (pogled, ramenska drža, dihanje ...) pa 55%. Najhitreje razumemo sogovornika, če zavestno spremljamo vsa tri področja in ne samo besed. Govorica telesa potrjuje izgovorjeno besedo,


42

seveda le, če je resnični odraz čustev. Delodajalec bo kaj hitro opazil, če govorica telesa ni usklajena z izgovorjeno besedo. Vaša govorica telesa mora prav tako kot vaš jezik prihajati iz vas samih, in le v tem primeru je lahko prepričljiva.

• Nikoli ne pridite na razgovor praznih rok in o podj etju zberite čimve č informacij.

Gotovo se boste vprašali, kaj mislim s tem, da na razgovor nikoli ne pridite praznih rok. Zanimate se za točno določeno delovno mesto v podjetju. Kako boste odstopali pri predstavitvi od ostalih kandidatov? Vaš delodajalec se bo na razgovoru z vami gotovo sam pri sebi spraševal, kaj mi ta in ta kandidat lahko ponudi. Ali je res tako dober in kreativen, kot sam pravi. Delodajalčeve dvome lahko razblinite na ta način, da mu pokažete nekaj svojih izdelkov. Recimo, da se zanimate za delo grafičnega oblikovalca v oglaševalski agenciji. Kako delodajalcu pokazati, da ste res tako kreativni in ustvarjalni, kot mu pravite? Zelo preprosto. Pokazali mu boste mapo z barvnimi originali ali barvnimi fotokopijami svojih izdelkov oziroma stvaritev. Zapomnite si, da če pred delodajalca pridete praznih rok, so se vaše možnosti precej zmanjšale. Vedno s seboj prinesite svoje kreativne izdelke. S tem boste imeli prednost pred ostalimi kandidati. Jaz sem vedno na razgovore nosil mapo s svojimi idejami za oglaševalske akcije in spote. V vsaki oglaševalski agenciji so si moje ideje z zanimanjem ogledali. Podobno svetujem tudi študentom novinarstva oziroma tistim, ki so končali študij novinarstva. Vse svoje članke, naj skrbno vlagajo v posebno mapo. Čez čas se bo nabral kar čeden kupček člankov in le-ti bodo delodajalcu dali realno sliko o vaših novinarskih sposobnostih. Tega vam ne govorim kar tako, kajti neka novinarka mi je povedala, da je tako prišla do zaposlitve. Nikoli vam tudi ne bo škodilo, če se boste nekaj dni pred razgovorom pozanimali o podjetju; kaj dela, kaj prodaja ipd. Neki delodajalec je dejal: »Sit sem iskalcev zaposlitve, ki pridejo k meni in vprašajo, s čim se ukvarjamo. Zaposlil bom prvega človeka, ki bo vedel nekaj o našem podjetju.« Če na pogovoru pokažete nekaj poznavanja o dejavnosti podjetja, se boste razlikovali od drugih iskalcev zaposlitve in si močno povečali možnost, da vam ponudijo delovno mesto.

• Ko vstopite v pisarno ... Nasmehnite se, poglejte sogovornika v oči in primerno krepko mu stisnite roko (ne mlačno, ne premočno). Glasno se predstavite s svojim imenom in priimkom. Nikar ne sedite sami od sebe, temveč počakajte, da vam ponudijo sedež. Ne pozabite, da niste v svoji pisarni. Priporočljivo je sesti nasproti sogovornika, ki pa je ponavadi tisti, ki vam določi mesto. Usedite se pokončno, noge postavite na tla in sogovorniku glejte v oči. Če sogovornika ne gledate v oči, si le-ta lahko razlaga, da mu nekaj prikrivate in da niste iskreni. Ko se bo pogovor začel, vam svetujem, da govorite dovolj glasno, jasno in razločno, ter z navdušenjem.

• Izpraševalec naj bo vaš prijatelj. Pogovor si predstavljajte kot obisk pri prijatelju. Tako boste delovali bolj prijazno. In več ko je prijaznosti, bolje se tržite. Naredite vse, kar je v vaših močeh, da se bo delodajalec počutil neobremenjeno. Kako? Sedite vzravnano, tako da bo vedel, da zbrano poslušate. Nikar ne


43

zehajte, sicer bo po vas. Veliko se smehljajte. Naj bo vaš nasmeh izraz velikega, toplega občutka ugodja. Nikar se ne mrščite ali glejte neprijazno. Neprijaznost je odbijajoča. Nekateri avtorji navajajo številna vprašanja, katera vam lahko postavijo delodajalci. Toda vam se ni treba pripravljati na pogovor tako zapleteno. Najbolj enostaven seznam vprašanj, ki vam jih lahko postavijo delodajalci omenja Richard Nelson Bolles v knjigi Kakšne barve je vaše padalo. Le-ta vam svetuje, da si med vsemi možnimi vprašanji, ki vam jih lahko delodajalec postavi, zapomnite naslednjih pet:

• Zakaj ste prišli? S tem delodajalec sprašuje, zakaj ste potrkali na njegova vrata in ne na vrata koga drugega.

• Kaj lahko storite za organizacijo? S tem hoče izvedeti, ali bi težave, s katerimi se

sooča organizacija, še povečali, ali pa bi prispevali k njihovemu reševanju, če bi vas zaposlili. Pa tudi, kakšne sposobnosti imate in kako dobro poznate probleme ali področja, s katerimi se ta organizacija ukvarja.

• Kakšne vrste človek ste? S tem hoče izvedeti, ali ste takšni, da drugi zlahka

sodelujejo z vami, in ali zagovarjate enake vrednote kot organizacija.

• Po čem se razlikujete od 19-tih drugih prosilcev, ki znajo opravljati enake naloge kot vi? S tem hoče izvedeti, ali imate boljše delovne navade od 19-tih drugih prosilcev, ali prihajate predčasno in ostajate čez delovni čas, delate temeljiteje, hitreje, ohranjate višja merila, se bolj potrudite itd.

• Si vas lahko privoščimo? S tem hoče izvedeti, koliko jih bo stalo, da vas dobijo, če se

odločijo za vas - ali so pripravljeni in sposobni plačati ta znesek, glede na svoj proračun in na to, da vam ne morejo plačati toliko kot osebi, ki bi bila na organizacijski lestvici nad vami.

To je pet vprašanj, ki najbolj mučijo delodajalca. Skrivajo se za drugimi 98-imi vprašanji, ki vam jih zastavi, in so nenehno navzoča. Dobra novica je, da morate namesto na 98 znati odgovoriti samo na pet vprašanj, saj delodajalec razmišlja samo o njih.

• Poslušajte, sprašujte in pokažite navdušenje ter pr edvsem opazujte. Če bi se danes odpravljali na pogovor za novo službo, kaj menite, katera je najpomembnejša veščina, ki jo potrebujete? Je to pisanje, ki vam omogoči, da sestavite odlično prošnjo? Morda prodajalske spretnosti? Kaj pa karizma? Če imate karizmo, verjamete da boste dobili službo, mar ne? Ali pa predvidimo, da ste si danes namenili poiskati nove zamisli za vaše podjetje. Kakšne vrline potrebujete za tako delo? Ustvarjalnost? Inteligenco? Morda dobro izobrazbo? Katero sposobnost bi najbolj potrebovali? Ne glede na to, katerega opravka se boste danes lotili, še najbolj boste potrebovali veščino, ki je dosti važnejša od nadarjenosti, bistrosti ali očarljivosti. Kaj mislite, katera veščina je to? To je spretno poslušanje. Natančno poslušajte izpraševalca in pokažite, da mu sledite. Vprašanja zastavljajte tako, da boste pokazali, da se navezujejo na tisto, kar vam je izpraševalec povedal. Primer: če vam je izpraševalec ravnokar povedal, da boste delali od devetih do petih in od ponedeljka do petka,


44

je precej smiselno, da ga vprašate, če od vas pričakujejo, da boste delali nadure. Pri potencialnem delodajalcu se pozanimajte o delu, ki naj bi ga opravljali:

• Kakšno je pravzaprav delovno mesto, za katerega se potegujem? • Kakšne naloge bi opravljal, če bi me najeli? • Kakšno odgovornost bi imel? • Kaj pričakujete, da bom izvrševal? • Ali bom delal sam ali v skupini? Komu naj bi poročal? • Kdo je dolžan poskrbeti za potrebno usposabljanje? • Zakaj ste se vi odločili, da se zaposlite tu? • Bi lahko spoznal osebo, za katero bom delal? (Če to ni oseba, ki vas sprašuje.) • Kakšen je proizvodni program (storitev) podjetja? • Kakšni so načrti podjetja za prihodnost? • Kakšne so možnosti napredovanja? • Kakšen je delovni čas? • Kakšna je plača? • Kako dolgo preizkusno obdobje je predvideno za to delo?

Pomembno je tudi, da kot kandidat na razgovoru za zaposlitev pokažete navdušenje za delo. Če boste na razgovoru delovali zdolgočaseno, nezainteresirano, pasivno, lenobno in nemarno, se bo delodajalec takoj nehal zanimati za vas.

KAKO KON ČATI RAZGOVOR? Richard Nelson Bolles v knjigi Kakšne barve je vaše padalo priporoča, da obvezno zastavite naslednjih šest vprašanj: • Je glede na moje veščine in izkušnje v tej organizaciji primerno delo zame? To

vprašanje je primerno, če niste prišli prav zaradi določenega dela. • Mi lahko ponudite to delo? Slišati je neumno, a presenetljivo, koliko iskalcev zaposlitve

je dobilo službo preprosto zato, ker so bili dovolj drzni, da so na koncu rekli: »Lahko dobim službo?« ali kaj podobnega. Težko je reči, zakaj je tako. Mogoče delodajalci ne marajo reči »ne« nekomu, ki jih po čem vpraša naravnost. Če se po vsem, kar ste slišali o željeni službi v tisti organizaciji, odločite, da bi jo radi dobili, vprašajte zanjo. Najhuje kar lahko doživite je, da vam delodajalec reče »ne« ali »potrebujemo nekaj časa, ker moramo premleti še druge pogovore«.

• Želite, da pridem na nov pogovor, mogoče z enim od vaših kolegov? Če se zdite

delodajalcu resen kandidat, vas bo navadno povabil na drugi pogovor. Seveda si želite priti na drugi pogovor. Številni strokovnjaki vidijo edini namen prvega pogovora v tem, da vas povabijo na drugega. Če si to zagotovite, lahko rečete, da ste prvi pogovor opravili uspešno.

• Kdaj smem pričakovati, da se boste oglasili? Naslednjega koraka nikakor ne želite

pustiti povsem v rokah delodajalca. Želite ga imeti v svojih rokah. Če vam delodajalec odgovori Potrebujemo čas za razmislek ali Poklicali vas bomo na drugi pogovor, ne dopustite, da bi datum delodajalčevega odgovora ostal nedorečen. Poskusite ga določiti.


45

• Najpozneje kdaj se boste oglasili? Na prejšnje vprašanje vam je delodajalec verjetno odgovoril s približno oceno. Hočete vedeti, kaj se vam lahko zgodi v najslabšem primeru? Neki delodajalec je odgovoril: Nikoli! Mislil je smrtno resno.

• Vas lahko po preteku tega roka pokličem, če se mi iz kakršnegakoli razloga ne bi

mogli v tem času javiti? Nekateri delodajalci sovražijo to vprašanje. Če ste naleteli na enega izmed njih, vam bo osorno rekel: Mi ne zaupate? A večini delodajalcev je prav, da jim ponujate nakakšno varovalno mrežo. Vedo, da lahko zaradi prezaposlenosti pozabijo na obljubo, ki so vam jo dali. V tem primeru raje vidijo, da jim ponudite rešitev.

• Če so vam na prvo vprašanje odgovorili z ne, lahko vprašate: Se mogoče spomnite koga

drugega, ki bi me lahko vzel v službo? Potencialni delodajalec bo analiziral vas, zato tudi vi analizirajte njega. Ko boste stopili za tovarniško ograjo ali v prostore podjetja, pozorno opazujte in poslušajte.

• Ali je okolica podjetja čista in urejena, ali pa je vse razmetano in neurejeno? • Kako vas je sprejela tajnica? • Kako je bila urejena pisarna vašega sogovornika? • Ste imeli občutek, da so vas spraševali in poslušali z zanimanjem ali so bili že naveličani? • Kako so se pogovarjali med seboj? • Kako so se obnašali do zaposlenega, ki je morda prišel v sobo med razgovorom? • Ali so med razgovorom telefonirali ali sprejeli telefonski klic? Vse to morate pozorno opazovati in si iz vseh malenkosti ustvariti vtis. Vedite, da bo delodajalec, ki ima neurejeno delovno okolje in se do svojih sodelavcev obnaša nekorektno in nesramno, prav tak tudi z vami. Tisti, ki vam obljublja gradove in leporeči, vam verjetno tega ne bo nikoli dal. Zato je boljši tisti, ki vam ponuja delo in znoj. Vse napisano je potrebno dobro pretehtati in če imate slab občutek ali pomisleke, je bolje, da se v takšnem podjetju ne zaposlite.

• Službe nikar ne sprejmite prehitro. Tudi če je to vaša prva zaposlitev, se nikar ne prodajajte prepoceni. To pravilo je težavno, a pomembno. Najbolje je, če se ravnamo po občutku. Vprašajte za dodatne ugodnosti, kako je z bolniškim dopustom, nadurami, splošnimi delovnimi pogoji ipd. Mogoče se bo pokazalo, da to ni ravno tisto, kar ste si želeli, in da bo bolje kje drugje. Ne smete pozabiti, da se tudi izpraševalec trudi pokazati čim lepšo sliko podjetja, da bi vas zanj navdušil. Torej, če morate na pogovorih za službo znati dobro tržiti, morate hkrati biti tudi dober kupec.

• Ne kadite. Niti slučajno ne vprašajte, če je kajenje dovoljeno. Izpraševalec lahko v vaši škatlici cigaret vidi vašo smrtno obsodbo. Če se zgodi, da cigareto prižge izpraševalec in jo ponudi tudi vam, potem je vredu, če jo sprejmete. Če vam ponudi, da bi kadili, on sam pa ne kadi, ponudbo zavrnite. Dandanes se pojavlja vedno več delodajalcev, ki zahtevajo nekadilce. V ZDA ne bi dobili službe, če kadite. Kajenje je tam simbol zaostalosti in razvada revežev. Če kadite, razmislite malo o tem.


46

• Nikoli ne imejte žve čilnega gumija v ustih. V prostem času lahko žvečite kolikor vas je volja, toda zapomnite si nekaj. Če žvečite na pogovoru za službo, potem je to »smrt«.

• Vedite, kdaj morate oditi. Pazite na signale, ki vam povejo, da se pogovor končuje. Seveda pogovora ne končate vi, ampak izpraševalec. Če odrine svoj stol, če se nagne naprej na svoji mizi, če se dvigne ali če tajnica brez razloga vstopi v pisarno, potem je pogovora konec. Zahvalite se - in upajte.

• Po opravljenem razgovoru vedno pošljite zahvalno pi smo. Ne glede na to, kako se je pogovor končal (z zaposlitvijo ali brez), vedno pošljite sogovorniku kratko zahvalno pismo. V njem izrazite svoje zadovoljstvo, da ste se z njim srečali in da se mu zahvaljujete za njegov dragoceni čas, ki si ga je vzel. S tem ko pošljete delodajalcu zahvalno pismo, pokažete da cenite njegov človeški odnos. Pomembno je, da zahvalno pismo vedno naslovite točno tisti osebi, s katero ste se pogovarjali. Zahvalno pismo je tudi priložnost, da delodajalcu posredujete še kakšno pomembno podrobnost o sebi, ki ste jo morda pozabili omeniti na razgovoru. Če ste končali še kakšno izobraževanje, pa ste to pozabili omeniti na razgovoru, to povejte v zahvalnem pismu. Ravno tako povejte nekaj o materialih, ki so vam jih dali na razgovoru (npr. če ste dobili katalog podjetja) ipd. Naj vam navedem primer. GOSPA NOVAK, VZELI STE SI ČAS ZAME. HVALA VAM! Danes ste me zelo izčrpno seznanili z vašimi pričakovanji glede razpisanega delovnega mesta učitelja retorike. Priznati vam moram, da se najina pričakovanja zelo ujemajo. Vaš kolektiv je zelo prijeten, in bi mu z veseljem pripadal. Še posebej pa ste mi veliko povedali o drugih dejavnostih vašega podjetja, o katerih doslej nisem veliko vedel. Hvala vam! Prilagam vam še potrdilo tečaja neverbalne komunikacije, ki ga na pogovoru nisem imel s seboj, pa vas je zanimalo. Poleg tega, pa vam pošiljam še seznam literature s področja retorike, ki sem jo doslej prebral. ŽELIM VAM USPEŠEN DAN! Roy Goreya Včasih zahvalna pisma obrodijo sadove. V nekem klubu za iskanje zaposlitve je brezposelni poslal zahvalno pismo šele potem, ko je bil izbran drugi kandidat. Takoj po pogovoru ni hotel pisati, ker se mu je zdelo, da se s tem prilizuje delodajalcu. Toda kasneje je vseeno poslal zahvalno pismo, v katerem je iskreno povedal, kar je čutil. Čez mesec dni je dobil pismo istega delodajalca, ki mu je ponujal delovno mesto, za katerega se je potegoval. Prvotno sprejeti kandidat se je premislil in delodajalec je kasneje povedal, da se je za »našega« brezposelnega odločil ravno zaradi zahvalnega pisma.


47

DOBILI STE SLUŽBO, A TRŽITE SE ŠE NAPREJ Verjamem, da je sedaj, ko ste dobili službo, veselje neizmerno. Toda sedaj je pred vami še ena pomembna naloga. Tisto, kar ste povedali na razgovoru ali navedli v prijavi, morate sedaj tudi narediti. Upravičite delodajalčevo zaupanje, potrudite se in še naprej se uspešno tržite. Pred vami je poskusno delo, ko ima delodajalec možnost, da vas oceni. To obdobje lahko traja (odvisno od zahtevnosti strokovne izobrazbe) od 30 dni do največ 6-ih mesecev. Zato se vaše trženje ne konča takrat, ko se konča pogovor za službo in vas zaposlijo. Držite se dela, ne nakopljite si nobenih težav, dobro delajte, učite se in sprašujte, vedno dajte od sebe malo več, kot od vas pričakujejo. Entuziazem in vnema naredita delo navdušujoče. Ljubite svoje delo. Če ga ne marate zdaj, se ga naučite imeti radi. Preučujte ga, razčlenjujte ga, iščite njegove možnosti, verjemite vanj. Eden od načinov, da to dosežete je, da si vsako jutro, takoj ko se prebudite, rečete: »Imam dobro delo in danes bom užival v njem.« To zatrjujte dan za dnem in vaš um bo postopoma sprejel te misli in jih spremenil v stalno držo. Takšna vaja bo proizvajala draž in dinamizem. S to metodo lahko vaše celotno odzivanje na življenje doživi revitalizacijo. Ko boste preoblikovali stališče do dela, boste posledično preoblikovali tudi življenje, kajti v osnovi je vaše delo življenje. In še - pridobite si toliko znanja, kot le morete. Današnja tehnologija pomen znanja samo še povečuje. Če vas bo kdo vprašal, kaj bi v življenju počeli za preživljanje, ne boste več mogli odgovoriti: »Karkoli.« Ti dnevi so minili. Svet se spreminja. Že danes se pripravljajte za jutrišnji svet in se zraven uspešno tržite. Eno brez drugega ne gre.


48

EPILOG Če želite premagati nepremagljive ovire na poti svoje rasti, morate spoznati, da je vsaka sprememba možna, če si jo le dovolj močno želite. Zgodba o žabi vam bo pokazala, da lahko ravno v najbolj težkih časih še vedno najdete skrito moč za rešitev, če si rešitve res želite. Takrat lahko izkoristite svoje skrite moči, ki jih imate v sebi, in moči, katerih si niste niti približno predstavljali. Žaba je med sprehodom po podeželski cesti padla v jamo. Ves trud, da bi zlezla iz nje, je bil zaman. Kmalu je prišel mimo zajec in ji ponudil pomoč. Ni mu uspelo. Potem ko so ji viteško, a prav tako neuspešno poskušale pomagati še mnoge druge gozdne živali, so naposled družno obupale. »Vrnile se bomo in ti prinesle nekaj hrane,« so ji obljubile. »Videti je, da boš še lep čas ostala v tej jami.« A kmalu zatem, ko so krenile, so zaslišale žabo, kako veselo skaklja za njimi. Niso mogle verjeti svojim očem! »Prepričane smo bile, da ne boš nikdar zlezla iz jame!« so rekle. »No, saj jaz res nisem mogla,« je odvrnila žaba, »A ko sem uzrla na cesti velikanski tovornjak, mi kaj drugega ni preostalo.« Ste tudi vi podobni tej žabi? Tudi vi potrebujete pravo spodbudo, da se odločite za dejanja? Nikar ne čakajte, temveč se takoj odločite za spremembe v svojem življenju. Odkrijte svoje skrite potenciale in spoznajte svoje poslanstvo. Ne glede na to, s kakšnimi ovirami se sedaj srečujete, verjemite mi, da vam bo uspelo, če si boste le dovolj močno želeli, upali, vztrajali in imeli dovolj poguma.

Sir John Marks Templeton:

»Verjemite, da ste poklicani za veliko nalogo, ki jo morate v življenju izpolniti, in jo takoj pričnite iskati. Ko se vam ponudi možnost za izražanje svoje nadarjenosti,

jo sprejmite z veseljem, ker je to priložnost, da boste zaživeli življenje, ki bo drugim v spodbudo in korist.

'Iščite in našli boste.' To je pravo navodilo za plodno življenje!«

Drage prijateljice in prijatelji! Pri vašem iskanju zaposlitve in vašega osebnega poslanstva vam želim veliko uspeha. Bodite vztrajni in pogumni. Spoprimite se s težavami, premagajte jih in pojdite naprej po svoji poti. Vesel bom, če mi boste posredovali svoje izkušnje o tem, kako ste uspeli v življenju, na kakšen način ste premagali svoje težave ter kako vam je ta e-knjiga pomagala na vaši poti. SREČNO! In zapomnite si ... TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT. Roy Goreya


49

Še nekaj besed o avtorju e-knjige KAKO SE TRŽI USTV ARJALEN ISKALEC ZAPOSLITVE ... Roy Goreya se je rodil 19. decembra 1974 na Jesenicah. V prvem razredu osnovne šole se mu je poslabšal sluh in od takrat naprej uporablja slušni aparat. Mnogi so ga takrat hoteli poslati v posebno šolo, a jim to zaradi njegovih staršev ter dveh zdravnic specialistk ni uspelo. Kljub nasprotovanju se je vpisal na Srednjo ekonomsko šolo v Radovljici in jo uspešno končal. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu je študiral marketing na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Oktobra 1998 je diplomiral z zanimivim diplomskim delom: »Govorniške spretnosti študentov Ekonomske fakultete« in tako postal prvi slušno prizadeti univerzitetni diplomirani ekonomist v Sloveniji. Danes je Roy Goreya motivacijski trener, avtor knjig TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT, ŽIVLJENJSKI DIAMANT in VEČ DAŠ, VEČ IMAŠ! in več kot 15 spletnih strani. Na njegovi najbolj znani spletni strani www.osebna-rast.com izhaja Brezplačni e-mesečnik KORAKI DO USPEHA, ki ima že več kot 3.200 naročnikov, v njem pa so objavljeni zanimivi članki s področja osebne in duhovne rasti ter motivacije. Roy s svojimi predavanji, seminarji in delavnicami navdušuje poslušalce po vsej Sloveniji. Več o njegovih zanimivih seminarjih in tečajih si lahko ogledate na njegovih spletnih straneh www.osebna-rast.com, www.e-knjigarna.si in www.bogatenje.net. Royu lahko pišete na e-poštni naslov: [email protected] in se z njim dogovorite bodisi za osebno svetovanje bodisi za izvedbo predavanja, seminarja ali tečaja v vašem podjetju. Predavanja, seminarji in tečaji, ki jih Roy trenutno izvaja, so naslednji:

Tečaj javnega nastopanja PSIHORETORIKA Kako postanemo odličen (so)govornik?

Seminar ZASLUŽITE SI NAJBOLJŠE! Vse je mogoče ... ali kako uresničimo svoje skrite sanje in srčne želje?

Seminar PSIHOMOTIVACIJA Motivacija, ki jo nosimo v sebi.

Seminar PSIHORETORIKA Kako postanemo odličen (so)govornik?

Predavanje SAMOPODOBA, POZITIVNI ODNOS DO SEBE Ko verjamemo vase, je vse mogoče!

Predavanje HVALEŽEN SEM! ZAUPAM ŽIVLJENJU! Kako zaživimo v energiji hvaležnosti, zaupanja in ljubezni?

Predavanje BREZMEJNA MOČ MISLI IN STRAHOV Kako se osvobodimo strahov in zaživimo svobodno?


50

PRIPOROČLJIVA LITERATURA: • Birkenbihl Vera F.: Trening uspešnosti. Žalec: Sledi, 1994

• Bolles Richard Nelson: Kakšne barve je vaše padalo? Ljubljana: Quatro-Gnosis, 1998

• Carnegie Dale: Kako se naučiš javno nastopati in govoriti. Zagreb: Prosvjeta, 1985

• Carnegie Dale: Kako si pridobiš prijatelje. Zagreb: Prosvjeta, 1985

• Carnegie Dale: Kako premagaš zaskrbljenost in začneš živeti. Zagreb: Prosvjeta, 1985

• Coelho Paulo: Alkimist. Ljubljana: Vale Novak, 1997

• Covey Stephen R.: Dnevna razmišljanja zelo uspešnih ljudi. Ljubljana: Mladinska knjiga,

1996

• Dornan Jim, Maxwell John C.: Postanite vplivna osebnost. Ljubljana: Amalietti, 1998

• Enkelmann Nikolaus B.: Moč retorike. Kranj: Vernar Consulting, 1997

• Gawain Shakti: Ustvarjalna vizualizacija. Ljubljana: Alpha Center, 1996

• Girard Joe: Kako najbolje tržim sebe. Ljubljana: Tuma, 1999

• Greene Richard H.: Nov način komunikacije. Ljubljana: Alpha Center, 1995

• Grubiša Nikola, Vene Boris: Iz dnevnika milijonarja ... ali bogastvo je v nas. Radovljica:

Skriptorij KA, 1998

• Hamilton J. Jones: Kreativno poslovno pisanje. Radovljica: Skriptorij KA, 1997

• Hill Napoleon: Z idejo do bogastva. Ljubljana: Amalietti, 1999

• Ivanuša Bezjak Mirjana: Kako iskati zaposlitev. Maribor: Rotis, 1995

• Jeffers Susan: Čar samozavesti. Ljubljana: Ganeš, 1994

• Jeffers Susan: Pogum odpira vsa vrata. Ljubljana: Ganeš, 1999

• Lerche Ruth: Veščine javnega nastopanja. Radovljica, Skriptorij KA, 1996

• Mackay Harvey: Plavaj z morskimi psi in ostani živ. Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1993

• Maltz Maxwell: Psihokibernetika. Ljubljana: Amalietti, 1999

• Mattews Andrew: Bodi srečen. Žalec: Sledi, 1997

• Mattews Andrew: Bodi srečen z ljudmi. Žalec: Sledi, 2000

• Maxwell C. John: Postanite voditelj. Ljubljana: Network Twentyone & Amalietti, 1999

• Maxwell C. John: Zmagovalni odnos. Ljubljana: Network Twentyone & Amalietti, 1998

• McNally David: Celo orli potrebujejo zalet. Ljubljana: Lisac & Lisac, 1998

• Mesiti Pat: Sanjači nikoli ne spijo. Ljubljana: Tuma, 1998

• Murphy Joseph: Moć vaše podsvijesti. Zagreb: V.B.Z., 2000

• Naparstek Belleruth: Šesti čut: razvoj intuicije in duhovnih sposobnosti. Ljubljana: DZS,

1998

• Peale Norman Vincent: Moč pozitivnega mišljenja. Celje: Mohorjeva družba, 1992

• Peale Norman Vincent: Pozitivna načela življenja. Ljubljana: DZS, 1999

• Paele Norman Vincent: Zmorem če to verjamem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992

• Peale Norman Vincent: Živeti vse življenje. Ljubljana: DZS, 1997

• Pease Alan: Govorica telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996

• Pitino Rick: Izberite uspeh! Ljubljana: Amalietti, 2000


51

• Quain Bill: 10 pravil stran, 10 pravil na plan. Ljubljana: Tuma, 2000

• Rifenbary Jay: Brez izgovora! Ljubljana: Lisac & Lisac, 1998

• Rose Colin, Goll Louise: Umetnost učenja - uvod in predstavitev. Ljubljana: Tangram, 1993

• Rose Colin, Goll Louise: Umetnost učenja - šest učinkovitih učnih veščin. Ljubljana:

Tangram, 1993

• Rose Colin, Goll Louise: Umetnost učenja - učbenik. Ljubljana: Tangram, 1993

• Schwartz David J. : Magija velikopoteznega mišljenja. Ljubljana: Network Twentyone, 1998

• Schuller Robert H.: Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo. Celje: Mohorjeva družba, 1997

• Shinn George: Čudež motivacije. Ljubljana: Tuma, 1999

• Templeton John Marks: Modrost življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999

• Tracy Brian: Brezmejna moč mišljenja. Bled: Vernar Consulting, 1998

• Tracy Brian: Pot do uspeha. Bled: Vernar Consulting, 1996

• Tracy Brian: Vrhunske prodajne strategije. Bled: Vernar Consulting, 1997

• Turner Colin: Rojeni za uspeh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998

• Twentier D. Jerry: Pozitivna moč pohvale. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999

• Van Fleet James K.: Skrita moč osebnosti. Ljubljana: Tangram, 1992

• Ziglar Zig: Vidimo se na vrhu. Ljubljana: Lisac & Lisac, 1999

• Ziglar Zig: Ziglar o prodaji. Ljubljana: Lisac & Lisac, 2000

Documents

Kako se trži ustvarjalen iskalec zaposlitve