Z novo kinotečno sezono pričujoči Kinotečnik prihaja v novi preob-leki. Kakor za vsako dvomesečje smo tudi tokrat pripravili bogat in raznolik program filmskih klasik, filmskih raritet in tudi sodobnih del, ki sooblikujejo tok slovenske in svetovne zgodovine filma.

Na začetku pomladi nas je zapustil eden najbolj cenjenih sov-jetskih režiserjev, mojster lirične komedije Georgij N. Danelija. V nje-gov spomin si bomo ogledali tri filme iz našega arhiva, med katerimi v obliki filmskega dvojčka po dolgem času vračamo na veliko platno mojstrovini Triintrideset (1965) in Tekle so solze (1982).

Kinotečna jesen bo predvsem v znamenju dveh velikanov filmske umetnosti. Jean Renoir je eden najpomembnejših franco-skih in svetovnih filmskih režiserjev vseh časov. Napisal in režiral je več kot 40 filmskih mojstrovin, domala vse klasike svetovne kinematografije. V sodelovanju s partnerskimi francoskimi arhivi in distributerji ter s pomočjo Francoskega inštituta v Ljubljani smo uspeli pripraviti obsežno retrospektivo dvajsetih filmov, katerih večina bo pri nas tudi prvič prikazana. Od zgodnjih nemih klasik, kot so Nana (1926), Zakotje (1929) in Turneja (1929), ki jih bo na klavirju spremljal kinotečni pianist Andrej Goričar, do obrtno virtuo-znih filmov iz začetne faze zvočnega filma – med njimi izpostavljam mešanico filma noir, poetičnega realizma in neorealizma Psica (1930) – do »hollywoodskega« Južnjaka (1945), v Indiji posnetega prvega barvnega filma Reka (1951) in Renoirjevega zadnjega celo-večerca Aretirani desetar (1962). Na žalost bodo vsi filmi prika-zani samo enkrat, saj pravice za večkratno prikazovanje filmskih klasik dosegajo zneske, ki si jih ne moremo privoščiti.

France Štiglic velja za očeta slovenskega filma in najbolj popolnega slovenskega filmskega režiserja. Ob jubilejni obletnici

njegovega rojstva smo Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenski filmski center pod sloga-nom »100 let Franceta Štiglica« združili moči za slavnostno obeležje. Filmska retrospektiva obsega režiserjev celotni opus 15 celovečer-nih igranih filmov, med katerimi so bili kar trije prikazani v uradnem programu festivala v Cannesu. Z retrospektivo Štigličevih del bomo nadaljevali v novembru, ko bomo v sodelovanju z Makedonsko kino-teko prikazali »jugoslovanske« filme Volčja noč (1955) in Viza zla (1959) ter za tujejezičnega oskarja nominirani na Hrvaškem posneti Deveti krog (1960). Iskreno upamo, da bomo do konca leta v pre-novljenih muzejskih prostorih na Miklošičevi 26 lahko pripravili tudi razstavo, posvečeno delu in življenju Franceta Štiglica, ob tem pa naj bi izšla tudi monografska publikacija.

Z velikim veseljem v Kinoteki gostimo partnerske festivale in enkratne dogodke, ki pri nas že tradicionalno najdejo svoj drugi dom: festival kratkega filma FeKK, festival Sonica, Mesto žensk, festival stripa Tinta, Kulturno ambasado Palestina, večere DSR in SFA, festival Poklon viziji, Dneve nemškega filma, v sodelovanju z Veleposlaništvom Slovaške pa prvič tudi Dneve slovaškega filma v času Češkoslovaške.

Na koncu vas vabim, da ob začetku sezone obnovite svoje član-stvo v klubu Kinopolis ali se včlanite vanj ter s tem podprete svojo Kinoteko, muzej filmske umetnosti na Miklošičevi 28 v Ljubljani!

Igor PrasselUrednik filmskega programa

Slovenska kinoteka

Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana

www.kinoteka.si

NDP

kinotečnikavg/sept/okt 2019

dvomesečnik Slovenske kinoteke, letnik XX, št. 1/2

1 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Poštnina plačana pri pošti

1106 Ljubljana

brezplačni izvod

Francoski kankan, Jean Renoir, 1955

Kinotečni kankan: nova sezona 2019/2020

Ko je sloviti voditelj televizijskih pogovorov Dick Cavett nekoč gostil Orsona Wellesa, ga je proti koncu njegove razlage o tem, kako so Hearstovi kot maščevanje za Državljana Kana (Citizen kane, 1941) poskrbeli, da so ga skoraj vsak mesec kli-cali na vojaški nabor, presenetil z vprašanjem: »Če bi imeli priložnost naložiti na barko pet filmov, da jih rešite za prihodnje rodove, katerih pet bi izbrali?« Welles se je najprej pošalil, da nemudoma prosi za naslednje vprašanje, ko pa je Cavett število zni-žal na dva, je kot iz topa odgovoril: »Veliko iluzijo in … še nekaj.« Kasneje je Welles sicer na pol v šali pojasnil, da je s »še nekaj« v resnici mislil na film Something Else režiserja in igralca Jamesa Cruza. A glede Velike iluzije (La Grande illusion, 1937) ni bilo niti trenutka dvoma: Orson Welles bi na Noetovo barko filma rešil film Jeana Renoirja z Jeanom Gabinom in Erichom von Stroheimom.

In to kakšen film!V najboljši maniri samega Orsona Wel-

lesa, ki je denimo svoje Veličastne Ambersonove (The Magnificent Ambersons, 1942) zaključil z glasovno špico, v kateri je kar sam prebral vse ključne vloge, je tudi Jean Renoir ponovno pred-vajanje svojega filma o pobegu ujetih častnikov med prvo svetovno vojno najavil z napovednikom, v katerem ni le s fotografijami napovedal castinga, ampak je kar v prvi osebi pojasnil tudi zgodo-vinske okoliščine – in to ne samo dogajanja filma, temveč tudi dogajanja s samo kopijo filma, ki ga bodo gledalci gledali po napovedniku.

Retrospektiva: Jean Renoir Začenjam s temi na videz anekdotičnimi okoliščinami, saj nas v resnici vodijo v samo jedro spoprijema z Renoirjem. Po eni strani imamo opra-viti z avtorjem, ki ga je v zgodovini filma 20. stoletja (mar ni pravzaprav zgodovina filma ravno zgodovina 20. stoletja – in obratno, mar ni ravno film najboljša zgodovina 20. stoletja?) nujno treba brati kot sodob-nika »velikih«: Wellesa, Hitchcocka, Chaplina ... Po drugi strani pa prav režija filmske »velike iluzije«, ki za svojo verodostojnost zahteva čim bolj natančno zgodovinsko umestitev, da bi lahko temeljno preko-račila svoj čas, pomeni tisto temeljno Renoirjevo avtorsko potezo, h kateri se bomo v tem besedilu vrnili kot k središčni in še kako aktualni.

Vse prehitro bi nas namreč lahko zapeljala čarobna dvojica letnice in kraja Renoirjevega rojstva in smrti (Montmartre, 1894 – Beverly Hills, 1979), da bi v sinu slovitega impresionista videli nadaljevanje 19. stoletja in »slikarstva z drugimi sredstvi«. V resnici pa imamo opraviti z režiser-jem, ki je zaradi svojih metod dela z igralci, zame-njave logike prizorov s plani in uporabe globine polja temeljno revolucioniral filmsko umetnost – in zapovrh svoje početje še tako temeljito interpreti-ral, da so o njegovem delu najbolj lucidno pisali takšni umi, kot so bili Andre Bazin, Éric Rohmer, Jaques Rivette in Gilles Deleuze.

Če je torej uvrstitev avtorja, ki je v vsega nekaj letih pred drugo svetovno vojno posnel filme, kot so Izlet (Une partie de Campagne, 1936), Velika iluzija (1937), Človek zver (La Bête Huma-ine, 1938) in Pravilo igre (La règle du jeu, 1939), v Panteon svetovnih režiserjev danes nesporno dej-stvo, se prav zaradi pogostega nanašanja njegovih del na literaturo (Zola, de Maupassant) in omenje-nega slikarskega »družinskega debla« spregleda njegov izjemno inovativen odnos do realnosti.

Glede tega je ultimativno interpretacijo Renoirjevega opusa nedvomno podal Gilles Dele-uze, ko ga je v drugem zvezku knjige o filmu, Podo-ba-čas, uvrstil v poglavje o podobi-kristalu. Prav Deleuzova tematizacija specifičnega razmerja med sedanjostjo in preteklostjo, med aktualnostjo in vir-tualnostjo, tako značilnega za podobo-kristal, nam ponuja ključ za razumevanje Renoirjevega opusa.

Zato se vrnimo k Veliki iluziji, natančneje, k nje-nemu predfilmu, Renoirjevemu prvoosebnemu pri-

čevanju. Okrog prve osebe ni nobenega dvoma: »Je m'appelle Jean Renoir in sem režiser filma Velika ilu-zija, ki bo kmalu na sporedu te dvorane,« so njegove prve besede v kamero. Takoj za tem že prvi »potujit-veni« moment: »Prosil sem upravo te dvorane, če mi dovolijo, da vam namesto običajnega napovednika namenim nekaj minut nagovora.« In še korak dlje: »V veselje mi bo, da vam predstavim igralce  – ali natančneje, fotografije igralcev.« In dejansko v nada-ljevanju stori natanko to: pokaže fotografije igral-cev, ki jih poimenuje z njihovimi pravimi imeni – kot bi torej Gabin in von Stroheim bili imeni junakov, ne pa igralcev, ki jih igrajo. Na to opozori tudi Deleuze: »Po Renoirju je gledališče neločljivo, tako za like kot za igralce, od početja eksperimentiranja in izbiranja vlog, vse dokler ne najdemo tiste, ki presega gledali-šče in vstopi v življenje.«1

A lepota »potujitve« ni v tem , da nam razgali iluzijo: nasprotno, razkrije nam, da je vse, s čimer bomo imeli opraviti v nadaljevanju, čista resnica. Za to pa se mora temeljito spremeniti razmerje med naravo in domišljijo, med realnostjo in repre-zentacijo – da bi iz realnosti izluščili tisto realno.

Kaj namreč še pred predstavitvijo poudari Renoir? Razloži nam, kaj se je dogajalo s filmom po tem, ko je bil že posnet – ko je torej sam (v strogo material-nem pomenu) postal realnost. Na beneškem festi-valu so si izmislili posebno priznanje, da mu ne bi bilo treba podeliti »Mussolinijeve nagrade«. »Kopija filma, ki jo boste videli, je bila narejena iz negativa, ki so ga zasegli Nemci kot vojni plen, rešili pa Ame-ričani v Münchnu, spet kot vojni plen. /.../ Zato, tudi če ste ga že kdaj videli, je to morala biti hudo zre-zana kopija – zdaj pa je končno tak, kot mora biti.«

Še preden torej vidimo en sam kader filma, ki smo ga prišli gledat, izvemo, da ga bomo gle-dali na platnu; v kinodvorani, ki ima upravo; da je sestavljen iz fotografij; da se to gradivo reže in ima zato lahko različne verzije; da lahko nekoga tako navduši, da mu podeli nagrado – in da za to celo spremeni zgodovinske okoliščine. Pred filmom (natančneje, v predfilmu) tako izvemo vse ne le o filmu, ampak kar o kinematografiji!

Naslednji Renoirjev stavek velja izpisati tako v (francoskem) izvirniku kot v angleškem pre-vodu (kakor nam ga ponujajo podnapisi predfilma, dostopni na YouTubu2), saj povzema temeljno Deleuzovo tezo: L'histoire de la Grande Illusion est

une histoire rigoureusement authentique. The story of The Grande Illusion is a true story.

To je film v svojem bistvu: šele ko se izgubimo med »zgodbo« in »zgodovino«, lahko s »strogo avtentičnimi« filmskimi sredstvi ustvarimo tako veliko iluzijo, da se z njo približamo resnično-sti – da se dotaknemo realnega v realnosti.

A celo to še ni vse: ni pripoved zgodbe pot do razumevanja zgodovine, ampak moramo najprej poznati zgodovino, da bi lahko zares dojeli zgodbo. Zgodovina pa vedno odpira razmerje individual-nega in kolektivnega ali, če hočete, vlogo »mene« v vojni. »V resnici je zgodba,« pravi Renoir, »amalgam različnih pripovedi vojnih tovarišev.« Eksplicitno omeni pilota lovskega letala Pinsarda: »Sedemkrat so ga sestrelili. Sedemkrat je bil ujetnik – in sedem-krat je pobegnil.« Ob tem pa Renoir doda, da je bil sam »pilot v fotografski eskadrilji«  – in ker je bil nekajkrat tudi sam obkrožen z nemškimi lovci, prizna, da mu je Pinsard rešil življenje.

Ne gre torej več le za fotografije kar tako, ampak gre za pogled, ki se je priučil pogleda na prvo svetovno vojno z višine in iz »gibljive mašine« – in ki se je v tistih legah in višinah v resnici gibal po najbolj sublimni od vseh meja, meji med življenjem in smrtjo. Nismo le visoko nad prvo vojno, smo tudi globoko v Viriliojevi Logistiki percepcije3. Amalgam Pinsardovih pripovedi in montaža Renoirjevih pogle-dov – tako nastaja Velika iluzija.

In kot bi še ne bi bilo dovolj vseh »razkritij« in nami-gov za nas, prihodnje rodove (analitikov), Renoir dobesedno reče: »J'ai retrouvée, dans un fond tiroir, quelques vieux souvenirs« (da je v zadnjem predalu našel nekaj starih spominov), preden nam pokaže fotografije starih letal iz 1. svetovne vojne. Prvi je Voisin (sosed), kar Renoir komentira z »Le temps passe, ah?« – Kako čas teče, mar ne?

In tu smo v samem jedru Deleuzove »teze o Reno-irju«, kolikor ga je umestil v poglavje o podobi-kri-stalu. Takole vpelje ta svoj pojem, ki ga dolguje francoskemu vitalističnemu filozofu Bergsonu:

»Preteklost ne nasledi sedanjosti, ki to ni več, ampak soobstaja s sedanjostjo, ki je bila. Sedanjost je aktualna podoba, njena sodobna preteklost pa je virtualna podoba, zrcalna podoba. /.../ Virtualna podoba (čisti spomin) ni psihološko stanje ali zavest:

Zgodovinski materialist Jean Renoir

Velika iluzija, Jean Renoir, 1937

2 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Edini film Jeana Renoirja iz 30. let (prejšnjega sto-letja)  – torej iz obdobja, ko je s filmi kot Psica (La chienne, 1931), Iz vode rešeni Boudu (Boudu sauve des eaux, 1932), Toni (1935), Izlet (Une partie de campagne, 1936), Zločin gospoda Lan-gea (Le Crime de Monsieur Lange, 1936), Velika iluzija (La Grande illusion, 1937) in Človek zver (La Bête humaine, 1938) postal vodilno ime fran-coskega filma –, ki ga kritika in občinstvo nista marala (in nazadnje še države ne), je bil prav tisti, namreč Pravilo igre (La règle du jeu, 1939), o katerem lahko danes v filmskih enciklopedijah in zgodovinah beremo, da predstavlja »dovršitev in vrhunec« tega Renoirjevega obdobja.

Retrospektiva: Jean Renoir

Renoirjevo Pravilo igre

ravni, kakor zaradi tega, kar ji sledi. To je neka druga oblika zabave, ki poteka na gradu Roberta La Chesnaya, kjer so glavni udeleženci lovske sekvence zdaj »na odru« erotične komedije zme-šnjav, se pravi na lovu drug za drugim ali v »vojni« drug z drugim. Med posredne aluzije bi lahko spadali še dve: namigovanje na judovske kore-nine Roberta La Chesnaya in avstrijsko poreklo njegove žene Christine (igra jo Nora Gregor, ki je bila leta 1903 res rojena v tedaj še avstrij-ski Gorici) in, drugič, tako nemško ime lovskega čuvaja Schumacherja (doma iz Alzacije, ki jo bodo Nemci najprej zasedli) na posestvu Roberta La Chesnaya kot zlasti njegova strast do streljanja na ljudi in živali ter njegov finalni uboj Jussieuja. A če je morilski Schumacher še najbližji nepo-sredni aluziji na vojno, pa je finalna sekvenca prav kot vrhunski primer »pravila igre« tudi nepo-sredna aluzija na sprenevedanje tedanje franco-ske politike: Robert La Chesnaye namreč pomiri svojo aristokratsko-buržoazno druščino s poja-snilom – pravzaprav z zanikanjem dogodka –, da je Schumacher ubil Jussieuja pomotoma, ker ga je imel za divjega lovca. Torej nič takega, da se visoka družba ne bi mogla vrniti v grad. »Pravilo igre« namreč zahteva omejitev od realnosti.

Od tod v filmu tudi tolikšen poudarek na teatralnosti. V Pravilu igre je Renoir vpeljal to, kar je bolj razvil v nekaterih poznejših filmih, namreč analogijo, če ne kar pomešanje med družbeno in gledališko sceno (ta analogija je

obstaja zunaj zavesti, v času, in ne bi smeli imeti več težav s tem, da priznamo virtualno vztrajanje čistih spominov v času, kot jih imamo z aktualnim obsta-janjem ne-zaznanih predmetov v prostoru. /.../ Tako kot zaznamo reči tam, kjer so, in kakor se je treba naseliti v reči, da bi zaznali, tako bomo tudi spomin šli iskat tja, kjer je: z enim skokom se moramo naseliti v preteklost na splošno, v te čisto virtualne podobe, ki se niso prenehale shranjevati vzdolž časa. /.../ Podobo-kristal tvori najbolj temeljna operacija časa: ker preteklost ne nastaja po sedanjosti, kar je bila, temveč istočasno, se mora čas vsak trenutek pod-vajati na sedanjost in preteklost, ki se ena od druge razlikujeta po naravi, oziroma, kar pride na isto, pod-vaja sedanjost v dve heterogeni smeri, od katerih se ena usmeri proti prihodnosti, druga pa pade v pre-teklost. Čas se mora cepiti istočasno, ko se postavlja oziroma odvija: cepi se v dva asimetrična tokova, od katerih eden pusti miniti vsej sedanjosti, drugi pa ohranja vso preteklost. Čas je povzet v tej cepitvi, njo in njega vidimo v kristalu. Podoba-kristal ni bila čas, a v kristalu vidimo čas.«4

In če Deleuze razlikuje avtorje glede na to, ali jih je pri podobi-kristalu zanimala njena popolnost (Ophuls), njen nastanek (Fellini) ali njena razgra-dnja (Visconti), tedaj si je Renoir izboril razdelek, ki ga zaznamuje »falirani kristal«: prav njegova hiba, njegova razpoka ali njegova nepopolnost so tiste, ki omogočajo izhod, pobeg, v skrajnem primeru celo revolucijo (kot nasprotje praznega vrtenja v krogu). In ko tako enkrat v najtesnejšem spopri-jemu s časom kot nerazločljivo dvojnostjo sedan-josti in preteklosti uzreš Renoirjev avtorski credo, lažje razumeš ne le pobeg iz vojnega ujetništva Velike iluzije, ampak tako Boudujevo izigravanje socialnih vlog (Boudu, rešen iz vode [Boudu sauve des eaux, 1932]) kakor preigravanje možnih upo-rov »pravilom igre« razrednega boja (Pravilo igre, 1939), ne nazadnje pa tudi Renoirjevo odkrito simpatiziranje z ljudskimi upori vseh vrst (od filma Življenje pripada nam [La Vie est à nous, 1936] do Marseljeze [La Marseillaise, 1938]). Prav to je Deleuzova poanta glede Pravila igre, ki pa ga v svojevrstnem anahronističnem dialogu z Andrejem Bazinom spne tudi z vprašanjem globine polja:

»Pri Renoirju ni kristal nikoli čist in popoln, ima hibo, bežnico, 'napako'. Vedno je počen. In prav to naredi očitno globina polja: v kristal se ne zvije le neki krog, temveč nekaj tudi pobegne v ozadje, v globino, s tretjo stranjo ali tretjo dimenzijo, skozi razpoko. To je držalo že za zrcalo ploske podobe, na primer v Zlati kočiji, a je bilo manj vidno, medtem ko globina zdaj naredi očitno, da je kristal tu zato, da bi nekaj pobegnilo, v ozadje, skozi ozadje. Pravilo igre naredi, da soobstajata aktualna podoba ljudi in virtualna podoba pošasti, aktualna podoba živih in virtualna podoba avtomatov, aktualna podoba likov in virtualna podoba njihovih vlog med praznovanjem, aktualna podoba gospodarjev in njihova virtualna podoba pri služinčadi, aktualna podoba služinčadi in njihova virtualna podoba pri gospodarjih. Vse je v zrcalnih podobah, postrojenih v globino. Toda glo-bina polja vedno v krogotoku vzdržuje neko ozadje, skozi katero nekaj lahko uide: razpoka.«5

A četudi je Pravilo igre za Deleuza »eden naj-lepših Renoirjevih filmov«, po njegovem mnenju ne ponudi ključa za druge; nasprotno, »stori silo celotni Renoirjevi ideji«. Ta ideja pa je, da se kristal oziroma scena ne zadovoljita s tem, da spravita v krogotok aktualno podobo in virtualno podobo ter da posrkata realno v posplošen teater. Ne, pri Renoirju – in tu je njegov vitalizem, tako blizu Dele-uzovemu branju Bergsona – bo vedno nekaj izšlo iz kristala, neko novo Realno bo ponovno izšlo onstran aktualnega in virtualnega, nekaj, čemur se bo uspelo izviti skozi razpoko in se osvoboditi. Za Renoirja je teater prvi, a prav zato, ker mora življenje iz njega izstopiti – kakor je tudi za ujetnike Velike iluzije gledališče le priročen način priprav za »veliki pobeg«, za svobodo.

Deleuze posvetilo Renoirjevemu »poče-nemu kristalu« sklene z ugotovitvijo, da cepitev lahko uspe ravno pod pogojem, da ena od teženj izstopi iz kristala prek bežišča. »Iz nerazločljivosti aktualnega in virtualnega mora iziti novo razliko-vanje, kot neka nova realnost, ki prej ni obstaja-la.«6 Če smo govorili o zlitju igralcev z liki, ki jih igrajo, tedaj je bilo te vloge nujno preizkusiti  – da bi lahko težnja sedanjosti, ki minevajo in se zamenjujejo, zapustila oder in se usmerila v pri-hodnost, celo ustvarila to prihodnost kot vretje življenja: »Izstopimo iz gledališča, da bi dosegli življenje, a izstopimo neopazno, vzdolž tekoče vode, se pravi časa. Prav skozi izstop si čas zago-tovi prihodnost. /.../ Čas se je v kristalu razločil v

dve gibanji, a le eno od njih poskrbi za prihodnost in svobodo, pod pogojem, da izstopi iz kristala. Realno bo potemtakem ustvarjeno istočasno s tem, ko se izvije iz večnega vračanja aktualnega in virtualnega, sedanjosti in preteklosti.«7

In na tej točki nas Deleuze spet vrne k Wel-lesu z začetka tega besedila: »Ko je Sartre očital Wellesu (in Državljanu Kanu), da je zgradil čas na podlagi preteklosti, namesto da bi ga razumel v funkciji razsežnosti prihodnosti, se morda ni zavedal, da je tisti filmar, ki je bil najbliže njegovim željam, prav Renoir. Renoir se je živo zavedal istovetnosti svobode s prihodnostjo, kolektivno ali individualno, s poletom za prihodnost, z odprtostjo prihodnosti.«8

Dodajmo za konec le še, da prav ta odprtost pri-hodnosti omogoča, da odkrito pogledaš tudi v zgodovino. Ko se proti koncu napovednika, ki nam je tokrat služil kot svojevrstni pred-film za celoten Renoirjev opus, režiser spet vrne k pojmu »avten-tičnosti dejstev« kot pogoja za razumevanje Velike iluzije, omeni, da »leta 1914 še ni bilo Hitlerja«. To pove zato, da bi gledalci razumeli, zakaj med fran-coskimi in nemškimi častniki na trenutke vlada skoraj »gentlemansko« vzdušje. Daleč od tega, da bi prvo vojno glorificiral (»Vljudnost in kavalirstvo ne opravičujeta masakra,« pravi), v tem opozorilu, da je čas nemogoče razumeti, če nanj pogledamo le retroaktivno, obremenjeni z vsemi posteriornimi epizodami in spomini, vidim temeljni zgodovinski materializem Jeana Renoirja.

Pravilo igre, Jean Renoir, 1939

3 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

ProgramFrancoski kankan, 26.9. ob 20.00Boudu, rešen iz vode, 27.9. ob 20.00Marseljeza, 28.9. ob 19.00Velika iluzija, 29.9. ob 20.00Deklica z vžigalicami, Izlet, 9.10. ob 19.00Južnjak, 9.10. ob 21.00Nana, 10.10. ob 20.00Chotard in družabniki, 11.10. ob 19.00Zločin gospoda Langea, 12.10. ob 19.00Pravilo igre, 12.10. ob 21.00Reka, 13. 10. ob 17.00Turneja, 15.10. ob 20.00Psica, 18.10 ob 19.00Elena in možje, 18.10. ob 21.00Življenje pripada nam, 19.10. ob 19.00Človek zver, 19.10. ob 21.00Na krilih charlestona, Zakotje, 29.10. ob 20.00Aretirani desetar, 30.10. ob 20.00

1 Gilles Deleuze, Podoba-čas, str. 114–115, Minuit,

Pariz, 1985.

2 https://www.youtube.com/watch?v=0BT5DX07x94.

3 Paul Virilio, Vojna in film. Logistika percepcije I,

Cahiers du Cinema, Pariz, 1984.

4 Podoba-čas, str. 106–109.

5 Op. cit., str. 113–114.

6 Str. 116.

7 Str. 117.

8 Ibid.

Ko veš, s čim imaš opraviti (s serijo foto-grafij, posnetih z gibljivo mašino), in ko veš, da je to, kar govoriš, temeljno določeno s kolektivnimi akcijami tovarišev in gospodov v konkretnih zgodo-vinskih okoliščinah, tedaj se lahko v tako ustvar-jenih kristalih časa vsaj nadejaš, da boš tu in tam našel kakšno razpoko prihodnosti – in umetnosti. Sin, ki se spominja, kako je njegov oče s Claudom Monetom najemal skupni atelje, da sta prihranila pri najemnini, modelih, kurjavi in vrečah fižola ter leče, je našel svojo lastno pot z Montmartra v Hol-lywood in nazaj, da se še danes na filmski Noteovi barki 20. stoletja pelje Velika iluzija.

Stojan Pelko

Leta 1939 pa je Pravilo igre popolnoma propadlo. Še preden je film prišel v kino, so ga z izvirne dolžine 115 minut skrajšali najprej na 90 in potem na 80 minut. Nobeno krajšanje ni poma-galo, da bi se Pravilo igre obdržalo v kinu. Zaradi komercialnega neuspeha je moral Renoir ukiniti svoje producentsko podjetje Nouvelle edition française (in izplačati vlagatelje), ki ga je ustano-vil posebej za ta film. Povrhu je bilo Pravilo igre za eno leto prepovedano (najprej za izvoz, potem za domače prikazovanje), ker je dajalo »slabo podobo Francije«. Nazadnje je postalo še »vojna žrtev«: med bombardiranjem leta 1942 je bil negativ filma uničen. V letih 1958–59 sta Jean Gaborit in Jacques Marechal, ustanovitelja kolek-cije »Veliki klasični filmi«, film rekonstruirala na podlagi starih kopij in ga v dolžini 113 minut leta 1959 prikazala na beneškem festivalu. Spet brez uspeha. Tako je Pravilo igre ostalo pozabljeno vse do leta 1965, ko so ga prikazali v pariškem kinu Studio Medicis. In je delovalo kot »odkritje«. Seveda je zelo pomagalo, da je ta Renoirjev film našel velika zagovornika v Andreju Bazinu in reviji Cahiers du cinéma, a prav tako (če ne še bolj), da ga je sprejelo občinstvo, ki se je že seznanilo z novovalovskimi filmi. In je v Pravilu igre prepoz-nalo njihovega predhodnika.

V Ma vie et mes films (Moje življenje in moji filmi, 1974) je Renoir o Pravilu igre zapisal: »To je vojni film, a brez ene same aluzije na vojno.« Leta 1939 je bila vojna res že zelo blizu; leto prej je Francija skupaj z Veliko Britanijo in Italijo v Münchnu z Nemčijo podpisala sporazum, ki je Hitlerju omogočil zasesti Sudete na Češkem in s tem dal podporo ekspanzionistični politiki tretjega rajha. Sporazum je podpisala prav tista franco-ska vlada, ki je zatrla levičarsko Front populaire (ta stranka je leta 1936 zmagala na volitvah), medtem ko jo je Renoir, čeprav ni bil njen član, s svojimi filmi (Življenje pripada nam [La Vie est à nous, 1936], Zločin gospoda Langea, Marseljeza [La Marseillaise, 1938]) podpiral.

V Pravilu igre res ni, kot trdi Renoir, nobene aluzije na bližajočo se vojno, vsaj ne neposredne, zato pa je nekaj posrednih. Kot takšna se ponuja zlasti sekvenca z lovom, tako zaradi masovnega poboja živali in manifestacije – sicer ritualizirane, kolikor je pač lov veljal za aristokratski obred – ubijalskega nagona na aristokratski in buržoazni

v evropski gledališki tradiciji sicer znana že od baroka). Gledališče je pri Renoirju navzoče na več načinov. Najprej prek komedije erotičnih zme-šnjav (sposojene pri Beaumarchaisu, Marivauxu in Mussetu), vključno z zrcaljenjem ljubezenskih trikotnikov v razredu gospodarjev (aristokracije in buržoazije) v trikotnikih v razredu služabnikov. Toda Renoir je ljubezensko zmešnjavo pognal v pravi sentimentalni vrtinec, kjer zakonske vezi razpadajo, ne da bi kakšna nova zveza postala trajna – skratka, polomije so tako zakonske kot zunajzakonske zveze –, obenem pa se skali tudi družbena hierarhija, saj se v tej igri erotičnih tranzicij spoprijateljijo ali vsaj povežejo tako lju-bezenski rivali kot gospodarji in služabniki (tako moškega kot ženskega spola). A ta gledališka referenca vendarle ni tako očitna kot tista, ko se ta komedija erotičnih zmešnjav prepleta s predstavo Saint-Saënsovega Dance macabre, v kateri plesalci nastopajo kot strašila, Renoir-jeva režija pa poskrbi, da se z »igro« svetlobe in snemalnih kotov zarišejo pošastne maske tudi na obrazih protagonistov erotičnih zmešnjav. Ta pa poteka v prav razburljivem gibanju likov, ogor-čenih ob odkrivanju »izdajalskih« zvez, ne toliko spremljanem, kot včasih prav ustvarjenim z giba-njem kamere. Da, Pravilo igre je najbolj »filmsko« ravno v najbolj »teatralnih« trenutkih.

Toda tiste lastnosti, s katerimi je Pravilo igre anticipiralo francoski moderni film, so bolj naslednje: dolge sekvence z globino polja, ki pa so (vsaj nekatere) ritmizirane z uporabo velikega šte-vila kadrov, včasih tudi zelo kratkih; ohlapna nara-tivna struktura, ki ni podrejena razvoju zgodbe – dogajanje je razpršeno v več žarišč in pogosto prekinjeno z digresijami, njegov dramatični poten-cial pa je slaboten ali oslabljen; naracija je tudi zelo fluidna, prehaja od enega lika do drugega, ne da bi izbrala osrednjega. Ljubeznivi Octave, ki ga igra sam Renoir, pravi, da »imajo vsi svoje razloge« ali – kot je videti v filmu – svoje slabosti.

Zdenko Vrdlovec

ProgramPravilo igre, 12.10. ob 21.00

4 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Retrospektiva: 100 let Franceta Štiglica

Povest o dobrih ljudeh

Da je France Štiglic starosta slovenskega igranega filma, slovenski filmski pionir, je bilo že tolikokrat povedano in napisano, da je postalo fraza, ki jo izre-čemo mimogrede in brez premisleka. Prepogosto Štiglica vidimo kot nekoga, ki je kot izbranec stopil v prazen slovenski filmski prostor in naredil, kar je bilo treba narediti (prvi celovečerni zvočni film) – in to z odliko –, nanj gledamo kot na režimskega reži-serja, ki je deloval v skladu s povojno politiko in to počel vzorno, četudi ne vedno uspešno. Vidimo ga kot prilegajoč se kamenček v mozaiku zgodovine (nekdaj) zmagovalcev, a je vendarle pomembno, da se zavedamo, da zgodovina ne teče linearno, da kamenček ni zgolj padel na svoje mesto, temveč si je mesto v zgodovini poiskal, ustvaril, prifilmal in ga tudi obdržal. Pomembno je, da premislimo, kaj Štigličevo »pionirstvo« pravzaprav pomeni za zgo-dovino slovenskega (in jugoslovanskega) filma in, navsezadnje, za njegov filmski opus.

Razmeroma dobro poznamo okoliščine, v katerih so snemali prvi slovenski celovečerni zvočni film Na svoji zemlji (France Štiglic, 1948) – pri tem mislim na neverjetno zagnanost ekipe pri delu in tudi na njeno iskreno željo, da upodobi NOB v film-ski umetnosti. A boljši pregled bomo imeli, če sto-pimo še korak nazaj v slovenski zgodovini: takrat je bilo nekaj tisoč metrov filma že posnetih, posneli so jih amaterji kot domače filme v prvih letih 20. stoletja (Karol Grossmann) ali kot »dramatizirane« razglednice slovenskih gora (V kraljestvu Zlato-roga [Janko Ravnik, 1931] in Triglavske strmine [Ferdo Delak, 1932]), tudi med drugo svetovno vojno je nastalo nekaj amaterskih filmskih zapisov, po osvoboditvi pa so se amaterji, snemalci, sce-naristi, režiserji, montažerji, zbrali v Državnem film-skem podjetju, katerega produkcijski prostori so bili skriti za filmskim platnom kina Union, in v hipu postali profesionalci, ki so snemali filmske novice pa tudi kratke dokumentarce in reportaže.

V tej ekipi je bil tudi Štiglic – kot scenarist in režiser filmskih novic, že leta 1946 pa je ustvaril

tudi tri kratke filme: Maščujmo in kaznujmo (ostro in udarno obsodbo kvizlinštva, sestavljeno iz arhivskih posnetkov medvojnih manifestacij kola-borantov in brutalnih medvojnih zločinov), Vojni zločinci bodo kaznovani (nadaljevanje prejšnjega filma, o zaslišanjih vodilnih slovenskih kolabo-rantov in domobrancev, ki ga spremlja ognjevito obsojajoč glas komentatorja) in Mladina gradi, ki, drugače kakor prejšnja, bolj reportažna filma, z uporabo številnih filmu lastnih izrazov zasije kot film. Mladina gradi se zazre v življenja polno seda-njost, ki optimistično gleda v prihodnost – film lahkotno in melodično prikaže mladinske delovne brigade, težaško delo, a lahkoten polet, v seriji natančno koreografiranih kadrov in prizorov, ki ustvarijo živahno odo življenju (mladih posamezni-kov v mladi družbi). Film je na beneškem festivalu dobil bronasto priznanje, ki je bilo tudi prva med-narodna nagrada za jugoslovanski film.

Kljub temu pa Štiglicu režija prvega zvočnega celovečerca ni »padla v naročje«, bil je namreč šele četrti v vrsti režiserjev, ki so začeli ustvarjati film z delovnim naslovom »V srcu Evrope« (danes, v kontekstu povsem drugačne politične geografije, se temu naslovu le čudimo …!). Najprej je bil za nalogo izbran priznani gledališki režiser Bojan Stupica (ki je kmalu režiral precej teatralno, a ven-darle pri domačem občinstvu zelo dobro sprejeto Jaro gospodo [1953], projekt »V srcu Evrope« pa pustil še pred začetkom snemanja), na njegovo mesto so imenovali Ferda Delaka, za njim pa fil-marja Jožeta Lista, ki je z izkušnjami prišel iz Zdru-ženih držav – a ker posneti material ni bil kakovos-ten, so režijo nazadnje zaupali mlademu Štiglicu (ki je pripeljal tudi novega direktorja fotografije, Ivana Marinčka). Štiglic je namreč ves čas priprav sode-loval kot asistent režije, saj si je nekaj filmarskih izkušenj (poleg svojega dela) nabral na snemanju sovjetsko-jugoslovanskega filma V gorah Jugosla-vije (V gorah Jugoslavii, Abram Room, 1946).

Ogled Štigličevih prvih metrov filma da jasno vedeti, da Štiglic venomer razmišlja o film-skem izrazu kot o samosvoji govorici, katere moč je v (natančno premišljeni) podobi in v (natančno določenem) sosledju podob. Hkrati pa pogled na začetek Štigličeve filmske poti priča o tem, kako hitro je stopil nanjo, z le malo izkušnjami, brez šolanja, mentorjev ali »prvoosebnih« zgledov – je pa gledal filme (sovjetske, francoske, nemške …) in bral (dostopno) filmsko literaturo. In tako je zakorakal v svet slovenskega filma, ki je bil tak-rat resnično prazen prostor – brez infrastrukture in brez strokovnjakov. A morda še bolj pomembno je, da je bil to prostor brez kakršne koli filmske tradicije, reference, ideje o tem, kaj in kakšen

sploh je slovenski film, kaj je njegova snov in kakšna je njegova oblika. Slovenski film so začeli pisati na prvo, prazno stran njegove zgodovine. In pomembno je, da so pri začetkih sodelovali fil-marji, ki so razumeli, da temeljev svojega izraza ne smejo iskati v »narodovi« literaturi, gledališču ali kakšni drugi umetnosti, temveč da morajo skrbno izdelati »novi« filmski izraz. Zato je pomembno, da se je v vlogi »prvega« režiserja znašel ustvarjalec, kakršen je bil Štiglic, ki je razmišljal filmsko – o načinu dela in načinu izražanja.

Ni nenavadno, da je Štiglic prvo desetletje (ali celo nekaj let manj) slovenskega povojnega filma v več izjavah in zapisih opisal kot »zlato film-sko dobo« . Pri tem ni mislil na neomejen dotok finančnih sredstev, temveč na okoliščine, ki so omogočale, da je bila ekipa povsem posvečena filmu. Pogosto je poudarjal, kako pomembne so priprave na snemanje, in pri tem mislil na vse-binsko plat dela, na izdelavo scenarija in režijske (danes ji pravimo snemalna) knjige, ki so ju, dokler nista bila zadosti dobra, ekipno ustvarjali scena-rist, režiser, včasih asistent režije, direktor foto-grafije … Poudarjal je, kako pomembno je, da so avtorji povezani, saj je razumel, da je film skupin-sko delo, ki ga mora voditi režiserjev jasni pogled na filmsko snov. Štiglic je torej v slovensko filmsko pokrajino vpeljal način dela, nujen za kakovostno filmsko ustvarjanje, in z njim so se na snemanjih kalili razni, pravzaprav vsi, filmski profili. Ekipa se je na snemanju učila tako rekoč vsega o ustvarjanju filmov: logistike snemanja celega filma in posame-znih prizorov, težav, ki jih povzročajo tehnika, vreme, človeški faktor … vsega torej, kar je potrebno, da se ideje prenesejo v konkretno filmsko snov.

V celotnem opusu Franceta Štiglica (ki obsega skoraj štirideset let) sta jasni ideja o snovi, ki jo avtor obravnava, in obdelava te snovi, avtorsko pristopanje pa se skozi desetletja spre-minja in razvija. Štigličev izraz temelji na realizmu, v njegovih filmih pa venomer odkrivamo željo po raziskovanju filmskega izraza, po eksperimentu, po vstopanju v nove, še prazne prostore sloven-ske kinematografije (njegova filmično lirična avtor-ska nota – sam je rekel, da ga zanimajo baladne zgodbe – se ne prilagaja oblikam ali žanrom fil-mov, ki jih ustvarja, temveč filme venomer »vodi« , avtorjev izraz določa nianse, s katerimi filmi komu-nicirajo z gledalcem). Kar je lastno le Štigličevemu filmskemu izrazu, so vendarle pogosto temelji (sicer izrazito avtorske ali celo individualistične) slovenske filmske poetike.

Štiglica lahko izrazito začutimo čez njegove filme, pa tudi njegovo siceršnje delovanje, popol-noma posvečeno filmu, nam jasno izriše del nje-

gove osebnosti (pozneje je delal kot profesor na ljubljanski AGRFT, vse življenje pa se je glasno zavzemal za splošne in konkretne pravice filmskih delavcev, za to, da bi bile razmere za delo pri filmu v Sloveniji urejene – mimogrede, še dandanes niso docela –, za urejeno in posodobljeno teh-nično bazo – tudi še danes precej nebogljeno …).

Štiglic deluje kot izrazito političen človek, a njegova političnost v filmih ni dirigirana ali dogma-tična, temveč je etični in moralni temelj, pogled na to, kaj je dobro in kaj slabo. In iz tega pogleda na svet, ki se od daleč sicer morda zdi črno-bel, izhajajo zgodbe, ki jih prinaša na platno, tematike, ki jih obdeluje, liki, ki jih oživlja. Pravzaprav lahko opazimo, da je snov njegovih filmov vendarle samo ena in vedno povezana s človekom – gre za okoliš-čine, v katerih se znajdejo dobri ljudje in jih morajo tako ali drugače (po svoji pošteni vesti, ki pa jo neusmiljeno melje mlin dogodkov) prebresti, pre-živeti, preseči. Izrazito zaupanje v človeka je tisto, kar žene njegove filmske zgodbe, njegovi filmski junaki so praviloma dobri ljudje (tudi če včasih stopajo po napačni poti) in antagonisti so zgolj antagonisti (slabi, pokvarjeni). Kljub preprostima poloma in kljub enoznačnosti pa Štigličevi junaki niso ploski liki – življenjski so, predvsem pa so filmični. In četudi se gledalcu v vseh filmih pred očmi odvije povest o dobrih ljudeh, nas zmerom znova navdihnejo z ljubeznijo do človeka in z močjo političnega pogleda na svet – in navsezadnje z izjemnim, vsakič drugačnim filmskim izrazom.

Varja Močnik

Podatke o Štigličevem pogledu na začetke slovenskega

filma sem črpala iz njegovih zapisov Stari bomo dvajset

let. Prispevki k zgodovini slovenskega filma, ki so v

nadaljevanjih izhajali v Ekranu leta 1965.

ProgramFrance Štiglic, filmski režiser, Povest o dobrih ljudeh, 1. 10. ob 20.00Balada o trobenti in oblaku, 2. 10. ob 17.00Ne joči, Peter, 6. 10. ob 17.00Dolina miru, 6. 10. ob 19.00Na svoji zemlji, 8. 10. ob 19.00Amandus, 13. 10. ob 19.00Pastirci, 20. 10. ob 17.00Vojni zločinci bodo kaznovani, Še bo kdaj pomlad, Trst, 20. 10. ob 19.00Tistega lepega dne, 22. 10. ob 19.00Mladina gradi, Svet na Kajžarju, 22. 10. ob 21.00Veselo gostivanje, 29. 10. ob 18.00

Tistega lepega dne, France Štiglic, 1962

5 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Retrospektiva: 100 let Franceta Štiglica

Sistemi se menjajo, Štiglic ostaja

V filmu Volčja noč (1955), enem manj znanih in zagotovo tudi najtemačnejših filmov Franceta Šti-glica, najdemo prizor, ki je izredno pomenljiv za interpretacijo vsega njegovega opusa. Nekje po tretjini pripovedi, v kateri spremljamo neizprosen eksistencialni boj za obstanek skupine partizanov, se dogajanje in tempo pripovedi umirita, in ko se

ki je vlekel niti filmskega projekta, praviloma posnetega po literarni predlogi. Pri 15 celove-čercih, kolikor jih je režiral med letoma 1948 in 1984, je Štiglic vedno delal izključno s pripove-dnim materialom drugih pisateljev, natančneje devetih, kar bi po pričakovanjih moralo sestavljati precej razpršeno filmografijo, v kateri se avtorski dotik izgublja v raznolikih zgodbah drugih avtor-jev. A ravno tovrstni prizori, zvesto posuti po vsej Štigličevi filmografiji, dokazujejo nasprotno  – če morda res ne moremo reči, da je bil Štiglic avtor, potem je v njegovih filmih vsekakor prisoten nje-gov nezmotljiv avtorski dotik.

Kaj torej ti prizori izražajo? V takšnih tre-nutkih je jasno izražena Štigličeva aspiracija, da v prvo vrsto ne postavlja politično-ideoloških ciljev nove povojne družbene ureditve, temveč venomer vztraja pri izražanju univerzalnih teženj posame-znika v specifičnih zgodovinskih okoliščinah, v nje-govem primeru (vsaj v fazi najodmevnejšega zgo-dnjega opusa) v času II. svetovne vojne. V filmih, kot so Na svoji zemlji (1948), Volčja noč, Dolina miru (1956), Deveti krog (1960), Balada o tro-benti in oblaku (1961) in Ne joči, Peter (1964), v ospredju ne najdemo likov, ki so v vojno vple-teni zaradi identifikacije s cilji lastnega kolektiva, temveč jim vojna predstavlja nekakšno vseob-sežno oviro na poti zadovoljitve osnovnih človeko-vih potreb po miru, ljubezni in idiličnem življenju v domačem kraju. To so ljudje, ki so se v vojno vključili po sili razmer, ker je zarezala v njihov vsak-dan in ga kruto prekinila, razkrojila njihove družine in radikalno predrugačila njihov bivalni habitat. V Štigličevih filmih ni tipaže oz. tesne identifikacije likov s kolektivom, ki ga zastopajo, kar je najoči-tneje prisotno v sovjetskem montažnem filmu, temveč so njegovi liki samostojni posamezniki, sposobni neodvisnega mišljenja in predvsem ljudje, ki dajejo prednost lastnemu blagostanju pred višjimi političnimi cilji, do katerih je večkrat izražena celo določena mera skepse (s filmom Ne joči, Peter kot najočitnejšim primerom).

Gre za precej fascinanten pristop, če pomislimo, da je bila v obdobju neposredno po II. svetovni vojni v nastanek Štigličevih filmov še vedno vpletena oblast, torej je šlo po definiciji še vedno za politično-propagandne filme (čeravno v bolj omehčani, pokonfliktni različici). To je točka, na kateri je bil Štiglic venomer tako sijajen  – v spretnem krmarjenju med ideološkimi zahte-vami časa na eni strani ter izražanjem hrepenenj posameznika, ujetega v zgodovinske konflikte. In prav zato pri njem kolektiv nikoli ni povsem trdna, homogena kategorija, temveč koncept, ki kaže določene razpoke in na neki način že vnap-

rej razpada. Prav tu so vidni tudi sila raznoliki filmski vplivi, ki so oblikovali Štigličevo režisersko identiteto. Kot piše Vladimir Koch v zborniku o Francetu Štiglicu iz leta 1983, se je po eni strani morda res zgledoval po Eisensteinu, a je v njego-vem slogu mogoče opaziti tudi Stroheima, Reno-irja in Claira, vse do Hollywooda, kjer ga je še posebej privlačila ravno kasnejša protestna nota v trenjih med posameznikom in družbo.

Ta humanistična univerzalnost, ki jo ute-leša tista minuta iz Volčje noči, je glavni razlog, zakaj so Štigličevi filmi tako dobro prestali zob časa. Čeprav bi jih bilo enostavno etiketirati na prvo žogo, kot propagandno gradivo takratne politike, pa natančnejši pregled njegovega opusa razkriva, da jim je prav osredotočenje na posa-meznika dalo brezčasen značaj, ki Štigličevo delo

ne le očisti morebitnih spornih ideoloških kono-tacij, temveč tudi poosamosvojitvenega gledalca vleče v identifikacijo z liki, katerih stiske je prika-zoval v igranih celovečercih. Politični sistem se je v vmesnem času morda res zamenjal, a filmi Franceta Štiglica so zaradi pripovedne spretnosti in človeške bližine še vedno tu z nami kot ume-tniška dela, ki izražajo nekaj bistveno bolj uni-verzalno dobrega in veljavnega od tistega, kar bi prikazali enodimenzionalni propagandni filmi nekega časa.

Matic Majcen

ProgramVolčja noč, november 2019

Muzejski oddelek Slovenske kinoteke – Iz zapuščine Franceta Štiglica

borci povsem izmučeni spravijo k počitku, protago-nisti gledalcu izpričajo, kaj jim zares leži na duši. »Pred vojno nisem nikoli srečal dekleta, kakršna je ona. Sanjal sem o njej. Včasih sem delal v potu-jočem gledališču, pel sem smešne pesmi. Sanjal sem o tem, da bom igralec,« se izpove prvi. »Saj boš, nekega dne ...« mu odvrne kolega, da bi mu vlil nekaj upanja v na videz brezupni vojni situa-ciji. Dialog ob intenzivni uporabi klasične glasbene podlage traja zgolj kakšno minuto, a je ključen za režiserjevo identiteto v tem konkretnem filmu. Še več, postaviti je mogoče celo tezo, da brez tega dialoga to sploh ne bi bil Štigličev film.

Poanta je seveda v tem, da Štiglic ni bil avtor niti Volčje noči niti ostalih svojih filmov. Kot pri vseh igranih celovečercih, ki jih je posnel, je bil »zgolj« režiser, ali še bolje rečeno, »direktor«,

Za kratki film Mladina gradi je France Štiglic leta 1947 prejel bronasto nagrado na filmskem festivalu v Benetkah.

France Štiglic na snemanju filma Deveti krog, ki ga je leta 1960 posnel za Jadran film. Film je bil istega leta nominiran za tujejezičnega oskarja.

France Štiglic z igralko Olgo Kacjan na snemanju filma Povest o dobrih ljudeh.

Volčja noč, France Štiglic, 1955

Opis prizora obglavljenja pred Temnikarjevo hišo v snemalni knjigi za film Balada o trobenti in oblaku in fotografija tega prizora iz filma.

France Štiglic na snemanju filma Amandus.

6 program Kinoteke, avgust/september/oktober 2019

Program slovenske kinoteke september/oktober 2019

1.9. nedelja Kinoteka je zaprta.

2.9. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

3.9. torek 20.00Večer SFATrije prispevki k slovenski blaznosti | Žarko Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Slovenija (Jugoslavija), 1983, 35mm, 1.66, barvni, 100'Omnibus s tremi nekonvencionalnimi prispevki. Kronika zločina: Mali Ivan je priča divjemu prepiru in pretepu med starši. Ivan pristane v poboljševalnici, nato v zaporu. Kronika norosti: Emil pobegne iz umobolnice in gre iskat ženo, manekenko Olgo. Kronika upora: Tovar-niška delavca Frenk in Štefan gresta po delu na pijačo. S popivanjem nadaljujeta v hiši Štefanove matere, kjer se kljub razburjanju sosedov vsi trije hrupno zapijejo.Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

4.9. sreda 20.00Silvanovih 10Apokalipsa danes (Apocalypse Now) | Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp

»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v fili-pinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnam-ski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. /.../ Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipsi danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.

5.9. četrtek 19.00In memoriam: Georgij N. DanelijaBalada o Moskvi (Ja šagaju po Moskve) | Georgij N. Danelija, SZ, 1963, 35mm, 2.35, čb, 76', svp

Lirična komedija o mladostnikih, ki se srečajo v Moskvi. Kolja dela pri sloviti moskovski podzemni železnici, Volodja je tehnik, mladi pisatelj Saša iz Sibirije pa se odpravlja na služenje vojaškega roka. Četrti junak je Moskva, razgibana in razkošna, živahna in odprta za človeka, ki ljubi lepoto, veselje in mladost.

21.00Večer Društva slovenskih režiserjev: Režiserji v dialogu Sezono Večerov Društva slovenskih režiserjev bomo začeli s ciklom Režiserji v dialogu. Pred platno smo povabili režiserja in scenarista že kultnega filma Posle-dice Darka Štanteta in igralce Mateja Zemljiča, Timona Šturbeja in Gašperja Markuna.  Kako so se znašli v »svetu testosterona, ki mu vladajo brutalnost, mačizem in čustvena otopelost«, nam bodo zaupali v pogovoru, ki ga bo povezovala Urša Menart. Brezplačen vstop. 

6.9. petek 19.00In memoriam: Georgij N. DanelijaTriintrideset (Tridcat' tri) | Georgij N. Danelija, SZ, 1965, 35mm, 2.35, čb, 76', svp

Prijazen in skromen prehranski kemik Ivan Travkin iz majhnega ruskega kraja se ukvarja z razvojem gazira-nih brezalkoholnih pijač in poje v amaterskem pevskem

Poletje na platnu in med platnicami Letni kino Slovenske kinoteke, Muzejska ploščad, Metelkova 2A

10.8. sobota 21.00 Poletje na platnu/5. Poletna AnimatekaAnimateka po Animateki 2019Marija in sedem palčkov (Maria Ja 7 Pöialpoissi) | Riho Unt, Estonija, 2018, DCP, barvni, 12'30", bdPles ljubezni | Leo Černic, Slovenija, 2018, DCP, čb/barvni, 5'38", apLove Me, Fear Me | Veronica Solomon, Nemčija, 2018, DCP, barvni, 6'06", bdKolesarji (Biciklisti) | Veljko Popović, Hrvaška/Francija, 2018, DCP, barvni, 7'20", bdPer tutta la vita | Roberto Catani, Italija/Francija, 2018, DCP, barvni, 5'20", bdNočni sprehod (Nakts Pastaigas) | Lizete Upīte, Latvija, 2018, DCP, barvni, 5'50", apIII | Marta Pajek, Poljska, 2018, DCP, čb, 12', bdSounds Good | Sander Joon, Estonija/Danska, 2018, DCP, barvni, 9'45", bdMax Morrisson | Žiga Pokorn, Slovenija, 2017, DCP, barvni, 1'56", bdOb 22.20 bo na Muzejski ploščadi sledila nočna delavnica risanja s svetlobo, primerna za otroke od 10. leta in odra-sle; predznanje ni potrebno. V tehniki stop animacije bomo s pomočjo svetilk v temi risali s svetlobo in tako ustvarili ani-macijo, s katero bomo oživili svetlobne sledi v temi. V sode-lovanju z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta in Dru-štvom za izvajanje filmske vzgoje Slon. Brezplačen vstop.

11.8. nedelja 21.00Poletje na platnu/5. Poletna Animateka Mirai (Mirai no Mirai) | Mamoru Hosoda, Japonska, 2018, DCP, 1.85, barvni, 98', sp

Štiriletni deček Kun preživlja srečno otroštvo s starši v neki hiši v nekem mestu. Kun dobi sestrico Mirai in starši pozornost preusmerijo na deklico. Deček poišče zatočišče na vrtu, kjer raste čarobno družinsko drevo. Tam lahko potuje skozi čas. Na fantastičnem potovanju pride Kun do pomembnih spoznanj o sebi. V sodelovanju z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta. Brezplačen vstop.

12.8. ponedeljek 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskBrez strehe in zakona (Sans toit ni loi) | Agnès Varda, Francija, 1985, DCP (35mm), 1.66, barvni, 106', sp

Pozimi na jugu Francije v jarku najdejo zmrznjeno truplo mlade ženske, potepuhinje. Skozi intervjuje in spomine ljudi, ki so jo srečali, sledimo njenim zadnjim tednom pred smrtjo, ko sama šotori in se srečuje z neznanci. Čeprav jo mnogi skušajo usmeriti na pravo pot, je njeno potepuško življenje zavestna izbira, iskanje svobode. Film o brezmejni svobodi in največja mojstrovina »pote-puhinje feminističnega filma« Agnès Varda.Pred projekcijo bo ob 19. uri potekala Ljubljanska femi-nistična tura s filmsko-literarnim zasukom. Na turi, ki jo posvečamo Agnès Varda, bomo spoznavali umetnice, politične voditeljice, članice AFŽ in mnoge znamenite, a večinoma pozabljene slovenske ženske ikone. Obvezna prijava (do zapolnitve mest) na ana.sturm@kinoteka.si.V sodelovanju s projektom Ljubljana – Unescovo mesto literature, Ljubljana Urban Tours in Društvom FIPRESCI. Brezplačen vstop.

13.8. torek 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskViharni vrh (Wuthering Heights) | Andrea Arnold, VB, 2011, 35mm, 1.37, barvni, 129', spYorkshirski kmet na svojo osamljeno kmetijo sredi močvirij pripelje pretepenega in zapuščenega črnskega dečka, ki ga je našel na ulicah Liverpoola. Fant dobi ime Heathcliff in kmet ga sklene vzgajati skupaj s svojima otrokoma. Drzna in nadvse izvirna priredba angleške literarne klasike nas popelje v prvinski svet ljubezni, sovraštva in maščevanja.Pred projekcijo bo ob 20. uri potekal pogovor z naslo-vom Transformacije knjige Viharni vrh. Spregovorili bomo

o odnosu med filmom in literaturo, pri čemer bomo za zgled vzeli številne filmske priredbe in interpretacije klasike Emily Brönte, Viharni vrh. Z nami bosta filmska kritika Ana Jurc in Igor Harb. V sodelovanju s projektom Ljubljana – Unescovo mesto literature. Brezplačen vstop.

14.8. sreda 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskAngel za mojo mizo (An Angel At My Table) | Jane Campion, Nova Zelandija, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 158', spŽivljenjska zgodba najbolj znane novozelandske pisate-ljice Janet Frame. Njene tesnobe, strahovi in notranja eruptivna moč so obsojeni na klinično obravnavo. Obe-nem intimen in epski, bridko prizemljen film, zaznamo-van z odlično režijo in nepozabno igro protagonistk.Pred projekcijo bosta ob 20. uri predstavitev zbirke krat-kih zgodb Vstopate v človeško srce (LUD Literatura, 2013) novozelandske pisateljice Janet Frame s preva-jalko Julijo Potrč in pogovor s prevajalko Tadejo Spruk ob filmu Angel za mojo mizo. Povezuje Andrej Hočevar. V sodelovanju s projektom Ljubljana – Unescovo mesto lite-rature in založbo LUD Literatura. Brezplačen vstop.

15.8. četrtek 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskHannah Arendt | Margarethe von Trotta, Nemčija, 2012, DCP, 1.85, barvni, 113', sp

New York, zgodnja šestdeseta leta 20. stoletja. Ko Hannah Arendt sliši, da je izraelska tajna služba ujela nacista Adolfa Eichmanna in ga iz Buenos Airesa pri-vedla v Jeruzalem, se v hipu odloči, da bo poročala s sojenja. V filmu spremljamo ključno poglavje v življenju Hannah Arendt, ki je filozofinjo in politično teoretičarko pripeljalo do znamenitega koncepta »banalnosti zla«.Pred projekcijo bo ob 20. uri potekalo predavanje z nas-lovom O življenju in delu Hannah Arendt, v katerem bo Vlasta Jalušič osvetlila filozofinjino življenje in delo ter ključne koncepte njene teorije. V sodelovanju s projek-tom Ljubljana – Unescovo mesto literature in distributer-jem Demiurg. Brezplačen vstop.

16.8. petek 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskNe bom več luzerka | Urša Menart, Slovenija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 88', apKo se devetindvajsetletna diplomantka umetnostne zgo-dovine brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih staršev, ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala. Pred projekcijo bo ob 20. uri potekal pogovor o prekar-nosti na področju literarnega ustvarjanja. Fleksibilne oblike dela naj bi omogočale lažje in boljše življenje: pri-lagodljiv delovni čas, odločanje o projektih brez pritiskov in veliko svobode. Resničnost pa je drugačna. Sodelu-jeta Aljoša Harlamov in Petra Meterc. Pogovor vodi Nika Kovač. V sodelovanju s projektom Ljubljana – Unescovo mesto literature. Brezplačen vstop.

17.8. sobota 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskMustang | Deniz Gamze Ergüven, Francija/Nemčija/Turčija/Katar, 2015, DCP, 2.35, barvni, 94', sp

Navdihujoča zgodba o petih odraščajočih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme, ki vladajo na podeželju sodobne Turčije.Pred projekcijo bo ob 20. uri potekalo branje pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju v kampanji #jaztudi ter izbranih odlomkov iz literarnih del. Sledi predavanje o pomenu dajanja glasu neslišanim v literaturi in o akti-

vizmu. Branje pričevanj in odlomkov bo izvedla impro-vizacijska skupina Improške, predavala bo Nika Kovač. V sodelovanju s projektom Ljubljana – Unescovo mesto literature in distributerjem Demiurg. Brezplačen vstop.

18.8. nedelja 21.00Poletje na platnu in med platnicami: Med podobami in besedami ženskBanda punc (Bande de filles) | Céline Sciamma, Francija, 2014, DCP, 1.85, barvni, 112', spMarieme je plaha šestnajstletnica, ki živi v predmestju Pariza. V šoli ji ne gre dobro, doma jo terorizira starejši brat, v družbi vladajo fantovska pravila. Toda življenje se ji čisto spremeni, ko sreča tri dekleta iz soseščine. Zgodba o odraščajočem dekletu, ki – razpeto med lastnimi željami in pričakovanji družbe – išče svojo identiteto.Pred projekcijo bo o žanru filma predmestja (cinéma de banlieue), v katerega umeščamo tudi Bando punc, na kratko spregovorila filmska kritičarka Veronika Zakonj-šek. V sodelovanju s projektom Ljubljana – Unescovo mesto literature, Društvom FIPRESCI in distributerjem Demiurg. Brezplačen vstop.

5. FeKK: Festival kratkega filma v LjubljaniDvorana Silvana Furlana, Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28 / Letni kino Slovenske kinoteke, Muzejska ploščad, Metelkova 2A

19.8. ponedeljek 16.30FEKK OFF: Luksuz produkcija18.30FEKK OFF/SLAVJE: Ženske

20.8. torek 18.30FEKK OFF/SLAVJE: Praznik20.30FEKK YU: Mednarodni tekmovalni program I22.15FEKK SLO: Slovenski tekmovalni program I

21.8. sreda 18.30INSTANT KULT: Jelena Gavrilović20.30FEKK SLO: Slovenski tekmovalni program II22.15FEKK YU: Mednarodni tekmovalni program II

22.8. četrtek 18.30HOMMAGE: Dušan Makavejev20.30FEKK YU: Mednarodni tekmovalni program III22.15FEKK SLO: Slovenski tekmovalni program III

23.8. petek 18.30FEKK YU: Mednarodni tekmovalni program IV20.30FEKKSTIVAL: IndieLisboa I22.15FEKK OFF/SLAVJE: MEMORY HOLE

24.8. sobota 18.30FEKKSTIVAL: IndieLisboa II 20.30Projekcija zmagovalnih filmovCelotni program na: www.fekk.si

Letni Kinodvor na Kongresnem trgu

27.8. torek 21.00Uvod v retrospektivo Jeana RenoirjaElena in možje (Elena et les Hommes) | Jean Renoir, Francija/Italija, 1956, DCP (35mm), 1.33, barvni, 95', ap, svp

Vrtoglava romantična (in z barvami preplavljena) kome-dija s čudovito Ingrid Bergman v vlogi Elene, prelepe, a obubožane poljske princese, v katero se usodno zaljubljajo moški vseh starosti in družbenih položajev. Ko Elena ukrade srce znanemu generalu, se znajde v viharju romantičnih spletk in političnih intrig ter z uso-dami več mož in Francije v svojih rokah.V sodelovanju s Kinodvor. Mestni kino. Brezplačen vstop.

7 program Kinoteke, avgust/september/oktober

zboru. Ko zobozdravnik odkrije, da ima Travkin triintri-deset zob, ta nenadoma postane zvezda. V Moskvi ga razglasijo za naravni fenomen, ki je morda povezan z nezemljani z Marsa. Scenarij z mnogimi preobrati stke odlično komedijo in obenem globoko dramo v tradiciji Čehova in Gogolja.Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

21.00In memoriam: Georgij N. DanelijaTekle so solze (Slezi kapali) | Georgij N. Danelija, SZ, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 89', svp

Pavel Ivanovič je običajen mož z običajno službo. Živi s predano soprogo, sinom in njegovo družino. Nekega dne se začne čudno obnašati: povsod vidi le še žalost in vse se mu zdi narobe, ne odziva se na ljubeznivost ter ošteva in žali vse okoli sebe. Zabaven, a tudi globok in žalosten film o neverjetni žalosti nekega moža.Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

7.9. sobota 20.00Klasiki: Charles Chaplin 130!Moderni časi (Modern Times) | Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp

Mali potepuh je ukleščen v vse bolj poblaznel, vse bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. »Nekaj je narobe. Stvari so slabo upravljane, če je v naj-bogatejši državi na svetu brez dela pet milijonov ljudi. Mislim, da tega šokantnega dejstva ne moremo odpraviti s staromodno pametjo, ki pravi, da blaginji neizogibno sledijo težki časi. Mislim tudi, da za nastalo ekonomsko stanje ne moremo kriviti dogodkov v sedanjosti. Osebno o tem dvomim. Nekaj je narobe z našimi načini proizvo-dnje in s kreditnim sistemom. Seveda govorim kot laik, kot tisoči drugih, ki so zaskrbljeni zaradi resnih razmer.« Charles Chaplin

8.9. nedelja 17.00Kinotečna matineja/In memoriam: Seymour Cassel (14+)Dick Tracy | Warren Beatty, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp

Detektiv Dick Tracy (Warren Beatty) je za petami Alphonsu »Big Boyu« Capricu (Al Pacino), čigar sindikat brez milosti prevzema oblast v mestu, prežetem s kri-minalom. Film, ki temelji na stripu Chesterja Goulda, ustvari močno barvit in stiliziran svet gangsterjev iz tridesetih let prejšnjega stoletja, poln prekaljenih mož, pokvarjenih zlikovcev in usodnih deklet.

20.00(Sko)mineFilm presenečenja po izboru Anje NagličPričujoča rubrika se je materializirala iz posebnih skomin, iz želje, da bi spet sedeli v prvi vrsti temne kino dvorane in gledali klasike iz zlatih časov VHS-a ter skupaj preverili, ali niso nemara ostale v kolektivnem spominu zgolj zaradi nekritične nostalgije. Gre za filme kultnega, a pogosto dvomljivega slovesa, in da bodo (sko)mine, pričakovanje in posledično presenečenje še večji, smo se odločili, da vam naslova predvaja-nega filma ne razkrijemo do trenutka, ko se v dvorani ugasnejo luči in filmski trak steče skozi projektor.Za ceno ene vstopnice film gledata dva.

9.9. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

10.9. torek 19.00Večer SFAČas brez pravljic | Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm, 1.66, barvni, 96'

Takoj po italijanski okupaciji na začetku druge svetovne vojne se oče petčlanske družine (Boris Kerč) odpravi v partizane. Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi dru-žine med drugo svetovno vojno.Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

21.00Dnevi slovaškega filma v času Češkoslovaške – otvoritevPtiči, sirote in norci (Vtáčkovia, siroty a blázni) | Juraj Jakubisko, Češkoslovaška/Francija, 1969, DCP (35mm), 1.66, barvni, 79', ap

Trije nenavadni samotarji preživijo zgolj zaradi svoje »nespameti«, saj živijo po načelu igre in zabave. A nji-hovemu skupnemu bivanju grozi tragičen konec v okviru realnosti, ki nudi zgolj dve možnosti: norost ali smrt. Mozaična pripoved se dogaja v nedoločenem prostoru in času. Nori svet, oropan idealov, poln nasilja, cinizma in brezupa, očitno spominja na vzdušje na Češkoslova-škem po avgustu leta 1968. V sodelovanju s Slovaškim filmskim inštitutom in z Vele-poslaništvom Slovaške republike v Ljubljani. Program bo predstavila Kristina Aschenbrennerová s Slovaškega film-skega inštituta.

11.9. sreda 19.00Dnevi slovaškega filma v času Češkoslovaške/Kratki!Voda in delo (Voda a práca) | Martin Slivka, Češkoslovaška, 1963, DCP (35mm), 1.37, čb, 9', bdRežijski prvenec pionirja etnografskega filma prikaže tehnične spomenike, ki za vir energije uporabljajo vodo. V preteklost pogledamo s pomočjo živahne montaže podob in glasbe Ilije Zeljenka, ki temelji na ohranjenih izvirnih zvokih vodnih strojev.Old Shatterhand je prišel k nam (Prišiel k nám Old Shatterhand) | Dušan Hanák, Češkoslovaška, 1966, DCP (35mm), 1.37, čb, 12', apSarkastično poročilo o življenju za železno zaveso. V prvem planu spremljamo soočenje domačega prebival-stva in radovednih tujcev, hkrati pa nam Hanák prikaže utrujenost socialistične družbe pri »gradnji svetle pri-hodnosti« in poudari silno zaostalost ali ravnodušnost prebivalcev.Postaja Peklo (Hr. Peklo) | Vlado Kubenko, Češkoslovaška, 1967, DCP (35mm), 1.37, čb, 12', apMinimalistična skica samotnega življenja moža, ki upravlja majhen železniški stolp, globoko v gorah osre-dnje Slovaške. Negostoljubnost kraja, ki se ustrezno imenuje Pekel, je v ostrem nasprotju z ravnodušnostjo moža, sprijaznjenega z lastno usodo.Križišča (Križovatky) | Ladislav Kudelka, Češkoslovaška, 1965, DCP (35mm), 1.37, čb, 11', bdGlavno mesto Češkoslovaške sredi šestdesetih let 20. stoletja. Feljtonska observacija ulic Prage, množice njenih prebivalcev in raznolikosti njihovih poti, porekla, vzgoje, spolnosti ter križišč, na katerih se znajdejo v dnevu in življenju.Fotografiranje prebivalcev (Fotografovanie obyvateľov domu) | Dušan Trančík, Češkoslovaška, 1968, DCP (35mm), 1.37, barvni, 15', apVeč generacij tradicionalne družine se ob različnih priložnostih srečuje pred delno zgrajeno hišo na podeželju. Metamorfoze zgradbe, naraščaji v družini ter zabavni in žalostni dogodki zahtevajo skupinsko fotografijo.Oko | Juraj Bindzár, Češkoslovaška, 1968, DCP (35mm), 1.37, čb, 5', bdEksperimentalna animacija izvira iz kolažev, ki jih je reži ser ustvarjal za revije. Kolaži krajev in ljudi ter foto-grafij znanih ljudi, izrezanih iz časopisov, ustvarjajo dia-log z deli Borowczyka, Lenice in Vanderbeeka.6,2 | Milan Černák, Češkoslovaška, 1972, DCP (35mm), 1.37, barvni, 6', bdNeposredna in s čustvi nabita obsodba ameriške vojne v Indokini.

21.00Dnevi slovaškega filma v času Češkoslovaške Sonce v mreži (Slnko v sieti) | Štefan Uher, Češkoslovaška, 1962, DCP (35mm), 1.37, čb, 90', ap

Fajolo in Bela se sestajata na strehi visoke hiše, zunaj mesta pa v kolibi starega ribiča. Oba sta v obdobju, ko se njun odnos do staršev spreminja. Fajolo je strasten fotograf in občutljiv »vseved«. Želja, da bi našel samega sebe, povzroča težave tudi v njegovem razmerju z Belo. Lirična zgodba o prestopanju praga zrelosti.

12.9. četrtek 19.00Věra Chytilová 90!Marjetice (Sedmikrasky) | Vera Chytilová, Češkoslovaška, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp

Najstnici Marie I in Marie II zavračata pravila patriar-halne kulture okrog sebe, zato eno za drugim rušita družbene norme. Težave povzročata na vsakem koraku, naj bo v stanovanju ali nočnih klubih. Njune dogodivščine vseskozi spremlja vizualno eksperimen-tiranje z izmenjavanjem barvnih in črno-belih posnet-kov, igranjem z barvnimi filtri, inovativnimi posebnimi učinki in triki s kamero. Eden izmed biserov češkega novega vala, zmes anarhije in filmskega eksperi-menta.

21.00Dnevi slovaškega filma v času Češkoslovaške Sedim na veji in uživam (Sedím na konári a je mi dobre) | Juraj Jakubisko, Češkoslovaška/Nemčija, 1989, DCP (35mm), 1.37, barvni, 121', ap

Prijatelja, komedijant Peter in vojak Prengel, v povojni pokrajini spoznata melanholično dekle Ester, ki se vrača iz koncentracijskega taborišča. Trije brezdomci poskušajo najti srečo, a v povsem neprimernem času. Tragikomedija o koncu druge svetovne vojne in prihodu komunističnega režima.

13.9. petek 20.00Kino-uhoPridi na obisk (Come on Over) | Alfred E. Green, ZDA, 1922, DCP (35mm), 1.33, čb, nemi, 69', svp

Greenova komedija zmešnjav je zgodba o ognjeviti mladi migrantki, ki sledi svojemu ljubljenemu iz Lisdoonvarne na Irskem v New York. Po številnih nesporazumih z damami iz visoke družbe, težavno najemodajalko, pija-nimi postopači in irskimi policisti se na živahnem céi-lidhu končno sreča s svojim dragim.Film bo na klavirju spremljala Elaine Loebenstein, pia-nistka irskih korenin z Dunaja.V sodelovanju z Irskim filmskim inštitutom iz Dublina in Veleposlaništvom Irske na Dunaju.

14.9. sobota 20.00Drugi večer plesnih filmov po izboru Matjaža MrakaKje so tiste stezice | Katarina Nikolov, Slovenija, 2003, digitalni format, barvni/čb, 5', bdFilm skupine Fourklor (koreograf Branko Potočan) o nenehnem iskanju lastnega resničnega jaza. Vsako -dnevno brezglavo drvenje vodi k odtujenosti in pro -padu.Neiztrohnjeno srce | Simon Obleščak, Slovenija, 2000, digitalni format, barvni, 6'20", bdPesem Neiztrohnjeno srce v televizijski upodobitvi uglasbenih ali koreografsko postavljenih Prešernovih pesmi (po zamisli urednice Danice Dolinar). Koreogra-fija in ples: Tanja Skok; glasba: Drago Ivanuša.Odplesati življenje | Tone Stojko, Slovenija, 1991-2012, BetaSP, barvni, 4'02"Jasna Knez, odplesati življenje ... Pariz – mala drama, London – mala drama, Dragonja – mala drama.10 let | Peter Bratuša, Slovenija, 2010, digitalni format, barvni, 25'Film, ki govori o odnosu Rosane Hribar in Gregorja Luštka, je gibalna raziskava profesionalne in intimne povezanosti plesalcev in zajema natanko toliko let, kot jih omenja naslov.Narava Beso | Patrick Otten, Iztok Kovač, Slovenija, 1995, digitalni format (16mm), čb, 19'Film Narava Beso predstavlja v odnosu do predhodnega koreografskega opusa Iztoka Kovača in skupine EN-KNAP nekakšno razširitev in dopolnitev poetske strukture, ki se postopoma oblikuje skozi koreografske stvaritve. Xenia na gostovanju | Filip Robar Dorin, Slovenija (Jugoslavija), 1974, 35mm, 1.37, barvni, 12'

Slikovita prispodoba odnosa med vsakdanjim življe-njem in umetnostjo, ki jo poosebljajo plesalka Ksenija Hribar in prebivalci otoka Susak.Rdeči čeveljčki | Marina Gržinić, Aina Šmid, Slovenija, 1994, BetaSP, barvni, 8'Metelkova je simbol boja za nove državljanske in kulturne pravice v Sloveniji v devetdesetih letih prej-šnjega stoletja. Predelava in priredba predstave Rdeči čeveljčki v koreografiji Sinje Ožbolt.

15.9. nedelja 17.00Kinotečna matineja/Animateka (7+)Smrkci (The Smurfs) | Raja Gosnell, ZDA/Belgija, 2011, 35mm, 1.78, barvni, 103', spNa begu pred zlobnim čarovnikom Gargamelom in njego-vim mačkom Azraelom Smrkci zapustijo svojo pravljično gozdno vasico in pristanejo sredi New Yorka. Skrijejo se pri nič hudega slutečem paru, ki kmalu občuti vso kaotično ustvarjalnost zabavnih modrih čudakov. Toda Gargamel je odločen, da Smrkce dobi, pa če potem takoj umre!

19.00D-day: dan za dokumentarecCinemanija (Cinemania) | Angela Christlieb, Stephen Kijak, ZDA/Nemčija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 80', sp

Celovečerni dokumentarni film o petih najbolj zasvoje-nih in čudaških ljubiteljih filma v New Yorku, obseden-cih, ki filmov vsakodnevno ne gledajo več le iz užitka, temveč iz psihološke potrebe. Zaradi načina življenja, ki je sestavljeno skoraj izključno iz predajanja strasti do filmov, štrlijo iz družbenega povprečja, ne morejo obdr-žati služb in živijo na robu revščine.

16.9. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

17.9. torek 18.00Večer SFAMrtva ladja | Rajko Ranfl, Slovenija (Jugoslavija), 1971, 35mm, 1.37, čb, 84'

Zaljubljena Danijel (Radko Polič) in Marijana (Milena Zupančič) preživljata počitnice na morju. Vse se odvija v prijetnem vzdušju do trenutka, ko se Danijelu porodi slutja, da se bo zgodilo nekaj usodnega. Ljubimka se pridruži ljubimcu pri mučnem in utrujajočem pobegu s čolnom na odprto morje. Ko se položaj zazdi brezizho-den, se na obzorju prikaže skrivnostna ladja.Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20.00Kino EkranFantje iz soseščine (Boyz n the Hood) | John Singleton, ZDA, 1991, 35mm, 1.85, barvni, 112', sp

Tre Styles s prijateljema Doughboyem (Ice Cube v svoji prvi vlogi!) in Rikyjem odrašča v revni črnski četrti Los Angelesa, kjer so mamila, nasilje in rivalstva med ulič-nimi tolpami del vsakdanjika. Trejev oče poskuša sina obvarovati pred pastmi kriminala, toda trojica prijate-ljev se usodnemu peklenskemu krogu ne more izogniti. Kultni prvenec Johna Singeltona, ki je s filmom postal prvi temnopolti (in hkrati tudi najmlajši) nominiranec za oskarja za režijo. Film bo uvedla Petra Meterc, projekciji sledi razprava. V sodelovanju z revijo Ekran.

18.9. sreda 20.00Distribucija KinotekaBrez strehe in zakona (Sans toit ni loi) | Agnès Varda, Francija, 1985, DCP (35mm), 1.66, barvni, 106', spGlej 12.8. ob 21.00.

8 program Kinoteke, avgust/september/oktober 2019

19.9. četrtek 20.00Bosansko-hercegovski filmski večeriNikogaršnja zemlja (No Man's Land) | Danis Tanović, BiH/Francija/Belgija/Slovenija, 2001, 35mm, 2.35, barvni, 98', sp

Vojni film o treh vojakih sovražnih vojsk, ki se znajdejo na nikogaršnjem ozemlju med dvema bojnima črtama. Njihova zgodba je prežeta z ironijo in ciničnim humorjem. »Nočem tajiti odgovornosti za strahote, ki so se doga-jale med vojno v Bosni. Tega ne bi nikdar počel, saj so vendar obstajale žrtve na eni strani in zločinci na drugi. Toda namen mojega filma ni obtoževati. Zgodba ne kaže s prstom na krivce. Namen filma je povzdigniti glas proti vojni.« Danis TanovićBrezplačne vstopnice.

20.9. petek 19.00Ogrevanje v Mesto žensk – Mednarodni festival sodobnih umetnostiAraf | Didem Pekün, Grčija/Turčija/BiH, 2018, DCP, čb, 45', svp

Esejističen film ceste je dnevnik Nayije, ki potuje med Srebrenico, Sarajevom in Mostarjem. Zaradi vojne je živela v tujini in v domovino se vrača ob dvaindvajseti obletnici genocida v Srebrenici. Film vodijo Nayijini dnevniški zapisi o poti, ki se združijo z mitom o Dedalu in Ikarju, saj ime Ikar podelijo zmagovalcu tekmovanja skokov z mostu.Projekcija v prisotnosti režiserke Didem Pekün.

21.00Ogrevanje za Mesto žensk – Mednarodni festival sodobnih umetnostiNana | Valérie Massadian, Francija, 2011, DCP, 1.85, barvni, 68', svp

Štiriletna Nana živi z dedkom in materjo v kamniti hišici na francoskem podeželju. Nekega popoldneva se vrne domov, tam pa ne najde nikogar. V hiši vlada tišina. Nana se odpravi na nočni pohod svojega otroštva. Nežno in poetično pripoved o otroštvu na podeželju zaznamuje zanimiva pripovedna tehnika: zgodba je posredovana skoraj izključno skozi oči in besede štiriletne deklice.Projekcija v prisotnosti režiserke Valérie Massadian.

21.9. sobota 19.00Ogrevanje za Mesto žensk – Mednarodni festival sodobnih umetnosti/Kratki!Amerika (America) | Valérie Massadian, Francija/ZDA, 2013, digitalni format, barvni, 7', svp

Gozd Hoh v Washingtonu. En kraj. En fant. En dan. En posnetek. Ena rola filma.Mamica (Mamouschka) | Valérie Massadian, Francija, 2014, digitalni format, čb, 10', svpOče umre. Mama ostane. Hči posname filmček v upa-nju, da bo olajšala žalovanje.Ninouche | Valérie Massadian, Francija, 2011, digitalni format, barvni, 24', svpV osamljeni hiši čas teče v ritmu z naravo. Štiriletna deklica Ninouche svet okoli sebe reorganizira po svoje.Starost je … (segment Dragocen) (Age is... (segment Precious)) | Valérie in Mel Massadian, Francija, 2014, digitalni format, barvni, 4'20", bd »Stephen Dwoskin je prosil nekaj prijateljev, naj mu dajo, karkoli hočejo, da bi to vključil – ali pa tudi ne – v

svoj celovečerec z naslovom Starost je ... Odlomek, ki sva mu ga podarili midve in ki ga je vključil v film, je dragocen. Poslovilno darilo iz ljubezni.«

20.30Ogrevanje v Mesto žensk – Mednarodni festival sodobnih umetnostiMilla | Valérie Massadian, Francija/Portugalska, 2017, DCP, 1.66, barvni, 128', ap

Milla in Leo sta mlada ljubimca, ki živita odmaknjeno, skromno, a v prvi ljubezni povezano življenje. V ta odnos se prikrade še Millina ljubezen do sina. V nekaterih segmentih dokumentarističen, hkrati močno stiliziran in poetičen, intimen in ganljiv ter na podrobnosti osre-dotočen portret odraščanja.Projekcija v prisotnosti režiserke Valérie Massadian.

22.9. nedelja 17.00Kinotečna matineja/Animateka (6+)Garfield 2 (Garfield: A Tale of Two Kitties) | Tim Hill, VB/ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 78', sinhronizirano v slovenščino

Nepoboljšljivi mačji lenuh in nikoli siti uničevalec lazanj Garfield se tokrat odpravi v Veliko Britanijo, kjer po naključni zamenjavi s povsem podobnim mačkonom postane ponosen lastnik velikega dvorca. Edino težavo povzroča nečak pokojne lastnice, ki si želi dvorec prilas-titi, a čeprav je Garfield videti kot povsem lahek plen, se z njim ne gre šaliti.

19.00KlasikiJesenski vrtovi (Jardines en automne) | Otar Iosseliani, Francija/Italija/Rusija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 115', sp

Zgodba o Vincentu, odstavljenem ministru, ki skupaj s položajem izgubi tudi svojo hinavsko druščino in ljubico. Srečo spet odkriva med tovariši – z uživanjem v vinu, glasbi in obisku krajev, kjer je odraščal. Še ena Iosse-lianijeva čudovita sanjarija o svetu skromnih, drobnih radosti, o tem, kako se včasih šele na jesen znova pokaže življenje.

23.9. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

24.9. torek 18.00Večer SFA: V spomin Janezu Megliču Janez Meglič (1941–2019) je uveljavljeno ime v krogih filmskih amaterjev, ki so delovali od začetka šestde-setih let pod okriljem Kinokluba Ljubljana. Kasneje je s kamero dokumentiral vrsto slovenskih umetnikov in enkratnih krajevnih običajev. Imel je izrazit občutek za ohranjanje slovenske filmske dediščine na področju lju-biteljskega filma.Program bo objavljen pozneje.

21.00D-day: dan za dokumentarecMoj narobe svet | Petra Seliškar, Slovenija/Hrvaška/Makedonija, 2016, DCP, čb/barvni, 74, ap

Satirične pesmi Franeta Milčinskega - Ježka iz petdesetih in šestdesetih let se danes zdijo aktualne kot še nikoli. V filmu Moj narobe svet jih vsak v svojem enkratnem slogu

interpretirajo glasbeniki, kot so Tomaž Pengov, Josipa Lisac, Kimmo Pohjonen in Hugo Race. Glasba, ki jo je producirala rock ikona Chris Eckman (The Walkabouts), se prepleta z arhivskimi posnetki Ježkovih nastopov.

25.9. sreda 19.00Festival SONICARyuichi Sakamoto: CODA | Stephen Nomura Schible, ZDA/Japonska, 2017, Blu-ray, barvni, 102', ap

Ryuichi Sakamoto, eden vidnejših umetnikov naše dobe, že več kakor štirideset let plodovito ustvarja na različnih področjih – od tehno-popa do filmske glasbe, nagrajene z oskarjem. Evolucija njegove glasbe sovpada z njegovimi življenjskimi popotovanji. Intimen portret umetnika.

21.30Festival SONICA: Avdio-vizualni koncertTomas Nordmark: Eternal WorldsTomas Nordmark je v Londonu živeči švedski skladatelj, zvočni umetnik in grafični dizajner. Za sabo ima številne glasbene projekte na področjih zvočne umetnosti, filma, performansa in razstav. Pred kratkim je izdal glasbeni prvenec Eternal Words (2019), ki je požel odobravajoče komentarje New York Timesa in The Guardiana. Glas-bene kompozicije s svojim natančnim in harmonično bogatim zvočnim dizajnom, ki kljubuje žanrom, poslu-šalcu narišejo abstraktno pokrajino kristalnih, hladnih in čistih podob. Po eni strani se Nordmark uči forme svoje glasbe pri ameriških minimalistih 20. stoletja, po drugi strani pa raziskuje melodične teksture starodav-nih skandinavskih svetih himn. Cena vstopnice izjemoma 7 EUR.V sodelovanju z MOTA – muzej tranzitornih umetnosti.

26.9. četrtek 20.00Retrospektiva: Jean Renoir – otvoritevFrancoski kankan (French Cancan) | Jean Renoir, Francija/Italija, 1955, 35mm, 1.37, barvni, 97', svp

Pariz s konca 19. stoletja živahno oživi v barvitem muzi-kalu o prekanjenem impresariju plesnih gledališč, ki se odloči odpreti znameniti Moulin Rouge, obenem pa žon-glira z naklonjenostjo dveh lepotic – egipčanske trebu-šne plesalke in naivnega delovnega dekleta, ki postane zvezda kankana. Vrtoglav poklon živahnemu nočnemu življenju, umetnosti in Parizu (v Technicolorju).»Francoski kankan je odgovor na mojo veliko željo, da bi posnel film v zelo francoskem duhu, kar bi bil /.../ lep most med menoj in francoskimi gledalci. Čutil sem, da mi je občinstvo zelo blizu, a sem se hotel prepričati.« Jean Renoir

27.9. petek 18.00Odprto platno: Večer slovenskega akcijskega filmaLovci brez glave | Aljaž Tepina, Slovenija, 2019, DCP, 2.35, barvni, 6'Rustlands | Rok Mlinar, Slovenija, 2019, DCP, 2.35, barvni, 8'Moj avto! | Aljaž Tepina, Slovenija, 2017, DCP, 1.71, barvni, 3'Srednjeveški spopad z meči, apokaliptična prihodnost in pretep na parkirišču. Čakajo vas trije kratki filmi, vsi sveži primerki slovenskega akcijskega filma. Projekciji sledi okrogla miza z ustvarjalci in demonstracija priprave akcijske koreografije v živo. Brezplačen vstop.

20.00Retrospektiva: Jean RenoirBoudu, rešen iz vode (Boudu sauvé des eaux) | Jean Renoir, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 85', svp

Nekega lepega pariškega dne gospod Lestingois (Char-les Grandval), ugleden knjigarnar in plemenit človekoljub, med oprezanjem po ulicah vidi na drugem koncu daljno-gleda razmršenega potepuha, ki skoči v Seno. Lestingois se ne obotavlja in odhiti reševat potepuha iz vode. Neso-

jeni utopljenec se predstavi kot Boudu (Michel Simon) in Lestingois ga prijazno vzame pod svojo streho. Pikra in zabavna satira o malomeščanstvu, v kateri s komičnim slapstick nastopom blesti veliki Michel Simon.

28.9. sobota 19.00Retrospektiva: Jean RenoirMarseljeza (La Marseillaise) | Jean Renoir, Francija, 1938, 35mm, 1.37, čb, 135', svp

Med francosko revolucijo se skupina prijateljev na jugu Francije odloči, da bo odpotovala v Pariz in sodelovala pri pomembnem dogodku francoske in svetovne zgodo-vine. Renoir je film posnel v času druge pomembne pre-lomnice v francoski zgodovini, ko je leta 1936 na oblast prišla Ljudska fronta.»Sem za poenostavljanje,« je Renoir pojasnil v času nastanka filma, »morali bi odpraviti razvrščanje filmov na sodobne in zgodovinske ter ustvariti zgolj eno katego-rijo filmov, ki jih imamo preprosto za moderne, v koraku s sedanjostjo.«

29.9. nedelja 20.00Retrospektiva: Jean Renoir/Nova svetlobaVelika iluzija (La Grande illusion) | Jean Renoir, Francija, 1937, DCP (35mm), 1.37, čb, 117', ap, svp

Med prvo svetovno vojno Nemci sestrelijo francoska letalca, ki fotografirata nemško ozemlje: stotnika de Boeldieuja (Pierre Fresnay), premožnega aristok-rata, in poročnika Maréchala (Jean Gabin), bistrega mehanika. Nemci ju odpeljejo v taborišče za vojne ujetnike, kjer spoznata številne zapornike, med njimi judovskega bankirja von Rauffensteina (Erich von Stroheim). Film velja za enega najboljših vojnih filmov in tudi za enega najboljših filmov vseh časov. Prinaša izjemno duhovito, mestoma bridko in zelo ganljivo raz-mišljanje o jalovosti vojne.

30.9. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

1.10. torek 20.00100 let Franceta Štiglica – otvoritevFrance Štiglic, filmski režiser | Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm, 1.37, čb, 6'35"Filmski režiser France Štiglic pripoveduje o svoji dejav-nosti in montaži filma Pastirci.Povest o dobrih ljudeh | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1975, 35mm, 1.37, barvni, 98'

Na osamljenem otoku sredi močvirja ob reki Muri živi star zakonski par. Njun vnuk Peter, za katerega pravijo, da je razbojnik, je na begu pred žandarji. K njima se pre-selijo sezonski delavec Ivan, njegova lepa žena Marta in hči iz prvega zakona, slepa Katica. Nekega večera v to samoto zanese berača, za katerega se izkaže, da je zloglasni vnuk Peter. V Katici vzbudi prvo ljubezensko hrepenenje, v Marti pa silno strast in vero, da jo bo popeljal v širni svet. Lirična pripoved o neuresničljivih željah, posneta po literarni predlogi Miška Kranjca.V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Sloven-skim filmskim arhivom pri Arhivu RS.

2.10. sreda 17.00Kino-katedra za pedagoge/100 let Franceta ŠtiglicaBalada o trobenti in oblaku | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 35mm, 1.66, čb, 78'Iz votline v gorah prihajajo glasovi ranjenih partizanov. Na vratih Temnikarjeve domačije se pojavijo trije belogardi-sti, ki Temnikarju med petjem božične pesmi povedo, da gredo pokončat ranjence, ki so jih partizani pustili v neki votlini. Temnikar ve, da jim mora to namero preprečiti. Mračna, a razsvetljujoča, blodna, a nedvoumno jasna

9 program Kinoteke, avgust/september/oktober 2019

ekspresionistična balada o težki (tu zlasti etični) eksis-tenci navadnih ljudi med narodnoosvobodilnim bojem. Projekciji sledi predavanje Andreja Špraha. Brezplačne vstopnice.

21.00100 let Franceta Štiglica/Večer Društva slovenskih režiserjevDruštvo slovenskih režiserjev bo slavnostne dogodke ob stoletnici rojstva velikana slovenskega filma pospre-milo z okroglo mizo. Podatki o sodelujočih in temi razgo-vora bodo objavljeni pozneje. Brezplačen vstop.

3.10. četrtek 12.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videaSeveda te ljubim | Maja Šest, Slovenija, 2014, digitalni format, 2.35, čb, 10'Srečno, Orlo! | Sara Kern, Slovenija, 2016, DCP, 1.85, barvni, 14'Biba | Maja Prettner, Slovenija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 26'Nežka | Gaja Möderndorfer, Slovenija, 2018, DCP, 2.35, barvni, 15'Assunta | Ester Ivakič, Slovenija, 2018, DCP, 4:3, barvni, 18'

14.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videaDober tek, življenje! | Urška Djukić, Slovenija, 2016, DCP, 2.35, barvni, 14'Tiho | Barbara Zemljič, Slovenija, 2017, DCP, 1.85, barvni, 15'Impromptu | Sonja Prosenc, Slovenija, 2015, DCP, 2.35, barvni, 15'Homo Erectus | Ema Kugler, Slovenija, 2000, BetaSP, barvni, 44'

16.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videa2045 | Maja Prelog, Blaž Murn, Slovenija, 2016, DCP, 2.39, barvni, 9'Vožnja, pesem za očeta | Irena Gatej, Slovenija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 13'Svitanje | Tina Ščavničar, Srbija/Slovenija, 2016, DCP, 2.35, barvni, 30'Ljubljana-München 15:27 | Katarina Morano, Slovenija, 2016, DCP, 1.85, barvni, 43'

18.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videa/In memoriam Polona SepeBoles | Špela Čadež, Slovenija, 2013, DCP, 2.35, barvni, 13'

Pisma iz Egipta | Polona Sepe, Slovenija, 2010, digitalni format, 1.85, barvni, 79'

20.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videaDuma na meji – premiera! | Maja Weiss, Slovenija, 2019, digitalni format, 1.85, barvni, 15'Okrožnica | Vesna Bukovec, Slovenija, 2016, digitalni format, 1.85, čb, 4'Back to the City | Polonca Lovšin, Slovenija, 2011, digitalni format, barvni, 14'Plodovi naše zemlje | Jasmina Cibic, Slovenija, 2013, digitalni format, barvni, 12'Obzornik 63 – Vlak senc | Nika Autor, Slovenija, 2017, DCP, 1.85, čb/barvni, 38'

22.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videaUporni duh | Ana Čigon, Slovenija, 2017, digitalni format, 1.85, barvni, 5'Bend vs. brend | Simona Jerala, Hanna Szentpeteri, Slovenija, 2018, digitalni format, 1.85, barvni, 21'Zgodbe iz sekreta | Tijana Zinajić, Gregor Andolšek, Slovenija, 2014, DCP, 1.85, barvni, 62'

24.00Mesto žensk: Maraton: Živele! 25 let filma in videaMed štirimi stenami | Zemira Alajbegović, Neven Korda, Slovenija, 1999, BetaSP, 4:3, barvni, 33' SonoLog | Hanna Slak, Slovenija, 2011, digitalni format, 1.85, barvni, 52'

4.10. petek 19.00 in 21.00Kino-integral: 25fps v LjubljaniProgram bo predstavila selektorica zagrebškega Med-narodnega festivala eksperimentalnega filma in videa 25fps Marina Kožul. Podrobnosti bomo objavili pozneje na www.kinoteka.si.

5.10. sobota 18.00Festival stripa Tinta: Strip v živoŠpikerji in tehniki Radia Študent se bodo že tretje leto zapored preizkusili v branju stripa v živo. Na velikem platnu boste lahko spremljali posamezne odlomke stripa, ki jih bodo v živi govor obudili glasovi špikerjev, glasbena podlaga in zvočni efekti.Tokrat bodo uprizorili strip iz kultne serije Alan Ford, ki letos praznuje okroglih 50 let. Petdeseta epizoda razkriva, kako se je slavna detektivska ekipa TNT zdru-žila in kaj so posamezni člani počeli, preden so se spoznali. V sodelovanju z Radiem Študent.

21.30Festival stripa TintaMaratonci tečejo častni krog (Maratonci trče počasni krug) | Slobodan Šijan, Jugoslavija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 92', spČas med obema svetovnima vojnama. V družini Topa-lović pride do spora, ker se najmlajši potomec noče ukvarjati s pogrebništvom, kot je bilo do tedaj v družin-ski tradiciji. Njegovo dekle ga podpira pri odločitvi, da si poišče lepši poklic, vendar se odnosi med njeno in njegovo družino zaostrijo. Po Kdo neki tam poje še ena vrhunska črna komedija Slobodana Šijana.

6.10. nedelja 17.00100 let Franceta Štiglica/Kinotečna matineja (6+)Ne joči, Peter | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1964, 35mm, 2.35, čb, 92'

Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert Sotlar), ki sta sama svoja »četa«, bi si želela kakšno večjo nalogo, kot je razstreljevanje železni-ških prog. V taboru ju k sebi pokliče poveljnik in jima da novo, zanju prav osupljivo nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke. Partizanska komedija z iskrivimi dialogi ter razburljivimi junaki-njami in junaki.

19.00100 let Franceta Štiglica/Nova svetlobaDolina miru | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956, DCP (35mm), čb, 88', ap

Po ameriškem bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti osta-neta brez staršev. V sirotišnici začne Lotti pripovedovati Marku o dolini, kjer vedno vlada mir. Otroka odločena, da poiščeta »dolino miru«, zbežita iz sirotišnice. Na poti srečata ameriškega pilota Jima. Zgodnja klasika jugo-slovanskega vojnega filma, ki je igralcu Johnu Kitzmil-lerju leta 1957 v Cannesu prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo, je bila leta 2016 ob svoji šestdesetletnici in v restavrirani različici predstavljena v prestižni sekciji Canske klasike.V sodelovanju s SFC.

7.10. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

8.10. torek 19.00100 let Franceta ŠtiglicaNa svoji zemlji | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1948, 35mm, 1.37, čb, 109'

Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega častnika Kutschere, ki se nameni iztrebiti »bandite« v Baški Grapi. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju je prvi slovenski celove-černi in zvočni film.»Takrat je bil družbeni položaj filma veliko bolj stabilen, kot je danes. V tisti zlati filmski dobi, tja do leta 1951, so nam filme plačevali po metru. Vsi filmski ljudje smo živeli v zelo ustvarjalni sredini, živeli smo intenzivno umetniško življenje. Brali smo tekste, se po cele dneve zadrževali v laboratoriju in v tistih časih je bila naša edina skrb čim več vedeti in znati, čimbolje spoznavati filmsko tehniko in čimbolje delati.« France Štiglic

21.00Festival stripa Tinta: pionir stripa in animiranega filma Winsor McCayMali Nemo (Little Nemo) | Winsor McCay, ZDA, 1911, 16mm, čb, nemi, 5‘

Mali Nemo je glavni junak serije tedenskih stripov Winsorja McCaya iz časopisa New York Herald. Prvi McCayev poskus animacije, ki je pozneje postal ena prvih animiranih klasik, prikazuje avtorja, ki načrte o animaciji svojega stripa razkriva »umetniškim prijate-ljem«, ti pa se zamisli posmehujejo. Kratki film nas vodi skozi proces ustvarjanja in snemanja animiranega dela od zasnove do končnega izdelka.Življenje komarja (How a Mosquito Operates) | Winsor McCay, ZDA, 1912, 16mm, čb, nemi, 5‘Dinozaver Gertie (Gertie the Dinosaur) | Winsor McCay, ZDA, 1914, 16mm, čb, nemi, 8'40"Gertie na turneji (Gertie on Tour) | Winsor McCay, ZDA, 1916, 16mm, čb, nemi, 1' (fragment)Kentavra (The Centaurs) | Winsor McCay, ZDA, 1917, 16mm, čb, nemi, 4' (fragment)Potop Luzitanije (The Sinking of the Lusitania) | Winsor McCay, ZDA, 1918, 16mm, čb, nemi, 8'Vodvilsko gledališče žuželk (Bug Vaudeville) | Winsor McCay, ZDA, 1921, 16mm, čb, nemi, 12'Leteča hiša (The Flying House) | Winsor McCay, ZDA, 1921, 16mm, čb, nemi, 11'30"Domača žival (The Pet) | Winsor McCay, ZDA, 1921, 16mm, čb, nemi, 11'Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir). Pro-gram bo uvedel gost festivala Tinta, belgijski stripar in ani-mator Olivier Schrauwen, avtor stripa Fant moj, navdihnje-nega z delom Winsorja McCaya. V sodelovanju z arhivom Carlo Montanaro in Stripburgerjem/Forumom Ljubljana.

9.10. sreda 19.00Retrospektiva: Jean RenoirDeklica z vžigalicami (La Petite Marchande d'allumettes) | Jean Renoir, Jean Tedesco, Francija, 1928, DCP (35mm), 1.33, čb, nemi (s posneto glasbeno spremljavo), 34', svp

Nemi filmski dragulj temelji na zgodbi Hansa Christi-ana Andersena. Silovit spoj impresionizma in ekspre-sionizma ustvari resnično ganljivo filmsko čarovnijo, ki priča o Renoirjevih avantgardnih koreninah.Izlet (Une partie de campagne) | Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp

Pariška družina se odpravi na enodnevni izlet na podeže-lje. Hči se spogleduje s postavnim mladeničem. Štirinajst let kasneje se družina vrne na isto mesto, tam hči spet sreča istega mladeniča, nesojenega ljubimca. »Izlet je film čiste čutnosti, ko nam prav vsaka bilka trave poboža obraz. Prirejen po zgodbi Guyja de Maupassanta je edini pravi ekvivalent umetnosti kratke zgodbe na film-skem platnu. Ne da bi se zatekel k najmanjšemu komen-tarju, nam Renoir ponudi petinštirideset minut poetične proze, ob katere resničnosti nas, v izbranih trenutkih, spreleti, koža pa se nam naježi.« François Truffaut

21.00Retrospektiva: Jean RenoirJužnjak (The Southerner) | Jean Renoir, ZDA, 1945, DCP (35 mm), 1.37, čb, 92', svp

Renoir je iz vichyjske Francije prebegnil v Hollywood in tam med letoma 1941 in 1947 posnel šest filmov, med katerimi za najboljšega velja Južnjak. Film o poljedelcih, posnet v duhu Steinbeckovih Grozdov jeze, predstavi življenje para, razpetega med varnostjo, ki jo ponuja plačana zaposlitev, in tveganjem neodvisnosti. Impre-sionistična, poetična oda pokrajinam ameriškega juga, poklon naravi, ki diktira ritem človekovega življenja, in tudi človeku, ki se ni pripravljen pokoriti okoliščinam.

10.10. četrtek 20.00Retrospektiva: Jean Renoir/Kino-uhoNana | Jean Renoir, Francija, 1926, 35mm, 1.33, čb, nemi, 139' (18fps), avp

V času drugega cesarstva želi Nana, mlada, nekoliko vul-garna in nenadarjena igralka, nastopati v vlogah grandes dames, a zahvaljujoč uspehu pri moških postane kurti-zana, zapusti oder in zaživi razgibano, divje življenje.»[Nano] sem posnel, ker sem občudoval Stroheima in hotel narediti film, ki ne bi bil imitacija njegove umetno-sti, temveč poklon le-tej. To sem naredil s svojim denar-jem in ta denar izgubil. Zato gre za neprijeten spomin. A ne mislite, da to obžalujem. Ne obžalujem, saj sem bil v pomanjkanju denarja prisiljen delati za druge in to delo me je naučilo filmske discipline.« Jean RenoirGlasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).

11.10. petek 19.00Retrospektiva: Jean RenoirChotard in družabniki (Chotard et Cie) | Jean Renoir, Francija, 1933, 35mm, 1.37, čb, 87', svp

Premožen trgovec François Chotard ni zadovoljen s svojim zetom, pisateljem Julienom, saj ta veliko raje sanjari, kakor dela. A ko Julien prejme prestižno lite-rarno nagrado, Chotard v tem zasluti možnost zaslužka. Uvodni posnetek filma je pravi podvig: zapletena, več kot dvominutna vožnja iz bližnjega plana razkrije vso ulico in nato še Chotardovo trgovino.

21.00Mesto ženskShulie | Elisabeth Subrin, ZDA, 1997, video, 4:3, čb/barvni, 36'38", bp

Film kader za kadrom sledi nikoli prikazanemu dokumen-tarnemu portretu študentke Shulamith Firestone iz leta 1967, študentke, ki je nekaj let pozneje postala osre-dnja osebnost v gibanju radikalnega feminizma. Precizno izdelan film govori o ostankih preteklosti in o odzvanjanju vprašanj spolov in družbenih razredov danes.

10 program Kinoteke, avgust/september/oktober 2019

Projekciji sledi pogovor z režiserko filma in pogovor o vplivni knjigi Shulamith Firestone Dialektika spola (Založba /*cf., 2019). Sodelujeta: Katja Čičigoj in Tanja Rener. Moderira: Jasmina Šepetavc. V sodelovanju z Mednarodim festiva-lom sodobnih umetnosti Mesto žensk in Založbo /*cf.

12.10. sobota 19.00Retrospektiva: Jean RenoirZločin gospoda Langea (Le Crime de Monsieur Lange) | Jean Renoir, Francija, 1935, 35mm, 1.37, čb, 84', svp

Po scenariju Jacquesa Préverta posneta zgodba o zaposlenih v majhni založbi, ki se združijo proti sko-rumpiranemu šefu, ujame na film ozračje tridesetih let 20. stoletja v Franciji, ko se je napovedovalo, da bo na oblast prišla Ljudska fronta, levičarska koalicija političnih strank, delavskih sindikatov in kulturnih orga-nizacij. Film je prvi v seriji družbeno in politično anga-žiranih Renoirjevih filmov iz tridesetih let, ki živahno in zabavno predstavi pokvarjenega šefa in skupnost, ki se mu zoperstavi.

21.00Retrospektiva: Jean RenoirPravilo igre (La règle du jeu) | Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp

Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Aristokrat v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene ude-ležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov pri-jatelj. Napeta, tragikomična, a zato nič manj poetična in za svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najvplivnejših filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.

13.10. nedelja 17.00Retrospektiva: Jean Renoir/Kinotečna matineja (14+)Reka (The River) | Jean Renoir, ZDA, 1951, 35mm, 1.37, barvni, 99', svp

Premožna britanska družina živi ob Gangesu, kjer hče -re odraščajo v okolju, v katerem se enakovredno me-šata filozofiji vzhoda in zahoda. V sosesko se preseli stotnik, ki očara sestre in razburka njihovo življenje. Čudovito posneta zgodba o odraščanju v kolonialnem okolju prikaže svet, v katerem ni videti izhoda iz vsa-kodnevnih skrbi.

19.00100 let Franceta ŠtiglicaAmandus | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1966, 35mm, 2.35, barvni, 77'

V času protireformacije se na Slovenskem pojavi španski duhovnik Amandus, zagrizen borec proti lute-ranstvu, ki bi v imenu vere tudi prelival kri. Na lovu ga rani medved; okreva v koči luteranskega kmeta, kjer ga neguje lepa kmetova hči. Širokopotezna zgodovinska drama o verski vojni, ki divja zunaj in v srcih.

21.00Festival stripa Tinta/RetrovizorV kot vroče maščevanje (V for Vendetta) | James McTeigue, ZDA/VB/Nemčija, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 132', sp

V totalitarni Britaniji prihodnosti se dekle Evey znajde v smrtni nevarnosti, iz katere jo reši zamaskirani nezna-nec V, karizmatičen in spreten mojster dvoboja in pre-vare, ki podžiga sodržavljane k uporu zoper tiranijo. Evey postane V-jeva zaveznica v revoluciji, s katero naj bi v družbo nasilja in korupcije povrnila svobodo in pra-vičnost. Niti-ne-tako-futuristični politični triler. Film bo uvedel soavtor originalne stripovske predloge David Lloyd.

14.10. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

15.10. torek 20.00Retrospektiva: Jean Renoir/Kino-uhoTurneja (Le Tournoi dans la cité) | Jean Renoir, Francija, 1929, DCP (35mm), čb, nemi, 127', svp

Bahava visokoproračunska kostumska drama o dvoru Katarine Medičejske, ko je Katarina kot regentka poskušala zgladiti spore med katoliki in protestanti v Franciji. Eno od dvornih dam hoče poročiti s protestan-tom, a ona si želi v zakon s katolikom, v katerega je zaljubljena. Življenje na dvoru je polno spletk ter uso-dnih sporov in spopadov.Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).

16.10. sreda 20.00Kulturna ambasada PalestinaOmar | Hany Abu-Assad, Palestina, 2013, DCP, 2.35, barvni, 96', sp

Omar je vajen izmikanja metkom ob vsakodnevnem prečkanju zidu med Palestino in Izraelom, ko obiskuje svojo ljubezen Nadio. Toda okupirana Palestina ne pozna jasnih meja med ljubeznijo in vojno: na drugi strani zidu postane rahločuten pek Omar goreč borec za svobodo, ki se mora spoprijeti z bolečimi odločitvami glede odraslosti in življenja nasploh.V sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq per la cultura e la causa Palestinese.

17.10. četrtek 18.00Nagrada Darko Bratina/Poklon viziji: Kim LonginottoLjubezen je vse (Love is All: 100 Years of Love & Courtship) | Kim Longinotto, VB, 2014, DCP, čb/barvni, 70', bd

Film raziskuje ljubezen in zapeljevanje na platnu v 20. stoletju, stoletju neverjetnih družbenih sprememb. Zaljubljene pare spremljamo v boju za pravico do lju-bezni od prvih poljubov, ujetih na filmski trak, preko vojne, do rojstva mladinske kulture, gejevske emanci-pacije in svobodne ljubezni.Projekcijo bo uvedel sklop izbranih kratkih filmov novega programskega niz čezmejnega festivala Poklon viziji Prvi Poleti - platforme za raziskovanje novih filmskih govoric. Projekcija bo potekala v prisotnosti avtorice. Program smo pripravili v sodelovanju s čezmejnim festi-valom Poklon viziji in Zavodom Kinoatelje.

21.00(Sko)mineFilm presenečenja po izboru Žige BrdnikaZa ceno ene vstopnice film gledata dva.

18.10. petek 19.00Retrospektiva: Jean RenoirPsica (La Chienne) | Jean Renoir, Francija, 1931, 35mm, 1.37, čb, 95', svp

Morda Renoirjev najbolj oster in hladen film se osre-dotoči na trgovca in njegov odnos z žensko, ki jo njen fant pretepa. Trgovec se vplete v spor, ženski pomaga in se vanjo postopoma zaljubi. Življenja treh postajajo vse bolj prepletena in film vse bolj temačen. »Težko je določiti slog filma, ki se hkrati zdi izraz močne fantastike in močnega realizma.« André Bazin

21.00Retrospektiva: Jean RenoirElena in možje (Elena et les Hommes) | Jean Renoir, Francija/Italija, 1956, DCP (35mm), 1.33, barvni, 95', svpGlej 27.8. ob 21.00.

19.10. sobota 19.00Retrospektiva: Jean RenoirŽivljenje pripada nam (La Vie est à nous) | Jean Renoir, Francija, 1936, DCP (35mm), 1.37, čb, 66', svp

Izjemen film iz Renoirjevega opusa je mešanica filmskega eseja, fikcije in dokumentarca, ki na platno prevede politična vprašanja in pričakovanja delavskega razreda, kakršna je oblikovala francoska komunistična stranka med vladavino Ljudske fronte. Zaporedje dokumentar-nih in igranih epizod, ki vsebujejo tudi humorne vložke in neposredno naslavljanje gledalca, predstavi številna družbena protislovja in njihove morebitne rešitve.Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

21.00Retrospektiva: Jean RenoirČlovek zver (La Bête humaine) | Jean Renoir, Francija, 1938, DCP (35mm), 1.37, barvni, 100', ap, svp

Film se dogaja v železničarski delavnici, kjer femme fatale zapelje tamkajšnjega inženirja, da bi ji pomagal prikriti umor, ki ga je zagrešil njen soprog. Film deloma v slogu filma noir, deloma v slogu poetičnega realizma oriše ozračje v Franciji ob koncu tridesetih let 20. sto-letja, ko je koalicija Ljudske fronte razpadala ter so se nad Evropo zbirali oblaki fašizma in nacizma. Odlično posodobljena priredba romana Emila Zolaja.Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

20.10. nedelja 17.00100 let Franceta Štiglica/Kinotečna matineja (7+)Pastirci | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm, 1.66, barvni, 82'

Otroci iz revnih družin v hribih kot pastirci ovac služijo vsakdanji kruh. Porajajo se prve simpatije, otroke pre-veva strah pred neznanim in pred tem, kar se domnevno skriva v starem, začaranem mlinu. Mladinski film iz pas-tirskega življenja.

19.00100 let Franceta ŠtiglicaVojni zločinci bodo kaznovani | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946, 35mm, čb, 6'20"Sojenje nemškim okupatorjem in njihovim sodelavcem v telovadnem domu na Taboru Ljubljani, med drugim Erwinu Roesenerju in Leonu Rupniku.

Še bo kdaj pomlad | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1950, 35mm, 1.37, čb, 3'Napovednik za celovečerni film Trst.Trst | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1951, 35mm, 1.37, čb, 80', svpV Trstu med drugo svetovno vojno pod nemško oku-pacijo tli slovensko-italijanski odpor. Vodja mestnih ilegalcev Borut poziva delavce v ladjedelnici k stavki, najbolj bojevit ilegalec Karlo, ki zagovarja priključitev Trsta »novi Jugoslaviji«, pa se pri ilegalki Vidi skriva pred policijo. Italijanski policijski funkcionarji bežijo iz mesta in tudi gestapovcem ne uspe zatreti odpora. Vojno-poli-tična drama o partizanskem osvobajanju Trsta, posneta na Reki, po scenariju Franceta Bevka.

21.10. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

22.10. torek 19.00100 let Franceta ŠtiglicaTistega lepega dne | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm, 1.66, čb, 83'

V primorski vasi, ki je bila med obema svetovnima vojnama pod Italijo, so vsi prebivalci Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije zasmehovani bratje, ki so se pridružili faši-stom. France Štiglic je film posnel po scenariju, ki ga je z Andrejem Hiengom spisal po istoimenski noveli Cirila Kosmača. Čistokrvna klasika in eden najbolj komičnih dosežkov slovenske kinematografije.

21.00100 let Franceta ŠtiglicaMladina gradi | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946, 35mm, 1.37, čb, 17'43"Film o mladinskih delovnih brigadah v slogu Jorisa Ivensa. Svet na Kajžarju | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1952, 35mm, 1.37, čb, 99'

Slovensko podeželje, Haloze v povojnih letih, ko je nova oblast odvzela zemljo cerkvi in »kulakom« ter začela ustanavljati zadruge. Viničar Vračko, ki je med vojno najprej simpatiziral z Nemci, potem pa s partizani, se na ženino pobudo z družino preseli v prazno »gosposko hišo«, drugi viničarji pa zasedejo cerkveno zidanico in v njej priredijo veselico, ki jo vodilni predstavnik reakcio-narnih sil – kulakov, cerkve in okupatorjevih kolaboran-tov – poskuša prekiniti.

23.10. sreda 20.00Dnevi nemškega filma – otvoritevBila sem doma, toda … (Ich war zuhause, aber...) | Angela Schanelec, Nemčija/Srbija, 2019, DCP, 1.66, barvni, 106', ap, svp

Trinajstletni Phillip je pobegnil od doma. Po tednu dni se vrne brez pojasnil, s poškodovano nogo. Njegova mama Astrid in učitelji o njegovem izginotju zgolj ugibajo. Kaj je iskal, se je želel zbližati z naravo, se približati smrti – po tem, ko mu je umrl oče? Življenje se počasi vrne v ute-čene tirnice. Toda Astrid se mora soočiti s spoznanjem, da njen sin živi svoje življenje in da je njen vpliv omejen. Družina razpade, zato da se lahko znova sestavi.V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.

24.10. četrtek 19.00Dnevi nemškega filma/Kratki!Biotop (Biotop) | Paul Scholten, Nemčija, 2018, DCP, 1.85, čb/barvni, 11'31", apŽivljenje v münchenskem predmestju je spokojno, prava idila. Toda že nekaj časa prebivalce vznemirja to, da naj bi se v bližini naselili begunci.Mačji dnevi (Neko no Hi – Katzentage) | Jon Frickey, Nemčija/Japonska, 2018, DCP, 16:9, barvni, 11'09", ap

11 program program Kinoteke, avgust/september/oktober 2019

Legendasp slovenski podnapisisvp slovenski video podnapisiap angleški podnapisiavp angleški videopodnapisibp brez podnapisovbd brez dialogov

Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.

Ko Jiroju nekega dne palačinke s sirupom ne teknejo, je njegovemu očetu jasno, da nekaj ni v redu. Zdravnica ve, kaj ga muči: Jiro ima mačji nahod, za katerim pa lahko zbolijo le mačke.Na sledi Addaiu (Tracing Addai) | Esther Niemeier, Nemčija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 30', apAnimirani dokumentarec o vojni in njenem tragičnem vplivu na življenja ljudi. Mladi Addai se preseli v Sirijo, da bi pomagal žrtvam državljanske vojne.Am Cu Ce – Moj ponos (Am Cu Ce – Mein ganzer Stolz) | Hannah Weissenborn, Nemčija, 2018, DCP, 1.33, barvni, 19', apRomunski voznik tovornjaka Stancu je nečaku Draganu dal drugo voznikovo kartico, da bi se vozil dlje, kot je dovoljeno. A ko Dragan za nekaj sekund zaspi za vola-nom in skoraj umre, Stancuja zapeče vest. Igra Halma (Halmaspiel) | Betina Kuntzsch, Nemčija, 2017, DCP, 16:9, barvni, 14'33", apPrek animiranih drobcev iz družinske zbirke se razkriva biografija režiserkine matere. Zgodba o begu in prilaga-janju, sodelovanju in dvomih.Zabava (Fest) | Nikita Diakur, Nemčija, 2018, DCP, 16:9, barvni, 2'55", bdPredmestna blokovska zabava. Rave, brezpilotnik, žar in sladoled. Nato pa adrenalinska točka. Po navdihu YouTuba.Carlottin obraz (Carlotta's Face) | Frédéric Schuld, Valentin Riedl, Nemčija, 2018, DCP, 16:9, čb/barvni, 5', apČudovito animiran portret o tem, kako obrazna slepota zmede otroka in kako je Carlotta po zaslugi redke nevro-loške motnje odkrila dar umetniškega izražanja.

21.00Dnevi nemškega filmaLotte na Bauhausu (Lotte am Bauhaus) | Gregor Schnitzler, Nemčija, 2019, DCP, 1.78, barvni, 105', ap, svp

Weimar, 1921: življenje 20-letne Lotte Brendel se zdi vnaprej določeno. Oče jo vidi kot bodočo ženo in mater ob strani moža, ki bi prevzel družinsko mizarsko podje-tje. Toda svojeglava Lotte se proti volji družine priključi skupini mladih umetnikov, prijavi se na Bauhaus  – in je sprejeta. Weimarski Bauhaus pod vodstvom vizionar-skega Walterja Gropiusa si ne prizadeva zgolj povezati umetnost in obrt; na tej šoli naj bi svoje mesto našel tudi »novi človek«.

25.10. petek 20.00Dnevi nemškega filmaBrecht – prvi del (Brecht – Teil 1) | Heinrich Breloer, Nemčija, 2018, DCP, 1.78, barvni, 90', svp

Biografska drama oživlja Brechtov čas in vplive, pri čemer se osredotoča zlasti na duha, različna sodelova-nja in ženske, ki so se skrivali za Brechtovo družbeno kritiko. Mehanizmi in osebnosti, ki so poganjali Brech-tovo kreativno dejavnost, odstirajo drug vidik njegovega genija. Kronološko nanizani prizori iz Brechtovega življe-nja vlečejo lok od prve svetovne vojne in kabaretu podob-nega vrveža weimarske republike, eksila in nacistične Nemčije do obnove in redke zgodbe o uspehu onkraj železne zavese, ko so Brecht in druščina ustanovili iko-nično gledališče Berliner Ensemble v Vzhodnem Berlinu.Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

21.45Dnevi nemškega filmaBrecht – drugi del (Brecht – Teil 2) | Heinrich Breloer, Nemčija, 2018, DCP, 1.78, barvni, 90', svpFilmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.

26.10. sobota 19.00Dnevi nemškega filmaDuh Bauhausa (Vom Bauen der Zukunft – 100 Jahre Bauhaus) | Niels Bolbrinker, Thomas Tielsch, Nemčija, 2018, DCP, 1.85, čb/barvni, 95', ap, svp

Walter Gropius je s sodelavci zasnoval radikalno ume-tniško utopijo, sintezo svobodnega navdiha in strogih struktur, obogatitve in preprostosti, svetlobe in jas-nosti. Vpliv Bauhausa je viden še danes. Kaj imajo npr. sodobne favele v Kolumbiji opraviti z delavskim nase-ljem v Dessauu? Dokumentarec ponuja širši kontekst, ni zgolj zgodovinsko in hagiografsko posvetilo gibanju, temveč ideje izpred stoletja poveže s sodobnimi ume-tniškimi, arhitekturnimi in urbanističnimi smernicami.

21.00Dnevi nemškega filma/Kratki!Božanska pot (The Divine Way) | Ilaria Di Carlo, Nemčija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 15', bdFilm nas po motivih Dantejeve Božanske komedije pope-lje na protagonistkin epski spust po neskončnem labi-rintu stopnic. Onkraj plaže (Beyond Beach) | Clara Winter in Miguel Ferráez, Nemčija/Mehika, 2018, DCP, 1.85, barvni, 14', apObzorje je prepredeno z meglico roza barve – kakor neskončen sončni zahod na ohranjevalniku zaslona. Z vseh koncev sveta je semkaj naplavilo ljudi, ki si obe-tajo izpolnitev obljube zahodne družbe: možnost, da pred njo pobegnemo.Umbra | Florian Fischer in Johannes Krell, Nemčija, 2019, DCP, 1.85, barvni, 20'17", bd

Film obravnava optične pojave, ki jih najdemo v naravi, obuja vsakdanje podobe in tudi tiste bolj nenavadne, ki se zgodijo med sončnim mrkom.Tri žrtve (Three Casualties) | Jens Pecho, Nemčija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 7'18", bdAnaliza treh filmskih scen, ki prikazujejo kaskadersko točko, v kateri kaskader umre.Fosfen (Fosfeno) | David Gómez Alzate, Nemčija/Kolumbija, 2018, DCP (16mm), 1.37, barvni, 11'15", bdZ besedo fosfen poimenujemo zaznavanja, ki ne nasta-nejo zaradi svetlobe, temveč zaradi drugih očesnih dražljajev v možganih.Gostilna na Majorki (Eine Kneipe auf Malle – A Bar on Majorca) | Marian Mayland, Nemčija, 2018, DCP, 1.85, barvni, 15', apEssen, april 2016. Dva datirana pojava: super 8-mm film, Kodachrome K40, osvetljen približno 30 let po pre-teku roka, in Nacionalna demokratska stranka (NPD).

27.10. nedelja 10.00–14.00Animateka: Mednarodni dan animiranega filmaDelavnica animiranega filma za otroke (7–12 let)Udeležba na delavnici je ob predhodni najavi na info@dsaf.si brezplačna. V sodelovanju z Društvom za izvajanje filmske vzgoje Slon.

14.00Animateka: Mednarodni dan animiranega filmaProjekcija filmov z delavnic animiranega filma za otroke in mlade v SlovenijiV sodelovanju z Društvom za izvajanje filmske vzgoje Slon, Zavodom MARS, Zavodom za film in avdiovizualno produkcijo Zvviks, Zavodom Dagiba in KUD Mreža.

18.00Animateka: Mednarodni dan animiranega filmaProjekcija študentskih animiranih filmov in podelitev stanovskih nagradPles ljubezni | Leo Černic, Slovenija, 2018, DCP, 2.35, čb/barvni, 5'38"Bucket full of crabs | Katarina Blažič, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 0'50"Mašina spomina | Kristina Kokalj, Slovenija, 2018, digitalni format, čb, 4'25", bdAsparagorest | Sofija Kruglikova, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 1'54", bdVojko | Janja Kosi, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 1'57", bdMorning routine | Peter Ferlan, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 3', bd… smell the Coffee | Mia Paller, Slovenija, 2018, digitalni format, čb, 1'28", bdDotik (Dodir) | Petar Zekić, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 5'12", bdTrenutek | Ana Vičič, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 2'55", bdRibja juha | Dora Koštrun, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 2'58", bdBig Data | Veronika Hozjan, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 2'26", bdNikoli ni miru | Žoel Kastelic, Slovenija, 2018, digitalni format, čb, 1'53", bd

Pomaranča | Anja Rupar, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 2'17", bdVrvohodec | Dea Biličič, Slovenija, 2018, digitalni format, barvni, 5'13", bdKar od nekod | Žiga Stupica, Slovenija, 2018, DCP, 16:9, barvni, 5'25", bdV sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma

20.00Animateka: Mednarodni dan animiranega filmaDragulji slovenskega animiranega filmaUsoden strel | Mile de Gleria, Slovenija (Jugoslavija), 1953, 35mm, 1.37, čb, 9'Brihtne buče | Saša Dobrila, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 35mm, 1.37, čb, 7'20"Puščica | Miki Muster, Slovenija (Jugoslavija),1960, 35mm, 1.37, barvni, 7'Sintetični humor | Črt Škodlar, Slovenija (Jugoslavija), 1967, 35mm, 1.37, barvni, 9'Orden | Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.37, barvni, 7'Močvirje | Koni Steinbacher, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, 1.37, barvni, 9'10"Poljubi mehka me radirka | Zvonko Čoh, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm, 1.37, čb/barvni, 6'Ljubo doma | Marjan Manček, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.37, barvni, 5'Black & White | Zdravko Barišič, Slovenija (Jugoslavija), 1988, 35mm, 1.37, čb/barvni, 2'Poskušaj migati dvakrat | Zvonko Čoh, Milan Erič, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 16mm, 1.66, čb, 26'45"V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Društvom ŠKUC in Zavodom Vertigo.

22.00Animateka: Mednarodni dan animiranega filmaSocializacija bika? | Zvonko Čoh, Milan Erič, Slovenija, 1998, 35mm, 1.37, čb/barvni, 78', ap

Plešast profesor Rozina, genetik svetovnega slovesa, njegov malo manj znani brat Bruno in čedna asistentka Marta že vrsto let preizkušajo vse mogoče kemijske spo-jine, s katerimi bi lahko pospešili rast lasnih celic. Pri 99. neuspelem poskusu pride do eksplozije, ker je brat Bruno po pomoti dodal kemikaliji malo mleka, ki je bilo sicer namenjeno za malico. Pobesneli profesor, jezen, ker je ostal brez dopoldanskega obroka, brata za zmeraj napodi iz laboratorija. Brat pa sklene, da se bo mašče-val. To je zgodba, ki jo je napisalo življenje, zgodba o zagnanosti, naivnosti, sebičnosti, maščevalnosti, lažeh, mleku, jušnih kockah in nenazadnje tudi o ljubezni.

28.10. ponedeljek Kinoteka je zaprta.

29.10. torek 18.00100 let Franceta ŠtiglicaVeselo gostivanje | France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm, 1.66, barvni, 97'

Pickova banda, ki jo sestavljajo povratnik iz Amerike Tompa, stric Štefek, stric Marko in mladi Miško, potuje po prekmurski ravnici ter igra na različnih zabavah in ob različnih priložnostih. Miškova mati in drugo sorodstvo, pa tudi vaški kaplan in sosedje želijo, da bi se Miško izšolal za duhovnika in se tako dvignil nad revščino, ki jih obdaja. Miško pa si želi postati profe-sor ali celo pisatelj. Humorna pripoved o prekmurskih muzikantih.

20.00Retrospektiva: Jean Renoir/Kino-uhoNa krilih charlestona (Sur un air de Charleston) | Jean Renoir, Francija, 1927, 35mm, 1.33, čb, 24' (18fps), svp

Piše se leto 2028. Afriški raziskovalec se poda na sever, v barbarsko Evropo, kjer odkrije divjo belko, ki živi v ruše-vinah Pariza. Film, v katerem spoznamo Renoirjevo zgo-dnjo ljubezen do posebnih efektov in fantastike, je satira

o modernem kolonialističnem valu v Franciji, naklonje-nem vsemu, kar je prišlo iz Afrike.Zakotje (Le bled) | Jean Renoir, Francija, 1929, DCP (35mm), 1.33, čb, nemi, 105', svp

Renoirjev zadnji nemi film je nastal ob stoletnici koloni-zacije Alžirije in scenarij je temu primerno kolonialen: nedolžen mlad Francoz prispe v Alžirijo, kjer se mora dokazati pred premožnim stricem in dekletom, v katero se zaljubi. »Ker mu je preprostost scenarija nudila precejšnjo svo-bodo, je Renoir izkoristil priložnost in posnel pustolovski film v slogu ameriških, v ob je užival v mladosti. Zakotje se začne kot komedija, pride do vrhunca kot mogočna pustolovščina, ki se prevesi v sentimentalen zaključek.« Jacques RivetteGlasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).

30.10. sreda 18.00Kino-integral: Postaja DIVA/SCCA-LjubljanaSvetovni dan avdiovizualne dediščine: Od najdenih posnetkov do ponovne uprizoritve, videodela iz zbirke n.b.k. Video-Forum BerlinAvra težko umre (Ali: Kako sem se naučil nehati skrbeti in vzljubil kopijo) (Aura Dies Hard (Or: How I learned to Stop Worrying and Love the Copy)) | Nate Harrison, ZDA, 2010, digitalni format, 4:3, barvni, 14'10", bdTechnologija/Transformacija: Čudežna ženska (Technology/Transformation: Wonder Woman) | Dara Birnbaum, ZDA, 1978, digitalni format, 4:3, barvni, 5'55",bd

Navodila št. 2 (Instructions No. 2) | Sanja Iveković, Hrvaška, 2015, digitalni format, 16:9, barvni, 4'52", bdSigrid 1930 | Karin Sander, Nemčija, 2009, digitalni format (9.5mm), 4:3, čb, 32" (zanka), bdOdlomek iz obzornika iz leta 1930 s sledovi modre ple-sni, madežev in prask.Oralnost (The Oral Thing) | Bjørn Melhus, Norveška/Nemčija, 2001, digitalni format, 4:3, barvni, 8' (zanka), bd V prostem padu (In Free Fall) | Hito Steyerl, Nemčija, 2013, digitalni format, barvni, 33'42", apProgram bo predstavila direktorica n.b.k. Video-Forum Berlin in kuratorka programa Kathrin Becker.

20.00Retrospektiva: Jean RenoirAretirani desetar (Le Caporal épinglé) | Jean Renoir, Francija, 1962, DCP (35mm), 1.66, čb, 105', ap, svp

Pariški desetar iz ugledne družine se po nemški zasedbi Francije znajde v taborišču s pisano druščino sotrpinov: natakarjev, kmeta, delavca in idealističnega intelektu-alca. Desetar se ne sprijazni z usodo in se s pomočjo sojetnikov nenehno pripravlja na pobeg. Renoirjev zad-nji celovečerec je po mnenju avtorja tudi njegov najbolj žalostni film, a v zgodbi o svetu, oropanem kavalirstva, dramo vendarle poživi z iskrivo komedijo.

31.10. četrtek Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.

(še?) prezahtevna za slovenske razmere. Edini celovečerni animirani film tako že več kot dvaj-set let ostaja Socializacija bika? (1998) Milana Eriča in Zvonka Čoha. Avtorja, dejavna večinoma v ilustraciji, sta v devetdesetih s pionirskim zano-som ustvarila delo, ki nas vedno znova opominja, da moramo vztrajati pri izboljšanju produkcijskih pogojev, da si bomo v prihodnosti lahko ogledali še kakšen slovenski animirani dolgometražni biser. Za njun prispevek k razvoju animiranega filma v Sloveniji Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) Milanu Eriču in Zvonku Čohu pode-ljuje stanovsko nagrado Saša Dobrile za življenj-sko delo. Poleg tega bo društvo letos drugič nag-radilo najboljša študentska projekta, za končan študijski animirani film in za animirani projekt v razvoju, ter prvič tudi stanovske nagrade.

Kot stanovska organizacija si DSAF priza-deva za zagotavljanje boljših pogojev na področju animiranega filma in njegovo prepoznavnost v širši strokovni in splošni javnosti. V zadnjih letih društvo intenzivno deluje na podpori razvoja pro-jektov. S sorodnimi društvi iz Slovaške, Češke, Poljske in Madžarske je bila ustanovljena nadna-

cionalna povezava CEE Animation, ki orje ledino z enoletnim programom razvoja profesionalnih ani-miranih filmov. Na podoben način sicer delujejo programi Eave, Maia ali Ex Oriente, vendar nobe-den od njih ne pokriva področja animiranega filma in ne sprejema animiranih projektov. Prodorno naravo delovanja združenja so prepoznali tudi na evropski ravni, v Sloveniji žal (še?) ne. A bodimo potrpežljivi. To delujoči v animaciji znajo.

Bodimo potrpežljivi v časih, ko je v Cannesu animirani film prvič dobil eno glavnih nagrad, ko se animiranemu filmu po svetu eksponentno odpi-rajo nove produkcijske in distribucijske možnosti, slovenski ustvarjalci animiranega filma pa kljub dobrim koprodukcijskim povezavam zaradi preoz-kih omejitev še zmeraj nimajo realnih možnosti kandidiranja za sredstva za celovečerni animi-rani film. Trenutno veljavni pravilnik Slovenskega filmskega centra tudi najbolj priznanih svetovnih festivalov animiranega filma ne prepoznava kot enakovrednih – a bodimo potrpežljivi.

Tudi na področju restavriranja in digitalizira-nja naše filmske dediščine bomo morali biti potr-pežljivi. V primerjavi s sosednjimi državami, ki tudi

s pomočjo evropskih sredstev pospešeno vračajo svoje filmske klasike na velika platna, naša država nima sprejete niti celovite vizije razvoja kinemato-grafskega in avdiovizualnega področja, kaj šele dol-goročne strategije restavriranja filmov. Kljub temu da imamo bogato zgodovino animiranega filma, je nove generacije nimajo priložnosti spoznati, razen občasno na kinotečnih projekcijah 35-mm filmskih kopij iz Slovenskega filmskega arhiva.

Tek na dolge proge je tudi izobraževanje. Zametki visokošolskega izobraževanja na podro-čju animacije segajo v devetdeseta leta, ko je na Akademiji likovnih umetnosti in oblikovanja Uni-verze v Ljubljani (ALUO) taisti Milan Erič organi-ziral prve delavnice animacije. Na začetku tisoč-letja so te vsebine nekoliko bolj sistematično vzniknile v okviru šole Famul Stuart, ki je danes kot Akademija umetnosti del Univerze v Novi Gorici (UNG AU) – tam se danes lahko perspek-tivni avtorji izobražujejo tako na prvi kot na drugi stopnji –, nedavno pa so animacijo prvič uvedli kot predmet še na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Baza za dobro delo na visokošolski ravni pa je bila ustvarjena že mnogo prej, in tu je treba priznati pionirstvo populariza-ciji neodvisnega animiranega filma s festivalom Animateka, intenzivnemu razvoju filmske vzgoje preko vodenih ogledov in delavnic animiranega filma (Kinobalon, Slon, Zvviks, Dagiba …) ter umetniškim gimnazijam in medijskim srednjim šolam. Osnovna digitalna pismenost se pri mla-dih opazno viša. Z uvedbo vsebin filma kot izbir-nega predmeta vzgajamo prvo generacijo, ki se bo z razumevanjem principov filma in animacije (lahko) sistematično srečevala že od osnovne šole dalje, a na to, da bo krog sklenjen in bomo dobili tudi prve ustvarjalce, bomo morali še poča-kati. Upajmo, da bomo videli drugi slovenski celo-večerni animirani film že pred tem. Da ne bomo capljali za sosedi in svetom s stoletno zamudo, sploh pa ne z našimi talenti, ki jih prepoznavajo vsepovsod po svetu. Bodimo potrpežljivi.

Tina Smrekar, Igor Prassel

ProgramDelavnica animiranega filma za otroke (7–12 let), 27.10. ob 10.00Projekcija filmov z delavnic animiranega filma za otroke in mlade v Sloveniji, 27.10. ob 14.00Projekcija študentskih animiranih filmov in pode-litev stanovskih nagrad, 27.10. ob 18.00 Dragulji slovenskega animiranega filma, 27.10. ob 20.00Socializacija bika?, 27.10. ob 22.00

12 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

dijo in tonaliteto, namesto tega se je osredotočala na nova ritmična načela. Ta glasba je estetsko zaznavna zahvaljujoč neglasbenim asociacijam  – prek svoje povezave s filmsko podobo.

Martin KaňuchSlovaški filmski inštitut – kurator programaPrevod Maja Lovrenov

ProgramPtiči, sirote in norci, 10.9. ob 21.00Voda in delo, Old Shatterhand je prišel k nam, Postaja Peklo, Križišča, Fotografiranje prebivalcev, Oko, 6,2, 11.9. ob 19.00Sonce v mreži, 11.9. ob 21.00Sedim na veji in uživam, 12.9. ob 21.00

Dnevi slovaškega filma v času Češkoslovaške

Sledi eksperimen-tiranja v slovaških kratkih filmih

Program slovaških kratkih filmov je primer potu-joče na prostor vezane kuratorske predstavitve najpomembnejših kratkih filmov, posnetih v »zlati dobi« 60. let prejšnjega stoletja, ko je prišlo do oslabitve političnega vmešavanja v filmsko ustvar-janje in njegovega birokratskega nadzora v nacio-nalizirani češkoslovaški filmski industriji. Prvič po letu 1945, ko so po vojni ponovno zagnali slovaški film, je večinoma mlada generacija filmarjev začela kazati eksperimentalna nagnjenja, ki jih lahko zasledimo predvsem v delih Dušana Hanáka, Juraja Jakubiska in Dušana Trančíka. Toda tudi filmarji starejše generacije (dokumentaristi, kot so Milan Černák, Vlado Kubenko, Martin Slivka in Ladislav Kudelka) so začeli iskati različne načine dela s filmskimi podobami, glasbo ali zvokom in odkrivali nove načine, kako se izogniti reprezenta-ciji, uporabi glasu pripovedovalca in ponazarjanju.

Leto 1963 predstavlja točko preloma v slo-vaškem dokumentarnem filmu. Po spremembah v družbi in politični situaciji (vključno z rehabilitacijo nekaterih političnih zapornikov ter s kritiko kultnih

osebnosti, dogmatizma in politične demagogije) je to leto, ko je dokumentarni film začel posta-jati moderen – v načinu razmišljanja in filmskega ustvarjanja. Toda prva generacija režiserjev, ki so diplomirali na FAMU (Štefan Uher, Peter Solan, Martin Hollý), je bila tista, ki je imela pogum pre-noviti dokumentaristiko že v poznih 50. letih in je tako postavila temelje za filmarje naslednje gene-racije. Preden so jim dovolili snemati igrane filme, so morali nekaj let preživeti v manj prestižnem Studiu dokumentarnega filma, kjer naj bi izpilili svojo obrt in pridobili politično zaupanje. Ena od prednosti te prakse je bila slogovna in osebnostna raznovrstnost studijske produkcije. Dokumentarni film tega obdobja je zavrnil poenostavljeno vizijo družbe in ljudi, začel se je zavedati družbenih vpra-šanj (npr. prestopništva mladine, delovne etike, krize družine), osredotočal se je na pristnost in »banalnost« vsakdanjega življenja in presegel opi-sno naravo filmskega jezika tistega obdobja. Fil-marji so hoteli zajeti trenutek in pristnost vsakda-nje realnosti ljudi, namesto da bi uprizarjali prizore in uokvirjali svoje filme v zgodbe.

Za dokumentarni film 60. let je bilo pomem-bno, da so režiserji, dramaturgi (Miroslav Horňák, Rudolf Urc) in tudi filmski kritiki (Pavel Branko, Agneša Kalinová) redno potovali na filmske festi-vale, kot so Krakov, Leipzig in Oberhausen, in so bili odprti za nove impulze, ki so prihajali iz svetovnega filma. Poleg očitne povezave s češkim filmom je močan vpliv prišel s Poljske, pri čemer je bil Martin Slivka pomemben »posrednik« stikov od poznih 50. let naprej. Dela Jana Łomnickega, Kazimierza Kara-basza, pa tudi Jana Lenice in Waleriana Borowczyka so med slovaškimi filmarji močno odmevala.

Premik v njihovem mišljenju je spodbu-dila tudi sodobna eksperimentalna (elektronska) glasba, ko so pomembni skladatelji tiste dobe (Ilja

Zeljenka, Roman Berger in Pavol Šimai) začeli sode-lovati pri filmih. Zamenjava nekoč prevladujočih besed z zvokom in glasbo je bila ena glavnih last-nosti kratkih dokumentarcev in animiranih filmov tistega obdobja. Prav verjetno najvplivnejši sklada-telj moderne filmske glasbe, t. i. nove glasbe, je bil Ilja Zeljenka, ki je sprva sodeloval z režiserjem Štefanom Uherjem. Zeljenka je znan po svoji asket-skosti in delu z glasbenimi lajtmotivi, ki niso opisni, pač pa atmosferski, pri čemer je zmanjšal število inštrumentov in glasbo povezal z ritmom podob – z zvoki, posnetimi na prizorišču. Mladi skladatelji na splošno so se odmaknili od opisnih in monumen-talnih orkestralnih skladb in filmsko glasbo skla-dali kot komorna dela, pri čemer je bil soundtrack pogosto najbolj napreden, eksperimentalni del filma. Nova glasba je zavrnila tradicionalno melo-

Animateka: Mednarodni dan animiranega filma

Slovenski animirani film – Kam greš?

Slovenski animirani film je v zadnjih petnajstih letih dobil nov zalet, tako v produkciji kot na podro-čju izobraževanja. Trenutno najvidnejši avtorji, Dušan Kastelic, Špela Čadež, Kolja Saksida, Leon Vidmar, Timon Leder, prejemajo priznanja po vsem svetu. Vsi ti avtorji delujejo na področju kratkega filma, saj je produkcija animiranega celovečerca

Ptiči, sirote in norci, Juraj Jakubisko, 1969

Socializacija bika?, Milan Erič, Zvonko Čoh, 1998

Za konec s programom Kratki! Vzhajajoče zvezde predstavljamo sodobni eksperimentalni film in video umetnost iz Nemčije, četrto edicijo kratkih del mladih obetavnih umetnikov po izboru AG Kurzfilm in German Films. Z vsakoletnim kuri-ranim izborom želijo – in z njimi tudi Goethe-Insti-tut – spodbujati kakovostni umetniški film in video umetnost, ki nista primerna samo za predvajanje na festivalih, temveč tudi v muzejih in galerijah. Vabljeni v dobro filmsko družbo!

Vaš Goethe-Institut Ljubljana

ProgramBila sem doma, toda …, 23.10. ob 20.00Kratki!: Short Export 2019 – Made in Germany, 24.10. ob 19.00Lotte na Bauhausu, 24.10. ob 21.00Brecht – prvi del, 25.10. ob 20.00Brecht – drugi del, 25.10. ob 21.45Duh Bauhausa, 26.10. ob 19.00Kratki!: Vzhajajoče zvezde, 26.10. ob 21.00

Dnevi nemškega filma

5. Dnevi nemškega filma

Goethe-Institut Ljubljana in Slovenska kinoteka znova, že petič zapored, vabita k ogledu nove nemške filmske produkcije. Letošnji Dnevi se bodo od prejšnjih nekoliko razlikovali, saj bo ob poudarku na Bauhausu ob stoletnici te slavne umetniško-obrtniške šole v ospredju tudi TV-pro-dukcija posebnega kulturnega pomena. Na velikem platnu bosta tako zaživela dva filma, posneta za male zaslone in predvajana na nem-ški nacionalni televiziji  – 180 minut Brechta in zgodba mlade študentke na Bauhausu.

5. Dneve nemškega filma bomo odprli z družinsko dramo, nemško-srbsko produkcijo reži-serke Angele Schanelec, Bila sem doma, toda … (Ich war zuhause, aber …, 2019). Kompleksna pripoved o ljubezni, družini in odgovornosti z

metafilmskimi vidiki posredno opozarja gledalca, da gleda izmišljeno zgodbo, ki obenem na svež, umetniški način prikazuje, kako je lahko fikcija bolj resnična od resničnosti. Režiserka je bila nagrajena s srebrnim medvedom za režijo na letošnjem Berlinalu.

Nadaljujemo z izborom sedmih izjemnih krat-kih filmov, izbranih med 500 prijavljenimi na med-narodni festival kratkih filmov v Clermont-Ferrandu. Letošnji program Kratki! Short Export 2019  – Made in Germany predstavlja različne zgodbe, bizarne in vznemirljive, toplosrčne in duhovite, v igranih, dokumentarnih ali animiranih kratkih filmih.

Prvi od filmov, posvečenih Bauhausu, nas popelje v Weimar, v leto 1921. V igranem filmu Lotte na Bauhausu (Lotte am Bauhaus, 2019) spremljamo 20-letno Lotte, ki se proti volji družine priključi skupini mladih umetnikov, se prijavi na Bauhaus in je sprejeta. V študentu Paulu Selig-mannu Lotte najde podpornika in svojo veliko ljubezen. V javnosti težko pričakovana filmska zgodba naj bi osvetljevala vlogo žensk na sloviti šoli – ali ji to uspe, boste presodili sami.

Zadnji oktobrski petek posvečamo Ber-toltu Brechtu, velikemu nemškemu dramatiku. Nova biografska drama v dveh delih Brecht (2018) režiserja Heinricha Breloerja oživlja Brechtov zgodnji in pozni čas (mladega igra Tom Schilling, starega Burghart Klaußner, dva izjemna igralca), prikazuje pa tudi vplive, ki so se skri-

vali za njegovo družbeno kritiko: duh časa, raz-lična Brechtova sodelovanja in projekte ter zlasti ženske. Filmsko sceno polnijo kronološko nani-zani prizori iz Brechtovega življenja, ki vlečejo lok od prve svetovne vojne in kabaretu podobnega vrveža weimarske republike, eksila in nacistične Nemčije, do obnove in sijajne zgodbe o uspehu onkraj železne zavese, ko so Brecht in druščina ustanovili ikonično gledališče Berliner Ensemble v Vzhodnem Berlinu Nemške demokratične repu-blike. Zanimivost glede predvajanja: film je bil po premieri v Berlinu teden dni na ogled v kinu in nato prikazan na televiziji v dveh delih.

Sledi Duh Bauhausa (Vom Bauen der Zukunft  – 100 Jahre Bauhaus, 2018) v režiji Nielsa Bolbrinkerja in Thomasa Tielscha, cen-tralni nemški kinematografski prispevek ob jubileju ene najznamenitejših in najvplivnejših umetniških šol 20. stoletja, ki jo je leta 1919 v Weimarju ustanovil Walter Gropius. Dokumen-tarni film ni zgolj zgodovinsko in hagiografsko posvetilo gibanju, temveč ideje izpred stoletja poveže s sodobnimi umetniškimi, arhitekturnimi in urbanističnimi smernicami.

Last Emperor) mu je leta 1987 prinesla oskarja, bafto in grammyja, obenem pa je ustvaril glasbo za filme De Palme, Almodovarja, Stona in drugih. Na ta način je Sakamoto vstopil v široko polje, kjer se pojavlja kot pop ikona ter uspešen in cenjen skladatelj filmske in klasične glasbe, obe-nem pa spoštovan v podtalnih glasbenih krogih, s katerimi je ves čas v stiku, jim prisluškuje in z njimi sodeluje. Tako denimo v dvojcu z nemškim glasbenikom in zvočnim umetnikom Carstenom Nicolaiem (Alva Noto), Fenneszom, Taylorjem Dupreejem, Brianom Enom, Laurie Anderson, Christopherjom Willitsom, Sachiko M, idr., s kate-rimi vstopa v različne forme minimalistične elek-tronike, zvočnih krajin in svobodne improvizacije.

Za Async je izhodišče našel v podobah iz filmov in polaroidov Tarkovskega ter v njegovi uporabi zvoka v filmu (kar sam opisuje kot glasbo za neobstoječi film), recepcija plošče pa priča o njegovem statusu; na eni strani je bila Async plošča leta v trendovski glasbeni publikaciji za elektronsko glasbo Fact, bila je med dvajsetimi najbolj prodajanimi ploščami na Japonskem in med prvimi petimi na Billboardovi lestvici plošč iz polja klasične glasbe. Sakamoto vodi tudi glas-beno založbo Commmons, platformo, ki se upira konceptom glasbene industrije, kot izobražen etnomuzikolog pa nastopa proti logiki avtorskih pravic, saj pravi, da se v dobi digitalnega vračamo v polje ljudskega, torej v polje, ko se je glasba še pretakala v vmesju pisnega in predvsem ustnega, brez pravnih omejitev. O živosti njegove glasbe priča tudi lista aktualnih ustvarjalcev, ki so se lotili remiksov skladb s plošče (Arca, Johann Johanns-son, Andy Stott, Fennesz, Alva Noto …). V zadnjem desetletju in več je njegova glasba postala poča-snejša, bolj propustna, minimalistična v ustroju in zvenu, skoznjo išče odzven v tišini, odmev, pulz, resonanco. V spletu melodije, zvena in šuma išče srčiko zvena v vsej minljivosti njegove vibracije. Async v tej resonanci uteleša nesinhronost ure-jenega in neurejenega, šuma in zvena, minljivosti in življenja. To minljivost dokumentarec čudovito ujame in skoznjo se koda kot zaključek (skladbe) spremeni v (njen) začetek …

Luka T. Zagoričnik

ProgramRyuichi Sakamoto: CODA, 25.9. ob 19.00

13 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Festival SONICA

Resoniranje minljivosti

Japonski skladatelj, pianist, igralec, aktivist in še marsikaj, Ryuichi Sakamoto, je ena tistih figur, ki tiho, iz ozadja, ključno zaznamuje sodobno popularno glasbo in kulturo. Svojstvena tišina, napolnjena s šumom in zvenom zaznamuje tudi močan, intimen portret dokumentarca Ryuichi Sakamoto: CODA (2017) režiserja Stephena Nomure Schibleja, ki glasbenika prek lastnih besed, brez odvečnih govorečih modrih glav prikaže skozi vpetost med osebno in družbeno tragedijo v času diagnoze raka na grlu ter časa posledic cunamija v Fukušimi in nesreče na tam-kajšnjem jedrskem reaktorju, obenem pa vklju-čuje njegovo ustvarjalno preteklo zgodovino. A glavna narativa je aktualna, ujeta v krhkem glas-benikovem življenjskem trenutku. S tem stopi v

klasični (zaznamoval ga je predvsem Debussy) in popularni glasbi, v različnih ljudskih godbenih tradicijah, modernizmih in avantgardizmih (John Cage, kasneje minimalisti …), pa tudi v sodobni umetnosti, filmski glasbi, rocku, jazzu in značilnem japonskem popu. Vse to je prisotno že v njegovem zgodnjem ustvarjanju (denimo plošči Thousand Knives iz leta 1978) in seveda v pionirskem delu v zasedbi Yellow Magic Orchestra (skupaj s Haruo-mijem Hosonom in Yukihirojem Takahashijem), ki predstavlja zgodnje jedro elektronske glasbe (ob Kraftwerk, Tangerine Dream in ostalih) in začrta formo electra, electropopa, kasneje pa sodobne elektronske in ambientalne glasbe. Vplivali so na zgodnji hiphop, v njihovi glasbi pa so se šte-vilni zahodni vplivi in vplivi lastne kulture preko sodobne tehnologije vpeli v za Japonsko značilno hibridno hiper formo, ki izvorni vpliv napihne in ga s tem popolnoma rekontekstualizira in eksotizira hkrati. Ta forma je za zahodno uho skrajno intrigan-tna, najsi gre za rock, elektroniko, jazz ali noise; z njo se številni japonski ustvarjalci in ustvar-jalke znebijo tipičnega zahodnjaškega dojemanja japonske kulture in koncepta drugosti, a obenem še vedno ohranjajo svojstveno eksotiko. Yellow Music Orchestra so nastali kot svojstven odmev tedanje japonske tehnološke in ekonomske real-nosti, Sakamoto pa je vedno ustvarjal zelo samo-svoje, pa naj gre za področje popa (tudi ponare-jeno, kot je dejal sam – house, hiphop, latino itd., kar bi danes najraje izbrisal), elektronske glasbe, klasične in orkestralne glasbe, glasbe za posebne priložnosti in ceremonije (odprtje olimpijskih iger v Tokiu leta 1992 denimo), zvočne in prostorske ter intermedijske instalacije in predstave (multimedij-ska dela s Shirom Takatanijem in njegovo zasedbo Dumb Type) ter filmske glasbe.

Prav slednja je tista, ki ga prek ustvar-janja glasbe za Iñárritujev film Povratnik (The Revenant, 2015) vrne k delu, hkrati pa ga je dokončno ustoličila na Zahodu, najprej z glasbo za film Srečen božič, gospod Lawrence (Merry Christmas, Mr. Lawrence, Nagisa Oshima, 1983). Tema iz filma je končala v kultni skladbi Forbrid-den Colors v sodelovanju z britanskim pevcem in glasbenikom Davidom Sylvianom, Sakamoto pa je v filmu ob Davidu Bowieju odigral glavno vlogo, se kasneje pojavil tudi v videospotu za skladbo Rain Madonne in igral v Bertoluccijevem filmu Mali Buda (Little Buddha, 1993). Glasba za Bertoluccijev film Poslednji kitajski cesar (The

vmesje minljivosti, razgradnje in ohranitve, vztra-janja, značilnosti, ki so inherentno vsebovane v zvoku, in angažmaja, ki se na širši družbeni ravni kaže v njegovem protijedrskem aktivizmu, razkriva pa še eno vmesje – med sodobno teh-nologijo in močnimi, kaotičnimi silami narave. Vse to se v dokumentarcu vtisne v ustvarjalni proces, v ustvarjanje in beleženje zvoka, spaja-nja urejenih, melodičnih vzorcev, ki sledijo formi korala, moduliranih glasov (Paul Bowles in David Sylvian) in naključnih šumov, beleženih iz okolja kot svojstvenih neulovljivih, kaotičnih in nepred-vidljivih gmot. Med njimi je tudi šum dežja, vode, za katero je Sakamoto nedavno slikovito dejal: »Kot veste, so lahko ta različna stanja vode videti zelo lepa, včasih pa so lahko zelo nasilna, kot cunami.« Intimni vpogled v ustvarjanje glasbe za ploščo Async postane tudi svojstvena zvočna kra-jina. Ustavljena ura v prostorih uničene šole ter klavir, ki je preživel cunami, sta v dokumentarcu dva močna vizualna simbola, ki hkrati povezujeta tišino, s katero se je Sakamoto soočil v času zdravljenja in zanj neznačilnega neustvarjanja, in vrnitev k zvenu, k zanj značilnemu smislu za melodijo, ki jo poveže s šumom sveta.

Sakamoto neutrudno ustvarja vse od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Klasično izobraženi skladatelj, pianist in etno-muzikolog se je že v času študija poigraval z zgo-dnjimi sintetizatorji zvoka, se napajal v zahodni

Lotte na Bauhausu, Gregor Schnitzler, 2019 Brecht, Heinrich Breloer, 2018

Ryuichi Sakamoto: CODA, Stephen Nomura Schible, 2017

Mačji dnevi, Jon Frickey, 2018

14 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Mesto žensk – Mednarodni festival sodobnih umetnosti

Ogrevanje v Mesto žensk: Valerie Massadian

Francoska režiserka armenskih korenin Valerie Massadian (1972) je morala že zgodaj začeti z delom, zato nikoli ni študirala filma. Dolga leta je delala kot fotografinja, pri čemer je razvila močan čut za kompozicijo in svetlobo. Pozneje ga je upo-rabljala tudi pri delu na filmih različnih režiserjev in med drugimi kot umetniška vodja produkcije sode-lovala s Françoisem Rotgerjem in Michelangejem Quayem. Nato je spoznala, da se je kot samouk ob delu z drugimi naučila toliko, da je čas, da posname svoj film. Leta 2011 je dokončala prvi celovečerec Nana, za katerega je na festivalu v Locarnu prejela nagrado za najboljši prvenec, leta 2017 pa svoj drugi dolgometražni film Milla, ki je bil prav tako večkrat nagrajen. Filme, poleg dveh omenjenih tudi več kratkih, snema z izjemno nizkimi proračuni in s filmsko ekipo, katere člane bi lahko prešteli na prste ene roke, včasih pa se v njej znajde tudi kak-šen član njene družine – pri Milli je bil tako direktor fotografije njen sin Mel Massadian.

Valerie Massadian si je že pred Nano zadala, da bo posnela trilogijo o ženskah v prehodnih obdobjih, saj jo zanima ranljivost, ki jo tovrstna obdobja prinašajo, ter upornost in vzdržljivost obi-čajnih žensk delavskega razreda, s katerima se

sih, napake, nerodna improvizacija in drobcene nepričakovane trenutke, ki se včasih zgodijo. Vse to nadomešča dialoge, ki so v njenih delih pravi-loma skopi.

Nianse v njenem filmskem svetu fluidno prehajajo med resničnim in fiktivnim. Čeprav bi formalno lahko rekli, da gre za observacijske prizore, ki spominjajo na dokumentarce, sama termin zavrača, saj se ji v predvidevanju objekti-vizacije subjektov pred kamero zdi sporen. Proces dela z ljudmi ji predstavlja veliko mero odgovor-nosti in političnosti, hkrati pa gledalcev ne pod-cenjuje z enostavnim usmerjanjem. Podobno kot pri Pedru Costi, ki je Valerie Massadian navdahnil pri njenem prvencu, trajanje prizorov ponuja čas za potrpežljiv premislek o subjektu na platnu na osvobajajoč način, od gledalca pa zahteva, da se vzdrži naglih sodb ali predvidevanj.

V njenih filmih ni zaznati niti neposrednih, niti abstraktnih družbenih komentarjev, saj je političen avtoričin pogled sam, njen glavni izraz upora pa je predanost otipljivi, tako produkcijski

odzivajo na stanja krhkosti. V Nani je v ospredju štiriletno dekletce, v Milli najstniška mama, trenu-tno pa dela na filmu, kjer bo v ospredju junakinja na prehodu iz otroštva v najstništvo. Junakinje v nje-nih filmih nikoli niso zgolj filmski karakterji, temveč predvsem resnične osebe – ali kot večkrat poudari sama, »ne dela z igralci, temveč z ljudmi«. Ustvarja z naturščiki in kot režiserka do njih vzpostavi močno senzibilnost, ki presega običajen avtorski odnos do igralcev. V Milli denimo ob boku glavne junakinje nastopi celo sama, tako da na platnu hkrati opa-zujemo odnos med Millo (Severine Jonckeere) in karakterjem, ki ga igra Valerie Massadian, pa tudi odnos med igralko in režiserko, ločnice med enim in drugim pa ne želi zarisovati.

Njeni filmi največkrat nimajo scenarija, težko govorimo tudi o kakršnemkoli pripovednem loku. Z materialom zgradi film na točki montaže, ki se je loteva povsem sama, s posnetim pa ravna na nara-ven način, iz katerega odseva umirjena, s čustvi nabita jasnost izraza. V filmih nikoli ne posega po spektakelskih prijemih in prisega na bogastvo potr-pežljivega opazovanja nedogodkovnosti, medtem ko dramatične zasuke v tradicionalnem pomenu besede le okvirno pojasnjene pušča v elipsah. Liri-čen lok gibanja občutenj in fizičnih odzivov prole-tarskih ženskih teles, kot jih imenuje sama, izraža vznike novega v preteku časa in tako preobrača pri-čakovanja dram, kot smo jih običajno vajeni.

Čeprav gre večinoma za dolge statične pri-zore, ki jih odlikuje izjemen organski občutek za tableaujevske podobe z določeno mero simetrij in ponavljajočih motivov, nikoli ne delujejo namensko estetizirani. Režiserka na filmski plan gleda kot na prostor, v katerega igralke brez natančnih napot-kov postavi skupaj z določenimi predmeti, ti pa kot igrače sprožijo proces njihove osredotočenosti na nekakšno opravilo. Zato ne mislijo na igro, temveč jih zamoti določeno delo ali ritual vsakdana, ki ga kot neprofesionalni igralci lahko najlažje opravijo po svoje – to pa je tisto, kar želi ustvarjalka ujeti: naravnost občutij in telesnosti pri tovrstnih proce-

kot filmski skrbi za sočloveka, ki glede na film-ski svet današnjega časa pravzaprav deluje radi-kalno. Ekonomsko pomanjkanje območij, v katere umešča svoje filme – večinoma gre za francosko podeželje, kjer je v delavski družini odraščala tudi sama  – ter ženske z obrobja te družbe spretno prikazuje, ne da bi bila do njih pokroviteljska ali manipulativna. Četudi bi jo zaradi osredotočanja na ženske like zlahka označili za feministično, je treba poudariti, da gre pri Valerie Massadian za brezpogojen osebni odnos do načetih tem, ki ni ideološki, temveč povsem človeško odraža avtori-čina lastna občutenja in življenjske izkušnje.

Petra Meterc

ProgramNana, 20.9. ob 21.00Amerika, Mamica, Ninouche, Starost je … (segment Dragocen), 21.9. ob 19.00Milla, 21.9. ob 20.30

Mesto žensk – Mednarodni festival sodobnih umetnosti

Maraton: Živele! 25 let filma in videa

»Ali obstaja kaj takega, kot je ženska estetika?« se je v sedemdesetih spraševalo tedanje feministično filmsko-teoretsko gibanje. Nazadnje ni šlo drugače, kot da so filmske ustvarjalke, kritičarke, teoreti-čarke sklenile: »Obstaja, ampak tudi ne obstaja.« Vprašanje je neločljivo povezano s protislovji, ki so v srcu samega gibanja za ženske pravice: z dvojnimi pritiski, s hkratnimi težnjami v nasprotne smeri. Na primer, po eni strani k »pozitivni« politiki, pozi-tivni diskriminaciji žensk kot družbenih subjektov, po drugi strani k »negativni«, radikalni kritiki patri-arhalne, kapitalistične kulture. Kako naj se sploh izražamo? V kakšnih kategorijah naj ustvarjamo? Kaj niso naše želje in ideje o sreči povsem odmak-njene od kulturnih tradicij in obstoječih vzorcev? Ali pa v posebnem kontekstu filmskega ustvarjanja: naj snemamo filme, ki bodo sredstva političnega aktivizma, ozaveščanja, samoizražanja, naj iščemo načine, kako ženske na filmskem platnu upodobiti »pozitivno«; ali naj namesto tega nepopustljivo

vztrajamo pri raziskovanju formalnih zmožnosti film-skega medija, ga obravnavamo kot družbeno teh-nologijo, celo kot »kinematografski aparat«, da bi tako onesposobile ideološke kode, zakoreninjene v reprezentacijah, ki jih proizvaja?

Če se danes vprašamo: »Ali obstaja kaj takega, kot je ženska estetika?« je odgovor povsem drugačen, pa vendarle enak: »Obstaja, ampak tudi ne obstaja.« Tudi danes ne moremo mimo pro-tislovij, ki so neločljivo povezana s feminističnimi politikami na splošno: naj poudarjamo in osvoba-jamo drugačnost, ki je bila zgodovinsko zatrta, ali naj vztrajamo pri enakosti moških in žensk? Ali drugače: feminizem je bil v svojih začetkih protest proti politični izključenosti žensk; njegov cilj je bil izbrisati »spolno drugačnost« v politiki, a svoje zah-teve je moral oblikovati v imenu »žensk« (ki jih lahko proizvede le »spolna razlika«); da bi lahko deloval v imenu žensk, je moral proizvesti prav tisto »spolno razliko«, ki se jo je namenil izničiti. Kako torej bra-niti in podpirati zgodbe žensk, »ženske žanre«, pri-povedi, ki se osredotočajo na specifično žensko izkušnjo, na čustva, seksualnost, na družino, na medosebne odnose, na vse tisto, kar so v javnem diskurzu dolgo označevali za nepomembno, trivi-alno, za pogrošno, samo zato, ker je bilo žensko, umetnost, ki je še danes getoizirana zato, ker je »ženska«, zato, ker v njej uživajo »ženske«, »moški« pa ne. In kako hkrati upoštevati dejstvo, da so ženske zgodovinsko te zgodbe pisale in snemale zato, ker so imele dostop le do te, intimne, zasebne sfere, veliko manj pa do javne – ali dejstvo, da velika večina filmskih ustvarjalk te filme še danes morda snema zato, ker ne dobi sredstev, da bi lahko sne-male filme na veliko različnih lokacijah, z ogromnimi igralskimi ekipami in statisti, s posebnimi učinki in podobnim? In ne nazadnje: kako razmišljati o pro-

blematičnosti javnega financiranja filmov režiserk in režiserjev, o dejstvu, da režiserke za svoje pro-jekte, tudi pri nas, manj pogosto prejemajo javna sredstva kot režiserji, kadar pa jih, jih prejemajo manj – ob tem, da se zavedamo, da teorija (vsaj slovensko) dejanskost tako zelo prehiteva? Tudi če verjamemo, da je spol fluiden, da ustvarjajo reži-serji_ke, se pri realizaciji filma namreč zelo hitro izkaže, da je spol statičen, in da dejansko obstajajo režiserji in režiserke.

Ko se sprašujemo o ženski estetiki, se nav-sezadnje izkaže, da težava morda tiči v samem vprašanju. Izraz je postal preširok, saj naj bi zajel poetike vseh, med seboj tako različnih režiserk, a namesto tega zakriva njihove razlike in jih na silo tlači v isti predalček, zgolj zaradi njihovega spola. Če je »ženski film« izraz, ki je v sedemdesetih nosil politični naboj, ki je bil pomemben za feministično gibanje, danes feminizem ni več rezerviran zgolj za ženske, kar pomeni, da je izraz hkrati postal preozek. Na vprašanja, ki vsebujejo protislovja, skratka, ni mogoče odgovoriti drugače, kot s pro-tislovji: boriti se moramo za vključujoče filmske poli-tike, za izobraževanje o nezavedni pristranskosti, za zavestno omogočanje boljšega dostopa žensk do filmskega ustvarjanja in omogočanje prikazovanja njihovih filmov, pa naj ti nastajajo »sistemsko« ali »radikalno«; in hkrati vendarle tudi za filme, ki pou-darjajo feministične in kvirovske poglede – ne glede na spol tistega ali tiste, ki se pod njimi podpiše.

Tina Poglajen

V maraton filmov slovenskih filmskih in video ustvarjalk »Maraton: Živele! 25 let filma in videa« smo vključili vidne avtorice in njihova dela, ki so

nastala v preteklih petindvajsetih letih  – žal pa za plodovit izraz slovenskih filmark eno platno in en dan maratona ni zadosti. Zato smo v pro-gram maratona vključili manj vidne filme krajših formatov in namenoma izpustili udarne ter pri-znane celovečerne igrane in dokumentarne filme, ki so jih gledalci že lahko uzrli na velikih platnih ali televiziji. Program (zlasti dokumentarnih) celo-večernih filmov slovenskih avtoric, ki bo dopolnil očitno vrzel v pričujočem maratonskem programu (manjkajo številna očitna imena, kakor so Nina Blažin, Ana Nuša Dragan, Sabina Ðogić, Janja Glogovac, Jasna Hribernik, Helena Koder, Jasna Krajinović, Urša Menart, Anja Medved, Petra Seliškar, Nadja Velušček, …), se bo odvrtel na sporedu Televizije Slovenija. Več informacij o fil-mih na programu in avtoricah najdete v katalogu festivala Mesto žensk.

ProgramSeveda te ljubim, Srečno, Orlo!, Biba, Nežka, Assunta, 3.10. ob 12.00Dober tek, življenje!, Tiho, Impromptu, Homo Erectus, 3.10. ob 14.002045, Vožnja, pesem za očeta, Svitanje, Ljublja-na-Munchen 15:27, 3.10. ob 16.00Boles, Pisma iz Egipta, 3.10. ob 18.00Duma na meji, Okrožnica, Back to the City, plo-dovi naše zemlje, Obzornik 63 – Vlak senc, 3.10. ob 20.00Uporni duh, Bend vs. Brend, Zgodbe iz sekreta, 3.10. ob 22.00Med štirimi stenami, SonoLog, 3.10. ob 24.00

Milla, Valerie Massadian, 2017

2045, Maja Prelog, Blaž Murn, 2016 Svitanje, Tina Ščavničar, 2016

Nagrada Darko Bratina/Poklon viziji 2019: Kim Longinotto

Kim Longinotto – sinonim upora

Kim Longinotto se je rodila v Londonu italijan-skemu očetu, fotografu, in materi Valižanki. Pri desetih letih so jo poslali v dekliški internat. Potem ko se je na nekem šolskem izletu izgubila, so ji za nekaj tednov prepovedali, da bi komunici-rala s katerokoli od sogojenk. Zato je pobegnila in leto dni živela kot brezdomka. Nato je na Univerzi v Essexu študirala angleško in evropsko književ-nost, kasneje pa na National Film and Television School vpisala še študij režije in kamere. Že med študijem je leta 1976 posnela dokumentarec Pride of Place o svojem nekdanjem represivnem internatu v Coventryju, kjer so nad gojenkami izva-jali absurdne, tudi telesne kazni. Leto dni po pre-mieri filma so internat zaprli. Njena pot v opazova-nje sveta s pomočjo kamere je bila tako začrtana.

Britanska režiserka danes velja za eno naj-pomembnejših avtoric s področja dokumentarnega

filma preteklih tridesetih let. Njeni filmi so osvojili trdnjave vseh ključnih mednarodnih filmskih festi-valov, že desetletja jo nagrajujejo stanovska zdru-ženja, stroka in občinstvo po vsem svetu. Ne le zato, ker snema filme o problematičnih ženskah, temveč ker to počne na način, da jih razumejo tudi moški. Njeni empatični dokumentarci nas popeljejo v pogosto nedosegljiv svet deklet in žensk, ki se skušajo izviti iz agresivnega primeža tradicije in nik-dar ne popustijo v boju za svoje pravice. Nemogoč pravni red ob ločitvah v Iranu, spolne politike na Japonskem, obrezovanje žensk v Keniji so samo nekatere vsebine, ki jih obdela Kim Longinotto, sku-paj z majhno ekipo sodelavcev, praviloma žensk. »Rada snemam filme o močnih ženskah, ki se zavze-majo za svojo neodvisnost. Tako redko jih vidimo na ekranih, a zanimivo, kamorkoli se odpravim, naletim nanje,« pravi režiserka.

Njeni filmi so pogosto strukturirani v zgodbe žensk, ki skušajo v družbi najti svoj glas, pa tudi moč, da javno spregovorijo o svojih življenjskih okoliščinah, pod prisilo kulture in tradicije prežetih z nasiljem in izkoriščanjem. Zato se nemalokrat zdi, da v teh življenjih ne bo nobene spodbude za njihov razvoj, a Kim vedno najde protagonistke, ki se skušajo upreti. In nekatere so pri tem tudi uspešne. Režiserka dovoli, da se zgodba pred gle-dalci odvije počasi, »kot da bi gledali igrani film«, a vedno prek vzgoje in izobraževanja, ker se tudi spremembe v družbi ne zgodijo čez noč. Včasih je za to potrebna zamenjava celotne generacije. Filmi Kim Longinotto so pravzaprav sinonim upora: proti sistemu, proti nasilju, proti zlorabi. Upora proti krivicam vseh vrst.

Režiserkin zaščitni znak je prepoznavno neposreden in diskreten, nevsiljivo sočuten, a hkrati politično ozaveščen pristop do tem in osre-dnjih junakinj/junakov, sama pa se iz naracije vsakokrat popolnoma izvzame, zato ni slišati ne njenih vprašanj ali komentarjev ne dodatne nara-cije v offu. Podobno kot njen vzornik, Frederick Wiseman, je tudi sama zvesta predstavnica tako imenovane zadržane filmske dokumentaristike, katere spiritus agens je pravzaprav neizrečena, a

še kako zaznavna misel, da človek ne more biti srečen, če ne more ljubiti in ustvarjalno delati, in da sta ključna pogoja človekove sreče sodelovanje in skupno spreminjanje zgodovine sveta.

Patricija Maličev

ProgramLjubezen je vse, 17. 10. ob 18.00

Festival Tinta

Tinta: festival stripa, ponovno na obisku

M. Vieux Bois). Glede na to, da sta se medija poja-vila v istem času, ni nič čudnega, da se poslužu-jeta podobnih prijemov v smislu kadriranja, prikaza dogajanja, razumevanja barv in svetlobe, grajenja likov, načinov narative ipd., zato še danes rasteta bok ob boku. Tako kot raste ljubljanski stripovski festival Tinta, ki je s Kinoteko začel sodelovati že v zgodnejših časih, še pod imenom Stripolisfest.

Zadnje čase smo sploh v Marvelovem veso-lju priča neštetim filmskim upodobitvam superhe-rojskih zgodb. Ko to še ni bilo tako popularno, je iz vesolja založbe DC 2005 vzklil film V kot vroče maščevanje (V for Vendetta, 2005). Distopični poli-tični triler režiserja Jamesa McTeigueja je nastal na podlagi uspešne prodaje britanskega stripovskega romana z istim imenom, ki ga je ubesedil kultni stri-povski pisec – danes čarovnik – Alan Moore, narisal pa David Lloyd že v 80. letih. Slednji bo letos eden glavnih gostov Tinte in bo na zadnji dan festivala v Kinoteki film uvedel v živo. Lloyd je sodeloval tudi pri filmski adaptaciji, čemur se je Moore odpovedal, ker ni šlo za direkten prevod stripa v film.

Gostovanje v Kinoteki se začne že v soboto pred glavnino festivala, z zdaj že tradicionalnim branjem stripa v živo s strani spikerjev in tehnikov Radia Študent. Tokrat 50. obletnico RŠ praznuje skupaj z Alanom Fordom, zato bo uprizorjena 50. epizoda: Kako je nastala ekipa TNT. Ob predvaja-nju stripa na velikem platnu z zvočnimi efekti ter glasovno sinhronizacijo strip izpade zelo filmsko in tako doživi avdio-animacijo. Po tej neskončno absur-

dni situacijsko-pripovedni parodiji bo predvajana še ena, vendar filmska, iz bližnje regije. Ne le da je rež-iser filma Maratonci tečejo častni krog (Maratonci trče počasni krug, 1982), Slobodan Šijan, izjemen oboževalec Alana Forda in da branje njegovih albu-mov vključuje celo v svoje filme – tudi pripoved in atmosfera njegovih komedij sta zelo podobni prigo-dam večno obubožane vohunske grupe.

Gost festivala bo ob svežem izidu stri-povskega prevoda Fant moj (My Boy, 2006) tudi stri-par in animator Olivier Schrauwen. Navdih za absur-dno-komično zgodbo, izrisano v stilu zgodnjega ameriškega časopisnega stripa ter začinjeno s subtilno ostro kritiko družbe in sveta, je med dru-gim črpal iz dela ameriškega pionirja stripa in ani-macije Winsorja McCaya, ki se mu bomo poklonili na posebnem kinotečnem večeru. Ogledali si bomo nekaj njegovih animiranih mojstrovin, Schrauwen pa bo selekcijo kratkih filmov tudi v živo uvedel.

Več o programu festivala na www.tinta.si.

Pia Nikolič

ProgramStrip v živo, 5.10. ob 18.00Maratonci tečejo častni krog, 5.10. ob 21.30Pionir stripa in animiranega filma Winsor McCay, 8.10. ob 21.00V kot vroče maščevanje, 13.10. ob 21.00

Leto 1895 se je v zgodovino stripa in filma zapisalo z zlatimi črkami. Prepiri, kdo je bil »prvi«, se bodo gotovo še vrstili. Film je leta 1895 obeležil ne le prvo zasebno in javno predvajanje bratov Lumière v Parizu, ampak tudi projekcije Woodvilla Lathama in bratov Skladanowsky. V zgodovini stripa z isto letnico mnogi obeležujejo pojav prvega stripa, kar naj bi bil Yellow Kid Richarda F. Outcaulta, četudi npr. stripovska muzeja v Angoulêmu in Bruslju trdita, da naj bi bil to že desetletja prej strip Rodolpha Töpfferja, Dogodivščine G. Vieux Boisa (Histoire de

15 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Kino Ekran

John Singleton in Boyz n the Hood

Septembrski Kino Ekran posvečamo nedavno preminulemu afroameriškemu režiserju Johnu Singletonu. Kot eden prvih v devetdesetih prej-šnjega stoletja je v popularno filmsko industrijo prinesel aktualno pripoved o življenju Afroame-ričanov v soseskah Los Angelesa, ki so bile v tistem času v javnosti predstavljane zgolj prek odtujene in nesistemsko ovrednotene prizme problematike drog in nasilja.

Singleton je že med študijem občudoval rež-iserje, kakršen je na primer Spike Lee, scenarij za film Fantje iz soseščine (Boyz n the Hood, 1991) pa je imel že dolgo v rokavu – takoj po študiju si je želel posneti film, ki bi govoril o njegovi lastni izkušnji in razumevanju okrožja South Central v Los Angelesu, tega pa se je lotil prek demitologizacije podob, ki so ga dotlej zaznamovale. Čeprav so bile tolpe med najpomembnejšimi dejavniki razpada vsakdana skupnosti tega urbanega okolja, je s filmom uspel poudariti, da ne gre za edino izkušnjo. Prek subtilne

raziskave problematike in umestitve filma v okvir pripovedi o odraščanju treh junakov je prikazal, kako rasizem, nasilje in posledična dezintegracija afroameriških družin vplivajo na njihovo mladost.

Sprva so Singletonov scenarij studii želeli ponuditi v režijo bolj znanemu režiserju, vendar si je uspel pri Columbia Pictures izboriti, da je lahko pri triindvajsetih sam sedel na režiserski stolček. Prvenec, ki je leta 1991 ugledal premiero le nekaj mesecev pred nemiri v Los Angelesu, ko so bili losangeleški policisti oproščeni za brutalen pretep Rodneyja Kinga in je George H. W. Bush nad več kot tisočglavo množico poslal vojsko, je poleg tolp obravnaval policijsko nasilje in gentri-fikacijo, ki sta skupnost še dodatno potiskala na rob. Singletonov film je svojo perspektivo usmeril v odločitve mladih v okolju, v katerem so mož-nosti v prepletu družbenih, političnih in ekonom-skih pogojev vsakdana strukturno omejevane.

John Singleton je bil za film kot najmlajši režiser v zgodovini nominiran tako za oskarja za najboljši scenarij kot za najboljšo režijo. Čeprav je šlo industriji predvsem za izkoriščanje finančnega

potenciala dotlej še nepovedane zgodbe in ne za potrebo po vključevanju drugačnih glasov, je Single-ton vsaj deloma utrl pot afroameriškim režiserjem v še danes prevladujoči beli industriji. Boyz n the Hood, ki je privlačil gledalce predvsem zaradi obe-tov zgodbe o urbanih tolpah in povezave s takratno hip-hop sceno (v filmu je z igralsko kariero začel tudi Ice Cube), je gledalcem uspešno podtaknil za Hollywood do takrat redko videno družbeno kritiko.

Na Kino Ekranu nam bo v filmu iz današnje perspektive zanimiva primerjava načinov prikaza ameriške rasne problematike znotraj popularne industrije z režiserji, ki to počno danes, hkrati pa se bomo lotili potrebne podrobnejše obravnave podobe afroameriških moških in žensk, o katerih film  – ponekod bolj in drugod manj uspešno  – poskuša premišljevati.

Petra Meterc

ProgramFantje iz soseščine, 17.9. ob 20.00

V kot vroče maščevanje, James McTeigue, 2005

Ljubezen je vse, Kim Longinotto, 2014

Fantje iz soseščine, John Singleton, 1991

kolofon

izdajatelj Slovenska kinoteka Miklošičeva 28, 1000 Ljubljanatajnistvo@kinoteka.si www.kinoteka.sisofinancira Ministrstvo za kulturo

kinotečnikISSN: C503-7182urednika: Matevž Jerman, Igor Prasseljezikovni pregled: Mojca Hudolin (program: Anja Naglič)oblikovna zasnova, prelom in oblikovanje: Maja Rebovteksti: Barbara Borčič, Martin Kaňuch, Andreja Kopač, Matic Majcen, Patricija Maličev, Petra Meterc, Varja Močnik, Pia Nikolič, Stojan Pelko, Tina Poglajen, Igor Prassel, Nada Pretnar, Tina Smrekar, Zdenko Vrdlovec, Luka T. Zagoričniktisk: Delonaklada: 7.000distribucija: DPG

Pri organizaciji programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Tina Popovič, Damjan Zorc, Nika Kovač, Andrej Hočevar (Ljubljana – Unescovo mesto literature), Valerija Cokan (Društvo slovenskih režiserjev), Eva Ponomarenková, veleposlanica in Jarmila Jakinová (Veleposlaništvo Slovaške republike v Ljubljani), Rastislav Steranka in Kristina Aschenbrennerová (Slovaški filmski inštitut), Katja Somrak (Plesni Teater Ljubljana), Matjaž Mrak, Sunniva Flynn (Irski filmski inštitut), Elaine Loebenstein, Neja Tomšič (SONICA festival), Teja Reba (Mesto žensk), Amelia Kraigher (Založba /*cf.), Marina Kožul (25fps), Katerina Mirović in Tanja Skale (Stripburger/Forum Ljubljana), Carlo Montanaro, Nada Pretnar (Gibanje za pravice Palestincev), Mateja Zorn (Zavod Kinoatelje), Uwe Reissig, direktor in Urban Šrimpf (Goethe-Institut Ljubljana), Dušan Dovč (SCCA), Saša Bach. | Za pomoč pri pripravi retrospektive Jeana Renoirja se zahvaljujemo: Jean-Luc Goester, direktor in Patricia Košir (Francoski inštitut v Sloveniji), Jean-Baptiste Garnero (CNC – Direction du patrimoine cinematographique), Elodie Dupont (The Festival Agency), Antoine Ferrasson (Tamasa Distribution), Agnès Bertola (Gaumont Pathe Archives), Louise Paraut (Gaumont), Maria Chiba (Lobster Films), Frederique Ros (Les Films du Jeudi). Posebna zahvala gre Avstrijskemu filmskemu muzeju in njihovemu arhivarju Kevinu Lutzu. | Za pomoč pri pripravi retrospektive Franceta Štiglica se zahvaljujemo: Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj, Roman Marinko (Slovenski filmski arhiv), Nerina Kocjančič, Mojca Planšak, Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Igor Stardelov (Kinoteka na Makedonija).

Slovenska kinoteka tajništvo tel. 01 43 42 510direktor Ivan Nedohivan.nedoh@kinoteka.simuzejski oddelek Špela Čižman:spela.cizman@kinoteka.siarhivski oddelek Darko Štrukelj:darko.strukelj@kinoteka.siraziskovalno-založniški oddelek Andrej Šprah: andrej.sprah@kinoteka.si knjižnica in mediateka Viktor Bertoncelj: viktor.bertoncelj@kinoteka.sitel. 01 43 42 530 ponedeljek, torek, četrtek 9–15h; sreda 10–18h; petek 9–14 h

Dvorana Silvana Furlana pisarna programskega oddelka tel. 01 43 42 520, program@kinoteka.si uradne ure 11.00–14.00Igor Prassel: Igor.prassel@kinoteka.siKaja Bohorč: kaja.bohorc@kinoteka.si Varja Močnik: varja.mocnik@kinoteka.si Matevž Jerman: matevz.jerman@kinoteka.siAnja Naglič: anja.naglic@kinoteka.siNeža Kos: neza.kos@kinoteka.si Jelena Radić: jelena.radic@kinoteka.si odnosi z javnostmi Ana Šturm: ana.sturm@kinoteka.si blagajna, kavarna(Blagajna in kinotečna kavarna se odpreta eno uro pred prvo predstavo) tel. 01 43 42 524 blagajna@kinoteka.si cena vstopnice 4 eur (kinopolis 2 eur)

Kino-integral: 25 FPS v Ljubljani

15. edicija mednarodnega festivala eksperimentalnega filma in videa 25 FPS

Festival 25 FPS, ki je bil ustanovljen leta 2005 v Zagrebu, se že petnajst let posveča filmskemu eksperimentu. Z izborom filmov, video del, razširjenih filmskih performansov v živo in občas-nih instalacij daje kontekst sodobnim in zgodovinskim umetniškim filmskim

Kinopolis

Kinopolis vabi k vpisu!

Postanite prebivalec najbolj film-skega mesta, Kinopolisa. Naje-mnina za kvadratni meter udobnega sedeža med predstavo v dvorani Slovenske kinoteke je smešno nizka in za polnopravne Kinopoličane ter Kinopoličanke znaša le dva evra. V Kinopolisu za svojo cinefilsko skup-nost skrbimo tudi s pestro ponudbo drugih ugodnosti; od posebnih popustov pri nakupu kinotečnih knjižnih publikacij in revije Ekran do ugodnejše cene kave v naši kinotečni kavarni. Vsem, ki (bo) ste kinotečno dvorano vzeli za svoj drugi dom in (bo)ste v enem letu vanjo zavili najmanj petdesetkrat, se član-stvo podaljša brezplačno.

Članstvo v Kinopolisu prinaša: 1. 50 % popusta pri nakupu

vstopnic rednega programa Kinoteke (redna cena vstopnice znaša 4 evre, za Kinopolis člane kluba 2 evra);

2. brezplačen vstop v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači;

3. 30 % popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij;

4. 20 % popusta pri naročnini na revijo Ekran;

5. 10 % popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici;

6. ugodnejšo ceno kave v kinotečni kavarni;

7. možnost rezervacije vstopnic; 8. člani brezplačno prejemajo

Kinotečnik po pošti.

Cena: 20 evrov za študente, dijake in upokojence; 25 evrov za delovne občane. *Članarina velja leto dni od vpisa. **V Kinopolis se lahko včlanite pri blagajni Kinoteke.

Kulturna ambasada Palestine

Izzivanje sprememb

Drugi večer plesnih filmov po izboru Matjaža Mraka

Premestitve pogledov: interier, eksterier in nadrealno

Ameriška eksperimentalna filmska ustvarjalka Maya Deren (1917–1961), pomembna glasnica avantgarde v štiri-desetih letih 20. stoletja, je navdih za eksperimentalne filme iskala v plesu, haitijskem vuduju in subjektivni psi-hologiji ter na podlagi tega oblikovala niz nadrealističnih črno-belih kratkih filmov, ki na nenavaden, drzen, sub-tilno artaudovski način spajajo inte-rier in eksterier; notranjo, subjektivno, ter zunanjo, prostorsko perspektivo, ki premešča gib posameznika v drug prostor, čas in kontekst. In če je za

Kino-integral: Postaja DIVA/SCCA-Ljubljana

Od najdenih posnetkov do ponovne uprizoritve: videodela iz zbirke n.b.k. Video-Forum Berlin

Arhiv video in novomedijske umetnosti Postaja DIVA / SCCA-Ljubljana vsako leto obeleži svetovni dan avdiovizualne dediščine – 27. oktober. S tem opozar-jamo na pomen AV arhivov,  predstavimo razmere pri nas in primere dobre prakse

podobam. Avtentični, drzni in zanese-njaški avtorski izrazi so značilni tudi za letošnji ljubljanski izbor iz tekmoval-nega programa, pri čemer izbrana dela najbolj povezuje avtorska metoda  – pristopanje k filmu kot umetniški formi, osvobojeni didaktike, z elementi fikcije, dokumentarizma, računalniško ustvarje-nih podob, politike, družbenosti, čustve-nosti, identitete in materializma, namen vsega tega pa je izraziti neskončni indi-vidualizem današnjega dne.

V celotnem spektru teh filmov, od del etabliranih filmskih umetnikov, kot so Mike Hoolboom, Deborah Stratman ali Beatrice Gibson, do del uveljavljajo-čih se avtorjev, kot sta Ismaël Joffroy

Chandoutis in Randa Maroufi, je vidna nagnjenost k medgeneracijskim film-skim dialogom in povezovanju oseb-nega in kolektivnega spomina.

Program4. 10. ob 19.00 in 21.00

iz mednarodnega prostora. Letos se nam pri praznovanju v Slovenski kinoteki pridružuje n.b.k. Video-Forum iz Berlina, eden najstarejših video arhivov na svetu, ki deluje že od leta 1972. Arhiv hrani več kot 1600 filmov in videov mednarodnih umetnikov, vse od pionirskih 60. let do danes: pionirska videodela, kratko-metražni filmi, spletna umetnost, doku-menti performansov, video instalacij in gibanja Fluksus. V zadnjih letih so se usmerili na dela, ki tematizirajo mesto Berlin, in na žensko tematiko ter na pro-dukcijo iz Vzhodne Nemčije in Evrope, Balkana in Bližnjega vzhoda.

Video-Forum bo 30. oktobra ob 18. uri predstavila njegova direktorica

in kuratorica Kathrin Becker. Pripravila je tudi enourni program šestih video-del, ki vsako na svoj način naslavljajo različne vidike AV dediščine: od vklju-čevanja najdenih AV posnetkov (Tech-nologija  / Transformacija: Čudežna

Mayo Deren film predstavljal predvsem ustvarjanje izkušenj, je vodilo drugega večera plesnih filmov po izboru Matjaža Mraka subtilna premestitev jezika giba onkraj silnic izkustvene naracije, člo-veške komunikacije ali gravitacije.

Vsebinska os kratkih plesnih filmov, ki poteka v organizaciji Kino-teke in Plesnega Teatra Ljubljana, tako odraža svojstven, mestoma »dere-novski« eksperimentalni značaj, saj gre za redke (in skoraj ne več videne) bisere slovenske plesno-filmske pro-dukcije, ki jih je bilo treba izkopati iz arhivov in premestiti – do nas! Njihova časovna os je postavljena od leta 2008 vse do leta 1975. Tudi v dru-gem plesnem večeru bodo na ogled filmi najvidnejših slovenskih plesnih ustvarjalcev: 10 let (Peter Bratuša, 2008; koreografija: Rosana Hribar & Gregor Luštek), Kje so tiste stezice (Katarina Nikolov, 2003; koreografija:

Branko Potočan), Neiztrohnjeno srce (Simon Obleščak, 2000; koreografija: Tanja Skok), Narava Beso (Iztok Kovač / Sašo Podgoršek, 1995; koreografija: Iztok Kovač), Rdeči čeveljčki (Marina Gržinić / Aina Šmid, 1994; koreogra-fija: Sinja Ožbolt), Odplesati življe-nje (Tone Stojko, 1991; koreografija: Jasna Knez) in Xenia na gostovanju (Filip Robar Dorin, 1975; koreografija: Ksenija Hribar). Projekciji filmov bo sle-dil pogovor z ustvarjalci tako na eni kot na drugi strani kamere, ki premeščajo realistične predstave o fizičnem pro-storu in času, o gibu in pogledu ter o njunem (nenavadnem) spoju.

Andreja Kopač

Program14. 9. ob 20.00

kulinariko, glasbo in palestinski glas. Hkrati želimo javnost ozaveščati o sis-temu apartheida in kolonializma nase-ljevanja, ki ga Izrael izvaja na zasede-nih palestinskih ozemljih, ter iskanju učinkovitih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče pritisniti na izraelsko vlado in izzvati spremembe v njihovi politiki apartheida ter vojnih zločinov. Letos bomo v Kinoteki gledali celovečerni film Omar (2013), ki nudi pogled na življenje pod izraelsko okupacijo in na naravo izraelskega kolonializma. Film, ki je bil leta 2014 nominiran za oskarja, je dobil številne nagrade, med drugim za naj-boljši film na Festivalu v Cannesu v sek-ciji Posebni pogled. Hany Abu-Assad je palestinski režiser, rojen v Nazaretu. Za kariero režiserja se je odločil, ko je videl film znamenitega palestinskega reži-

serja Michela Khleifija, ki ga štejemo za očeta palestinskega filma. Leta 1992 je režiral svoj prvi kratki film Paper House, do danes pa je posnel 10 filmov, med katerimi so najbolj uspešni Rana’s Wed-ding (2002), Paradise Now (2005), The Idol (2015) in The Mountain Between Us (2017). Abu Assad je tudi avtor šte-vilnih dokumentarcev, med katerimi velja omeniti Ford Transit (2002). »S svojimi filmi želim v Izraelcih spodbuditi strah. Moje delo je nadlegovati njihove sanje in jih zbuditi iz fantazije, da okupacija ne obstaja.« - Hany Abu–Assad

Nada Pretnar

ProgramOmar, 16.10. ob 20.00

ženska, D. Birnbaum, 1978; V prostem padu, H. Steyerl, 2013), vzpostavitve razmerja z množičnimi mediji/televizijo (Oralnost, B. Melhus, 2001) in ukvar-janja z arhivskim filmskim gradivom (Sigrid 1930, K. Sander, 2009) do ponovne uporabe in uprizoritve lastnih preteklih del (Navodila št. 2, S. Iveko-vić,, 2015) ter prevpraševanja zgodo-vine in mitologije umetnosti videa (Aura Dies Hard, N. Harrison, 2010).

Barbara Borčić

Program30. 10. ob 18.00

Pom

oč p

ri or

gani

zacij

i pro

gram

a:

Pom

oč p

ri pr

ipra

vi re

trosp

ektiv

e Je

ana

Reno

irja

Pom

oč p

ri pr

ipra

vi re

trosp

ektiv

e Fr

ance

ta Š

tiglic

a

16 Kinotečnik, avgust/september/oktober 2019

Omar, Hany Abu–Assad, 2013

Oralnost, Bjørn Melhus, 2001

Kulturna ambasada Palestine je letni dogodek, ki ga organiziramo od leta 2012 in s katerim želimo širiti razume-vanje o dogajanju na Bližnjem vzhodu skozi palestinsko kulturo, zgodovino,