1

22 let, 1996-2018 Leto: 8 št.: 25/2018 Ljubljana, 21.5.2018

KJE PARKIRATI?

DOLOČANJE PARKIRNIH MEST ZA INVALIDE

Borut Sever

Foto: B.P.

Določanje parkirnih mest rezerviranih za invalide je do sedaj določal Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje

neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03,

33/07 – ZPNačrt, 77/09 – odl. US in 61/17 – GZ).

Pravilnik v svojem 12. členu ureja zahteve v zvezi s parkirišči in določa, da morajo biti garažni objekti, ki so uvrščeni

med objekte v javni rabi, brez ovir, in da morajo imeti 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi

vozički.

Ta v nadaljevanju določa, da morajo biti parkirna mesta v garažnih objektih in na parkiriščih, ki pripadajo

objektom, ki morajo biti brez ovir, in so rezervirana za osebe z invalidskimi vozički, označena poševno ali

pravokotno na smer vožnje, široka morajo biti 350 cm, da je omogočeno manevriranje z invalidskim vozičkom pri

2

vstopu in izstopu iz avtomobila, njihova površina pa mora biti označena z mednarodnim znakom za dostopnost

invalidom.

Takšna parkirna mesta morajo biti tudi čim bliže objektu, ki mu pripadajo. Če je na parkirišču, ki pripada objektu,

ki mora biti brez ovir, mogoče zagotoviti samo eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički,

mora biti takšno parkirno mesto tik ob vhodu v objekt.

Če objekt, ki mora biti brez ovir, nima lastnega parkirišča, mora biti ob vhodu v objekt zagotovljena možnost za

kratkotrajno ustavitev vozila osebe z invalidskim vozičkom.

Področje bo po sprejetju urejal Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (pravilnik je v pripravi na

Ministrstvu za okolje in prostor).

Oba pravilnika pa v zadevi določata uporabo standarda SIST ISO 21542 – Gradnja stavb – Dostopnost in

uporabnost grajenega okolja, ki je veljaven je od leta 2012 in nadomešča ukinjen standard SIST ISO TR 9527.

Ta določa, da se morajo rezervirana parkirna mesta nahajati čim bližje glavnemu vhodu, pot iz dostopnega

parkirnega mesta do glavnega vhoda pa naj bo krajša od 50 m.

Standard tudi določa (če ni na voljo nobenih nacionalnih zahtev ali predpisov) minimalne zahteve glede števila

dostopnih parkirnih mest:

— na vsakem parkirišču naj se zagotovi vsaj eno rezervirano parkirno mesto,

— eno rezervirano parkirno mesto na 10 parkirnih mest,

— dve rezervirani parkirni mesti na 50 parkirnih mest,

— štiri rezervirana parkirna mesta na 100 parkirnih mest,

— šest rezerviranih parkirnih mest na 200 parkirnih mest,

— šest rezerviranih parkirnih mest na več kot 200 parkirnih mest + eno rezervirano parkirno mesto za vsakih 100

dodatnih parkirnih mest.

Določa tudi, da je v specializiranih objektih, kot so zdravstvene ustanove, trgovska središča in objekti za rekreacijo,

treba upoštevati večje število rezerviranih parkirnih mest.

Standard določa, da je minimalna širina rezerviranega parkirnega mesta za avto 3.900 mm, minimalna dolžina pa

5.400 mm. Ta minimalna širina zajema območje za prehod zraven avta, ki znaša najmanj 1.500 mm. V primeru,

da se uporabljata dve rezervirani parkirni mesti, ki si delita en prostor za prehod morata imeti minimalno širino

6.300 mm.

Parkiranje na teh parkirnih mestih je za invalide časovno neomejeno in brezplačno (razen če je izrecno časovno

omejeno z označevalno tablo), ob pogoju, da je vozilo označeno z veljavno parkirno karto za invalide, parkiranje

na parkiriščih, oziroma komercialnih garažnih objektih pa je predmet urejanja lastnika objekta in je v večini

primerov komercialnih garažnih objektov in urejenih parkirišč plačljivo (lastniki so zavezani samo k zadostnemu

številu rezerviranih mest in njihovi primerni označitvi).

V nekaterih mestih, kot na primer v Ljubljani pa lahko invalidi brezplačno parkirajo svoja vozila tudi na urejenih

parkirnih prostorih na in ob vozišču občinske ceste največ dve uri, kjer je drugače potrebno plačati parkirnino.

Odlok MOL določa, da mora voznik v tem primeru na vidnem mestu v vozilu označiti čas prihoda in postaviti

veljavno parkirno karto za invalide. Odlok tudi določa, da so za parkiranje na parkirnih prostorih na in ob vozišču

občinske ceste, kjer invalidi parkirajo več kot dve uri, ter na parkiriščih in v parkirnih hišah invalidi dolžni plačati

parkirnino.

3

SVETOVNI DAN MULTIPLE SKLELROZE

Svetovni dan MS vsako leto obeležujemo zadnjo sredo v mesecu maju, letos je to 30.maj. Dogodki se sicer vrstijo skozi celoten mesec maj. Ta dan pa na poseben način združuje

globalna MS skupnost z namenom deljenja zgodb, ozaveščanja in povezovanja z vsemi in za vse, ki jih je prizadela multipla skleroza.

Posebej izbran slogan akcije je #bringinguscloser, kar bi lahko prevedli »približati nas«. In to

ne samo skozi raziskave, da se končno približamo odkritju zdravil za ustavitev te bolezni ampak tudi približevanja in zbliževanja obolelih, njihovih svojcev, prijateljev in strokovne

javnosti. Vse z namenom pomagati in dvigniti kakovost življenja oseb z MS.

Ob svetovnem dnevu MS, bomo v ljubljanski podružnici Združenja MS Slovenije, organizirali Pohod/Vožnjo za MS 2018. V sredo, 30.maja, ob 14h, bomo pohodniki in manj pohodni, s

palicami, berglami, z vozički ali invalidskimi skuterji, s parkirišča pred ljubljanskim živalskim vrtom (parkirišče proti biotehnični fakulteti) krenili po nekdanji pionirski železnici proti

koseškemu bajerju, kjer načrtujemo zaključek ob cca 15h.

Vabilu so se že odzvali in potrdili svojo prisotnost predstavniki strokovne javnosti, zelo različnih področij civilne družbe kot tudi predstavniki lokalne in državne oblasti.

Vabimo vas, da se nam pridružite tudi vi!

4

5

TEČEM, DA POMAGAM

Leto je vnovič naokoli in v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica smo tudi letos skupaj z Lions klubi severne Primorske in Mestno občino Nova Gorica pripravili že 6. dobrodelno, netekmovalno in družabno prireditev »Tečem, da pomagam«. Tokrat se na našem, zdaj že vsakoletnem druženju, srečamo

v soboto, 2. junij 2018, med 9. in 11. uro v Športnem parku v Novi Gorici. Prireditev vključuje rekreativni tek in hojo po atletski stezi ob nogometnem igrišču. Pričakujemo udeležbo številnih odraslih in otrok, članov in članic različnih društev, ljubiteljev teka ali hoje, skratka gibanja. In ne glede na gibalne omejitve! Priporočena donacija je 5 evrov za odrasle, 2 evra za otroke in mladostnike. Del zbranih sredstev bo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki letos praznuje 70 let svojega delovanja, namenilo za izvedbo slikarskega tabora Občutim podobe narave, ki bo med 14. in 16. junijem letos v Trenti in na Kaninu. Preostali del z akcijo Tečem, da pomagam zbranega denarja pa bo Zveza Lions klubov namenila ustanovi Mali vitez za pomoč mladim, ki so ozdraveli od raka. Vabimo vas, da nas s svojo udeležbo počastite in razveselite tudi Vi in s tem izkažete podporo našim človekoljubnim prizadevanjem. Da skupaj izboljšamo lanski dosežek. Pod geslom »Vsak krog šteje« smo namreč takrat na atletski stezi v novogoriškem Športnem parku vsi skupaj pretekli ali prehodili 4404 kroge. Za vsak krog, ki ga bomo pretekli ali prehodili letos, bo podjetje MagmaX Center iz Nove Gorice podarilo Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica 50 centov. Tako zbrana sredstva bodo namenjena rehabilitaciji slepih in slabovidnih na osebni ravni. Ta program podpira tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na prireditvenem prostoru bodo na voljo tudi spremljevalni dogodki, kot na primer tek z zavezanimi očmi, poligon za hojo z belo palico in druge rekreativno-zabavne dejavnosti. S svojo ponudbo se bodo predstavila tudi ostala človekoljubna in invalidska društva. V upanju, da se nam pridružite, Vas prisrčno pozdravljamo.

DRUŠTVO MDSS NOVA GORICA

LIONS KLUBI SEVERNE PRIMORSKE MESTNA OBČINA NOVA GORICA

6

ŽIVAHNO NA RADIJSKIH VALOVIH

Borut Pogačnik

Štefka Zlobec doc. dr. Milica Gregorič Kramberger

Že v četrtek bomo posneli oddajo s predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matejem Žnuderlom v Celju, ki bo predvajana v petek 26. maja med 10.15 in 10.50 uro na Radiu Celje v sklopu oddaj Sončni žarek, kjer bo Matej Žnuderl predstavil svoje delo v minulem letu in načrte za delo zveze vnaprej. Frekvence radia pa so: 90,6, 95,1, 95,6 in 100,3 MHZ. V petek pa bomo pred mikrofon Radia Zeleni Val v oddajo Odprta dlan povabili nevrologinjo doc. dr. Milico Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki bo skupaj s predsednico Spominčice Štefko Zlobec predstavila evropski projekt Pravočasno diagnosticiranje demenc. Oddaja bo razkrila, kateri so predhodni znaki in opozorila na mogoč pojav kakršnekoli vrste demence. To bi moralo zanimati vsakogar po 40. letu, saj se pojavi demenc glede na starostno dobo vedno bolj znižujejo. Oddaja bo kontaktna, tako, da lahko med 10.30 in 11.15 pokličete na številko 01 786 0 400. Frekvence radia pa so: 93,1, 79,0, in 105,3 MHz.

JASNO IN GLASNO O KVČB Borut Pogačnik

V soboto, 26.maja, boste lahko med 14. in 15. poslušali oddajo za invalide na Radiu Štajerski val, kjer bo Mateja Saje, predsednica društva KVČB ( Kronično vnetna črevesna bolezen), govorila o poslanstvu društva, njegovih ciljih in dosedanjih uresničitvah. Zanimiva oddaja bo na frekvencah radia, ki sta: 93,7 in 87,6 MHz. Prisluhnite in izvedeli boste, kakšni so načrti Društva KVČB tudi za v prihodnje! Foto: B.P.

7

8

BRAVO, PETER!

V soboto, 19. maja, je pod Pohorjem potekala

tekma jadrnic-modelov, ki se je je udeležil tudi

naš dolgoletni član Združenja invalidov –

Foruma Slovenije Peter Soklič. Za odlično 6.

mesto mu iskreno čestitamo!

VOLILNE OBLJUBE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V PROGRAMIH POLITIČNIH

STRANK

III. del

mag. Franc Hočevar

Foto: Nina Fazarinc

12. Tretjina programov se smiselno zavzema za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva v

zdravstvenem sistemu, predvsem za vzpostavitev manjkajoče zdravstvene infrastrukture in vzporedno

s tem tudi za vstop večjega števila koncesionarjev v sistem javnega zdravstvenega varstva. Več kot

polovica poudarja, da je javno zdravstvo vse tisto, kar se financira iz javnih virov, torej da so

Foto: Boštjan P.

9

koncesionarji sestavni del javnega zdravstva in da naj se ta sestavina javnega zdravstva uravnava

skladno s potrebami in načrtovanjem ustreznih kapacitet v prihodnosti. Torej, da so koncesionarji

sestavni del odgovornosti za uravnavanje kapacitet, potrebnih za izvajanje javnega zdravstva pa tudi

dobrodošla spodbuda za vzpostavitev ustreznih konkurenčnih razmer pri izvajanju zdravstvenih

storitev. Prisotne so tudi pobude za ukinitev koncesij in podelitev pravice zdravljenja v okviru javnega

zdravstvenega varstva licenciranim zdravnikom, da opravljajo storitve po izbiri zavarovanca, skladno

z njegovo pravico do izbire zdravnika.

13. Pojem konkurence med izvajalci zdravstvenih storitev se pojavlja pri več kot polovici programov.

Omenja se konkurenca kvalitete in referenčnih zdravnikov ter posameznih oddelkov ali zdravstvenih

izvajalcev, ki so znani in prepoznani kot dobri zdravniki oziroma institucije. Zavzemajo se za tovrstno

konkurenco pa tudi za konkurenco, ki bi z boljšimi cenovnimi pogoji in prepoznano kvaliteto

zagotavljala tudi boljše poslovne pogoje za svoje delovanje. Tretjino moti monopolni status

posameznih izvajalcev za posamične storitve. Mnogi so prepričani, da lahko le koncesionarji

predstavljajo ustrezno konkurenco javnim zdravstvenim zavodom.

14. Vsi omenjajo starost in staranje, problem dolgotrajne oskrbe, nujne specializacije za obravnavo

zdravstvenih težav starejših v okviru posamičnih zdravstvenih zavodov, nujen razvoj paliativne oskrbe

znotraj javnih zdravstvenih zavodov in zagotovitev pogojev za dostojno umiranje.

15. Več kot polovica programov omenja redefiniranje košarice pravic in jasnejšo določitev pravic, ki se

plačujejo iz javnih zbranih sredstev in eventualno iz proračuna ter tudi iz zasebnih sredstev. Skratka,

definiranje košarice je nedosledno, viri za njeno kritje niso jasno definirani, vsebina košarice ni povsem

razpoznavna. Nekateri se zavzemajo, da je v njej vse to, kar je bilo že doslej, drugi pa za izločitev

nekaterih pravic, ki naj bi se financirale z zakonsko določenim osebnim prispevkom iz dopolnjenih

virov za socialne transferje in direktno iz proračuna.

16. Nekateri menijo, da bi vodstva zdravstvenih zavodov, člani svetov oziroma nadzornih organov javnih

zdravstvenih zavodov morali izpolnjevati minimalne akreditacijske zahteve in nabor znanja za

opravljanje teh funkcij.

17. Vzdržnost virov je neizpeta pesem. Večina je prepričana, da je javno zdravstveno varstvo

podfinancirano, da proračun zagotavlja premalo sredstev za delovanje javnega zdravstva. Nekateri

tudi menijo, da bi morali plačevati več iz lastnih žepov in da bi morali razviti vzporedni zavarovalni

sistem za nekatere zdravstvene storitve, ki so vezane na dolgotrajno nego in oskrbo, ter za storitve

višjega standarda, ki neposredno ne ogrožajo zdravja. Stranke predlagajo povečanje deleža BDP za

pravice iz sistema javnega zdravstvenega varstva do 10 % BDP.

18. Povsem neenoten pristop z največ razlikami pa se pojavlja pri zamislih v zvezi z zdravstvenim

zavarovanjem. Na račun zdajšnjega zasledimo mnogo očitkov o monopolu, o netransparentnosti, o

nekompetentnosti, o zastarelosti instrumentarija sklepanja pogodb in izhodišč, kot je splošni dogovor

ipd., do tega, da se popolnoma transformira v agencijo za zbiranje denarja za zdravstveno zavarovanje,

v katero bi s konkurenčnimi cenami in kvaliteto storitve vstopale posamezne zavarovalnice s ponudbo

programa, ki naj bi predstavljal osnovo za oblikovanje svojega zavarovalniškega portfelja.

19. V redkih programih najdemo tudi povsem upravičena opozorila v zvezi z genetiko in druga, ki posegajo

na področje etike.

10

20. Tako ali drugače se v svojem programskem kontekstu stranke lotevajo tudi zahteve za postavitev

uporabnega informacijskega sistema, ki bo povezal vse vertikalne in horizontalne ravni zdravstvenega

varstva in v katerem bo bolnik oziroma zavarovanec temeljni uporabnik tega sistema z namenom, da

se vzpostavijo tehnične osnove za učinkovito sodelovanje in komunikacije na pravih podatkih.

21. Debirokratizacija se pojavlja v kontekstu ocene razmer skupaj z opozorilom, da se zbira preveč istih

podatkov na različnih mestih. To delo močno bremeni zdravstvene delavce, nalaga se jim vedno več

tovrstnega dela, celo z grožnjo kaznovanja.

Lahko povzamemo, da je skupno in enotno izhodišče vseh analiziranih programov, če ga strnemo v en

odstavek, to, da je cilj in naloga sistema zdravstvenega varstva, da zagotovi boljše zdravje in kakovost

življenja prebivalstva. Vse aktivnosti na tem področju morajo slediti načelom človekovega dostojanstva,

enakosti in enakopravnosti, solidarnosti ter poklicne etike. Zdravstveno varstvo kot sistem mora slediti

potrebam državljanov in njihovim pričakovanjem. To terja univerzalno kritje zdravstvenih storitev in

enakopraven dostop vseh ljudi do potrebne zdravstvene oskrbe. Z zakonom zagotovljene pravice morajo biti

skladno z zahtevami zdravstvene stroke dostopne vsem in na vseh območjih pod enakimi pogoji. Zdravstvena

oskrba, ki je zapisana v zakonih in ustavi kot temeljna pravica, ne sme biti odvisna od materialnega položaja

posameznika, kraja njegovega bivanja ali drugih prestižnih oz. privilegijskih razlogov.

Nemogoče je zajeti vse razvejane misli in domislice znotraj programov. Dejstvo pa je, da ne glede na to,

kakšne politične provenience je stranka, imajo vse več kot 70 % skupnih programskih izhodišč. Skratka,

zaznava problemov in ciljev je dokaj poenotena pa tudi razumevanje problematike je na isti ravni

usklajenosti. Če kdaj, je to pot idealna priložnost, da se dosežejo nekatere konsenzualne iztočnice za celovito

ureditev sistema zdravstvenega varstva, ki bo v splošno zadovoljstvo in korist vseh bolnikov, zavarovancev

in državljanov, torej upravičencev do zdravstvenega varstva in zdravstvenih storitev. Očitno so politične

stranke izrabile negativno razpoloženje in ocenjevanje zdravstva kot sistema za pridobivanje volilnih glasov

in večjo moč pri odločanju v zakonodajni in izvršilni veji oblasti. Recimo, da je to pošteno in prav. Še bolj

pošteno in prav pa bi bilo, če bodo te obljube uresničili, in da ne bo, tako kot kaže v tem trenutku, zdravstvo

le dobra priložnost za pridobivanje volivcev s povsem drugimi nameni, ki nimajo nikakršne povezave z

naslovno temo. Izrabljati zdravje ljudi za manipulacijo z obljubami je najmanj neetično.

Ob branju programov in pisanju tega zapisa ne morem biti povsem zadovoljen. Zavedam se, da zapis ne

predstavlja neoporečne in znanstveno utemeljene analize prebranih programov političnih strank s področja

zdravstva. Past za napake, glede na moj oseben odnos do zdravstva kot sistema in zmožnosti znotraj tega

sistema, je, tako kot ocena posameznih dejstev, vedno rezultat pretekle izkušnje in znanja, ki ga človek ima.

V tem zapisu je mnogo subjektivne presoje in subjektivne specifične senzIbilitete.

V nadaljevanju te »analize« si bom zato privoščil svoj pogled, ki je rezultat prebiranja enajstih programov in

nekaterih osebnih izkušenj.

Se nadaljuje…

Z mag. Francom Hočevarjem pa se boste lahko tudi neposredno pogovorili v oddaji Odprta dlan, v sredo,

30. maja, med 10.30 in 11.15. Številka v studiu, ki bo odprta za vaše klice je 01 786 0 400. Frekvence radia

so: 93,1, 79,0, in 105,3 MHz. Franc Hočevar je tudi predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

11

PRVI KILOMETRI ROČNIH KOLESARJEV

Jože Globokar

V Podcerkvi je 19. maja 2018 Zveza paraplegikov Slovenije v sodelovanju z Zavodom Ars Viva organizirala že

tradicionalno 4. srečanje ročnih kolesarjev.

Letos je bilo udeležencev malo manj (20) kot v preteklih sezonah, čemur sta botrovala slaba vremenska

napoved in bolezni. Ročni kolesarji so se zapeljali po cestah Loške doline do Cerkniškega jezera nato pa pot

nadaljevali čez Gorenje jezero do vasi Goričice in čez naselje Dane nazaj do Podcerkve. Kolesarjenje v idiličnem

podeželju ponuja prečudovite razglede, prav tako pa gibanje na svežem zraku koristi psihofizičnemu počutju

vsakemu izmed nas.

Preizkusili so tudi nova ležeča kolesa in električne priklope, ki jih je Zavod Ars Viva pridobil s projektom “Skupaj

zmoremo več”. Nova pridobitev je zbrane ročne kolesarje navdušila, saj bo obogatila kolesarsko ponudbo in

ponudila možnost kolesarjenja tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti nakup prilagojenega kolesa.

V vožnji teh koles sta se v tandemu

preizkusili tudi direktorica hostla Urša Telič

Miler in odlična ročna kolesarka Anka Vesel, ki

priporočata da si vzamete čas in se z ročnim

kolesom podate na kakšno kolesarsko pot v

Podcerkvi in okolici.

Druženje se je v prijetnem vzdušju ob zvokih

kitare hitro prevesilo v pozno popoldne.

RAZSTAVA SLIK SLEPIH IN SLABOVIDNIH USTVARJALCEV Igor Miljavec

Sv. Gora, bazilika Kraljice Svetogorske - Frančiškova dvorana

sobota, 26. maj in nedelja, 27. maj 2018

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica vabi na Sv. Goro pri Novi Gorici na razstavo slik slepih in slabovidnih ustvarjalcev. Razstava bo na ogled v Frančiškovi dvorani bazilike Kraljice Svetogorske 26. in 27. maja 2018. Odprtje razstave bo v soboto, 26. maja 2018, po zaključeni zahvalni sveti maši ob 9. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije, ki jo bo daroval koprski škof msgr. Jurij Bizjak in se bo začela ob 11.00 uri.

Foto: J.G.

12

Pri maši in na odprtju razstave bo sodelovala Vokalna skupina Vinika pod vodstvom Franke Žgavec in ob spremljavi organistke Mirjam Furlan. Razstava bo na ogled oba dneva - v soboto, 26. maja, med 10.00 in 18.00 uro ter v nedeljo, 27. maja, med 9.00 in 18.00 uro - obsega pa izbor del slepih in slabovidnih ustvarjalcev, ki so v zadnjem desetletju nastala na likovnih kolonijah. V letošnjem letu namreč Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica praznuje 70-letnico delovanja ter 10-letnico likovnih kolonij za slepe in slabovidne.

Vabljeni! Več informacij: 041 485 430, igor.miljavec@gmail.com Slike društvo tudi prodaja. Z nakupom slike prispevate sredstva za izvajanje programov rehabilitacije slepih

in slabovidnih oseb v lokalnem in širšem okolju ter za delovanje društva

ZAČELA SO SE LIGAŠKA TEKMOVANJA V ATLETIKI

Jože Globokar

Foto: J.G.

Prvo kolo 23. ekipnega tekmovanja v atletiki je 18. maja 2018 na atletskem stadionu Poljane v Mariboru odlično

pripravilo Društvo paraplegikov Podravja. Udeležilo se ga je 33 atletov iz petih pokrajinskih društev Zveze

paraplegikov Slovenije. Tekmovanje je potekalo v osmih disciplinah – met diska, kopja in kija, suvanja krogle, ter

vožnjah na 100, 200, 400 in 800 metrov. Najboljši rezultat je dosegel Jože Flere v metu diska v skupini F51. Za met

10.69 m je prejel 811,69 točk. Po prvi tekmi je vodstvo prevzela ekipa DP jugozahodne Štajerske. Prvo tekmovanje

v letošnji ligi je vodila sodniška služba pod vodstvom Mojce Ritlop Vrbovšek. Razmere za tekmovanje so bile

primerne.

Ekipne uvrstitve: DP jugozahodne Štajerske - 4.875,88 točk;

DP Koroške - 4.563,20 točk;

DP ljubljanske pokrajine - 3.528,37 točk;

DP Podravja - 3.307,02 točk; DP Prekmurja In Prlekije - 3.037,55 točk.

Drugo kolo bo v organizaciji Zveze paraplegikov Slovenije 1. junija 2018 pripravilo DP Prekmurja in Prlekije.

Združenje invalidov – Forum Slovenije, Linhartova 3, p.p. 2539, 1109 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Borut S. Pogačnik

Tajnica uredništva: Maša Vavpot Telefon: 041/381-679 e-naslov: info@zifs.si

Izhaja: brezplačno Naročila za vnos v adremo sporočajte na elektronski naslov od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.