Kazalo

Theorie des Rechts (Inhaltsverzeichnis) .................................................. 13Pojasnilo ....................................................................................................... 23

I. U vod ....................................................................................................... 25L iteratura........................................................................................ 40

II. Vrste in metode pravnih znanosti .................................................... 411. U vod............................................................................................... 422. Metode pravnih znanosti .............................................................. 43

2.1. Uvod ...................................................................................... 432.2. Metode pravnih znanosti....................................................... 44

2.2.1. Dogmatična m etoda................................................. 442.2.2. Aksiološka m etoda.................................................... 452.2.3. Sociološka metoda...................................................... 472.2.4. Zgodovinskopravna m etoda ..................................... 492.2.5. Primerjalnopravna m etoda....................................... 50

3. Delitev pravnih znanosti................................................................ 524. Pozitivnopravne znanosti.............................................................. 535. Teorija prava................................................................................... 556. Filozofija prava............................................................................... 587. Odnos do preučevanja države........................................................ 618. Teorija prava in države kot pedagoški predmet............................ 64

L iteratura........................................................................................ 66

III. Pravo in d rž a v a .................................................................................... 691. Povezanost prava in države............................................................ 702. Vpliv države na pravo..................................................................... 713. Vpliv prava na državo.................................................................... 724. Pravna država................................................................................. 74

4.1. Pojem in narava pravne države.............................................. 744.2. Vsebinska in postopkovna merila pravne države................. 764.3. Pravna država kot pravno načelo .......................................... 78

5. Pravu in državi na rob .................................................................... 82Literatura........................................................................................ 82

IV. Pravno prav ilo ...................................................................................... 851. Uvod................................................................................................ 862. Pojem pravnega pravila.................................................................. 86

2.1. Pojem pravnega p rav ila ........................................................ 862.2. Sestavine pravnega pravila................................................... 902.3. Jezikovno in pravnotehnično sporočanje pravnih pravil.. . . 93

3. Sestavine pravnega pravila............................................................ 943.1. Primarna hipoteza................................................................ 943.2. Primarna dispozicija ............................................................ 96

3.2.1. Pojem primarne dispozicije...................................... 963.2.2. Narava primarne dispozicije.................................... 973.2.3. Določljivost primarne dispozicije........................... 100

3.3. Sekundarna hipoteza ali pravna kršitev............................... 1063.4. Pravna sankcija...................................................................... 108

4. Tipsko (splošno in abstraktno) pravno pravilo............................ 1125. Od tipskega k posamičnemu in h konkretnemu pravnemu

pravilu............................................................................................... 1146. Primarna in sekundarna pravna p rav ila ....................................... 1177. Pravilo o pristojnosti....................................................................... 1188. »Nepopolna« (»nesamostojna«) pravna pravila........................... 1199. Pravno načelo................................................................................. 12210. Sklep................................................................................................ 128

Literatura........................................................................................ 128

V. Pravno razm erje .................................................................................. 1331. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih

razmerjih.......................................................................................... 1342. Pravni subjekt................................................................................. 136

2.1. Pravni subjekt......................................................................... 1362.2. Fizična o seba.......................................................................... 138

2.2.1. Posameznik kot pravni subjekt................................ 1382.2.2. Pravna sposobnost..................................................... 1382.2.3. Sposobnost za dejanja.............................................. 1412.2.3.1. Pojmovno pojasnilo.................................................. 1412.2.3.2. Poslovna sposobnost................................................ 1412.2.3.3. Odgovornost za pravne kršitve................................ 142

2.3. Pravna oseba........................................................................... 1452.3.1. Pojem pravne osebe.................................................. 1452.3.2. Vrste pravnih oseb..................................................... 148

6

2.3.3. Sposobnost pravnih oseb.......................................... 1522.3.4. Nekatera odprta vprašanja....................................... 154

2.4. Od tod naprej........................................................................ 1563. P ravica............................................................................................. 157

3.1. Pravica................................................................................... 1573.2. Abstraktna pravica................................................................ 1583.3. Konkretna pravica.................................................................. 1593.4. Teorije o naravi pravice....................................................... 160

4. Dolžnostno upravičenje.................................................................... 1625. Pravna dolžnost................................................................................. 165

5.1. Pravna dolžnost.................................................................... 1655.2. Abstraktna in konkretna pravna dolžnost............................ 1665.3. Korelativnost (soodvisnost) pravic in pravnih dolžnosti . . . 167

6. Zloraba pravice................................................................................. 1687. Predmet pravnega razmerja.............................................................. 173

Literatura........................................................................................ 176

VI. Normativni pravni a k t ....................................................................... 1791. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pravno dejstvo . . 1802. Normativni pravni akt...................................................................... 1813. Sestavine normativnega pravnega akta........................................... 184

3.1. Uvod....................................................................................... 1843.2. Vsebina normativnega pravnega akta. Splošni in

posamični pravni a k t ............................................................. 1853.3. Oblika normativnega pravnega akta .................................. 187

3.3.1. Pristojnost za sprejemanje normativnih pravnihak tov .......................................................................... 187

3.3.2. Postopek za sprejemanje normativnih pravnihak tov .......................................................................... 189

3.3.3. Zunanje izrazno sredstvo normativnegapravnega akta ........................................................... 191

3.4. Materialno in formalno pojmovanje normativnegapravnega ak ta .......................................................................... 192

4. Veljavnost splošnih pravnih aktov................................................... 1934.1. Uvod....................................................................................... 1934.2. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov........................ 1954.3. Osebna (personalna) veljavnost splošnih pravnih aktov. . . . 1974.4. Časovna veljavnost splošnih pravnih ak tov ........................ 198

4.4.1. Začetek veljavnosti splošnih pravnih aktov............ 1984.4.2. Konec veljavnosti splošnih pravnih aktov.............. 2004.4.3. Retroaktivna veljavnost splošnih pravnih aktov . . . 203

5. Hierarhija normativnih pravnih aktov............................................ 2085.1. Narava hierarhije in njena zgradba........................................ 2085.2. Odnos do pravnega reda Evropske u n ije ............................. 211Literatura........................................................................................ 214

VII. Pravni viri.............................................................................................. 2171. Pojem pravnih v irov ....................................................................... 2192. Predmet pravnega urejanja............................................................. 2223. Vrste formalnih pravnih virov. »Spontano« in organizirano

nastajanje formalnih pravnih virov................................................ 2254. Organizirano nastajanje formalnih pravnih virov......................... 226

4.1. Ustava in zakon kot pravna v ira ............................................ 2264.1.1. Pojem ustave in zakona............................................. 2264.1.2. Predmet pravnega urejanja kot merilo razločevanja

med ustavo in zakonom............................................ 2314.1.3. Ustavno urejanje družbenih razmerij ...................... 2334.1.4. Zakonsko urejanje družbenih razm erij.................... 238

4.2. Uredba kot osrednji podzakonski a k t.................................... 2424.2.1. Pojem uredbe.............................................................. 2424.2.2. Uredbodajno urejanje družbenih razmerij................ 2454.2.3. Drugi podzakonski ak ti............................................. 247

4.3. Avtonomno pravno urejanje.................................................. 2484.3.1. Avtonomno in heteronomno pravno urejanje......... 2484.3.2. Merila razločevanja................................................... 2494.3.3. Avtonomno pravno urejanje..................................... 253

5. »Spontano« nastajanje formalnih pravnih virov........................... 2565.1. Morala kot pravni v i r .............................................................. 256

5.1.1. Morala in pravo.......................................................... 2565.1.2. Morala kot pravni vir.................................................. 260

5.2. Običaj kot pravni vir............................................................... 2635.2.1. Običaj in p ravo .......................................................... 2635.2.2. Običaj kot pravni v i r ................................................. 265

6. Sodba in enotna (enaka) uporaba formalnih pravnih virov.......... 2686.1. Sodba kot formalni pravni vir................................................ 2696.2. Ustaljena sodna praksa........................................................... 270

7. Pravni viri posameznih pravnih panog in pravnih področij........ 2767.1. Uvod........................................................................................ 2767.2. Pravni viri Evropske u n ije ..................................................... 277

7.2.1. Temeljna razčlenitev pravnih virov.......................... 2777.2.2. Nekatere temeljne značilnosti pravnega reda

Evropske unije ......................................................... 281

8

8. Spoznavni pravni v i r i .................................................................... 283Literatura ........................................................................................ 285

VIII. Pravne praznine.................................................................................... 2911. Narava pravnih praznin.................................................................. 2922. Pravnost pravnih praznin .............................................................. 2953. Klasične pravne praznine.............................................................. 2974. Pravne praznine v širšem pomenu b esed e ................................... 3025. Pravni praznini na rob..................................................................... 305

L iteratura........................................................................................ 306

IX. Uporabljanje (splošnih) pravnih aktov .......................................... 3091. Pojem uporabljanja normativnih pravnih ak tov ........................... 3102. Potek uporabljanja (splošnih) pravnih aktov.................................. 3123. Pomen pravnih dejstev................................................................... 3194. Posamični pravni a k ti..................................................................... 323

4.1. Uvod........................................................................................ 3234.2. Upravni akt.............................................................................. 3244.3. Sodni a k t ................................................................................ 3264.4. Pravni p o se l............................................................................ 329

5. Konkretno pravno razm erje.......................................................... 3316. Zastaranje in priposestvovanje...................................................... 3337. Varstvo pravnega razm erja............................................................ 335

7.1. Uvod........................................................................................ 3357.2. Samozaščita............................................................................ 3377.3. Državno varstvo..................................................................... 339

7.3.1. Vrste državnega varstva............................................. 3397.3.2. Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno

varstvo....................................................................... 3407.3.3. Zbiranje procesnega gradiva (priprave za pravno

odločitev)................................................................... 3427.3.4. Pravovarstvena odločba.............................................. 3447.3.5. Pritožbena (instančna) pot ....................................... 3467.3.6. Pravnomočnost sodnih in upravnih odločb.............. 3477.3.7. Izvršba......................................................................... 351

7.4. Ustavnosodno pravno varstvo .............................................. 353Literatura ........................................................................................ 356

X. Razlaga (razumevanje) normativnih pravnih aktov...................... 3611. Pojem razlage (splošnih) normativnih pravnih aktov................... 3632. Vrste razlage normativnih pravnih ak tov ..................................... 3663. Razlagalni argum enti..................................................................... 367

9

3.1. Uvod........................................................................................ 3673.2. Jezikovna razlaga................................................................... 369

3.2.1. Narava jezikovne razlage........................................... 3693.2.2. Zakonski jez ik ............................................................ 372

3.3. Logična razlaga..................................................................... 3763.4. Sistematična razlaga ............................................................. 3793.5. Zgodovinska razlaga ............................................................. 3813.6. Argumentum a simili ad sim ile ............................................ 385

3.6.1. Pojem.......................................................................... 3853.6.2. Analogija intra legem ............................................... 3863.6.3. Zakonska analogija................................................... 3863.6.4. Pravna analogija....................................................... 3873.6.5. Pomen zakonske in pravne analogije......................... 3883.6.6. Posebnosti v kazenskem pravu ................................ 389

3.7. Argument teleološke redukcije.............................................. 3903.8. Argumentum a contrario ....................................................... 3913.9. Argumentum a fortiori (argumentum a maiori ad minus,

argumentum a minori ad maius)............................................ 3933.10. Argumentum a cohaerentia.................................................. 3943.11. Argumentum a completudine................................................ 3943.12. Namenska (teleološka) razlaga.............................................. 395

4. (Besedni) rezultat razlage............................................................... 3995. Razlaga ustave kot hierarhično najvišjega splošnega pravnega

ak ta ................................................................................................... 4016. Razlaga posamičnih pravnih aktov................................................ 4047. Utemeljitev razlagalne odločitve.................................................... 4078. (Nekateri) teoretični pogledi na razlago normativnih pravnih

aktov................................................................................................. 4098.1. Od Montesquieujevega sodnika do vrednostne

jurisprudence.......................................................................... 4098.2. Dworkinovo carstvo prava kot razlagalna ce lo ta ................. 4168.3. Prispevek teorije argumentacije v pravu ............................... 420Literatura ........................................................................................ 421

XI. Sistemizacija p ra v a .............................................................................. 4271. Pojem in prvine sistemizacije prava.............................................. 4282. Klasične pravne panoge................................................................. 429

2.1. Ustavno pravo.......................................................................... 4292.2. Civilno pravo.......................................................................... 4302.3. Družinsko pravo..................................................................... 4322.4. Gospodarsko pravo................................................................. 432

10

2.5. Delovno in socialno pravo..................................................... 4342.6. Upravno p ravo ....................................................................... 4352.7. Finančno pravo....................................................................... 4362.8. Kazensko p rav o ..................................................................... 4362.9. Postopkovno pravo................................................................. 4372.10. Mednarodno (javno) pravo..................................................... 4382.11. Mednarodno zasebno pravo.................................................. 439

3. Temeljne skupine prava................................................................... 4413.1. Notranje (državno) in mednarodno pravo ........................... 4413.2. Materialno in formalno p rav o ............................................. 4413.3. Javno in zasebno pravo.......................................................... 443

4. Vprašanje novih pravnih p a n o g .................................................... 444Literatura........................................................................................ 445

XII. Pravo in v red n o te ................................................................................ 4491. Uvod................................................................................................ 4502. Vrste pravnih vrednot..................................................................... 4513. Pomen svobode, demokracije in pravne države............................. 4534. Klasične pravne vrednote................................................................ 455

4.1. Mir in red kot pravni vrednoti.............................................. 4554.2. Pravičnost in pravo................................................................. 456

4.2.1. Pojem pravičnosti..................................................... 4564.2.2. Temeljna merila pravičnosti.................................... 4594.2.2.1. Vsakomur svoje (suum cuique) ............................. 4594.2.2.2. Vsakomur enako....................................................... 4604.2.2.3. Vsakomur »po zasluženju«...................................... 4604.2.2.4. Vsakomur po načelu enakovrednosti....................... 4614.2.2.5. Vsakomur po njegovem delu.................................... 4624.2.2.6. Vsakomur po njegovih potrebah............................. 4624.2.2.7. Vsakomur glede na zlo (nepravo)........................... 4634.2.2.8. Vsakomur glede na zakon........................................ 4644.2.3. Pravičnost in pozitivno pravo.................................. 4654.2.4. Socialna pravičnost................................................... 467

4.3. Pravna varnost....................................................................... 4725. Konflikt vrednot.............................................................................. 474

Literatura........................................................................................ 476

XIII. Pogledi na naravo p ra v a ..................................................................... 4811. Naravno pravo.................................................................................. 482

1.1. Uvod........................................................................................ 4821.2. Antično (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje............. 4831.3. Sholastično (Tomaževo) naravnopravno pojmovanje........... 486

1.4. Racionalistično naravno pravo.............................................. 4881.5. Sklepno pojasnilo................................................................... 493

2. Pravni pozitivizem .......................................................................... 4952.1. Uvod........................................................................................ 4952.2. Zakonski pozitivizem............................................................ 4972.3. Čista teorija prava................................................................... 4992.4. Hartova analitična teorija...................................................... 5042.5. Pravni realizem ..................................................................... 5092.6. Še nekaj splošnih opom b...................................................... 511

2.6.1. Vprašanje zornega kota............................................ 5112.6.2. Vprašanje zasnove..................................................... 5122.6.2.1. Argument neprava..................................................... 5122.6.2.2. Argument načel......................................................... 5142.6.2.3. Argument razumevanja pravnih p rav il................... 515

3. Zgodovinska šola prava .................................................................. 5164. Sociološko pravoznanstvo................................................................ 5185. Marksistična teorija prava................................................................ 522

5.1. Nekateri nastavki marksistične teorije prava....................... 5225.2. Nekateri odzivi v teoriji prava.............................................. 5245.3. Glosa (ob rob marksistični teoriji prava)............................. 528

6. Kritična teorija p rav a ...................................................................... 5287. Sintetično pojmovanje prava............................................................ 532

Literatura........................................................................................ 538

Literatura....................................................................................................... 5431. O krajšave......................................................................................... 5432. Splošni pregled literature................................................................ 5453. Pojasnilo........................................................................................... 552

Theorie des Rechts. Beitrag zum Verstehen des Rechts(Zusammenfassung) .................................................................................... 553Imensko k aza lo ............................................................................................. 573Stvarno kazalo............................................................................................... 583

12

Theorie des RechtsBeitrag zum Verstehen des Rechts

(Inhaltsverzeichnis)

Vorwort......................................................................................................... 23

I. Einleitung............................................................................................... 25L iteratur.......................................................................................... 40

II. Arten und Methoden der Rechtsvvissenschaften........................... 411. Einleitung......................................................................................... 422. Methoden der Rechtsvvissenschaften............................................. 43

2.1. Einleitung................................................................................ 432.2. Methoden der Rechtsvvissenschaften.................................... 44

2.2.1. Dogmatische M ethode............................................. 442.2.2. Axiologische M ethode............................................. 452.2.3. Soziologische Methode............................................. 472.2.4. Rechtsgeschichtliche M ethode................................ 492.2.5. Rechtsvergleichende Methode.................................. 50

3. Arten der Rechtsvvissenschaften..................................................... 524. Positivrechtliche Wissenschaften................................................... 535. Theorie des Rechts.......................................................................... 556. Philosophie des Rechts.................................................................... 587. Verhiiltnis zur Erorterung des Staates............................................. 618. Theorie des Staates und des Rechts als padagogische

Gegenstande.................................................................................... 64L iteratur.......................................................................................... 66

III. Recht und Staat .................................................................................. 691. Verbundenheit von Recht und S taa t............................................... 702. Einfluss des Staats auf das R echt................................................... 713. Einfluss des Rechts auf den S taat................................................... 724. Rechtsstaat....................................................................................... 74

4.1. Begriff und Natur des Rechtsstaates.................................... 744.2. Inhaltliche und verfahrensmaBige Elemente des

Rechtsstaates.......................................................................... 764.3. Rechtsstaat als Rechtsprinzip .............................................. 78

5. Am Rande von Recht und S ta a t..................................................... 82Literatur.......................................................................................... 82

IV. Die Rechtsnorm .................................................................................... 851. Einleitung......................................................................................... 862. Der Begriff der Rechtsnorm............................................................ 86

2.1. Der Begriff der Rechtsnorm.................................................. 862.2. Elemente der Rechtsnorm..................................................... 902.3. Sprachliche und rechtstechnische Ausdrucksweise der

Rechtsnorm ............................................................................ 933. Elemente der Rechtsnorm................................................................ 94

3.1. Die primiire H ypothese......................................................... 943.2. Die primare Disposition......................................................... 96

3.2.1. Der Begriff der primaren Disposition..................... 963.2.2. Die Natur der primaren Disposition....................... 973.2.3. Die Bestimmbarkeit der primaren Disposition . . . . 100

3.3. Die sekundare Hypothese oder Rechtsverletzung.............. 1063.4. Die Rechtssanktion................................................................ 108

4. Die allgemeine und abstrakte Rechtsnorm.................................... 1125. Die individuelle und konkrete Rechtsnorm .................................. 1146. Primare und sekundare Rechtsnormen........................................... 1177. Die Rechtsnorm iiber Zustandigkeit............................................... 1188. Die »unvollstandige« Rechtsnorm................................................. 1199. Das Rechtsprinzip............................................................................. 12210. Schlussfolgerung.............................................................................. 128

Literatur............................................................................................ 128

V. Das Rechtsverhaltnis............................................................................ 1331. Das Rechtsverhaltnis. Rechtliches Tun und Verhalten in

Rechtsverhaltnissen.......................................................................... 1342. Das Rechtssubjekt............................................................................. 136

2.1. Das Rechtssubjekt................................................................ 1362.2. Die natiirliche Person............................................................ 138

2.2.1. Der Mensch als Rechtssubjekt ............................... 1382.2.2. Die Rechtsfahigkeit ................................................ 1382.2.3. Die Handlungsfahigkeit.......................................... 1412.2.3.1. Bemerkung............................................................... 1412.2.3.2. Die Geschaftsfahigkeit............................................ 1412.2.3.3. Die Deliktsfiihigkeit................................................ 142

2.3. Die juristische Person............................................................. 1452.3.1. Der Begriff der juristischen Person......................... 1452.3.2. Die Arten der juristischen Personen....................... 148

14

2.3.3. Die Rechtsfahigkeit, Geschaftsfahigkeit undDeliktsfahigkeit juristischer Personen...................... 152

2.3.4. Einige offene Fragen................................................ 1542.4. Von hier weiter....................................................................... 156

3. Das subjektive Recht........................................................................ 1573.1. Das subjektive R ech t............................................................ 1573.2. Das abstrakte R echt.............................................................. 1583.3. Das konkrete R ech t.............................................................. 1593.4. Theorien iiber die Natur der subjektiven Rechte.................. 160

4. Die verpflichtende Berechtigung................................................... 1625. Die Rechtspflicht.............................................................................. 165

5.1. Die Rechtspflicht.................................................................. 1655.2. Die abstrakte und die konkrete Rechtspflicht......................... 1665.3. Die Korrelativitat der subjektiven Rechte und der

Rechtspflichten....................................................................... 1676. Der Missbrauch des subjektiven Rechts......................................... 1687. Der Gegenstand des Rechtsverhaltnisses....................................... 173

Literatur.......................................................................................... 176

VI. Der normative R ech tsak t................................................................... 1791. Terminologische Bemerkung. Der normative Rechtsakt als

Rechtstatsache.................................................................................. 1802. Der normative Rechtsakt.................................................................. 1813. Die Elemente des normativen Rechtsaktes.................................... 184

3.1. Einleitung............................................................................... 1843.2. Der Inhalt des normativen Rechtsaktes. Der allgemeine

und der individuelle Rechtsakt.............................................. 1853.3. Die Form des normativen Rechtsaktes................................. 187

3.3.1. Die Zustandigkeit fur Erzeugung normativerRechtsakte................................................................. 187

3.3.2. Das Verfahren zur Erzeugung normativerRechtsakte................................................................. 189

3.3.3. Die AuGerungsform des normativen Rechtsaktes . . 1913.4. Materieller und formeller Begriff des normativen

Rechtsaktes ............................................................................ 1924. Die Geltung der allgemeinen Rechtsakte....................................... 193

4.1. Einleitung............................................................................... 1934.2. Die territoriale Geltung der allgemeinen Rechtsakte......... 1954.3. Die personale Geltung der allgemeinen Rechtsakte .......... 1974.4. Die zeitliche Geltung der allgemeinen Rechtsakte ........... 198

4.4.1. Der Beginn der Geltung der allgemeinenRechtsakte................................................................. 198

4.4.2. Das Ende der Geltung der allgemeinen Rechtsakte 2004.4.3. Die retroaktive Geltung der allgemeinen Rechtsakte 203

5. Die Hierarchie der normativen Rechtsakte................................... 2085.1. Natur der Hierarchie und Ihr Aufbau.................................... 2085.2. Verhaltnis zur Rechtsordnung der Europaischen Union . . . 211Literatur.......................................................................................... 214

VII. Die Rechtsquellen................................................................................ 2171. Der Begriff der Rechtsquellen...................................................... 2192. Der Gegenstand der rechtlichen Normierung............................... 2223. Die Arten der formellen Rechtsquellen. »Spontane« und

organisierte Erzeugung der formellen Rechtsquellen................... 2254. Organisierte Erzeugung der formellen Rechtquellen.................. 226

4.1. Die Verfassung und das Gesetz als Rechtsquellen........... 2264.1.1. Der Begriff der Verfassung und des Gesetzes . . . . 2264.1.2. Der Gegenstand der Normierung als das Kriterium

der Unterscheidung zwischen der Verfassung unddem G esetz ............................................................... 231

4.1.3. Der Gegenstand der Verfassung........................... 2334.1.4. Der Gegenstand des Gesetzes............................... 238

4.2. Die Verordnung als Hauptrechtsakt unter dem Gesetz . . . . 2424.2.1. Der Begriff der Verordnung................................... 2424.2.2. Der Gegenstand der Verordnung............................ 2454.2.3. Andere unter dem Gesetz stehende Rechtsakte . . . 247

4.3. Die autonome rechtliche Normierung.................................. 2484.3.1. Die autonome und die heteronome rechtliche

Normierung............................................................... 2484.3.2. Kriterien der Unterscheidung................................. 2494.3.3. Autonome Rechtsakte............................................. 253

5. »Spontane« Erzeugung der formellen Rechtsquellen.................. 2565.1. Moral als Rechtsquelle........................................................... 256

5.1.1. Moral und R echt...................................................... 2565.1.2. Moral als Rechtsquelle........................................... 260

5.2. Gewohnheit als Rechtsquelle................................................ 2635.2.1. Gevvohnheit und R ech t........................................... 2635.2.2. Gewohnheit als Rechtsquelle................................... 265

6. Das Urteil und einheitliche (gleiche) Anvvendung der formellenRechtsquellen.................................................................................. 2686.1. Das Urteil als formelle Rechtsquelle.................................... 269

16

6.2. Die standige Gerichts- und Rechtspraxis............................. 2707. Die Rechtsquellen der einzelnen Rechtszweige und

der Rechtsgebiete............................................................................ 2767.1. Einleitung............................................................................... 2767.2. Die Rechtsquellen der Europaischen Union......................... 277

7.2.1. Die Grundgliederung der Rechtsquellen................. 2777.2.2. Einige Grundeigenschaften der Rechtsordnung der

Europaischen U n ion ................................................ 2818. Erkennungsquellen des Rechts...................................................... 283

Literatur............................................................................................ 285

VIII. Die Rechtsliicken.................................................................................. 2911. Die Natur der Rechtsliicke............................................................ 2922. Die Rechtlichkeit der Rechtsliicke................................................ 2953. Klassische Rechtsliicken................................................................ 2974. Rechtsliicken im weiteren Sinne des W ortes ............................... 3025. Am Rand der Rechtsliicke............................................................ 305

L iteratur.......................................................................................... 306

IX. Die Arovendung der (allgemeinen) normativen R ech tsak te .......... 3091. Der Begriff der Anwendung der normativen Rechtsakte.............. 3102. Der Verlauf der Anvvendung der (allgemeinen) Rechtsakte......... 3123. Die Bedeutung der Rechtstatsachen.............................................. 3194. Individuelle Rechtsakte................................................................... 323

4.1. Einleitung............................................................................... 3234.2. Der Verwaltungsakt.............................................................. 3244.3. Der Gerichtsakt..................................................................... 3264.4. Das Rechtsgeschaft .............................................................. 329

5. Das konkrete Rechtsverhaltnis...................................................... 3316. Verjahrung und Ersitzung.............................................................. 3337. Der Rechtsschutz........................................................................... 335

7.1. Einleitung ............................................................................. 3357.2. Der erlaubte Selbstschutz...................................................... 3377.3. Der staatsrechtliche S chu tz .................................................. 339

7.3.1. Die Arten des staatsrechtlichen Schutzes............... 3397.3.2. Der vervvaltungsrechtliche, der strafrechtliche und

der zivilprozessrechtliche Rechtsschutz................. 3407.3.3. Sammlung von Prozessmaterial (die Vorbereitung

fur die Rechtsentscheidung).................................... 3427.3.4. Die Entscheidung des Rechtsschutzorgans............. 3447.3.5. Die Beschwerde......................................................... 346

7.3.6. Die Rechtskraft des gerichtlichen Urteils und desentsprechenden Vervvaltungsaktes ......................... 347

7.3.7. Die Vollstreckung..................................................... 3517.4. Der verfassungsgerichtliche Rechtsschutz........................... 353Literatur.......................................................................................... 356

X. Die Auslegung (das Verstehen) der normativen R echtsakte......... 3611. Der Begriff der Auslegung der (allgemeinen) normativen

Rechtsakte........................................................................................ 3632. Die Arten der Auslegung der normativen Rechtsakte................. 3663. Auslegungsargumente...................................................................... 367

3.1. Einleitung................................................................................ 3673.2. Die sprachliche Auslegung..................................................... 369

3.2.1. Die Natur der sprachlichen Auslegung.................... 3693.2.2. Die Gesetzessprache................................................. 372

3.3. Die logische Auslegung............................................ 3763.4. Die systematische Auslegung.................................... 3793.5. Die historische Auslegung........................................ 3813.6. Das argumentum a sirnih ad sim ile.......................... 385

3.6.1. Der B egriff................................................................ 3853.6.2. Die Analogie intra legem ......................................... 3863.6.3. Die Gesetzesanalogie............................................... 3863.6.4. Die Rechtsanalogie................................................... 3873.6.5. Die Bedeutung der Gesetzes- und der

Rechtsanalogie........................................................... 3883.6.6. Besonderheiten im Strafrecht.................................. 389

3.7. Das Argument der teleologischen Reduktion ..................... 3903.8. Das argumentum a contrario ................................................ 3913.9. Das argumentum a fortiori (das argumentum a maiori

ad minus und das argumentum a minori ad m aius)............. 3933.10. Das argumentum a cohaerentia............................................ 3943.11. Das argumentum a completudine.......................................... 3943.12. Die teleologische Auslegung................................................ 395

4. Das Ergebnis der Auslegung........................................................... 3995. Die Auslegung der Verfassung als des hierarchisch hochsten

allgemeinen Rechtsaktes................................................................. 4016. Die Auslegung der individuellen Rechtsakte................................ 4047. Die Begrlindung der Auslegungsentscheidung.............................. 4078. (Einige) theoretische Auffassungen liber die Auslegung

der normativen Rechtsakte............................................................. 4098.1. Von Montesquieu’s Richter zur Wertungsjurisprudenz . . . . 409

18

8.2. Dworkin’s Reich des Rechts als interpretative Ganzheit . . . 4168.3. Beitrag der Theorie der Argumentation im R echt................ 420Literatur.......................................................................................... 421

XI. Die Systematisierung des R ech ts ...................................................... 4271. Der Begriff und die Elemente der Systematisierung des Rechts 4282. Die klassischen Rechtszweige........................................................ 429

2.1. Verfassungsrecht................................................................... 4292.2. Zivilrecht................................................................................ 4302.3. Familienrecht.......................................................................... 4322.4. Handlungsrecht..................................................................... 4322.5. Arbeits- und Sozialrecht ....................................................... 4342.6. Verwaltungsrecht................................................................... 4352.7. Finanzrecht.............................................................................. 4362.8. Strafrecht................................................................................ 4362.9. Verfahrensrecht....................................................................... 4372.10. Volkerrecht (das internationale Recht).................................. 4382.11. Internationales Privatrecht.................................................... 439

3. Die Hauptrechtsgebiete................................................................... 4413.1. Das Recht des Staates (das innere Recht) und das

internationale Recht............................................................... 4413.2. Das materielle und das formelle R ech t............................... 4413.3. Das offentliche Recht und das Privatrecht........................... 443

4. Die Frage der neuen Rechtszvveige................................................ 444L iteratur.......................................................................................... 445

XII. Recht und VVerte................................................................................... 4491. Einleitung........................................................................................ 4502. Arten der Rechtsvverte................................................................... 4513. Bedeutung der Freiheit, der Demokratie und des Rechtsstaates. . 4534. Klassische Rechtswerte................................................................... 455

4.1. Frieden und Ordnung als Rechtswerte.................................. 4554.2. Gerechtigkeit und Recht......................................................... 456

4.2.1. Begriff der Gerechtigkeit........................................ 4564.2.2. Grundsatzliche GerechtigkeitsmaKstabe ............... 4594.2.2.1. Jedem das Seine (suum cuique).............................. 4594.2.2.2. Jedem das Gleiche ................................................. 4604.2.2.3. Jedem »nach Angemessenheit«.............................. 4604.2.2A Jedem nach dem Prinzip der Gleichwertigkeit . . . . 4614.2.2.5. Jedem gemaB seiner Arbeit..................................... 4624.2.2.6. Jedem nach seinem Bediirfnis ............................... 4624.2.2.7. Jedem gemaK des begangenen Ubels (Unrecht) . . . 463

4.2.2.8. Jedem gemiiG des ihm vom Gesetz Zugeteilten . . . 4644.2.3. Gerechtigkeit und positives Recht .......................... 4654.2.4. Soziale Gerechtigkeit.............................................. 467

4.3. Rechtssicherheit.................................................................... 4725. Konflikt der W erte ......................................................................... 474

Literatur.......................................................................................... 476

XIII. Die Auffassungen liber die Natur des R ech ts................................... 4811. Das Naturrecht............................................................................... 482

1.1. Einleitung............................................................................... 4821.2. Die antike Naturrechtsauffassung (besonders bei

Aristoteles) ............................................................................ 4831.3. Die scholastische Naturrechtsauffassung (besonders

bei Thomas von A quin)......................................................... 4861.4. Das rationalistische Naturrecht........................................... 4881.5. Schlussbemerkung................................................................ 493

2. Rechtspositivismus......................................................................... 4952.1. Einleitung............................................................................... 4952.2. Der gesetzliche Positivismus................................................ 4972.3. Reine Rechtslehre.................................................................. 4992.4. Harts analytische Rechtstheorie ......................................... 5042.5. Rechtsrealismus..................................................................... 5092.6. Noch einige allgemeinen Bemerkungen............................... 511

2.6.1. Die Frage des Gesichtspunkts.................................. 5112.6.2. Die Frage des Konzepts............................................ 5122.6.2.1. Das Argument des Unrechts.................................... 5122.6.2.2. Das Prinzipienargument.......................................... 5142.6.2.3. Das Argument des Verstehens der Rechtsnormen . 515

3. Historische Rechtsschule.............................................................. 5164. Soziologische Jurisprudenz.......................................................... 5185. Marxistische Theorie des R echts.................................................. 522

5.1. Einige Ansiitze der marxistischen Theorie des Rechts . . . . 5225.2. Einige Echos in der Theorie des Rechts............................... 5245.3. Eine Randbemerkung zur marxistischen Theorie des

Rechts...................................................................................... 5286. Kritische Theorie des R echts........................................................ 5287. Synthetische Rechtsauffassung .................................................... 532

L iteratur.......................................................................................... 538

Literatur......................................................................................................... 5431. Abkiirzungen................................................................................... 543

20

2. Allgemeines Literaturverzeichnis.................................................. 5453. Bemerkung...................................................................................... 552

Zusammenfassung........................................................................................ 553Personenverzeichnis .................................................................................... 573Sachverzeichnis............................................................................................. 583

21

I. Uvod

1. Če bi moral podati kolikor toliko kratko opredelitev prava, bi rekel, da j e pravo sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih. Pravna pravila, vsaj naposled, sankcionira država s svojim aparatom za fizično prisiljevanje ljudi. Vsebina pravnih pravil in pravnih načel mora biti v mejah pravne pravilnosti. Če je vsebina očitno človeško neznosna in je neznosnost v nasprotju s splošno sprejetimi merili človečnosti - danes so ta merila uveljavljena kot temeljne (človekove) pravice in dolžnosti - , ne gre za pravno urejanje družbenih razmerij. Zakonsko, podza­konsko ali kakšno drugo nepravo ni veljavno pravo, ki povzroča pravne posle­dice (glej pogl. XIII.2.6.2.1.; v nadaljevanju opuščam okrajšavo za poglavje).

Vem: ti stavki so prej opis kakor zgoščena opredelitev pojma pravo. Če poskusim še enkrat, bi dejal, da je pravo sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki jih sankcionira država in s katerimi se v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih ureja zunanje vedenje in ravnanje ljudi na vsebinsko pravilen način, katerega spodnja meja so očitno človeško neznosne možnosti ravnanja. No, to je že bolj podobno običajni opredelitvi, a je še vedno nekoliko predolgo in premalo zgoščeno. Če bi hotel biti še krajši, bi zapisal, da je pravo sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki v mejah pravne pravilnosti urejajo življenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v državnopravno organizirani družbi, itd. Itd. Račun se ne izide tako, kakor bi si - vsaj prvi hip - marsikdo želel. Vselej ostaja kaj, kar se iz­mika opredeljevalcu.

2. Kant je imel po svoje prav, ko se je ponorčeval iz pravnikov, češ da še vedno iščejo svoj pojem prava. Težava je v tem, da je vselej več rešitev, kako je mogoče oblikovati ustavna, zakonska in druga pravna pravila, ki vnaprej povedo, kako naj se vedejo in ravnajo pravni subjekti, ki sodijo v isto skupino. Težava je, daje treba ustavna, zakonska in druga pravna besedila prej razumeti in jih razložiti, preden jih je mogoče uporabiti. In težava je, ne nazadnje, da se ustavna, zakonska in druga pravna pravila nanašajo na življenjske primere, ki jih vnaprej ni mogoče v celoti predvideti. Življenje je vselej bolj pestro, kakor ga zmore načrtovati postavodajalčeva (človekova) domišljija.

25

Zgodovinska izkušnja ve povedati, da vsebina pravnih pravil ni niti večna (nespremenljiva) niti za vse državne skupnosti enaka. Pravo je kulturnozgo­dovinski in pravnocivilizacijski pojav, kot moderno pravo je zavezano vredno­tam, ki so del našega življenjskega sveta (temeljne pravice, pravna država, ustanove demokracije), kot pozitivno pravo je dejavno v določenem času in prostoru, ki ju mora ustrezno izražati, in pravo je tudi državno (nacionalno) pravo, ki je vpeto v ožjo ali širšo mednarodno skupnost.

In še bi lahko dodajal in našteval prvine, ki utemeljujejo, da opredelitev prava ni matematična formula, ki se je je treba naučiti in jo nato določno upo­rabljati. V vseh treh opredelitvah prava, ki so bile primeroma navedene, je domala toliko vrzeli, kolikor je prvin, ki so bile omenjene. V tem ni nič slabe­ga, to je spoznana zakonitost, ki jo je treba upoštevati, z njo živeti in se nanjo odzivati.

3. V tem delu je beseda o prvinah in o pogledih na pravo, ki so pravnome- todološko izhodišče, kako je pravo mogoče razumeti, ga razlagati in ga upo­rabljati.1 Metodološki pristop je odvisen tako od predmeta, ki ga preučujemo, kot tudi od cilja, h kateremu posamezna znanost teži. Cilj znanosti je tesno povezan s splošnim filozofskim izhodiščem o pravu, njegovi naravi in mestu, ki ga ima pravo v svetu in družbi. Večinsko stališče je, da se je izoblikovalo zlasti pet metod, s katerimi je pravo mogoče raziskovati. To so dogmatična, aksio- loška, sociološka, zgodovinskopravna in primerjalnopravna metoda. Domala nobena znanost ne uporablja samo ene metode, ampak jih ustrezno povezuje in se hkrati naslanja na tisto, ki se najbolj prilega predmetu in naravi razisko­vanja. Izjema naj bi bila čista teorija prava, ki se je hotela ukvarjati zgolj z nor­mativno naravo prava. Raziskovalni rezultat je pokazal, da je morala tudi čista teorija prava upoštevati dejstva biti, iz katerih pravo (kot normativni pojav) izhaja (postavitev prava) in se v njih uresničuje (učinkovitost prava).

Temeljni merili za razločevanje pravnih znanosti sta vprašanje, ali je pred­met preučevanja zdaj ali nekoč veljavno pozitivno pravo, drugo merilo pa sta metodološko izhodišče in metodološki cilj, ki ga znanost zasleduje. Ustalje­na razčlenitev je delitev na zgodovinskopravne, pozitivnopravne in primer- jalnopravne znanosti ter na teorijo (skupaj s filozofijo) prava. Prvo merilo je v ospredju pri razločevanju med zgodovinskopravnimi in pozitivnopravnimi znanostmi, drugo merilo spremlja vse znanosti. Od tega, kako ga uporabljajo, sta odvisni njihova usmeritev (npr. bolj dogmatično, bolj sociološkopravno ali integralno preučevanje prava) in razsežnost (vidik, ozir), ki se mu znanost po­

1 Uvod narekujejo didaktični razlogi. Če bi bilo delo nam enjeno sam o ali predvsem le že iz­oblikovanim pravnikom , si dopovedujem , potem ne bi b ilo potrebno, bilo bi celo neokusno, da avtor pojasnjuje in svetuje, kako je delo m ogoče brati. Č e bodo bralci, ki šele vstopajo v svet prava, m enili, da jih uvod le m oti, bega ali celo utruja, jim bo pisec tega dela rad prisluhnil in v m orebitni novi izdaji popravil lo »neljubo vsiljivost«.

26

sveča. Naloga pozitivnopravne znanosti je, da spozna veljavno, to je pozitivno pravo; primerjalnopravna znanost išče podobnosti in razlike med veljavnimi (lahko pa tudi nekoč veljavnimi, zgodovinskimi) pravnimi redi, teorija (in filo­zofija) prava pa zajemata pravo kot celoto in skušata ugotoviti njegova izhodi­šča, njegove temeljne in splošne značilnosti (zakonitosti).

Obseg in doseg teorije prava (glej II.5.) sta odvisna tudi od raziskovalnega izhodišča. Temeljno vprašanje je, ali smo v vlogi pravnega opazovalca, ki hoče pravni pojav spoznati in se do njega opredeliti, ali pa nas kot opazovalce zani­ma tudi to, kako se s pravom ukvarjajo pravni igralci (to je pravni udeleženci, kot so npr. državni tožilci, odvetniki, sodniki, pravniki v upravi in gospodar­stvu). Če smo v vlogi čistega opazovalca, ki se mu ni treba ozirati na pravne igralce, je odgovor odvisen od temeljnega pogleda na pravo, ki ga sprejmemo kot raziskovalno hipotezo. Če smo v vlogi opazovalca, ki ga zanima tudi pravni igralec, moramo - vsaj z zornega kota, s katerega usmerjamo pogled na pravo - raziskati tudi vprašanja ustvarjanja, razumevanja in uporabljanja norma­tivnih pravnih aktov (npr. zakonov). Če je raziskovalec povrhu tudi pedagog, mora biti njegovo izhodišče še širše. Pedagogova naloga je, da prisluhne tako pravnim opazovalcem kot pravnim igralcem, njegova naloga pa je najbrž tudi ta, da pred avditorij razgrne paleto pogledov, ki so značilni za pravni pojav, s katerim se ukvarja.

4. Večinsko stališče je, da sta pravo in država (glej III.) tesno povezana po­java, ki vplivata drug na drugega. Medsebojno povezanost priznavajo vse tiste teorije, ki v pravu ne vidijo zgolj čistega normativnega pojava, kot tudi teorije, ki v državni organizaciji vidijo tudi pravno organizacijo ljudi na določenem ozemlju. Če bi pravo opredeljevali kot sistem pravil in načel, ki je pred državo, bi sprejemali tezo o obstoju samostojnega naravnega prava, ki mu je država podrejena in ga uresničuje. Če bi na drugi strani sprejeli tezo, da je država pred pravom, bi težko utemeljili, d a je država tudi pravna organizacija in da je torej »v svojem pravnem obstoju proizvod državnega prava« (Radbruch).

Pravo in država sta drug od drugega eksistenčno odvisna. Ljudje, ki ju ustvarjajo, potrebujejo oboje. Če bi se opirali samo na organizacijo prisile, ki ni pravno uokvirjena, bi bila uporaba prisile arbitrarna (nelegalna). Če bi se na drugi strani opirali na pravila, za katerimi ni državne prisile, bi bila pra­vila kot celota neučinkovita in ne bi mogla biti pozitivno pravo. Eksistenčna povezanost prava in države pove, da vselej obstajajo tudi pravila, ki jih vsaj naposled sankcionira državna organizacija. Podobno velja za pojem države, ki je vselej tudi vrhovna pravna organizacija (oblast) na prostorsko omejenem ozemlju in glede na prebivalstvo na njem.

Contradictio in adiecto je, če rečemo, da država ni pravna organizacija. Pravnost je bistvena prvina vsake državne organizacije. Od tako razumljene države (kot pravne organizacije) moramo razločevati pravno državo, ki nasta­

27

ne šele kot moderna država v obdobju razsvetljenstva in meščanskih revolucij (glej tudi XIII.1.4.). V moderni državi ima pravnost posebej poudarjeno ka­kovost. Taje tolikšna, da j e pravna organizacija tudi sopomenka za vladavino prava.

V sodobni teoriji je splošno sprejeto, da med evropsko kontinentalno prav­no državo in anglo-ameriško vladavino prava (rule oflaw) ni bistvenih razloč­kov. Vladavina prava je rezultat in cilj, ki ga oba sistema vsebinsko podobno pojmujeta, približujeta pa se mu po toliko različni poti, kolikor se obe pravni družini razlikujeta.

5.1. Temeljna prvina (lahko tudi atom, enota) prava je pravno pravilo (glejIV.). Pravno pravilo je kot logična zgradba sestavina vnaprejšnjega razumeva­nja, s katerim vstopamo v pravno življenjsko igro: če nastopi dejanski stan D, naj sledi posledica P. Pravni subjekti sporočajo (izdajajo, oblikujejo, soobliku­jejo ipd.) pravna pravila, jih sprejemajo (spoznavajo) in glede na njih tako ali drugače ravnajo.

V opisu pravnega pravila je bila posebej poudarjena vez (kopula) »naj« (angl. ought, nem. soli). Vez »naj« omogoča, da določenemu dejanskemu sta­nu pripišemo določeno pravno posledico. Nastanek pravne posledice ni samo­dejen; odvisen je od človekove volje in od njegove odločitve. V tem pogledu se pravna pravila ostro razločujejo od tehničnih pravil, ki ugotavljajo ali vsaj sku­šajo ugotoviti, kakšne so vzročne (kavzalne) povezave med naravnimi pojavi. Tehnična pravila spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakšna so njihova vzajemna razmerja. Naloga tehničnega pravila torej ni opredelje­vati, kaj naj se zgodi v takšnih ali drugačnih življenjskih okoliščinah, njegova naloga je »samo« ta, da pove (pojasni), kakšno je razmerje med vzrokom in njegovo posledico.

Razlika med tehničnimi in pravnimi pravili je vse prej kakor nepomemb­na. S tehničnimi pravili se ukvarjajo naravoslovne znanosti, ki preučujejo za­konitosti v naravnih dogajanjih. Predmet pravne znanosti so normativne zako­nitosti, ki se osredotočajo okrog pravnega pravila. Iz narave pravnega pravila je lepo razvidno, da j e odločitev (dovolitev, zapoved ali prepoved vedenja in ravnanja) o tem, kaj naj se zgodi, vrednostna in sad presoje, kako naj ravnamo v takšnih ali drugačnih življenjskih okoliščinah, da bi uresničili določene za­vestno izbrane cilje in vrednote. Neutemeljeno bi bilo, če bi normativni svet (svet najstva) osamili in ga preučevali samega zase. Tisti, ki osmišlja veljavno pravo in hkrati preučuje tudi »delujoče pravo«, se ne more izogniti družbenim zakonitostim in vrednotenju, ki pravno urejanje družbenih razmerij nenehno spremljajo.

Pravna pravila so prisilna družbena pravila, ki jih - vsaj naposled - sankci­onira država. Okoliščina, daje državna sankcija differentia specifica, po kateri se pravna pravila razločujejo od drugih družbenih pravil (npr. od običajev in

28

morale), je splošno sprejeta konvencija. Prisilnost pravnih pravil pomeni, da je pravo prisilni okvir, v katerega so umeščene možnosti ravnanja, ki jih spo­ročajo pravna pravila. Umeščenost v prisilni okvir zagotavlja, da so možnosti ravnanja pravno zavarovane.

Pomembna razpoznavna lastnost pravnih pravil je tudi razsežnost vedenja in ravnanja, ki ga pravna pravila zajemajo. Splošno uveljavljeno je, da pravna pravila urejajo le zunanje vedenje in ravnanje, ne pa tudi notranje vedenje, ki sodi na področje moralnosti. Pravo se zadovoljuje s človekovim »zunanjim konformizmom« (G. Kušej) in zato preverja le to, ali človekovo zunanje vede­nje in ravnanje ustrezata pravni posledici (npr. zapovedi in prepovedi), ki naj jo pravni subjekt uresniči. Omejitev na zunanjo zaznavnost preprečuje, da bi pravo neposredno posegalo še v svet človekovega mišljenja, čustvovanja, vero­vanja ipd., kakor je na drugi strani očitno, da bodo pravne dovolitve, zapovedi in prepovedi toliko bolj učinkovite, kolikor bolj bodo pravni subjekti z njimi vrednostno soglašali (glej VII.5.).

Temeljni vrsti pravnih pravil sta: splošna in abstraktna pravna pravila na eni strani ter posamična in konkretna na drugi. Splošno in abstraktno pravno pravilo se nanaša na nedoločeno in tipsko opredeljeno število pravnih naslo­vljencev (načeli pravne enakosti in nepristranosti!) ter določa, kako naj se vede­jo in ravnajo, če se znajdejo v ustreznih vnaprej opisanih ali pa vsaj nakazanih dejanskih okoliščinah (načeli predvidljivosti in pravne varnosti!). Posamično in konkretno pravno pravilo individualizira in konkretizira splošno in abstrak­tno pravno pravilo ter s tem pove, kako naj se posamični (individualni) pravni subjekt vede in ravna v konkretnih dejanskih okoliščinah. Tipična splošna in abstraktna pravna pravila so ustavna in zakonska pravna pravila, tipična po­samična in konkretna pravna pravila pa so vsebovana v pogodbah, sodbah in upravnih odločbah.

Zelo pomembno je, da pravno pravilo ni istovetno s tem in tem členom, pa­ragrafom. odstavkom ipd. normativnega (pravnega) akta (npr. zakona), pravno pravilo je šele pomen, ki ga ti jezikovni znaki sporočajo. To, da je pravno pravilo pomen normativnega akta ali dela tega akta, pojasnjuje, daj e treba te pomene šele ugotoviti, odkriti, izluščiti in jih kot takšne označiti. Pomensko označitev pravnega pravila je treba spet ustrezno jezikovno opredeliti in iz­raziti. Del teorije uporablja za to pomensko označitev pravnega pravila izraz »normativni (pravni) stavek«, ki kot jezikovni stavek vsebuje ustrezno prav­no pravilo. V naravi razumevanja normativnih aktov je, da njihove pomene sporočamo v ustreznem metajeziku glede na normativni akt, ki je predmet razumevanja (npr. v jeziku različnih vrst pravniških poklicev ali pa v jeziku pravne znanosti).

5.2. V uvodnih opredelitvah je bilo zapisano, da j e pravo sistem pravnih pravil in pravnih načel (glej IV.9., X1.2. in XIII.2.6.2.2.). Med pravnimi pravili

29

in pravnimi načeli je pomembna kakovostna razlika. Pravno pravilo izraža tip vedenja in ravnanja, pravno načelo pa posreduje »le« vrednostno merilo (npr. načeli pravne in socialne države v ustavnem pravu ali pa načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu), kako naj ravnamo v pravnih razmerjih (npr. v pre­moženjskih razmerjih), v katerih smo nosilci določenih tipov vedenja in rav­nanja. Sporočilo, ki ga vsebuje pravno pravilo, je oblikovano na način, pravi Dvvorkin, »vse ali nič« (npr. ne kradi!, ker te sicer zadene sankcija), medtem ko samo načelo neposredno izraža le »temelj, merilo in urejevalni razlog« (Esser), ki je zdaj bolj in zdaj manj intenzivno izražen in ga udejanjamo prek tipov vedenja in ravnanja, ki jih oblikujejo pravna pravila. Pravno načelo ni niti neposredno uporabljivo niti ni toliko določno, da bi izključevalo vrednotenje. Pravna načela so potemtakem »zgolj« vrednostna merila, ki usmerjajo vsebin­sko opredeljevanje pravnih pravil in način, kako naj jih izvršujemo. Pravna na­čela so vsebovana v splošnih pravnih aktih (zlasti v ustavi in zakonih). Pravna načela se uveljavljajo tudi v pravni (npr. sodni) praksi ali pa so sad znanstvene sistemizacije pravnih pravil. K pravnim načelom sodijo tudi vrednostna me­rila, na katera se opirajo in iz katerih črpajo posamezni splošni pravni akti (prim. s preambulo k URS).

6. Pravna načela in pravna pravila se nanašajo na pravna razmerja (glej V. in VII.2.). Pravna razmerja so pravno (normativno) urejena družbena razmerja med dvema ali več pravnimi subjekti. Nosilca oziroma nosilci pravnega raz­merja so pravni subjekti (npr. posamezniki kot fizične osebe in najrazličnejše pravne osebe, kakor so država, podjetja in zavodi), ki imajo v razmerju drug do drugega ustrezne pravice, dolžnostna upravičenja in dolžnosti glede na pred­met pravnega razmerja. Pravna razmerja so bodisi vnaprej normativno (npr. z zakoni) predvidena in zamišljena (abstraktna pravna razmerja) bodisi gre za razmerja, ki abstraktna individualizirajo in konkretizirajo v najrazličnejših družbenih razmerjih med pravnimi subjekti (konkretna pravna razmerja). V pravnih razmerjih je vedenje in ravnanje pravnih subjektov med seboj odvisno (korelativnost pravic, dolžnostnih upravičenj in dolžnosti).

Družbena razmerja, ki morajo biti pravno urejena, so predpravna (tudi prednormativna) družbena razmerja. Na eni strani gre za ekonomska, politič­na. nacionalna, verska in druga družbena razmerja, ki so toliko interesno kon­fliktna, da njihovo pravno neurejanje ogroža temeljne človekove dobrine (npr. življenje, svobodo, varnost, premoženje) in onemogoča, da temeljne družbene dejavnosti delujejo nemoteno. V teh primerih mora postavodajalec vnaprej po­vedati, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, in da je vnaprej določen tudi državni organ, ki bo - spet v vnaprej predvidenem postopku - odločil v morebitnem pravnem sporu, presodil, ali je bila storjena pravna kršitev, in aktiviral (konkretiziral) ustrezno sankcijo (pravno posledico). Predpravna so tudi tista družbena razmerja, v katerih mora biti vedenje in ravnanje pravnih

30