KAM NAS LAHKO POKLIýETE? POMOČNICAosngjp3/dokumenti/2012_13/VODNIK 2012-13... · 2012. 9. 10. · 2012/2013, letos prvič le v elektronski obliki. V naši publikaciji Vodnik za

2

KAM NAS LAHKO POKLIČETE?

TAJNIŠTVO 05 36 55 200

RAVNATELJICA 05 36 55 201

SOCIALNA DELAVKA 05 36 55 202

PSIHOLOGINJA 05 36 55 214

AMBULANTA 05 36 55 211

ZBORNICA 05 36 55 213

POMOČNICA RAVNATELJICE 05 36 55 213

FIZIOTERAPIJA 05 36 55 209

LOGOPEDIJA 05 36 55 210

POSEBNI PROGRAM 05 36 55 216 in 217

SKUPINA IVO 05 36 55 206

DNEVNA SOBA - 1.NADSTROPJE 05 36 55 212

DNEVNA SOBA - 2.NADSTROPJE 05 36 55 218

3

VODNIK ZA STARŠE IN UČENCE Šolsko leto 2012/2013

ime in priimek _________________________ naslov _____________ razred/oddelek _____________ domači telefon _____________ mobilni telefon

4

Kazalo vsebine

CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITACIJO IN

USPOSABLJANJE VIPAVA (CIRIUS VIPAVA) 8 USTANOVITELJ 9 ŠOLSKI OKOLIŠ 9 UPRAVLJANJE CENTRA 9 ORGANIZACIJSKA SHEMA 12

RAZVOJNI ODDELEK VRTCA (RO) 13

ŠOLA 14 PREDMETNIK 20

PROGRAM DOMSKE VZGOJE 27

VZGOJNI NAČRT 29

UVOD 29 VIZIJA 29 VREDNOTE 30 CILJI DELOVANJA CENTRA 30 VZGOJNE DEJAVNOSTI 31 VZGOJNI UKREPI 32 URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE 33 RAZŠIRJENI PROGRAM ŠOLE 34 PROJEKTI 34

TERAPIJE 35 FIZIOTERAPIJA (tel. 05 3655 209) 35 DELOVNA TERAPIJA 36 LOGOPEDIJA 37 POMOČ Z GLASBO 38 HIPOTERAPIJA 38 HALLIWICK KONCEPT 38 IGRALNE URICE 39 ZUNANJI SODELAVCI 39

ZDRAVSTVENA NEGA 40

INSTITUCIONALNO VARSTVO ODRASLIH (IVO) 42

5

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA 43 SODELOVANJE S STARŠI 43 PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO 44

KNJIŽNICA 45

INFORMACIJSKA SLUŽBA 45

RAČUNOVODSTVO 45

PRAVILA O ŠOLSKI PREHRANI 46

SPREMLJANJE IN NADZOR 49

TEHNIČNE SLUŽBE 50

PREVOZI V ŠOLO IN DOMOV 51

HIŠNI RED 52 UVOD 52 DOLŢNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV 53 NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI 53 PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA 55 VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL 56 ORGANIZIRANOST UČENCEV 59 OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI 60 SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV 62 IZREKANJE POHVAL, PRIZNANJ IN PODELJEVANJE NAGRAD 63

OBMOČJE ŠOLSKEGA PROSTORA 65

POSLOVNI ČAS 65

URADNE URE 66

ŠOLSKI KOLEDAR 66 OCENJEVALNA OBDOBJA 67 POLETNE POČITNICE 67

6

Drage učenke, učenci, uporabnice in uporabniki, spoštovani starši ter skrbniki! Pred Vami je nova publikacija Cirius Vipava za šolsko leto 2012/2013, letos prvič le v elektronski obliki. V naši publikaciji Vodnik za starše in učence smo tudi letos zapisali in predstavili tiste ključne informacije o delovanju ustanove, izvajanju vseh njenih programov, predstavitvi zaposlenih… za katere menimo, da so pomembne tudi za Vas. Tako so v publikaciji predstavljeni različni programi s področja predšolskega, šolskega, rehabilitacijskega in socialnega segmenta. Tu pa je tudi nekaj novosti, saj ustanova ponovno, po petih letih premora pričenja z izvajanjem prilagojenega predšolskega programa za otroke z izrazitimi razvojnimi zaostanki. V septembru se je ponovno oblikoval razvojni oddelek vrtca, ki je sprejel prva dva otroka, ki potrebujeta takšno obliko predšolske vzgoje, ţe v oktobru, pričakujemo še enega, tretjega. In kaj vse skriva ter odkriva naš Vodnik za starše in učence? V njem najdemo informacije o pričetku delovanja ustanove ter predstavitvi njenih organov. Predstavljen je šolski program z izvajanjem prilagojenega programa z niţjim izobrazbenim standardom in posebnim programom. Ker so v ustanovi tako učenci iz dnevnega kot tudi iz institucionalnega usposabljanja so zanje predvidene predpisane organizacijske oblike, za dnevne oddelki podaljšanega bivanja, za institucionalne vzgojne skupine. Sestavni del vzgojno-izobraţevalnega dela v naši ustanovi je tudi strokovno utemeljena ter kontinuirana rehabilitacijska dejavnost. Predstavljeni so programi delovanja osnovne zdravstvene sluţbe ter terapij s področja osnovnega zdravstva, fizioterapije, delovne terapije in logopedije. Tudi tu so predstavljeni izvajalci posameznih nalog.

7

Sestavni del delovanja ustanove je tudi program Institucionalnega varstva odraslih, za osebe, ki so zaključile osnovnošolsko usposabljanje in nadaljujejo usposabljanje v socialnih, namestitvenih programih. Vodnik vsebuje tudi osnovne podatke o relacijah oz. prevozih za osnovnošolske otroke, ob pouka prostih dnevih. Nadalje so v publikaciji predstavljeni vsi naši zunanji sodelavci, brez katerih ne bi celostno poskrbeli za vse naše otroke, učence in odrasle uporabnike, predstavljeni so tudi njihovi urniki delovanja. Ker je za nemoteno delovanje ustanove potrebno veliko prijaznih ter pridnih rok, so v publikaciji predstavljeni tudi vsi tisti, katere manj vidimo, so pa nujni, da se v hiši dobro in prijetno počutimo. Vsem bralcem našega Vodnika za starše in učence ţelim, da bi v njem našli koristne informacije, če pa se porodi še kakšno vprašanje, nam le-to lahko posredujete na [email protected], rade volje Vam bomo odgovorili. Vipava, 3. september 2012

dr. Erna Ţgur Ravnateljica

mailto:[email protected]

8

CENTER ZA IZOBRAŢEVANJE, REHABILITACIJO IN USPOSABLJANJE VIPAVA (CIRIUS VIPAVA)

Vojkova ulica 33, 5271 Vipava

Ravnateljica: dr. Erna Ţgur

Pomočnica ravnateljice: Duška Čakarmiš

Poslovni sekretar: Lilijana Volk

Telefon: 05 36 55 200

Faks: 05 36 55 225

Spletna stran: http://www.center-jpv.si

E-mail: [email protected] [email protected] [email protected]

Transakcijski račun: 01100-6030686361

Davčna številka: 38503034

http://www.center-jpv.si/mailto:[email protected]:[email protected]

9

USTANOVITELJ

Ustanova je pričela z delovanjem 31. maja 1965 leta, s prvotnim imenom Vzgojni zavod "Janka Premrla Vojka Vipava". Naš ustanovitelj je drţava oz. Vlada Republike Slovenije, kot vzgojno-izobraţevalni zavod spadamo pod Ministrstvo za šolstvo in šport. Leta 1978 se je ustanova preimenovala v Zavod za usposabljanje invalidnih otrok, leta 1992 v Center za usposabljanje invalidnih otrok "Janka Premrla Vojka Vipava". Oktobra 2008 je bil spremenjen ustanovitveni akt ter s sklepom Vlade RS podeljeno novo ime: Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, s kratico CIRIUS Vipava.

ŠOLSKI OKOLIŠ

V ustanovo sprejemamo učence in mladostnike iz vse Slovenije, saj zaradi posebnosti otrok, zanje ne velja strogo določen šolski okoliš. V ustanovo so usmerjeni otroci s posebnimi potrebami na podlagi odločbe Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, pristojnega Zavoda za šolstvo. Osnovno poslanstvo ustanove pa je vzgojno-izobraţevalno, rehabilitacijsko ter socialno delovanje za otroke in mladostnike z več primanjkljaji s področja duševnih, gibalnih in senzoričnih primanjkljajev.

UPRAVLJANJE CENTRA

Pedagoški vodja in posvetovalni organ Centra je ravnateljica. Poleg ravnateljice je organ Centra tudi Svet Centra, ki ga sestavljajo: predstavniki ustanovitelja (Sonja Boţič Pudgar in prof. dr. Miran Čuk), predstavnik Občine Vipava (Tanja Ţorţ), predstavniki Centra (predsednik Ivan Jakob Cervo, Mateja Pilih, Liljana Lazar, Teja Kavčič, Ana Bajc) in predstavniki staršev (Katja Rustja, Hilda Česnik, Robert Glavina). Predstavnike staršev v Svet Centra voli Svet staršev.

10

Svet staršev je sestavljen iz predstavnikov staršev vsakega posameznega razreda oz. oddelka in je organiziran za uresničevanje skupnih interesov staršev v Centru in ostalih dejavnostih. Predsednik Sveta staršev je Robert Glavina ([email protected]). Strokovni organi šole so še: pedagoški zbor, ki ga sestavljata učiteljski in vzgojiteljski zbor ter strokovni aktivi in razredniki. V skladu z novim ustanovitvenim aktom zavoda, deluje še: Posvetovalni svet Centra (prej strokovni kolegij), ki ga sestavljajo vodje oddelkov, vodi pa ravnateljica. Za zagotavljanje pravic in interesov zdravstvenih delavcev deluje Strokovni svet zdravstvenih delavcev. V Centru deluje interdisciplinarno sestavljena STROKOVNA SKUPINA za sprejem novincev, za odpust učencev oz. mladostnikov, za pripravo individualiziranih programov in za določanje obravnave posameznega otroka, ko to zahtevajo spremembe njegovega psihofizičnega stanja. Stalni člani strokovne skupine so: ravnateljica (predsednica), pomočnica ravnateljice, učiteljica, vzgojiteljica, socialna delavka, psihologinja, vodja terapij in vodja zdravstvene nege. Stalna člana strokovne skupine sta še zunanja sodelavca: prof. dr. Miran Čuk in Bogomila Puc Vidrih, dr. med., spec. šolske medicine. Občasni člani strokovne skupine so lahko še drugi zunanji sodelavci (specialisti ustrezne strokovnosti). V Centru stalno delujejo STROKOVNI OPERATIVNI TIMI za posamezni razred ali oddelek, za pripravo in evalvacijo individualiziranih programov oz. glede na otrokove posebnosti (pojav bolezenskega stanja, spremembe vedenja…). Stalni člani strokovnega operativnega tima za posamezni razred oz. oddelek so: učiteljica, vzgojiteljica, socialna delavka, psihologinja, individualni učenčev terapevt (delovni terapevt, fizioterapevt,

mailto:[email protected]

11

logoped) in vodja zdravstvene nege, ravnateljica ter pomočnica ravnateljice. V pripravo ciljev individualiziranega programa se vključujejo tudi učitelji posameznih predmetnih področij (tuj jezik, glasba, šport, tehnika in tehnologija, računalništvo) ter učitelji OPB.

12

ORGANIZACIJSKA SHEMA

13

Šola in vzgoja

VSI NAŠI PROGRAMI

RAZVOJNI ODDELEK VRTCA (RO)

Po nekajletnem premoru ponovno pričenjamo z delovanjem razvojnega oddelka vrtca. Namenjen je otrokom z izrazitim razvojnim zaostankom oz. otrokom, ki zaradi več primanjkljajev potrebujejo zgodnjo ter pravočasno specialno pedagoško ter terapevtsko obravnavo. Delo v RO opravlja prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike Marjeta Bratoţ in pomočnica vzgojitelja Barbara Hrovatin. Področja usposabljanja: - gibanje, - jezik, - umetnost, - druţba, - narava , - matematika.

14

Šola in vzgoja

ŠOLA

(tel. 05 3655 213 - zbornica) Delo oddelka vodi in organizira pomočnica ravnateljice Duška ČAKARMIŠ. Z vstopom v vzgojno-izobraţevalno ustanovo se za vsakega otroka prične obdobje intenzivnega, sistematičnega in usmerjenega šolskega dela. Center izvaja 4 temeljne programe vzgoje in izobraţevanja: - prilagojeni program z niţjim izobrazbenim standardom, - posebni program od 1. do 5. stopnje, - vzgojni program, - podaljšano bivanje. Prilagojeni program z niţjim izobrazbenim standardom je namenjen otrokom s posebnimi potrebami in laţjo motnjo v duševnem razvoju. Učenci, ki obiskujejo prilagojeni program z niţjim izobrazbenim standardom lahko prostovoljno sodelujejo pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, ni pa zanje obvezno. Po končani osnovnošolski obveznosti (zaključen 9. razred), učenci lahko nadaljujejo izobraţevanje (po individualiziranem programu) še tri leta, vendar največ do 18. leta (po 75. členu ZOŠ). Posebni program je namenjen šoloobveznim otrokom z zmerno, teţjo in teţko motnjo v duševnem razvoju in drugimi primanjkljaji. Vsebine programa so prilagojene otrokovim zmoţnostim in tudi posebnostim, večji pa je poudarek na razvijanju tistih vseţivljenjskih sposobnosti in spretnosti, katere lahko uporablja otrok tudi kasneje v ţivljenju. Program se deli na več stopenj, na vsaki stopnji je lahko učenec 3 leta, nato napreduje na višjo stopnjo. Trajanje programa je moţno do 21. leta. Nova

15

Šola in vzgoja

zakonodaja predvideva podaljšanje izobraţevanja tudi po 21. letu, do doseţenega 26. leta. Vzgojna dejavnost se na sproščen in nevsiljiv način prepleta v vse segmente izobraţevanja, usposabljanja in rehabilitacijo otrok s posebnimi potrebami. Delo poteka v vzgojnih skupinah, kjer se učence zdruţuje glede na program oz. starostno strukturo. Poleg priprav na šolsko delo je delo v vzgojnih skupinah naravnano na otrokove potrebe, interese, ţelje in zmoţnosti. Vzgojna dejavnost pripravlja otroke na vključevanje v socialno sredino, vključitev v domače okolje… Podaljšano bivanje je oblika vzgojno izobraţevalnega procesa, ki jo šola organizira po končanem pouku. V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno, s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določi šola. Podaljšano bivanje vsebuje naslednje elemente: samostojno učenje, sprostitvene dejavnosti, ustvarjalno preţivljanje prostega časa in prehrano. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno izobraţevalnimi cilji pouka. Vsebine izhajajo iz ciljev vzgojno izobraţevalnega procesa ob upoštevanju interesov, potreb, sposobnosti in ţelja učencev. Mobilna specialno pedagoška sluţba se izvaja v rednih oblikah vzgojno izobraţevanih programov na predšolski in osnovnošolski stopnji. Namenjena je otrokom z izrazitimi razvojnimi zaostanki ter učencem s posebnimi potrebami, vključenimi v enakovredni izobrazbeni standard. V tem šolskem letu izvajamo mobilno specialno pedagoško sluţbo na področju severnoprimorske regije, obalno-kraške in notranjske regije.

16

Šola in vzgoja

Ime in priimek

Izobrazba Dodatna dela in naloge Razred,

oddelek:

Karmen Blaško prof. defektologije

- čl. strok. operativnega tima - vodja strok. aktiva – prilagojen

program 1./4.

Alenka P. Lemut prof. defektologije

- čl. strok. operativnega tima

- čl. strok. aktiva – prilagojeni program

6.r.

Katarina Trbanc prof. defektologije


- čl. strok. aktiva – prilagojen program 6./9.

Ester Fabčič specialni pedagog

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – posebni program –

niţja stopnja

PP 1

Ana Bratina prof. defektologije

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – posebni program

– niţja stopnja

PP 2A

Liljana Lazar prof. defektologije


niţja stopnja - članica sveta zavoda

- predsednica sindikata Centra (SVIZ)

PP 2B

Mašenka R. Madric prof. defektologije


niţja stopnja

PP 3A

Teja Kavčič prof. defektologije

- čl. strok. operativnega tima - vodja strok. aktiva – posebni

program – niţja stopnja

- čl. sveta zavoda

PP 3B

Erika Čuk prof. defektologije


- čl. strok. aktiva – posebni program – višja stopnja

PP 3C/4A

17

Šola in vzgoja

Mateja K. Černe prof. defektologije


- čl. strok. aktiva – posebni program – višja stopnja

PP 4B

Irena Kranjc specialni pedagog


- vodja strok. aktiva posebni program – višja stopnja

- čl. komisije za usmerjanje otrok s

posebnimi potrebami - predsednica šolskega sklada

PP 5A

Ana Hlad specialni pedagog

- čl. strok. operativnega tima - vodja strok. aktiva – posebni

program – višja stopnja

PP 5B

Lea Kavčič prof. defektologije


višja stopnja

PP 5C

Andreja Č. Gantar prof. defektolog

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – vzgojitelji

1.vzg.sk.

Danica Benčina specialni pedagog


1.vzg.sk.

Ana Boţič prof. spec. in rehab. pedag.

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – vzgojitelji 2.vzg.sk.

Manca Kranjc prof. slovenščine


2.vzg.sk.

Violeta Gashi univ. dipl. slovenistka


- čl. strok. aktiva – vzgojitelji 3.vzg.sk.

Tina Milharčič univ. dipl. psihologinja


Irena Škapin prof. soc. pedag. z defektološko dokv.


18

Šola in vzgoja

Tatjana J.

Tratnik prof. defektologije


- vodja strok. aktiva – vzgojitelji 5. vzg. sk.

Lara Tavčar univ. dipl. pedagoginja


- čl. strok. aktiva – vzgojitelji 5. vzg. sk.

Tatjana Pregelj prof. defektologije

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – vzgojitelji 6. vzg. sk.

Tamara Srebot prof. defektologije

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje

OPB 1

Valentina N.

Winkler prof. defektologije


- vodja strok. aktiva – podaljšano bivanje

- učiteljica angleškega jezika

OPB 2

Ivica Petrič specialni pedagog


- čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje OPB 3

Milojka Lozar učiteljica razred. pouka z defektološko dokv.

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje OPB 4

Marjeta Lozej prof. spec. in rehab. pedag.

- čl. strok. operativnega tima RO

Tatjana Čigon prof. defektologije


- čl. strok. aktiva – prilagojen program - čl. komisije za usmerjanje otrok s

posebnimi potrebami

Karmen Močnik abs. defektologije


- čl. strok. aktiva – DSP

19

Šola in vzgoja

Ajda Petrič abs. spec. in rehab. pedag.


- čl. strok. aktiva – DSP

Loredana Sajovic prof. defektologije, učitelj glasb. vzgoje

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. aktiva – prilagojen in

posebni program

- učiteljica glasbene vzgoje

Aleksandra

Premrl specialni pedagog


- čl. strok. aktiva – prilagojen in posebni program

- drugi strokovni delavec

- učiteljica TIT

Tanja Princes prof. defektologije


- čl. strok. aktiva – prilagojen in

posebni program - učiteljica športne vzgoje

Lojze Adamič univ. dipl. ing. str. z defektološko dokv.

- čl. strok. aktiva – prilagojen program - poučevanje RO in računalništvo

Duška Čakarmiš prof. defektologije

- pom. ravnateljice - čl. posvetovalnega sveta Centra

- čl. strok. operativnega tima - čl. strok. skupine Centra

20

Šola in vzgoja

PREDMETNIK

PRILAGOJENI IZOBRAŢEVALNI PROGRAM z niţjim izobrazbenim standardom (9-letna OŠ) OBVEZNI PROGRAM

PREDMET 1. 4. 6. 9.

Slovenščina 6 5 5 4

Likovna vzgoja 1 2 2 2

Tuji jezik (angleščina) / / / 2

Glasbena vzgoja 2 2 1 1

Matematika 4 5 4 4

Tehnika in tehnologija / / 3 4

Gospodinjstvo / / 2 2

Naravoslovje / 3 2 3

Spoznavanje okolja 3 / / /

Športna vzgoja 3 3 3 3

Druţboslovje / 2,5 2,5 3

Oddelčna skupnost 0,5 0,5 0,5 1

Izbirni predmet / / / 1

ŠTEVILO PREDMETOV 7 8 10 11

SKUPAJ ŠTEVILO UR 19,5 23 25 30

21

Šola in vzgoja

SPECIALNO – PEDAGOŠKA DEJAVNOST IN RAZŠIRJENI PROGRAM

PREDMET 1. 4. 6. 9.

Računalniško opismenjevanje / 1 1 /

Socialno učenje 1 1 1 /

Dopolnilni in dodatni pouk 2 2 2 2

DNEVI DEJAVNOSTI 1. 4. 6. 9.

Tehniški dnevi 3 dni 4 dni 4 dni 10 dni

Kulturni dnevi 4 dni 3 dni 3 dni 3 dni

Športni dnevi 5 dni 5 dni 5 dni 5 dni

Naravoslovni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni 2 dni

ŠTEVILO DNI DEJAVNOSTI 15 15 15 20

22

Šola in vzgoja

POSEBNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŢEVANJA (število ur v tednu, ura = 60 min)

PODALJŠANO BIVANJE (število ur v tednu, ura = 50 min)

OBVEZNI PROGRAM stopnja

PREDMET 1. 2. 3. 4. 5.

Razvijanje samostojnosti 8 7 5 4 4

Splošna poučenost 5 7 7 5 5

Gibanje in športna vzgoja 3 4 5 5 5

Glasbena vzgoja 2 3 3 2 2

Likovna vzgoja 2 2 4 3 3

Delovna vzgoja 2 3 6 9 9

Izbirne vsebine 2 2

ŠTEVILO PODROČIJ 6 6 6 7 7

ŠTEVILO UR/TEDEN 22 26 30 30 30

Kulturni dnevi 4 dni 3 dni 3 dni 3 dni 3 dni

Naravoslovni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni 3 dni 3 dni

Športni dnevi 5 dni 5 dni 5 dni 5 dni 5 dni

Delovni dnevi 3 dni 4 dni 8 dni 6 dni 6 dni

23

Šola in vzgoja

VARUHI - NEGOVALCI V ŠOLI Delo vodi in organizira pomočnica ravnateljice Duška ČAKARMIŠ.

Ime in priimek Izobrazba Dodatna dela in naloge Razred: Mira Šabič

med. sestra - čl. strok. operativnega tima prilagojen

program, OPB

Marta Slejko

poslovodja - čl. strok. operativnega tima prilagojen

program, OPB,

1.vzg.skup.

Aleksandra Gorjup zdrav. tehnik

- čl. strok. operativnega tima prilagojen program,

OPB , 1.vzg.skup.

Slavka Mohorčič

poslovodja - čl. strok. operativnega tima prilagojen

program, OPB,

1.vzg.skup.

Aleksandra Besednjak

zdrav. tehnik

- čl. strok. operativnega tima PP 1 OPB

Milojka Uršič gimnazijski maturant

- čl. strok. operativnega tima PP 1 OPB

Maja Sajovic

vzg. predšol. otrok - čl. strok. operativnega tima PP 1

Iris Ličen

zobotehnik - čl. strok. operativnega tima PP 2A

Erika Novinec med. sestra

- čl. strok. operativnega tima PP 2B

Mirjam Premrn

zdrav. tehnik - čl. strok. operativnega tima 2.vzg.skup.

24

Šola in vzgoja

Tatjana Seraţin

med. sestra - čl. strok. operativnega tima PP 3A

Simona Likar zdrav. tehnik


Jelka Trošt


Brigita Krševan

zdrav. tehnik - čl. strok. operativnega tima PP 3C/4A

Vera Premrl med. sestra


Ksenija Krapeţ


Andreja Trošt

konfekcijski modelar - čl. strok. operativnega tima PP 5A

Ljubica Bizjak zdrav. tehnik


Ivan Jakob Cervo

inţ. močnostne elektrotehnike


- predsednik sveta zavoda

5.vzg.skup.

Darja Brešan zdrav. tehnik

- čl. strok. operativnega tima PP 5C

Maja Marc Lemut

poslovodja - čl. strok. operativnega tima 6.vzg.skup.

Barbara Bizjak zdrav. tehnik

- čl. strok. operativnega tima - asistentka zobozdravnici

Sonja Jerkič

ekonom. tehnik - čl. strok. operativnega tima

Elvira Jeţ

inţ. ţiviljstva - čl. strok. operativnega tima

25

Šola in vzgoja

INTERESNE IN OSTALE DEJAVNOSTI

INTERESNA DEJAVNOST MENTOR

INSTRUMENTALNI ANSAMBEL LOREDANA SAJOVIC

PEVSKI ZBOR LOREDANA SAJOVIC

LIKOVNI KROŢEK TAMARA SREBOT

IRENA ŠKAPIN

PROMETNI KROŢEK TEJA KAVČIČ

PLESNO MESTO

TEJA KAVČIČ

LEA G. KAVČIČ VIOLETA GASHI

DRAMSKO RECITACIJSKI KROŢEK

DANICA BENČINA

VALENTINA N. WINKLER

LUTKOVNI KROŢEK KARMEN BLAŠKO

ALENKA P. LEMUT

FOTOGRAFSKI KROŢEK LILJANA LAZAR

LOJZE ADAMIČ

GLASILO "STUDENČEK" in LITERARNO-

NOVINARSKI KROŢEK

IVICA PETRIČ ALEKSANDRA PREMRL

MATEJA K. ČERNE

ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO –

SPECIALNA OLIMPIADA

TANJA PRINCES LOJZE ADAMIČ

KATARINA TRBANC ERIKA ČUK

ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO –

PLAVANJE

TANJA PRINCES

KATARINA TRBANC

BRALNA ZNAČKA ANA HLAD

VRTNARSKI KROŢEK TATJANA J. TRATNIK

DEKORACIJA MILOJKA LOZAR

26

Šola in vzgoja

OBLIKOVANJE GLINE TATJANA PREGELJ

TAMARA SREBOT

POHODNIŠTVO ANDREJA Č. GANTAR IRENA KRANJC

LUCIJA BATIČ

M.A.T.P.

TANJA PRINCES TATJANA J. TRATNIK

LEA G. KAVČIČ MATEJKA MODERC

ŠOLSKA SKUPNOST TINA KODELJA

TAKTILNA INTEGRACIJA IRENA KRANJC

INTEGRACIJA REFLEKSOV MAŠENKA R. MADRIC

DOTIK ZA ZDRAVJE TATJANA ČIGON

PRAVLJIČNI KROŢEK MANCA KRANJC

VIOLETA GASHI

27

Šola in vzgoja

PROGRAM DOMSKE VZGOJE

Strokovni svet RS za splošno izobraţevanje je na 142. seji sprejel Program domske vzgoje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Program vzgojnega dela ima v okviru celostnega usposabljanja otrok s kombiniranimi motnjami pomembno mesto v usposabljanju za ţivljenje in delo. Vzgojna skupina v domu je osnovna, socialna, varstvena in organizacijska enota. Gojenci v njej zadovoljujejo svoje ţivljenjske, emocionalne, razvojne in socialne potrebe. Vzgojna skupina deluje po letnem načrtu vzgojnega dela, ki je oblikovan na: - podlagi okvirnega vzgojnega programa, - navodil za celodnevno celostno usposabljanje otrok in

mladostnikov z več primanjkljaji, - na osnovi zasnovanih individualiziranih programov. Letni načrt vzgojnega dela posamezne vzgojne skupine obsega: - vsebino, obseg in oblike vzgojnega dela, - operativni program vzgojnega dela za posamezni mesec, - dejavnosti celostnega usposabljanja otrok v skupini, - vključevanje otrok in mladostnikov v kulturne, naravoslovne,

športne dejavnosti, tehniško delo in interesne dejavnosti - druţabno ţivljenje (domske prireditve, proslave, zabave, javne

prireditve, razstave), - sodelovanje s starši, skrbniki, - spremljanje uresničevanja načrta in druge naloge.

28

Šola in vzgoja

Podrobni vzgojni načrt za posamezno skupino pa obsega naslednja področja: - delovna vzgoja - telesno-zdravstvena vzgoja - kultura in zabava - etika in morala. Poleg vzgojnega programa je za ustanovo obvezen tudi Vzgojni načrt šole (Zakon o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 102/ 07). Z njim šola določi načine uresničevanja ciljev in vrednot, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. ORGANIZACIJA IN RAZPORED VZGOJNEGA DELA Vzgojno delo poteka preko celega dne, od 7. ure zjutraj do 19. oz. 21. ure zvečer (v dveh izmenah):

URA DEJAVNOST

7.00 - 8.00 samourejanje, zajtrk

7.30 - 12.55 vzgojno-izobraţevalno delo

12.30 - 13.30 k o s i l o

13.30 - 18.00 vzgojno-izobraţevalno delo

18.00 - 19.00 priprava na večerjo, večerja

19.00 - 21.00 priprava na spanje, večerno deţurstvo

V ustanovi so vključeni učenci, ki dnevno odhajajo domov ter učenci, ki v ustanovi bivajo 24. ur. Zanje je organizirana tudi vzgojno-varstvena dejavnost, ki se odvija tudi čez vikend, od petka popoldne do nedelje zvečer. Vanjo se vključujejo vsi strokovni delavci Centra.

29

Šola in vzgoja

VZGOJNI NAČRT

UVOD

Vzgojno delovanje je bilo, je in bo sestavni del vzgojno-izobraţevalnega procesa šole. Izhodišče vzgojnega delovanja predstavlja 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007). Z vzgojnim načrtom šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena tega zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Poglavitni namen vzgojnega načrta šole je vzpostaviti učinkovito vzgojno delovanje v vzgojno-izobraţevalnem procesu. Vzgojni načrt je dokument, ki se na osnovi spremljave in evalvacije dopolnjuje, nadgrajuje, spreminja. Oblikovanje vzgojnega načrta šole je priloţnost za razmišljanje o vrednotah, ki so pomembne za evropski kulturni prostor, za slovensko javno vzgojo in izobraţevanje in za lokalno okolje šole. Hkrati pa je vzgojni načrt tudi priloţnost za intenzivnejše vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole. Je spodbuda k večji medsebojni povezanosti, dogovarjanju in prevzemanju skupnih odgovornosti.

VIZIJA

V Centru za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava se vseskozi trudimo osveščati druţbo, v kateri ţivimo o otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Z ţeljo našega lastnega dejavnega vključevanja v druţbo stremimo k sprejetosti in funkcionalni povezanosti z njo. Ob strpnem medsebojnem sodelovanju izobraţujemo, pripravljamo in vzgajamo učence do čimbolj samostojnega funkcioniranja v okolju v okviru razvojnih in duševnih sposobnosti vsakega posameznika.

30

Šola in vzgoja

Naše vodilo in naša vizija se torej glasi:

»Z roko v roki rastemo skupaj.«

VREDNOTE

Glede na analizo stanja na vzgojnem področju (anketa staršev, delo strokovnih aktivov Centra) smo v naši ustanovi posebej opredelili naslednje vrednote: - spoštovanje sebe in drugih - pozitivna samopodoba - sprejemanje drugačnosti - strpnost - medsebojni odnosi - zdravo ţivljenje. Zgoraj navedenim vrednotam bomo v prihodnjem obdobju posvetili posebno pozornost in skrb, saj se zavedamo, da so prav vse pomembne za celovit, skladen in harmoničen razvoj, vsakega posameznika V naslednjem šolskem letu bomo največ pozornosti posvetili vrednoti »spoštovanje sebe in drugih«.

CILJI DELOVANJA CENTRA

Drţavni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007), ki v drugem členu določa cilje osnovnošolskega izobraţevanja. Iz ciljev zakona je razvidno, da je poleg izobraţevalne pomembna tudi vzgojna razseţnost pedagoškega dela osnovnih šol. V Centru za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava smo si zastavili in bomo sledili naslednjim ciljem: - zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsem učencem; - spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega,

moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;

31

Šola in vzgoja

- omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;

- pridobivanje zmoţnosti za samostojnost v okviru sposobnosti; - vzgajanje in izobraţevanje za trajnostni razvoj in vključevanje

v druţbo, kar vključuje spoštovanje do sebe in drugih, svoje in drugih kultur, naravnega in druţbenega okolja, prihodnjih generacij;

- razvijanje zavesti o drţavni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje drţavljanske odgovornosti;

- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;

- vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

- usposabljanje za razumevanje in doţivljanje umetniških del ter za izraţanje na različnih umetniških področjih;

- razvijanje inovativnosti in ustvarjalnosti učenca; - spoštovanje zasebnosti in intimnosti.

VZGOJNE DEJAVNOSTI

Vzgojne dejavnosti temeljijo na oblikovanju okolja, v katerem bodo učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, čustvene in socialne potrebe in razvijali svojo samostojnost ter odgovornost za lastne odločitve in ravnanja. S pomočjo teh dejavnosti bo učencem omogočeno varno počutje, sprejetost, uspešnost, ustvarjalnost, iniciativnost, … Zgoraj navedene vzgojne dejavnosti bomo uresničevali s/z: - pozitivnim zgledom vsakega zaposlenega;

32

Šola in vzgoja

- interesnimi in drugimi dejavnostmi (kroţki, deţurstvo pri telefonu, v jedilnici in kopalnici, individualno delo v bazenu, igralne urice, plesno gibalna delavnica, pomoč z glasbo, …);

- projekti na drţavni in mednarodni ravni, kulturne dejavnosti in nastopi, športne dejavnosti in tekmovanja, šola v naravi, tabori;

- sodelovanje z drugimi ustanovami (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete, društva, vladne in nevladne organizacije…);

- razvijanje socialnih veščin: samopomoč; - sodelovanje s starši: vključitev v vse dejavnosti Centra.

VZGOJNI UKREPI

Učencu se zaradi storjenih kršitev hišnega reda in pravil šolskega reda lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni v vzgojnem načrtu Centra. O negativnem vedenju učenca in določitvi vzgojnega ukrepa je potrebno obvestiti starše. Obvestilo je pisno. Vsak vzgojni ukrep izhaja iz učenca, njegove sposobnosti dojemanja okolja, situacije, posledic dejanja,… O vzgojnem ukrepu odloča strokovni delavec ali strokovni tim za vsak primer posebej. Vzgojni ukrepi za učenca, ki je storil kršitev: - pogovor z učencem o njegovem dejanju; skupno iskanje

rešitve; individualne zaposlitve v obliki rešitev, - preusmeritev, modifikacija vedenja s pomočjo pozitivnih

dejavnosti, - neuporaba računalnika, - neuporaba radia, TV, …, - razgovori s strokovnimi delavci (svetovalni delavec, psiholog,

ravnatelj).

33

Šola in vzgoja

Strokovni delavec se posvetuje s svojimi strokovnimi sodelavci o istem pristopu (načinu) dela z učencem, ki je storil kršitev.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE

Vzgojni načrt se lahko dopolnjuje, nadgrajuje in spreminja. Predloge za izboljševanje vzgojnega dela zbiramo na osnovi sprotnega spremljanja izvajanja vzgojno-izobraţevalnega procesa preko: - pisnih in ustnih poročil, - pogovorov in analize na konferencah pedagoškega zbora, - neformalnih in formalnih pogovorov med delavci šole, - sestankov strokovnih aktivov, - na roditeljskih sestankih, - sestankih Sveta staršev, - sestankih Sveta Centra, - ankete udeleţencev učno vzgojnega procesa, - elektronske pošte. Vzgojni načrt sprejme svet šole na predlog ravnatelja po postopku, kot je določen za letni delovni načrt. O uresničevanju vzgojnega načrta ravnatelj najmanj enkrat letno poroča svetu staršev in svetu šole. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole.

Pri pripravi vzgojnega načrta so sodelovali starši in delavci Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Vzgojni načrt Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava se uporablja od 1. 9. 2009 dalje.

34

Šola in vzgoja

RAZŠIRJENI PROGRAM ŠOLE

ŠOLA SMUČANJA na Arehu za člane ŠŠD (januar 2013, Tanja Princes)

ŠOLA PLAVANJA po konceptu Halliwick (celo šolsko leto, Klavdija Krušec)

ŠOLA V NARAVI za učence posebnega programa/ niţja stopnja (junij 2013)

MIRNO MORE (september 2012, Tanja Princes, Katarina Trbanc)

IGRALNE URICE (celo šolsko leto, Lucija Batič in Katja Bucik)

ŠOLSKI SKLAD (Irena Kranjc) POČITNIŠKO VARSTVO (Duška Čakarmiš, Lilijana

Tomaţič)

PROJEKTI

ZRSŠ: Delovni zvezek z vključitvijo nadomestne komunikacije za 3. stopnjo posebnega programa vzgoje in izobraţevanja (Mašenka R. Madric, Alenka P. Lemut)

ZRSŠ: E-šolstvo: Slovenski učni krogi (SUK) (Lojze Adamič, Valentina N. Winkler, Tatjana J. Tratnik, Tamara Srebot, Katarina Trbanc)

ŠR: Usposabljanje za zunanjo evalvacijo (dr. Erna Ţgur)

Slovenska filantropija: Medgeneracijski center (Tina Kodelja in Tatjana Pregelj)

PGD Šinkov Turn: Evropa za drţavljane, Medgeneracijska solidarnost (Danica Benčina)

35

Terapevtske dejavnosti

TERAPIJE

(tel. 05 3655 209) Delo oddelka vodi in organizira Barbara LEMUT.

FIZIOTERAPIJA (tel. 05 3655 209)

Fizioterapevt preko terapevtske obravnave vpliva na otrokov mišični tonus, njegovo drţo in gibanje. Cilj fizioterapije je razviti najpomembnejše gibalne vzorce v vseh poloţajih ter čim večjo kvaliteto gibanja pri prehajanju iz enega poloţaja v drugega.

Ime in priimek Izobrazba Dodatna dela in naloge

Razred, oddelek:

Barbara Lemut dipl. fizioterapevt, RNO terapevt

- čl. strok. operativnega tima - čl. posvetovalnega sveta Centra

- hipoterapevt

- somentor plesne delavnice

PP3A RO

Mojca Bolčina

dipl. fizioterapevt, RNO terapevt


- vodja suhih trening. šole smučanja - vodja skupine Halliwick

PP2B, PP2A

PP5B IVO

Elza Anţel

dipl. fizioterapevt, RNO terapevt


- vodja skupine Halliwick

1./4.r

PP1 IVO

Alenka Ušaj

dipl. fizioterapevt - čl. strok. operativnega tima


6./9.r

PP3C/4A PP5C

IVO

Klavdija Krušec dipl. fizioterapevt, RNO terapevt, Halliwick inštruktor,

- čl. strok. operativnega tima - hipoterapevt

- vodja skupine Halliwick - somentor plesne delavnice

6.r. PP2A, PP3A

IVO

36


Dejan Škvarč

dipl. fizioterapevt - čl. strok. operativnega tima PP3B, PP5A

IVO

Diana Batista abs. fizioterapije

- čl. strok. operativnega tima 6./9.r PP4B, PP5C

IVO

DELOVNA TERAPIJA

(tel. 05 3655 209 ali 210) V delovni terapiji izvajajo aktivnosti, ki jih individualno prilagajajo otrokovim sposobnostim in potrebam. Delovni terapevt pri otroku z motnjo v čutno-gibalnem razvoju razvija senzomotorične, kognitivne in psihosocialne spretnosti.


Razred, oddelek:

Lucija Batič dipl. del. terapevt, RNO terapevt

- čl. strok. operativnega tima - vodja skupine Halliwick

- vodja igralno terapevtskih uric

- čl. tima mladih planincev

1./4.r PP3A

RO

Bernarda Slokar

dipl. del. terapevt RNO terapevt



6.r

PP1, PP2A

PP2B

Matejka Moderc

dipl. del. terapevt - čl. strok. operativnega tima

- vodja skupine Halliwick - čl. tima MATP

6./9.r

PP2B, PP3A PP3B. PP4B

Aleksandra Poniţ

dipl. del. terapevt - čl. strok. operativnega tima

PP3C/4A

PP5A, PP5B PP5C

37


LOGOPEDIJA

(tel. 05 3655 210) Logoped izvaja diagnostiko, preventivo, svetovanje in terapijo glede na specifično govorno - jezikovno motnjo ter spremljajoče motnje. Cilj logopedske obravnave je odpraviti govorno - jezikovne motnje oziroma omogočiti vsakemu otroku in mladostniku, da, glede na svoje sposobnosti in potrebe, optimalno razvije govorno - jezikovne sposobnosti.


Razred, oddelek:

Ana Bajc

prof. def. za osebe z motnjami sluha in govora


- ura komunikacije – PINK - čl. sveta zavoda

1./4.r, 6.r.

PP3A, PP3B PP3C/4A

PP5A, PP5B PP5C

IVO

Silvestra Janeţič prof. def. za osebe z motnjami sluha in govora, RNO terapevt

- čl. strok. operativnega tima - ura komunikacije – PINK

6./9.r PP1, PP2A

PP2B, PP3B

PP3C/4A PP4B, PP5A

RO

Katja Bucik prof. def. za osebe z motnjami sluha in govora, spec. pomoči z umetnostjo

- čl. strok. operativnega tima - ura komunikacije – PINK

- vodja igralno terapevtskih uric

- vodja plesne delavnice

PP2A, PP3A PP4B, PP5B

PP5C

38


POMOČ Z GLASBO

Program vodi in izvaja Loredana SAJOVIC. Pomoč z glasbo je zavestno načrtovana oblika dela z uporabo glasbenega medija, ne glede na glasbene sposobnosti in glasbeno predznanje otrok, upošteva pa njihove individualne posebnosti in potrebe. Preko aktivnega glasbenega sodelovanja, v katerega se vpletajo tudi elementi plesa, drame in likovnosti, si otroci pridobivajo najrazličnejše izkušnje ter razvijajo različne spretnosti in veščine.

HIPOTERAPIJA

(oblika medicinske gimnastike na konju) Izvajata jo hipoterapevtki Barbara LEMUT in Klavdija KRUŠEC v sodelovanju z drugimi terapevti. Hipoterapija je fizioterapija na nevrofiziološki podlagi s konjem in na konju, ki jo predpiše zdravnik specialist. Konj pri tem sluţi kot terapevtsko sredstvo za prenos gibanja v koraku. Draţljaji nihanja se preko konjevega hrbta prenašajo na otroka in so sorodni gibanju človeške medenice med hojo.

HALLIWICK KONCEPT

Program vodi in izvaja Klavdija KRUŠEC. Je koncept učenja plavanja oz. samostojnega premikanja v vodi za osebe s posebnimi potrebami, brez uporabe plavalnih pripomočkov. Temelji na dejstvu, da je zelo pomembna tista izkušnja, ki jo posameznik v vodi doţivi kot zadovoljstvo in veselje. Bistvo Halliwick koncepta je, da se otroka uči radosti v vodi in ne plavalnih tehnik.

39


IGRALNE URICE

Program vodita Katja BUCIK in Lucija BATIČ. Igra je otrokova prva samostojna in ustvarjalna izkušnja s svetom in okolico. Igra je vse, kar otrok počne, ko ne spi ali jé. Otrokom je potrebno ustvariti pogoje, da se lahko začno aktivno vključevati v igro in jo kasneje tudi samostojno vodijo.

ZUNANJI SODELAVCI

Ime in priimek Ustanova naloge Jurij KARAPANDŢA dr. med.,

specialist fiziater

SB Šempeter - oddelek za

invalidno mladino Stara Gora

Vizita in predpis terapije vsak 3. četrtek v mesecu

od 8.00-13.00

mag. Karin SCHARA

dr.med., specialistka ortopedije

Klinični center

Ortopedska klinika Ljubljana

Vizita in predpis terapije

(operativni posegi) 3- 5 krat letno

Bogomila PUC

VIDRIH dr. med., spec. šolske

medicine, čl. strokovne skupine

Centra

ZD Ajdovščina in

Vipava

Preventivni in kurativni

pregledi torek od 12.15-14.30,

sreda od 7.00-9.00 četrtek od 12.15-14.30

Teja KODRE KONEC dr. dent. med.

ZD Nova Gorica Zobozdravstvene storitve Vsako drugo sredo od

8.00 – 11.00

Jasna P. GIDAKOVIČ

dr. med., spec. pedopsihiater

ZD Nova Gorica Preventivni in kurativni pregledi učencev ter

uporabnikov po potrebi

prof. dr. Miran ČUK

psiholog, čl. strokovne skupine

Centra

Pedagoška

fakulteta v Ljubljani

Posvetovalno delo,

psihološki pregledi po potrebi

40

Zdravstveno negovalna služba

ZDRAVSTVENA NEGA

(tel. 05 3655 211) Delo oddelka vodi in organizira Monika KARIŢ. Delo zdravstveno negovalnega oddelka je usmerjeno v: - sodelovanje pri preventivnih in kurativnih pregledih otrok v

ambulanti, - nadaljevanje zdravljenja po navodilu zdravnika, - sodelovanje pri rehabilitaciji in usposabljanju, - pomoč otroku pri temeljih ţivljenjskih aktivnosti.

Ime in priimek Izobrazba Dodatna dela in naloge Oddelek: Monika Kariţ

dipl.med. sestra - vodja zdravstvene nege

- čl. strok. operativnega tima - čl. strokovne skupine

- čl. posvet. sveta Centra

negovalni

oddelek

Mirosanda Vovk dipl. med. sestra

- čl. strok. operativnega tima - čl. strokovne skupine Centra

- ambulanta

negovalni oddelek

Mojca Črnigoj zdrav. tehnik

- čl. strok. operativnega tima negovalni oddelek

Helena Petrovič

med. sestra - čl. strok. operativnega tima negovalni

oddelek

Mateja Pilih

zdrav. tehnik - čl. strok. operativnega tima

- čl. sveta zavoda

negovalni

oddelek

Gabrijela Marc med. sestra


Silvana Pavzin


oddelek

Vida Krašna


oddelek

Urška Loredan med. sestra


41

Zdravstveno negovalna služba

VARUHI V SKUPINI IVO Delo razporeja diplomirana med. sestra Monika KARIŢ.

Ime in priimek Izobrazba Dodatna dela in naloge Oddelek: Martina Bevk gimnazijski maturant

- čl. strok. operativnega tima IVO bivalna sk.

Matjaţ Nabergoj

gimnazijski maturant - čl. strok. operativnega tima IVO

bivalna sk.

Tatjana Bonča

gimnazijski maturant - čl. strok. operativnega tima IVO

bivalna sk.

Janja Česnik tekstilni tehnik

- čl. strok. operativnega tima IVO bivalna sk.

Petra Škerjanec

tekstilni tehnik - čl. strok. operativnega tima IVO

bivalna sk.

Miha Mihelčič

veterinarski tehnik - čl. strok. operativnega tima IVO

bivalna sk.

Vesna Koren gimnazijski maturant

- čl. strok. operativnega tima IVO

42

Institucionalno varstvo odraslih

INSTITUCIONALNO VARSTVO ODRASLIH (IVO)

(tel. 05 3655 206) Program institucionalnega varstva vodi in koordinira skupinska habilitatorka Lucija Boţič. Za varovance po 21 letu je v Centru organizirano institucionalno varstvo, ki obsega vse oblike pomoči in obravnave, s katerimi se varovancem nadomeščajo funkcije doma in lastne druţine, zlasti pa osnovna in socialna oskrba, zdravstveno varstvo in posebne oblike varstva. Program je namenjen čim bolj kvalitetnemu bivanju in sobivanju varovancev v skupini in Centru, ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni zaposlitvi, aktivnemu preţivljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk. Program se izvaja 16 oziroma 24 ur v Centru in bivalni skupnosti v stanovanjskem bloku v Vipavi. V programu IVO delujejo 3 skupine varovancev, skupaj jih je 19. V delo je neposredno vključenih 7 varuhov, ki pokrivajo delo na obeh lokacijah, v Centru in bivalni skupnosti Ob Beli 9. Po navodilu ustanovitelja (Ministrstvo za šolstvo in šport) in v soglasju z Ministrstvom za delo, druţino in socialne zadeve bo program institucionalnega varstva odraslih prevzel Varstveno delovni center Ajdovščina – Vipava. Do prevzema programa IVO pod VDC bo zdravstveno dejavnost za uporabnike izvajal CIRIUS Vipava.

43

Svetovalno delo

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA

(tel. 05 3655 202 ali 214) Delo šolske svetovalne sluţbe opravljata univ. dipl. socialna delavka Lilijana TOMAŢIČ in univ. dipl. psihologinja Tina KODELJA. Obe sta članici posvetovalnega sveta Centra, strokovne skupine in strokovnega operativnega tima. Svetovalni delavki s svojo strokovno usposobljenostjo nudita pomoč otrokom, mladostnikom in staršem. Sodelujeta tudi z vsemi strokovnimi delavci pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji programov in tako prispevata k večji uspešnosti vzgoje in izobraţevanja otrok v Centru. Svetovalna sluţba je na razpolago tudi vsem uporabnikom programa IVO in njihovim staršem ter otrokom in njihovim staršem iz razvojnega oddelka vrtca. Za učence, starše in strokovne delavce sta dosegljivi vsak dan od 700 do 1500 oz. po dogovoru tudi v popoldanskem času.

SODELOVANJE S STARŠI

Za starše bodo organizirane naslednje oblike sodelovanja: - prvi svet staršev v septembru, - prvi zbor staršev ter uvodni roditeljski sestanek: 21.9.2012, - drugi zbor staršev - april 2013, - strokovno predavanje na zboru staršev, - individualni razgovori s strokovnimi delavci, - razredni roditeljski sestanki, - zaključni roditeljski sestanki: junij 2013, - roditeljski sestanki ob zaključku osnovnošolskega

usposabljanja,

44

Svetovalno delo

- skupni sestanek za starše uporabnikov IVO (ob prevzemu), - sodelovanje pri pripravi in oblikovanju individualiziranega

programa, - skupni sestanek za starše otrok iz razvojnega oddelka (po

potrebi), - druge oblike sodelovanja, - projektno delo, - odprte učne ure in terapevtske obravnave, - pogovorne ure vsak petek od 13. ure dalje po predhodnem

telefonskem dogovoru, - informacije strokovnih delavcev po telefonu, vsak dan od

ponedeljka do petka od 12. do 13. ure, - razgovor s pediatrinjo v torek od 7. do 9. ure in četrtek od 13.

do 15. ure, - razgovore z drugimi zunanjimi sodelavci po predhodnem

dogovoru, - »Naš dnevnik« kot oblika dnevnega ali tedenskega pisnega

sporočanja staršem.

PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO

Prostovoljno socialno delo izvajajo dijaki in dijakinje Škofijske gimnazije Vipava, gimnazije v Ajdovščini in srednje zdravstvene šole v Novi Gorici, občasno pa tudi študentje fakultete za socialno delo. Program poteka skozi celo šolsko leto v obliki individualnega ali skupinskega druţenja z otroci in mladostniki Ciriusa. Druţenje je obojestranska obogatitev, saj naši učenci preţivljajo prosti čas v prijetni druţbi, dijaki pa spoznavajo svet drugačnosti. Za prostovoljce pripravimo izobraţevanja, ki so razporejena med letom, ob koncu pa pridobijo potrdilo za izbirne vsebine. Prostovoljno delo vodi psihologinja Tina KODELJA.

http://www.sgv.si/http://www.sgv.si/

45

Administrativno tehnične službe

KNJIŢNICA

Knjiţnica je za izposojo odprta vsak dan od 12.00 do 13.00. Vodi jo Lojze ADAMIČ.

INFORMACIJSKA SLUŢBA

Delo računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti opravlja Lojze ADAMIČ.

RAČUNOVODSTVO

Delo opravljata računovodkinja Nives ZELINŠČEK in ekonom knjigovodja Manuela ŠKERJANEC.

46


PRAVILA O ŠOLSKI PREHRANI

1. člen

Šolska prehrana pomeni organizirano prehrano učencev v dneh, ko se v skladu s šolskim koledarjem izvaja pouk. Šolska prehrana obsega zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraţevalnih zavodih Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraţevanje. V letnem delovnem načrtu šola opredeli vzgojno-izobraţevalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja. Na območju oz. na površini, ki sodi v šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače, lahko pa se namestijo pitniki s pitno vodo (pritličje, 1. nadstropje).

2. člen

Nabava ţivil se izvede preko javnega razpisa javnega naročanja, pri čemer se posebno skrb posveti kvaliteti izbora ţivil in visoko hranilnih ţivil. Hrana se pripravlja v šolski kuhinji, pri čemer se posveča posebna skrb pripravi zdrave prehrane.

3. člen

Za šolsko leto 2012-13 velja naslednji cenik posameznih obrokov:

Cena malice ostaja nespremenjena in znaša 0,80 Eur dnevno na učenca

Zajtrk 0,79 Eur

Kosilo 1,70 Eur

Popoldanska malica 0,39 Eur

Večerja 0,96 Eur

47


4. člen

- Prijavo na šolsko prehrano oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši). Prijava se odda svetovalni sluţbi centra.

- Prijava se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto. Odda se lahko tudi kadarkoli med šolskim letom.

- Prijava na šolsko prehrano se vloţi na predpisanem obrazcu. Prijava se hrani v svetovalni sluţbi do konca šolskega leta, za katero je bila oddana.

- V skladu z novim zakonom o uravnoteţenju javnih financ (Ur. list RS, št.40/12), o subvenciji odloča center za socialno delo, kjer starši vloţijo zahtevek na za to predpisanem obrazcu.

5. člen

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolţnost učenca oz. staršev, da bo: - spoštoval pravila šolske prehrane, - plačal prispevek za šolsko prehrano, - pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske

prehrane, - plačal polno ceno obroka, če obroka ni pravočasno odjavil, - šoli v 30 dneh sporočil vsako spremembo podatkov, ki jih je

podal v prijavi na prehrano.

6. člen

Učencu, ki je odsoten od pouka zaradi udeleţbe oz. sodelovanja pri dejavnostih, ki jih organizira šola, odjavi šolsko prehrano razrednik. V primeru bolezni ali druge odsotnosti učenca lahko starši odjavijo prehrano za določen čas oz. čas odsotnosti učenca. Prehrana se odjavi v tajništvu Centra. Starši odjavijo prehrano ustno, po elektronski pošti, po faksu ali pisno. V primeru odsotnosti

48


poslovnega sekretarja/tajnice Centra se preklic odda v računovodstvo. Če je bila odjava prehrane podana poslovnemu sekretarju/ tajnici centra do 7.30 ure, velja odjava z naslednjim dnem po prejemu oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala odjavo. Odjava prehrane za nazaj ni mogoča.

7. člen

Starši lahko kadarkoli, brez obrazloţitve prekličejo prijavo prehrane za nedoločen čas. Preklic prijave prehrane se odda svetovalni sluţbi. Prijava se lahko prekliče ustno, po elektronski pošti, po faksu ali pisno. V primeru odsotnosti svetovalne delavke se preklic odda v tajništvo Centra. Preklic prehrane velja z naslednjim dnem po prejemu oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala odjavo. Preklic prehrane za nazaj ni mogoč. Če starši prijavo na šolsko prehrano prekličejo ali jo odjavijo ustno, napiše oseba, ki je prejela preklic prijave oz. odjavo šolske prehrane, zapisnik. V zapisnik se vpiše praviloma naslednje podatke: - dan in uro preklica oz. odjave, - ime in priimek osebe, ki je preklicala oz. odjavila šolsko

prehrano, za katerega učenca je bil podan preklic oz. odjava, - s katerim dnem se učencu odjavlja prehrano, - datum in podpis osebe, ki je prejela preklic oz. odjavo. Šola seznani učence in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih iz prejšnjega člena pravil, subvencioniranju malice oz. kosila ter o načinu in postopku uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta. Starše in učence se do začetka šolskega leta praviloma seznani preko oglasnih desk in spletnih strani šole.

49


8. člen

Obroke, ki niso prevzeti do 8,15 ure, šola brezplačno odstopi drugim učencem. Ne prevzetih obrokov ni dovoljeno pogrevati ali shranjevati. Potrebno jih je dnevno razdeliti v skladu s prejšnjim odstavkom ali odstraniti.

SPREMLJANJE IN NADZOR

9. člen

V Centru deluje tri članska komisija za prehrano, ki daje ravnatelju mnenja in predloge o šolski prehrani. Komisija se imenuje za mandatno obdobje štirih let. Komisijo sestavljajo: - en predstavnik učencev (iz tretje triade prilagojenega

programa ali iz posebnega programa na peti stopnji), - en predstavnik staršev, - dva predstavnika zaposlenih (vodja zdravstvene nege in vodja

kuhinje).

10. člen

Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev in staršev s šolsko prehrano in z dejavnostmi, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja. Zadovoljstvo učencev se preveri z anketo, ki jo izpolnijo učenci in starši.

11. člen

S strokovnim spremljanjem se vsaj enkrat letno ugotavlja skladnost jedilnikov s strokovnimi usmeritvami Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraţevanje. Strokovno spremljanje izvajajo Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo, ki jih za to pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje.

50


TEHNIČNE SLUŢBE

Za urejenost vseh naših prostorov poskrbijo snaţilke: Jolanda TURK, Nadja KOČEVAR, Tanja ŢORŢ, Barbara MIKUŢ, Ines UMEK, Marija FURLAN, Valentina PREMRL. Za oprano in zlikano garderobo otrok skrbijo: Anka LAVRENČIČ, Silvana MIKUŠ, Martina JEJČIČ, šivilja Vida MISLEJ in garderoberka Alenka STOPAR, pomaga jim Tina RODMAN. Dobro in zdravo hrano pripravljajo kuharice: Dolores BANDELJ (vodja), Milojka SKUPEK, Majda ŠTOR, ter pomočnici Behija SOFTIČ in Amalija RENER. Za urejenost prostorov in okolice Centra skrbi hišnik Bruno SORTA in Borut FURLAN, ki opravlja dela vzdrţevalca bazenske tehnike. Naloge vzdrţevalca učne tehnologije in zdravstvenega administratorja opravlja Tatjana PREGELJC. BAZEN Tudi v letošnjem šolskem letu imajo starši moţnost obiska bazena skupaj z otrokom:

vsak petek od 16. do 17. ure. Prosimo vas, da se predhodno (vsaj en dan prej) prijavite na telefon: 05 36 55 200 (tajnica Centra) 05 36 55 209 (vodja terapij Barbara LEMUT)

51

…pa še to…

PREVOZI V ŠOLO IN DOMOV

Ministrstvo za šolstvo in šport zagotavlja brezplačne prevoze učencev do 18. leta, ob pouka prostih dnevih. Pokrit je strošek javnega prevoza od mesta usposabljanja do doma osnovnošolskih otrok. Po navodilih Ministrstva za šolstvo in šport morajo mladostniki po 18. letu sami prispevati za prevoz. Za otroke iz dnevnega usposabljanja krije stroške prevoza lokalna skupnost (občina). Center ima organiziran prevoz na naslednjih relacijah: Vipava - Senoţeče - Divača - Seţana - Hruševica Vipava - Unec - Rakek - Kamna Gorica Vipava - Nova Gorica - Podbrdo - Bovec Vipava - Hrpelje - Izola Vipava - Postojna - Ilirska Bistrica Vipava - Kranj - Jesenice - Javorniški Rovt Vipava - Ljubljana - Slovenska Bistrica Vipava - Ljubljana - Trojane -Završje Vipava - Šmarješke Toplice - Krško - Metlika Če je narava motnje otroka takšna, da se ne more posluţevati javnega prevoza, oz. ta ni organiziran, se staršem krijejo stroški prevoza v višini zniţane kilometrine. Vse prijave in odjave prevozov je treba urediti do srede za tekoči teden, na telefon: 05 36 55 202 (Lilijana TOMAŢIČ)

52

…pa še to…

HIŠNI RED

UVOD

Pravila šolskega reda opredeljujejo dolţnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določajo vzgojne ukrepe za kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev. Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Učenci in vsi delavci Centra so dolţni upoštevati svoje dolţnosti in odgovornosti ter pravila obnašanja in vedenja v šoli. Pravila šolskega reda temeljijo na določilih Pravilnika o pravicah in dolţnostih učencev in Zakonu o osnovni šoli. Ta določila veljajo tudi za uporabnike IVO.

*samo ob nedeljah zvečer (zaradi prihodov )

53

…pa še to…

DOLŢNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

Dolţnosti in odgovornosti učencev so: - da redno in točno obiskujejo pouk, druge vzgojno-

izobraţevalne in terapevtske dejavnosti, ki jih organizira šola, - da izpolnjujejo svoje učne in druge šolske obveznosti, - da izpolnijo osnovnošolsko obveznost, - da spoštujejo pravice drugih učencev in delavcev šole, - da sooblikujejo in upoštevajo razredna pravila, - da spoštujejo pravila hišnega reda, - da učencev in delavcev šole ne ovirajo in ne motijo pri delu, - da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost ter ne

ogroţajo zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev ter delavcev šole,

- da varujejo tako premoţenje šole kot svojo lastnino in tudi lastnino drugih učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškodujejo,

- da se v šoli in izven nje spoštljivo vedejo do drugih, - da sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice, - da sodelujejo pri dogovorjenih oblikah deţurstva učencev.

NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

Šola mora poskrbeti za varnost učencev. Za zagotavljanje varnosti in preprečevanja nasilja skrbijo vsi delavci in učenci šole. Z namenom, da se učencem zagotovi varnost izvajamo različne aktivnosti: oblikovanje oddelkov in skupin učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi, zagotovitev ustreznega števila spremljevalcev na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja, šole v naravi, ipd, deţurstva strokovnih delavcev (učitelji, terapevti, varuhi negovalci, spremljevalci gibalno oviranih oseb, medicinske sestre), aktivnosti na področju zdravstvenega varstva, aktivnosti na področju prometne varnosti in vzgoje ter spoštovanje hišnega

54

…pa še to…

reda. Šola mora varovati učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k negativnim dejanjem. Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava ima določen hišni red, kjer je opredeljeno območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporaba šolskega prostora in organizacija nadzora, ukrepi za zagotavljanje varnosti, vzdrţevanje reda in čistoče ter drugo. Prihajanje v šolo Učenci, ki so v dnevnem usposabljanju prihajajo v ustanovo in iz nje obvezno v spremstvu staršev (razen, če gre za organiziran prevoz). V šolo prihajajo učenci točno. V nedeljo prihajajo učenci v Center do 20. ure. Skrb za red v šolskih prostorih V učilnicah skrbijo za red med poukom učitelji, med odmori pa varuhi negovalci, spremljevalci gibalno oviranih oseb in medicinske sestre. Skrb za lastnino V ustanovi smo vsi dolţni skrbeti za skupno imetje. Spoštovati moramo imetje vsakega posameznika. Tujega imetja oz. lastnine si ni dovoljeno prisvajati, ga skrivati, uničevati ali poškodovati. O vsaki nastali škodi, kraji in nasilju so učenci dolţni obvestiti učitelja ali druge strokovne delavce oz. vodstvo šole. Učencem svetujemo, da dragocenih predmetov (npr. nakita, dragih ur) ali večjih vsot denarja ne nosijo v ustanovo. Za izgubljene ali drugače odtujene stvari, šola ne prevzema odgovornosti. Če učenec namerno povzroči materialno škodo šoli ali posamezniku, mora le-to poravnati. Najdene predmete oddate strokovnim delavcem šole.

55

…pa še to…

PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

Vsak učenec in delavec je dolţan skrbeti za čim boljše odnose, ki temeljijo na človeški spoštljivosti, uvidevnosti, razumevanju in medsebojni pomoči. Kulturno se obnašamo, pozdravljamo se z vljudnimi pozdravi. Do sošolcev in zaposlenih v Centru smo prijazni in strpni. Ne pozabimo na besede prosim, hvala… Vsak učenec mora redno in točno obiskovati pouk oz. zaposlitvene dejavnosti, druge vzgojno-izobraţevalne dejavnosti ter zdravstveno-terapevtske obravnave. Med vzgojno-izobraţevalnim in drugim delom v Centru in njeni neposredni bliţini velja disciplina. V šolo oz. skupino se prihaja točno, posluša se razlago in navodila, izogiba se dejavnostim, ki povzročajo hrup, ne ţali se učiteljev, sošolcev in drugih delavcev šole. Učenci med poukom ne motijo sošolcev in učiteljev. Učitelj lahko učenca, ki kljub opozorilom in spodbudam, še naprej moti pouk, napoti v pisarno šolske svetovalne sluţbe. Med odmori se po hodnikih šole mirno sprehajamo in pogovarjamo s sošolci. Ne divjamo, se ne prerivamo, lovimo ali kričimo, ne uporabljamo kletvic in ţaljivk. Brez dovoljenja strokovnega delavca ne zapuščamo šolske zgradbe. Med vzgojno-izobraţevalnim in drugim delom ne uporabljamo mobilnih telefonov in z njihovo uporabo ne motimo dela. Za izgubljene in drugače odtujene telefonske aparate ter druge drage predmete šola ne odgovarja! Učenci, ki imajo teţave, lahko poiščejo pomoč pri šolski svetovalni sluţbi. Spore rešujemo na miren način. Če spora z vrstniki ali učitelji ne uspejo ali ne znajo rešiti, prosijo za pomoč razrednika, šolsko svetovalno sluţbo ali vodstvo šole. Voţnja s skuterji je v stavbi Centra dovoljena le ob odhodu in prihodu – obvezno v 1. prestavi.

56

…pa še to…

Vsi učenci in delavci Centra morajo varovati premoţenje Centra, lastnino ter skrbeti za red in čistočo. V šolskih prostorih je prepovedano kajenje, uţivanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev. Prav tako ni dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev. Nedovoljenih drog in pirotehničnih sredstev ni dovoljeno prinašati (uţivati) v okolici šole ali na dejavnostih, ki jih šola izvaja izven svojih prostorov. Samostojni izhodi iz Centra so učencem dovoljeni v prostem času, z dovoljenjem razrednika oz. deţurnega strokovnega delavca ter s pisnim privoljenjem staršev. Vsak obisk (čez vikend) je potrebno javiti pri deţurnem strokovnem delavcu. Z dvigalom je samostojna voţnja dovoljena uporabnikom IVO in drugim mladostnikom po dogovoru. Starejši učenci in uporabniki IVO deţurajo po razporedu, ki ga sprejmejo na sestanku šolske domske skupnosti.

VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL

Kršitve in izrekanje vzgojnih ukrepov Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolţnosti ter ne upošteva pravil obnašanja in ravnanja ter hišnega reda, stori kršitev. Učencu se zaradi storjenih kršitev lahko izrečejo vzgojni ukrepi. O negativnem vedenju učenca in določitvi vzgojnega ukrepa je potrebno obvestiti starše. Obvestilo je pisno. Vsak vzgojni ukrep izhaja iz učenca, njegove sposobnosti dojemanja okolja, situacije, posledic dejanja,… O vzgojnem ukrepu odloča strokovni delavec ali strokovni tim za vsak primer posebej.

57

…pa še to…

Primeri kršitev Kršitve v skladu s pravili šolskega reda so: - večkratno neizpolnjevanje dolţnosti in neupoštevanje pravil

obnašanja in ravnanja ter hišnega reda, - uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah

šole ali na šolskih - ekskurzijah, - izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole, - namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe

ter stvari in opreme - drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole, - kraja šolske lastnine, lastnine drugih učencev, delavcev ali

obiskovalcev šole, - grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo

osebo, - fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo, - ogroţanje ţivljenja in zdravja učencev in delavcev šole, - kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali

uţivanje alkohola, - drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje

vrstnikov k takemu dejanju - v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih

oblikah vzgojno-izobraţevalne dejavnosti, - prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in

drugih psihoaktivnih - sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih

organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalne dejavnosti, - spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole. O teţi posamezne kršitve odločajo strokovni delavci šole na osnovi razgovorov z vsemi vpletenimi in ob upoštevanju vseh znanih okoliščin situacije.

58

…pa še to…

Izrekanje vzgojnih ukrepov Učencu se zaradi storjenih kršitev lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni s temi pravili. Če razrednik oceni, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje, se vzgojni ukrep ne izreče. Predlog za začetek postopka Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec. Izbira vzgojnega ukrepa Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa za kršitve zanesljivo ugotoviti, da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu ali skupini učencev. Pri izbiri vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati: - predvidene pedagoške posledice ukrepanja, - zmoţnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo

starost in motnjo v razvoju, - nagibe oziroma motive za dejanje, - okolje, v katerem učenec ţivi, - škodljivost dejanja, - ponavljanje kršitve. Vzgojni ukrepi Za kršitve se lahko uporabijo naslednji vzgojni ukrepi: - pogovor z učencem o njegovem dejanju; skupno iskanje

rešitve; individualne zaposlitve v obliki rešitev, - preusmeritev, modifikacija vedenja s pomočjo pozitivnih

dejavnosti, - neuporaba računalnika, - neuporaba radia, TV, …, - razgovori s strokovnimi delavci (svetovalni delavec, psiholog,

ravnatelj).

59

…pa še to…

Strokovni delavec se posvetuje s svojimi strokovnimi sodelavci o istem pristopu (načinu) dela z učencem, ki je storil kršitev. Razrednik vodi o svojih dejanjih v postopku obravnavanja kršitve (pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem itd.) pisne zapise. O uporabi vzgojnega ukrepa razrednik pisno obvesti starše učenca ter ravnatelja. Vzgojni opomin Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolţnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Izrekanje vzgojnih opominov ureja Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 76/2008).

ORGANIZIRANOST UČENCEV

Oddelčna skupnost V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti (razredne ure) skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz ţivljenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov. Šolska in domska skupnost Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v šolsko in domsko skupnost, ki: - načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije,

solidarnostne akcije, ipd. ), - predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše

okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej,

60

…pa še to…

- oblikuje predloge za pohvale in priznanja učencem, - opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.

OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

Odsotnost učencev Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa. Če učenca ni v šolo, morajo starši ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka. Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na ţeljo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka. Če starši vzroka izostanka ne sporočijo v petih delovnih dneh od prvega dne izostanka dalje, jih šola obvesti o izostanku učenca in jih pozove, da izostanek pojasnijo. Za uporabnike IVO in mladostnike nad 18. let (z nadomestili) se dnevi odsotnosti v koledarskem letu seštevajo, če so le ti napovedani 3 dni pred nastopom odsotnosti. Za dan odsotnosti se šteje odsotnost v trajanju 24. ur. Prispevek k oskrbnim stroškom se ustrezno zmanjša, če prihaja do prekinitev v oskrbi daljši od 3 dni. Vodenje odsotnosti Vse izostanke učencev pri pouku in dejavnostih iz obveznega programa vodita učitelj (razrednik) in vzgojitelj v dnevniku dela za posamezni oddelek. O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, strokovni delavec obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene.

61

…pa še to…

Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeleţbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje. Oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole. Starši učenca ali vodja zdravstvene sluţbe morajo predloţiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene sluţbe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve. Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogroţajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene sluţbe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost. Neopravičeni izostanki Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Izostanke učenca se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti starše. Izjemni odhodi učencev iz šole Učenec lahko izjemoma zapusti šolo v času pouka, če za odsotnost pisno ali ustno zaprosijo starši oziroma kadar gre za urejanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja (kontrolni specialistični pregledi, meritve protetičnih in ortopedskih pripomočkov,…).

62

…pa še to…

V primeru, da ima učenec v šoli zdravstvene teţave, učitelj ali drugi strokovni delavec, o stanju učenca po telefonu obvesti starše. Z njimi se dogovori o času in načinu odhoda učenca domov. V takem primeru praviloma starši pridejo po učenca v ustanovo. Ta izostanek učenca ne bo obravnavan kot neopravičeni izostanek, saj je ravnatelj v sodelovanju z razrednikom, svetovalno sluţbo in zdravstveno sluţbo odločil, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.

SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV

Zdravstveno varstvo Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi. Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava sodeluje z Zdravstvenim domom Ajdovščina pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj ter preventivi in kurativi zob. Zaradi narave zdravstvenega stanja učencev Center sodeluje tudi z drugimi zdravstvenimi ustanovami. Obveščanje staršev Za vse zdravstvene preglede, ki jih opravi zdravstvena sluţba Centra v šoli ali zunaj nje vodja zdravstvene sluţbe obvesti starše in pridobi njihova pisna soglasja.

63

…pa še to…

Preventivna dejavnost šole Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uţivanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolţnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v druţini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

IZREKANJE POHVAL, PRIZNANJ IN PODELJEVANJE NAGRAD

Ob zaključku šolskega leta šola podeljuje pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev za uspešno in prizadevno delo v šoli. Pohvale, priznanja in nagrade učencem lahko predlagajo: - oddelčne, šolska in domska skupnosti, - razrednik, - drugi strokovni delavci šole, - mentorji dejavnosti, - ravnatelj. Pohvale Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaţe s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.

64

…pa še to…

Pisne pohvale se podeljujejo za: - prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku,

interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole, - bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim

šolskim letom, - doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in

srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja, - posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti

učencev ali skupnosti učencev šole, - nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo, - aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih

dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole. Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Priznanja Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma doseţek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Priznanja se izrekajo za: - večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri

šolskem delu, - doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih

učencev, ki so organizirana za območje celotne drţave, - večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri

interesnih in drugih dejavnostih, - večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti. Nagrade Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali

65

…pa še to…

pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole. Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način. Vsi udeleţenci vzgojno-izobraţevalnega procesa in izvajalci drugih nalog se morajo drţati pravil šolskega reda. V primeru, da učenec krši pravila šolskega reda, bo ustanova kršitev obravnavala v skladu z Vzgojnim načrtom in s Pravili šolskega reda Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Pri pripravi pravil šolskega reda so sodelovali starši in delavci Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Pravila šolskega reda Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava se uporabljajo od 1. 9. 2009 dalje.

OBMOČJE ŠOLSKEGA PROSTORA

- zgradba Centra, - notranje travnate in druge površine ob zgradbi.

POSLOVNI ČAS

Center posluje neprekinjeno 24 ur. Zjutraj odpiramo Center ob 6.00 uri, zapiramo z nočnim deţurstvom ob 21. uri. Za zunanje uporabnike je Center odprt do 21. ure.

66

…pa še to…

URADNE URE

So vsak dan med 8.00 in 14.00 uro ter ob petkih pri pogovornih urah po 13. uri ter med roditeljskimi sestanki in zborih staršev oz. po individualnih razporedih zunanjih sodelavcev.

ŠOLSKI KOLEDAR

Šolsko leto se prične s 3. septembrom 2012 in konča z 31. avgustom 2013.

DAN DATUM Obrazloţitev prostih dni in drugih aktivnosti

ponedeljek 3. september 2012 ZAČETEK POUKA

sobota 29. september NADOMEŠČANJE POUKA ZA 24. DECEMBER

ponedeljek - torek 29. – 30. oktober JESENSKE POČITNICE

sreda 31. oktober PRAZNIK

četrtek 1. november PRAZNIK

petek 2. november JESENSKE POČITNICE

ponedeljek 24. december POUKA PROST DAN/NADOMEŠČANJE

torek 25. december PRAZNIK

sreda 26. december PRAZNIK

četrtek - ponedeljek 27. – 31. december NOVOLETNE POČITNICE

torek 1. januar 2013 PRAZNIK

četrtek 31. januar ZAKLJUČEK 1. OCENJ. OBDOBJA

petek 8. februar PRAZNIK

ponedeljek – petek 25. februar – 1. marec

ZIMSKE POČITNICE

67

…pa še to…

ponedeljek 1. april PRAZNIK

sobota 6. april NADOMEŠČANJE POUKA ZA 3. MAJ

ponedeljek - torek 29. - 30. april PRVOMAJSKE POČITNICE

sreda - četrtek 1. – 2. maj PRAZNIK

petek 3. maj POUKA PROST DAN/NADOMEŠČANJE

petek 14. junij ZAKLJUČEK 2. OCENJ. OBDOBJA ZA UČENCE 9. RAZREDA

ponedeljek 24. junij ZAKLJUČEK 2. OCENJ. OBDOBJA ZA VSE UČENCE

torek 25. junij PRAZNIK

OCENJEVALNA OBDOBJA

Šolsko leto ima 2 ocenjevalni obdobji: - prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra 2012 do 31.

januarja 2013, - drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. februarja 2013 do 24.

junija 2013.

POLETNE POČITNICE

Za učence trajajo od 26. junija do 31. avgusta 2013.

68

…pa še to…

DA NE POZABIM…

69

…pa še to…

70

…pa še to…

CENTER ZA IZOBRAŢEVANJE, REHABILITACIJO IN USPOSABLJANJE VIPAVA

Vojkova ulica 33, 5271 Vipava

E-pošta: [email protected] Internet: www.cirius-vipava.si

Telefon: + 386 (5) 3655 200

Fax: + 386 (5) 3655 225 Davčna št.: 38503034

TRR: 01100-6030686361

Publikacijo sta pripravili: dr. Erna Ţgur in Duška Čakarmiš v sodelovanju z vodji oddelkov. Grafična zasnova in prelom: Lojze Adamič

Vipava, september 2012

mailto:[email protected]://www.cirius-vipava.si/

Documents

KAM NAS LAHKO POKLIýETE? POMOČNICAosngjp3/dokumenti/2012_13/VODNIK 2012-13... · 2012. 9. 10. · 2012/2013, letos prvič le v elektronski obliki. V naši publikaciji Vodnik za