KIDS IN MOTION Priročnik za strokovno usposabljanje učiteljev

KIDS IN MOTIONPriročnik za strokovno usposabljanje učiteljev

S pomočjo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unijen

ProgramVseživljenskoučenje

ImenikProjekt Kids in Motion (Otroci v gibanju) je bil sofinanciran s strani Programa Vseživljenjskega učenja Evropske komisije

(Lifelong Learning Program of the European Commission).

Avtorji: Mario Rieder, Volker Zirkel, Prof. Dr. Henry Schulz Soavtorji: Andreas Hense, Susana Aznar Lain, Stephan Lingenberg, Frank Lohse, Jesus Martinez Martinez, Anke Otto, Vaclav Salcman, Sabine Schulz Brauckhoff, Barbara Konda, Katja Uršič, Petra Koren

Priročnik Kids in motion (Otroci v gibanju) reflektira izključno poglede avtorjev, zato Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli obliko uporabe, ki se zgodi na terenu

Postavitev: Ludger Brauckhoff

Picture credits: © Sabine Schulz-Brauckhoff, © SPORTAG GbR

Sport-motor test (page 25): after: Fit durch die Schule, Handreichnung für den Fitness-Check (Hrsg: Ministerium für Schule und Weiterbildung des Landes Nordrhein-Westfalen, AOK Rheinland/Hamburg in Kooperation mit dem Wissenschaftlichen Institut der Ärzte Deutschlands, Deutscher Sportlehrerverband – Landesverband NRW)

Cologne, 2015

http://kids-in-motion.eu


3 | 3

Predgovor .................................................................................................................4

1 Ključne točke programa KIDS IN MOTION 1.1 Potreben okvir za izvedbo KIDS IN MOTION strokovnega

usposabljanja učiteljev ...............................................................................8

1.2 Vsebine in oris KIDS IN MOTION strokovnega usposabljanja učiteljev ................................................................................9

1.3 Dokumenti in oprema ................................................................................10

1.4 Potrdilo .......................................................................................................11

2 Ključni pomen in ozadje programa KIDS IN MOTION 2.1 Pomen telesne dejavnosti in športa ........................................................14

2.2 in koncept ozadja programa KIDS IN MOTION (Otroci v gibanju) ......................................................................................15

2.3 Metodološko-didaktični pristopi, vključno z njihovo ustreznostjo za strokovno oceno in priporočila ...........................................................16

2.4 Didaktika na podlagi izkušenj ..................................................................18

3 Strokovna ocena in priporočilo 3.1 Ključni vidiki ocene ...................................................................................22

3.2 Vprašalnik o predhodnih izkušnjah s športi in telesno dejavnostjo ....24

3.3 Motorični test .............................................................................................25

3.4 Obrazec navdušenja za učence ...............................................................31

3.5 Obrazec za opazovanje učenca ................................................................32

3.6 Telesne in koordinacijske sposobnosti in veščine ................................34

3.7 Rezultat motoričnih testov ter priporočila (opisna ocena učenca) .......38

4 Igre & dejavnosti 4.1 Igre za ogrevanje .......................................................................................42

4.2 Igre za učenje tehnik in taktik ...................................................................43

4.3 Štafetne igre, poligoni in postaje .............................................................44

4.4 Uvodne preproste igre ..............................................................................51

4.5 Igre in turnirji .............................................................................................52

4.6 Ritem in izrazni ples ..................................................................................53

5 Primeri učnih priprav 5.1 Rokomet .....................................................................................................56

5.2 Badminton ..................................................................................................60

5.3 Atletika ........................................................................................................63

5.4 Ples .............................................................................................................66

6 Povratne informacije 6.1 Oblike povratnih informacij .......................................................................72

Vsebina

Mnogi vodilni evropski znanstveniki in politiki so zaskrbljeni zaradi upada telesne aktivnosti med mladimi in porasta otroške debelosti kot posledice zmanjšane vloge športa v šolah.

Že od leta 2002 se postopoma zmanjšuje čas, ki je v šol-skem kurikulumu različnih evropskih držav namenjen športu.

Osemdeset odstotkov šoloobveznih otrok je telesno aktiv-nih zgolj med poukom športa v šolah, čeprav bi morali telovaditi vsaj eno uro na dan.

Pouk športa v šolah znaša 50 do 80 ur letno, kar ustreza manj kot 10% vseh učnih ur oz. približno polovici ur, na-menjenih pouku matematike.

Učne ure športa otrokom in mladini nudijo edinstveno prilo-žnost za usvajanje in utrjevanje spretnosti, ki lahko po-stanejo temelj dobre telesne pripravljenosti in zdravja za vse življenje.

Interakcija med udeleženci športnih aktivnosti uči osnov poštene igre, spoštovanja in taktičnega mišljenja. Aktiv-ni športi razvijajo tudi telesno in družbeno zavednost.

Usvajanje socialnih kompetenc preko športa – tako v šolah kot klubih – naj se prepozna kot ključno spretnost za vseživljenjsko učenje.

KIDS IN MOTION skuša premostiti vrzel med status quo (nespremenjenim stanjem) in tistim bolj zaželenim dol-gotrajnim ciljem – telesne pripravljenosti otrok.

Uvajanje športno usmerjenega programa KIDS IN MOTIONV Nemčiji program KIDS IN MOTION izvajajo že v več kot

100 osnovnih in srednjih šolah, sredstva Evropske Unije pa so izvajanje programa (v prirejeni in razširjeni različi-ci) omogočila tudi drugim evropskim državam.

KIDS IN MOTION naj bi dal podporo otrokom v kritični sta-rosti 9-11 let in jim pomagal najti tisto vrsto športa, ki bi nadgradil njihove naravne sposobnosti in talente. To naj bi pomagalo vzpostaviti zdrav, aktiven življenjski slog za vse življenje.

Program KIDS IN MOTION obsega edinstven nabor špor-tnih panog, za to posebej razvite didaktične metode, ki temeljijo na dolgoletnih izkušnjah, ter na znanstveni bazi osnovano objektivno metodo vrednotenja. Vse to omogoča športnim pedagogom, da vsakemu otroku in njegovim staršem svetuje, kateri šport bo zanj najustre-znejši.

Osnovan je tako, da lahko športni pedagog prepozna spe-cifične motorične sposobnosti (športno testiranje), giba-nje (kvalitativna merila opazovanja) ter otrokovo lastno motivacijo za vsak šport posebej. Učitelj to potem pri-merja z drugimi športnimi panogami, predstavljenimi tekom programa.

Otroci spoznajo cilje, ideje in posebne lastnosti posame-znih športov in gibanj ter jih primerjajo in vrednotijo gle-de na raven lastnega užitka (povratna informacija po vsakem učnem sklopu).

Otrok tekom programa aktivno sodeluje pri sodbi o različ-nih športih – preizkuša in primerja različne športne pa-noge – športni pedagog pa na podlagi svojega strokov-nega znanja spremlja ta proces sodbe ter svetuje otroku in njegovim staršem.

Otrokom je čedalje težje izbrati tisti šport, ki bi bil zanje najprimernejši. Koncept programa KIDS IN MOTION jim že zgodaj predstavi različne športne panoge in jim tako pomaga pri izbiri. KIDS IN MOTION se odvija sicer v okviru šole, vendar deluje v povezavi z različnimi lokal-nimi športnimi klubi in je kot tak lahko odskočna deska k aktivnemu in zdravemu načinu življenja.

Predgovor

4 | 5

Projekt partnerNemčija

• Technische Universität Chemnitz Fakultät für Human- und Sozialwissenschaften, Institut für Angewandte Bewegungswissenschaften Professur Sportmedizin/-biologie Thüringer Weg 11 09126 Chemnitz Kontakt: Prof. Dr. med. Henry Schulz E-Mail: [email protected]

• Sportag GbR Oskar-Jäger-Straße 173 50825 Köln Kontakt: Mario Rieder, Volker Zirkel, Stephan Lingenberg E-Mail: [email protected]

• Netzwerk e.V. – Soziale Dienste und Ökologische Bildung Longericher Straße 136 50739 Köln Kontakt: Sabine Schulz-Brauckhoff E-Mail: [email protected]

• EuroConsults & Partner Tabbertstraße 6–7 12459 Berlin Kontakt: Michael Seidler E-Mail: [email protected]

Španija

• Universidad de Castilla-La Mancha Facultad de Ciencias del Deporte Campus Tecnológico Antigua Fábrica de Armas Edificio Sabatini Avenida de Carlos III, s/n 45071 Toledo Kontakt: Suzana Aznar Laín E-Mail: [email protected]

Slovenija

• Zavod Fit/FIT Institute Fit Slovenia International Slomškova ulica 35 1000 Ljubljana Kontakt: Barbara Konda E-Mail: [email protected]

Češka

• Západoceská univerzita v Plzni Fakulta pedagogická Klatovská 51 30619 Plznen Kontakt: Václav Salcman E-Mail: [email protected]

Finska

• Paulaharjun koulu (Osnovna šola) Koulupolku 3 61300 Kurikka Kontakt: Janne Hakala E-Mail: [email protected]

Ključne točke programa KIDS IN MOTION

V številnih evropskih državah šolski ravnatelji lahko samo-stojno odločajo o vrsti strokovnega usposabljanja, ki ga bodo ponudili svojim učiteljem. Prosto lahko izbirajo med ponudbami s strani države in privatnega sektorja. Ključnega pomena pa je, da programi strokovnega usposabljanja podpirajo nacionalne učne načrte. Odgo-vorni organi s področja izobraževanja dajejo poseben poudarek na časovni okvir strokovnega usposabljanja, ki naj bi se odvijal izven časa obveznega programa, saj se na ta način izognemo odpovedovanju rednih učnih ur.

Da bi zagotovili uspešno izvedbo KIDS IN MOTION stro-kovnega usposabljanja za učitelje je potrebno razdelati naslednje vidike:

• Kdo dovoljuje sodelovanje učitelja na strokovnem uspo-sabljanju? Pomembno je, trening dogodek? Pomemben je časovni okvir, ki bo omogočal nemoteno prijavo.

• Kakšne so zahteve za sodelujoče učitelje?

• Ali so udeleženci zavarovani za nezgodno zavarova-nje? Če je le možno, je to potrebno vključiti v postopek prijave.

• Kdo krije stroške strokovnega usposabljanja?

• Na koga bi se morali obrniti za oglaševanje strokovnega usposabljanja?

• Ali znotraj države obstajajo posebne zahteve za izved-bo KIDS IN MOTION strokovnega usposabljanja za uči-telje?

• Katera vrsta strokovnega znanja in usposabljanja je po-trebna za izvajanje »nevarnih« športov, kot so plavanje, rolanje in smučanje?

• Kdo krije stroške provizije za uporabo športnih pripo-močkov za športno usmerjeni program?

• Ali je v okviru vaše države mogoče izvesti 24-urni pro-gram strokovnega usposabljanja učiteljev?

• Katere so uradne zahteve za validacijo potrdil v vaši dr-žavi?

Nadaljnje zahteve

ObjektiZa izvedbo KIDS IN MOTION strokovnega usposabljanja

potrebujemo športno dvorano z običajnimi športnimi pri-pomočki in orodji. Dodatno potrebujemo še učilnico s tehničnimi pripomočki (LCD projektor, tabla, ipd.).

Kriteriji za izbor otrokIzbor učencev, ki bodo sodelovali v KIDS IN MOTION pro-

gramu je v domeni športnega pedagoga in razrednih učiteljev. Izbor učencev naredijo skupaj pred začetkom poletnih počitnic. Eden izmed najpomembnejših kriteri-jev ocenjevanja je navdušenost učenca za šport in tele-sno dejavnost ter njegova želja po redni telesni dejav-nosti. Skupina učencev je mešana glede na spol in starost ter sestoji iz 16 do 20 učencev. Priporočljiva sta-rost je 9 do 10 let.

Sestanek s starši (starševski večer)Na podlagi izbora učencev njihove starše povabimo na

starševski večer. V okviru večera jim natančno predsta-vimo program, vsebino, postopek spremljanja in ocenje-vanja ter priporočilo, ki ga ob koncu KIDS IN MOTION programa prejme vsak učenec. Starši se s tem tudi se-znanijo z obvezo do redne udeležbe njihovih otrok na vseh učnih. Na podlagi predstavitve sledi registracija učencev in podpis le te s strani staršev.

1.1 Potreben okvir za izvedbo KIDS IN MOTION strokovnega usposabljanja učiteljev

8 | 9

Priloženi učni načrt je osnova za strokovno usposabljanje učiteljev in trenerjev. Namenjen je zlasti učiteljem špor-tne vzgoje, razrednim učiteljem in strokovnjakom s po-dročja športa, kot tudi tistim navdušencem, ki bi si želeli pridobiti dodatna znanja s področja športa. Učni načrt je namenjen tudi drugim strokovnjakom s področja izobra-ževanja, kot so profesorji na fakultetah, odgovorni za področje športa na državni, regijski in občinski ravni, ki bi lahko promovirali KIDS IN MOTION program znotraj svoje mreže.

Del dogodka strokovnega usposabljanja je tudi ponuditi priložnost izmenjave strokovnih znanj in izkušenj med strokovnjaki, delati na izboljšanju pedagoških pristopov in okrepiti sodelovanje med učitelji različnih držav.

KIDS IN MOTION program strokovnega usposabljanja se-stoji iz šestih modulov, 24-ih učnih enot od katere posa-mezna traja 45 minut.

1. modul: Razlaga ideje in vsebine programa KIDS IN MOTION.

2. modul: Predstavitev metodologije in didaktike za vseh 90 minutnih učnih enot, obrazložitev pomena učnih priprav in vsebin, kot osnove za strokov-no oceno s priporočilom, ki se ga izda vsake-mu učencu ob koncu programa.

3. modul: Predstavitev ene učne enote vezane na eno športno panogo z nadaljnjo razlago prilagodi-tve le te na druge športne panoge.

4. modul: Predstavitev in uporaba različnih iger in dejav-nosti za eno športno panogo, s posebnim pou-darkom na pomenu ocene in priporočila.

5. modul: Sestava strokovnega priporočila vključujoč vse kriterije za opazovanje, kot so test motoričnih sposobnosti, obrazec za spremljanje gibanja, obrazci za opazovanje kakovosti gibanja, užit-ka in navdušenja, ki jih izpolnjujejo učenci.

6. modul: Ocena strokovnega usposabljanja s povratnimi informacijami in zaključno razpravo v skupini.

1.2 Vsebine in oris KIDS IN MOTION strokovnega usposabljanja učiteljev

1.3 Dokumenti & oprema

Za izvajanje programa KIDS IN MOTION potrebuje šola oz. učitelj:

• Priročnik KIM za strokovno usposabljanje učiteljev

• Priročnik KIM za 40 učnih enot

• Obrazce v tiskani in digitalni obliki

• Spodaj navedeno športno opremo za 10 športnih panog

Športna oprema potrebna za izvedbo 10 športnih panog:(oprema za 20 sodelujočih otrok)

• 6 mehkih žog

• markirni dresi (3 različne barve, 10 vsake barve)

• 40 markerjev

• 12 stožcev

• 2 vrvi

• 20 rokometnih žog

• 4 nogometne žoge

• 20 loparjev za tenis

• 40 žogic za tenis

• vsaj 3 mize za namizni tenis

• 20 loparjev za namizni tenis

• 40 žogic za namizni tenis

• 4 košarkarske žoge

• 20 hokejskih palic

• 20 hokejskih žogic

Oprema za ples:• radio

• tamburin

• obroči

Oprema za izvedbo motoričnih testov: • 4 štoparice

• 5 bean bagov (za metanje)

• lepilni trak

• merilni trak (20 m)

• kreda za označevanje

CertificateThis is to certify that

Mr./Ms.

has successfully completed the KIDS IN MOTION Training Event.

signature

date, place

signature

With the support of the Lifelong Learning Programme of the European Union

logo logo

10 | 11

1.4 Potrdilo

Na podlagi uspešnega usposabljanja v okviru KIDS IN MOTION strokovnega usposabljanja za učitelje, vsak udeleženec prejme potrdilo

.

Ključni pomen in ozadje programa KIDS IN MOTION

Evropska komisija v Beli knjigi za šport navaja, da športne aktivnosti predstavljajo zanimiv vidik življenja in imajo potencial združevanja evropskih državljanov različnih starosti in družbenih okolij. Področje športa ima v družbi širi vpliv, kot katerokoli drugo področje.

Prek formalnega in neformalnega izobraževanja krepi člo-veški kapital po vsej Evropi. Vrednote, ki se sporočajo preko športa prispevajo k razvoju znanja, usposobljeno-sti in osebne naravnanosti za uspeh.

Aprila 2005 so se športni ministri držav članic Evropske Unije sestali v Luksemburgu, kjer so na podlagi raziskav komisije sprejeli priporočila, da je potrebno promovirati področje športa in izboljšati ključne aspekte športne vzgoje oziroma športa v šolskem sistemu in telesne de-javnosti nasploh.

V svojih strateških okvirih Izobraževanja in usposabljanja 2020 za program Erasmus+, komisijski svet trdi, da je ponudba športnih aktivnosti znotraj sistema vzgoje in izobraževanja nezadostna, predvsem v primerjavi z vlo-go športa kot komercialne entitete v družbi. Povečati bi torej morali obseg telesne aktivnosti v šolah znotraj in izven šolskega kurikuluma, poleg tega pa iskati nove načine uvajanja in izvajanja športnih aktivnosti v šol-skem kontekstu.

Poleg socialne relevantnosti športa v družbi nasploh, ima redna telesna dejavnost tudi opazne zdravstvene impli-kacije. Izsledki številnih raziskav kažejo, da imata šport in telesna dejavnost pozitiven vpliv na zdravje, pred-vsem zdravje srca in ožilja, metabolizem, metabolične-ga sindroma ter imunskega sistema. V zadnjih nekaj letih so raziskave s področja nevroznanosti pokazale, da šport in telesna dejavnost pozitivno vplivata na ra-zvoj možgan, tako pri odrasli nevrogenezi kot nevron-skih povezavah.

Finske raziskave so pokazale tudi na pozitivne povezave med uspešnim učenjem ter razvojem motoričnih spo-sobnosti pri več kot 8000 učencih. Nekatere raziskave govorijo o tem, da tisti osnovnošolski otroci, ki se veliko gibajo, so člani vsaj enega športnega kluba, kažejo bolj-še motorične sposobnosti in so manj nagnjeni k učnim, govornim ali vedenjskim težavam.

Znanstvene raziskave torej kažejo, da promocija športa in gibanja nima pozitivnega vpliva le na zdravje, temveč lahko izboljša tudi pridobitev osnovnih kompetenc, kot so boljše pomnjenje, koncentracija in spomin.

2.1 Pomen telesne dejavnosti in športa

14 | 15

Program KIDS IN MOTION je v osnovi vnos desetih različ-nih vrst športa iz treh glavnih športnih kategorij v kuriku-lum enega šolskega leta.

Skupinski športi

Športi z loparjem

Individualni športi

Nogomet Badminton Atletika

Rokomet Tenis Gimnastika

Košarka Namizni tenis Ples

Hokej

Vsaka športna disciplina je del sklopa štirih, 90 minut dol-gih učnih ur. Učitelj sledi za to posebej zasnovanim uč-nim načrtom in otrokom v zelo kratkem času prestavi glavne značilnosti, tehnike, cilje in ideje športne discipli-ne posameznega športa.

Vsako izmed desetih športnih disciplin se sproti opazuje, nadzira, primerja in vrednoti s pomočjo naslednjih krite-rijev:

• gibanje in ravnanje z opremo,

• motorične sposobnosti,

• kvaliteta gibanja,

• nadarjenosti in razumevanje igre,

• notranja motivacija,

• sposobnost biti del skupine,

• napredek,

• navdušenje nad posameznim športom (podatek poda otrok sam).

Ti kriteriji pomagajo učitelju izpolniti posebne obrazce in tvorijo osnovo za vrednotenje posamezne športne disci-pline. Otroci tako spoznavajo različne vrste športa, nji-hov napredek se zabeleži v posebne tabele in počasi se izoblikuje splošna slika o gibanju vsakega izmed otrok. Ti podatki omogočajo učitelju, da vsakemu otroku pripo-roči tisti šport, za katerega je posebej nadarjen in bo v njem najbolj uspešen.

2.2 Ideja in koncept ozadja programa KIDS IN MOTION (Otroci v gibanju)

Športno orientiran program temelji na metodologiji in di-daktiki, ki se osredotoča na športne spretnosti in omo-goča primerjavo različnih športnih panog ter temelji na prej omenjenih merilih opazovanja.

Vsaka didaktična gibalna igra, poligon in vaja so si v osno-vi identične in se jih zato lahko prilagodi različnim zahte-vam posamezne športne discipline (žoge in drugi pripo-močki). Otroci tako zlahka prepoznajo gibalno dejavnost, zato je čas za razlago s strani učitelja zmanjšan na mi-nimum. Najpomembnejši element tega osnovnega kon-cepta, pa se nanaša na športno-znanstveno oceno:

1. za vsako športno panogo in učno enoto se uporabljajo merila navedena v opazovalnem obrazcu na enak na-čin, kar omogoča nemoteno primerjavo podatkov.

2. poudarek je tudi na učenčevi odločitvi, ki je skladna z merili in bolj temelji na značilnosti posameznega športa, kot pa na dejavnosti. Ta oblika učencu omogoča, da ne-odvisno izraža svojo odločitev.

Tematska struktura učne enote za vsako športno panogo Vsaka sklop je sestavljen iz štirih devetdeset minutnih uč-

nih enot in temelji na istih temah za vsako športno pano-go.

PRVA UČNA ENOTA: Predstavitev izbrane športne discipli-ne, spoznavanje s športnimi pripomočki in opremo, de-javnosti z usvajanjem osnovnih tehnik in taktik prijema osnovne tehnike potrebno.

DRUGA UČNA ENOTA: Konsolidacija osnovnih tehnik, uvajanje pravil in pogojev za izbrano športno panogo, prve aktivnosti na podlagi poenostavljenih pravil.

TRETJA UČNA ENOTA: Učenje nadaljnjih tehnik in speci-fičnih pravil izbrane športne zvrsti, prva praktična izved-ba iger oziroma gibalnih oblik brez vključevanja taktič-nih elementov.

ČETRTA LEKCIJA: Izvedba športne discipline z uporabo različnih organizacijskih metod, usvajanje taktik posa-mezne igre.

Struktura učne ure glede na njen pomen za strokovno presojoVsaka posamezna učna enota in dejavnosti, ki jih zajema

so pomembne za oceno. Vendar pa nekatera merila za opazovanje nosijo večji pomen kot druga in jih je lažje opazovati v času učne enote. To je razlog, zakaj so pri-pisane ravni pomembne. Merila za opazovanje, ki so najbolj očitna so navedena v kronološkem zaporedju dejavnosti med devetdeset-minutno učno enoto.

Stopnja pomembnosti za ustrezno strokovno presojo:

1: ni pomembno

2: pomembno

3: zelo pomembno

Dejavnosti v času učne enote so strukturirane, kot sledi: 1. Prosti začetek učne enote

Pomembna merila za opazovanje: notranja motivacija, gibanje in ravnanje z opremo, napredek (od 2. učne enote dalje)

Stopnja pomembnosti: 2

2. Športno usmerjene igre za ogrevanje Pomembna merila za opazovanje: notranja motivacija, gibanje in ravnanje z opremo


3. Pridobitev in poglabljanje osnovnih tehnik kot tudi tehnično znanje v okviru štafetnih iger in v dejavno-stih na postajah Pomembna merila za opazovanje: gibanje in ravnanje z opremo, kakovost gibanja (povezovanje koordinacijskih spretnosti s pogoji), talent in razumevanje igre (omeje-no), napredek (od 2. učne enote dalje)


4. Uvodne didaktične gibalne igre in igranje igre v obliki tekmovanja Pomembna merila za opazovanje: gibanje in ravnanje z opremo, izvedba motoričnih spretnosti, kakovost giba-nja (povezovanje koordinacijskih spretnosti s pogoji), talent in razumevanje igre, notranja motivacija, zmo-žnost biti del ekipe, napredek (od 2. učne enote dalje)


2.3 Metodološko-didaktični pristopi, vključno z njihovo ustreznostjo za strokovno oceno in priporočila

16 | 17

Primer učne enote

1. učna enota 2. učna enota 3. učna enota 4. učna enota

Vsebina učne enote

Predstavitev sklopa in njegove športne panoge, spoznavanje z športnimi pripomočki in opremo

Utrjevanje zahtevanih tehnik, predstavitev igralnega polja oziroma igralnih površin pomemb-nih za izbrano športno panogo, uvodne preproste igre

Učenje nadaljnjih specifičnih tehnik in predstavitev pravil posamezne igre, urjenje v tarčni športni panogi brez specifičnih taktičnih vložkov

Urjenje igre z uporabo različnih organizacijskih oblik, predstavitev taktičnih pogledov na igro

Dejavnost

Prosti začetek učne enote Prosti začetek učne enote Prosti začetek učne enote Prosti začetek učne enote

Športno usmerjeno ogrevanje Športno usmerjeno ogrevanje Športno usmerjeno ogrevanje Športno usmerjeno ogrevanje

Usvajanje in poglabljanje osnovnih tehnik, kot tudi urjenje tehničnih spretnosti v obliki štafet, poligonov in postaj




Vadbeni cikel s predstavitvijo ključnih gibanj in spretnosti tarčne športne panoge in izvedba igre v obliki tekmovanja




2.4 Didaktika na podlagi izkušenj

Osnova vsake učne enote je učenčevo pridobivanje gibal-nih izkušenj. To je prepoznano v vsaki dejavnosti in zato prilagojeno karakteristikam posamezne športne pano-ge, ki jo zajema športno orientirani program.

Prosti začetek učne enote vsakemu učencu zagotavlja vključenost na svoj način glede na svoje sposobnosti, da se spozna s specifičnim športnim pripomočkom ali orodjem, da se z njim igra in preizkuša nove spretnosti. Učitelju ta del učne enote daje priložnost opazovati in komunicirati z učenci.

Športno orientirane igre za ogrevanje ustvarjajo okolje za aktivno gibanje in vključevanje, in omogočajo direktno nadaljevanje iz prostega začetka v učno uro. Njihov na-men je spraviti učence v gibanje, se spoznati s športni-mi pripomočki, utrditi tehnike ali se spoznati z novimi katere bodo usvajali tekom nadaljnjega procesa učne enote.

Drug pomemben vidik je ideja, da se lahko na začetku učne enote učenci prosto in čimbolj gibljejo po prostoru. To jih pripravi na zbor v krogu, kjer se jim predstavi vse-bina in struktura učne enote. Redni zbor v krogu ustvar-ja prijetno učno okolje in sočasno učencem signalizira kdaj je potrebna njihova popolna pozornost.

Učencem se skozi igre, štafete, poligone in postaje pred-stavijo različne športne panoge, njihove osnovne tehni-ke in taktike brez kakršnegakoli pritiska. »Osnove« (Ele-ments) je najbolj pomembna in najpogostejša igra za spoznavanje in usvajanje tehničnih spretnosti. Učen-cem se predstavijo gibanja in tehnike, znotraj gibalne dejavnosti spoznavajo različne vaje, različne tehnike pa se uporabijo za hitro menjavo pravil, ki sledijo. To vodi v zabavno, popolno visoko intenzivno urjenje tehnik in vi-soko raven učenja.

Med štafetami in poligoni se usvaja nove tehnike, že znane tehnike pa je v individualno tekmovalni obliki mogoče utrditi in izuriti. Točkovni sistem za prikazane gibalne spretnosti omogoča dodatno spodbudo za delo z visoko stopnjo koncentracije.

Cikli vadbe predstavljajo osnovna gibanja in spretnosti po-samezne igre, turnirja, tekmovalne igre in zagotavljajo vključenost vseh učencev, visoko dinamiko in atraktiv-nost. Zadetki omogočijo novo izhodišče za igro in zago-tovijo visoko stopnjo koncentracije učencev. Odštevanje v zadnjih sekundah še nadalje okrepi pripravljenost za visoko zmogljivost učencev.

Uporaba teh ritualov naredi strukturo učne enote lažjo, kar učencem omogoča lažje sledenje, krepi občutek pripa-dnosti skupini in omogoča medsebojno sodelovanje. Pozdravi ob prihodu in odhodu so del rituala oziroma rutine. Zbor v krogu naznanja, da se je potrebno o po-membnih zadevah pogovoriti in omogoča visoko osre-dotočenost učencev. Posebne točke se dodelijo za izje-mno vedenje, kot npr. izkazovanje »fair play-a« do nasprotne ekipe ali spodbuda svoji ekipi. Skupine si iz-berejo svoja imena. Za izbiro članov skupine uporabimo posebne metode. Izogibamo se metodi kjer dva učenca izbirata svoje člane skupine! Namesto tega lahko upo-rabimo metodo kjer se morajo veliki in majhni učenci sorazmerno razporediti v dve skupini. Skupine se lahko tudi formira glede na prvo črko imen učencev, v vrsti glede na višino, ipd. Pomembno je, da lahko učitelj po-zitivno vpliva na moč v skupini brez, da bi sodeloval v procesu izbire.

18 | 19

Predstavitev Pogodbe petih prstovUživati skupaj v športu je odvisno od upoštevanja pravil

lepega vedenja. SPORTAG je razvil Pogodbo petih pr-stov, ki uravnavajo vedenje udeležencev in je oblikovan na podlagi »High five«. Vsak prst predstavlja eno po-godbeno pravilo. Vsi učenci se seznanijo s Pogodbo petih prstov na začetku programa, ki jo predstavi učitelj.

1 Palec: Zabava »Palec gor«: motiviramo drug drugega, prispevamo k

skupnemu blagostanju in se zanesemo drug na druge-ga na odprt in prijazen način, ko je pred nami nova na-loga

2 Kazalec: Komunikacija Izpostavimo probleme, medsebojno komuniciramo in si

pomagamo

3 Sredinec (ostane neviden): Spoštovanje Kazati sredinec, predstavlja nespoštovanje in je nespre-

jemljiv za vse. Strinjati se, da se ne bo kazalo sredinca dokazuje, da to predstavlja medsebojno spoštovanje;

4 Prstanec: Zaupanje Vsak udeleženec spoštuje sebe in druge ter s tem pri-

speva k občutku medsebojnega zaupanja

5 Mezinec: Obzirnost Upoštevamo potrebe mlajših in šibkejših članov skupine

ter smo obzirni do naših lastnih strahov in smo obzirni do strahov drugih

Zabava

Komunikacija

Spoštovanje

ZaupanjeObzirnost

Strokovna ocena in priporočilo

3.1 Ključni vidiki ocene

Deset športov se sproti ocenjuje in primerja na osnovi sle-dečih meril opazovanja:

Gibanje in ravnanje z opremo, izvedba motoričnih spretno-sti, kakovost gibanja (koordinacija in telesna vzdržlji-vost), talent za in razumevanje igre, notranja motivacija, zmožnost biti del ekipe, izboljšanje izvedbe in navduše-nje (podatki s strani učencev).

Najbolj pomemben vidik, pri sestavljanju priporočila name-njenega spodbujanju vseživljenjske telesne dejavnosti je učenčeva lastna ocena njegovega navdušenja za različne športe (obrazec s povratnimi informacijami o ravneh navdušenja). Učenčev lastni vtis je nato primer-jan z učiteljevim opazovanjem notranje motivacije (Obrazec za opazovanje) in rezultati skupne ocene nav-dušenja prikazanega za različne športe.

Skupna ocena navdušenja se nato primerja s talentom, za-vzetostjo za igro in kakovostjo gibanja (koordinacija in telesna vzdržljivost) za vsako športno disciplino, ki vodi v prvotno priporočilo. Le tega se nadalje primerja z re-zultati motoričnega testa.

Učenčeva vključenost v športno/e oziroma gibalno/e dejavnost/i in pogostnost izvedbe posamezne športne oziroma gibalne dejavnosti (vprašalnik o gibanju) sta pokazatelja njegovega navdušenja in zanimanja nad posameznim športom oziroma gibalno dejavnostjo, zato ta podatek podpira začetno poročilo. V primeru, da ni bilo predhodne informacije o izvajanju posamezne špor-tne discipline pa podatki kažejo, da je učenec odkril nov šport nad katerim je navdušen, za katerega je nadarjen in ga je zato potrebno usmeriti k nadaljnjemu udejstvo-vanju.

Sposobnost biti del ekipe (obrazec za opazovanje) ali zmo-žnost igre z drugimi v skupini je pomemben vidik za iz-vajanje skupinskih športov.

Sposobnost učenja je splošna sposobnost, ki se lahko od športa do športa razlikuje in je zato pomemben kriterij za izbiro nadarjenosti učenca za posamezno športno disciplino med različnimi športi.

Vsi ti podatki se vnesejo v podroben zbirni list na podlagi katerega se izda ocena za posamezni šport:

strokovna ocena Ekspertiza

Kriteriji za izbiroAlgoritem (PC)

Proces

1Vprašalnik o predhodnih

izkušnjah s športi in telesno dejavnostjo

učenci/starši

2 Motorični testučitelj/trener

3Obrazec navdušenja

za učenceučenec

4Obrazec za opazovanje

učencaučitelj/ trener

Ekspertiza učenec/starš

učiteljklub/organizacija

22 | 23

Tenis

Atletika

Namizni tenis

Ples

Gimnastika

Nogomet

Košarka

Odbojka

Kategorija 1Tek, skakanje, metanje

Kategorija 3Gibanje na tleh in po športnem

orodju

Kategorija 2Nazaj kap igre

Kategorija 4Skupinski športi

Športne discipline

Kategorije športa

Tesno razporejenein visoke vrednostiza motorično izvedbo,navdušenje in strokovna ocena

Malo več navdušenja inmalo boljša izvedba v okviru motoričnega testa za košarkov primerjavi z nogometom oba športa je mogoče priporočiti s poudarkom na košarki

100

80

60

40

20

0

100

80

60

40

20

0

Motorični test Navdušenje Strokovna ocena

3.2 Vprašalnik o predhodnih izkušnjah s športi in telesno dejavnostjo

Podatki o predhodnih izkušnjah s športi in telesno dejavno-stjo se nanašajo na tiste športe, v katere je bil učenec že vključen oziroma je vključen na klubski ravni, jih je treniral oziroma jih trenira. To se nanaša tudi na izvedbo športov oziroma telesne dejavnosti izven obsega klubov (društvo, šola, ipd.).

Posredovanje vprašalnika o predhodnih izkušnjah s športi in telesno dejavnostjo. Na uvodnem sestanku s starši le ti prejmejo kopijo Vprašalnika o predhodnih izkušnjah s športi in telesno dejavnostjo . V okviru sestanka se na-tančno predstavi in obrazloži vprašanja ter način reše-vanja. Vprašalnik je treba morajo otroci reševati skupaj s starši. Učenec prinese izpolnjeni vprašalnik na prvo učno enoto in sicer na učno enoto Motoričnega testa.

VPRAŠALNIK O PREDHODNIH IZKUŠNJAH S ŠPORTI IN TELESNO DEJAVNOSTJO

Vprašanještev. 1

Si se kdaj ukvarjal/ukvarjala ali se še ukvarjaš z enim ali več naštetimi športi? Če da, kje? Period

Da Ne V šoli V projektni skupini V klubuOd

(mesec, leto)

Do (mesec,

leto)

Nogomet

Rokomet

Dvoranski hokej

Košarka

Namizni tenis

Tenis

Badminton

Atletika

Gimnastika

Ples

Ostalo

Vprašanještev. 2 Kolikokrat tedensko se ukvarjaš s športom v klubu/klubih?

Da Če da, katerega/katerih?

Ne Če ne, zakaj? Nisem še našel/našla primernega športa.

Nimam časa.

Nisem še našel/našla primernega kluba.

Ne želim si.

štev. 2a Kako dolgo navadno traja trening?

več kot 3 dni 3 dni 2 dni 1 dan

štev. 2b How long takes one unit in this club(s) usually?

30 minut 1 uro 1,5 ure 2 uri več kot 2 uri

Vprašanje štev. 3

Koliko časa dnevno se ukvarjaš s športom (poleg dejavnosti v klubu, šoli…)?

ne ukvarjam se vsak dan do 30 minut do 1 uro do 2 uri več kot 2 uri

Starost:

Razred:

Višina [m]:

Masa [kg]:



24 | 25

3.3 Motorični test

Pojasnilo o izbranih merilih testaIzbrana merila, ki so zajeta v motoričnem testu temeljijo na

dveh obstoječih standardiziranih metodah, München Fitness Test (MFT) in Deutscher Motorik Test (DMT), ki omogočajo merjenje in vrednotenje uspešnosti učenče-vih gibalnih spretnosti. Test vključuje sedem postaj, kjer se meri telesna vzdržljivost in koordinacijske spretnosti.

Sedem postaj za testiranjePostaje za testiranje se pripravijo pred prihodom učencev.

Postaje morajo biti postavljene v obliki krožne vadbe kar omogoča sočasno izvajanje testov na posameznih po-stajah.

Okvirni pogoji za izvedbo testiranjaPri testiranju lahko sočasno sodeluje največ 20 učencev.

Vsakemu učencu se dodeli zaporedno število, ki se ga zapiše v obrazec za motorični test. Obrazec za motorič-ni test se preda učencu. Da bi se izognili morebitnim napakam pri merjenju ali zapisovanju, mora pri testira-nju sodelovati najmanj pet učiteljev oziroma vodij. Vsak učitelj sočasno obravnava največ štiri udeležence.

Prvi test je 20-metrski test šprinta (postaja št. 1). Da bi se izognili morebitnim poškodbam, ga izvedete po kratkem ogrevanju!

Na podlagi prvega testiranja učence razdelite v manjše skupine, ki jih prevzamejo vodje. Vsaka skupina sestoji iz enega vodje in štirih učencev. Testiranje v okviru sku-pin se bo izvaja na postajah št. 2 do št. 6. Odgovornost vodje je, da kakovostno izmeri in zapiše rezultate v obrazec za motorični test za vsakega posameznega učenca v skupini. Zelo je pomembno, da so učenci pred merjenjem spočiti.

V nadaljevanju testiranja vodje ostanejo na dodeljeni po-staji. Učence pošljejo z obrazcem na naslednjo zapore-dno postajo. Čeprav učenci obrazce nosijo s seboj, lah-ko vanje zapisujejo podatke izključno učitelji oziroma vodje!

Zadnji test je 6-minutni tek, ki se ga izvede v obliki skupin z maksimalnim številom 12-ih udeležencev.

3.3 Motorični test

Motorični test številka 1 TEKI : 20 metrov šprinta

Značilnosti testaOznaka igrišča: Startna črta in ciljna črta morata biti ozna-

čeni z dvema markerjema(stožci). Na koncu ciljne črte naj bo dovolj prostora za iztek, po možnosti naj bo stena zavarovana z blazinami. V kolikor je telovadnica manj-ša, lahko teče v diagonali (oznaka).

NalogaUčenec preteče razdaljo v čim krajšem možnem času. .

IzvedbaTest izvajata dva učenca hkrati. Stopita za startno črto. Štar-

ter seznani učence s signalom za start (na mesta, pozor, štart). Časomerilca izmerita čas. Vsak učenec ima 2 poiz-kusa. Zabeležimo najboljši rezultat.

Meritve/zapis/rezultati

Rezultat se meri na 1/100 s natančno.

Pripomočki• 2 štoparici• 4 stožci• meter za izmero igrišča• Število učiteljev: 3 – 4 (štarter, časomerilca, zapisovalec

rezultatov)

Cilji testaMerjenje hitrosti, odzivnosti

Motorični test številka 2 ODBIJANJE ŽOGE

Značilnosti testaGimnastično klop postavimo obrnjeno narobe (ožji del na

vrhu). Ob klopi postavimo 3 odbojkarske žoge.

NalogaUčenec stoji (vzravnano) na klopi ter odbija žogo v tla. Od-

bija tako pogosto kot zmore. Odbija 30 sekund.

IzvedbaUčenec stoji vzravnano na klopi. (Stoja razkoračno v širini

ramen). Drža mora biti ves čas pravilna! V koliko učencu pade žoga oz. se odbije drugam, mu vržemo takoj novo žogo ter nadaljujemo s štetjem odbojev. Če učenec sto-pi na tla, se odboj žoge ne šteje. Tudi odboj žoge dru-gam se ne šteje

Meritve/zapis/rezultatiŠtetje odbojev žoge v času 30 sekund.

Pripomočki• Klop• 3 odbojkarske žoge• štoparica

Cilji testaPreverjanje koordinacije (prilagoditev, ritem, ravnotežje,

…)

2

1

26 | 27

Motorični test številka 3 MET V POLJE

Značilnosti testaZ lepilnim trakom narišemo/označimo polje, dolgo 2,60 m,

ki je razdeljeno na 5 pravokotnikov (50 x 30 cm) - glej sliko! Polja označimo s številkami.

Opomba: Pri risanju pravokotnikov merimo zunanji rob lepilnega traku!

Štartna črta je oddaljena 3 metre od narisanega polja (sli-ka!).

NalogaUčenec izza štartne črte meče vrečko (bean bag), ter poiz-

kuša zadeti polje.

IzvedbaUčenec stoji za črto ter prične z meti. (Pazi na PRESTOP)!

Opravi 5 metov. Na začetku sta dovoljena dva poiz-kusna meta.

Meritve/zapis/rezultatiZapiše se končni seštevek metov. Srednje polje šteje 3 toč-

ke, polja ob njem 2 točki ter zunanja polja po 1 točko (glej sliko). ½ točke se šteje, če je zadeta linija/črta med dvema poljema. Npr. (če zadane črto med poljem 1 in 2, se šteje 1 ½ točke).

Pripomočki• vrečke/bean bagi• lepilni trak• meter

Cilji testaPreverjanje specifične motorične sposobnosti: orientacija;

Osnovna motorična sposobnost: koordinacija, preci-znost.

Motorični test številka 4 PREDKLON (na klopci)

Značilnosti testaMerilna klop

NalogaUčenec bos stopi na klop. S prsti se oprime roba klopi.

Izvede predklon. Kolena so iztegnjena.

IzvedbaUčenec izvede predklon na klopi. Noge so stegnjene, sto-

pala so vzporedno.

Meritve/zapis/rezultatiZabeležimo rezultat z merilnega traku. Izvede predklon in

pri tem čim nižje potisne prste ob merilu (naloga se ne sme izvajati s sunkom ali z zamahom). Merjenec naj v končnem položaju ostane 2 sekundi. Učenec ima pred merjenjem en poizkus.

��

��

��

��

��

3�

�

4

3.3 Motorični test

Pripomočki merilna klop

Cilji testaPreverjanje gibljivosti.

Motorični test številka 5 SKOK S SONOŽNIM ODRIVOM

Značilnosti testaNa steno namestimo tablo na tak način, da se lahko vsi

učenci stoje dotaknejo spodnje tretjine table. Namesto table lahko na steno namestimo tudi mehak podstavek.

NalogaUčenec, ki ga testiramo, naj skoči najvišje kar zmore, pri

tem pa se z roko dotakne table v najvišji točki, ki jo do-seže.

Navodila za izvedboUčenec se obrne z obrazom proti tabli in na njej označi

maksimalno višino ( konica srednjega prsta) s pobeljeni-mi blazinicami prstov (kreda, magnezij). Pri tem pet ni dovoljeno dvigovati s tal. Roke in ramena je potrebno iztegniti. Potem se učenec obrne proti tabli bočno (de-sničarji z desno ramo, levičarji z levo) in se z razdalje 20 – 30 cm od stene sonožno odrine ter s konicami prstov označi dosežno višino. Začetni položaj rok ni omejen, niso pa dovoljeni koraki zaleta. Učenec opravi en po-skus.

Meritve/zapis/rezultatiRezultat je navpična razdalja (v cm) med maksimalno viši-

no, doseženo v stoječem položaju in točko doseženo z dotikom v skoku. Merilec izmeri razliko med točkama, stoje na stolu, z merilnim trakom.

Pripomočki• Merilni trak• krpa• stol

Cilji testaPreverjamo pogojeno koordinativno kompetenco (odziv-

nost, odriv, maksimalno moč, sposobnost raztezanja, gibljivost).

Motorični test številka 6 VESA V ZGIBI

Značilnosti testaPotrebujemo letvenike. Mehka blazina pod njimi lahko

ublaži seskok z letvenika.

NalogaUčenec mora »viseti« z upognjenimi rokami na zgornji

letvici letvenika tako dolgo kot zmore.

��

��

��

��

��

56

28 | 29

Navodila za izvedboUčenec položi dlani na najvišjo prečko letvenika kot je pri-

kazano na sliki in upogne roke v tak položaj, da je nos v višini zgornje letvice.

Meritve/zapis/rezultatiNa znak »zdaj« učenec dvigne noge z letvice na kateri sto-

ji. Čas se ustavi, ko učenec ne more več zadržati telesa v tem položaju oziroma, ko se nos spusti pod zgornjo prečko. Rezultat je čas, ki ga je učenec dosegel. Pozor: učenec se na letvenik ne sme naslanjati s koleni

Pripomočki• Letvenik• štoparicah

Cilji testaPreverjamo »conditional competency« (pogojno pristoj-

nost/pogojeno kompetenco) (maksimalna vzdržljivost v moči, vzdržljivost v moči

Motorični test številka 7 ŠEST MINUT TEKA

Značilnosti testaUčenec naj teče okoli odbojkarskega igrišča (54 m = dolži-

na kroga) ali igrišča podobne velikosti, čim večkrat v času 6 minut. Oblikujemo skupine po največ 12 otrok, ki jih določimo/prepoznamo s štartnimi številkami. Po trije učenci hkrati štartajo v vsakem kotu igrišča, s čimer zmanjšamo možnost nesreč. Poleg tega tak način zmanjšuje značaj tekmovanja.

Pomočniki (merilci) v kotih štejejo število pretečenih krogov učencem svoje skupine. V času 6 minutnega tega je do-voljena tudi hoja. O pretečen

Meritve/zapis/rezultatiRezultat je seštevek pretečenih krogov (+ razlika v metrih

od štarta)

Navodila za izvedboZa otroke je pomembno, da razumejo, da je za takšen tek

potreben primeren tempo. Če bodo tekli prehitro, se lah-ko zgodi, da se bodo morali ustaviti pred pretekom časa. Ustrezen tempo lahko demonstrira nekdo od učencev.

Učenci, ki ne morejo teči neprekinjeno, naj nadaljujejo s hojo, ne smejo pa se ustaviti ali sesti. Najbolje je teči v istem ritmu skozi ves čas testa.

Po 6 minutah se morajo učenci na znak ustaviti takoj, da se lahko izmeri in zabeleži natančna razdalja, ki so jo pre-tekli. Potem učenci prehodijo dva kroga v počasnem tempu

PripomočkiOznačeno (odbojkarsko) igrišče, štoparica

Cilji testaPreverjamo vzdržljivost in samoocenjevanje.

7

3.3 Motorični test

Meritve/ ocenjevanjeMerjeni podatek za vsakega udeleženca je razdalja v me-

trih, ki jo je pretekel v šestih minutah. Razdalja se meri v številu pretečenih krogov (1 krog = 54 metrov) upošte-vajoč pretečeno razdaljo v zadnjem krogu. Ta rezultat se vpiše v obrazec

Oprema• 1 štoparica• štartne številke• 6 stožcev• 5 učiteljev (vodij)

Aim of the testAssessment of endurance

Obrazec za vnos podatkov motoričnega testiranja Učitelj vnaša rezultate merjenja v naslednji Obrazec za

motorično testiranje.

Ime in priimek:

Razred:

Starost:

Datum:

Trainer:

Štartna:

številka:

Motorični testi – evalvacijski list

Test Poimenovanje testa

1 Šprint 20 metrov

Čas v sekundah (z natančnostjo 1 stotinke)

1 poskus 2 poskus

2 Odbijanje žoge Skupni rezultat

3 Zadevanje cilja

1 poskus

2 poskus

3 poskus

4 poskus

5 poskus

Skupni rezultat

4 Predklon Plus/minus [v cm]

5 Sonožni skok v višino Razlika [v cm]

6 Vesa v zgibi Čas v sekundah

7 Šest minut teka Seštevek krogov



30 | 31

3.4 Obrazec navdušenja za učence

Program zahteva ločeno spremljanje ravni navdušenja s strani vsake učenca. Podatke vnaša učenec sam in si-cer v Obrazec navdušenja za učence. Vseh deset špor-tnih disciplin je razdeljenih na štiri učne enote, ki so za-jete v obrazcu navdušenja za vsako posamezno športno disciplino. Vseh deset športnih disciplin je razdeljeno na štiri učne enote, in po vsaki učni enoti učenec lahko iz-bira med petimi različnimi »smeški«, ki se nanašajo na njegov odziv nad športno disciplino, ki se je izvajala na učni enoti.

Tekom celotnega programa učenci izražajo svoje navduše-nje nad izvedenimi športnimi disciplinami in podatke vnašajo v obrazec. Učitelj na koncu vsake učne enote učencem posreduje v izpolnitev obrazec navdušenja

Legenda (prosim označi vsako)

Bilo mi je zelo všeč

Bilo mi je všeč

Bilo je OK

Ni mi bilo preveč všeč

Sploh mi ni bilo všeč

Ples

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Košarka

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Atletika

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Nogomet

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Gimnastika

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Namizni tenis

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Tenis

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Dvoranski hokej

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Badminton

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Rokomet

Enota 1

Enota 2

Enota 3

Enota 4

Obrazec navdušenja

Slikaučenca

Ime in priimek:

Šola:

Razred:



3.5 Obrazec za opazovanje učenca

List za opazovanje učenca zajema informacije o spretno-stih, ki jih je učitelj opazoval pri vseh učencih tekom ce-lotnega sklopa za posamezno športno disciplino, v okvi-ru vseh štirih učnih enot.

Kriteriji:

• Gibanje / talent, ki se nanaša na posamezno športno disciplino

– V to področje so zajete naslednje sposobnosti:

– Sposobnosti kinestetične diferenciacije

– Sposobnosti povezovanja

– Reakcijske sposobnosti

– Orientacijske sposobnosti

– Občutek za ravnotežje

– Reorganizacijske sposobnosti

– Acikličen občutek za ritem (neponavljajoč)

– Koordinacija oči-roke

Motorične sposobnosti in funkcionalna sposobnost:

– Moč

– Hitrost

– Gibljivost

– Vzdržljivost

• Notranja motivacija

• Sposobnost biti del skupine

• Učljivost

Obrazec opazovanja

Enota 1 Enota 2 Enota 3 Enota 4

Ime in priimek Spe

cial

na k

valit

eta

šp

ortn

ega

giba

nja/

tale

nt

Not

ranj

a m

otiv

acija

Spo

sobn

ost z

a tim

sko

delo

Učl

jivos

t

Spe

cial

na k

valit

eta

šp

ortn

ega

giba

nja/

tale

nt

Not

ranj

a m

otiv

acija

Spo

sobn

ost z

a tim

sko

delo

Učl

jivos

t

Spe

cial

na k

valit

eta

šp

ortn

ega

giba

nja/

tale

nt

Not

ranj

a m

otiv

acija

Spo

sobn

ost z

a tim

sko

delo

Učl

jivos

t

Spe

cial

na k

valit

eta

šp

ortn

ega

giba

nja/

tale

nt

Not

ranj

a m

otiv

acija

Spo

sobn

ost z

a tim

sko

delo

Učl

jivos

t

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Zvrst športa:

Legenda (označi)

++ = zelo dobro + = dobro 0 = ok – = ne tako dobro – – = slabo



32 | 33

Obrazec opazovanja (komentarji)Obrazec je namenjen za zapis dodatnih komentarjev za

vsakega učenca (na primer: izredna ustvarjalnost prika-zana med plesom, ali druga opažanja, ki jih je učitelj zaznal v času učne enote), kar lahko vpliva na oceno in priporočilo.

Pomembno je, da se opažanja zapiše že v času učne eno-te, kot tudi ob zaključku učne enote z uporabo nasle-dnjih simbolov: ++ = zelo dobro + = dobra, 0 = v redu, – = ni tako dobro, – – = sploh ni dobro. Uporaba eno-stavnih simbolov učitelju omogoča hiter vnos podatkov že v času učne enote.

Ocena učenčeve motorike in talenta za vsako športno disciplinoDa bi lahko kakovostno ocenili motoriko in talent moramo

za vsako športno disciplino upoštevati štiri kriterije. Oce-na temelji na številu ocenjenih in vnesenih kriterijev. Re-zultati se vnašajo v obrazec opazovanja (komentarji) na podlagi ocene štirih kriterijev, kot narekuje naslednje zaporedje:

• 4 izpolnjena merila = ++

• 3 kriteriji izpolnjeni = +

• 2 izpolnjena merila = 0

• 1 izpolnjena merila = –

• 0 izpolnjena merila = – –

Obrazec opazovanja – komentarji

Zvrst športa: število enot:

Ime in priimek komentarji

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20



3.6 Telesne in koordinacijske sposobnosti in veščine

Motorične in funkcionalne sposobnostiVzdržljivost: Sposobnost telesa, da učinkovito absorbira,

prenaša in se oskrbuje s kisikom.

Moč: Maksimalna moč, ki je mišici ali skupini mišic potreb-na za upor.

Hitrost: Sposobnost hitrega izvajanja motoričnih spret-nosti.

Prožnost: Sposobnost sklepa, da svoje gibe prosto izvaja.

Koordinacijske sposobnostiSposobnost kinestetične diferenciacije: Sposobnost

zaznave in finega prilagajanja mišične napetosti med gibanjem za doseganje želenega rezultata.

Sposobnost povezovanja: Sposobnost koordinacije indi-vidualnih telesnih gibanj (prostorskih, časovnih in dina-mičnih).

Reakcijske sposobnosti: Sposobnost hitrega odziva z ustreznimi gibi glede na dano situacijo.

Orientacijske sposobnosti: Sposobnost zaznave in ustrezne spremembe položaja in gibanja telesa glede na prostor.

Ravnotežje: Sposobnost ohranjanja ravnotežja glede na silo težnosti med in po obsežnem gibanju telesa.

Sposobnost reorganizacije: Sposobnost prilagajanja programa delovanja telesa glede na spremenljive okolj-ske razmere ali sposobnost začetka popolnoma nove-ga, bolj primernega programa delovanja.

(Acikličen) Občutek za ritem: Sposobnost zaznave in od-ziva na različne vrste gibanja in ritmov.

Koordinacija oči-roke: Sposobnost nadzora gibanja roke v koordinaciji z vizualno zaznavo.

34 | 35

Skupinski športi – štirje kriteriji za oceno kakovosti gibanja in učenčevega talenta(Glej tudi ustrezno učno enoto za vsak kriterij stolpec

»ustreznost in pomen za oceno in priporočilo«):

1. Obvladovanje žoge: Učenec je sposoben ravnati z žogo in jo zna varno zaustavljati.

Sposobnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, reakcijske sposobnosti, občutek za ri-tem, sposobnost povezovanja

2. Preciznost: Učenec je sposoben podati žogo (kratka in dolga) soigralcem. Učenec je sposoben natančno brcni-ti ali vreči žogo.

Sposobnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, sposobnost povezovanja.

3. Taktične sposobnosti: Učenec je sposoben dobrega napada, obrambe in odnosa ena-na-ena (z in brez žoge; v teku; na igrišču; sprejemanje žoge in branjenje žoge ali branjenje pred nasprotnikom; ohranjanje pozicij in prostora).

Sposobnost reorganizacije, reakcijske sposobnosti, orientacijske sposobnosti

4. Telesne sposobnosti: Učenec ima dobro razvito hi-trost (z in brez žoge) in vzdržljivost.

Športi z loparji – štirje kriteriji za oceno kakovosti gibanja in učenčevega talenta (Glej tudi ustrezno učno enoto za vsak kriterij stolpec


1. Lopar in nadzor nad žogo: Učenec je sposoben izva-jati forehand, backhand, zgornji in spodnji odboj, kot tudi za servis.

Spretnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, reakcijske sposobnosti, občutek za ri-tem, sposobnost povezovanja, sposobnost reorgani-zacije

2. Preciznost: Učenec je sposoben natančno spreminjati širino in smer odbojev.

Spretnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, sposobnost povezovanja

3. Taktične sposobnosti: Učenec je sposoben natančno spreminjati širino in smer odbojev glede na položaj smer teka nasprotnika.

Sposobnost reorganizacije, odzivnost, orientacijske sposobnosti

4. Telesne sposobnosti: Učenec ima dobro razvito moč (moč udarca), hitrost in vzdržljivost.

Atletika – štirje kriteriji za oceno kakovosti gibanja in učenčevega talenta (Glej tudi ustrezno učno enoto za vsak kriterij stolpec


Tek1. Učinkovitost (odzivnost) stopal: Učenec je sposoben

teči po sprednjem delu stopal. Otrok je sposoben za vo-žnjo po njegovem sprednjega dela noge. Učenec je sposoben v fazi odriva stopalo popolnoma iztegniti.

Sposobnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, občutek za ritem, sposobnost povezo-vanja

2. Nožna tehnika: Učenec je sposoben teči z visokim dvi-govanjem kolen. Učenec je sposoben v fazi odriva po-polnoma iztegniti koleno in kolk. Učenec je sposoben v času zamahovanja noge naprej in nazaj peto dvigniti do zadnjice.

Spretnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, občutek za ritem, sposobnost povezo-vanja

3. Drža zgornjega dela telesa: Učenec je sposoben zgor-nji del telesa nekoliko nagniti naprej. Učenec je sposo-ben koordinirati nasprotno si roko in nogo.


4. Telesne sposobnosti: Učenec ima dobro razvito hi-trost (ima dober odriv in let) in vzdržljivost.

3.6 Telesne in koordinacijske sposobnosti in veščine

Metanje1. Začetni položaj: Učenec je sposoben poravnati svoje

telo približno 90 stopinj od nameravanega cilja tako, da je roka, ki meče na nasprotni strani. Učenec je sposo-ben postaviti naprej nasprotno nogo roki, ki meče.


2. Tehnika: Učenec je sposoben vreči žogo nad glavo in pri tem popolnoma iztegniti roko ter povezano obrniti telo v smeri cilja (gibanje je usklajeno: začne z odrivno nogo, se usmeri na medenico, nadaljuje s trupom in ro-tacijo hrbtenice, ter nato naprej do ramen).


3. Preciznost: Učenec je sposoben natančno spreminjati smer in horizontalni kot metov.

Spretnost kinestetične diferenciacije, orientacijske sposobnosti, sposobnost povezovanja

4. Telesne sposobnosti: Učenec ima dobro razvito moč in hitrost.

Skoki1. Ritem: Učenec lahko pospeši svojo odrivno hitrost.

Učenec ima pravilen ritem v zadnjih dveh zaletnih kora-kih (kratek-dolg).

Ritem

2. Tehnika spodnjega dela telesa: Učenec se je sposo-ben odriniti iz odrivne noge s celega stopala, v času od-rivne faze popolnoma iztegniti stopalo, koleno in kolk in dvigniti zamašno nogo.


3. Tehnika zgornjega dela telesa: Učenec je sposoben roke uporabiti kot podporo v času zaleta in odriva.


4. Telesne sposobnosti: Učenec ima dobro razvito hi-trost, moč in gibljivost.

Ples – štirje kriteriji za oceno kakovosti gibanja in učenčevega talenta (Glej tudi ustrezno učno enoto za vsak kriterij stolpec


1. Ritem: Učenec je sposoben prepoznati ritem in se giba-ti skladno z njim (npr. hopsati, teči, ploskati ali voditi žogo v ritmu).

Občutek za ritem

2. Koordinacija: Učenec lahko brez težav simultano usklajuje gibanje rok in nog. Učenec lahko brez težav uporablja roke v okviru aerobnih in plesnih koreografij brez ponavljajočega se urjenja.

Sposobnost povezovanja, orientacijske sposobnosti, sposobnost kinestetične diferenciacije, ravnotežje

3. Ustvarjalnost: Učenec je sposoben tvorjenja lastnih gibov skladnih z glasbo. Učenec sodeluje v kreiranju EU plesne koreografije.

4. Telesne sposobnosti: Učenec ima dobro razvito prila-godljivost, moč in vzdržljivost

36 | 37

3.7 Primer priporočila in analize

Expertise

Resultati motoričnih testov

1. 20 metrov hitrega teka: koordinacijske sposobnosti (eksplozivna hitrost)

Ocena testa: 2

2. Odbijanje žoge: koordinacijske sposobnosti (občutek za ritem ravnotežje sposobnost diferenciacije)

Ocena testa: 3

3. Clljanje tarče/polja: koordinacijske sposobnosti (orientacija, sposobnost, diferencicije)

Ocena testa: 4

4. Predklon: fizične in koordinacijske sposobnosti (sposobnost raztezanja, gibljivost)

Ocena testa: 3

5. Sonožni odriv v višino: fizične in koordinacijske sposobnosti (eksplozivnost, hitrost v moči, maksimalna moč,

sposobnost raztezanja, gibljivost)Ocena testa: 3

6. Vesa v zgibi: fizične sposobnosti (maksimalna vzdržljivost v moči)

Ocena testa: 2

7. Vzdržljivostni tek (6 min.): fizične sposobnosti (aerobna vzdržljivost)

Ocena testa: 1

Skupna ocena: 3

UČENEC

Kategorija 1: individualne panogeVrste športnih panog: Atletika, gimnastika, plesPri teh panogah je pokazal navdušenje, bil je notranje zelo

motiviran. Ima dobro tehniko teka. Pri kratkih tekih in daljinskih skokih je bil uspešen. Ima dobro razvito koor-dinacijo za mete, in odlične sposobnosti za atletiko, kar je razvidno iz motoričnega testa. Pokazal je zanimanje tudi za gimnastiko. Pri plesu je razviden njegov izjemen občutek za ritem, ima zelo dober smisel za gibanje in plesno izražanje. Priporočamo nadaljnje udejstvovanje pri plesu. Izredno je dojemljiv za nove informacije, ima razvito orientacijo v prostoru. Pri vadbi upošteva pravila, dobro sodeluje v skupini, pozna načela fair playa in se jih drži .

Kategorija 2: športne panoge z loparjemVrste športnih panog: Badminton, tenis, namizni tenisUčenec je pokazal navdušenje za panoge z loparjem. Pra-

vilno je uporabljal rekvizite, žogico z loparjem zelo do-bro obvladuje. Gibanje loparja je usklajeno z gibanjem telesa. Pri motoričnem testu, kjer se preverja met vreč-ke v polje, kjer dosegel najboljši rezultat. Priporočamo, da z vadbo teh panog nadaljuje. Izredno je dojemljiv za nove informacije, ima razvito orientacijo v prostoru. Pri vadbi upošteva pravila, dobro sodeluje v skupini, pozna načela fair playa in se jih drži .

.

Kategorija 3: ekipne športne panoge: rokomet, košarka, hokej, nogometUčenec je bil dokaj navdušen nad vsemi igrami z žogo. Izredno je dojemljiv za nove informacije, ima razvito orien-

tacijo v prostoru. Pri vadbi upošteva pravila, dobro so-deluje v skupini, pozna načela fair playa in se jih drži . Ima dober občutek za žogo, jo dobro obvlada- vodenje, podajanje, zadevanje… Pri delu je natančen, nima stra-ha pred nasprotnikom. Nogomet pozna iz kluba.

Priporočilo: Učenec ima dobro razvite motorične sposob-nosti, zato ima velik nabor panog, ki jih lahko izbira. V njih bo ob vodeni vadbi uspešen.

38 | 39

Igre & dejavnosti

4.1 Igre za ogrevanje

NAJ BO TVOJA POLOVCA PRAZNA (Keep Your Half Clear)Igralno polje s pomočjo klopi razdelimo da dva dela. Vsaka

ekipa otrok je na svoji strani. Na začetku ima vsak uče-nec svojo žogo. Naloga je, da jo vrže na drugo stran, za njo pa še vse ostale s svoje polovice. Cilj je, da je po določenem času ob prekinitvi igre na strani skupine čim manj žog.

Trajanje:3 minute; preštejemo žoge

Možnosti: Način igranja igre je odvisen od športne panoge.

IZRINI ŽOGO (Ball herding, Driving ball)Otroke razdelimo v dve skupini, ki se postavita ena naspro-

ti drugi, za določenimi črtami. V igralno polje damo na sredino veliko žogo. Vsak učenec imajo svojo žogo. Na-loga je, da skupina strelja v veliko žogo ter jo poizkuša spraviti na nasprotnikovo stran (določimo polje). Strelja-jo z žogami, ki jih imajo v svojem polju. Ko velika žoga prekorači oz. preide na nasprotnikovo stran, dobi skupi-na točko. Veliko žogo ponovno vrnejo na sredino igri-šča.

Možnosti: Namesto ene žoge lahko postavimo več žog na višjo površino (klop, skrinja) ter jih s streljanjem podira-jo. Postavitve so odvisne od športne panoge.

ZOMBI ŽOGA (Zombie ball) Vsi učenci se prosto gibljejo v omejenem igrišču. V igri je 3

do 5 žog, odvisno od števila igralcev v posamezni ekipi. Naloga je zadeti katerega koli drugega igralca. Z žogo v rokah je dovoljeno narediti največ tri korake. Igralci, ki so bili zadeti, morajo zapustiti igrišče. Na igrišče se lah-ko vrnejo, ko je zadet igralec, ki je izločil njih.

Možnosti: Igralec izven igrišča (diskvalificiran igralec) lahko pobere žogo, ki je priletela izven igrišča. Z žogo lahko strelja. Če je nekoga zadel, se lahko vrne v igro, zadeti igralec pa zapusti igrišče.

LOVLJENJE (Catch)Določimo nekaj otrok, ki lovijo. Ulovljen otrok stopi z noga-

mi narazen, roke iztegne. V igro se lahko ponovno vrne, če se mu nekdo splazi pod nogami. Tekom igre menja-mo učence, ki lovijo.

Možnosti: Učenci, ki lovijo imajo vsak svojo žogo. Z žogo poskušajo zadeti bežeče.

KRAJA ŽOG (Ball thief)Vsi učenci imajo vsak svojo žogo. Z žogo izvajajo različne

spretnosti (se gibljejo z različnim vodenjem (leva, de-sna, izmenično…). Določeno število otrok (tatovi) nima-jo žoge, le ti jim poskušajo ukrasti žogo. Učenec, ki žogo izgubi postane lovec (tat). Učenec, ki je izgubil žogo, pa lahko »ukrade« žogo samo drugemu učenci in ne tistemu, ki jo je odvzel njemu. Med igro postopno povečujemo število tatov.

DRSEČE BLAZINE (Mats slide)Učence razdelimo v dve skupini. Vsaka skupina ima veliko

blazino (gladka stran blazine je na tleh). Vsi učenci hkrati skočijo na blazino, tako da se blazina premakne(zdrsi) naprej. Skupina, ki pride prva na cilj (stena, črta) zmaga.

UJEMI PIRATA (Catching pirate)Po telovadnici razporedimo blazine, polivalente blazine,

skrinje,… Učenci tekajo, skačejo po razporejenih špor-tnih pripomočkih, ne da bi se dotaknili tal. Eden učenec--PIRAT, jih lovi. Učenec, ki je ulovljen ali pa se je dota-knil tal, mora iti na piratsko ladjo (velika blazina). Rešen je lahko tako, da se mu nekdo splazi pod nogami. Lov-ca, PIRATA večkrat menjamo.

REŠEVALCI (Paramedic)Učenci prosto tekajo po telovadnici. Na enem koncu telo-

vadnice je velika blazina (bolnišnica). En učenec lovi. Učenec, ki je ujet, se mora uleči na tla. Rešen je lahko tako, da ga 4 učenci (reševalci) dvignejo ter odnesejo na blazino. Na blazino ga pazljivo položijo. Telo učenca, ki ga nosijo mora biti napeto. Učenci reševalci med re-ševanjem ne smejo biti ulovljeni. Določimo čas lovljenja. Če je učenec, ki lovi ulovil vse učence razen zadnjih štirih, ki še rešujejo, je zmagovalec.

ŽABJI SKOK /skok čez hrbet (Leapfrog)Učenci prosto tekajo po telovadnici. Trije učenci lovijo. Ulo-

vljen učenec se skloni (predklon z upognjenim hrbtom, nizko v kolenih; opora rok na nogah). Rešen je lahko tako, da ga nekdo preskoči. Določimo čas lovljenja. Če v določenem času učenci, ki lovijo ulovijo vse, so zma-govalci. Zamenjamo učence.

USTRELI V ČASOPIS (Shooting newspaper)Učenci so razdeljeni v dve ekipi, vsaka na svoji polovici

igrišča. Igrišče razmejuje vrv. Na vrv pripnemo časopi-sni papir(z luknjami). Vsak igralec ima teniško žogico in lopar. Cilj igre je, da učenci streljajo skozi luknje v časo-pisu. Ekipa, ki zadane največ lukenj zmaga.

42 | 43

4.2 Igre za učenje tehnik in taktik

OSNOVE (Elements)Učenci se prosto gibljejo po telovadnici. Na znak »STOP«

morajo učenci obstati v gibu, ki smo ga določili vnaprej.

Primer (nogomet): Vsak otrok ima svojo žogo. Otrok izvaja določeni tehnični element z žogo po navodilu učitelja. Na-loge: vodenje žoge z levo in desno nogo, zaustavljanje žoge z podplatom, podaja žoge v steno in zaustavljanje odbite žoge, preigravanje z različnimi deli stopala, meta-nje žoge v zrak in odboj z glavo… Na znak »STOP« mo-rajo učenci obstati v gibu, ki smo ga določili vnaprej (npr. postavi nogo na žogo).

Možnosti: Učenec, ki se je na znak zadnji ustavil, sedi 1 krog.

BOJ MED DVEMA OGNJEMA (Dodge ball)Učence razdelimo v dve ekipi. Igrišče je na sredini omejeno

s klopmi. Označimo oz. določimo črto do katere je dovo-ljeno streljati na nasprotnike. Na znak »START« pričnejo z zadevanjem nasprotnikov (5 mehkih žog). Igralec, ki je odstreljen se postavi ob rob igrišča. V kolikor soigralec ujame žogo nasprotnika, reši življenje tistemu, ki čaka izven igrišča. Konec igre, ko so vsi izstreljeni oz. ostane le eden.

Opomba: izstreljeni se postavijo izven igrišča v vrsto; v igri-šče se vračajo po vrstnem redu.

Možnosti: Igralno polje je odbojkarsko igrišče. Imamo dve ekipe, ki igrata ena proti drugi. Vsaka ekipa določi »rezer-vo«, ki vstopi v igro, ko so vsi ostali igralci izbiti! Rezerva ima 2 življenji. Igra se začne, ko gre žoga »trikrat čez«.

KRADLJIVEC JAJC (Egg thief)V sredino kvadratnega igrišča položimo 8 žog. V vsakem

kotu igrišča je »gnezdo« (označimo ga lahko z obročem) za eno ekipo. Po startnem znaku lahko po en igralec iz vsake ekipe steče proti sredini in »ukrade« eno jajce (žogo). Takoj, ko je jajce položeno v gnezdo, lahko po naslednjega steče drugi igralec iz ekipe. Ko na sredini ni več jajc, lahko tekmovalci kradejo jajca iz drugih gnezd (pri tem se jih ne sme ovirati). Prva ekipa, ki uspe ukrasti oz. zbrati tri jajca, je zmagala.

KROKODILI (Croko bal)Trije učenci (krokodili) so v omejenem igrišču (reki) na sredi-

ni igrišča. Vsi ostali učenci so vsak s svojo žogo na osnovni liniji igrišča. Na znak morajo z vodenjem žoge prečkati reko in priti na drugi breg. Krokodili poskušajo žoge ukrasti. Če kateremu krokodilu uspe ukrasti žogo, z učencem, ki jo je izgubil zamenjata vlogi.

DESETKA (Deca bal)Dve moštvi igrata drug proti drugemu. Ekipa poskusi opravi-

ti 10 podaj brez prekinitve. Če jim to uspe, dobijo 1 točko. Nato dobi žogo drugo ekipa.

Možnosti: Spreminjamo število dovoljenih korakov; igranje igre z različnimi žogami (mehka žoga, košarkarska žoga… ali pa določimo način podaj; samo podaja po tleh, po zraku…

PEPČEK (Pig in the middle)Učence razdelimo v skupine po 5 igralcev. En učenec »pep-

ček« stoji v sredini skupine igralcev. Le ti si med seboj podajajo žogo. Učenec, katerega «pepček« žogo ulovi, stopi na sredino kroga.

STRELJANJE ( Lightning)Vsi učenci se postavijo v vrsto za črto, ki je oddaljena 20 m

od gola. Eden učenec je vratar.

Učitelj podaja žoge učencem iz linijske črte poleg gola. Uče-nec, ki je prvi v vrsti sprejme podano žogo in takoj strelja na gol (strelja iz razdalje 15m). Če gol zgreši, postane vratar. Vratar pa se postavi na konec vrste, kjer so ostali učenci. Učitelj nato poda žogo drugemu v vrsti. Če uče-nec gol zadane, je vratar izključen iz igre. V gol priteče naslednji učenec iz vrste in postane nov vratar. Učitelj pa poda žogo že naslednjemu učencu v vrsti.

ATOMČKI (Atom game)Učenci prosto tekajo po telovadnici. Učitelj izkliče številko, ki

pove koliko otrok se združi skupaj. Nato pa učitelj pove s kolikšnim številom rok (dlani) in nog (stopala) se lahko skupina dotika tal. V tem položaju morajo ostati 3 sekun-de. (Upoštevajo navodilo!) Npr. ATOM s 5 učenci; dotika-te se lahko s 6 nogami ter 10 dlanmi.

*pazi na izklicano nalogo; težavnost

4.3 Štafetne igre, poligoni in postaje

Štafetne igre s poudarkom na osnovnih spretnostih z žoOsnovne spretnosti z različnimi žogami (rokomet, nogomet, košarka ter hokej).

Set up 1: simple ball handling

Možnosti: vodenje s spremembo smeri(slalom), menjavanje rok spredaj; vodenje žoge z levo in desno nogo,…

Set up 2: ball handling – slalom route

1

2

Legend

= Participants

= Marker cones

= Ball

= running route without ball

= running route with ball

= passes/goal kick

44 | 45

Štafetne igre s poudarkom na podajanju in lovljenju žoge Možnosti: Podajanje, sprejemanje, vodenje žoge naravnost, s spremembo smeri,…

Set up 1: passing and accepting the ball + ball handling slalom route

VariationChange set up quickly and easily for a relay race with higher difficulty (ball handling with change of direction/mandatory use of playing hand and foot)

Set up 2: passing and accepting the ball + ball handling with change of direction

1

2


Štafetne igre s poudarkom na strelu na gol (rokomet, nogomet)Možnost: Vodenje, podajanje, udarjanje, streljanje na gol.

Set up 1: ball handling, passing and goal kicks

VariationHigher level of difficulty

Set up 2: ball handling, passing, goal kick

1

2

46 | 47

Postaje/delo na postajah (tenis)

Postaja 1Odboj žogice v paru: en učenec žogico odbija z loparjem, drugi jo poskuša uloviti s stožcem.

1

Legend

= Marker cones

= Ball

= hit

= throw

= running path


Postaja 2Učenec z loparjem odbija žogico preko mreže (forhand, backhand, volley forhand).

2

48 | 49

Postaja 3Par igra proti drugemu paru. Igralca si za vsak udarec izmenjata lopar. (2 na 2; manjše igrišče, en lopar na par)

3


Postaja 4Štirje odboji z različnih označenih pozicij/mest na igrišču Označimo 4 mesta v omejenem igrišču. Učenec na drugi strani poda žogico, učenec z loparjem pa iz označenega polja žogico odbije.

Pri vsakem odboju se premakne na drugo označeno mesto.

4

50 | 51

4.4 Uvodne preproste igre

ČEZ VRV (Ball across a rope)Dve moštvi sta na igrišču, vsaka na svoji polovici, ločuje ju

vrv ali trak. Moštvo osvoji točko, kadar žogica pade pre-ko vrvi na tla na nasprotnikovi strani. Z odbojem žogice, preden pade na tla, se prepreči osvojitev točke naspro-tnika.

Možnosti: Uporabimo lahko več žogic hkrati; žogica se lah-ko dotakne tal v določenem času (točka po preteku ene sekunde).

ZADENI STOŽEC (Cone Ball)Dve ekipi igrata ena proti drugi. Na vsaki strani je ob koncu

igrišča območje v katerega ni dovoljeno stopati. Na mej-ni črti tega območja so postavljeni stožci. Zadevanje stožcev iz nasprotne mejne linije prinaša točke. Igralci se lahko po igrišču prosto gibljejo.

Možnosti: Stožci so postavljeni le na sredino mejne linije. Druga možnost: širina mejne linije je enaka širini roko-metnega gola; določene stožce postavimo višje, npr. na skrinjo ipd.

BOX BALLDve moštvi igrata drug proti drugemu na košarkarskem

igrišču. Na obeh koncih igrišča (pod/blizu koša) stoji en igralec moštva na skrinji. Točkuje se, kadar ekipi uspe žogo prenesti do svojega igralca na skrinji. Pri tem igral-ci žoge ne smejo odvzeti iz rok nasprotnega moštva. Žogo je možno pridobiti samo s prestrezanjem.

Možnosti:

- Pravila korakov (podaje brez korakov, omejeno število korakov, neomejeno število korakov…) 3 koraki in poda-ja!

- Izbira žoge (mehka žoga, košarkarska žoga…).- Pravilo podaj (samo podaje po zraku, samo od tal…).- Dodatna točka, če igralec na skrinji zadane koš.

Opomba: Igralec na skrinji naj vstopa v igro po doseženem košu ali po vsaki prejeti žogi; zamenja ga eden od soi-gralcev (vrstni red lahko določimo predhodno).

KAPITAN JAKA (Capitan Jack)Tri ekipe A, B, C igrajo v omejenem igrišču(rokometno).Na

sredini igrišča je omejeno območje, dolžine 7 metrov(centralni prostor). Na eni strani igrišča je gol z vratarjevim prostorom, na drugi strani igrišča pa so zbrane vse žoge.

Ekipa A mora vse žogice podati ekipi C preko »central-nega« polja. V tem prostoru je ekipa B. Naloga le teh je, da poskušajo prestreči vse podane žoge ekipe A.

Na drugi strani polja pa je ekipa C, ki sprejema podane žoge ter strelja na gol. Pri streljanju igralec ne sme vsto-pati v vratarjev prostor. V golu je vratar-igralec ekipe B (Capitan Jack). Če je gol zadet, prejme ekipa A eno toč-ko, ekipa C pa dve točki.

Igra se zaključi, ko porabijo vse žoge. Prične se nova igra. Vsaka ekipa mora skozi vse tri faze igre(podaja, obram-ba, napad).

GOREČA ŽOGA (Burning ball)Dve ekipi igrata druga proti drugi. Ena ekipa se nahaja v

igrišču (branilci), druga je za štartno črto (napadalci). Napadalec vrže žogo izza štartne črte v igrišče. Za to črto stojijo tudi vsi njegovi soigralci. Igralec, ki je žogo vrgel poskuša preteči razdaljo okoli igrišča. Teči mora čez različne blazine, ki so postavljene v zaporedju (se ne držijo skupaj). Če mu to uspe, preden nasprotna sku-pina opravi svojo nalogo, njegova skupina dobi točko.

Igralci nasprotne ekipe (branilci) so v igrišču. Njihova nalo-ga je ujeti žogo ter jo čimprej podati soigralcu, ki se na-haja v CONI. Cona je krog na vrhu rakete v košarkar-skem igrišču. V tej coni /krogu je škatla v kateri branilec zbira žoge. V trenutku, ko žogo vrže v škatlo, se mora učenec/napadalec, ki teče ustaviti. V kolikor se ustavi v prostoru med blazinami, je iz igre izključen. Če pa se ustavi na blazini lahko, ko je podana nova žoga, nada-ljuje s tekom.

Učitelj določi pred pričetkom igre koliko žog je na razpola-go oz. koliko učencev je izključenih preden ekipi zame-njata vlogo.

Možnosti: Natančnost preskakovanja tekača je pomemb-nejša od hitrosti.

NORI PIŠČANEC (Crazy chicken)Učence razdelimo v dve ekipi. Ena ekipa so lovci, druga

piščanci.

Naredimo pet postaj na katerih so različna športna orodja, rekviziti oziroma pripomočki. Med vsako postajo je ena blazina. Sredina telovadnice (igrišča) je prosta. Tu je ekipa lovcev (strelcev). Prostor je označen in dovolj od-daljen od postaj. Vsak od učencev-lovcev ima mehko žogo in je določen za eno od postaj (v kolikor je otrok več kot 5 sta dva določena za eno postajo). Ostali učen-ci- piščanci so razporejeni na blazinah med postajami. Na znak (žvižg) se morajo piščanci z vnaprej določenim gibanjem premakniti na drugo blazino; vmes premagajo oviro na postaji. Učenci lovci mečejo v njih žoge. Z za-devanjem ovirajo prehod učenca preko postaje. Če za-deti piščanec izgubi ravnotežje (pade, sestopi,…) dobi lovec točko, zadeti piščanec pa se vrne na blazino na kateri je bil prej.

Igra se zaključi, ko pridejo vsi piščanci preko vseh postaj. Takrat preštejemo vse dobljene točke lovcev. Ekipi vlogi zamenjata.

Opomba:*naloge na postajah morajo biti ravnotežnostne, saj je le tako možno, da zadeti učenec izgubi ravnotež-je.

Predlogi za postaje: Višinska gred, obrnjena klop položena na dve skrinji(4 delni), vmes pa je velika blazina (hoja po gredi), gred (hoja po gredi),…

4.5 Igre in turnirji

POKAL (Juve cup)Ob robu igrišča sta dve ekipi, postavljeni po določenem

vrstnem redu. Učitelj določi in napove, koliko učencev lahko stopi na igrišče in v takem številu in v takem števi-lu ekipi igrata ena proti drugi. Po doseženem zadetku ali po preteku določenega časa, da učitelj znak za menja-vo. Igralci hitro zapustijo igrišče in se postavijo za svojo ekipo(pomemben je vrstni red sedenja na klopi). Ko uči-telj napove novo število igralcev, odidejo na igrišče po vrstnem redu s klopi.

HITRI DVOBOJ/TURNIR (Quick tournament)Dve ekipi igrata ena proti drugi, tretja ekipa čaka na klopi.

Po zadetku ali preteku določenega časa (3 – 5 minut) ekipa ki je prejela zadetek gre z igrišča in jo zamenja ekipa ki čaka. V primeru neodločenega rezultata, gre z igrišča ekipa, ki je dlje časa na igrišču.

MILANSKA TROFEJA (Milan Trophy)Glede na zvrst športa in število otrok pripravimo največje

možno število igrišč. Vsa igrišča so zasedena. Učenci ki so ostali, čakajo ob igriščih. Po kratkem preteku časa se igra zaključi in vsak igralec zamenja igrišče za eno igral-no mesto. To pomeni, da vsak čakajoči igralec odide na igrišče, igralci ki so igrali pa počivajo. Vsak igralec se-števa svoje zmage. Igralec z največ zmagami ob koncu je zmagovalec turnirja.

LIGA PRVAKOV (Champions league)Glede na zvrst športa pripravimo tri igrišča (npr. namizni

tenis -najmanj tri mize). Igrišča, »mize« poimenujemo z naraščajočimi »vrednostmi« (lokalna, državna, medna-rodna raven). Število igralcev določimo glede na število igrišč. Po določenem času, vsak zmagovalec napreduje v višjo ligo, drugi gre ligo nižje.

Možnosti: Če je rezultat izenačen, se naprej uvrsti ekipa, ki je zadnja napredovala na višji nivo.

LAUFER (Circular run)Število igralcev je neomejeno. Na vsakem igrišču je en ak-

tiven igralec, ostali so razdeljeni na obe polovici igralne-ga polja. Po uspešnem udarcu igralec steče ne drugo stran igrišča. V primeru, da udarec (odboj) zgreši, je iz-ključen iz igre. Potem, ko na igrišču ostaneta samo dva igralca, odigrata set, ki ga omejimo z določenim števi-lom točk.

Možnosti: Igralec, ki je izključen prvi, dobi »krono« (joker), ki jo lahko uporabi v naslednjem igralnem krogu, da se s tem izogne (prvi) izključitvi. (Slabši igralci imajo tako več možnosti za igro). Če imamo več igralnih polj, se lahko igralci, ki so izpadli postavijo v vrsto ob katero koli polje, kjer se je igra zaključila. Čas čakanja se tako skrajša, skupine pa pomešajo.

52 | 53

4.6 Ritem in izrazni ples

STOP PLES (Stop Dance)Učenci plešejo v omejenem prostoru. Ko glasba

utihne(glasbo ustavi učitelj), učenci okamenijo/zamr-znejo. Učenec, ki se tisti trenutek ne ustavi, izpade. (Iz-pade pri eni skladbi, pri novi skladbi se vrne nazaj na plesišče).

Ob koncu izvedemo še zadnjo igro »najboljši plesalec«. Zmagovalec je tisti, ki ostane najdlje na plesišču. Tisti, ki izpade se ne vrne več na plesišče. (Izpadanje do za-dnjega plesalca).

OSNOVE (ELEMENTS)Učenci plešejo ob glasbi. Ko učitelj glasbo ustavi, izkliče

povelje/gibanje. Učenci se nato gibljejo na ta način.

Gibanja: NEVIHTA: (rotacija telesa/ vrtenje kot TORNA-DO); OGENJ: (z iztegnjenimi rokami prikazujejo valova-nje); VODA: (stoja na eni nogi; ravnotežje telesa v hori-zontalnem položaju);

STRELA :(z gibanjem prikazujejo kako se izmikajo strelam in nato počepnejo; Michael Jackson dance). Izpade učenec, ki se zadnji začne gibati na izklicano gibanje. Ta učenec počaka za en krog, nato se vrne nazaj v igro.

Možnosti: Ob koncu lahko izvedemo še igro »najboljši ple-salec«. Zmagovalec je tisti, ki ostane najdlje na plesi-šču. Tisti, ki izpade se ne vrne več na plesišče. (Izpada-nje do zadnjega plesalca).

ATOMČKI (Atom game)Pred pričetkom igre učitelj učencem pokaže nekaj plesnih

korakov različnih vrst plesa. Učenci jih ponovijo. Npr.(kan kan, rašpla, račke, makarena, twist, polka, kolo,…)

Igra: Učenci prosto plešejo ob glasbi. Učitelj izkliče številko in učenci se nato združijo v skupine. Učitelj izkliče ples, ki ga izvajajo v skupini. Npr.: korakajte v koloni po 5, v paru zaplešeta rašplo, račke,…)

TAMBURIN (Tamburin)Učenci se gibljejo v krogu, v ritmu tamburina. Učitelj igra na

tamburin počasen, hiter, zelo hiter ritem. V trenutku, ko učitelj preneha igrati na tamburin, se morajo otroci usta-viti in izvesti gibalno nalogo, ki jo določimo že pred začetkom(npr. stoja na eni nogi, usedi se na tla, uleži se na trebuh…). Gibanja: tek, hoja, korakanje, različni po-skoki,…

GLASBENI STOLI (Musical chairs)Učenci plešejo v omejenem prostoru, kjer so po tleh razpo-

rejeni obroči. Otroci plešejo okoli obročev. Ko ustavimo glasbo, vsak poišče obroč in stopi vanj (v obroču je lah-ko več učencev). Vsako »rundo« en obroč odstranimo.

Možnosti: Pred pričetkom igre učenci »stavijo/ugibajo« ko-liko obročev bo ostalo na koncu igre oz. koliko obročev je potrebnih da se v njih obdržijo vsi učenci. V kolikor učenci povedo pravilno število lahko izberejo nalogo po-vezano s plesom, ki jo mora opraviti učitelj.

DANCE EMOTIONUčenci plešejo v omejenem prostoru. Učitelj izklicuje različ-

na gibanja(pleši kot raper, …)

KOREOGRAF (Choreographer)Pred pričetkom igre učitelj učencem pokaže nekaj plesnih

korakov različnih vrst plesa. Učenci jih ponovijo.

Igra: V skupini določimo detektiva. Detektiv za nekaj tre-nutkov zapusti prostor.

Skupina oblikuje krog. Učenci v skupini izberejo/določijo koreografa. Le ta kaže preproste koreografijo, ostali ga posnemajo. (npr. korakanje, twist, V korak, jumping Jack….)

Koreograf gibe spreminja(5 gibov). Učenci opazujejo kore-ografa neopaženo in ponavljajo gibe. Ko je skupina pri-pravljena, pokličejo detektiva. Le ta se postavi v sredino kroga. Prične se izvajanje gibov. Detektiv ugiba, kdo je koreograf (3 poskusi).

SPOMIN (Dance move memory)Izberemo 2 učenca (mojstra spomina). Le ta za nekaj tre-

nutkov zapustita prostor. Ostali učenci se razdelijo v pare. Par si izmisli enostaven plesni korak ter ga izvede. Pari se nato pomešajo med seboj. Pokličemo učenca. Ko vklopimo glasbo, učenci pričnejo plesati po svoje. Na dotik učenca, ki ugiba mora učenec začeti izvajati gib, ki ga je izbral skupaj s svojim parom. Z iskanjem parov najprej prične eden učenec. V kolikor najde par, ima še eno možnost. Nato odkriva pare naslednji uče-nec. Par ki je odkrit, se pomakne na rob plesišča. Igre je konec, ko so odkriti vsi pari. Zmagovalec je tisti, ki odkri-je največ parov. Igro ponovimo.

SKUPINSKE KOREOGRAFIJE (Mini small group choreography)Učence razdelimo v manjše skupine(4 – 5 učencev). Učen-

ci v skupini sestavijo kratko plesno koreografijo. Skupi-na si izbere tudi ime. Skupina koreografijo predstavi.

SENCE (SHADOW DANCE)Učence razdelimo v štiri skupine A,B,C,D. Skupini A,B sku-

paj ter C,D skupaj.

Skupina A pleše, skupina B jo posnema (so njihova senca). Nato vloge zamenjamo.

Predlog za postopnost: Učence najprej razdelimo v pare. V paru eden pokaže gib, drugi ga posnema. Vlogi zame-njata. Nato si par poišče še en par ter sence izvedejo v paru (par pokaže, drugi par posnema). Nato izvedemo igro v skupinah.

Primeri učnih priprav

1. enota

5.1 Rokomet

TRA-JANJE

OBLIKA CILJI OBLIKA IGRE ORGANIZACIJA

20

»ZAČETEK«: KIDS IN MOTION- GIVE ME 5- UVOD

- priprava rokomet-nih žog(različnih)

- evanje(raztezne vaje)

- prosta igra brez navodil

Igra 1.1: »KEEP YOUR HALF CLEAR«Igralno polje s pomočjo klopi razdelimo da dva dela. Vsaka ekipa otrok je na svoji strani. Na začetku ima vsak učenec svojo žogo. Naloga je, da jo vrže na drugo stran, za njo pa še vse ostale s svoje polovice. Cilj je, da je po določenem času ob prekinitvi igre na strani skupine čim manj žog.)Trajanje:3 minute; preštejemo žoge

- različne rokometne žoge- dve ekipi, vsak učenec

svojo žogo, klopi na sredini igrišča(odbojkarsko igrišče)

10

NAVODILA ZA IZVAJANJE; NEKAJ INFO. O ROKOMETU

- dvig motivacije pri učencih

- razgovor v skupini - sedimo v krogu

50

RAZLAGA ZA IGRO - učenje osnovnih tehnik

- usvajanje, urjenje tehnik, uporaba tehnik

Igra 1.2: »Elements«Prosto gibanje po telovadnici, vsak otrok ima svojo žogo. Otrok izvaja izklicano spretnost z žogo(Prosto vodenje žoge, vodenje žoge z desno roko, vodenje žoge z levo roko in menjaje, odboj žoge v steno in lovljenje le te, odboj od tal (metanje žoge ob steno s podajo ob tla in lovljenje), kroženje/vrtenje levo in desno (vodenje ob hkratnem obračanju okoli svoje osi)Na znak »STOP« morajo učenci obstati v gibu, ki smo ga določili vnaprej (npr. sede na žogo, jo ustavi z roko, nogo…).

Igra 1.3: Relay race/Štafetna igra (4 – 6 igralcev)Označimo razdaljo med nasprotnima si ekipama. Igro izvajajo v obliki štafete. (učitelj izklicuje naloge: tek, ter podaja žoge nasprotnemu igralcu, …)

Igra 1.4: »Dodge ball« (»BOJ MED DVEMA OGNJEMA«) Učence razdelimo v dve ekipi. Igrišče je na sredini omejeno s klopmi. Označimo oz. določimo črto do katere je dovoljeno streljati na nasprotnike. Na znak START pričnejo z zadevanjem nasprotnikov(5 mehkih žog). Igralec, ki je odstreljen se postavi ob rob igrišča. V kolikor soigralec ujame žogo nasprotnika, reši življenje tistemu, ki čaka izven igrišča. Konec igre, ko so vsi izstreljeni oz. ostane le eden. (opomba: izstreljeni se postavijo izven igrišča v vrsto; v igrišče se vračajo po vrstnem redu)

- prosto gibanje po celi telovadnici, vsak ima svojo žogo

- oznaka igrišča, 1 žoga na ekipo

- 2 ekipi, 5 mehkih rokomet-nih žog

10 ZAKLJUČEK REFLEKSIJA,

DOKUMENTACIJAZaključek, diskusija, izpolnjevanje obrazcev navdušenja - krog, obrazec navdušenja

TIMSKO DELO:• Oblikovanje skupin (npr, poišči par, izberi barvo:modra, rdeča; tako dobiš skupino modrih in rdečih)• IME skupine(pripadnost, povezanost)• Navijanje, spodbuda

56 | 57

Rok

omet

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«

POZDRAV: KIDS IN MOTION- UVOD; navodilo za

igro

RAZLAGA O NAMENU DANAŠNJE URE, NAVODILA ZA IZVA-JANJE

- priprava rokomet-nih žog(različnih)

- Ogrevanje (srčno-žilnega sistema) ter specifičnih mišičnih skupin



Igra 2.1: »Driving ball« V igralno polje na sredino damo veliko žogo. Vsaka ekipa otrok je na svoji strani. Vsak učenec imajo svojo žogo. Naloga je, da skupina strelja v veliko žogo ter jo poizkuša spraviti na nasprotnikovo stran (določimo polje). Streljajo z žogami, ki jih imajo v svojem polju. Ko velika žoga prekorači oz. preide na nasprotnikovo stran, dobi skupina točko. Veliko žogo ponovno vrnejo na sredino igrišča. - razgovor v skupini

- različne rokometne žoge- dve ekipi, vsak učenec svojo

žogo, VELIKA žoga/hoppy (odbojkarsko igrišče)

- sedimo v krogu

50

RAZLAGA ZA IGRO - usvajanje, urjenje tehnike

- usvajanje, urjenje tehnike, uporaba tehnike

- uporaba tehnike v igri

- timska usmer-jenost, sodelovanje skupine (skupina se dogovori za taktiko napada)

Igra 2.2: Relay race/ Štafetna igra (4 – 6 igralcev)Označimo razdaljo. Igro izvajajo v obliki štafete. Učitelj izklicuje gibalne naloge. Poudarek na podajanju in lovljenju žoge!

Igra 2.3: »10er ball«/»Deca ball«Dve moštvi igrata eno proti drugemu. Ekipa poskusi opraviti 10 podaj brez prekinitve. Če jim to uspe, dobijo 1 točko. Nato dobi žogo drugo ekipa.Variante: - spreminjamo število dovoljenih korakov- igranje igre z različnimi žogami (mehka žoga, košarkarska žoga…- določimo način podaj; samo podaja po tleh, po zraku…

Igra 2.4: »Hat ball«/»Coneball«Dve ekipi igrata ena proti drugi. Na vsaki strani je ob koncu igrišča območje v katerega ni dovoljeno stopa-ti. Na mejni črti tega območja so postavljeni stožci. Zadevanje stožcev iz nasprotne mejne linije prinaša točke. Igralci se lahko po igrišču prosto gibljejo.Variante: - stožci so postavljeni le na sredino mejne linije- širina mejne linije je enaka širini rokometnega gola; določene stožce postavimo višje, npr. na skrinjo

ipd.

- oznaka igrišča, 1 žoga na ekipo

- 2 ekipi, 1 rokometna žoga- Prosto gibanje v omejenem

prostoru/igrišču



2. enota

TIMSKO DELO:• Oblikovanje skupin (npr, poišči par, izberi barvo:modra, rdeča; tako dobiš skupino modrih in rdečih)• IME skupine(pripadnost, povezanost)• Navijanje, spodbuda

5.1 Rokomet

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«

POZDRAV: KIDS IN MOTION- UVOD; navodilo

za igro

RAZLAGA O NAMENU DANAŠNJE URE, NAVODILA ZA IZVAJANJE

- priprava rokometnih žog(različnih)

- Ogrevanje (srčno-žilnega sistema) ter specifičnih mišičnih skupin



Igra 3.1: »Zombie ball« Vsi učenci se prosto gibljejo v omejenem igrišču. V igri je 3 do 5 žog, odvisno od števila igralcev v posamezni ekipi. Naloga je zadeti katerega koli drugega igralca. Z žogo v rokah je dovoljeno narediti največ tri korake. Igralci, ki so bili zadeti, morajo zapustiti igrišče. V igrišče se lahko vrnejo, ko je zadet igralec, ki je izločil njih. Možnosti: - igralci, ki so bili zadeti, lahko poberejo žoge, ki so izven igrišča in od tam poskusijo zadeti igralce, ki so še v

igri. Uspešni učenci se lahko vrnejo v igralno polje, igralci, ki so bili zadeti pa ga morajo zapustiti. - razgovor v skupini

- različne rokometne žoge- prosto gibanje v omejenem

igrišču; prb. 5 mehkih žog- sedimo v krogu

50

RAZLAGA PRAVIL PRVE IGRE

RAZLAGA PRAVIL DRUGE IGRE

RAZLAGA PRAVIL TRETJE IGRE

- usvajanje, urjenje tehnike

- usvajanje, urjenje tehnike, uporaba tehnike

- uporaba tehn. elementov v igri, spoznavanje pravil, uresničevanje taktike igre in spodbujanje sodelovanja med učenci

Igra 3.2: Relay race/ Štafetne igre (4 – 6 igralcev)Različne štafetne igre s poudarkom na strelu na gol.

Igra 3.3: »Hat ball«/»Coneball«Dve ekipi igrata ena proti drugi. Na vsaki strani je ob koncu igrišča območje v katerega ni dovoljeno stopati. Na mejni črti tega območja so postavljeni stožci. Zadevanje stožcev iz nasprotne mejne linije prinaša točke. Igralci se lahko po igrišču prosto gibljejo.Variante: - stožci so postavljeni le na sredino mejne linije- širina mejne linije je enaka širini rokometnega gola; določene stožce postavimo višje, npr. na skrinjo ipd.

Igra 3.4: »Juve cup«Ob robu igrišča sta dve ekipi, postavljeni po določenemu vrstnemu redu. Učitelj določi in napove, koliko učencev lahko stopi na igrišče in v takem številu ekipi igrata ena proti drugi. Po doseženem zadetku ali po preteku določenega časa, da učitelj znak za menjavo. Igralci hitro zapustijo igrišče in se postavijo za svojo ekipo (vrstni red sedenja na klopi!). Ko učitelj napove novo število igralcev, odidejo na igrišče po vrstnem redu s klopi.

- 4 do 6 učencev v skupini, 1 žoga na skupino, r. gol ali blazina, stožci

- 3 ekipe, rokometno igrišče, 1 rokometna žoga, stožci na gol liniji

- rokometno igrišče, dve ekipi, klopi za menjave ob strani igrišča (sredinska linija)



TIMSKO DELO:• Oblikovanje skupin (npr vrsta po začetnicah imen, po velikosti, starosti…)• IME skupine(pripadnost, povezanost); točke pri štafetah za najbolj izvirno ime• Navijanje, spodbuda; dodatna točka ob najbolj glasnem, enotnem… navijanju

58 | 59

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«

POZDRAV: KIDS IN MOTION- UVOD; navodilo

za igro

RAZLAGA O NAMENU DANAŠNJE URE, NAVODILA ZA IZVAJANJE

- Navajanje na rekvizite (žoge), dvig razpoloženja za rokometno igro



Igra 4.1: »Zombie ball« Vsi učenci se prosto gibljejo v omejenem igrišču. V igri je 3 do 5 žog, odvisno od števila igralcev v posamezni ekipi. Naloga je zadeti katerega koli drugega igralca. Z žogo v rokah je dovoljeno narediti največ tri korake. Igralci, ki so bili zadeti, morajo zapustiti igrišče. V igrišče se lahko vrnejo, ko je zadet igralec, ki je izločil njih. Možnosti: - igralci, ki so bili zadeti, lahko poberejo žoge, ki so izven igrišča in od tam poskusijo zadeti igralce, ki so še v

igri. Uspešni učenci se lahko vrnejo v igralno polje, igralci, ki so bili zadeti pa ga morajo zapustiti.- razgovor v skupini

- različne rokometne žoge- prosto gibanje v omejenem

igrišču; prb. 5 mehkih žog- sedimo v krogu

50



- usvajanje, urjenje tehnike, spoznavanje novih tehnik, ekipni duh

- uporaba osvojenih pravil, tehnike in taktike, taktična priprava in sodelovanje ekipe

Igra 4.2: »Quick tournament«Dve ekipi igrata ena proti drugi. Tretja ekipa čaka zunaj igrišča. Po zadetku ali po preteku določenega časa čakajoča ekipa zamenja tisto, ki je na igrišču daljši čas. Vsaka ekipa šteje število svojih zadetkov.Možnosti:- ekipa, ki prejme gol, zapusti igrišče- ekipa je lahko na igrišču maksimalno za tri zadetke, potem naredimo menjavo- turnir lahko igramo z več ekipami; v igro vstopa ekipa, ki čaka daljši čas

Igra 4.3: »Handball«Igra rokometa. Učence razdelimo na dve homogeni ekipi. Za gol uporabimo stožce. Pri igri upoštevamo pravila rokometne igre.

- rokometno igrišče, 1 žoga, 3 ekipe, klop za menjave

- 2 ekipi, rokometno igrišče, 1 rokometna žoga, stožci na gol liniji




Rok

omet

5.2 Badminton

TRA-JANJE


20

»ODPRT ZAČETEK«

POZDRAV IN AKTIVACIJA

- privajanje na rekvizite, razpoloženjskost

- Ogrevanje srčno-žilnega sistema ter specifičnih mišičnih skupin, dvig aktivacije


- učenje osnovnih tehnik, privajanje na rekvizite


Igra 1.1: »Elements«Prosto gibanje po telovadnici, vsak otrok ima svoj lopar in žogico. Otrok izvaja izklicano spretnost z rekvizitoma (npr. rokovanje z loparjem, z desno in levo roko, odboji žogice…).Naloge:- risanje osmice z loparjem - odbijanje z backhand, odbijanje z forehand prijemom, PALAČINKA (menjavanje prijema)- vrtenje žoge na loparju(lopar premika tako, da se žogica premika po robu loparja; kapica žoge je obrnjena proti sredini)- hoja(tek, prisunski koraki) z žogo na loparju (po igrišču v vse smeri, po črtah,…)- odbijanje žoge v sedečem položaju (na kolenih)Na znak »STOP« morajo učenci obstati v gibu, ki smo ga določili vnaprej (npr. sede na žogo, jo ustavi z roko, nogo…).

- loparji in žogice za badminton

- prosto gibanje po prostoru

- prosto gibanje po telovadnici, vsak otrok ima lopar in žogico

10

PREDSTAVITEV POTEKA URE, RAZLAGA TEME


50



RAZLAGA PRAVIL TRETJE IGRE

- učenje osnovnih tehnik, privajanje na rekvizite

- izpopolnjevanje tehnike- uporaba tehničnih

elementov v turnirski obliki igre

Igra 1.2: Relay race/ Štafetna igraa) nošenje žoge na loparju ter predaja žoge z loparja na loparb) odbijanje žogice na loparju v zrakc) tek med stožci z žogico na loparjud) štafeta v predajanju žoge iz loparja na lopar

Igra 1.3: »Station course«- ZADENI TARČO (na steno nalepimo tarčo; vadeči se postavijo za črto izza katere poskušajo zadeti tarčo)- ODBIJANJE ŽOGE V STENO (vadeči se postavi 2m stran od stene ter poskuša žogo čim večkrat odbiti v steno- LOVLJENJE ŽOGE Z LOPARJEM (vadeči odbije žogo čim više v zrak, žogo nato ujame na mrežo loparja- ODBIJANJE BALONA Z LOPARJEM (vadeči odbija balon z forehand ter backhand prijemom)- ZADEVANJE ŽOGE V »KOŠ« (vadeči izza črte odbija žogice ter poskuša zadeti koš/škatlo

Igra 1.4: »Ball over the cord«Dve moštvi sta na igrišču, vsaka na svoji polovici, ločuje ju vrv ali trak. Moštvo osvoji točko, kadar žogica pade preko vrvi na tla na nasprotnikovi strani. Z odbojem žogice, preden pade na tla, se prepreči osvojitev točke nasprotnika.Možnosti:- uporabimo lahko več žogic hkrati- žogica se lahko dotakne tal v določenem času (točka po preteku ene sekunde)

- 4 – 6 postaj z različnimi nalogami

- dve ekipi, razdeljeni na dveh polovicah igrišča, lopar in žogica za vsakega otroka, navidezna črta/meja, ki razmejuje igrišče


DOKUMENTACIJAZaključek, diskusija, izpolnjevanje obrazcev navdušenja - krog, obrazec

navdušenja

1. enota


60 | 61

TRA-JANJE


20

»ODPRT ZAČETEK«

POZDRAV IN AKTI-VACIJA

- privajanje na rekvizite, dvig razpoloženja

- ogrevanje srčno-žilnega sistema ter specifičnih mišičnih skupin, dvig aktivacije


Igra 2.1: »Zombie ball« Vsi učenci se prosto gibljejo v omejenem igrišču. V igri je 3 do 5 žogic, odvisno od števila igralcev v posamezni ekipi. Naloga je zadeti katerega koli drugega igralca. Z loparjem in žogico v rokah je dovoljeno narediti največ tri korake. Igralci, ki so bili zadeti, morajo zapustiti igrišče. V igrišče se lahko vrnejo, ko je zadet igralec, ki je izločil njih. Možnosti: - igralci, ki so bili zadeti, lahko poberejo žoge, ki so izven igrišča in od tam poskusijo zadeti igralce, ki so

še v igri. Uspešni učenci se lahko vrnejo v igralno polje, igralci, ki so bili zadeti pa ga morajo zapustiti.

- loparji in žogice za badminton- gibanje po prostoru z rekviziti,

izvajanje nalog na znak

10



- pogovor, razlaga - sedimo v krogu

50



- utrjevanje in učenje novih tehnik

- uporaba in utrjevanje tehničnih elementov v turnirski obliki igre

Igra 2.2: »Stations course«- ZADENI TARČO (na steno nalepimo tarčo; vadeči se postavijo za črto izza katere poskušajo zadeti

tarčo)- ODBIJANJE ŽOGE V STENO (vadeči se postavi 2m stran od stene ter poskuša žogo čim večkrat

odbiti v steno- LOVLJENJE ŽOGE Z LOPARJEM (vadeči odbije žogo čim više v zrak, žogo nato ujame na mrežo

loparja- ODBIJANJE BALONA Z LOPARJEM (vadeči odbija balon z forehand ter backhand prijemom)- ZADEVANJE ŽOGE V »KOŠ« (vadeči izza črte odbija žogice ter poskuša zadeti koš/škatlo- IGRA V PARU(igra dveh igralcev – odbijanje žogice)

Igra 2.3: »Milan trophy«Glede na zvrst športa in število otrok pripravimo največje možno število igrišč. Vsa igrišča so zasedena, ostali učenci čakajo ob njih. Po kratkem preteku časa se igra zaključi in vsak igralec zamenja igrišče za eno igralno mesto. To pomeni, da vsak čakajoči igralec odide na igrišče, igralci, ki so igrali pa počivajo. Vsak igralec sešteva svoje zmage. Igralec z največ zmagami ob koncu je zmagovalec turnirja.

- 4 - 6 postaj z različnimi nalogami

- 4 – 6 igrišč, loparji, žogice



2. enota

TIMSKO DELO:• Oblikovanje skupin (npr vrsta po začetnicah imen, po velikosti, starosti, barvi majic,…)• IME skupine(pripadnost, povezanost); točke pri štafetah za najbolj izvirno ime• Navijanje, spodbuda; dodatna točka ob najbolj glasnem, enotnem… navijanju

Bad

min

ton

5.2 Badminton

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«



- privajanje na rekvizite, dvig razpoloženja

- ogrevanje srčno-žilnega sistema ter specifičnih mišičnih skupin, dvig aktivacije



Igra 3.1: »Keep your half free« Igralno polje s pomočjo klopi razdelimo da dva dela. Vsaka ekipa otrok je na svoji strani. Vsak učenec ima svoj lopar in badminton žogico. Naloga je, da svojo žogico odbije na drugo stran, za njo pa še vse ostale s svoje polovice. Cilj je, da je po določenem času ob prekinitvi igre na strani skupine čim manj žogic.Trajanje: 3 minute; preštejemo žoge- pogovor, razlaga

- loparji in žogice za badminton

- dve ekipi, razdeljeni vsaka na svojo polovico igrišča s klopmi, vsak otrok ima svoj lopar in žogico

- sedimo v krogu

50



- utrjevanje in učenje novih tehnik v tekmovalnih pogojih, realizacija idej v igri

- uporaba in utrjevanje tehničnih elementov, učenje pravil igre

- uporaba naučenih pravil, realizacija idej, igra v realnih pogojih

Igra 3.2: »Quick tournament – double team competition«Dve ekipi igrata ena proti drugi. Tretja ekipa čaka ob igrišču. Po določenem preteku časa (ali določenem številu osvojenih točk), ekipa, ki čaka, nadomesti ekipo, ki je na igrišču dlje časa. Vsaka ekipa si za zmago šteje eno točko in le – te sešteva.Priporočila:- Igrišče zapusti ekipa, ki je izgubila. Zmagovalna ekipa lahko ostane na igrišču maksimalno tri zaporedne

zmage, potem jo zamenjamo. Ekip je lahko več; v igro vstopa tista, ki čaka daljši čas.

Igra 3.3: »Round running« (igra »laufer«)Število igralcev je neomejeno. Na vsakem igrišču je en aktiven igralec, ostali so razdeljeni na obe polovici igralnega polja. Po uspešnem udarcu igralec steče ne drugo stran igrišča. V primeru, da udarec (odboj) zgreši, je izključen iz igre. Potem, ko na igrišču ostaneta samo dva igralca, odigrata set, ki ga omejimo z določenim številom točk.Priporočila:- Igralec, ki je izključen prvi, dobi »krono« (joker), ki jo lahko uporabi v naslednjem igralnem krogu, da se s tem

izogne (prvi) izključitvi. (Slabši igralci imajo tako več možnosti za igro).- Če imamo več igralnih polj, se lahko igralci, ki so izpadli, postavijo v vrsto ob katero koli polje, kjer se je igra

za ključila. Čas čakanja se tako skrajša, skupine pa pomešajo.

Igra 3.4: »Champions league«Najmanj tri igrišča z naraščajočimi »vrednostmi« (lokalna, državna, champion liga). Število ekip določimo glede na število igrišč. Po določenem času, vsak zmagovalec napreduje v višjo ligo, drugi gre ligo nižje.

- 2 igrišči, klop za menjave, lopar in žogica na učenca

- 2 – 3 igrišča, 1 žogica, lopar za vsakega učenca

- najmanj 4 igrišča, 1 žogica na igrišče, lopar za vsakega učenca


DOKUMENTACIJAZaključek, diskusija, izpolnjevanje obrazcev navdušenja - krog, obrazec

navdušenja

3. enota

62 | 63

5.3 Atletika

1. enota

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«



- dvig razpoloženja- ogrevanje

srčno-žilnega sistema ter specifičnih mišičnih skupin, dvig aktivacije


- prosto gibanje po telovadnici brez navodil

- vaje (gimnastične vaje)

Igra 1.1: »Shark« (morski pes)Igralno polje je odbojkarsko igrišče! Na eni strani igrišča imamo enega morskega psa, na drugi strani igrišča pa so ostali otroci. Na znak začne morski pes loviti. Otrok, ki ga ujame postane morski pes. Zmaga tisti, ki je zadnji ulovljen.- pogovor, razlaga

- različne oblike gibanja po telovadnici

- ogrejemo si različne dele telesa

- dodano ogrevanje na odbojkarskem igrišču skozi igro »shark«

- sedimo v krogu

50



- učenje osnovnih tehnik gibanja in telesnega počutja ob hoji in teku



- Uporaba osnovne tehnike akcije in reakcije med tekom

Igra 1.2: živalska hoja (posnemanje gibanja različnih živali)- Otroci se gibajo po črtah telovadnice. Ob gibanju posnemajo različne živali (leteči zmaje, rake, žabe,

medvede, zajce…)

Igra 1.3: »Game of the ape« - Otroci so razdeljeni v vrste. V vsaki vrsti je do 5 otrok. Izvajajo različne tipe hoje in teka. To so lahko

netipična hoja ali tek, hoja ali tek v spremenjenem ritmu, asimetrična gibanja ( gibanje naprej, nazaj ali stransko). Ta gibanja izvajajo na razdalji od 10 do 15 metrov.

Igra 1.4: »Cheetah« (gepard)- Otroci pretečejo 20 metrov. Prvih deset metrov tečejo s kratkim korakom, drugih deset pa z dolgim. Po prvih

desetih metrih postopoma podaljšujejo korak. Začnejo na plosk ali verbalni znak učitelja. Pretečejo 5-8 krat 20 metrov.

Igra 1.5: »Tiger«Polovica otrok je štartni črti, ostali pa so 2 metra za njimi. Na znak učitelja, otroci, ki so zadaj lovijo otroke pred seboj. Lovijo jih na razdalji 15 metrov. Priporočilo 5-8 x 15 metrov.

- Otroci so razvrščeni eden za drugim. Nato v hoji ali teku po črtah telovadnice posnemajo gibe živali.

- 4 vrste po 5 otrok. Gibanje izvaja ena skupina za drugo.

- 4 vrste po 5 otrok. Gibanje izvaja ena skupina za drugo.

- Otroci štartajo iz različnih položajev



Bad

min

ton

Atle

tika

5.3 Atletika

2. enota

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«


PREDSTAVITEV POTEKA URE,





- exercises (gimnastične vaje)

Igra 2.1: »dodge ball« (boj med dvema)Igralno polje je odbojkarsko igrišče! Imamo dve ekipe, ki igrata ena proti drugi. Vsaka ekipa določi »rezervo«, ki vstopi v igro, ko so vsi ostali igralci izbiti! Rezerva ima 2 življenji. Igra se začne, ko gre žoga »trikrat čez«- pogovor, razlaga


- ogrejemo si različne dele telesa

- dodano ogrevanje na odbojkarskem igrišču skozi igro »dodge ball«

- sedimo v krogu

50



- skozi igro se učimo osnovne tehnike metov

- učenje osnov metov skozi igro in razvijanje medsebojnega sodelovanja.

- učenje osnovnih tehnik preskako-vanja ovir

Igra 2.2:» Throwing bombs« (metanje bomb)- Zadevanje obročev iz različnih razdalj. Teniške žogice mečemo v obročev iz različnih razdalj in na različne

načine. Bombe mečemo z levo, desno roko, z obema rokama…- Vadeči so razdeljeni v 4 skupine po 5 otrok. Med seboj tekmujejo. Zadetke točkujemo.

Igra 2.3: »Fleas« (bolhe)- Otroci so razdeljeni v 2 skupine, ki sta vsaka na svoji polovici odbojkarskega igrišča. Na sredini igrišča je

pregrada. (klopi). Obe ekipi 2 minuti mečeta žoge na nasprotnikovo polovico. Po tem času zmaga ekipa, ki ima na svojem polju manj bolh (žog ). Mečemo odbojkarske in teniške žogice.

Igra 3.2: »Hurdle race« (ovire)Otroci preskakujejo ovire (švedske klopi), ki so prečno razporejene po dolžini telovadnice. Razdalja med ovirami se spreminja. Najprej je razdalja med ovirami 3 m nato pa 5 me Otroci preskakujejo ovire v skupinah.

- 4 ekipe po 5 otrok, 12 obročev, tenis žogice, zadetke točkujemo, razglasimo zmagovalca

- 2 ekipe, teniške in odbojkar-ske žoge, metanje z levo, desno ali obema rokama

- 2 skupini otrok. 3 x 3m, 3 x 5 – 6m



64 | 65

3. enota

TRA-JANJE


30

»ODPRT ZAČETEK«







- Vaje (gimnastične vaje)

Igra 3.1: »Kangaroo alphabet« (kengurujeva abeceda)Učenci poskakujejo (hopsanje, skiping ) naprej, nazaj, bočno v različnih oblikah. Pri tem kolena dvigujejo nizko, visoko, galopirajo. Pazijo na delo rok.- pogovor, razlaga


- ogrejemo različne dele telesa - dve koloni otrok- sedimo v krogu

50



- učenje osnovnih tehnik različnih skokov

- pokazati znanje, ki so ga osvojili skozi tekmovan-je. Pri tem opozorimo vadeče, da ne morejo biti vsi zmagovalci. Zelo pomembna so načela »fair-playa«!

Igra 3.2: »Piranhapool« (bazen piranj)Dve ekipi otrok sta postavljeni v dveh kolonah. Učenci preskakujejo blazine (po širini, po dolžini). Vadijo tek, odriv in fazo leta. Otrok »izgubi del telesa« kadar naredi napako – ne preskoči blazine.

Igra 3.3: »Competition« (tekmovanje)Elemente iz prvih dveh enot vključimo v današnje tekmovanje. Tekmujemo v šprintih, skokih (v daljino, višino) in tekih čez ovire. Vse rezultate štopamo, skoke pa izmerimo. Na koncu razglasimo rezultate. Naredimo atmosfero, kot da je čisto pravo tekmovanje.

- 5 – 8 blazin, dve ekipi /koloni, tekalna razdalja 5 – 8 m

- otroci najprej tekmujejo v sprintu na 20m. Sledi tekmovanje v skoku v daljino, teku čez ovire in na koncu v teku okoli odbojkarskega igrišča (2 kroga). Po želji lahko še tekmujejo v vertikalnem skoku (skok v višino).



Atle

tika

TRA-JANJE


20

»ODPRTI AČETEK«


RAZLAGA PRVE IGRE

- dvig razpoloženja- povezuje gibanje

ob raznovrstni glasbi

- ogrevanje srčno-žilnega sistema in specifičnih mišičnih skupin

- prosto gibanje/ ples ob glasbi v telovadnici brez navodil

Igra 1.1: »STOP DANCE«Učenci plešejo v omejenem prostoru. Ko glasba utihne(glasbo ustavi učitelj), učenci okamenijo/zamrznejo. Učenec, ki se tisti trenutek ne ustavi, izpade. (Izpade pri eni skladbi, pri novi skladbi se vrne nazaj na plesišče).Ob koncu izvedemo še zadnjo igro »najboljši plesalec«. Zmagovalec je tisti, ki ostane najdlje na plesišču. Tisti, ki izpade se ne vrne več na plesišče. (Izpadanje do zadnjega plesalca).

- Različna glasba (različne glasbene zvrsti)

- Učenci plešejo(v ritmu glasbe) v omejenem prostoru

10

PREDSTAVITEV IN RAZLAGA ZNAČILNOSTI URE



50

RAZLAGA DRUGE IGRE

RAZLAGA TRETJE IGRE

RAZLAGA ČETRTE IGRE

- prepoznavanje različnih ritmov (razvijati pozitivne občutke ob obvladovanju telesa in izražanju občutkov)

- izvajanje različnih gibanj ob različnih ritmih

- učenje koreo-grafije

Igra 1.2: »ELEMENTS«Učenci plešejo ob glasbi. Ko učitelj glasbo ustavi, izkliče povelje/gibanje. Učenci se nato gibljejo na ta način.Gibanja:- NEVIHTA (rotacija telesa/ vrtenje kot TORNADO)- OGENJ (z iztegnjenimi rokami prikazujejo valovanje)- VODA (stoja na eni nogi; ravnotežje telesa v horizontalnem položaju)- STRELA (z gibanjem prikazujejo kako se izmikajo strelam in nato počepnejo; Michael Jackson dance).Izpade učenec, ki se zadnji začne gibati na izklicano gibanje.Ta učenec počaka za en krog, nato se vrne nazaj v igro.Možnost:Ob koncu lahko izvedemo še igro »najboljši plesalec«. Zmagovalec je tisti, ki ostane najdlje na plesišču. Tisti, ki izpade se ne vrne več na plesišče. (Izpadanje do zadnjega plesalca).

Igra 1.3: »TAMBURIN« Učenci se gibljejo v krogu, v ritmu tamburina. Učitelj igra na tamburin počasen, hiter, zelo hiter ritem.V trenutku, ko učitelj preneha igrati na tamburin, se morajo otroci ustaviti in izvesti gibalno nalogo, ki jo določimo že pred začetkom(npr. stoja na eni nogi, usedi se na tla, uleži se na trebuh…). Gibanja: tek, hoja, korakanje, različni poskoki,…

Igra 1.4: »EU dance« - predstavitev gibanj- učenje koreografije (video posnetek)

- CD (različne zvrsti glasbe:pop, rok,

- tamburin- CD, video posnetek



1. enota

5.4 Ples

TRA-JANJE


20

»ODPRTI AČETEK«


RAZLAGA PRVE IGRE

RAZLAGA DRUGE IGRE

- dvig razpoloženja- povezuje gibanje ob

raznovrstni glasbi- ogrevanje srčno-

žilnega sistema in specifičnih mišičnih skupin

- prepoznavanje različnih ritmov (razvijati pozitivne občutke ob obvladovanju telesa in izražanju občutkov)

- prosto gibanje/ ples ob glasbi v telovadnici brez navodil - spontano plesanje koreografije EU dance

Igra 2.1: »DANCE EMOTION«Učenci plešejo v omejenem prostoru. Učitelj izklicuje različna gibanja(pleši kot raper, …)

Igra 2.2: »ATOM GAME«Pred pričetkom igre učitelj učencem pokaže nekaj plesnih korakov različnih vrst plesa. Učenci jih ponovijo.(kan kan, rašpla, račke, makarena, twist, polka, kolo,…)Igra: Učenci prosto plešejo ob glasbi. Učitelj izkliče število in učenci se nato združijo v skupine. Učitelj izkliče ples, ki ga izvajajo v skupini.Npr.: korakajte v koloni po 5, v paru zaplešeta rašplo,…..kankan, kolo, twist, račke, makareno,…..)

- Različna glasba (različne glasbene zvrsti); predvajanje glasbe EU dance

- Učenci plešejo(v ritmu glasbe) v omejenem prostoru

10




50

RAZLAGA TRETJE IGRE




- učenje koreografije

Igra 3.2: »CHOREOGRAPHER« (koreograf)Pred pričetkom igre učitelj učencem pokaže nekaj plesnih korakov različnih vrst plesa. Učenci jih ponovijo.Igra: V skupini določimo detektiva.Detektiv za nekaj trenutkov zapusti prostor.Skupina oblikuje krog. Učenci v skupini izberejo/določijo koreografa. Le ta kaže preproste koreografijo, ostali ga posnemajo. (npr. korakanje, twist, V korak, jumping Jack….)Koreograf gibe spreminja(5 gibov). Učenci opazujejo koreografa neopaženo.Ko je skupina pripravljena, pokličejo detektiva. Le ta se postavi v sredino kroga. Prične se izvajanje gibov. Detektiv ugiba, kdo je koreograf (3 poskusi).

Igra 4.2: »MOTION MEMORY« (Spomin)Izberemo 2 učenca( memory master/mojster spomina). Le ta za nekaj trenutkov zapustita prostor.Ostali učenci se razdelijo v pare. Par si izmisli enostaven plesni korak ter ga izvede.Pari se nato pomešajo med seboj. Pokličemo učenca. Ko vklopimo glasbo, učenci pričnejo plesati po svoje. Na dotik učenca, ki ugiba mora učenec začeti izvajati gib, ki ga je izbral skupaj s svojim parom. Z iskanjem parov najprej prične eden učenec. V kolikor najde par, ima še eno možnost. Nato odkriva pare naslednji učenec. Par, ki je odkrit, se pomakne na rob plesišča.Igre je konec, ko so odkriti vsi pari. Zmagovalec je tisti, ki odkrije največ parov.Igro ponovimo.

Igra 1.4: »EU dance« - učenje koreografije



- CD, video posnetek



2. enota

Ples

5.4 Ples

TRA-JANJE


20

»ODPRTI ZAČETEK«


RAZLAGA PRVE IGRE

- dvig razpoloženja- ogrevanje srčno-žilnega sistema

in specifičnih mišičnih skupin- povezuje gibanje ob raznovrstni

glasbi

- prosto gibanje/ ples ob glasbi v telovadnici brez navodil - spontano plesanje koreografije EU dance

Igra 1.3: »Journey to JERUSALEM«Učenci plešejo v omejenem prostoru, kjer so po tleh razporejeni obroči. Otroci plešejo okoli obročev. Ko ustavimo glasbo, vsak poišče obroč in stopi vanj (v obroču je lahko več učencev). Vsako »rundo« en obroč odstranimo.

Pred pričetkom igre učenci »stavijo/ugibajo« koliko obročev bo ostalo na koncu igre oz. koliko obročev je potrebnih da se v njih obdržijo vsi učenci. V kolikor učenci povedo pravilno število lahko izberejo nalogo povezano s plesom, ki jo mora opraviti učitelj.

- Različna glasba (različne glasbene zvrsti); predvajanje glasbe EU dance

- Učenci plešejo(v ritmu glasbe) v omejenem prostoru. Učitelj ustavlja glasbo ter odvzema obroče

10


- dvig motivacije pri učencih - razgovor v skupini - sedimo v krogu

50

RAZLAGA DRUGE IGRE

RAZLAGA TRETJE IGRE


- samostojno izvajanje različnih plesnih korakov, gibov ter posnemanje le teh(sproščeno posnemanje; zabava)

- prepoznavanje različnih ritmov (razvijati pozitivne občutke ob obvladovanju telesa in izražanju občutkov)

- izvajanje različnih gibanj- plesnih korakov v koreografiji

- učenje koreografije

Igra 2.3: »SHADOW DANCE«Učence razdelimo v štiri skupine A,B,C,D.Skupini A,B skupaj ter C,D skupaj.Skupina A pleše, skupina B jo posnema (so njihova senca). Nato vloge zamenjamo.Predlog za postopnost:Učence najprej razdelimo v pare. V paru eden pokaže gib, drugi ga posnema. Vlogi zamenjata. Nato si par poišče še en par ter sence izvedejo v paru (par pokaže, drugi par posnema).Nato izvedemo igro v skupinah.

Igra 3.2: »Creating choreographies in small groups«Učence razdelimo v manjše skupine(4-5 učencev).Učenci v skupini sestavijo kratko plesno koreografijo. Skupina si izbere tudi ime.Npr. - 4 različne korake, 4 – 8 ponovitevSkupina koreografijo predstavi.

Igra 1.4: »EU dance« - ponovitev koreografije

- CD, video posnetek

10 ZAKLJUČEK REFLEKSIJA, DOKUMENTACIJA Zaključek, diskusija, izpolnjevanje obrazcev navdušenja - krog, obrazec navdušenja

3. enota

70 | 69

Ples

68 | 69

Povratne informacije

Povratna informacija je pomemben način komunikacije, preko katere lahko udeleženci različnih programov, se-minarjev in delavnic podajo svoje mnenje o vsebini ter izvedbi. Uporablja se tudi kot način vrednotenja govorca oz. izvajalca določenega programa ter pridobivanje ko-mentarjev o njegovi vsebini in izvedbi.

Pri programu športnega usposabljanja KIDS IN MOTION povratna informacija služi predvsem za ugotavljanje, če:

1. udeleženci razumejo, da je osnovna pedagoška metoda osnovana na izkustvenem učenju;

2. imajo udeleženci kakšno vprašanje glede izvedbe, do-kumentacije, metod ali didaktike programa.

Predlagamo štiri različne načine podajanja povratne infor-macije. Organizatorji naj sami izberejo tistega, ki je za-nje najustreznejši.

TableVodja programa na različne konce telovadnice nastavi tri table, ki morajo biti dovolj daleč narazen, da se lahko udeleženci med njimi prosto gibajo.

Na vsaki tabli je zapisano drugačno vprašanje ali tema. Ko se udeleženci premikajo od ene table do druge, nanje beležijo svoje odgovore oz. vtise. Na koncu se vsebine vseh tabel predstavijo celotni skupini.

1. tabla: Pri programu KIDS IN MOTION mi je bilo najbolj všeč ...

2. tabla: Ko bom sam/a vodila program, se bom osredo-točil/a predvsem na ...

3. tabla: Še vedno se mi porajajo naslednja vprašanja glede programa ...

Material:

• tri table,

• pisala oz. krede.

Trajanje: 20 – 30 minut.

KarticeVsak udeleženec dobi indeks kartico.

Sprednja stran kartice: Zame je še posebej pomembno naslednje ...

Zadnja stran kartice: Katera vprašanja ostajajo nerazja-snjena?

Udeleženci nato delijo svoje misli z ostalimi. Vodja informa-cije beleži na tablo in se o njih pogovori s celotno skupi-no.

Material:

• indeks kartice (po možnosti različnih barv, saj to vizual-no ponazarja idejo raznolikosti športnega programa KIDS IN MOTION),

• oglasna deska in risalni žebljički,

• tabla in pisalo.


6.1 Oblike povratnih informacij

72 | 73

Skupinska povratna informacijaVodja razdeli udeležence v enakomerno velike skupine. Vsaka skupina se nato pogovori o naslednjih točkah:

• Kakšen odnos do otrok naj odraža program KIDS IN MOTION?

• Katera vprašanja ostajajo nerazjasnjena?

• Še posebej uporabno se nam je zdelo naslednje ...

Za to dejavnost si vzemite dovolj časa, da bodo imeli vsi udeleženci priložnost izraziti svoje mnenje in si izmenjati morebitna vprašanja. Ta način povratne informacije omo-goča vodji, da ugotovi, kaj so se udeleženci zares naučili in kaj so izkusili.

Material:

• tabla,

• pisala.


Anketa z nalepkamiVodja pripravi tablo, na kateri je zapisana vsebina progra-ma usposabljanja (glej spodaj).

Vsak udeleženec prejme tri zelene in tri rdeče nalepke.

Udeleženci nato uporabijo nalepke za podajanje povratne informacije o programu. Zelene nalepke uporabijo za tisto, kar se jim je pri programu zdelo najbolj uporabno, zanimivo ali poučno. Rdeče nalepke udeleženci uporabijo za more-bitne nejasnosti.

Material:

• tabla,

• različna pisala,

• zelene in rdeče nalepke.


© KIDS IN MOTION 2015

www.kids-in-motion.eu

Documents

KIDS IN MOTION Priročnik za strokovno usposabljanje učiteljev