VODNIK 2012/2013 - II. gimnazija Maribor · 2015. 1. 26. · Vodnik, ki je pred vami, pregledno predstavlja delo II. gimnazije Maribor v šolskem letu 2012/2013 in je pravi vir informacij

VODNIK 2012/2013

2

VODNIK 2012/2013

IME IN PRIIMEK

RAZRED, ODDELEK

NASLOV, TELEFON

II. gImnazIja marIborTrg Miloša Zidanška 1

2000 Maribor

Ravnatelj: ivan lorenčičPomočnika ravnatelja: MaTeja kruMpak, saša Mikić

Tajnica: TaTjana ZagoranskiSvetovalna služba: polona kiker, Tjaša lepoša

Koordinatorja športnih oddelkov: renaTo kuZMan, bojan ogrinc

Koordinator MM: polona vehovarKoordinator evropskih oddelkov: saša Mikić

Koordinator PRO oddelka: Zdenka keuc

Telefonske številkeff tajništvo: 00386 (0)2 33 04 430ff zbornica: 00386 (0)2 33 04 441ff ravnatelj: 00386 (0)2 33 04 431ff fax: 00386 (0)2 33 04 440ff e-mail: [email protected] spletna stran: www.druga.siff podračun št.: 01100-6030694994ff matična številka: 5088917ff davčna številka: si 62721046

Uradne ureff tajništvo: 10.00–13.00ff svetovalna služba: 7.30–14.30ff knjižnica: 7.00–15.00

VODNIK II. GIMNAZIJE MARIBOR

Izdala in založila:

II. GIMNAZIJA MARIBOR,

zanjo mag. Ivan Lorenčič, prof.

Urednica: Sonja Vesenjak, prof.

Izvršni urednik: Saša Mikić, prof.

Lektorica: Nataša Preglav-Borko, prof.

Fotografije: Matevž Rudl, Griša Černe,

Sonja Vesenjak, Jure Zagoranski,

Primož Kovačič, Tomaž Petrovič,

Igor Zagoranski, Domen Ulbl, Patrik Rek,

Rok Šeško

Maribor, avgust 2012

Šola, ki odpre vsa vrata.

3


II. gimnazija Maribor s svojo široko ponudbo izvajanja šolskih in izvenšolskih dejavnosti omogoča dijakom odlične možnosti pridobivanja znanja in razvijanja ustvarjalnosti. Dobra informiranost o delu in o življenju šole predstavlja pomemben dejavnik za uspešno delo vsakega izmed naših dijakov.

Vodnik, ki je pred vami, pregledno predstavlja delo II. gimnazije Maribor v šolskem letu 2012/2013 in je pravi vir informacij. Upamo, da vam bo v pomoč pri uspešnem delu v prihodnjem šolskem letu.

mag. Ivan LorenčIč

ravnatelj II. gIMnazIje MarIbor

4

ORGANI ŠOLE


5Ustanoviteljica Ustanoviteljica II. gimnazije Maribor je Republika Slovenija – 2. 9. 2008.

organi šole• svet šole: trije predstavniki ustanovitelja, pet

predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev, dva predstavnika dijakov

• ravnatelj• kolegij• strokovni organi: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski

zbor, razredniki, strokovni aktivi• svet staršev

Skupnost dijakovSkupnost dijakov je organizirana v oddelčnih skupnostih in

preko teh v dijaško skupnost.

ProfesorjiV enajstih strokovnih aktivih so združeni slovenisti, matemati-

ki in učitelj računalništva, anglisti, germanisti, učitelji zgodovine in geografije, učitelji športne vzgoje, biologi, kemiki, fiziki, učitelji so-ciologije, psihologije, filozofije, umetnostne vzgoje in ekonomije.

Naloge strokovnih aktivov so priprava izvedbenih učnih na-črtov, planiranje izobraževanja, seznanjanje z novostmi stroke, pomoč mladim kolegom in pripravnikom, svetovanje pri naku-pu strokovnih knjig, usklajevanje pri pisnem preverjanju zna-nja, uvedba enotnih kriterijev ocenjevanja in preverjanja zna-nja, poenotenje priprav na maturo ter učinkovito strokovno in pedagoško delo posameznega učitelja pri pouku.

Šolska svetovalna služba Dijakom, ki imajo učne, osebne ali družinske težave, pomaga

pri razrešitvi problemov. Svetovalno službo vodita Polona Kiker, prof. in Tjaša Lepoša, prof. Skrbita tudi za vpis osnovnošolcev na srednjo šolo in za vpis gimnazijcev na univerzo. Izvajata različna testiranja dijakov in jim svetujeta pri nadaljevanju šolanja. V zve-zi z maturo svetujeta in zbirata prijave za izbirne predmete v 4. letniku. Zadolženi sta tudi za izredni vpis, prepis ali izpis dijakov.

ORGANIzAcIjA ŠOLE

6

ORGANIzAcIjA ŠOLE

MaturaZadolžitve v zvezi z maturo (prijava, odjava, razporedi, do-

kumentacija) opravlja tajnica mature Mateja Krumpak, prof.

Šolska knjižnicaŠolsko knjižnico vodi Gordana Banjanin. V knjižnici velja po-

seben knjižnični red. Temeljno gradivo pokriva gimnazijski pro-gram, obvezne in neobvezne izbirne predmete za maturo, pro-gram mednarodne mature, raziskovalno delo mladih in druge in-teresne dejavnosti. V knjižnici je veliko naravoslovnih revij in ča-sopisov in nudi tudi možnost iskanja online informacij s pomočjo programa COBISS/OPAC v vseslovenski zvezi COBIB.

računalniška opremaZa računalniške sisteme je zadolžen Mirko Pešec. Dijaki

lahko uporabljajo računalnike v 1. in 2. nadstropju.

FotokopiranjeV pritličju šole je fotokopirnica za dijake, ki deluje od 8.00

do 15.00.

Šolski skladŠolski sklad ima na II. gimnaziji Maribor dolgoletno tradi-

cijo. V skladu se poleg sredstev sponzorjev zbirajo sredstva, ki jih na osnovi prostovoljne odločitve prispevajo starši. S sred-stvi staršev upravlja upravni odbor, ki ga sestavlja šest članov. Predsednik odbora je predstavnik staršev. Zbrana sredstva staršev so namenjena nabavi opreme in razvijanju ustvarjalno-sti v več kot 30 dejavnostih.

Učbeniški skladNa šoli imamo izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada za

vse letnike. Tako je dijakom zagotovljeno, da si izposodijo uč-benike, ki jih potrebujejo pri pouku, po nižji ceni.

Tistim dijakom, pri katerih obstajajo razlogi za to, se lahko delno ali v celoti oprosti plačilo izposojevalnine, v skladu s pra-vilnikom o upravljanju šolskih učbeniških skladov.


7Šolska prehranaV šoli imamo urejeno jedilnico, v kateri se naši dijaki lahko

redno prehranjujejo. V letošnjem šolskem letu omogočamo vsem dijakom po-

nudbo dnevne tople ali hladne malice po ceni 2,42 EUR v času od 10.00 do 15.00 .

Z izvajalcem Sodexo ponujamo letos še večji izbor toplih in hladnih malic.

Plačila malic za dijake, ki bodo prinesli ustrezna dokazila za oprostitev plačila, bo uredila šola direktno z Ministrstvom zašolstvo in šport, vsi ostali dijaki pa bodo malico plačevali tako, da si bodo naložili dobroimetje na svoj račun preko dija-ške kartice na blagajni pri osebju v restavraciji Pomaranča. V trenutku, ko bo naloženo dobroimetje, bodo lahko koristili in naročali malico za najmanj en dan v naprej, kot je to bila pra-ksa že prejšnja leta.

regresirana malicaNa šoli je možnost regresirane malice. Vse prijave, spremembe in odjave v zvezi z regresirano ma-

lico ureja Doroteja Filipovič, prof.

Sklad za dodeljevanje finančne pomoči dijakom Šola lahko v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančne

pomoči dijakom dodeli socialno ogroženim dijakom II. gim-nazije Maribor finančna sredstva, ki so bila zbrana s pomočjo dobrodelnih šolskih prireditev, sponzorjev in donatorjev.

Šola objavi razpis za dodelitev finančne pomoči socialno ogroženim dijakom 1. septembra, 1. januarja in 1. aprila. Dijaki se na razpis prijavijo s prijavnico, ki jo dobijo pri svetovalni de-lavki, in s potrebnimi dokazili v roku 15 dni od objave razpisa.

zdravstveno varstvoŠolska ambulanta je na Jezdarski ulici 10

(dr. Slavica Pečnik-Gerlec).Zobna ordinacija je na Ljubljanski ulici 42

(dr. Eva Voršič-Turčin, dr. Tatjana Butinar).

8

IzObRAžEVALNI pROGRAmI


9

SPLoŠna gIMnazIja Program je splošno izobraževalni in je namenjen nadaljevanju študija na univerzi. Sestavljen je iz obveznih štiriletnih predmetov, obveznih predmetov in obve-znih izbirnih vsebin.

Obvezni štiriletni predmeti so: slovenščina, matematika, dva tuja jezika (angleščina, nemščina, francoščina, španščina), zgodovina in športna vzgoja. Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predmetniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih imajo di-jaki od 1. do 3. letnika.

V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na razpola-go tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za izbirne predmete omogočajo dijakom poglabljanje znanj pri določenih predmetih, predvsem tistih, ki jih bodo imeli na maturi. Dokončno se dijaki odločijo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 4. letniku.

Obvezne izbirne vsebine (OIV) so programi najrazličnejših dejavnosti, ki jih šola ponuja dijakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in obveznih šolskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in želje v skladu z njihovimi vrednotami in življenjskimi cilji. Del vse-bin je obvezen za vse dijake, drugi del pa je prostoizbirni.

Po končanem štiriletnem izobraževanju na gimnaziji opra-vlja dijak maturo. Matura je zunanji (eksterni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravljajo vsi kandidati v državi. Opravlja se vsaj iz petih predmetov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so obvezni za vse dijake – to so slovenščina, matematika in en tuji jezik (angleščina, nemščina). V drugi skupini so predmeti izbirnega dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje interese. Dijaki lahko izbirajo med naslednjimi predmeti: angleščino, nemščino, fran-coščino, španščino, kemijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psiho-logijo, filozofijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo.

Po uspešno opravljeni maturi, ki je pogoj za vpis na univer-zo, lahko dijak nadaljuje s študijem na univerzi.

evroPSkI oddeLkI Temeljni cilj programske prilagoditve gimnazije v novem projektu je preoblikovati gimnazijski pro-gram – brez posegov v njegovo obstoječo strukturo – z uvaja-njem nekaterih novih programskih elementov tako, da bosta v njem bolj kot v že veljavnih programih izraženi evropska in in-ternacionalna dimenzija.

Projektno-razISkovaLnI (Pro) oddeLek je poskusni gimnazijski oddelek (na osnovi povabila Zavoda RS za šolstvo), ki omogoča dijakom nivojski pouk tujih jezikov od 1. letnika, matematiko in slovenščino od 2. letnika ter izbirne maturitetne predmete od 3. letnika dalje. Uvaja modularno izvedbo vseh dvo-urnih predmetov in omogoča ciljno naravnano projektno učno delo ter možnosti vključitve v mednarodne projekte.

ŠPortnI oddeLkI Predmetnik je z izjemo športne vzgo-je enak predmetniku v splošnem gimnazijskem programu. Di-jakom skušamo olajšati šolsko delo s prilagajanjem učnega pro-cesa njihovim športnim aktivnostim in obveznostim.

Mednarodna MatUra V ta program se lahko vpišejo dijaki, ki so uspešno končali 1. in 2. letnik gimnazijskega programa. Program je sestavljen iz šestih predmetov:1. skupina: jezik A (slovenski jezik z izbranimi poglavji iz

svetovne književnosti),2. skupina: jezik B (angleščina, nemščina, francoščina),3. skupina: družboslovje

(ekonomija, psihologija, filozofija),4. skupina: eksperimentalne vede

(fizika, kemija, biologija),5. skupina: matematika,6. skupina: glasbena vzgoja ali eden izmed neizbranih

predmetov 2., 3., 4. ali 5. skupine.Poleg tega morajo dijaki izdelati seminarsko nalogo, obisko-

vati predmet teorija védenja in sodelovati pri interesnih dejav-nostih (ustvarjalnost, šport, socialno delo). Tudi dijaki mednaro-dne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti.

Na šoli izvajamo naslednje vzgojno-izobraževalne programe:• splošna gimnazija – 20 oddelkov• splošna gimnazija – evropski – 2 oddelka• splošna gimnazija – projektno-raziskovalni – 2 oddelka• športna gimnazija – 4 oddelki • mednarodna matura – 2 oddelka

(International Baccalaureate)

Predmet Šifrant1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik

Splošni Športni Splošni in Pro Športni Splošni in Pro Športni evropski Splošni Športni evropskiur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto

Slovenščina SLo 4 140 4 140 4 140 4 140 4 140 4 140 4 140 5 175 5 175 5 175Matematika Mat 4 140 4 140 5 175 4 140 4 140 4 140 4 140 5 175 5 175 5 175Prvi tuji jezik* 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 4 140 4 140 4 140drugi tuji jezik** 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105zgodovina zgo 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70Športna vzgoja Švz 3 105 6 210 3 105 6 210 3 105 6 210 3 105 3 105 6 210 3 105glasba gLa 2 70 - - - - 2 70 - - - - - - - - - - - -Likovna umetnost LUM 2 70 - - - - - - - - - - - - - - 2 70 - -geografija geo 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -biologija bIo 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -kemija keM 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -Fizika FIz 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -Sociologija SoC - - - - 2 70 2 70 - - - - - - - - - - - -Psihologija PSI - - - - 2 70 2 70 - - - - 2 70 - - - - - -Filozofija FIL - - - - - - - - 2 70 2 70 - - - - - - 2 70Informatika InF 2 70 2 70 - - - - - - - - - - - - - - - -nerazporejene ure - - - - - - - - 3 105 3 105 4 140 11 385 6 210 8-12 -obvezne izbirne vsebine oIv - 90 - 90 - 90 - 90 - 90 - 90 - 90 - 30 - 30 - 30 Skupaj 33 1245 32 1210 32 1210 36 1350 32 1210 35 1315 33 1245 33 1185 33 1185 29-33 1185

Legenda: Angleščina - ANG 1*; ANG 2**; Francoščina - FRA 2**; Nemščina - NEM 1*; NEM 2**; Španščina - ŠPA 2**; PRO - projektno-raziskovalni oddelek

IzVEDbENI pREDmETNIK zA ŠOLSKO LETO 2012/2013

Predmet Šifrant1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik

Splošni Športni Splošni in Pro Športni Splošni in Pro Športni evropski Splošni Športni evropskiur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto ur/teden ur/leto

Slovenščina SLo 4 140 4 140 4 140 4 140 4 140 4 140 4 140 5 175 5 175 5 175Matematika Mat 4 140 4 140 5 175 4 140 4 140 4 140 4 140 5 175 5 175 5 175Prvi tuji jezik* 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 4 140 4 140 4 140drugi tuji jezik** 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105 3 105zgodovina zgo 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70Športna vzgoja Švz 3 105 6 210 3 105 6 210 3 105 6 210 3 105 3 105 6 210 3 105glasba gLa 2 70 - - - - 2 70 - - - - - - - - - - - -Likovna umetnost LUM 2 70 - - - - - - - - - - - - - - 2 70 - -geografija geo 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -biologija bIo 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -kemija keM 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -Fizika FIz 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 2 70 - - - - - -Sociologija SoC - - - - 2 70 2 70 - - - - - - - - - - - -Psihologija PSI - - - - 2 70 2 70 - - - - 2 70 - - - - - -Filozofija FIL - - - - - - - - 2 70 2 70 - - - - - - 2 70Informatika InF 2 70 2 70 - - - - - - - - - - - - - - - -nerazporejene ure - - - - - - - - 3 105 3 105 4 140 11 385 6 210 8-12 -obvezne izbirne vsebine oIv - 90 - 90 - 90 - 90 - 90 - 90 - 90 - 30 - 30 - 30 Skupaj 33 1245 32 1210 32 1210 36 1350 32 1210 35 1315 33 1245 33 1185 33 1185 29-33 1185

Legenda: Angleščina - ANG 1*; ANG 2**; Francoščina - FRA 2**; Nemščina - NEM 1*; NEM 2**; Španščina - ŠPA 2**; PRO - projektno-raziskovalni oddelek Šola, ki odpre vsa vrata.

PRIIMEK IN IME NAZIV PREDMET RAZREDNIKI GOVORILNE URE (dan, ura)

BABIČ VILI, prof. mentor GLA**BEDENIK BARBARA, prof. SOCBERANIČ SENEGAČNIK GORAZD, prof. SLO 4. bBOBIČIĆ JASNA, prof. svetovalec ANG 4. fmag. BRANTUŠA VOJKO, prof. mentor MAT 3. aCIGROVSKI PETER, prof. svetovalec ANG**, NEM 1. bmag. CRNJAC PETER, prof. svetnik FIZ**CURK JANINA, prof. svetovalec PSICVAR SANJA, prof. svetovalec KEM 4. cČEH PETRA, prof. UZGČRNČEC NATALIJA, prof. LUMČOPI JURIJ, prof. svetovalec ŠVZ 3. šDEVETAK BERNARDA, prof. svetnik BIO 1. aDOGŠA IRENA, prof. svetnik PSIFOŠNARIČ MATEJA, prof. MAT MM2GAŠPARIČ NINA, prof. NEM, ANG 2. cGREENWALD DAVID, prof. ANG*GUNGL ANDREJA, prof. ANG 3. cHOJNIK VESNA, prof. BIO 2. d* rojeni govorec; ** vodja aktiva;

12

pREDSTAVITEV STROKOVNIh SODELAVcEV

aktIv germanIstov In romanIstovStojijo: ANDREA DASSING, VESNA SELINŠEK JAHIČ, ALENKA NOVAK, NATAŠA LEŠNIK ŠTRAFELA, MOJCA PETROVIČ, MARY ELLEN RAMASIMANANA VIRTIČSedijo: PETER CIGROVSKI, NINA GAŠPARIČ, ZLATA NOVAK, MIRJANA VUDLERManjka: KARMEN KAUČIČ, BARBARA KOVŠE, TANJA TIRIČ

aktIv slovenIstovStojijo: DANICA KRIŽANIČ MÜLLER, ALENKA MIKLAVC, BORIS SVETEL, MARIJA SAJKO, MAJDA WOZNIAKSedijo: GORAZD BERANIČ SENEGAČNIK, MAJA SAVORGNANI, NATAŠA PREGLAU BORKO, DRAGO MEGLIČManjka: JERNEJ KLJUČEVŠEK

aktIv bIologovStojijo: KATJA ZOREC HOLNTHANER, BERNARDA DEVETAKSedita: ALENKA PRAPOTNIK ZALAR, VESNA HOJNIKManjka: HELENA RIHTAR


HOLNTHANER ZOREC KATJA, prof. svetnik BIO 4. šHORVAT LADISLAV, prof. (LAB) FIZHORVAT TARA, prof. PSIKALIN ANTON, prof. svetovalec ZGOKAUČIČ KARMEN, prof. svetovalec FRA** 1. fKEUC ZDENKA, prof. svetnik KEM 2. bKIKER POLONA, prof. svetovalec SOC. PEDAG.KLIS TONI, prof. svetovalec ZGO 4. aKLJUČEVŠEK JERNEJ, prof. SLOmag. KODBA STANE, prof. svetnik FIZdr. KODRIN LIDIJA, prof. svetnik EKO MM1KOTNIK DARIJ, prof. svetovalec ŠVZKOVŠE BARBARA, prof. NEM 2. aKRAJNC SIMONA, prof. svetnik ŠVZKRAVANJA DARJA, prof. svetnik KEM** 4. eKREMPL KLAVDIJA, prof. ANG 1. cKRIŽANIČ POLONCA, prof. mentor MAT 3. bKRUMPAK MATEJA, prof. mentor GEO, SOC 4. dKUZMAN RENATO, prof. svetovalec ZGO, GEO 2. š* rojeni govorec; ** vodja aktiva;


13

aktIv kemIkovSANJA CVAR, LEONIDA SERDINŠEK GRIČNIK, DARJA KRAVANJA, ZDENKA KEUCManjka: ANITA MUSTAČ

aktIv matematIkovStojijo: MATEJA FOŠNARIČ, JELKA VOGRINEC, DUŠANKA REISMAN, BRANKA PRUŠSedijo: BARBARA PEĆANAC, VOJKO BRANTUŠA, TATJANA SIMONIČManjka: POLONCA KRIŽANIČ

aktIv fIzIkov In uČIteljev raČunalnIŠtvaStojijo: MIRKO PEŠEC, LADISLAV HORVAT, STANE KODBASedita: PETER CRNJAC, GORAZD ŽIBERNA


LEPOŠA TJAŠA, prof. PEDAG.MEGLIČ DRAGO, prof. svetovalec SLO 3. eMIKIĆ SAŠA, spec. prof. svetnik ZGOMIKLAVC ALENKA, prof. svetovalec SLOMITHANS TAMARA, prof. ZGO 1. eMUSTAČ ANITA, prof. KEM 1. dNOVAK ALENKA, prof. mentor NEM**NOVAK ZLATA, prof. mentor NEM, ANGOGRINC BOJAN, prof. svetovalec ŠVZPEČNIK EMIL, prof. svetnik ANGPEĆANAC BARBARA, prof. svetovalec MATPEŠEC MIRKO, dipl. ing. svetovalec INF**PETERMANEC MIRKO, prof. svetovalec ŠVZPETROVIČ MOJCA, prof. ŠPAPETROVIČ TOMAŽ, prof. svetovalec ŠVZ**PODGORŠEK VILI , prof. svetovalec GEO**PRAPOTNIK ZALAR ALENKA, prof. mentor BIO**PREGLAV BORKO NATAŠA, prof. SLO 2. fPRUŠ BRANKA, prof. svetovalec MAT* rojeni govorec; ** vodja aktiva;

14

Predstavitev strokovnih sodelavcev

aktIv anglIstovStojijo: JASNA SUKIČ KRAJNC, JASNICA BOBIĆIĆ, NINA GAŠPARIČ, ANDREJA GUNGL, POLONA VEHOVAR, ZLATA NOVAKSedijo: PETER CIGROVSKI, EMIL PEČNIK, DAVID GREENWALDManjka: KLAVDIJA KREMPL

aktIv zgodovInarjev In geografovStojijo: TAMARA MITHANS, VILI PODGORŠEK, RENATO KUZMAN, VESNA VERVEGA, MATEJA KRUMPAKSedijo: ANTON KALIN, SAŠA MIKIĆ, TONI KLIS

aktIv soCIologov, fIlozofov, PsIHologov In ekonomIstovStojijo: MATEVŽ RUDL, LIDIJA KODRIN, BARBARA BEDENIK, IRENA DOGŠA, TJAŠA LEPOŠASedijo: JANINA CURK, ALENKA SLOKAN, POLONA KIKERManjkata: SILVO ZAPEČNIK, TARA HORVAT


REISMAN DUŠANKA, prof. svetnik MATRIHTAR HELENA, prof. LAB BIOmag. RUDL MATEVŽ, prof. svetovalec FIL**SAJKO MARIJA, prof. svetovalec SLOdr. SAVORGNANI MAJA, prof. SLOSERDINŠEK GRIČNIK LEONIDA, dipl. ing. (LAB) KEMSIMONIČ TATJANA , prof. svetovalec MAT 1. šSLOKAN ALENKA, dipl. soc. svetnik SOCSVETEL BORIS, prof. svetovalec SLO** 3. fSUKIČ KRAJNC JASNA, prof. mentor ANGŠTRAFELA LEŠNIK NATAŠA, prof. mentor NEMTIRIČ TANJA, prof. NEMmag. VEHOVAR MATJAŽ, prof. svetnik ŠVZmag. VEHOVAR POLONA, prof. svetovalec ANGVERVEGA VESNA, prof. svetnik GEO 3. dVOGRINEC JELKA, prof. MAT**VUDLER MIRJANA, prof. ŠPA** 2. eZAPEČNIK SILVO, prof. SOCmag. ŽIBERNA GORAZD, prof. svetnik FIZ* rojeni govorec; ** vodja aktiva;


15

aktIv ŠPortnIH PedagogovStojijo: TOMAŽ PETROVIČ, DARIJ KOTNIK, MIRKO PETERMANEC, MATJAŽ VEHOVARSedijo: JURIJ ČOPI, SIMONA KRAJNC, BOJAN OGRINC

aktIv umetnostne In glasbene vzgojeVILJEM BABIČ, NATALIJA ČRNČECManjka: PETRA ČEH

knjIŽnIČarkaGORDANA BANJANIN

Stojijo: BARBARA KOVŠCA, nemščina, KARMEN KAUČIČ – francoščina, KLAVDIJA KREMPL – angleščinaSedita: POLONCA KRIŽANIČ, matematika in HELENA RIHTAR, biologija

16

DEjAVNOSTI DIjAKOV – DRUGADRUGA

ff aStronoMSkI kroŽekff bančnIŠtvo In PoSLovnI CIkLUSff bIokeMIjSkI kroŽekff branje je ŽUr … readIng IS CooLff CoFFee CLUb (kavnI kroŽek)ff debatnI kLUbff doŽIvLjajSkI ŠPortI v naravIff drUg orkeSterff drUga SCena – ŠoLSka gLedaLIŠka SkUPInaff drUg Foto kLUbff drUg ŠaHff ekoLoŠka SkUPInaff engLISH StUdent teatreff FotograFSka deLavnICa Fartff FILM na drUgI

ff FranCoSka braLna značkaff FranCoSko gLedaLIŠčeff generaCIja eUroff gnoSIS, gLedaLIŠka ŠoLaff keMIja za nadarjeneff keMIjSkI kroŽekff kLUb »doUCe FranCe«ff kLUb za razMIŠLjanjeff konCePtUaLna deLavnICa PerForManSa In bodY arta

ff LIkovna deLavnICaff LIterarna deLavnICaff LogIka In razvedrILna MateMatIkaff MateMatIčnI kroŽkIff MLadInSkI zbor II. gIMnazIje


17

ff neMŠkI kroŽekff ŠkL odbojka In ŠŠt odbojkaff PazI, SneMaMo! (FILMSka ProdUkCIja)ff PoP & roCk zgodbeff PotoPISna Predavanjaff PreŠernov natečajff ProStovoLjno SoCIaLno deLoff račUnaLnIŠtvo In InForMatIkaff razISkovanje za znanjeff SPLetnI čaSoPIS boreCff SPrIng FeStIvaLff ŠkL – S koŠarko do drUŽenja In zabaveff ŠILa – ŠoLSka IMProLIga, gLedaLIŠka IMProvIzaCIjSka SkUPIna IzkLjUčenI

ff ŠoLSkI čaSoPIS boreCff ŠoLa MUzIkaLa

ff ŠoLSko razStavIŠčeff ŠPanSka braLna značkaff tečaj CeStnoProMetnIH PredPISovff tečaj FranCoŠčIneff tekMovanje Iz znanja bIoLogIjeff tekMovanje Iz znanja ekonoMIjeff PrIPrava na tekMovanje Iz FIzIkeff tekMovanje Iz znanja FranCoŠčIneff tekMovanje Iz geograFIjeff PrIPrava na tekMovanje Iz keMIjeff PrIPrava na tekMovanje Iz ŠPanSkega jezIkaff tekMovanje za Cankarjevo PrIznanjeff tIgrICe In borCIff zgodovInSkI StUdIo ff tekMovanje MLadIH zgodovInarjev

18

KOLEDAR za šolsko leto 2012/2013


19

1. začetek pouka: 3. september 2012 (ponedeljek)

2. zaključek pouka 4. letniki: 24. 5. 2013 (petek) in razdelitev spričeval: 27. 5. 2013 (ponedeljek)

zaključek pouka 1., 2., 3. letniki, razdelitev spričeval in proslava: 24. 6. 2013 (ponedeljek)

Podelitev ključev II. gimnazije: 17. 6. 2013 ( ponedeljek)

3. ocenjevalna obdobja• za1.,2.in3.letnike

1. ocenjevalno obdobje: 1. 9. 2012–18. 1. 2013 ocenjevalna konferenca: 17. 1. 2013 (četrtek) 2. ocenjevalno obdobje: 19. 1. 2013–21. 6. 2013 ocenjevalna konferenca: 20. 6. 2013 (četrtek)

• za4.letnike 1. ocenjevalno obdobje: 1. 9. 2012–18. 1. 2013 ocenjevalna konferenca: 17. 1. 2013 (četrtek) 2. ocenjevalno obdobje: 19. 1. 2013–24. 5. 2013 ocenjevalna konferenca: 23. 5. 2013 (četrtek)

4. Matura Predmaturitetni preizkus: 9. 3. 2013 (sobota) – iz

angleščine (iz ostalih predmetov do 29. 3. 2013) Spomladanski rok mature (okvirni):

• slovenščina - izpitna pola 1 – esej – 6. 5. 2013 (ponedeljek)

• pisni del mature – začetek 1. 6. 2013 (sobota)• ustni del mature – začetek 15. 6. 2013 (sobota)

jesenski rok mature (okvirni):• pisni in ustni del mature – od 24. 8. 2013 (sobota)

Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 15. 7. 2013 (ponedeljek) in 16. 9. 2013 (ponedeljek)

5. Informativni dan: 15. 2. 2013, 16. 2. 2013

6. Izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni, drugi) zimski izpitni rok: 1. 2. 2013-28. 2. 2013 Predmetni izpiti 4. letnik: 29. 5. 2013 (sreda) Spomladanski izpitni rok - začetek: 1. 7. 2013 jesenski izpitni rok - začetek: 19. 8. 2013

7. Počitnice, prosti dnevi• jesenske počitnice: 29. 10. 2012–30. 10. 2012• dan reformacije: 31. 10. 2012 (sreda)• dan spomina na mrtve: 1. 11. 2012 (četrtek)• jesenske počitnice: 2. 11. 2012 (petek)• 24.12.2012(ponedeljek)–poukaprosto

(nadomeščanje 29. 9. 2012)• božič: 25. 12. 2012 (torek)• dan samostojnosti in enotnosti: 26. 12. 2012 (sreda)• novoletne počitnice: 27. 12. 2012–31. 12. 2012• novo leto: 1. 1. 2013 (torek)• kulturni praznik: 8. 2. 2013 (petek)• zimske počitnice: 18. 2. 2013–22. 2. 2013• velikonočni ponedeljek: 1. 4. 2013 (ponedeljek)• dan upora proti okupatorju: 27. 4. 2013 (sobota)• prvomajske počitnice: 29. 4. 2013–30. 4. 2013 • praznik dela: 1. 5. 2013–2. 5. 2013• 3.5.2013(petek)–poukaprosto(nadomeščanje 6. 4.

2013)• dan državnosti: 25. 6. 2013 (torek)• poletne počitnice: 26. 6. 2013–30. 8. 2013

8. nadomeščanje 29. 9. 2012 (sobota) – namesto 24. 12. 2012 6. 4. 2013 (sobota) – namesto 3. 5. 2013

9. roditeljski sestanki, govorilne ure:• skupni roditeljski sestanki:

1. letniki 6. 9. 2012 (četrtek), 4. letniki 10. 9. 2012 (ponedeljek), 2. letniki 11. 9. 2012 (torek), 3. letniki 12. 9. 2012 (sreda). Drugi roditeljski sestanek za vse razrede bo v začetku aprila 2013.

• vsak učitelj ima govorilno uro enkrat na teden in jo določi sam

• skupne govorilne ure ob četrtkih ob 16.30: 8. 11. 2012, 6. 12. 2012, 17.1. 2013, 7. 3. 2013, 4. 4. 2013, 9. 5. 2013

10. teden oIv: 17. 9. 2012–21. 9. 2012

20

STIKI mED ŠOLO IN STARŠI


21

govorilne ure učiteljevStarši se lahko vsak teden oglasijo pri razredniku. Natančno

uro in dan v tednu bo razrednik sporočil na začetku šolskega leta. Priporočamo, da si ta podatek dijaki zabeležijo.

Razpored govorilnih ur posameznih učiteljev bo na oglasnih deskah in na spletni strani šole.

Skupne govorilne ureNa skupnih govorilnih urah so staršem dosegljivi vsi

učitelji. Te govorilne ure so praviloma prvi četrtek v mesecu ob 16.30. Razpored skupnih govorilnih ur je v šolskem koledarju.

roditeljski sestankiV tekočem šol. letu bodo roditeljski sestanki vsaj dvakrat

oziroma po razporedu v šolskem koledarju. Razredniki obvestijo starše o pridobljenih ocenah dijakov

ob zaključku ocenjevalnega obdobja (obvestilo o uspehu), o uspehu pa po koncu pouka (spričevalo).

časovna razporeditev učnih urŠolska ura OD DO Malica

0. 7.00 7.451. 7.50 8.352. 8.40 9.253. 9.30 10.15

odmor 10.15 10.204. 10.20 11.05 1. in 2. letnik

odmor 11.05 11.105. 11.10 11.55 3. in 4. letnik

odmor 11.55 12.006. 12.00 12.457. 12.50 13.358. 13.40 14.259. 14.30 15.15

10. 15.20 16.0511. 16.10 16.5512. 17.00 17.4513. 17.50 18.3514. 18.40 19.25

22

ŠOLSKA pRAVILA


23

Na osnovi 8. člena Pravilnika o šolskem redu (Uradni list RS, 60/2010) za srednje šole ravnatelj II. gimnazije Maribor določa na-slednja šolska pravila:

Hišni red1. členV šolske prostore imajo dostop dijakinje in dijaki (v nadaljeva-

nju dijaki), delavci šole, starši dijakov oz. njihovi zakoniti zastopni-ki; v času športnih in kulturnih prireditev tudi obiskovalci le-teh.

V popoldanskem času, sobotnem in nedeljskem času imajo do-stop v šolske prostore tudi osebe, ki se udeležujejo aktivnosti, ki za izvedbo uporabljajo šolske prostore.

Ostale osebe imajo dostop v šolske prostore, ko izkažejo svo-jo istovetnost, povedo namen obiska in sporočijo osebo, ki jo želijo obiskati in to s strani vodstva šole pooblaščeni osebi: informatorju, dežurnemu učitelju, dežurnemu dijaku, hišniku oziroma drugi, ki jo določi vodstvo šole (v nadaljnjem: dežurni osebi).

Dežurna oseba lahko zahteva od obiskovalcev iz prvega in dru-gega odstavka tega člena identifikacijo, če iz utemeljenih razlogov presodi, da bi ob obisku lahko prišlo do nepredvidenih dogodkov, v katerih bi bil moten delovni proces oziroma bi lahko bila ogrožena varnost udeležencev izobraževanja ali bi bila ogrožena njihova la-stnina oziroma poškodovana šolska lastnina. O tem mora obvestiti vodstvo šole.

Dežurna oseba v primeru, da pride do nasilnega vedenja katere-gakoli obiskovalca, takoj obvesti vodstvo šole in policijsko postajo.

2. členDejavnosti, ki niso povezane s pedagoškim delom, se lahko iz-

vajajo v šoli le z dovoljenjem ravnatelja.Za opravljanje nalog pooblaščenih državnih organov v šoli, ra-

zen inšpekcijskih organov, je potrebno dovoljenje ravnatelja.Uradna oseba lahko brez dovoljenja ravnatelja vstopi v šolo, če

je za to pooblaščena z zakonom ali odločbo pristojnega sodišča oz. je neposredno ogroženo zdravje ali varnost ljudi ali da zavaruje lju-di in premoženje.

3. členVhod za dijake je do 16.ure samo skozi glavna vrata, od 16. ure

pa skozi vhod v telovadnico.Med poukom se dijaki ne smejo zadrževati v avlah, preglasno

govoriti ali na kakršenkoli način motiti pouka.4. členVsak dijak ima svojo garderobno omaro, ki se mu dodeli ob

vpisu v šolo, skupaj s šifro za odpiranje. Zanjo dijak materialno od-govarja in jo nepoškodovano odda, ko mu preneha status dijaka šole. V primeru nastale škode dijak poravna škodo.

5. členOb zvonjenju morajo biti vsi dijaki na svojih prostorih v razre-

dih oziroma pred zaklenjenjenimi prostori, kjer v miru počakajo na učitelja.

6. členMed potekom učne ure morajo dijaki slediti pouku in ne smejo

motijo šolskega dela.7. členV času pouka mora biti v avlah in ostalih šolskih prostorih po-

poln mir. V tem času dijakom ni dovoljeno zapuščati območja šole (Trg Miloša Zidanška) brez vednosti učitelja.

8. členZaradi kabinetnega pouka morajo posamezni oddelki večkrat na

dan menjati učilnice. Zamenjava naj poteka mirno in brez zastojev. Vsako nepotrebno zadrževanje na stopnišču in v avlah ni zaželeno.

9. členZa red v razredih in za estetsko urejenost učilnic odgovarjajo

vsi dijaki oddelka, neposredno odgovorna pa sta reditelja. Naloga vseh dijakov šole je, da skrbijo za red in čistočo skupnih prostorov (avle, stopnišča, WC itd.).

10. členDijaki so materialno odgovorni za prostore, inventar in po-

hištvo. Škodo poravna storilec, ki se mu v skladu s Pravilnikom o šolskem redu za gimnazije izreče tudi vzgojni ukrep. V primeru ne-ugotovljenih storilcev poravnajo škodo dijaki oddelka.

V primeru namerno povzročene škode na straniščih, hodnikih in ostalih skupnih prostorih, za katere krivec ni bil ugotovljen, kri-jejo stroške popravila vsi dijaki

Dolžnost vsakega dijaka je, da prijavi škodo dežurnemu učite-lju, razredniku ali vodstvu šole.

11. členKajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev

je v šolskih prostorih, na ploščadi pred šolo, na zunanjih športnih površinah in šolskih ekskurzijah ter organiziranih dejavnostih pre-povedano. Dijaku, ki ne upošteva tega določila, se izreče vzgojni ukrep v skladu s Pravilnikom o šolskem redu za srednje šole.

12. členOglasna vitrina v prvem nadstropju je namenjena informa-

cijam vodstva šole, oglasna vitrina na zunanji steni knjižnice pa informacijam o maturi in o mednarodni maturi.

Lepljenje plakatov je dovoljeno po namenskih oglasnih deskah na stebrih v pritličju z dovoljenjem vodstva šole.

13. členPoleg oglasnih desk so ostali načini obveščanja dijakov še

24okrožnice po šolskem radiu, spletna stran, LCD-zaslona in ustna obvestila razrednikov ter ostalih učiteljev.

Obveščanje staršev ali njihovih zakonitih zastopnikov poteka na roditeljskih sestankih, govorilnih urah, preko dijakov, po potre-bi tudi z individualnimi pisnimi obvestili.

Uradne ure za dijake so v tajništvu vsak dan od 10.00 do 13.00.14. členZbornica in kabineti učiteljev so namenjeni učiteljem. Dijak

lahko pride v ta prostor le po naročilu in spremstvu učitelja. Za razgovor lahko dijaki zaprosijo učitelje izven zbornice zadnjih 10 minut glavnega odmora in le izjemoma, ko je zelo nujno, med 5-minutnimi odmori.

15. členDenarna nakazila se urejajo s položnicami.16. členIzposoja knjig v kjižnici je za člane brezplačna. Način izpo-

soje, uporaba knjžnice, pravice in dolžnosti dijakov so urejene s Knjižničnim redom II. gimnazije Maribor.

17. členZa ekskurzije, tabore in mednarodne izmenjave je potreb-

no starše pisno seznaniti s pravili obnašanja na ekskurziji. Starši

s podpisom potrdijo, da so seznanjeni s pravili obnašanja na ekskurziji. Natančnejši potek in pravila ekskurzij, taborov in med-narodnih izmenjav sta določena v Vodniku po obveznih izbirnih vsebinah, ekskurzijah in mednarodnih izmenjavah.

18. členZa red in čistočo sta v razredu neposredno odgovorna reditelja.

Razpored rediteljev uredi v oddelčni skupnosti razrednik, ki je tudi odgovoren za realizacijo.

Naloge reditelja so:• nazačetkuučneurejaviodsotnedijake,• obkoncuučneureobrišetablo,• skrbi,dajerazredprezračen,• kučnimuramprinašapripomočke,kijihnaročiučitelj,• dežurnemuučitelju,razrednikualivodstvušolejaviškodo,kijo

je opazil v razredu,• javiodsotnostučiteljapopoteku10minuturevtajništvoali

vodstvu šole.19. členZa nadzor reda in discipline se določi dežurni učitelj, ki je ne-

posredno odgovoren ravnatelju oz. njegovemu pomočniku. Spisek dežurnih učiteljev se določi za ves mesec vnaprej in se objavi v

ŠOLSKA PRAVILA


25

zbornici in v avli, na oglasni deski vodstva šole, dežurni učitelj prej-me sklep o dežurstvu.

20. členOb prihodu v šolo se dežurni učitelj podpiše v knjigo dežurstev

v zbornici. Ob odhodu iz šole pa vanjo vpiše svoje opombe in se podpiše. Če v času njegovega dežurstva ni bilo nič posebnega, to za-beleži in se podpiše.

21. členV odmorih, predvsem v glavnem odmoru, dežurni učitelj nad-

zira red v šoli, na ploščadi pred šolo, jedilnici in atriju, sprejema obvestila dijakov, nadzira dežurne dijake in skrbi, da dijaki upošte-vajo in izvajajo določila pravil šole in hišnega reda.

22. členDežurstvo je za dijaka obveznost. Dijaki lahko zaradi dežurstva

izostanejo od pouka največ enkrat mesečno. V primeru pisnega pre-verjanja znanja dežurnega dijaka obvezno nadomesti dijak drugega razreda. Praviloma za zamenjavo poskrbi sam dežurni dijak in o tem obvesti dežurnega učitelja, ki to tudi evidentira v knjigo dežurstev.

23. členDežurstvo dijakov se opravlja v recepciji v spodnji avli.

Razpored dežurnih dijakov uredi v oddelčni skupnosti razrednik, ki je tudi odgovoren za realizacijo. Vedno dežura en dijak. Če je di-jak, ki je določen za dežurstvo, odsoten, ga nadomesti dijak, ki je na razporedu naslednji dan.

24. členDežurni dijak se pred pričetkom dežuranja vpiše v knjigo

dežurstev v zbornici. Dežurstvo traja od 7.45 do 13.15. Dežurni dijak opravlja dežurstvo v navedenem času, ne glede na trajanje njegovega pouka.

25. členNaloge dežurnega dijaka:

• vljudnosprejemavsetujeosebeinjihusmerjanaželenomesto,• izpolnjujenaloge,zakateregazadolžijodežurniučiteljialivod-

stvo šole,• dežurnemuučiteljuporočaoposebnostih,kisosezgodilev

času njegovega dežurstva,• nazahtevovodstvašole,učiteljevalitajništvapokličedijakeiz

razreda; na željo staršev ali drugih obiskovalcev klicanje dijakov iz razredov ni dovoljeno,

• opozarjadijake,delavcešoleinobiskovalcešolenadoločilapra-vil šole in hišnega reda,

• vprimerupožaraalinezgodenemudomasampokličetel.št.112, obvesti tajništvo, vodstvo šole ali hišnika.Dežurni dijak ne sme zapustiti dežurnega prostora, razen pri

opravljanju zgoraj navedenih nalog. Uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in te-lekomunikacijskim omrežjem26. členUporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in te-

lekomunikacijskim omrežjem med poukom ni dovoljena. Naprave morajo biti v času pouka izklopljene.

26Urejanje izostankov27. členVsi učitelji morajo vsako uro ugotavljati prisotnost dijakov pri

pouku in vsak izostanek zapisati v dnevnik. V primeru, da sami dovolijo dijaku odsotnost od pouka, to v dnevnik tudi zapišejo. Odsotnost mora dijak kasneje opravičiti razredniku.

28. členDijak in starši morajo najkasneje v treh dneh od izostanka dija-

ka od pouka obvestiti razrednika po e-pošti.Urejanje izostankov v poskusnem PROoddelku je določeno v

predlogu poskusa.29. členOdsotnost dijakov v primeru obveznosti v organizaciji šole

(tekmovanja, izmenjave itd.) učitelji mentorji objavijo na oglasni deski, na spletni oglasni deski oziroma sporočijo razrednikom po elektronski pošti. Najava oziroma obvestilo učiteljev mentorjev o odsotnosti velja kot opravičilo odsotnosti.

30. členV primeru, da starši ne sporočijo odsotnosti dijaka v pred-

pisanem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dneva

odsotnosti.31. členDijak mora prinesti opravičilo razredniku najkasneje v petih

dneh po prvem dnevu povratka v šolo. 32. členDijaki morajo svojo daljšo odsotnost od pouka iz vnaprej zna-

nih upravičenih razlogov najaviti razredniku. Odsotnost od pouka do tri dni dovoli razrednik, več kot tri dni pa ravnatelj.

Upravičeni razlogi za zamujanje/predčasno odhajanje od pouka33. členDijak lahko upravičeno zamuja oziroma predčasno odhaja od

pouka v naslednjih primerih:• prevozav/izšole,• vzporednegašolanja,• športnih,kulturnihindrugihobveznostih,• drugo.

Dijak zaprosi za možnost opravičenega zaostajanja/zamujanja z vlogo, ki jo posreduje razredniku. Sklep o upravičenosti zaostaja-nja/zamujanja izda razrednik.

odločanje o oprostitvi sodelovanja dijaka od pouka

ŠOLSKA PRAVILA


27

iz zdravstvenih razlogov34. členV primeru oprostitve dijaka od pouka iz zdravstvenih razlogov

dijak posreduje zdravniško potrdilo razredniku, ki ga posredu-je ravnatelju. Ravnatelj izda sklep o oprostitvi dijaka od pouka. Sklep vsebuje trajanje oprostitve od pouka in aktivnosti dijaka v času oprostitve od pouka. Sklep se posreduje razredniku in učitelju predmeta, za katerega velja oprostitev.

vzgojni ukrepi35. členZa kršitve, določene s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šo-

lah in šolskimi pravili II. gimnazije, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in alternativni vzgojni ukrepi. Za vzgojne ukrepe, izrečene zaradi neo-pravičenega izostajanja, se alternativni vzgojni ukrepi ne izrekajo.

Lažje kršitve36. člen

• Neprimerenodnosdopouka,• neprimerenodnosdodijakov,delavcevšoleindrugihljudi,• neprimerenodnosdošolskegaalidrugegapremoženja,• uporabaosebnihnapravzapovezovanejspodatkovnimiinte-

lekomunikacijkim omrežjem, • kajenje,• drugekršitve,določenesšolskimipravili.

Težje kršitve37. člen

• Ponavljajočeselažjekršitve,zaradikaterihjebildijakuizrečen

opomin razrednika,• samovoljnaprisvojitevtujestvari,• ponarejanje,• žaljivodnosdodijakov,delavcevšoleindrugihljudi,• fotografiranjeoziromasnemanjepoukabrezdovoljenjaučite-

ljev in dijakov, • posedovanjenevarnihpredmetovalisredstev,• neupoštevanjepredpisovovarnostiinzdravjupridelu,• namernopoškodovanješolskegaalidrugegapremoženja.

Najtežje kršitve38. člen

• Ponavljajočeistovrstnetežjekršitve,zakaterejebilizrečenvzgojni ukrep,

• psihičnoalifizičnonasilje,• uživanjealkoholaalidrugihdroginprisotnostpripoukupod

vplivom alkohola ali drugih drog,• posedovanje,ponujanje,prodajanjealkoholaalidrugihdrog,• ponarejanjealiuničevanješolskedokumentacije,• samovoljnaprisvojitevtujestvarivečjevrednosti,• posedovanjepredmetovinsredstev,kiogrožajovarnostin

zdravje ljudi ali varnost premoženja,• neupoštevanjepredpisovovarnostiinzdravjupridelu,kar

je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,

• namernouničevanješolskegaalidrugegapremoženja.vzgojni ukrepi

2839. členVzgojni ukrepi so:

• opomin,• ukorrazrednika,• ukoroddelčnegaučiteljskegazbora,• ukoručiteljskegazbora,• pogojnaizključitev,• izključitev.

alternativni vzgojni ukrepi40. členAlternativni vzgojni ukrepi so:

• pobotanjealiporavnava,• popravaškodljivihposledicravnanja,• opravljanjedobrihdel,• premestitevvdrugoddelek.

41. členDijak lahko dobra dela opravlja na naslednje načine:

• delovšolskiknjižnici,• pomočvbiološkem,fizikalneminkemijskemlaboratoriju,• pomočpriorganizacijišolskihprireditev,• čiščenjeokolicešole,

• drugo.42. členOdločanje o alternativnem vzgojnem ukrepu poteka v skladu z

26. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.vzgojni ukrepi v primeru neopravičenih ur43. člen

• Do10ur:opominrazrednika,• od11do15ur:ukorrazrednika,• od16do25ur:ukoroddelčnegaučiteljskegazbora,• od26do35ur:ukoručiteljskegazbora.

začasna prepoved prisotnosti pri pouku44. členDijaku se začasno prepove prisotnost pri pouku v naslednjih

primerih:• neprimernegaodnosadodijakov,delavcevšoleindrugihljudi,• neprimernegaodnosadošolskegaindrugegapremoženja,• posedovanjepredmetovinsredstev,kiogrožajovarnostin

zdravje ljudi ali varnost premoženja,• neupoštevanjepredpisovovarnostiinzdravjupridelu.

Začasno prepoved pri pouku predlaga učitelj, ravnatelj in dru-gi strokovni delavci. Predlog vsebuje obrazložitev kršitve, trajanje

ŠOLSKA PRAVILA


29

začasne prepovedi in oblike dela, ki bodo dijaku omogočile ponov-no vključitev. Dijak ima pred izrekom začasne prepovedi pravico do zagovora. Na zagovoru sodelujejo dijak, predlagatelj ukrepa, razre-dnik, starši oz. njihovi zakoniti zastopniki in učitelj, ki si ga lahko izbere dijak. Ukrep začasne prepovedi prisotnosti izreče ravnatelj.

V času začasne prepovedi pri pouku ima dijak pravico do preverjanja in ocenjevanja znanja, informiranosti o poteku vzgoj-noizobraževalnega dela in usteznih navodil za delo s strani učiteljev, izpolnjevanja obveznosti, ki jih ni mogoče izvesti na dru-gačen način (npr. laboratorijske vaje, terenske vaje ipd).V primeru daljše začasne prepovedi obiskovanja pouka se dijaku pripravi indi-vidualni načrt izpolnjevanja vseh šolskih obveznosti.

nagrade, priznanja in pohvale45. členDijakom se za uspešno delo podelijo naslednja priznanja:

• bronastiključ,• srebrniključ,• zlatiključ.

Dijakom športnikom se podelijo kristalni ključi.Merila za podeljevanje nagrad, priznanj, pohval ter način

določanja nagrad, priznanj in pohval so določena v Kriterijih za po-deljevanje nagrad, pohval in priznanj.

Kriterije za podelitev priznanj sprejme učiteljski zbor na pre-dlog kolegija ravnatelja.

zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov46. člen

Varnost dijakov je zagotovljena z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Dijaki so dolžni pri pouku športne vzgoje uporabljati opremo, ki jo določi učitelj športne vzgoje. Pri laboratorijskih vajah morajo dijaki upoštevati navodila učiteljev in uporabljati predpisano opremo.

Dijaki se morajo udeleževati sistematskih pregledov v 1. in 3. letnikih, v 2. in 4. letnikih pa namenskih zdravstvenih pregledov.

Sodelovanje s starši47. členII. gimnazija Maribor sodeluje s starši na naslednje načine:

• roditeljskisestanki,• govorilneure,• rednoletnodružabnosrečanjesstarši,• obveščanjeprekošolskegaspletnegačasopisa.

Termini sodelovanja s starši se določijo v Letnem delovnem na-črtu šole.

Uveljavitev pravil II. gimnazije Maribor48. členPravila II. gimnazije Maribor so bila objavljena na oglasni deski

in spletni strani šole ter začnejo veljati 30 dni po objavi.V Mariboru, 7. 10. 2010

mag. Ivan LorenčIčravnatelj II. gIMnazIje MarIbor

30Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v sre-

dnjih šolah (Ur.l. RS, št. 60/2010), ravnatelj II. gimnazije Maribor izdaja

Šolska pravila ocenjevanja znanja

1. člen(namen pravil)S temi pravili se podrobneje ureja ocenjevanja znanja, spre-

tnosti in veščine dijakov in dijakinj (v nadaljevanju dijakov) II. gimnazije Maribor.

Kriteriji in merila ocenjevanja po posameznih predmetih oziroma pri obveznih izbirnih vsebinah so določena v Skupnih izhodiščih preverjanja in ocenjevanja II. gimnazije Maribor in načrtih ocenjevanja strokovnih aktivov. V kolikor s temi pra-vili ni drugače določeno, se za ocenjevanja znanja v gimnaziji smiselno uporablja Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

2. člen(načini in roki izpolnjevanja obveznosti,določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj)V vsakem ocenjevalnem obdobju mora dijak praviloma pri-

dobiti vsaj tri ocene, od tega eno oceno v celem šolskem letu pridobljeno s kreditnimi točkami in vsaj eno ustno oceno. Izjema so predmeti s 70 učnimi urami in manj, kjer mora biti v šolskem letu vsaj pet ocen, od tega ena ocena pridobljena s kre-ditnimi točkami in vsaj ena ustna ocena.

3. člen(pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov)Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot ena tre-

tjina tistih, ki so bili pisali pisno nalogo, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi. Upoštevata se obe oceni. Pred ponovnim pi-snim ocenjevanjem znanja mora ocenjevalec razredniku in ravnatelju oddati pisno poročilo o neuspehu in načrt izbolj-šanja znanja. Pravico do ponavljanja imajo tudi pozitivno ocenjeni dijaki, kjer se upoštevata obe oceni.

ŠOLSKA pRAVILA OcENjEVANjA zNANjA


314. člen (ocenjevanje negativno ocenjenih dijakov v ocenjevalnem obdobju)Dijaki, ki so v ocenjevalnem obdobju negativno ocenjeni,

učitelj na začetku novega konferenčnega obdobja določi datum novega ocenjevanja znanja predhodnega ocenjevalnega obdo-bje. Ocenjevanje mora biti opravljeno najkasneje v 14 dneh po začetku novega konferenčnega obdobja. Pri določitvi zaključne ocene se praviloma upošteva nova ocena predhodnega obdo-bja. Kriterije za določitev negativne ocene ob ocenjevalnem obdobju in upoštevanje novo pridobljene ocene pri zaključni oceni določi strokovni aktiv posameznega aktiva.

5. člen (izpolnjevanje obveznosti ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju in koncu pouka)Dijak, ki v ocenjevalnem obdobju ne opravi vseh predpisa-

nih oblik ocenjevanja, mora to opraviti v 14 dneh po začetku novega konferenčnega obdobja. Dijak, ki nima opravljenih

vseh predpisanih oblik ocenjevanja ob koncu pouka, je ob kon-cu pouka neocenjen in opravlja dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit obsega snov celega šolskega leta. Določba tega člena ne velja za dijake s posebnimi potrebami in dijake, ki zaradi star-ševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, bolezni, športnih obveznosti in drugih utemeljenih obveznosti niso iz-polnili predpisanih obveznosti.

6. člen(vračanje pisnih in drugih izdelkov)Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj di-

jaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Pri predmetu slovenščina učitelj dijaka oceni naj-pozneje v desetih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda.

7. člen(določitev splošnega učnega uspeha)Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnate-

lja lahko oddelčni učiteljski zbor določi odličen uspeh dijaku, ki

32ima pri enem predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov pa odlično (5), oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovi-ci predmetov pa prav dobro (4) ali odlično (5).

8. člen(izpitni red)Sprejemni, popravni, predmetni in dopolnilni izpiti pote-

kajo v dveh delih, pisni del izpita in ustni zagovor. Kriteriji za določitev končne ocene izpita so določeni v načrtu ocenjevanja strokovnega aktiva.

Pisni del izpita traja od 45 do 90 minut, ustni del največ 20 minut s 15-minutno pripravo dijaka na odgovarjanje. Pisni del izpita vodi nadzorni učitelj, ki ga ravnatelj imenuje izmed de-lavcev šole, ustni del izpita vodi šolska izpitna komisija.

Dijaki se morajo za izpit prijaviti najmanj pet delovnih dni pred izpitnim rokom, dva dni pred rokom se lahko odjavijo. Razpored izpitov je objavljen tri dni pred izpitnim rokom

9. člen (kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi)Kršitve pravil ocenjevanja znanja so: prepisovanje, pri-

šepetovanje, uporaba nedovoljenih pripomočkov, uporaba informacijsko-telekomunikacijskih naprav, ki omogočajo ne-dovoljeno komunikacijo ter ostala pravila, ki jih za posamezno ocenjevanje oziroma v začetku šolskega strokovni aktiv pri svojem predmetu.

Dijaka, ki krši pravila ocenjevanja, se oceni z negativno oce-no. O kršitvi učitelj zapiše zapisnik v dnevnik šolskega dela.

10. člen(postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja)Dijak lahko ocenjevalca opozori na administrativno ali vse-

binsko napako pri ocenjevanju takoj, ko opravi vpogled v pisni izdelek oziroma takoj po zaključenem ustnem ocenjevanju. Učitelj napako odpravi in to ustrezno označi v ocenjevalni ter šolski dokumentaciji.

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA


33V primeru utemeljenega ustnega ali pisnega ugovora na

oceno mora učitelj popraviti oceno v dokumentaciji in na pi-snem izdelku ter o tem obvestiti dijaka takoj oziroma ko začne veljati sklep o razveljavitvi.

11. člen(priprava in hramba izpitnega gradiva)Izpitno gradivo pripravi strokovni aktiv oziroma ocenjeva-

lec, če ni strokovnega aktiva. En dan pred izpitom vodja aktiva ali ocenjevalec odda izpitno gradivo z navodili v zaprti kuver-ti ravnatelju oziroma pomočnici ravnatelja. Gradivo se hrani v upravnih prostorih šole do prevzema. Gradivo prevzame šolska izpitna komisija najkasneje 15 minut pred začetkom izpita.

12. člen(veljavnost)Ta šolska pravila začnejo veljati naslednji dan, ko jih izda

ravnatelj in so objavljena na spletni strani šole. Razredniki z

njimi seznanijo dijake ob začetku šolskega leta. Uporabljati se začnejo 1. septembra 2011. S tem pravilnikom prenehajo ve-ljati Šolska pravila ocenjevanja znanja II. gimnazije Maribor z dne 31. 8. 2010.

Maribor, 5. 7. 2011mag. Ivan LorenčIč


341. člen Splošne določbeKnjižnica II. gimnazije Maribor (DGM) je šolska knjižnica

in ta pravila določajo pogoje, ki so pomembni za njeno delo-vanje. Objavljena so na spletni strani in na vidnem mestu v knjižnici.

2. členUporabniki knjižniceVsi dijaki DGM in zaposleni so člani šolske knjižnice. Po zaključku šolanja lahko postane uporabnik zunanji član.

Zunanji član se mora identificirati z osebnim dokumentom s sliko.

Za posredovanje osebnih podatkov knjižnica jamči njihovo varstvo v skladu z zakonom (Zvop, Ur. l. RS, št. 86/2004).

3. členodpiralni čas Knjižnica je za uporabnike odprta vse delovne dni, kot to

določa šolski koledar, in sicer od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.

4. členknjižnični prostoriProstor knjižnice je razdeljen v tri dele:

ff sprednji del z izposojnim pultom in garderobno omaro ter hodnik s klopjo in računalniki,

ff prosti pristop do gradiva na knjižnih policah in v omarah s časopisi,

ff čitalnica/bralnica za tiho delo uporabnikov. Ob tem sta še:

ff multimedijska učilnica, v kateri poteka pouk, v njej je shranjeno neknjižno gradivo,

ff pisarna vodje knjižnice za naročilo medknjižnične izposoje in strokovno obdelavo gradiva. 5. člendostopanje do gradivaUporabniki lahko v prostorih knjižnice prebirajo vse gradi-

vo v prostem pristopu.Uporabniki sami s pomočjo knjižničnega kataloga

(COBISS) na računalniku preverijo, če ima knjižnica dolo-čeno gradivo in če je le-to prosto za izposojo. Prav tako sami poiščejo lokacijo, kje se gradivo v knjižnici nahaja.

KNjIžNIČNI RED


35Kadar potrebujejo uporabniki dodatno strokovno pomoč,

zaprosijo knjižničarko.Uporabniki med iskanjem gradiva obvezno pazijo na ureje-

nost na policah in da gradiva ne prestavljajo. 6. členvedenje v knjižnici Uporabniki morajo ob vstopu v knjižnico odložiti vrhnja ob-

lačila in torbe na ustrezno mesto pri vhodu.V sprednjem delu knjižnice je dovoljeno pogovarjanje do

take glasnosti, da ne moti ostalih uporabnikov. V tem delu lahko uporabniki iščejo informacije na računalnikih, izposodijo si in vračajo knjižnično gradivo.

V čitalniškem delu glasno pogovarjanje ni dovoljeno, ra-zen če poteka pouk ali druga dejavnost v prisotnosti učitelja.

V nobenem prostoru ni dovoljeno povzročanje hrupa, tele-foniranje, igranje računalniških iger, prinašanje hrane in pijače (razen brezalkoholne pijače v zaprtih posodah).

Vsak uporabnik za seboj pospravi delovni prostor in ne puš-ča smeti.

Kadar uporabnik ne upošteva pravil, se mu lahko začasno prepove uporaba knjižnice in storitev.

7. členravnanje z gradivom in opremo Uporabniki skrbno ravnajo z gradivom in vso opremo v

knjižnici. Uporaba pisal v knjižničnem gradivu je prepovedana in

se obravnava kot poškodovanje prav tako kot druge fizične spremembe papirja (ali drugih nosilcev informacij), povzroče-ne namerno ali iz malomarnosti.

Računalniki so namenjeni za iskanje po knjižničnem kata-logu (COBISS), prebiranje elektronske pošte, urejanju besedil ter iskanju informacij po različnih virih.

Knjižnica omogoča članom uporabo tiskalnika za potrebe pouka. Tiskanje v barvah je možno samo

izjemoma na posameznikovo prošnjo (zaključni esej, ipd.).Miz, stolov in druge opreme ni dovoljeno prestavljati ali

odnašati.8. členIzposoja knjižničnega gradivaČlani si lahko izposodijo na dom vse gradivo v prostem

pristopu, razen:ff gradiva z oznako »Čitalnica«,

36ff najnovejše številke posamezne serijske publikacije,ff polpublikacij (raziskovalne naloge, maturitetne naloge, razširjeni eseji/«extended essays«).

Za našteto gradivo pa je možna čitalniška (prezenčna) izposoja, kar pomeni za delo v prostorih šole, zato si ga je mo-goče izposoditi za posamezne ure.

Izjemoma si je mogoče to gradivo izposoditi za domov, in to šele po 13. uri, vrniti pa ga je potrebno naslednji dan zjutraj.

Dijaki se ob izposoji identificirajo z dijaško izkaznico, brez katere si ne morejo izposoditi gradiva. Izkaznica ni prenosljiva.

Izgubo izkaznice je potrebno javiti takoj in najkasneje v 24 urah, po tem času nosi posledice zlorabe član.

Posamezni član si lahko izposodi samo 1 izvod istega gradi-va, zanj odgovarja sam in ga ne posoja drugim osebam.

Član lahko ima naenkrat izposojenih največ 6 naslovov publikacij, izjemoma tudi več.

Član je dolžan ob izposoji sam opozoriti na morebitno poškodbo gradiva, sicer se lahko od njega zahteva odškodnina.

9. členvračilo, podaljšanje roka izposojeRok izposoje je 30 dni za knjižno gradivo in 7 dni za serij-

ske publikacije. Novost je, da si lahko dijak gradivo pred potekom roka

izposoje sam podaljša (www.cobiss.si, storitev Moja knjiž-nica) , razen kadar gre za zelo iskano gradivo (npr. domače branje) ali pa je rezervirano.

Kadar član zamuja z vračilom izposojenega gradiva, si ne more izposojati drugega gradiva.

Član mora vrniti vso izposojeno gradivo najkasneje do konca šolskega leta, izjemoma in po dogovoru s knjižničarko si ga lahko izposodi za čas letnih počitnic. V času zimskih počit-nic ni omejitve izposoje.

Vsak dijak mora pred zaključkom šolanja in pred prevze-mom spričevala poravnati vse obveznosti do knjižnice.

10. členobveščanje o poteku roka izposoje, zamudnine, opominiKnjižnica nekaj dni pred iztekom roka izposoje člana ob-

vesti o skorajšnjem poteku in član ima možnost gradivo sam podaljšati preko spletne strani, če gradivo ni že rezervirano.

KNJIŽNIČNI RED


37Po preteku roka izposoje gradiva ni mogoče podaljšati.

Knjižnica preko razrednika mesečno obvešča dijake, ki zamujajo z vračilom gradiva. Prvi opomin je brezpla-čen, za drugi in tretji opomin se plača zamudnina. Vrednosti posameznih opominov se seštevajo. Dokler član ne vrne ter-janega gradiva in poravna stroškov opominjanja, si ne more izposojati novega gradiva. Cenik je priloga tega pravilnika.

11. členMedknjižnična izposojaKnjižnica naroča za člane gradivo, ki ga sama nima, iz dru-

gih knjižnic. Pri tem se ravna po pravilih o medknjižnični izposoji ter zahtevah knjižnice, ki je gradivo posodila.

12. členodškodnineUporabnik, ki knjižnično gradivo izgubi ali poškoduje, mora

to nadomestiti z novim izvodom in poravnati stroške obdelave in opreme. Če gradiva ni na tržišču, mora plačati odškodnino v višini vrednosti poškodovanega gradiva oziroma gradivo za-menjati z ustreznim nadomestnim.

Če uporabnik poškoduje opremo ali naprave v knjižnici, mu lahko knjižnica zaračuna stroške nadomestila ali popravila.

Uporabniku, ki ne upošteva pravil knjižnice, se lahko začas-no prepove uporaba knjižničnega prostora in storitev.

13. členKnjižnica sprejema pripombe, mnenja, predloge in vprašan-

ja na e-naslov [email protected].

Posodobitev knjižničnega reda je potrdil mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, 20. avgusta 2012.

CenIk2. OPOMIN ………………........................…… 3 EUR3. OPOMIN …………………......................….. 5 EUR STROŠEK OBDELAVE IN OPREME …… 4 EUR

38

Kriteriji za podeljevanje nagrad, priznanj in pohval


39

Med pomembne načine privzgajanja identifikacije in pripadno-sti šoli vsekakor sodijo nagrade, priznanja in pohvale dijakom, zato morajo biti smiselno umeščene v delo šole. Svoj pomen morajo izkazovati tako z grafičnim oblikovanjem kot z načinom podelje-vanja. Poseben pomen ima nagrada, ki jo prejmejo najuspešnejši dijaki ob odhodu iz šole.

Osnova pri podeljevanju nagrad, priznanj in pohval so dijakove aktivnosti v okviru šole in zastopanje šole na najrazličnejših sreča-njih, tekmovanjih, revijah itd.

nagrada zLatI kLjUč II. gimnazije Maribor je namenje-na najuspešnejšim dijakom, ki končujejo šolanje na II. gimnaziji Maribor. Nagrada se podeljuje v obliki zlatega ključa in plakete, na šoli pa obstaja posebno mesto (tabla, stena ipd.), kjer so navedeni imena in priimki dobitnikov zlatega ključa.

kriteriji za podelitev nagrade zlati ključ II. gimnazije Maribor so:• Kandidatzanagradosemoraodlikovatispozitivnonarav-

nanostjo do šole kot ustanove in do šolskega dela. Mnenje o primernosti dijaka poda oddelčni učiteljski zbor. Zlatega ključa ne more dobiti dijak, ki je v tekočem letu prejel vzgojni ukrep.

• Sodelovanjenaolimpijadiizznanj.• Večkratnauvrstitev(vsajdvakrat)medprvihpetdijakovna

državnih tekmovanjih in srečanjih oziroma večkratni dobi-tnik zlatega priznanja (vsaj dvakrat). Dijak z zlatim priznanjem mora doseči praviloma vsaj 80 % možnih točk oz. se uvrstiti med prvih pet tekmovalcev. Upoštevajo se le individualna zlata priznanja in ne skupinska.

• Večkrat(vsajdvakrat)doseženovsaj90%maksimalnegašte-vila točk na srečanju Mladi za napredek Maribora ali dvakrat doseženo zlato priznanje na Državnem srečanju mladih razi-skovalcev. Vsaj ena naloga mora biti individualna in na srečanju Mladi za napredek Maribora mora biti vsaj enkrat prvi.

• Samostojnaorganizacijavsajdvehdelavnic,srečanj,tekmovanjitd., ki sta razpoznavni v širšem prostoru.

• Večkratnidobitnik(vsajdvakrat1.nagrada)šolskihPrešernovih nagrad.

• Izstopajočesodelovanjevdvehalivečrazličnihdejavnostihšoleoziroma večkrat v isti dejavnosti (EST, gledališče, likovna de-javnost, športna dejavnost, socialno delo, literarna dejavnost, šolski radio, glasbena dejavnost, računalniška dejavnost, med-narodni razpisi, debata, šolski časopis itd.), kjer je dijak s svojim delom promoviral šolo. Rezultati sodelovanja dijaka morajo biti dokazljivi z objavami v medijih, glasilih, biltenih itd.

• Nagradolahkodobitudidijak,kiizpolnjuje3-kratrazličnekri-terije v točkah 2 do 7.

• Nagradolahkodobidijaktudizadrugeoblike,kinisonašte-te od točke 2 do 8 in jih kolegij oceni za primerne za podelitev nagrade, Predlagatelj kandidata za zlati ključ je lahko ravnatelj, pomočni-

ca ravnatelja, razrednik ali mentor. Predlagatelj pripravi predlog za nagrado in ga odda pomočnici ravnatelja. Predlog nagrajencev pri-pravi kolegij ravnatelja, sprejme pa učiteljski zbor.

PrIznanja (srebrni ključ) se podeljujejo za izstopajoče dosež-ke v posameznem šolskem letu. Kriteriji so naslednji:• uvrstitevmeddesetnajuspešnejšihtekmovalcevoziromazlato

priznanje na državnih tekmovanjih in srečanjih, • uvrstitevna1.mestonašolskemPrešernovemnatečaju,• članizmagovalneekipenadržavnihšolskihšportnihtekmova-

njih, ŠKL, srečanju plesno-navijaških skupin itd.,• uvrstitevmedprvihpettekmovalcevnadržavnihšportnihtek-

movanjih individualnih športov oz. prvi dve mesti v štafetnih tekmovanjih,

• izstopajočavlogavgledališkihpredstavahoz.prinjihovipripravi,

• organizacijaprireditve,kipresegašolskeokvire,• doseženovsaj90%maksimalnegaštevilatočknasrečanju

Mladi za napredek Maribora, • uspešnovodenjedijaškeskupnosti,• urejanješolskespletnestrani,• pripravainvodenjeoddajšolskegaradia,• izpolnjevanjevsajtrehkriterijevzabronastiključ,kadarkolegij

presodi, da gre za ustrezno tehtne in raznovrstne dejavnosti ter dovolj izrazit dijakov prispevek pri njih Kandidat za priznanje se mora odlikovati s pozitivno naravna-

nostjo do šole kot ustanove in do šolskega dela.Srebrnega ključa ne more dobiti dijak, ki je v tekočem letu prejel

vzgojni ukrep, višji od ukora razrednika.Predloge za srebrne ključe pripravijo mentorji, sprejme jih uči-

teljski zbor na predlog kolegija.

PoHvaLa (bronasti ključ) se podeljuje za: • sodelovanjenadržavnihtekmovanjihizznanja,priraziskoval-

nih nalogah, • uredniškiodboršolskegaglasila,• sodelovanjevšportnihekipahII.gimnazije,• sodelovanjevgledaliških,plesnihinliterarnihskupinah,

ekološki in biološki delavnici, glasbenih skupinah, astronom-skem krožku in drugih dejavnostih (Spring festival, Branje je žur, zlato priznanje iz EPI readinga, francoska bralna značka …),

• sodelovanjepriprostovoljnemsocialnemdelu,• sodelovanjepripripravišolskegaglasila,• sodelovanjepripripravidelavnic,• sodelovanjepripripravispletnestrani,• sodelovanjeprišolskemradiu,• nagradooz.pohvalonašolskemPrešernovemnatečaju,razen

1. mesto,• aktivnodelovrazredniskupnosti(razrednikpredlaganajveč

dva dijaka z obrazložitvijo),• medsebojnopomočvrazredu.

Kandidat za priznanje se mora odlikovati s pozitivno naravna-nostjo do šole kot ustanove in do šolskega dela.

Bronastega ključa ne more dobiti dijak, ki je v tekočem letu pre-jel vzgojni ukrep, višji od ukora razrednika.

Prejetje katerega od ključev ni avtomatska pravica, ki bi izhaja-la iz izpolnjevanja kriterijev, pač pa o prejemnikih odloči učiteljski zbor na podlagi predloga kolegija. Pritožba zoper to odločitev ni

možna.Predloge pripravijo razredniki, mentorji itd. Bronaste ključe

sprejme učiteljski zbor na predlog kolegija ravnatelja.

kriteriji za podelitev kristalnega športnega ključa dijakom II. gimnazije MariborPoseben pomen na šoli ima podelitev kristalnega športne-

ga ključa za vrhunske športne dosežke. Poseben, predvsem zaradi tega, ker dijaki, ki dosegajo vrhunske rezultate na področju športa, praktično nimajo možnosti, da bi se uveljavili na drugih področjih. Kljub temu pa promovirajo šolo v svojih javnih nastopih in na ta način prav tako kažejo identifikacijo in pripadnost šoli.

Nagrada športni kristalni ključ II. gimnazije Maribor je name-njen vsako leto najuspešnejšim dijakom na področju vrhunskega športa. Na šoli bo obstajalo posebno mesto, kjer bodo navedena imena dobitnikov športnega ključa.

kriteriji za podelitev nagrade športnega kristalnega ključa II. gimnazije Maribor bo naslednji:• uvrstitevnačlanskoevropsko,svetovnoprvenstvo,olimpijske

igre in svetovni pokal,• doseženo1.–12.mestonauradnemsvetovnemprvenstvuza

40

Kriteriji za podeljevanje nagrad, priznanj in pohval

starejše mladince – olimpijski športi,• doseženo1.–6.mestonauradnemevropskemprvenstvuza

starejše mladince –olimpijski športi,• doseženo1.–6.mestonauradnemsvetovnemprvenstvuza

starejše mladince – neolimpijski športi,• doseženo1.–3.mestonauradnemevropskemprvenstvuza

starejše mladince - neolimpijski športi,• doseženo1.–6.mestonauradnemsvetovnemprvenstvuza

mlajše mladince,• doseženo1.–3.mestonaevropskiolimpijadimladih,• uvrstitevnaranglestviciEvropedo20.mestainsvetovnirang

lestvici do 50. mesta v svoji starostni kategoriji,• kristalnišportniključsepodeljujeenkratletnovokvirupriredi-

tve podeljevanja zlatih ključev za ostala področja,• vprimeru,dadijakizpolnikriterijzašportnikristalniključv

času, ko je bil ta že podeljen (predvsem letne šolske počitnice), se mu ključ podeli v naslednjem šolskem letu,

• kandidatzanagradosemoraodlikovatispozitivnonaravna-nostjo do šole kot ustanove (predvsem v sredstvih javnega obveščanja) in do šolskega dela,

• kristalnišportniključsedijakupodelisamoenkratvobdobjušolanja.Športnega kristalnega ključa ne more dobiti dijak, ki je v teko-

čem letu dobil vzgojni ukrep.Predlagatelji športnih kristalnih ključev so lahko športni koor-

dinator, razredniki in člani aktiva ŠVZ. Predlog nagrade pripravi

kolegij ravnatelja, sprejme pa učiteljski zbor na predlog kolegija ravnatelja.

kriteriji za podelitev priznanj in zlatih ključev odličnostiZnanje spada med tiste veščine in spretnosti, ki odločilno vpli-

vajo na razvoj in uspeh vsakega posameznika. Zato je prenašanje znanje mladim osnovna in najpomembnejša naloga vsake šole. Med pomembne pokazatelje pridobljenega znana spada učni uspeh dijakov. Veliko truda in energije je potrebno vložiti za doseganje odličnega splošnega uspeha. Z uvedbo priznanj in zlatih ključev odličnosti želimo na II. gimnaziji Maribor izreči priznanje dijakom, ki so v času štiriletnega šolanja dosegli izjemne učne rezultate.

Za dosežene izjemne učne rezultate lahko dijaki II. gimnazije prejmejo naslednji priznanji: • Priznanje odličnosti prejmejo dijaki, ki so bili vsa štiri leta

odlični.• zlati ključ odličnosti prejmejo dijaki, ki so bili vsa štiri leta

odlični, pri čemer znaša povprečje ocen vsako šolsko leto 4,8 ali več. Pri dijakih MM se v 4. letniku upošteva povprečje napove-danih ocen na maturi.

Sprejeto na konferenci učiteljskega zbora, dne 4. 7. 2012.mag. Ivan LorenčIč



41


Trg Miloša Zidanška 1SI-2000 MariborT: +386 2 33 04 430F: +386 2 33 04 [email protected] POKROVITELJ II. GIMNAZIJE

Documents

VODNIK 2012/2013 - II. gimnazija Maribor · 2015. 1. 26. · Vodnik, ki je pred vami, pregledno predstavlja delo II. gimnazije Maribor v šolskem letu 2012/2013 in je pravi vir informacij