ZA BOLJO SLOVENIJO

Dogovor o sodelovanjuPozitivne Slovenije,Socialnih demokratov,Dravljanske liste inDemokratine stranke upokojencev Slovenijev Vladi Republike SlovenijeZA OBDOBJE 20142015

Drava Slovenija je naa skupna odgovornost. Zavedamo se, da imamo kot narod in kot drava vse monosti, da se Slovenija razvije v uspeno in spotovano dravo ustvarjalnih, potenih in podjetnih ljudi, ki si v solidarni skupnosti delijo plodove svojega dela. Za to ima Slovenija vse potrebne potenciale: odlino lego, naravno bogastvo vode in lesa, bogato industrijsko in kulturno tradicijo, razvito znanost in vrhunsko umetnost z mednarodno uveljavljenimi znanstveniki in umetniki svetovnega slovesa, predvsem pa delovne in ustvarjalne ljudi vseh generacij in poklicev, ki jih vodita vztrajnost in aktivna sposobnost za preivetje. V Vladi RS smo zaeli s procesom stabilizacije. Z izglasovano zaupnico in sprejemom proraunskih dokumentov smo domai in mednarodni javnosti povrnili zaupanje, da je Slovenija sposobna sama reiti svoje teave. S sanacijo bank smo naredili odloilen korak za zagon gospodarstva. Ohranjamo trdno politino voljo za postopno javnofinanno konsolidacijo, ki bo zajezila naraanje javnega dolga.

Pred nami so veliki izzivi. V tej koaliciji nas drui odgovornost, da do rednih volitev Slovenijo utirimo na pot zanesljivega gospodarskega okrevanja. V svet odprta Slovenija za to potrebuje dolgorono stabilnost in premiljene spremembe za drubeno preobrazbo Slovenije.

as je, da zanemo za doseganje svojih skupno zastavljenih ciljev zavzeto medsebojno sodelovati. Da ponovno ujamemo veter v svoja jadra. Vse monosti imamo, da Slovenijo spremenimo v udovito deelo za ivljenje, delo, osebne in drubene uspehe.

Na teh temeljih bo koalicija zasledovala svoj vodilni politini cilj: DVIG KAKOVOSTI IVLJENJA VSEH DRAVLJANK IN DRAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI.

KAZALOI. ZAETI PROCESI61.Umirili smo politine napetosti v dravi62.Nadaljevali smo s konsolidacijo javnih financ63.Pripravili smo kakovostne podlage za ustanovitev Slovenskega dravnega holdinga64.Reili smo banke slabih terjatev65.Delamo za mlade in z mladimi.76.Borimo se proti gospodarskemu kriminalu in korupciji77.Borimo se proti sivi ekonomiji in nepotenim praksam8

II.ZARTANE NALOGE91.Zagnali bomo gospodarstvo92.Pospeili bomo rpanje sredstev iz nove finanne perspektive EU93.Reformirali bomo javno zdravstvo na temeljih solidarnosti in dostopnosti za vse94.S trajnostno rabo naravnih virov bomo okrepili neodvisen gospodarski poloaj Slovenije95.Mladim bomo omogoili perspektivno prihodnost10

III. SPREMEMBE V ORGANIZIRANOSTI DELA VLADE11

IV. VREDNOTE12

V. SLOVENIJA PRIHODNOSTI14

VI. PREDNOSTNE NALOGE PO AKTUALNIH RESORJIH17Finance / Gospodarski razvoj in tehnologija17Infrastruktura in prostor19Pravosodje21Zdravstvo22Notranje zadeve in javna uprava23Delo, druina, socialne zadeve in enake monosti26Kmetijstvo in okolje28Izobraevanje, znanost in port30Zunanja politika33Kultura35Obramba36Slovenci v zamejstvu in po svetu37Italijanska in madarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji38

VII. SESTAVA VLADE39

VIII. PROTOKOL O SODELOVANJU KOALICIJSKIH PARTNERIC40I. UVODNE DOLOBE40II. SODELOVANJE V VLADI40III. SODELOVANJE V DRAVNEM ZBORU42IV. KRITVE PROTOKOLA45V. ODNOS MED KOALICIJSKIMI PARTNERICAMI45

IX.ZAVEZE48

FEBRUAR 2014

I. ZAETI PROCESI

Pri dogovoru o prihodnjem sodelovanju izhajamo koalicijske partnerice iz dosekov prvih desetih mesecev skupnega dela.

1. Umirili smo politine napetosti v dravi

S strpnostjo, krepitvijo socialnega dialoga, strokovnim argumentiranjem politinih odloitev in vkljuevanjem javnosti v pripravo predpisov in postopkov odloanja smo normalizirali politine razmere. Popravili smo tevilne napane odloitve dosedanje politike, med drugim smo s sprejetjem zakona o odkodninski shemi reili problem izbrisanih.

Toda za polno zaupanje dravljank in dravljanov si bomo morali prizadevati za bolj poglobljen dialog s civilno drubo, pri kadrovanju pa dosledneje upotevati strokovna merila.

2. Nadaljevali smo s konsolidacijo javnih financ

Zniali smo (sprejeti prorauni) proraunski primanjkljaj z racionalizacijo javne porabe, z dvigom DDV in uvedbo davka na nepreminine, storili vse potrebno za sanacijo bannega sistema, s socialnim dialogom in v sodelovanju z menedmentom javnega sektorja pa realno nartovali prihodnja prorauna.

3. Pripravili smo kakovostne podlage za ustanovitev Slovenskega dravnega holdinga

Dopolnili smo zakon tako, da se dravno premoenje ne prenaa na holding, ohrani pa centralizacija upravljanja dravnega premoenja. S tem je ustvarjena podlaga za udejanjenje strategije upravljanja nalob.

Toda v treh mesecih bomo sprejeli strategijo upravljanja dravnega premoenja ter za kakovostno upravljanje s premoenjem zagotovili kompetentne in neodvisne nadzornike v skladu z najvijimi strokovnimi standardi.

4. Reili smo banke slabih terjatev

Izvedli smo vse potrebne ukrepe za stabilizacijo bannega sistema, tako da je izpostavljenost drave zunanjim pritiskom manja, Banka Slovenije pa ima ve pristojnosti. S tem smo povrnili zaupanje evropskih ustanov in mednarodnih trgov v Slovenijo, z uresnievanjem zavez iz Programa stabilnosti pa Slovenijo rtali s seznama drav, ki jim je grozil bankrot javnih financ.

Toda kljuna naloga ostaja uinkovito upravljanje Drube za upravljanje terjatev bank v smeri takojnjega prestrukturiranja gospodarstva. e bo potrebno, bomo za to nalogo spremenili tudi zakon o DUTB.

5. Delamo za mlade in z mladimi

Sprejeli smo Nacionalni program za mladino, ki prvi strateko upravlja s potencialom mladih, in ustanovili Svet Vlade Republike Slovenije za mladino, ki mladim daje monost za aktivno sodelovanje pri pripravi ukrepov, programov in zakonodaje.

Za spodbujanje zaposljivosti, zgodnejega in ustreznejega zaposlovanja mladih bomo tudi v prihodnje z novimi pristopi promovirali poklicno in strokovno izobraevanje in okrepili povezovanje izobraevanja in dela ter spodbudili praktino usposabljanje pri delodajalcu. V ta namen bomo v prihodnje uvedli tudi sistem priznavanja neformalno pridobljenih znanj in kompetenc.

S spremembami zakonodaje smo zagotovili podporo za vkljuevanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, pospeili njihovo socialno vkljuenost ter drubeno in eksistenno neodvisnost. Z namenom, da omogoimo njihovo nadaljnjo socialno vkljuenost, bomo posodobili sistem dela z otroki s posebnimi potrebami.

Zmanjali smo tveganje za zlorabo statusa tudenta s t. i. fiktivnimi vpisi. S pritegnitvijo sredstev ESS pa smo spodbujali podjetja za dejavno vkljuevanje dijakov in tudentov vijih strokovnih ol v praktino usposabljanje z delom v asu izobraevanja. V okviru Aktivne politike zaposlovanja (APZ) in Zakona o interventnih ukrepih na podroju trga dela in starevskega varstva smo sprejeli ukrepe, na podlagi katerih so delodajalci, ki mlade zaposlijo za nedoloen as, za dve leti oproeni plaila prispevkov. Iz sredstev EU smo zagotovili dodatnih 10 milijonov evrov v okviru Pobude za mlade in v letu 2014 bomo namenili skupaj ve kot 76 milijonov evrov za mlade ter omogoili ve kot 60.000 vkljuitev v okviru programa jamstva za mlade.

Pred nami je prenova sistema visokoolskega izobraevanja, ki bo okrepil kakovostno brezplano javno olstvo, omogoal modernizacijo univerz ter uveljavil jasne standarde kakovosti raziskovalnega in pedagokega dela. Podporno bomo prenovili tudi sistem razvojne in raziskovalne dejavnosti, tako da bomo spodbudili konkurennost in prilagodljivost intitutov.

e naprej bomo krepili javno financiranje programov, ki dvigujejo kulturni kapital odraslih in skrbeli za informacijsko pismenost stareje generacije ter krepili bralno pismenost vseh dravljank in dravljanov. Vsakomur bomo dali monosti za pridobitev prvega poklica oziroma pridobitev mature, ki jim bo omogoila nadaljevanje izobraevanja v vijem oziroma visokoolskem izobraevanju.

6. Borimo se proti gospodarskemu kriminalu in korupciji

Zagotovili smo ustrezno politino okolje in bolje pogoje za delo kriminalistine policije, NPU, dravnega toilstva in sodi ter operativno izboljali zakon, ki ureja odvzem protipravnega premoenja. Rezultati so vidni. Potekajo predkazenski in kazenski postopki, vrstijo se obsodilne sodbe zoper posameznike, ki so s kaznivimi dejanji pripeljali Slovenijo v krizni poloaj. Postopoma vraamo zaupanje v pravino drubo in pravno dravo.

Toda enako neizprosnost v boju s korupcijo, kakor se je uspeno zaela na podrojih gradbenitva, bannitva in zdravstva, napovedujemo na vseh drugih podrojih.

7. Borimo se proti sivi ekonomiji in nepotenim praksam

Ukrepanje proti sivi ekonomiji pomeni zagotavljanje javnih dobrin. Z namenom, da zavarujemo potronike in poslovne subjekte, ki poteno opravljajo svojo dejavnost, smo pripravili pregled stanja in sprejeli ukrepe za zmanjanje sive ekonomije in nepotenih praks na vseh podrojih s komunikacijskimi kampanjami, spremembami nekaterih zakonov in ukrepi za uinkoviteje delovanje inpekcijskih slub. Sprejeli smo spremembe Zakona o prepreevanju dela na rno. Razirili bomo obvezno uporabo davnih blagajn na vse dejavnosti, prepovedali bomo uporabo paragonskih blokov in omejili gotovinsko poslovanje. S spremembami zakona o kmetijstvu, ki je v parlamentarni proceduri, smo uredili pregledneje opravljanje kmetijske in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter opredelili nedovoljene prakse v agroivilski verigi. Uveljavili smo spremembe zakona o vinu, ki bodo omogoile bolji nadzor nad prometom z vinom. S spremembami zakona o gozdovih smo izboljali sledljivost lesa v celotni verigi.

Toda pri boju proti sivi ekonomiji in nepotenim praksam ne gre za enkratna dejanja, pa pa za trajen proces. Pri tem nae temeljno izhodie ne bo spreminjanje pravnih predpisov, ki bi povzroali stanje pravne negotovosti, pa pa bo pristop temeljil na ozaveanju in mehkih ukrepih ter bolj uinkovitem izvajanju nadzora pri izvajanju veljavne zakonodaje.

1

II.ZARTANE NALOGE

Koalicijske partnerice se zavedamo, da so po sanaciji bannega sistema in boju s korupcijo na vseh podrojih drubenega ivljenja kot dvema nujnima pogojema prihodnjega razvoja pred nami ostale nekatere zartane, a neizpolnjene naloge iz prvotne koalicijske zaveze. Zato bomo v prihodnjem obdobju organizacijsko, kadrovsko in finanno pospeili uresnievanje naslednjih prednostnih nalog tega mandata:

1. Zagnali bomo gospodarstvo

Z banno sanacijo in razdolevanjem podjetij, spremembami insolvene zakonodaje, shemo pomoi malim in srednjim podjetjem ter boljim upravljanjem dravnega premoenja so vzpostavljena izhodia, a zdaj gre za: krepitev konkurennosti in izboljanje poslovnega okolja, zeleno razvojno politiko, infrastrukturne projekte, in nova delovna mesta.

2. Pospeili bomo rpanje sredstev iz nove finanne perspektive EU

Pregled zakonodaje in stratekih dokumentov je opravljen, kljuen pa je dogovor o prednostnih vsebinah Strategije Razvoja Slovenije do leta 2020. S pripravo izvedbenih in drugih dokumentov kot osnovo za rpanje sredstev finanne perspektive 20142020 zamujamo, kakovost gradiv pa ne ustreza visokim razvojnim ambicijam, zato to podroje zahteva: ustrezne organizacijske spremembe, ki bodo vpeljale vejo transparentnost pri delu in upravljanju z evropskimi sredstvi ter zmanjale administrativna bremena pri uradnikih, pa tudi pri konnih uporabnikih, pritegnitev najboljih domaih in tujih strokovnjakov, uporabo tudij in dosedanjih rezultatov opravljenih raziskav, iroko drubeno soglasje o prednostnih nalogah.

3. Javno zdravstvo bomo reformirali na temeljih solidarnosti in dostopnosti za vse

Sprejeli smo interventne ukrepe za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne, a le s koalicijsko in vladno enotnostjo lahko sprejmemo ustrezno reformo, ki bo: jasno razlikovala med javnim in zasebnim zdravstvom, vzpostavila mreo javne zdravstvene slube in krepila zdravstveno varstvo na primarni ravni z nadaljevanjem uvajanja referennih in unih ambulant, sistemsko poveala finanno vzdrnost sistema zdravstvenega varstva brez poveevanja obremenitev za gospodarstvo, s preventivnimi programi promovirala zdrav nain ivljenja.

4. S trajnostno rabo naravnih virov bomo okrepili neodvisen gospodarski poloaj Slovenije

Slovenija potrebuje zeleni razvojni preboj. Poleg jasne gospodarske naslonitve na naravne vire (vodna energija, les in kmetijska zemljia) sodijo v ta sklop naslednje naloge: zmanjanje okoljskih vplivov in poveanje vrednosti njihove uporabe, krepitev zelenih javnih naroil, spodbujanje lokalne samooskrbe s krepitvijo agroivilske verige in verige gozdles, zagon malega gradbenitva z energetsko sanacijo stavb, prepoved privatizacije naravnih virov, ki so javne dobrine, pametno gospodarjenje, ki bo ohranjalo poseljenost podeelja in omogoalo njegov gospodarski razvoj.

5. Mladim bomo omogoili perspektivno prihodnost

Ker so mladi steber skupnosti, nosilci ustvarjanja napredka in nove dodane vrednosti, ki je pogoj gospodarske rasti in omogoa napredek in stabilnost skupnosti, bomo vzpostavili sistem celovitega zagotavljanja avtonomije mladih. Tako bomo v skladu z nacionalnim programom za mladino poskrbeli, da bodo mladi imeli monost dostopa do kakovostnega javnega izobraevanja, lajega dostopa do trga dela, bivalne in eksistenne avtonomije ter izgradnje kompetenc in osebnosti tudi zunaj okvira formalnih struktur vzgoje in izobraevanja.

Na podroju mladih bomo: uveljavili ukrepe za krepitev organizacij neformalnega izobraevanja in sistem beleenja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja, uveljavili ukrepe za krepitev podjetnosti in laje vkljuevanje ranljivih skupin mladih na trg dela, izboljali kakovost in uinkovitost izobraevanja s poudarkom na vkljuenosti vseh relevantnih delenikov v pripravo izobraevalnih programov, zagotovili bivalno avtonomijo mladih, s poudarkom na razvoju neprofitnih najemnikih stanovanj za mlade ter na zagotavljanju mobilnosti in podpore mladim druinam, okrepili pogoje za krepitev nekonvencionalne politine udeleenosti mladih, okrepili vlogo sredi za koncentracijo znanja, inovacij in karierno nartovanje, vkljuili poklic mladinskega delavca v nacionalne poklicne kvalifikacije, krepili mladinski sektor in delovanje nevladnih organizacij(lanske mladinske organizacije, organizacije posebnega pomena za mladinski sektor in lokalne mladinske svete), okrepili prizadevanja za krepitev rekreativnega porta mladih, pripravili ukrepe za spodbujanje zdravega ivljenjskega sloga mladih, vzpostavili sistem celovitega informiranja za mlade (e-portal z uporabnimi informacijami za mlade).

III. SPREMEMBE V ORGANIZIRANOSTI DELA VLADE

Koalicijske partnerice smo v spremembah strukture vlade izpolnile vse prvotne zaveze:

ustanovili smo ministrstvo za kulturo, vrnili smo pristojnosti za toilstvo na pravosodno ministrstvo, spojili smo podroje notranjih zadev z javno upravo, dialog s civilno drubo smo zaupali dravni sekretarki v kabinetu predsednice Vlade.

A tako, kot so bile te spremembe nujne za izpolnitev izhodinih koalicijskih zavez, zastavljajo prednostne naloge prihodnjega obdobja pred koalicijo nujnost, da uveljavi nekatere nove strukturne spremembe, s katerimi se bo Vlada sposobna lotiti zahtevnih premikov.

1. RPANJE EVROPSKIH SREDSTEViz dosedanjega vodenja na Ministrstvu za gospodarstvo selimo v Urad predsednice Vlade, kjer pod vodstvom dravnega sekretarja ali sekretarke oblikujemo vladno slubo, pristojno za evropsko kohezijsko politiko. Ta vladna sluba strateko nartuje in koordinira rpanje evropskih sredstev na vseh podrojih drubenega razvoja in poskrbi za pripravo enotne metodologije, enotnih postopkov, interpretacije pravil in operativnih obrazcev, vkljuno z uvedbo uinkovitega podpornega informacijskega sistema.

2. URAD ZA MLADINOse z Ministrstva za izobraevanje zaradi uinkovitejega horizontalnega delovanja in bolje koordinacije reevanja problemov mladih umesti v Urad predsednice Vlade. Vodjo ali vodinjo Urada bodo lahko predlagali mladi sami prek organizacij, vkljuenih v Svet za mladino, e bodo poiskali in enotno predlagali kandidata. S tem se na novi Urad prenesejo vse naloge in funkcije v celoti.

IV. VREDNOTE

Sorodna vrednostna merila koalicijskih partneric so bila e izhodie prvega koalicijskega dogovora.

Z izpeljavo zahtevnih nalog v prvih desetih mesecih sodelovanja so se izkazala za pomemben skupni imenovalec, ki je krepil in poenotil ekipo a so tudi terjala doslednost, zaradi katere so nekateri lani morali ekipo zapustiti.

Zato politine stranke, podpisnice dogovora o koalicijskem sodelovanju v Vladi RS, ponavljamo temeljno zavezo, da si bomo za izhod iz hude finanne, gospodarske in drubene krize, s katero se sooamo v Sloveniji, Evropski uniji in svetu, ter za vzdren in trajnostni razvoj Slovenije prizadevale vzpostavili ravnoteje konkurenne in solidarne drave.

Temeljna vrednota naega delovanja je partnerski dialog.

Zavezujemo se, da bomo e naprej delovali pravino in poteno.

Pri skupnem delu in sprejemanju odloitev bomo lani in lanice politinih strank dosledno spotovali pravno dravo in krepili pravino drubo, spotovali razlinost in aktivno spodbujali solidarnost.

Vodile nas bodo temeljne demokratine in etine vrednote: nedotakljivost lovekovih pravic in svoboin, spotovanje lovekovega dostojanstva in medsebojno spotovanje.

Prizadevali si bomo ustvariti drubeno okolje, ki bo spodbujalo svoboden razvoj posameznika in vsakomur omogoalo, da pod enakimi pogoji uveljavi svoje talente in ustvarjalnost. Poseben poudarek bomo namenili izboljanju monosti za mlade, ki so najveja rtev gospodarske krize.

Kot odgovorni nosilci in nosilke politinih funkcij se bomo strogo vzdrali slehernih dejanj ali besed, ki bi izkljuevale, podpihovale nestrpnost ali sovranost. Delovali bomo strpno, spotovali etnine in druge manjine ter drugae mislee. Prizadevali si bomo za visoko raven kulture politinega dialoga, temeljeega na moi argumentov in brez osebnih diskreditacij ter nestrpnosti.

Odprtost pri oblikovanju drubenega soglasja, strokovnost v iskanju najboljih reitev, uinkovitost v izvedbi ter odgovornost za dane zaveze bodo temeljno vodilo te koalicije. Zato smo in bomo ostali odprti za vse, ki si tako na strankarskem kot civilnodrubenem prizoriu prizadevajo za iste cilje v javno dobro, pogosto pa nimajo realne moi in monosti, da jih sami uresniijo. Kot odgovorni upravljavci in upravljavke drave smo dravljankam in dravljanom dolni najti strpne, premiljene, uinkovite in odgovorne reitve v javnem interesu.

V duhu dravotvornosti bomo spotovali dravne ustanove in zagotavljali dobro sodelovanje Vlade z Dravnim zborom, predsednikom republike in sodno vejo oblasti.

V okviru dela Dravnega zbora in Vlade ne bomo odpirali vpraanj interpretacije polpretekle zgodovine (dogajanja v drugi svetovni vojni in po njej, dogajanja v asu demokratizacije in osamosvojitve). Drali se bomo naela, naj politika o teh vpraanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna konstruktivno poenotiti.

V. SLOVENIJA PRIHODNOSTI

Potrebujemo jasen nart za uspeno Slovenijo s konkurennim gospodarstvom, uinkovitim javnim sektorjem, trajnostno vzdrnim razvojem, varovanim okoljem ter predvsem vsemi pogoji za uspeno in sreno ivljenje vsega prebivalstva. To naj bo osnova za novo Strategijo razvoja Slovenije za obdobje od 2014 do 2020, ki naj omogoi nov razcvet nae drave.

Slovenija ima izjemne naravne in socialne potenciale, potrebujemo pa jasen nart, kako jih v polni meri izkoristiti. Gospodarstvo in tudi prebivalstvo potrebujeta jasen odgovor politike, kam vodi dravo in kaj je od drave mogoe priakovati. Samo predvidljivo drubeno okolje bo spodbujalo k razvoju in podjetnitvu. Krizo moramo pustiti za seboj, prilagoditi javni sektor in celotno dravo na nove izzive, ki jih prinaajo globalno sodelovanje, drubene spremembe in vse hitreji tehnoloki razvoj.

Novo Strategijo razvoja Slovenije je potrebno pripraviti po metodi od spodaj navzgor ter z regijskimi obiski po vsej dravi in pogovori z vsemi deleniki (gospodarstveniki, podjetniki, kmeti, sindikati, javnimi uslubenci, prostovoljci, mladimi, delovno aktivnimi, upokojenci ), vendar hkrati hitro in pregledno, da bosta izvedba temeljnih ukrepov in doseganje prvih rezultatov izvedljiva e v tem mandatu Vlade.

Slovenija prihodnosti bo gospodarsko uspena in pravino urejena pravna drava, v kateri bodo imeli ljudje delovne in poslovne monosti, temelj uspenega trnega gospodarstva pa je lahko le drubeno odgovorno ravnanje vseh delenikov. Maksimiziranje gospodarske uspenosti brez premisleka o drubeni in okoljski ceni, ki bi jo plaale prihodnje generacije, ni sprejemljivo. Razvoj lahko zagotovi le tehnoloko inovativno, organizacijsko napredno in okoljsko odgovorno gospodarstvo, kjer sta podjetnost in inovativnost glavni vrlini, soodloanje zaposlenih in nove oblike lastnine, ki bodo vkljuevale irok krog zaposlenih, a tudi upokojencev in mladih, pa pogoj za njihovo polno, tudi politino soudelebo v drubi.

Slovenija za dosego taknega razvojnega modela potrebuje kar najire drubeno soglasje.

Zato koalicijske partnerice pred razvitjem posameznih podronih politik (po pristojnih ministrstvih) navajamo tiri prvine mogoe skupne vizije razvoja Slovenije.

1. ustvarjanje nove vrednosti dvig konkurennosti z boljim izkorianjem primerjalnih prednosti Slovenije in z vkljuevanjem im ve lastnega znanja,2. delujoa pravna drava, ki bo zagotovila okolje, v katerem bodo nagrajeni ustvarjalnost, sposobnost, inovativnost in spotovanje pravil,3. solidarnost kot temelj vekulturne civilne drube soitja in strpnosti,4. zelena razvojna politika za dostojno in vzdrno prihodnost.

Pri sleherni od teh tirih prvin podpisnice koalicijskega dogovora o prihodnosti Slovenije drui nekaj temeljnih sorodnih tok:

1. ustvarjanje nove vrednosti dvig konkurennosti konkurenno poslovno okolje, ki bo motiviralo domae in tuje investitorje, da bodo poslovali v Sloveniji, gospodarska rast in velike dravne investicije kot pot do blaginje, strateko, pregledno in uinkovito upravljanje z dravnim premoenjem, razvoj srednjih in malih podjetij, kakovostno usposobljen javni sektor, vlaganje v sistem izobraevanja in znanja, umetnost in kultura kot gonilni laboratorij najdrznejih idej.

2. delujoa pravna drava, ki bo zagotavljala okolje, v katerem bodo nagrajeni ustvarjalnost, sposobnost, inovativnost in spotovanje pravil kazenski pregon in uinkovito sojenje v vseh primerih nezakonitega prevzemanja in koncentracije lastnitva kapitala gospodarskih drub, odvzem nezakonito pridobljenega premoenja, visoka obdavitev premoenja nepojasnjenega izvora, urejena, racionalna in pregledna drava brez nepotrebnih ustanov in zapletenih birokratskih postopkov, uinkoviteja in ljudem prijazneja lokalna samouprava, monost odpoklica upanov.

3. solidarnost zavzet dialog kot temeljni nain iskanja drubenega soglasja v solidarni drubi, participativna demokracija v procesih politinega odloanja, medgeneracijska solidarnost za aktivno vkljuitev vseh ljudi v drubeno ivljenje, spodbujanje delavskega solastnitva z davnimi spodbudami za odkupe deleev podjetij.

4. zelena razvojna politika izkorianje stratekih primerjalnih prednosti (voda, gozd, narava, znanje, visok ustvarjalni potencial), prehranska samooskrba s kakovostno hrano ekoloke pridelave, postopen prehod na obnovljive vire energije za samozadostno oskrbo z energijo, energetska prenova stavb za oivitev gradbenega sektorja, okrepitev lesnopredelovalne industrije za nova kakovostna delovna mesta, posodobitev eleznikega omreja in javnega prevoza za manjo obremenitev okolja in dostopno mobilnost prebivalstva, zeleni turizem kot dejavnik decentraliziranega razvoja, ki ustvarja lokalna delovna mesta in bogati vrednosti naravne in kulturne dediine.

Na temelju izhodi, ki druijo koalicijske partnerice (I), doslej opravljenega dela (II), dokonanja zartanih, a e neuresnienih nalog (III), s pomojo strukturnih organizacijskih sprememb v vodenju (IV), skupnih vrednot (V) in skupne vizije Slovenije prihodnosti (VI) se

Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Dravljanska lista in Demokratine stranka upokojencev Slovenije

zavezujemo, da si bomo kot PREDNOSTNE VSEBINSKE NALOGE tekoega mandata z namenom, da zagotovimo trdne temelje za prihodnji razvoj Slovenije kot gospodarsko uspene, socialno pravine in solidarne drave, zadali:

1. Razvojno usmerjeno gospodarstvo, ki bo sogovornik in spodbujevalec razvoja drugih drubenih podsistemov: izobraevalnega, kulturnega, znanstvenega, pokojninskega ... Uspena, drubeno odgovorna in dobro vodena podjetja bodo globalno konkurenna hrbtenica gospodarskega in sicernjega razvoja drave. Zato Slovenija potrebuje strategijo industrijskega razvoja. Z ustvarjanjem novih delovnih mest, tudi s pomojo dravnih investicij, elimo srednjerono dosei do 60.000 novih delovnih mest ter 3-odstotno letno gospodarsko rast.

2. Mladim ne smemo ogroziti ali celo onemogoiti prihodnosti zaradi napak in dolgov prejnjih generacij. Zato bomo z razvojem dostopnega javnega izobraevanja, s sistemskim odpiranjem novih delovnih mest, zagotavljanjem dostopnosti stanovanj in odpiranjem monosti za soodloanje mladih o vseh kljunih razvojnih vpraanjih (vkljuno z Uradom za mladino pri predsednici Vlade) mladim omogoili perspektivno prihodnost.

3. Kakovosten javni sektor bo nudil kakovostne in vsem enako dostopne storitve. Ne zdravje ne znanje ne smeta postati trno blago, temve merilo sodobnosti razvoja slovenske drube. Dostopnost izobraevanja vsem, ne glede na socialno poreklo, je pogoj demokratinega razvoja, vrhunske javne univerze pa klju do ustvarjalnega sodelovanja med naravoslovjem in druboslovjem. Posebna pozornost bo namenjena modernizaciji zdravstva.

4. Zaupanje v pravno dravo e vraajo pospeeni postopki proti kljunim akterjem kriminalne privatizacije in sistemski korupciji, a ele doslednost in uinkovitost pravosodja bo lahko dolgorono okrepila zaupanje v predvidljivost delovanja pravne drave, v kateri so pred zakonom vsi enaki in kjer za vse veljajo ista, jasno doloena pravila. Pri vseh teh nalogah elimo koalicijske partnerice delovati ire, zunaj strankarskih okvirov ter obiajnih delitev na pozicijo in opozicijo, zato si bomo prizadevali v razprave, zakonske predloge in sistemske spremembe vkljuiti tako sorodna politina preprianja kot predvsem iroko pahljao strokovnih znanj in kritinih prizadevanj civilne drube. Drubena odgovornost je pogoj drubenega soglasja, odprtost vladajoe koalicije za bolje reitve pa predpogoj resnega dialoga o prihodnosti.Kljuni pojmi Slovenije prihodnosti, kakor jo vidimo podpisnice tega koalicijskega dogovora, so zaupanje, konkurennost, solidarnost, zeleno gospodarstvo, narava, znanje, urejenost, gospodarnost in preglednost.

VI. PREDNOSTNE NALOGE PO AKTUALNIH RESORJIHFinance / Gospodarski razvoj in tehnologija

Koalicijske partnerice se zavezujemo, da si bomo z delovanjem prizadevale za povezovanje medresorskih politik na horizontalni ravni na podroju gospodarstva, posebej med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, Ministrstvom za finance, Ministrstvom za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti in Ministrstvom za notranje zadeve in dravno upravo, saj se zavedamo, da je samo to nain, da so lahko posamezni podroni ukrepi uinkoviti in pripomorejo h konkurenni in gospodarsko uspeni Sloveniji.

Koalicijske partnerice si bomo prizadevale, da bo dokument Slovenske industrijske politike (SIP) nadgrajen s konkretnimi cilji in merljivimi rezultati.Pripravili in sprejeli bomo operativni nart za: izvajanje infrastrukturnih projektov s podroja energetike, mobilnosti, logistike in komunikacij, njihovo pospeeno prostorsko umeanje in takojen zaetek njihovega usklajenega izvajanja, da bomo tako spodbudili gospodarsko rast, povean obseg tujih neposrednih nalob.

Prizadevali si bomo za razvojno, podjetniko usmerjeno, moderno, konkurenno in trno ter drubeno odgovorno gospodarstvo, ki bo z rastjo dodane vrednosti in ustvarjanjem delovnih mest zagotavljalo trajnostni razvoj.

Prizadevali si bomo tudi za uveljavitev enakopravne obravnave ensk v upravah gospodarskih drub tako po tevilu zastopanosti kot po viini plaila.

Koalicijske partnerice se zavezujemo, da bomo uresnievale naslednje cilje:

1. DAVNA STABILNOST IN FISKALNA KONSOLIDACIJA Zagotovili bomo fiskalno vzdrnost, sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in uresnievanju zaveze Slovenije v postopku ezmernega primanjkljaja ter ustanovili neodvisen fiskalni svet. Davnih obremenitev gospodarstva in prebivalstva ne bomo poveevali. Nadaljevali bomo poostren boj proti sivi ekonomiji in domaim in ezmejnim davnim utajam. Nadaljevali bomo s projektom uvajanja pravih davnih blagajn z evidentiranjem poslovnih dogodkov pri celotnem gotovinskem poslovanju ter poroanjem davni administraciji v realnem asu. Prizadevali si bomo za poveanje splonega zavedanja javnosti o pomembnosti davne discipline in kulture poslovanja kot enega temeljev drubene pravinosti in solidarnosti. Spremenili bomo sistem javnega naroanja za uinkovito in gospodarno rabo javnih sredstev.

2. ZAGON GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKA RAST Uvedli bomo kreditiranje za zagon novih mikro-, malih in srednjih podjetij ter drugih oblik podjetij (npr. socialnih podjetij, zadrug, co-working). Razvili bomo podporno okolje za vse oblike mnoinega financiranja, ki bo podpiralo aktivnosti slovenskih podjetij in projektov na izhodiih mnoinega financiranja. Spremenili bomo podobo Slovenije kot perspektivne gospodarske lokacije. Sistematino bomo izboljevali konkurennost Slovenije in njeno privlanost za tuje neposredne investicije ter vzpostavitev monosti, da tuji investitor dobi svetovalca, na enem mestu ureja potrebno dokumentacijo in pridobiva vse potrebne informacije. Ustanovili bomo Svet za malo gospodarstvo kot posvetovalno telo MGRT.

Pogoji za pametno gospodarsko rast celovito izobraevanje in usposabljanje (pripravnitvo, vajenitvo), inovacije, noveliranje, razvoj in raziskave, digitalna druba: brezpapirno poslovanje, spodbujanje prenosa raziskovalnih rezultatov, znanja, inovacij, novitet, vein, usposabljanja in noveliranja v konne produkte (izdelke in storitve), skupaj s socialnimi partnerji in na temelju evalvacije ZDR-1 oblikovanje potrebnih usklajenih sprememb zakonodaje, ki ureja trg dela s ciljem, da se povea konkurennost slovenskega gospodarstva.

Trajnostna rast krepitev zelenih kronih tehnologij, pametna elektroenergetska omreja, izboljanje poslovnega okolja za tuje neposredne investicije (olajave, enotni informacijski portal za pomo potencialnim investitorjem), krepitev konkurenne prednosti mikro- in majhnih podjetij, spodbujanje lesnopredelovalnih verig.

Vkljuujoe gospodarstvo Pripravili in uveljavili bomo podporno okolje socialnega podjetnitva in zadrunitva ter razlinih oblik delavskih podjetij s potrebnimi zakonskimi spremembami. Razvili bomo nova znanja, spretnosti, veine, usposabljanja za vse generacije (z javnimi sredstvi bomo podpirali predvsem tiste smeri izobraevanja, ki jih Slovenija potrebuje v prihodnosti izdelava kataloga potrebnih znanj, vein in usposabljanj za naslednjih 20 let). Prizadevali si bomo za razvoj in promocijo drubene odgovornosti.

3. RAZDOLEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ Razdolitev in prestrukturiranje podjetij ter vzpostavitev normalnega kreditiranja razdolenih podjetij s strani bank na podlagi e sprejete sistemske zakonodaje (ZFPPIPP). Spodbujali bomo razdolevanje dobrih podjetij na podlagi konverzije terjatev s strani komercialnih bank. Spremenili bomo Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank z dopolnitvijo orodij za prestrukturiranje slabih nalob in poveanje transparentnosti. Vsa sredstva iz tega naslova bodo namenjena poplailu (in s tem znianju) dravnega dolga, ki je nastal ob sanaciji bank.4. Uinkovito in gospodarno korporativno upravljanje s primerno lastniko strukturo Sprejeli bomo nov zakon o SDH ter pripravili strategijo upravljanja z opredelitvijo stratekih, pomembnih in portfeljskih nalob. Odloitev o primerni lastniki strukturi bomo opravili na temelju javne razprave o strategiji. Zaostrili bomo kakovost in uinkovitost nadzorne in poslovodske funkcije z zakonskimi pravili za uveljavitev zahtevnejih izobrazbenih in izkustvenih pogojev za lane nadzornih svetov in uprav, kjer bomo dosledno uveljavljali odgovornost in popolno depolitizacijo izbirnih postopkov.

5. SREDSTVA EU Uinkovito bomo koristili sredstva EU na podlagi projektnega pristopa. Izdelali bomo projekte z multiplikativnim znaajem, ki bodo ohranjali obstojea delovna mesta, omogoali bomo nastanek novih z vijo dodano vrednostjo in dvigali kakovost okolja in ivljenja. Prednostno bomo pripravili strateke dokumente 20142020 z opredelitvijo jasne vizije razvoja, razpololjiva sredstva pa bomo usmerili v dvig konkurennosti, produktivnosti in inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva, zvievanje zaposlenosti v kljunih skupinah (mladi, stareji, dolgotrajno brezposelni in nije izobraeni) ter doseganje nacionalnih ciljev za energetsko in podnebno prestrukturiranje. Pripravili bomo ukrepe za poenostavitev sistema rpanja in izboljanja sistema nadzora za poveanje uinkovitosti rpanja ter pravilnost poroanja. Uvedli bomo organizacijske spremembe, ki bodo zmanjale administrativno breme, ustvarile brezpapirno okolje in zagotovile preglednost pri upravljanju sredstev EU.

6. TURIZEM Spodbujali bomo turizem prek samostojne agencije STO. Prizadevali si bomo za enovito turistino uveljavljanje Slovenije kot zelene deele (zdraviliki turizem, aktivne poitnice, kultura, port ). Prizadevali si bomo za uveljavljanje Slovenije kot deele tradicionalne kuhinje, zdrave hrane in vrhunskih vin.

Infrastruktura in prostor

Infrastruktura in promet Okrepili bomo nalobo na V. (sredozemskem) transportnem koridorju (BarcelonaKijev) in oivili nalobo na X. transportnem koridorju (MnchenIstanbul). Dokonali bomo projekt Integrirani javni potniki promet (IJPP) do leta 2015. Racionalizirali in nadaljevali bomo projekt II. tira DivaaKoper. Nadaljevali bomo projekt 3. in 3. a razvojne osi po odsekih in vsebinskih sklopih. Nadaljevanje bomo projekt 4. razvojne osi po odsekih in vsebinskih sklopih. V skladu s proraunskimi monostmi bomo pospeili investicije v elezniko in cestno infrastrukturo ob upotevanju monosti za javno-zasebna partnerstva s sistemom razpololjivosti. Novelirali bomo Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (ReNPIA) ob upotevanju monosti javno-zasebnega partnerstva. Pospeili bomo nalobe v koprsko tovorno pristanie. Vlada bo zagotovila glasovalne pravice v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu. Vzpostavljanje uinkovitega sistema cestninjenja za tovorna vozila bo zagotavljalo finanno vzdrnost. Prizadevali si bomo poiskati reitev za financiranje dravnih cest. Pripravili bomo Nacionalni program za izgradnjo eleznike infrastrukture. Javna agencija RS za varnost v prometu bo ostala organizirana kot agencija, saj je pomembna za zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Ustanovili bomo slubo (DS) Vlade RS za izvajanje prednostnih nalog podronih politik. Vzpostavili bomo stabilno organizacijsko strukturo za vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo.

Prostor Prenovili bomo prostorsko in gradbeno zakonodajo do konca leta 2014 s soasno spremembo podrone zakonodaje in vzpostavitvijo informacijskega sistema (sistematino do leta 2016) s ciljem, da zagotovimo pregleden in uinkovit sistem prostorskega nartovanja, projektiranja in dovoljevanja ter ustrezno vkljuitev okoljskih zahtev in postopkov v ta sistem (projekt Od projekta do objekta).

Pripravili in sprejeli bomo Zakon o ravnanju z nezakonitimi gradnjami v letu 2014 ter pripravili ukrepe za uinkovit inpekcijski nadzor.

Pripravili in sprejeli bomo Nacionalni stanovanjski program 20142020 in pripravili izhodia za spremembo Stanovanjskega zakona predvsem na podroju najemnih razmerij, s poudarkom na pomoi mladim in zagotavljanju uinkovitega inpekcijskega nadzora.

V okviru programa projektov eProstor bomo vzpostavili zbirke upravnih aktov na vseh UE in IRSPEP do konca leta 2014, pripravili podlage za vzpostavitev/uvedbo eGD z zaetkom delovanja v letu 2015.

Sprejeli bomo poseben Nacionalni program za obnovo obstojeega stavbnega fonda.

EnergijaRazvoj bo temeljil na konkurenni, zanesljivi, brezogljini in okoljsko sprejemljivi trajnostni energetiki. Uveden bo prehod iz fosilnih energentov na vire nizkoogljine energije in elektrifikacijo toplotnega in prometnega sektorja.

Zato bo potrebno: zagotoviti konkurenne cenovne ravni elektrine energije in zemeljskega plina za slovensko industrijo, pripraviti Energetski koncept Slovenije, nadaljevati izgradnjo HE na spodnji Savi in takojen zagon HE na srednji Savi, prenesti koncesije s HSE na novega koncesionarja in podpisati koncesijske pogodbe, prieti gradnjo Junega toka, bolje gospodariti s premoenjem drave na podroju energetike: z neodvisno revizijo izvajanja projekta TE6, ugotovitvijo odgovornih krivcev za vedno nove podraitve projekta in zakljukom nalobe, z zagotovitvijo zakonske podlage za koordinirano delo vseh institucij pri preiskavah in nadzoru nalob v drubah v veinski lasti drave (KPK, NPU, Raunsko sodie ...), z racionalizacijo poslovanja HSE in herinskih drub, s preuitvijo monosti zdruitve infrastrukturnega dela elektrodistribucij in privatizacije trgovske dejavnosti, z doseganjem strokovne in poslovne uinkovitosti celotnega energetskega sektorja ter novo kolektivno pogodbo, s preuitvijo monosti za zdruitev stebrov GEN in HSE, s prizadevanjem, da bomo pri terciarni regulaciji poskuali zagotoviti maksimalno domae vire ob konkurennih pogojih, s prestrukturiranjem energetike v Zasavju in podaljanjem Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) najmanj do leta 2018.

Pravosodje

Vodi nas spotovanje naela delitve oblasti. Dravni organi morajo spotovati in dosledno upotevati odloitve, ki so sprejete v okviru pravosodnega sistema, in s svojim zgledom poskrbeti za dosledno spotovanje ustavnosti in zakonitosti. Ob tem si bomo prizadevali tudi za poveanje uinkovitosti sodstva in toilstva.

Sprejete zakonske spremembe, podpis skupne zaveze sodne in izvrilne veje oblasti ter okrepljen dialog s sodstvom in toilstvom so prinesli zelo dobre rezultate na podroju uinkovitosti sodi. Hkrati je bila doseena veja preglednost uinkovitosti insolvennih postopkov in podlage za sistemsko razdolitev.

Ocenjujemo, da so potrebne e nekatere zakonske spremembe, predvsem pa uinkovita in pregledna implementacija sprejetih reitev in obsene investicije za razvoj pravosodja, zato so prednostne naloge na podroju pravosodja naslednje:

nadaljnje izboljanje in odprava pomanjkljivosti v zakonodaji z analizo monosti za poveanje uinkovitosti samoregulative pravosodnih poklicev in poenotenje pravosodnega nadzora, z znianjem strokov sodi s prenovo sistema brezplane pravne pomoi, s posodobitvijo zakonske ureditve dedovanja, s posodobitvijo kazenske zakonodaje (v smeri uinkoviteje izvedbe predkazenskega postopka), z alternativnim reevanjem sporov z raziritvijo monosti uporabe zunajsodne in sodne mediacije, s posodobitvijo delovanja sistema izvrevanja kazenskih sankcij in prestajanja kazni.

racionalizacija organizacije sodstva s postopnim zmanjevanjem tevila sodnikov, hkrati pa s krepitvijo njihove neodvisnosti, strokovnosti in uinkovitosti, z zagotovitvijo kadrovskih in materialnih pogojev za delo dravnih toilcev pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije.

spremljanje implementacije obstojee in novosprejete zakonodaje

z usposabljanjem vseh delenikov (znotraj in zunaj pravosodja; v klasini in elektronski obliki).

investicije za razvoj pravosodja nadaljevanje projekta gradnje sodne stavbe v Ljubljani, nadaljevanje projekta gradnje ene ali ve nadomestnih stavb za reitev prostorske stiske dananjega zapora v Ljubljani, zaetek energetske prenove stavb pravosodnih organov po dravi, vlaganje v informatiko in oblak e-pravosodje, izvajanje izobraevanja v pravosodju, izvajanje podpornih nalog v zaporskem sistemu. posodobitev upravljanja nepreminega in preminega premoenja drave in obin posodobitev zakonske ureditve upravljanja stvarnega premoenja drave in samoupravnih lokalnih skupnosti, centralno upravljanje nepreminega premoenja drave ter racionalno gospodarjenje s posameznimi vrstami preminin (avtomobili, pisarniko opremo, opremo s podroja IT, specialno opremo).

Zdravstvo

Zdravje je prva od temeljnih lovekovih vrednot in ohranjanje zdravja ni samo skrb posameznika, ampak je v interesu drube kot celote. Ohranili bomo javno zdravstvo z jasno delitvijo med javnim in zasebnim. Spremembe, ki jih bomo pripravili, bodo temeljile na solidarnosti, pravinosti in dostopnosti za vsakogar. Bolnik mora biti v ospredju in srediu vseh sprememb, ki se bodo dogajale na tem podroju.

Priprava nacionalne strategije razvoja zdravstva 20152020

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Zagotovili bomo finanno vzdrnost zdravstvenega sistema z racionalizacijo poslovanja.

Zakon o zdravstveni dejavnosti Z njim bomo uvedli vejo avtonomijo in odgovornost vodstev in svetov zavodov pri upravljanju. Uvedli bomo jasno loitev javnega in zasebnega zdravstva. Vzpostavili bomo mreo javne zdravstvene slube in okrepili zdravstveno varstvo na primarni ravni z nadaljevanjem uvajanja referennih in unih ambulant.

Dokonanje rpanja evropskih sredstev za investicije v zdravstvu (dokonanje predvidenih projektov do konca leta 2014) iz finanne perspektive 20072013

Boj proti korupciji na podroju zdravstva (veja preglednost javnega naroanja, izvajanje skupnih javnih naroil nije cene, javna objava nabavnih cen, vkljuitev in sprotno seznanjanje pristojnih ustanov Raunskega sodia, Dravne revizijske komisije, Komisije za prepreevanje korupcije s postopki javnega naroanja)

Nadzor nad uvajanjem novih tehnologij, zdravil in materialov v zdravstvu

Preventiva in promocija zdravega ivljenja

Notranje zadeve in javna uprava

Vlada Republike Slovenije podpira razvoj nevladnega sektorja.

1. Nadaljevali in okrepili bomo boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, s katerim Policija v zadnjem asu dosega pomembne uspehe. Odkrivanje in preiskovanje te vrste kaznivih dejanj bo najvija prednostna naloga Policije. V tem okviru se bomo e posebej osredotoili na kazniva dejanja v bannem sektorju, tista, s katerimi so okodovana javna sredstva, in tista, ki so povzroila oz. povzroajo veliko premoenjsko kodo. Ob izvajanju preiskav bodo na prvem mestu aktivnosti in ukrepi za zavarovanje in odvzem premoenja nezakonitega izvora.

Delovanje Policije bo temeljilo na medresorskem sodelovanju in koordiniranem delu vseh pristojnih dravnih organov in ustanov (specializirane preiskovalne skupine). Usmerjeno bo v vsa kljuna podroja, kjer je vpletena sistemska korupcija (banke, zdravstvo, podjetja pod prevladujoim vplivom drave, javna naroila itd.). Eden od ciljev bo razbitje omreij, ki drubi s svojim kriminalnim delovanjem povzroajo veliko premoenjsko in moralno kodo.

Organizacijske enote, ki opravljajo naloge na podroju gospodarskega kriminala in korupcije, bomo kadrovsko bistveno okrepili in jim zagotovili tudi dobre materialne pogoje za delo. Za zagotavljanje uinkovitega dela Policije bomo prepreevali vsakrne politine in sicernje pritiske na Policijo.

Ob prednostni usmeritvi na podroje gospodarskega kriminala in korupcije bo Policija dosledno odkrivala in preiskovala tudi splono (klasino) in organizirano kriminaliteto, zagotavljala javni red in mir, varnost v cestnem prometu in dosledno opravljala naloge tudi na drugih podrojih iz svoje pristojnosti. Na podroju varnosti cestnega prometa bo s svojimi ukrepi e naprej prispevala k stalnemu izboljevanju stanja (prizadevanje za manje tevilo prometnih nesre, smrtnih rtev in telesnih pokodb). Cilj policijskega nadzora bo zagotavljanje im vije stopnje varnosti, in ne im veji obseg izreenih kazni. Zato bodo toke prometne kontrole doloene skladno s strokovno oceno varnostnega tveganja in prepoznanimi problemi lokalnega prebivalstva (aplikacija Predlagaj prometno kontrolo).

2. Uveljavili bomo priporoila senata Komisije za prepreevanje korupcije, ki se nanaajo na:

- iritev transparentnosti (dostopa do informacij javnega znaaja) na pravne osebe pod neposrednim ali posrednim prevladujoim vplivom drave in obin, - odpoklic upanov,- zaostritev ureditve prenehanja javne funkcije v primeru pravnomone obsodbe za kaznivo dejanje, - novelacijo zakona o integriteti in prepreevanju korupcije.

Poleg sektorskih ukrepov bomo z vladnim akcijskim nartom okrepili izvajanje horizontalnih ukrepov za prepreevanje in odkrivanje korupcije v javni upravi, uvedli dodatna usposabljanja za javne uslubence in funkcionarje, izboljali notranje preventivne in nadzorne mehanizme (pripravili nart integritete, oceno tveganj, zakonodajno sled, etini kodeks).

3. Plano maso v javnem sektorju bomo prilagajali ciljem javnofinanne konsolidacije. Po uspeno zakljuenih pogajanjih za leto 2014, ki so zagotovila uskladitev ravni pravic z javnofinannimi monostmi, se bomo v socialnem dialogu dogovorili o ukrepih za zagotovitev javnofinanno vzdrne plane mase tudi za leto 2015. Pogajanja bodo zakljuena v asu, ki bo omogoal, da bodo ukrepi veljali v celotnem letu 2015.

Nadaljevali bomo s preudarnim zmanjevanjem tevila zaposlenih v javnem sektorju, po monosti brez odpuanja iz poslovnih razlogov, pri emer pristop ne bo linearen, ampak diferenciran.

4. Oblikovali bomo proneji plani sistem v javnem sektorju. V oceni plane reforme javnega sektorja, ki jo je izdelala OECD, je zapisano, da je reforma pomenila velik korak naprej, da pa je treba v naslednjem koraku zagotoviti menederjem v javnem sektorju ve avtonomije. S spremembami in dopolnitvami zakona bomo zagotovili veje in enostavneje monosti stimulativnega nagrajevanja po sposobnostih in delovni uspenosti ter zmanjali avtomatizme pri napredovanju v vije plane razrede. Ohranili pa bomo enoten plani sistem, za katerega se je izkazalo, da zagotavlja vejo preglednost, pravinost in laje obvladovaje plane mase.

Krepili bomo kakovost korporativnega upravljanja v javnem sektorju. Preuili bomo potrebo po enovitem urejanju statusa in organizacije javnih zavodov.

5. Nadaljevali bomo s sistematino debirokratizacijo javne uprave. Ministrstvo za notranje zadeve bo sistematino pregledovalo predpise v vladni proceduri in vztrajalo pri odstranjevanju administrativnih ovir. e naprej bomo tudi sistematino zbirali predloge za poenostavitve obstojeih predpisov in sproti dopolnjevali vladni akcijski nart stop birokraciji. Poseben poudarek bo na debirokratizaciji prostorskega nartovanja, dovoljevanja posegov v prostor (gradbena dovoljenja in soglasja), pridobivanju delovnih in bivalnih dovoljenj ter vizumov, deregulacije dejavnosti in poklicev, enotnega poroanja gospodarskih subjektov prek spletnega portala AJPES (naelo enkratne prijave podatkov), pravic na podroju socialnega varstva (uvedba informativnih izraunov namesto vlog za podaljanje pravic najpozneje do 1. 9. 2015), posodobitvi fizinih in spletnih tok VEM za uinkovito podporo malim in mikropodjetjem ter osebnemu dopolnilnemu delu in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji.

V javni upravi bomo spodbujali in razvijali nebirokratsko, inovativno in k uporabnikom usmerjeno organizacijsko kulturo. Javna uprava mora delovati kot prijazen in uinkovit servis za dravljane in podjetja, biti mora usmerjena v reevanje problemov, in ne v zapletanje postopkov, postati mora pozitiven dejavnik konkurennosti drave.

Dodatno bomo okrepili medresorske aktivnosti za udejanjanje ukrepov, ki jih je vlada sprejela z enotnim dokumentom za izboljanje poslovnega/zakonodajnega okolja za razvoj in vejo konkurennost gospodarstva.

6. V javni upravi bomo razvijali ciljno vodenje in za ta namen vzpostavili sistem meril in merljivih kazalnikov uspenosti. V tem okviru bomo tudi prenovili t. i. upravno statistiko, da bo postala uinkovito orodje vodenja in upravljanja.

7. Izboljali bomo izvajanje Resolucije o normativni dejavnosti, ki doloa naela in standarde bolje regulacije. Razvijali in implementirali bomo orodja za presojo uinkov predpisov (RIA) in standarde glede posvetovanja z zainteresirano javnostjo.

8. Pripravili in sprejeli bomo strategijo nadaljnjega razvoja lokalne samouprave, v kateri bomo odgovorili na kljuna vpraanja v zvezi z ustanovitvijo pokrajin s poudarjeno razvojno komponento, z zdruevanjem obin in reformo sistema financiranja obin. V pripravo strategije bodo vkljuena reprezentativna zdruenja obin. Hkrati s pripravo strategije lokalne samouprave bomo pripravili tudi reitve za izboljanje organiziranosti dravne uprave na teritorialni ravni.

Reformo teritorialne organizacije dravne uprave in reformo lokalne samouprave bomo pripravljali usklajeno.

9. Poveali bomo uinkovitost inpekcij, predvsem z naslednjimi ukrepi:

Vse inpekcije morajo imeti programe nadzora z jasno doloenimi prednostnimi nalogami na podlagi ocene tveganj. Cilj inpekcije ni im veje tevilo izreenih kazni in drugih ukrepov, ampak im veja stopnja skladnosti ravnanj pravnih subjektov s predpisi. Zmanjevanja tevila zaposlenih v dravni upravi ne bomo izvajali linearno, pri inpekcijah bomo pred pripravo kadrovskega narta preverili njihovo kadrovsko podhranjenost. Krepili bomo koordinacijo med inpektorati na dravni in regijski ravni (z inpekcijskim svetom in regijskimi koordinatorji).

Pri inpekcijskem nadzoru bomo posebno pozornost posvetili boju proti sivi ekonomiji in davnim utajam, davnim preiskavam, odtekanju denarja v davne oaze, rnim gradnjam in skrbi za varno hrano.

10. Pospeili bomo projekte na podroju e-uprave: prenova dravnega portala e-uprava, prenova in zdruitev portalov VEM in EUGO, e-javna naroila (e-obratna draba, e-katalog, e-dosje, e-naroanje osebne izkaznice, interoperabilnost). Prenovili bomo dravno informatiko tako, da bomo zniali stroke in izboljali kakovost.

Delo, druina, socialne zadeve in enake monosti

Koalicijske partnerice si bomo prizadevale za oblikovanje strpne, enakopravne, pravine in na odgovorni solidarnosti temeljee drube. Podroje MDDSZ zajema ukrepe od rojstva pa vse do smrti in tako kljuno prispeva k drubeni povezanosti. Zagotavljanje socialne varnosti in blaginje je kljuna naloga drave blaginje in krizno obdobje je tisto, kjer se izkae njena prava vloga in pomen, posebej ker je kriza prela tudi v moralno krizo. Za dosego ciljev si bomo prizadevali s TVORNIM SOCIALNIM in RAZVOJNIM DIALOGOM z vsemi drubenimi skupinami (sindikati, delodajalci, mladimi, starejimi, invalidi in drugimi drubenimi skupinami). Pretekle izkunje jasno kaejo, kako pomembna sta DIALOG in ZAUPANJE med partnericami, da lahko dosegamo zastavljene cilje.

Koalicijske partnerice izhajamo iz dosekov koalicije v obdobju marecdecember 2013, ko smo e izpeljali veliko veino sprejetih zavez v preteklem koalicijskem dogovoru. Tako smo: vkljuili 44 odstotkov ve brezposelnih oseb v ukrepe APZ, sprejeli dodatne ukrepe, na podlagi katerih so delodajalci, ki za nedoloen as zaposlijo mlade, za dve leti oproeni plaila prispevkov, iz sredstev EU smo zagotovili dodatna sredstva za zaposlitev mladih; sprejeti so bili Zakon o tipendiranju, Zakon o prepreevanju dela in zaposlovanja na rno, Zakon o matini evidenci zavarovancev in uivalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zakon o inpekciji dela, sprejeli smo strategijo socialnega podjetnitva, izboljali poloaj socialno najbolj ogroenih skupin prebivalstva predvsem enostarevskih in velikih druin, in poveali dostopnost do pravic iz javnih sredstev za ljudi, ki jih res potrebujejo, skupaj s socialnimi partnerji smo pripravili spremembe Zakona o urejanju trga dela, ki bodo zagotovile vejo pravno varnost in prepreile izkorianje delavcev, pripravili smo spremembe Zakona o starevskem varstvu in druinskih prejemkih, prieli z izvajanjem dveh projektov, projekt Vkljui.vse in projekt Uravnoteimo odnose moi med spoloma (iz Norvekega finannega mehanizma), prenovili smo tudi Program za otroke in mladino, sprejeli smo Akcijski nart za invalide 20142021 itd.

Prednostne naloge 20142015 Na podroju aktivne politike zaposlovanja bomo opravili celovito analizo uspenosti in uinkovitosti izvajanih ukrepov v okviru pretekle finanne perspektive (20072013) in pozornost usmerili v bolje delo Zavoda RS za zaposlovanje, ki bo moral aktivneje delovati v svojem okolju in ponuditi uinkoviteji servis tako brezposelnim kot tudi delodajalcem. Podvojili bomo vkljuitev dolgotrajno brezposelnih v javna dela. Izvedli bomo program jamstva za mlade, V novi finanni perspektivi (20142020) bomo zagotoviti vejo povezanost in s tem sinergijske uinke med razlinimi ukrepi, usmerjenimi k spodbujanju podjetnitva (s poudarkom na novih delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo) in vkljuevanjem brezposelnih oseb na trg dela ter dvigovanju lovekega kapitala. S predstavniki tudentov in socialnih partnerjev se bomo dogovorili o kljunih vpraanjih prihodnje ureditve tudentskega dela na e pripravljenih izhodiih. Na podroju socialnega varstva bomo s 1. 9. 2015 uvedli informativni izraun socialnih prejemkov posameznikov po vzoru informativnih izraunov dohodnine. S tem bomo zmanjali administrativna bremena. V okviru finannih monosti bomo nadaljevali projekt e-sociale. V letu 2014 bo prva naloga reorganizacija centrov za socialno delo, kjer bo kljuni cilj zagotovitev enake dostopnost in kakovosti storitev vsem dravljanom in dravljankam v dravi. Reorganizacija bo usklajena z reformami drugih ministrstev in s predlaganimi reitvami v novem Druinskem zakoniku. Prouili bomo tudi monosti racionalizacije delovanja DSO in VDC tudi z mreenjem na regijski ravni, da bi tako zagotovili vejo kakovost storitev uporabnikov. V sodelovanju z DURS-om bomo zagotovili evidenco, po kateri bodo davni zavezanci v letu 2015 pri odlobi o dohodnini dobili tudi informacijo o socialnih prejemkih, nakazanih s strani drave in lokalne skupnosti. Pripravili bomo resolucijo o nacionalnem programu za enakost ensk in mokih. S spremembo zakonodaje bomo izboljali ureditev statusa istospolnih partnerstev in istospolno usmerjenih ljudi. Pripravili bomo novo Resolucijo o druinski politiki. Reitve, predlagane na podroju druinske politike, bodo izhajale iz razumevanja druine kot osnovne celice drube, pluralnosti druinskih oblik in praks in pomena omogoanja usklajevanja dela in druinskih obveznosti. Sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe bomo pripravili v povezavi z reformo obstojeega sistema zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva. Na podlagi evalvacije ZPIZ-2 bomo pripravili nujne spremembe poklicnega pokojninskega zavarovanja in se lotili priprave Bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo dolgoroneje finanno vzdren. Pozornost bomo namenili tudi ureditvi invalidskega zavarovanja, ki je ostala nespremenjena od 90. let dalje. Ohranjali bomo pokojnine in regres za upokojence na dosedanji ravni. Na podlagi evalvacije ZDR-1 bomo s socialnimi partnerji pristopili k potrebnim usklajenim spremembam zakonodaje, ki ureja trg dela, da bi poveali konkurennost slovenskega gospodarstva. V okviru finannih monosti in sprejetih zavez bomo krepili delovanje inpekcijskih slub. S preoblikovanjem KAD-a bomo vzpostavili Demografski sklad. Ker je krepitev ekonomske demokracije pomemben element hitrejega izhoda iz krize, bomo zaeli s pripravo novih reitev za Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in za stimulativne ukrepe pri njegovem izvajanju tudi v javnem sektorju. S socialnimi partnerji bomo sistemsko uredili poloaj ekonomsko odvisnih delavcev. Skupaj s socialnimi partnerji si bomo prizadevali za sklenitev Socialnega pakta za izhod iz krize 20142015. Na podlagi ugotovitev analize uinkov novega ZDR se bomo skupaj s socialnimi partnerji odloali o nadaljnjih korakih pri reformi trga dela.

Kmetijstvo in okolje

Kmetijska politika, gozdarstvo in prehranaStrateki cilj kmetijske politike je poveevanje proizvodnje kakovostne, varne in cenovno konkurenne hrane, zaposlovanje mladih ter zagotavljanje delovnih mest v kmetijstvu, proizvodnji hrane in gozdarstvu, zato bomo: na podlagi resolucije Zagotovimo.si hrano za jutri dokonali sektorske programe, Program razvoja podeelja 20142020, Operativni program ribitva 20142020 in implementirali reformo Skupne kmetijske politike (SKP); prednost bomo dali poveanju proizvodnje hrane z vijo dodano vrednostjo in zmanjevanju administrativnih bremen. zaitili kmetijska zemljia z doloitvijo trajno varovanih kmetijskih zemlji ter izboljali in prenovili upravljanje s kmetijskimi ter gozdnimi zemljii v dravni in zasebni lasti in prednostno obravnavali podzakonske akte s tega podroja, izvajali informativne in promocijske aktivnosti o slovenski hrani, vkljuno s promocijo in podporo lokalnim prehranskim sistemom, zagotavljali pravine odnose v prehranski verigi in uinkovito delovanje regulatorjev, spodbujali povezovanje primarnih proizvajalcev hrane ter prednostno usmerjali nabavo hrane javnih zavodov v lokalno oskrbo, za zaito genetske istosti kranjske ebele in doseganja cilja vsaj 150.000 ebeljih druin v dravi bomo sprejeli Resolucijo v Dravnem zboru in akcijski program ukrepov, podpirali bomo slovensko vinogradnitvo, vinarstvo, sadjarstvo in ivilske produkte z vijo dodano vrednostjo pri prodoru na tuje trge, pri spremembah evropske zakonodaje o semenih se bomo zavzemali za neomejen dostop do starih in lokalnih sort in se zavzeli, da se za majhne in srednje velike semenarske proizvodnje ne bodo uvedle dodatne omejitve pri njihovem delovanju, pospeili bomo prenos znanja in inovacij v kmetijskem, gozdarskem in ivilskem sektorju, podpirali strategijo za pridelavo beljakovinske krme, usmeritve v kmetijstvo, prilagojeno na podnebne spremembe, ter ukrepe za blaenje podnebnih sprememb, pospeili bomo razvoj ekoloke pridelave, predelave vkljuno z zavzemanjem za upotevanje enotne evropske registracije zaitnih sredstev in shem kakovosti ter okrepili vlogo kmetijsko-okoljskih nevladnih organizacij pri tem, nadzor nad hrano in v kmetijstvu ter gozdarstvu bomo izvajali po programih sistematino, vkljuevali akcijski nain delovanja ter odkrivali in sankcionirali sivo ekonomijo ter nepotene prakse, izvedli bomo informativne aktivnosti o nevarnostih nekaterih kunih ivalskih bolezni (steklina ...) za zaito ljudi, za zaito potronikov na ravni EU se bomo zavzemali za obvezno oznaevanje ivalskih proizvodov, krmljenih z gensko spremenjenimi rastlinami, za prepoved kloniranja ivali za proizvodnjo hrane in za obvezno oznaevanje izvora in kraja proizvodnje hrane ter tudi glavnih sestavin v primeru predelanih ivil, izboljali bomo izkoristek gozda kot najbogatejega naravnega vira v Sloveniji, poveali prihodek iz koncesijskih dajatev za dravne gozdove z letnim vianjem koncesij, po preteku dosedanjih koncesijskih pogodb pa uvedli gospodarjenje z dravnim gozdom prek enovitega podjetja; spodbujali bomo oivitev lesnopredelovalne industrije ter vzpostavitev gozdno-lesne verige z izvajanjem akcijskega narta Les je lep; spodbujali bomo poveanje izkoristka v zasebnem gozdu s pospeevanjem povezovanja zasebnih lastnikov gozdov, pravoasno bomo izplaevali neposredna plaila v kmetijstvu in sredstva za ukrepe iz Programa razvoja podeelja ter Operativnega programa razvoja ribitva, kot del prehranske, okoljske in socialne politike bomo podpirali ukrepe in aktivnosti za zmanjanje zavrkov in ostankov hrane ter sprejeli ukrepe za zmanjanje administrativnih in drugih ovir za razdeljevanje neporabljene hrane, ki je varnostno in kakovostno ustrezna, ljudem v stiski, pospeili bomo prakse zelenega javnega naroanja, vkljuno s poveanjem delea lesa in lesnih surovin lokalnega izvora v investicijah ter ekolokih ivil in ivil v shemah kakovosti.

Okoljska politikaStrateki cilji okoljske politike so zagotavljanje osnov za vzpostavitev nizkoogljinega, trajnostnega in z naravnimi viri skrbnega gospodarstva, ohranjanje biotske raznovrstnosti in visoke kakovosti naravnega okolja, dobrega okoljskega stanja voda, tal ter zraka in zmanjevanje kodljivih uinkov nastajanja odpadkov, zato bomo:1. uinkovito upravljali s korienjem sredstev Evropskega kohezijskega sklada za obdobje 20072013; ker se sofinanciranje izteka v letu 2015, bomo takoj prieli z izvajanjem nove okoljske strukturne in investicijske politike 20142020 s poudarkom na zagotavljanju pitne vode in ienju odpadne vode,2. zagotavljali uinkovit pravni okvir na podroju okolja z zmanjanjem administrativnih ovir in uskladitvijo z zahtevami EU (odpravo kritev),3. zavedajo se vloge civilne drube, bomo podpirali sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki v dravi delujejo na podroju okolja, in nasploh krepili delovanje civilne drube na podroju okolja,4. za uinkoviteje upravljanje z vodami bomo prilagodili strukturo ministrstva (Direktorat za vode in investicije), pripravili nova Narta za upravljanje z vodami 20152021, pospeili postopke podeljevanja koncesij in vodnih dovoljenj za rabo vode ter nadaljevali s pripravo in izvedbo projektov za zagotavljanje poplavne varnosti ter oskrbe z vodo s poudarkom na mokrih zadrevalnikih; liberalizirali bomo tudi koncesije na podroju urejanja voda,5. zavzemali se bomo za pitno vodo kot javno dobrino in podprli tovrstne zakonske spremembe,6. izvajali bomo ukrepe za izboljanje kakovosti zraka v skladu z zakonodajo, izvedli narte sanacije kakovosti zraka povsod tam, kjer je to potrebno, ter poskrbeli za trajnostno upravljanje sistemov, ki kljuno vplivajo na kakovost zraka,7. uredili bomo podroje izvajanja dimnikarskih storitev na nain zagotavljanja dostopne kvalitetne storitve za vse z monostjo izbire izvajalca,8. s sprejemom nartov upravljanja v zavarovanih obmojih bomo sledili ciljem trajnostnega razvoja teh obmoij,9. izboljali bomo uinkovitosti ravnanja z odpadki, ki so hkrati tudi surovine,10. pregledali bomo sistem upravljanja z degradiranimi obmoji in po potrebi predlagali izboljave, 11. krepili bomo informacijske sisteme na podroju okolja.

Trajnostni razvoj in podnebne spremembe aktivno bomo soustvarjali evropske podnebne politike s ciljem, da prispevamo k omejitvi dviga temperature pod 2 stopinji C zagovarjali potrebne ambiciozne in zavezujoe podnebno-energetske cilje EU za leto 2030 in uinkovit zakonodajni okvir; okrepili bomo vlogo EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih z namenom, da sprejmemo pravien, ambiciozen in zavezujo mednarodni podnebni sporazum v letu 2015, sprejeli bomo dolgorono podnebno strategijo za Slovenijo, koordinirali bomo izvajanje Operativnega programa zmanjanja emisij TGP do leta 2020/2030, podpirali bomo izvajanje zelenega naroanja, krepili kapacitete ponudnikov in naronikov in ustvarjali ponudbe, promovirali in krepili bomo kapacitete ter spodbujali uvajanje kronega gospodarstva.

Izobraevanje, znanost in port

Vlaganje v ljudi, razvoj njihovih znanj, sposobnosti in vein je temelj razvoja in napredka slovenske drube. Prispeva k izboljanju odnosov med ljudmi, izboljuje konkurennost gospodarstva in prihodnje generacije pripravlja za ivljenje v dobi globalne medsebojne povezanosti.

Zato bomo koalicijske partnerice spotovale naslednje zaveze:Na podroju vzgoje in izobraevanja bomo vzpostavili tripartitni dialog na ravni Ministrstva za izobraevanje, znanost in port, reprezentativnih zdruenj na podroju izobraevanja (ravnateljic in ravnateljev ali Rektorske konference) in reprezentativnih sindikatov.

Pri sprejemanju strategij in odloitev bomo upotevali vizijo in predvidene reitve v Beli knjigi na podroju vzgoje in izobraevanja.

Skladno s predvidenim ukrepom pod toko X, poglavja XY (zahtevni premiki) in ob ustrezni spremembi Zakona o dravni upravi, se naloge in pristojnosti na podroju mladinske politike skupaj z Uradom Republike Slovenije za mladino iz Ministrstva za izobraevanje, znanost in port prenesejo na Urad predsednice Vlade Republike Slovenije.

Predolska vzgoja in osnovno olstvo S prenovo sistema organizacije in financiranja bomo poveali kakovost predolskega in osnovnoolskega izobraevanja. Spodbujali bomo poveevanje tevila otrok, vkljuenih v predolsko vzgojo. V predolski vzgoji si bomo prizadevali za uveljavitev zakonskih doloil glede vijih prostorskih standardov. Z zagotavljanjem olske prehrane, ubenikih skladov, prevozov v olo itn. si bomo prizadevali za ohranitev javnega olstva in ustvarjanja enakih monosti za izobraevanje. Celostno se bomo lotili vpraanja elementa vzgoje v izobraevalnem procesu. Prenovili bomo sistem prepoznavanja nadarjenih uencev in dela z njimi. Prenovili bomo sistem prepoznavanja otrok s posebnimi potrebami in dela z njimi. Izboljali in poostrili bomo nadzor nad sistemom izobraevanja in varstva na domu. Na podlagi rezultatov mednarodnih primerjalnih tudij bomo uvedli ukrepe za dolgorono izboljanje bralne pismenosti uenk in uencev ter hkrati nadaljevali z izboljevanjem drugih oblik pismenostih (matematina, naravoslovna, raunalniko-informacijska, dravljanska, tujejezina). Prizadevali si bomo za imprejnje in ustrezno spoznavanje uenk in uencev z IKT tehnologijo. Sprejeli bomo dolgorono strategijo digitalnega opismenjevanja vseh olajoih se otrok.

Srednje in vije olstvo ter izobraevanje odraslih S prenovo sistema organizacije in financiranja bomo poveali kakovost srednjeolskega, vijeolskega izobraevanja in izobraevanja odraslih. Z zagotavljanjem olske prehrane, ubenikih skladov, prevozov v olo itn. si bomo prizadevali za ohranitev javnega olstva in ustvarjanja enakih monosti za izobraevanje. Zagotovili bomo bolj uinkovito, trajno in sistemsko povezovanje srednjeolskega in vijeolskega izobraevanja s potrebami na trgu dela, tudi s spremembami sistema tipendiranja, ki mora biti primarno namenjeno lajemu prehodu na trg dela. Na primerih dobrih praks, uveljavljenih v dravah lanicah EU, bomo uvedli sistem poklicnega izobraevanja, ki bo temeljil na vajenikem pristopu. Prenovili bomo sistem prepoznavanja nadarjenih dijakov in dela z njimi. Sprejeli bomo merila za postavitev javne mree za izobraevanje odraslih brez poseganja v obstojee strukture na tem podroju. Zagotovili bomo zakonsko podlago za ustrezno priznavanje neformalnih kompetenc. Uredili bomo bivalne razmere olajoe se populacije.

Visoko olstvo S poveevanjem finannih sredstev in uvedbo veletnega financiranja bomo stabilizirali sistem financiranja visokega olstva. Omogoili bomo laje, hitreje in bolj pogosto prehajanje med izobraevalno-pedagoko in znanstveno-raziskovalno dejavnostjo zaposlenih v visokem olstvu. Univerze bomo raziskovalno okrepili. Uveljavili bomo naela enakih monosti ensk in mokih na podroju visokega olstva, npr. dostopnost, enako plailo za enako delo/naziv, enakopravno in uravnoteeno zastopanje v upravljavskih organih univerz in fakultet. Spodbujali bomo prenos znanj v drubo. Spodbujali bomo dvig kakovosti visokoolskega izobraevanja za vse tudentke in tudente, vkljuno z ustvarjanjem pogojev za tudij vrhunskih portnic in portnikov. Vsem dravljankam in dravljanom bomo omogoili brezplaen tudij enkrat in kadarkoli v ivljenju. V visokoolskem izobraevanju bomo dodatno spodbujali portno dejavnost tudentk in tudentov. Vzpostavili bomo mehanizme za uinkoviteje upravljanje visokega olstva. Uredili bomo bivalne razmere tudentske populacije. Spodbujali bomo internacionalizacijo slovenskega visokega olstva. Prevetrili bomo katalog znanj in po potrebi revidirali obstojee programe.

Znanost Skladno z zavezami in cilji Slovenije v okviru lizbonske strategije si bomo do zakljuka mandata prizadevali poveati vlaganje v raziskave in razvoj. Novelirali bomo krovno zakonodajo na podroju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Omogoili bomo laje, hitreje in bolj pogosto prehajanje med izobraevalno-pedagoko in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo zaposlenih na podroju znanosti in raziskovanja. Zagotovili bomo uinkoviteje upravljanje znanstvenoraziskovalne sfere, tudi z uresnievanjem ustanoviteljskih pravic v javnih raziskovalnih zavodih in organizacijah. Poveali bomo ceno raziskovalne ure slovenskih raziskovalk in raziskovalcev. Nadaljevali bomo s prizadevanji za zagotovitev enakopravnejih in mednarodno (EU) primerljivejih cen slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, vkljuenih v mednarodne in EU (Obzorje 2020) raziskovalne projektne konzorcije. Zagotavljali bomo fiksna raziskovalna finanna sredstva za javne visokoolske zavode. Vpeljali bomo sistemsko ureditev promocije slovenske znanosti na irem slovenskem kulturnem in drubenem podroju. Z usmerjenim financiranjem bomo spodbujali problemski pristop in povezovanje razlinih znanj in s tem presegli delitve na znanstvene vede, s tem pa omogoili prehajanje strokovnjakov in znanj med znanstvenimi vedami ter med znanstvenimi vedami in trgom. Spodbujali bomo prenos znanj in znanstvenih dosekov v drubo. Uveljavili bomo naela enakih monosti ensk in mokih na podroju znanstvenoraziskovalne dejavnosti glede dostopnosti, enakega plaila za enako delo in naziv in enakopravnega in uravnoteenega zastopanja v upravljavskih organih javnih raziskovalnih zavodov in organizacij, Spodbujali bomo internacionalizacijo slovenskega znanstvenoraziskovalnega prostora. Zagotovili bomo prepoznavanje in spodbujanje znanstvene in akademske odlinosti.

port Prenovili bomo sistem portnih organizacij, statusa poklicnih portnikov in si prizadevali za uinkoviteje upravljanje na podroju porta v Sloveniji. Skladno z mednarodnimi usmeritvami in usmeritvami EU bomo sistemsko in normativno nadaljevali boj proti dopingu in prirejanju rezultatov v portu. Zagotavljali bomo pogoje za razvoj strokovnega dela na podlagi znanstvenih dosekov na podroju porta. Ustvarjali bomo pogoje, da bo Slovenija obdrala in izboljala mesto v mednarodnem vrhunskem portu. Uvedli bomo sistem zagotavljanja finannih prihodkov za podroje porta s spletnimi portnimi stavnicami.

Informacijska druba Zagotovili bomo sistemsko ureditev kibernetske varnosti. S poveevanjem dostopnosti do irokopasovnih povezav, hkratnim zmanjevanjem digitalne lonice in vzpostavitvijo HPC (raunalniki visoke zmogljivosti oziroma t. i. superraunalniki) raunalnikega centra si bomo prizadevali zmanjati razvojni zaostanek na podroji informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Izboljali bomo digitalne veine vseh skupin prebivalstva, pri emer bomo posebno pozornost namenili ranljivim in digitalno izkljuenim drubenim skupinam. Na podroju delovanja Agencije za komunikacijska omreja in storitve (AKOS) si bomo prizadevali za prenos in udejanjanje dobrih praks in ureditve na ravni EU. Nadaljevali bomo z uresnievanjem zavez Digitalne Agende 2020 na podroju infrastrukture, irokopasovnih povezav in digitalne vkljuenosti.

Investicije na podroju izobraevanja, znanosti in porta Za zagotavljanje kvalitetne, varne, dolgotrajne in ceneje energetske oskrbe stavb bomo nadaljevali s projekti energetske sanacije vzgojno-izobraevalnih, znanstvenih in portnih objektov, ki jih bomo sofinancirali z evropskimi sredstvi.

Zunanja politika

Celovita strategija zunanje politike bo temelj delovanja Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. Upotevali bomo okoliino, da je Slovenija kot lanica Evropske unije zavezana k naelom skupne zunanje in varnostne politike. Uveljavljali bomo uravnoteeno delovanje v mednarodnih odnosih, s poudarkom na lovekovih pravicah, razvojnem sodelovanju, trajnostnem razvoju in varnosti. Slovenija bo e naprej prevzemala svoj del odgovornosti za mednarodni mir. Slovenija bo ovrednotila in krepila strateko infrastrukturo, ki bo okrepila njeno vlogo stiia severne in june ter vzhodne in zahodne Evrope.

Uinkoviteje bomo uveljavljali interese slovenskega gospodarstva v svetu. Okrepili bomo delovanje ekonomskih svetovalcev v okviru obstojee mree diplomatsko-konzularnih predstavnitev. Izhajajo iz potreb naega gospodarstva in tujih interesov za sodelovanje z naimi gospodarstveniki, bomo odprli dve novi diplomatsko-konzularni predstavnitvi; eno v Afriki, kjer imamo svoje veleposlanitvo samo v Egiptu, in eno v Zalivu. MZZ bo koordiniralo gospodarsko sodelovanje s tujino v okviru Stratekega sveta za gospodarsko sodelovanje s tujino. Imenovali bomo nerezidenne veleposlanike in astne konzule v dravah, kjer nimamo DKP. V okviru ministrstva za zunanje zadeve bo zael delovati Center za izobraevanje in karierni razvoj v diplomaciji.

Odnosi s sosednjimi dravami in regionalno sodelovanje Tesneje se bomo povezovali s sosednjimi dravami na dravni in regionalni ravni ter intenzivirali svoje delovanje v regionalnih iniciativah. Prizadevali si bomo za imprejnjo ureditev nereenih vpraanj s Hrvako. Argumentirano in odlono bomo zastopali interese Republike Slovenije pred Arbitranim sodiem na temelju pripravljenega memoranduma. Vkljuitev Zahodnega Balkana v evro-atlantske integracije je v vitalnem interesu Republike Slovenije, zato bomo te drave pri njihovih prizadevanjih aktivno podpirali. Eden kljunih elementov tega procesa je polno spotovanje zavez Sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, vkljuno z odprtimi vpraanji vraanja nepreminin in likovnih del ter vpraanjem varevalcev (N)LB.

Evropske politike lanstvo RS v EU je v domeni vseh podronih ministrstev. MZZ bo koordiniralo izvajanje evropskih politik, pri emer bodo posamezni resorji nosili vsebinsko odgovornost za izvajanje vsebin s svojega podroja. Posebno pozornost bomo posvetili umeanju slovenskih kandidatov v evropske strukture, s poudarkom na Evropski slubi za zunanje delovanje (EEAS).

Aktivneje delovanje v globalnih in regionalnih mednarodnih organizacijah Prizadevali si bomo za doseganje veje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem okolju. Odgovornost bomo izkazovali tudi z izpolnjevanjem naih finannih obveznosti do teh organizacij. Kot drava donatorka smo zavezani k izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Prizadevali si bomo, da se obseg sredstev na tem podroju ne bo zmanjeval. Slovenskim izvajalskim ustanovam (ITF, ICPE, CEF, CEP) in mednarodnim organizacijam s sedeem v Sloveniji bomo pomagali pri njihovem umeanju v mednarodni prostor.

Javna diplomacija Njeno poslanstvo je krepitev ugleda Slovenije zunaj lastnih meja. Strateki forum Bled bo osrednji mednarodni zunanjepolitini dogodek. Poudarek bo na digitalni diplomaciji z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Nadaljevali bomo s pobudo Proces Brdo.

Kultura

Sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 20142017 jasno nakazuje nov pristop kulturne politike, ki bo usmerjena v podpiranje kakovostne produkcije kulturnih dobrin in zagotavljanje njihove dostopnosti. Kulturi z javnim financiranjem omogoamo svoboden prostor kot naravno okolje loveke ustvarjalnosti, hkrati pa razvijamo jasno zavedanje o tem, da razvoj celotne drube ne more biti zgolj ekonomska kategorija. Participacija vseh delenikov s podroja kulture, ustvarjalcev, nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture, javnih zavodov in zasebnega sektorja se zagotavlja skozi vse faze udejanjanja kulturne politike, to je skozi njeno nartovanje, uresnievanje ciljev in evalviranje.

Krepitev statusa in veanje tevila samozaposlenih v kulturi bo pozitivno vplivalo na rast bruto domaega produkta, tako da bomo ustvarjali pogoje in spodbujali dejavnosti, v katerih bodo samozaposleni lahko prispevali svoj dele k ustvarjanju nove vrednosti, bodisi v zasebnem sektorju, dejavnem na podroju kulture in kreativnih industrij, bodisi v nevladnih organizacijah, financiranih s pridobivanjem zunajproraunskih ter evropskih sredstev. Kultura tudi ne bo kategorija, ki bi bila bistveno vezana na socialni status posameznika, zato se bo dostopnost kulturnih dobrin poveala na vseh podrojih.

Poveanje avtonomije upravljavskih struktur javnih zavodov s podroja kulture bo temeljila na veji strokovnosti in neodvisnosti svetov in vodstev. Ta cilj bo uresnien s prehodom na veletno obliko financiranja, ki bo temeljila na opredeljenem obsegu javne slube in strategiji razvoja javnega zavoda. Sprememba Zakona o uresnievanju javnega interesa za kulturo bo omogoila uvedbo razlinih zaposlitvenih monosti, kar bo javne zavode odprlo vejemu tevilu umetnikov in postavilo temelje njihovi trajni umetniki rasti in razvoju.

Poleg integralnih proraunskih sredstev se v naslednjem obdobju v nevladni sektor na podroju kulture intenzivno vlaga tudi evropska sredstva, dele financiranja nevladnih organizacij se s sedanjih 9 % znotraj prorauna MK dvigne vsaj na 10 % v letu 2015.

Samozaposleni v kulturi bodo prednostna obravnavana kategorija kulturnih producentov, njihov status bomo zakonsko uredili, s ciljnimi oblikami podpore bomo zagotovili spodbujanje tistih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na njihov poloaj (odkupi umetnikih del, epnine za samozaposlene). Posebej bomo spodbujali pridobitev statusa in olajali pogoje za tiste mlade umetnike, ki ele stopajo v svet kulture. tevilo samozaposlenih na podroju kulture bomo do leta 2015 poveali za najmanj 5 %.

Razvoj kulturnih trgov bomo spodbujali s posameznimi ciljnimi pristopi in dejavno kulturno politiko, od sprejema zakona o enotni ceni knjige, ki bo stabiliziral knjini trg, do prenovljene medijske zakonodaje, ki bo usmerjena v podporo kakovostnim in raznolikim programskim vsebinam, vezanim na podroje izobraevanja, znanosti, kulture, sociale ipd., z vzpostavitvijo sistema zunajproraunskega financiranja podroja filma, s spodbudami razvoju trga umetnin ter podroju oblikovanja in arhitekture. Nov medijski zakon bo temeljil na spodbujanju kakovosti in raznolikosti medijske krajine, izhajal bo iz svobode govora, avtonomije dela novinarjev in nielne tolerance do sovranega govora.

Kultura bo v naslednjem obdobju dejavno in enakopravno obravnavana v kontekstu drugih politik, olske, znanstvene, gospodarske, turistine, socialne, prostorske ipd., saj ni zgolj dodana vrednost tem javnim politikam, temve sprio svoje ustvarjalne moi njihov konstitutivni del in zato izrazito vladna politika, ki ima odloilno vlogo pri razvoju posameznika in drube.

Zakon o verski svobodiS stalia spotovanja ustavne ureditve in zagotavljanja lovekovih pravic se celovito preuredi Zakon o verski svobodi. Pri tem se uveljavi zlasti dvoje: sprememba modela financiranja verskih skupnosti iz javnih sredstev, uskladitev izvajanja duhovne oskrbe v dravnih ustanovah z ustavnimi naeli enakopravnosti verskih skupnosti in njihove loitve od drave.

Obramba

Koalicijske partnerice se zavedamo, da je v prihodnje potrebno zagotoviti stabilno financiranje obrambnega in zaitno-reevalnega sistema ter zaustaviti krenje obrambnih izdatkov. Z obrambnimi zmogljivostmi bomo, upotevaje predvidena sredstva v proraunih za leti 2014 in 2015, skrbeli za ustrezno pripravljenost sil za obrambo domovine ter za izpolnjevanje skupno sprejetih obveznosti v Severnoatlantskem zaveznitvu in Evropski uniji.

Podpirali bomo aktivnosti na podroju medgeneracijske solidarnosti, ki povezujejo obrambni sistem z veterani razlinih vojn, veterani mednarodnih operacij in misij ter nekdanjimi pripadniki in pripadnicami obrambnega sistema.

S prispevki v vojakih in civilnih zmogljivostih na mednarodnih operacijah in misijah ter s prispevki v mednarodnih humanitarnih reevalnih operacijah bomo zagotavljali celovitost uresnievanja vladne Strategije o sodelovanju Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah (2010).

Krepili bomo izmenjavo znanj med vojakim ter zaitno-reevalnim sistemom. Okrepili bomo pretrgane vezi med civilnimi raziskovalnimi in izobraevalnimi institucijami ter obrambnim sistemom in sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesreami.

Na podroju nabave opreme za Slovensko vojsko in obrambni ter zaitno-reevalni sistem bomo dajali prednost sredstvom, ki zagotavljajo varnost delovanja pripadnikov in pripadnic SV ter dvojno uporabnost.

Koalicijske partnerice se zavezujemo, da bomo nadaljevale s procesi integracije znotraj Ministrstva za obrambo ob hkratni racionalizaciji strokov delovanja.

Koalicijske partnerice bomo posebno pozornost namenile promociji podjetij, ki delujejo na podroju obrambne industrije v tujini.

Obrambni sistem Prenovili bomo Srednjeroni obrambni program (20132018), s katerim bomo prilagodili obseg in strukturo obrambnega sistema realnim finannim zmonostim. Pri tem bomo izhajali iz doseene stopnje razvoja obrambnega sistema, trendov sprememb v varnostnem okolju in zagotavljanja kredibilnega prispevka obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije v Severnoatlantskem zaveznitvu in Evropski uniji. Predstavili bomo predlog nujnih sprememb in dopolnitev Zakona o obrambi in Zakona o slubi v Slovenski vojski, ki jih zahteva doseena stopnja profesionalizacije Slovenske vojske in njene v vpetosti v Severnoatlantsko zaveznitvo. Skupaj z zavezniki si bomo aktivno prizadevali dosegati cilje sil do take stopnje, da bodo realno izvedljivi v srednjeronem in dolgoronem obdobju. Okrepili bomo delovanje v okviru Evropske obrambne agencije ter si prizadevali za uresnievanje pobud na podroju evropskega ter evro-atlantskega sodelovanja pri graditvi obrambnih zmogljivosti (pametna obramba, zdruevanje ter souporaba zmogljivosti, kibernetsko bojevanje).

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesreami Pripravili bomo analizo uresnievanja Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami v letih 2009 do 2015. Na podlagi rezultatov analize bomo doloili teia nadaljnjega razvoja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreami. Pripravili bomo predlog nove Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami. Kadrovsko in finanno bomo podprli celovito delovanje regijskih centrov za obveanje in tevilko za pomo v sili (112). V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami bomo zagotavljali stalno pripravljenost in usposobljenost poklicnih pripadnikov ter prostovoljcev, posameznikov in enot za pomo ob naravnih in drugih nesreah v domovin ter za mednarodno humanitarno pomo.

Kadrovska racionalizacija upravnega dela Ministrstva za obramboV upravnem delu ministrstva bomo opredelili tista delovna mesta, ki so v operativnem smislu nepogreljiva in je zato potrebno delavce, ki odhajajo v pokoj, nadomeati z novimi, kadrovsko konsolidacijo pa bomo usmerili na delovna mesta, kjer odhajajoih delavcev ne bomo nadomeali.

Slovenci v zamejstvu in po svetu

Krepili bomo programe za mlade, posebej za tiste, ki se izseljujejo v zadnjem asu. Spremenili bomo Zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu. Manjine bomo vkljuevali v projekte ezmejnega sodelovanja. Prenovili bomo medijsko ponudbo za Slovence po svetu. Vzpostavili bomo neposredno sodelovanje med resorji in okrepili koordinacijsko vlogo USZS v zvezi z vpraanji Slovencev v zamejstvu in po svetu. V ospredje bomo postavili javno zavedanje, da so slovenske manjine v sosednjih dravah pomemben povezovalni len v odnosih med dravami. Negovali bomo partnerski odnos s Slovenci po svetu brez ideolokih razlik. Temelj bo povezovanje v dobro krepitve razvojnih potencialov Slovenije.

Italijanska in madarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji

Koalicijske partnerice bomo spotovale z ustavo Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami zagotovljene pravice pripadnikov italijanske in madarske narodne skupnosti in si prizadevale za nadgradnjo obstojee zakonodaje na tem podroju, e posebej z vidika preglednosti in uinkovitosti uresnievanja zagotovljenih pravic oziroma ohranjanja in razvoja identitete obeh avtohtonih narodnih skupnosti.

VII. SESTAVA VLADE

PREDSEDNICA VLADE

Ministrstva

Ministrstvo za finance

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port

Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za pravosodje

Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za zunanje zadeve

Minister brez resorja za podroje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih dravah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu

VIII. PROTOKOL O SODELOVANJU KOALICIJSKIH PARTNERIC

I. UVODNE DOLOBE

1. len

Protokol o sodelovanju koalicijskih partneric (v nadaljevanju: protokol) se sprejema za zagotovitev usklajenega delovanja med koalicijskimi partnericami tako v odnosu med politinimi strankami koalicijskih partneric do Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) in Dravnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Dravni zbor), v odnosu med Vlado in Dravnim zborom kot v samem Dravnem zboru, pri sprejemanju zakonov, aktov in vseh drugih odloitev, ki jih navedena dravna organa sprejemata, ki so predmet koalicijske pogodbe ter tudi tistih, ki niso njen predmet.

2. len

Koalicijske partnerice so pri usklajevanju enakopravne, ne glede na tevilo poslank in poslancev v Dravnem zboru.

3. len

Vsa sporoila na podlagi tega protokola se posredujejo soasno na elektronske naslove predsednikov koalicijskih strank, sekretarjev koalicijskih strank ali njihovih pooblaencev, predsednika Dravnega zbora, kontaktne osebe, ki jo doloi predsednik Dravnega zbora, vodij koalicijskih PS, sekretarjev koalicijskih PS in dravnega sekretarja, zadolenega za sodelovanje z Dravnim zborom in za koalicijsko pogodbo (v nadaljnjem besedilu: uradni elektronski naslovi). V izjemnih primerih, ko za to obstajajo utemeljeni razlogi, je gradivo mogoe posredovati tudi v pisni obliki (Vlada).

Za nemoteno komunikacijo na relaciji vladaministrstvaDravni zbor, za seznam kontaktnih oseb v politinih strankah, poslanskih skupinah in na ministrstvih skrbi dravni sekretar, zadolen za sodelovanje z Dravnim zborom in za koalicijsko pogodbo (v nadaljnjem besedilu: dravni sekretar).

II. SODELOVANJE V VLADI

4. len

Seznanjanje z vladnimi gradivi ter sklici sej vlade in njenih delovnih teles poteka prek uradnih elektronskih naslovov ter prek objave na svetovnem spletu. Vsa gradiva na navedene naslove posreduje predlagatelj gradiva.

Predsednikom koalicijskih strank, sekretarjem koalicijskih strank ali njihovih pooblaencev, predsedniku Dravnega zbora, kontaktni osebi, ki jo doloi predsednik Dravnega zbora, vodjem koalicijskih PS, sekretarjem koalicijskih PS se na njihovo zahtevo omogoi dostop do vladnih gradiv v informacijskem sistemu vlade. Zahtevo in podatke o pooblaeni osebi iz prejnjega stavka predsednik koalicijske stranke sporoi generalnemu sekretarju Vlade.

5. len

Ministri morajo seznaniti koalicijske partnerice z vsemi predlogi predpisov, ki so v pripravi, e preden gredo v medpodrono usklajevanje.

Po konanem vladnem postopku medpodronega usklajevanja (preden je zakon ali akt uvren na dnevni red Vlade) lahko minister predlaga, da se o posameznem predlogu zakona ali drugem aktu z njegovega podroja opravi predstavitev v posamezni poslanski skupini ali pa koalicijsko usklajevanje.

Koalicijsko usklajevanje o predlogu zakona ali drugega akta lahko zahteva tudi predsednica Vlade.

Predstavitev ali koalicijsko usklajevanje posameznega zakona ali drugega akta lahko zahteva vsaka koalicijska partnerica, preden je zakon ali akt vloen v vladno proceduro. Svojo utemeljeno zahtevo mora posredovati na uradne elektronske naslove najpozneje v petih (5) dneh po prejemu gradiva ali objavi gradiva na svetovnem spletu.

6. len

S posredovano utemeljeno zahtevo se nemudoma seznanijo vsi pristojni v okviru postopka sprejemanja predloga zakona ali drugega akta. Za obvestilo poskrbi dravni sekretar.

7. len

O nainu predstavitve zakona ali drugega akta ter o zagotovitvi gradiva se dogovorita minister in vodja poslanske skupine neposredno. O sklicu predstavitve se obvesti tudi dravnega sekretarja. Sekretar poslanske skupine sklic predstavitve posreduje v vednost na uradne elektronske naslove koalicije.

Za sklic koalicijskega sestanka za uskladitev zakona ali drugega akta, glede katerega se je za usklajevanje odloil minister ali je bila nanj naslovljena zahteva predsednice Vlade ali koalicijske partnerice, poskrbi minister.

O sklicu koalicijskega sestanka morajo biti obveeni vse koalicijske partnerice prek uradnih elektronskih naslovov najmanj tri dni pred sestankom. Sklicu mora biti priloeno vse gradivo, potrebno za odloanje. Kraji rok za sklic koalicijskega sestanka je mogo le iz posebej utemeljenih razlogov.

Za vodenje zabelek koalicijskih usklajevanj so zadoleni pristojni strokovni sodelavci iz najveje koalicijske poslanske skupine. Zabeleko posreduje sekretar najveje koalicijske PS na uradne elektronske naslove ter pristojnemu ministru dva (2) dni po sestanku.

8. len

Predlogov zakonov in preostalih gradiv, o katerih mora biti zagotovljeno koalicijsko usklajevanje, ni mogoe uvrstiti na dnevni red Vlade, dokler ne poteejo roki za usklajevanje iz tega protokola oziroma dokler vsebina ni usklajena. e med koalicijskimi partnericami kljub koalicijskemu usklajevanju ne pride do soglasja, predsednica Vlade na predlog predsednika stranke koalicijske partnerice ali ministra, katerega predloga zakona ali drugega akta ni bilo mogoe uskladiti, sklie koordinacijo p