Kolaps za firmite bez

Broj 11 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

D-R TRPE RISTOSKI, DIREKTOR NA INSTITUTOT ZA AKREDITACIJA NA R.M.

POVISOKI SUBVENCII ZA PÊNICATA I STROGA KONTROLA NAUVEZENOTO BRA[NO BARA MELNI^KO-PEKARSKATA

INDUSTRIJA OD ZEMJAVAFIRMITE NE ZAGUBIJA OD PROFITITE,

NO ZAGUBIJA OD VREDNOSTA

Rasproda`bana berzata

Uvozot po dampingceni go „zacrni“

doma{noto bra{no

Fiskalna„slatkatajna“

POLNEJ]I GO BUXETOT, DR@AVATA GO „ZAGORÛVA” PROIZVODSTVOTO NA KON-

DITORSKATA INDUSTRIJA VO ZEMJAVA

ANALIZATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA POKA@UVA DR@AVATA NA 280 KOMPANII IM DOL@I 450 MILIONI DENARI

Kolaps za firmite bezpovrat na DDV

Do krajot nagodinata so„paso{ zatrgovija“

BIZNIS INFO18 êtvrtok, 29 april 2010

V o otsustvo na vkupenvaliden podatok zasostojbite vo odnos

na povratot na DDV na kom-paniite, napravena e anketaod strana na Stopanskatakomora na Makedonija. An-ketirani se okolu 280 kom-panii od oblasta na energe-tikata, hemijata, metalnatai elektroindustrijata, tek-stilot, zemjodelsko-pre-hranbenata, tutunskata in-dustrija, transport i {pe-dicii.

Golem del od anketira-nite kompanii se izjasnijadeka dràvata docni sovra}aweto na DDV.

Pobaruvawata po os-nova na DDV osobeno seizrazeni kaj:

- izvozno orientiranitekompanii, koi se mese~nidano~ni obvrznici i

- kompaniite koi se voproces na investicii.

Kompaniite koi rabotatprete`no na doma{niot pa-zar ovoj problem go balan-siraat so prebivawe i kajniv e izrazena sostojba nabarawe mo`nosti da se pre-bie naplatata.

Izrazeni finansiskiimplikacii od docnewetose javuvaat kaj kompaniite,koi imaat po~nati investi-ciski ciklusi, najizrazenovo prehranbenata industri-ja, energetikata i metalur-gijata.

Po sektori sostojbata esledna:

1. Energetika, crna ioboena metalurgija - Soogled na golemata izvoznaorientiranost na kompanii-te, najgolem del od niv ima-at problemi so nenavreme-noto vra}awe na DDV. Vkup-no, kaj ovie kompanii drà-vata po ovaa osnova dolìme|u 220 i 250 milioni de-nari.

Pobaruvawata po osno-va na DDV se odnesuvaatnajmnogu na poslednitedva meseca.

Najgolemite iznosi nanepovraten DDV po ovaa os-nova se i kaj najgolemite iz-voznici. Site kompanii odovoj sektor davaat mese~niprijavi na DDV.

2. Zemjodelstvo, pre-hranbena industrija, pro-izvoditeli na tutun iproizvodi od tutun - Odvkupniot broj ~lenki voovie dve zdruènija bea an-ketirani okolu 55 firmi,glavno izvozno-orientira-

nite, golemite proizvodi-teli, kako i firmi vo inve-sticii.

Vo soglasnost so dobie-nite podatoci, vkupniotdolg kon firmite od tutun-skata i od prehranbenataindustrija iznesuva prib-li`no 100 milioni denari(preku 40 milioni denarikaj industrijata za prerabo-tka na tutun i proizvodstvona cigari i okolu 60 milio-ni denari vo sektorot zem-jodelstvo i prehranbena in-dustrija). Vo zavisnost odvisinata na sredstvata, koise pobaruvaat, docneweto eod eden do ~etiri meseci(do Nova godina vra}awetona sredstva odelo redovno).Site anketirani firmi semese~ni obvrznici na DDV.

Mora da se napomenedeka onoj del od firmite,koi nemaat problem so vra-}awe na sredstvata, istiotglavno se odviva navreme,dodeka nekoi imaat dogovo-

ri za prebivawe (kompenzi-rawe).

Isto taka, kako rezultatna sezonskiot karakter narabota vo ovie dva sektora,vo ovoj period odredenifirmi nemaat pobaruvawa,istite se povrzani so peri-odot na otkup ili izvoz nazemjodelski proizvodi.

3. Grade`ni{tvo, gra-de`ni materijali i neme-tali - od 30 anketiranifirmi od oblasta grade`-ni{tvoto moè da se kon-statira slednovo:

- vo del od firmite imapobaruvawa, koi se od janu-ari (naj~esto e polovina su-ma okolu 30 milioni dena-ri, koi se delumno vrateni).

4. Metalna i elektro-industrija - kaj kompaniiteod ovie granki, koi se pre-te no izvozno orientirani,dolgot na dràvata po osno-va na vra}awe na DDV izne-suva okolu 27 milioni dena-ri. Od vkupniot broj na kom-

paniite vo anketata za vra-}awe na DDV bea opfateni40 kompanii prete`no me-se~ni dano~ni obvrznici.

Od realiziranata anke-ta 27 firmi se izjasnijadeka nemaat problemi sopovratot na DDV, no kajodredeni kompanii prob-lem pretstavuva naplatatana pobaruvawata za ispora-~ana oprema, delovi i izvr-{eni uslugi od pogolemitekompanii, re~isi od siteindustrii. Imeno, pogole-mite kompanii, koi se iz-

vozno orientirani, docnatso pla}awata, so obrazlo-ènie deka na istite s*u{te ne im e vraten danokotna dodadena vrednost.

5. Tekstil - vrz osnovana izjavite na pove}e od 50anketirani kompanii, koiopfa}aat 80 procenti od

zdruènijata na tekstilna-ta i na koàrsko-prerabotu-va~kata industrija, vo vrskaso sredstvata {to dràvatagi dolì po osnova na vra-}awe na danokot na dodade-na vrednost, moè da sekonstatira deka 50 procen-ti od anketiranite kompa-nii nemaat problem sovra}aweto na DDV, ili,pak, toa docnewe e samood nekolku denovi, a najm-nogu edna nedela.

Spored podatocite oddrugite firmi, januarskite

pobaruvawa od 2010 godinaza vra}aweto na DDV e izvr-{en i vrateni se sredstva-ta po taa osnova.

Za mesecite fevruari imart s* u{te nema vra}awena DDV na del od kompanii-te i dokolku se sobere tojiznos vo tekstilnata i vo

koàrsko-prerabotuva~kataindustrija, bi iznesuvalokolu 18 do 20 milioni de-nari, {to vo momentov dr-àvata im go dolì na kom-paniite.

6. Hemiska industrija -pobaruvawa po osnova naDDV imaa firmite koi sevo investicii i kaj izvozni-cite i tie na nivo na sekto-rot iznesuvaat okolu 20 mi-lioni denari. Vo princip,ovie kompanii davaat me-se~ni presmetki na DDV.

Nemaat problem so po-vrat na DDV firmite, koiimaat pogolem plasman nadoma{niot pazar otkolku{to izvezuvaat, pa imaatmo`nost za celosno prebi-vawe na dolgovite i poba-ruvawata po osnova na DDV,odnosno pove}e upla}aat.

7. [pedicija - anketi-rani se 20 firmi i toa najz-na~ajnite i najgolemite{pediterski kompanii vozemjata, koi izjavija dekanemaat pobaruvawe od dr-àvata po osnova na ne-vraten iznos na DDV.

Paten soobra}aj - anketirani se 20 firmi odpatniot soobra}aj, vo koi go-lem del od niv se so me{o-vit karakter (patni~ki i to-varen) i samo dva od niv iz-javija deka imaat pobaruva-we od dràvata za nevratenDDV, vo vkupen iznos od oko-lu 1,5 milion denari, dode-ka ostanatite 18 firmi re-dovno go realiziraat po-baruvaweto po osnova napravo za vra}awe na DDV.Vo ovoj kontekst treba dase napomene i pozitivnatasostojba na redovna ispla-ta na dolgovite na dràva-ta za realiziranite pre-vozi na u~enici, {to pora-no pretstavuva{e golemproblem da se realizira.

Taksi-prevoz – taksi-kompanii od Skopje nemaatpobaruvawe od dràvata po

osnova na pravo za vra}awena DDV. Anketirani se tritaksi-kompanii od Skopje,koi izjavija deka sostojbatai kaj site drugi taksi-kompa-nii e ista, poradi karakte-rot na dejnosta. Site kompa-nii se mese~ni obvrznicina DDV.

ANALIZATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA POKA@UVA DR@AVATA NA 280 KOMPANII IM DOL@I 450 MILIONI DENARI

BARAK OBAMA RAZMISLUVA DEFICITOT DA GO RE[I SO VOVEDUVAWE DDV NA AMERIKANCITE

Pretsedatelot na SAD, Barak Obama,prvpat vo intervju za CNBC ja otvorimo`nosta za voveduvawe DDV vo SAD.

Otkako negovite sovetnici srame`livonajavija deka DDV, odnosno danok na doda-dena vrednost se razgleduva kako edna odmo nite merki za re{avawe na raste~kiotdeficit, portparolot na Obama tvrde{edeka taa inicijativa nema nikakva vrska soObama, no sega i pretsedatelot na Ameri-ka priznava deka toa e edna od opciite.

„Pred da po~nam da zboruvam deka ne-

{to nema ili ima smisla, sakam da dobi-jam podobra slika za toa“, re~e Obama idodade deka, sepak, prvo gi razgleduva si-te mo`ni opcii za da se namalat dràvni-te tro{oci.

SAD e edna od retkite razvieni zem-ji vo koja nema DDV na dràvno nivo, notoj, sepak, postoi kako lokalen danok itoa samo vo nekoi sojuzni dràvi, kakoKalifornija. Najgolem pobornik za vove-duvawe DDV vo SAD e Pol Volker, sovet-nik na Obama.

� Anketirani se kompanii od oblasta na energetikata, hemijata, metalnata i elektroindu-strijata, tekstilot, zemjodelsko-prehranbenata, tutunskata industrija, transport i {pedicii

ANKETA

PARALELI

Opcii so dano~ni re{enija

Kolaps za firmite bez povrat na DDV

êtvrtok, 29 april 2010 BIZNIS INFO 19

S o usvojuvaweto na predloè-nite izmeni i dopolnuvawana Zakonot za danokot na do-

dadena vrednost, }e se realizira-at dve od desette barawa na biz-nis-zaednicata. Tie se sodrànivo „Programata za dejstvuvawe ipredlozi za podobruvawe na od-delni sistemski merki i aktivno-sti vo 2010 godina“ na Stopanskatakomora na Makedonija.

� Prifatena e predlog-mer-kata za odloùvawe na rokot od15 na 25 dena za podnesuvawe da-no~na prijava za DDV, po istekotna dano~niot period

So cel izbegnuvawe blokira-we na ìro-smetki i naplata nakaznena kamata za neizmireni ob-vrski od op{topoznatite objektiv-ni krizni pri~ini, od edna strana,a isplata na bruto-plata vo zakon-skiot rok od druga strana, biznis-zaednicata predloì odloùvawena rokot za naplata na DDV od 15na 25 vo tekovniot mesec, so {to }ese dade vremenski prostor od do-polnitelni 10 dena, vo koi dano~-nite obvrznici da obezbedatsredstva za izmiruvawe i na obvr-skata po osnova na DDV.

Vo predlog-zakonot za DDV, do-staven do Stopanskata komora naMakedonija, za mislewe i za zabe-le{ki, ~lenot 41 stav eden e izme-net i glasi:

„Dano~niot obvrznik e dolènza sekoj dano~en period da podne-se dano~na prijava vo rok od 25 de-na po istekot na dano~niot period,vo koja sam go presmetuva danokot.

� Prifateno e baraweto zaelektronska dostava na perio-

di~nite izve{tai od bankarski-te smetki, preku koi dano~niotobvrznik go ostvaruva svoetorabotewe da se realizira odstrana na bankite

Vo funkcija na poefikasnanaplata na DDV, kako i zaradi na-maluvawe na tro{ocite i admini-strativnite proceduri za kompani-ite vo vrska so nivnata zakonskaobvrska za dostavuvawe na perio-di~en izve{taj od bankarskitesmetki, preku koi dano~niot obvrz-nik go ostvaruva svoeto rabotewe,Komorata predloì bankarskiteizve{tai, so prethodna soglasnostna firmata, bankite elektronskida gi dostavuvaat do UJP.

Vo predlog-zakonot za DDV,prifateniot predlog e sodràn vostavot osum od izmenetiot ~len 41,koj glasi:

„Periodi~nite izve{tai odbankarskite smetki preku koi da-no~niot obvrznik registriran zaceli na danokot na dodadenavrednost go ostvaruva svoeto ra-botewe od stavot dva na ovoj~len, gi dostavuva nositelot naplatniot promet po elektronskipat do nadle`niot dano~en organ.Periodi~nite izve{tai, nosite-lot na platniot promet, gi dosta-vuva za period i vo rok vo koj sepodnesuva dano~nata prijava vosoglasnost so stav eden, tri i ~e-

tiri od ovoj ~len“.Ovaa odredba treba da po~ne

da se primenuva od prvi juli2010 godina.

Stopanskata komora na Makedo-nija ja pozdravuva izmenata na ~le-not 51, so koja zadolìtelnata re-gistracija za celi na DDV za ostva-ren vkupen promet od nad 1.300.000denari, vo tekot na kalendarskatagodina, se zamenuva so ostvaren

vkupen promet od nad 2.000.000 de-nari, so {to soodvetno se namalu-va brojot na dano~nite obvrzniciso obvrska za registracija za dano-kot na dodadena vrednost.

Vo soglasnost so predloènataizmena, odredbata so koja se menu-va minimalniot iznos na ostvarenvkupen promet od 1.300.000 denarina 2.000.000 denari, za podnesuva-we prijava za registracija za da-

nokot na dodadena vrednost kajnadle niot dano~en organ, trebada po~ne da se primenuva od prvijanuari 2011 godina.

Vo soglasnost so predlog-zako-not, iznosite na globite za pravni-te lica i odgovornite lica, utvrde-ni vo ~len 59 i 60 od Zakonot, se na-maleni za 50 procenti. Vo predlo-ènite izmeni na Zakonot za DDVse predviduva ednakva kazna za za-docneto podnesuvawe na dano~nataprijava i za vnesuvawe neto~ni po-datoci vo dano~nata prijava.

Se postavuva pra{aweto dalipropi{anata kazna za odgovornotolice so pravnoto lice i so fizi~-koto lice - dano~en obvrznik, tre-ba ednakvo da se odnesuva za da-no~niot obvrznik „koj nema da pod-nese dano~na prijava vo propi{a-niot rok“, kako kaznata za dano~ni-ot obvrznik, koj „nema da vnese to~-ni podatoci ili nema da go uplatidolguvaniot danok na utvrdenitesmetki, so namera da se stekne sopogolema imotna korsit ili vred-nost“. Ocena e deka kaznata za za-docnuvaweto vo podnesuvawetodano~nata prijava e mnogu stroga iza istata treba da se propi{e pob-laga kazna, imaj}i predvid deka da-no~niot obvrznik pri zadocnetotopodnesuvawe na dano~nata prija-va, nema nikakva imotna korist.

Elena Milevska

VO IZMENITE I VO DOPOLNUVAWATA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENATA VREDNOST SE PRIFATENI DVE BARAWA NA BIZNIS-ZAEDNICATA

� Stopanskata komora go pozdravuva usvojuvaweto na dve od desette predloèni ba-rawa na biznis-zaednicata, no zabeleùva deka ne se prifatlivi izmenite, koi pred-viduvaat ednakva kazna za zadocneto podnesuvawe na dano~nata prijava i za vnesuva-we neto~ni podatoci vo dano~nata prijava

Pravilnikot za zadol-ìtelna protivpoàrnaoprema vo vozilata ne e vosoglasnost so pravilnicitedoneseni od strana na Mi-nisterstvoto za vnatre{niraboti i Direkcijata za za-{tita i za spasuvawe, a ne-usoglasenost ima i so Zako-not za bezbednost vo soo-bra}ajot. Ova vo raspravana sednicata go konstati-raa ~lenkite na Grupacijataza protivpoàrna za{tita ibezbednost pri rabota voStopanskata komora na Ma-kedonija (23.4.2010 godina).

Donesuvaweto i prime-nata od samo 36 dena naPravilnikot (Slu`ben ves-nik 31/10 i izmenet voSlu`ben vesnik 48/10), do-vede do seriozni posledi-ci, koi se manifestiraa sodestabilizacija na ovaastopanska granka. Kompanii-te koi se zanimavaat so tr-govija so protiv-poàrnaza{tita i bezbednost prirabota, se dovedeni predfinansiski kolaps, {to }erezultira so otpu{tawe nadel od vrabotenite, a vonajlo{ slu~aj i do zatvora-we na kompaniite.

Imeno, za da im ovozmo-àt na gra|anite i na prav-nite lica da ja ispolnat ob-vrskata od Pravilnikot za

zadolìtelna PP oprema vovozilata, kompaniite, koitrguvaat so ovaa opremavloìja nepovratni sreds-tva za nabavka na protivpo-àrni aparati, koi sega sevo magacinite. Spored mo-

mentalnata pobaruva~ka,potrebni se 20 godini isti-te da se prodadat (so izmi-nat rok na upotreba). Kako{to be{e izneseno na sed-nicata na Grupacijata, soovie vloèni sredstva mo-

è da se izgradi edna so-lidna fabrika za protivpo-àrni aparati, vo koja bi sevrabotile novi rabotnici ibi gi zadovolila potrebitena Juèn Balkan.

^lenkite, isto taka, po-

so~ija deka postoi nesood-vetno opredeluvawe na pro-tivpoàrnite aparati povidovi i po koli~ina kajrazli~nite po golemina mo-torni vozila. Kako ilustra-cija za nepravilnata klasi-fikacija na vozilata be{enaveden primerot deka mo-torno vozilo do osum sedi-{ta nema potreba od pose-duvawe na protivpoàrenaparat, a, pak, vozilo so de-vet sedi{ta treba da imadva protivpoàrni apara-ti. Se poso~i i deka ne e de-finirano dali slu`benitevozila na pravnite licatreba da poseduvaat PPaparati, a i taksi-vozilata,koi vr{at javen prevoz. Pi-kap-vozilata i kombi-vozi-lata treba da poseduvaatPP aparat od {est kilogra-mi, {to e tripati pogolemaparat, koj se propi{uva zavakvi vozila vo EU i vo zem-jite od na{iot region.

Za nadminuvawe na mo-mentalnata nepovolna so-stojba se prepora~a da seprou~at i da se primenat

iskustvata na primenata napravilnicite, pred s*, odzemjite-~lenki na Evrop-skata unija.

Na sednicata bea usvo-eni i programskite aktiv-nosti vo 2010 godina, sokoi se predviduva vospo-stavuvawe na kontakti sonadle`nite organi za pona-tamo{na sorabotka: razgle-duvawe na predlozi na za-koni i drugi propisi, ini-cijativa za izmena na isti-te, kako osnovna pravnaramka za realizacija na so-odvetni reformi vo dejno-sta, izgotvuvawe na kodeksna odnesuvawe na ~lenkitena grupacijata, vospostavu-vawe sorabotka so osiguri-telnite kompanii, komora-ta za obezbeduvawe i drugiorganizacii od osoben in-teres za dejnosta.

Za pooperativno rabo-tewe se formiraa dve ra-botni tela - sekcii i toa zaoblasta na protivpoàrnaza{tita, bezbednost izdravje pri rabota.

Vojkan Nikolovski

SO PARITE, [TO TRGOVCITE GI POTRO[IJA ZA UVOZ NA PP OPREMA VO VOZILATA, MO@E[E DA SE IZGRADIFABRIKA, KOJA ]E GO SNABDUVA[E CEL BALKAN!

� Kompaniite, koi se zanimavaat so trgovija na protivpoàrna za{tita i bezbednostpri rabota, zaradi 36-dnevnoto vaèwe na Pravilnikot za zadolìtelna PP oprema vovozilata, dovedeni se pred finansiski kolaps, {to }e rezultira so otpu{tawe na delod vrabotenite, a vo najlo{ slu~aj i do zatvorawe na kompaniite

„Izgoreni“ od zakonskata neusoglasenost

Kaznite prepoloveni, amanekoi i kontradiktorni


POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

Na proizvodstven i na fi-nansiski plan, raboteweto na„Makstil“ a.d. vo prviot kvar-tal od ovaa godina e pod silnovlijanie na globalnata kriza.So ogled deka nejzinite posle-dici vo ~eli~nata industrijase po~uvstvuvaa so izvesno za-docnuvawe zaradi zavr{uva-weto na prethodno dogovoreni-te komercijalni aran`mani voposledniot kvartal od 2009 go-dina, vo Dru{tvoto postignati-te finansiski rezultati gikvalifikuvaat kako o~ekuvani.

Imeno, za prvite tri mese-ci od godinava vo „Makstil“a.d. se realizirani koli~iniod 76.100,5 toni, {to pretsta-vuva rast od 24 procenti, {to,pak, generira i porast na pri-hodite od proda`ba od 19 pro-centi. Vkupnite prihodi vo

ovoj period gi nadminuvaatvkupnite rashodi za iznos od86.574.646,50 denari, no odlu-~uva~ko za kone~niot rezultate odnosot na po~etnite i na za-vr{nite rezervi, koj kreirazaguba po odano~uvaweto nanepriznaenite rashodi od25.275.599,00 denari.

Vo „Makstil“ se o~ekuva iz-vesno zaìvuvawe na pobaru-va~kata vo naredniot kvartal,{to bi zna~elo mo nost za po-celosno iskoristuvawe na in-staliranite procesni linii inamaluvawe na proizvodnitetro{oci po taa osnova, kako iotstranuvawe na postojnitedispariteti na cenite na vlez-nite surovini i materijali (iprvenstveno cenata na starotoèlezo) i cenite na finalniteproizvodi. (V.M.)

Realizacijata povisoka za ~etvrtina

„MAKSTIL“ A.D. SKOPJE VO PRVOTO TRIMESE^JE

Narodnata banka denes e institu-cija, koja ima jasno definirani celi,funkcionalen set na pazarno postave-ni instrumenti i mnogu uspe{no dosiena ostvaruvawe na postavenite celi.Istorijata na niska i na stabilnainflacija, na stabilna vrednost nadoma{nata valuta, na otporen i sta-bilen bankarski sistem e karakteri-stikata, koja {to na Narodnata banka &dava kvalifikativ za kvalitetna i us-pe{na nezavisna institucija, so zas-luèn zaviden kredibilitet.

Poslednata kriza e ve}e „opeana“,kako edna od najdolgite i najdlaboki-te svetski recesii, test koj moè dakaème deka uspe{no go minuvame.

Ovaa kriza pokaà deka imame kapa-citet soodvetno da gi cenime rizici-te, na vreme da prezemame merki zaotstranuvawe na pre~kite vo ostvaru-vaweto na na{ite osnovni celi, iadekvatno da vlijaeme vrz o~ekuvawa-ta na doma{nite ekonomski subjekti.Vo ovaa kriza, so koreni vo finansi-skiot sistem, fakt e deka doverbatavo na{iot finansiski sistem ne be-{e naru{ena, deka sistemot se poka-à dovolno cvrst i stabilen i deka zakratko vreme se vra}a na patekite naumeren, no postojan rast.

(M-r Petar Go{ev, guverner naNBRM po povod 18 godini od monetar-

noto osamostojuvawe na dràvava)

Testot {to go nametna krizata uspe{no go minuvame

VRVNA DELOVNA VESTFOKUSIRANO

Za najdobri banki, vo svetskiramki, se smetaat onie banki {toimaat visoki standardi za upravu-vawe so rizicite. Na toj na~in, tievr{at pritisok vrz stopanstvoto dasozdava i da razviva poprofitabil-ni i pokonkurentni proekti. Toa pri-donesuva kon podinami~en ekonom-ski rast i pogolema vrabotenost. Za-toa se veli deka stabilen i zdravbankarski sektor e uslov za dinami-~en i zabrzan ekonomski razvoj.

Blagajni~kite i dràvnite za-pisi se instrumenti za upravuvaweso likvidnosta, me|utoa, bankitepred s* postojat poradi klientite,fizi~kite i pravni lica, koi senajva`nite korisnici na bankarski

uslugi. Dokaz za toa e {to vo prvi-te tri meseci od 2010 godina Sto-panska banka odobruva{e, prose~-no, sekoj raboten den po 719.000evra za naselenieto i 733.000 evraza kompaniite. Dopolnitelno, Sto-panska banka neodamna obezbedigarancija za rekonstrukcijata namakedonskite aerodromi za TAV, naiznos do 20 milioni evra i odobrikredit vo iznos od 30 milioni evraza rekonstrukcija na elektranite na„ELEM“.

(D-r Gligor Bi{ev, prv gene-ralen direktor na Stopanska

banka a.d. Skopje i potpretseda-tel na Stopanskata komora

na Makedonija)

Visoki standardi za upravuvawe so rizicite


A proksimacijata nanacionalnoto zako-nodavstvo so pravoto

na EU e makotrpna, ekspert-ska, skapa i merliva rabo-ta, za koja{to e potrebnomnogu vreme. So site teh-ni~ki i finansiski asi-stencii od strana na EU ina dràvite koi ne se ~len-ki na EU, a gi poddrùvaatevroatlantskite integra-cii na Republika Makedo-nija, ovoj proces, po~nat vo2001 godina, so potpi{uva-we na Dogovorot za stabili-zacija i za asocijacija, i sedviì ponekoga{ pobavno,ponekoga{ pobrzo, vo zavis-nost od vnatre{nite kon-stelacii i prioriteti. Spo-red izjavata na zamenik-pretsedatelot na Vladatana RM, koj e zadolèn zaevropski pra{awa, VaskoNaumovski, na poslednatasednica na Nacionalniotsovet za evrointegracii isobraniskata Komisija zaevropski pra{awa, se o~e-kuva ispolnuvawe na planotza realizicijata na aktiv-nostite od Nacionalnataprograma za usvojuvawe napravoto na Evropskata unijavo ovaa godina. Izjavata japotkrepi so izve{tajot zaprvoto trimese~je: od pla-niranite 106 zakoni, Vla-data donela 43. Vo „Slu`-ben vesnik na RM“ se objave-ni 33 zakoni i 55 podzakon-ski akti, a 10 zakoni se vosobraniska procedura. Va-sko Naumovski najavi inten-zivirawe na rabotata napove}e rabotni grupi i telaza {to pouspe{en po~etokna pregovorite za vlez voUnijata, vklu~uvaj}i i revi-

talizacija na Rabotniot ko-mitet za aproksimacija,{to e za pozdravuvawe.

No, procesot e dalekuposloèn otkolku {to e nu-meri~ko izrazuvawe na sra-botenoto! Aproksimacijatae proces, koj bara mnogu go-lem anga`man i, prakti~no,te{ko se zavr{uva. Trebada se aproksimiraat vkupno280.000 legislativi i 80-90standardi da se prenesat odevropskoto vo makedonskotozakonodavstvo. I ne samotoa. Vo me|uvreme i voEvropskata unijata se menu-va legislativata, {to zna-~i, deka treba da se sledatpromenite. Ne mora da senapomene deka na ovoj pro-ces treba da mu prethodidonesuvawe na politiki ina strategii vo oblastitekoi }e se aproksimiraat. Za-toa, aproksimacijata, vsu{-nost, e sostaven del od pre-govorite - dokolku toj pro-ces se zavr{i kvalitetno,toga{ ostanuvaat pomalkuotvoreni pra{awata za pre-govorite, odnosno, za „skri-ningot“ - sogleduvawe {to iso koj kvalitet sme napravi-le i kade treba da se napra-vat korekcii. I dodeka niezboruvame za aproksimaci-jata na regulativata - EUzboruva za funkcionalnaimplemantacija - {to e po-ve}e od regulativa na harti-ja. Toa e plus implementaci-ja, sledewe na implementa-cijata, indikatori, merli-vost. I seto toa treba da etransparentno so inkluzijana site zasegnati strani.

Kolku toj proces e go-lem, sloèn i odgovoren,kako ilustracija }e go nave-deme slu~ajot so Delovni-kot za izmenuvawe i za do-polnuvawe na Delovnikot

za rabota na Vladata na Re-publika Makedonija i Meto-dologijata za procena navlijanieto na regulativata,objaveni vo „Slu`ben ves-nik na RM“, vo prviot kvar-tal na 2008 godina. So nivvo Republika Makedonija sevoveduva javnost vo proce-sot na procena na vlijanie-to na regulativata preku za-dolìtelni konsultacii.Ova e rezultat na prepora-kite na OECD vo ramkite naizve{tajot za vladeewetona pravoto vo RM za 2004 go-dina, a i na procesot naaproksimacija na nacional-noto zakonodavstvo so zako-nodavstvoto na EU. Vo sog-lasnost so navedenata regu-lativa, se o~ekuva{e od pr-vi januari 2009 godina da sesproveduvaat zadolìtelnikonsultacii so zasegnatitestrani, vklu~itelno i sobiznis-zaednicata, vo pro-

cesot na donesuvaweto re-gulativa. I toa po~nuvaj}iod samiot po~etok - donesu-vaweto na Godi{nata pro-grama za rabota na Vladatana Republika Makedonija,do sobraniskata finalnafaza na regulativata (i/ilipodzakonskata koja e vo nad-le nost na Vladata). Denes,na krajot na april 2010 go-dina, s* u{te edinstveniotelektronski registar napropisi (www. ener. gov. mk)ne e vo svojata su{tinskafunkcija. Odnosno, celos-no ne e transponiranaevropskata praktika: da seima uvid vo zabele{kite,predlozite, procenite, ka-ko i odgovorot na Vladataili nadle`noto Mini-sterstvo deka istite gi imaprimeno, razgledano, kakoi objasnuvawe od koi pri~i-ni tie se prifateni ili od-bieni. Za ovie zada~i treba

da bide zadolèn tim zaprocena vo ramkite na sekoeMinisterstvo, kako i sood-veten tim vo Generalniotsekretarijat pri Vladata,zadolèn za koordinacija.Zna~i, od 2005 godina, vosoglasnost preporakata naOECD, do donesuvawe na re-gulativata bea potrebni trigodini, od donesuvaweto naregulativata do po~nuvawena implementacijata dve go-dini, a koga regulativata }ebide celosno funkcionalna- ostanuva da se vidi. Drugo-to lice na kompleksnataimplementacija e admini-strativniot kapacitet i, se-kako, finansiite, koi moàtda go odràt standardot natoj kapacitet.

Kolku e od su{tinskozna~ewe kvalitetot naaproksimacijata, pokaùvai primerot na Island. Neo-damna Evropskata komisija

ispora~a pozitivno misle-we po odnos na pristapuva-weto na Island kon EU. No,ednovremeno naglasi dekaosven politi~kite i eko-nomskite kriteriumi, Is-land mora da usvoi cel kor-pus zakonski akti na EU, pri{to funkcionalnata imple-mentacija e napi{ana vokurziv za da & se dade zna-~ewe. Iako Island, kakodel od evropskiot ekonom-ski prostor, ve}e ima pri-fateno zna~aen del odfunkcionalnata implemen-tacija, Komisijata poso~uvadeka se neophodni seriozninapori za da se postigne ce-losna usoglasenost so pra-voto na EU i toa vo oblastana ribarstvoto, zemjodels-tvoto i vo ruralniot razvoj,ìvotnata sredina, slobod-niot protek na kapital ifinansiskite uslugi.

Vo pridviùvaweto konEU najmalku }e ni pomognebroeweto na propisite, koise usoglaseni ili ~ekaatred za toa. Mnogu pobitnarabota od brojkite e tokmufunkcionalnata implemen-tacija na evropskiot pravensistem. So ogled na faktotdeka celiot ovoj proces odivo zemjava fragmentarno,so razli~na dinamika i sodiskutabilna transparent-nost, moè zemjava da senajde vo stapica na samoza-dovolstvo od zavr{enatarabota. Toa samozadovols-tvo ednostavno moè da puk-ne kako meur od sapunica,koga }e po~ne skriningot.

Duhot na postlisabonskaEvropska unija za pridru`-nite ~lenki sugerira dekafunkcionalnata implemen-tacija e daleku pozna~ajnaod datumot za priem. Taa e,vsu{nost, najkusiot pat doevropskoto semejstvo.

(Ekspert za me|unaro-dna sorabotka i evroin-

tegracii vo Stopanskakomora na Makedonija)

Pi{uva: Qubica Nuri

USOGLASUVAWE NA NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO SO EU

� Duhot na postlisabonska Evropska unija za pridru`nite ~lenki suge-rira deka funkcionalnata implementacija e daleku pozna~ajna od datu-mot za priem. Taa e, vsu{nost, najkusiot pat do evropskoto semejstvo

Funkcionalnata implementacijapozna~ajna od brojkite

Evropskata komisija gi povika gra|anite, kompaniite i dano~nite eksperti da dosta-vuvaat informacii vo vrska so problemite za dvojnoto odano~uvawe pri vr{eweto pre-kugrani~ni aktivnosti vo ramkite na EU. Konsultaciite i odgovori na internetskiot pra-{alnik }e traat od 27 april do 30 juni 2010 godina.

Konsultaciite se odnesuvaat na site direktni odano~uvawa: bruto-plati, dobivka, kor-porativen danok, danoci na kapitalni dobra, nasledstvo i podaroci. Toa se slu~ai koga gra-|anite ja sekojdnevno ja preminuvaat granicata i rabotat vo sosednata dràva, se selat vodruga dràva, dobivaat nasledstvo, ili pove}e lica od razli~ni zemji vklu~eni vo zaedni~-ka aktivnost se odano~uvaat pove}ekratno itn. Celta na javnite konsultacii e da se osoznaeprirodata na problemite so koi se soo~uvaat dano~nite obvrznici vo EU i da se donesat me-hanizmi so koi bi se odbegnalo toa. Vo momentot ne e jasno kakvi merki }e se kreiraat i ka-kvi efekti }e dadat vo praktika, vo slu~ai koga za ist prihod se odano~uvaat vo dve ili vopove}e ~lenki na EU. Na krajot od konsultaciite, Komisijata }e objavi pregled na site pri-donesi vo osvetluvaweto na problematikata na dvojnoto odano~uvawe vo granicite na EU,}e napravi detalna analiza na odgovorite i }e gi koristi pri podgotovka na inicijativiteza evropskata intervencija vo oblasta na direktnoto odano~uvawe (podetalni informaciina: http: //ec. europa. eu/taxation_customs/common/consultations/tax/index_en. htm).

EVROPSKA KOMISIJA Konsultacii so javnosta okolu

dvojnoto odano~uvawe

P oslednite analizina Svetskata banka,ukaùvaat deka vo

svetot funkcioniraatokolu 500 milioni for-malni i neformalnipretpriema~i, od koi 99procenti se mali i sred-ni kompanii, vklu~uvaj}igi i mikrokompaniite.Svetot ne se oporavuva odkrizata i poradi toa seprocenuva deka do krajotod godinata pove}e od 14milioni mali, sredni imikrokompanii }e go do-prat dnoto na siroma{-tvoto, glavno vo pomalkurazvienite zemji. Mnogute

dostignuvawa vo posled-nite godini vo svetot beanaso~eni kon olesnuvaweza funkcionirawe na ma-li kompanii so cel nama-luvawe na siroma{tijata.Poradi krizata i drasti~-noto namaluvawe na poba-ruva~kata, zgolemeni ce-ni na energijata i na hra-nata, namaleni investi-cii i generalno namale-nata likvidnost, efekti-te od site tie poddr{kizna~itelno se stopija. Po-radi povrzanosta na svet-skata ekonomija toa stanaglobalna tragedija - ova eocena na u~esnicite nasamitot na Svetska unijana mali i na sredni pret-

prijatija odràna minatanedela vo San Marino.

- Morame da se foku-sirame na novite prediz-vici vo na{eto rabote-we, a toa se zelenite in-dustrii, energija od ot-pad i ekolo{ki tehnolo-gii, sektorot na zdrav-stvenata za{tita, proiz-vodi i uslugi vo borbaprotiv klimatskite pro-meni i agroindustrijata.Za na{iot opstanok epresudno sozdavaweto nasopstvena globalna ali-jansa - mreà, kako i ali-jansa me|u taa mreà ionie agencii, institu-cii, grupi i individual-ci podgotveni da ja dadat

poddr{kata na razvoj namali i na sredni kompa-nii, pred s* preku mikro-kreditirawe. Osobenotreba da se poddrìagrobiznisot, kako kata-lizator na siroma{tija-ta, no i na ekonomskiotrast - pora~a \anfrankoTerenzi, dosega{en pre-tsedatel na Svetska unijana mali i na sredni pret-prijatija. Novoizbraniotpretsedatel, me|u 54 zem-ji-~lenki, e Katarina Ja-gi}. Taa e pretsedatelka naZdruènieto na malite ina srednite pretprijatijana Republika Hrvatska,so sedi{te vo Zagreb. (http: //wus.homestead.com)

SVETSKA UNIJA NA MALI I NA SREDNI PRETPRIJATIJA

� Fokusirawe na novite predizvici vo raboteweto, kako {to se zelenite industrii,energijata od otpad i ekolo{kite tehnologii, sektorot na zdravstvenata za{tita, proiz-vodite i uslugite vo borbata protiv klimatskite promeni i agroindustrijata, se oceni odsamitot odràn vo San Marino

Akcent vrz novite industrii i tehnologii

KOLUMNA

Fokus na zelenite industrii, energijata od otpad i ekolo{kite tehno-logii, zdravstvenata za{tita, klimatskite promeni i agroindustrijata


So Aneta Dodevska

P red krizata vredeapove}e od dve mili-jardi evra. Denes, po

finansiskoto cunami i po-tresite na politi~ki plan,predizvikani od blokadataza ~lenstvo vo NATO, odlo-ùvaweto na pregovoriteza ~lenstvo vo EU, vredattrojno pomalku ili 650 mi-lioni evra. Porazitelna estatistikata za vrednostana kompaniite, {to kotira-at na oficijalniot pazarna Makedonskata berza. Zatri godini trojno im e na-

malena vrednosta. Eksper-tite velat }e dojdat podo-bri vremiwa, no ne prekuno}. Dobro e {to vo pos-ledno vreme ekonomijatapo~na da vadi pozitivnibrojki, no, sepak, klu~no }ebide vra}aweto na stran-skite investitori. SporedXovani Daniele od Me|u-narodnata finansiska kor-poracija „IFC“, Makedoni-ja i regionot vo golema me-ra zavisat od investitori-te od nadvor.

- Sekako, so krizata

percepcijata za rizik sezaostri za celiot region,duri i koga ekonomijata neostvaruva lo{i rezultati,kako {to be{e slu~aj voMakedonija bidej}i e zgole-mena percepcijata za rizi-kot. Nadvore{nite inve-stitori se vozdrùvaat odinvestirawe, ili, pak, in-vestiraat so pobavno tem-po, taka {to strada berzan-skiot pazar. Ova e ne{to za{to e potrebno odredenovreme da se adaptira bi-dej}i e potrebno percepci-

jata za rizik da se prispo-sobi na novata ekonomskastvarnost - veli Daniele.

Spored analizata naberzanskite dvièwa, vomart godinava, vo odnos naistiot mesec vo prethodni-te dve godini, se zabeleù-vaat pove}e negativni odpozitivni rezultati. Vomart 2010 godina na Berza-ta e napraven promet od 42milioni evra ili za ~eti-ripati pomalku vo odnosna mart 2008 godina, kogavkupno na Berzata se istr-

guvale akcii vo vrednostod 17 milioni evra. Lanivo mart prometot iznesu-val {est milioni evra, do-deka brojot na transakciie namalen dvojno, od 5.019vo mart 2008 na 2.428transakcii vo mart godina-va. Brokerite velat dekafizi~kite lica se glavni-te igra~i na berzata po-dolgo vreme. Strancite ginema, i pokraj toa {to ak-ciite na firmite se sopotceneta vrednost. PetarTrpevski, od brokerskata

ku}a „Auktor brokeri“ velideka strancite se intere-siraat, no zasega toa sesveduva samo na razmenana informacii.

- Postojano sme vo kon-takt so stranskite investi-tori, stranskite fondovi,stranskite brokerski ku}i,koi se posrednici me|u nasi me|u nivnite klienti. Imispra}ame analizi, razme-nuvame iskustva... Ima ne-koj interes so ogled dekacenite se korigirani nado-lu, a tipot na pazar, kako

{to e Makedonija, se vklo-puva vo ne~ii kalkulacii.Kako tip na pazar pogodenza investirawe, popaten ei so rizici. Normalno, ka-ko mal pazar. Nelikviden,so politi~ki problemi, sonekoja makroekonomska sta-bilnost, sepak, ne ideal-na, so mo`nosti da seiskompliciraat nekoi ra-boti... No, sepak, pazarot,kakov-takov, dava mo`nostiza pogolemi prinosi, taka{to ima interes, no segatoj e vo razmena na infor-

macii. Eden aspekt zo{tone investiraat kaj nas emo`nosta da zarabotat mo-èbi i vo nivnite nacio-nalni ekonomii, da dobijatisti prinosi, a da preze-mat pomal rizik - veli Tr-pevski.

So dneven promet, kakovo eden pogolem market,doma{niot berzanski pa-zar e nelikviden. Indeksotna desette najlikvidnikompanii po prviot kvar-tal vo 2009 godina be{e vopad od 73 procenti vo od-

nos na istiot period 2008godina. Saldoto po prviotkvartal godinava, sporede-no so istiot period lani, eso rast od 50 procenti, noova zasega ne im zna~i ni-{to na lu|eto {to ìveatod trguvaweto so hartii odvrednost.

Vo izminatiot period,poradi udarot od krizata,katanec na vrata stavijapove}e brokerski ku}i. Napazarot se odrùvaat 22brokerski ku}i, del od nivbaraat novi instrumenti

vo trguvaweto, koi bi mo-èle da go zgolemat prome-tot. Vasko Mitev od broker-skata ku}a „Ilirika invest-ments“ veli deka takvi pro-dukti se pozajmuvaweto ak-cii i marketingot, {to ve}egi vovedoa regulatorite naberzite vo regionot.

- Pozajmuvaweto e odstrana na aktivni vo nea-ktivni investitori. Fa-kti~ki, vie pozajmuvatehartii od vrednost od ne-koj klient {to ne planirada gi prodava tie akcii vo

idnina, gi pozajmuva, giprodava na berzata so na-de` deka cenata na tie ak-cii }e se simne i }e gi kupii }e gi vrati istite akcii.Marketingot, pak, e vo se-koe vreme da ima kupuva~ iprodava~ za edna hartijaod vrednost. Na primer,„Alkaloid“ opredeluvaodredena brokerska ku}a i,na toj na~in, za razlika vocena, taa brokerska ku}a vosekoj moment da stavi ku-povni i proda`ni naloziza istata hartija, da ne se

slu~i sostojba kade nekojstranski investitor bi po-sakal da kupi nekoja golemakoli~ina akcii i da gi ne-ma tie na berzata iliobratno, da saka da proda-de - veli Mitev.

Pokraj pozitivnitepridviùvawa vo ekonomi-jata, dobri vesti nosat iinformaciite, {to vo pos-lednite tri meseci se za-beleùva blago zgolemuva-we na brojot stranski in-vestitori na berzata od 19na 28 procenti.

FIRMITE NE ZAGUBIJA OD PROFITITE, ZAGUBIJA OD VREDNOSTA

Rasproda`ba na berzata

� Samo stranskite investitori moàt da

go zaìveat pazarot

êtvrtok, 29 april 2010 BIZNIS INFO 23IVAN [TERIEV, DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA

� Berzanskite indeksi naporazvienite evropski berzise vratija blisku do nivotopred po~etokot na ekonomskatakriza. Kaj nas razlikata pred ipo krizata s* u{te e golema.Kako ja objasnuvate ovaa so-stojba?

- Poznato e deka berzanskitedvièwa ne sekoga{, bi rekol,duri i retko, gi otslikuvaat dvi-èwata vo realniot sektor. Za-toa, tuka gi ima i onie termini napotcenetost i na precenetost naakciite. Sega{nite dvièwa nesamo vo Makedonija tuku i vo po-{irokiot region, pokaùvaat de-ka optimizmot {to postoel vovremeto na bumot na ovie pazaribil mnogu posilen otkolku dviè-wata {to istiot toj optimizam gipredizvikuval na porazvienitepazari. Vo kombinacija so gole-miot vi{ok na likvidnost, {totoga{ postoe{e, be{e logi~no ko-ja bilo aktiva da odi nagore sotrguvaweto. Toga{ bilo taka, segae obratno. I, spored mene, tukamoè da se bara objasnuvaweto zaona {to sega se slu~uva so Make-donska berza.

� Kolkava e vrednosta nakotiranite kompanii?

- Spored poslednite podato-ci, pazarnata kapitalizacija na

kotiranite firmi iznesuva 600milioni evra. Stanuva zbor za 36kotirani firmi na Berza. Za raz-lika od sega, vo periodot na re-kordnite nivoa na ceni, nekadevo 2007 godina, taa brojka iznesu-va{e nad dve milijardi evra. Akonapravime sporedba, sega zboru-vame za pad od 70 procenti, {tokorelira so padot na berzanskiotindeks MBI 10.

� Dali berzata kako institu-cija moè{e poaktivno da reagi-ra od po~etokot na krizata pa na-vamu? Vo brokerskite i vo ban-karskite krugovi se zboruva dekaberzata od presti`na instituci-ja se pretvori vo anemi~en nab-quduva~ na sostojbite?

- Vo vakvi momenti na prekr-{uvawa, osobeno vo poslednivepet-{est godini, nekoi subjektidobivaat, drugi gubat preku koti-raweto na Berzata, i ottuka enormalno da ima komentari odvakov tip. Kako i da e, ubeden sumdeka toa se pau{alni i nekompe-tentni tvrdewa, zo{to Berzata emesto kade se spojuva ponudata sopobaruva~kata. Zna~i, na{atafunkcija kako berza e da obezbe-dime uslovi za da se odvivaattie transakcii, zo{to ako nema

transakcii, }e ima subjekti {to,pak, }e pra{aat zo{to nematransakcii. Modelite {to gi upo-trebuvavme, i toa dosta pointen-

zivno od berzite vo regionot, beacenovnite ograni~uvawa. Vo toavreme, vo 2008 godina, izleze isoop{tenie na Federacijata na

svetski berzi, vo koe se kaà dekane se prepora~uva, duri i trebada se izbegne stopirawe natransakciite.

� Vo kakva finansiska so-stojba e Berzata? Kako }e se ba-lansiraat tro{ocite so pri-hodite?

- Normalno, nie sme del odovaa industrija, {to ne samo voMakedonija tuku i po{iroko, epogodena od finansiskata kri-za. Na{eto rabotewe e pogode-no. Lanskata godina bevme pri-nudeni da napravime serioznirestruktuirawa na rashodnatastrana, gi namalivme tro{oci-te. Sekako, prihodite zavisat odprometot. Vo taa konstelacijauspeavme nekako godinata da jazavr{ime so nula. No, ona {to epova`no e {to imame operativ-na zaguba. Vo idnina, dokolkuprodolì ovoj trend, vo Berzata}e mora da se napravi podelbame|u primarnite i sekundarnitefunkcii i na~inot na nivnotofinansirawe. Berzata }e morada obezbedi sistem za trguvawe,kotacija, nabquduvawe na kom-paniite, no delovite {to do se-ga bea za promocija, edukacija,samoregulacija od aspekt nafinsisiraweto }e bidat prob-lemati~ni.

INTERVJU

Vode~kite kompanii vredatsamo 600 milioni evra

Krizata udri i po portfoliotona fondovite. Del od niv sta-vija i klu~ na vrata.

So ogled na toa {to investi-ciskite fondovi se skap biznis,so ogled na faktot {to se done-soa novi odredbi vo Zakonot zainvesticiski fondovi, so cel dase regulira na{eto so evropsko-to zakonodavstvo, nie proceniv-me deka ova ne e period koga tre-ba da prodolìme da rabotimeso otvoren fond i re{ivme „Mojfond“ da se prestruktuira voprivaten investiciski fond, ve-li Milan Dimitrioski od „Mojfond“.

Dva fonda se zatvorija. Toase fondovite „Sava invest“ i„Moj fond“, no na pazarot imau{te {est: „Ilirika Jugoisto~naEvropa“, „Ilirika global raste~-ki pazari“, „KD BRIK“ i „KD JuènBalkan“.

- Samata sostojba pridonesegolem broj od brokerskite ku}i iod investiciskite fondovi dazatvorat, taka {to ne bi moèloda se kaè deka vo momentot ovae profitabilen biznis. No, binapomenal deka e biznis so gole-ma perspektiva - potencira Ale-ksandar Manev, pretsedatel naZdruènieto na investiciskifondovi.

Te{ko e da se prognozira kogainvesticiskite fondovi serioz-no }e se vratat vo berzanska igrai koga pazarot na kapital }e zaì-vee. Serija faktori vlijaat vrzova. Vo zemjata se sozdavaat za-

konski uslovi za proda`ba naberzata, mo`no nejzino pripojuva-we kon nekoja regionalna, no spo-red mnogumina, proda`bata netreba da se gleda kako na~in zazaìvuvawe na berzata. Politi-kata i ekonomskata stabilnost se

odlu~uva~ki. - Toa }e dade pozitiven im-

puls za vloùva~ite. ]e dade na-de` deka idnite vrednosti nakompaniite moè da porasnat, atoa, pak, }e dovede do nekoe razd-viùvawe na na{ata berza - veli

Ivica Karapetrov, privaten fond„Mak aset menaxment”.

- Pova`no e za stranskite in-vesticii, dokolku se re{i prob-lemot so imeto i zemjata da vlezevo NATO i vo EU. Toga{ bi se zgo-lemil i na{iot krediten rejting,

a stranskite investitori bi ima-le druga percepcija za nas kakodràva - dodava Aleksandar Ma-nev, pretsedatel na Zdruènietona investiciskite fondovi.

Za razlika od Makedonija ka-de berzanskiot indeks vo nekolkunavrati doìvea udar - NATO,pregovorite so Grcija, a sega ikrizata, evropskite indeksi, pa iamerikanskiot, ve}e se vra}aatblisku do nivoto od pred krizata.Po serijata antikrizni merki naevropskite zemji i objavata zazdravstvena reforma vo SAD, vo-de~kite kompanii i banki polekapo~naa da objavuvaat pozitivnirezultati. Akciite na berzite sedviàt vo zeleno.

- Sega e najdobro da se inve-stira vo kompanii, koi }e objavatdobivki vo prviot kvartal - smetaIvica Karapetrov, privaten fond„Mak aset menaxment“.

- Fakt e deka situacijata voSAD i vo Evropa se smiruva. Si-te makroekonomski pokazatelivlevaat optimisti~ki razmislu-vawa - dodava Milan Dimitrio-ski od „Moj fond“.

Makedonskata ekonomija i na-tamu ostanuva zalo`nik na poli-ti~ki otvorenite pra{awa od koizavisi i idninata na vkupnataekonomija.

KRIZATA UDRI I PO INVESTICISKITE FONDOVI

Dva investiciski fondastavija klu~ na vrata

� Otvoraweto na investiciskite fondovi vo Makedonijanavestuva{e razdviùvawe na berzanskiot pazar

� Dali Berzata e anemi~en nabquduva~ na krizata

„Indeks“ vo„Biznis info“


SIGNALI

U vozot na bra{no podamping ceni od so-sedstvoto, pred s*,

od Republika Srbija, pret-stavuva seriozen problem,koj go naru{uva doma{niotpazar. Ova be{e signali-zirano na sednicata naGrupacijata na melni~ko-pekarskata industrija priStopanskata komora na Ma-kedonija (22.4.2010 godi-na).

Firmite pobaraa da senapravi silen pritisok doVladata na Republika Ma-kedonija, so cel da ne sepovtori minatogodi{natasituacija. Vladata na Re-publika Makedonija bi mo-rala da vovede stimulaciiza doma{noto proizvods-tvo na p~enica na nivo ka-ko i ona vo sosedstvoto.(Srbija 14.000 dinari ed-nakvo na 40 evra po hektar,Hrvatska 2.250 kuni edna-kvo na 308 evra po hektar).Od druga strana, pak, sme-taat doma{nite proizvo-diteli, bi morale da se za-jaknat merkite pri uvozotna bra{no. Strogite ana-lizi pri uvoz na p~enica jazgolemuvaat u{te pove}enejzinata cena, no istite

bi trebale da se primenu-vaat i pri uvoz na bra{no-to, da se vovedat dopolni-telni za{titni merki, a od

trgovcite da se baraat is-polnuvawe na NASSR idrugi standardi za skladi-rawe na bra{noto.

Firmite bea ednoglas-ni vo primena na NASSR,kako imperativ za kvali-tetno proizvodstvo. Za

àl, poradi pove}ekratno-to negovo odloùvawe, napazarot vladee golem haos,a s* u{te golem del od

firmite go nemaat imple-mentirano istiot.

(V. R. – A. St)

POVISOKI SUBVENCII ZA PÊNICATA I STROGA KONTROLA NA UVEZENOTO BRA[NO BARAMELNI^KO-PEKARSKATA INDUSTRIJA OD ZEMJAVA

Uvozot po damping ceni go„zacrni“ doma{noto bra{no

Vo melni~ko-pekarska-ta industrija ima mnogufirmi, koi ne rabotat le-galno, i tie nikako ne mo-è da se stavat pod kon-trola. Mora da se izbori-me za edna cena, koja }evaì na pazarot. Cenatana p~enicata vo R.Srbijaopa|a i taa se prodava po{est ili po 6,2 dinari, avo ovaa cena e vmetnat iprevozot. [to zna~i, deka,i nie vo otkupnata cena nesmeeme da odime pove}eod {est ili od sedum de-nari, dokolku sakame zem-java da ostane proizvodi-tel na p~enica. Mora dasedneme i zaedno so rele-

vantnite institucii da gore{ime problemot, odnos-no da se utvrdi cenata nalebot. Kako proizvoditelina leb go ru{ime avtori-

tetot na na{eto bra{nobidej}i se kupuva uvoznatapoevtina surovina.

Vo odnos na NASSR,moàm da kaàm deka voBitola, ne samo {to ne sezatvoreni pekarite bezNASSR tuku se otvoreni inovi. Mora da se vospo-stavi nadzor od Direkci-jata za hrana i od regio-nalnite inspekciskislu`bi na Direkcijata iredovno da se sproveduva-at kontroli.

(Blagoj Stoj~ev, „MlinStoj~ev“ od Bitola,

pretsedatel na Grupacija na melni~-

ko-pekarskata industrija)

Premnogu firmi rabotat nelegalno

Najgolemiot problem gopravat trgovcite. Treba dase raboti pazarno po ber-zanski ceni. Na{ predlog ezemjodelcite ovaa godinada bidat trgovci. Ako nemoème da funkcioniramepazarno toga{ kompenzaci-ski. I predlagam povtornoda se razgleda dogovorotso R.Srbija i da se zapreuvozot na evtinoto bra{no.

[to se odnesuva do imp-

lementacijata na NASSRopredeleni firmi sé u{tenemaat ni preduslovi za ne-govo implementirawe. [tozna~i, po ova pra{awe vla-dee haos na pazarot. Se od-nesuvame kako zemja vo kojanema nikakva regulativa.Ovoj sistem e osobeno prob-lem vo pekarstvoto.

(To{e i Tome \orgi-evski, „Kadino-industri

grup“ od Skopje)

Pazarno po berzanskiceni

Najitno da se sprove-dat analizite i kaj bra{-noto, koi s* u{te ne sepravat. Dodeka istite sepravat za p~enicata i sosamoto toa raste i cenata.Se nadevam deka Vladata}e sfati deka mora da da-de subvencii. Ova e prob-lem, koj mora da se re{ipred ètvata. Mojot pred-log e da se analizira ibra{noto ili da se trgnatvoop{to analizite.

(Dejan Mihajlovski,„@ito Polog“ od Tetovo,

potpretsedatel na Grupacijata na melni~-

ko-pekarskata industrija)

Analizi i za kvalitetotna bra{noto

Vladata mora da da-de subvencija za p~eni-cata. Neka se napravatanalizi, kolkavi se sub-venciite vo R.Srbija ivo R.Hrvatska, i sporedtoa Vladata da oprede-li subvencii i kaj nas.Sé dodeka dràvata nesubvencionira vo ovaastrate{ka dejnost, }eprodolìme da toneme.Zna~i, apelirame doVladata da go stimuliraotkupot na zemjodelski-te proizvodi.

(Nikol~e Georgiev,„Mak-mlin“ od

ê{inovo)

Subvencii zap~enicata

Izve{tajot za globalna kon-kurentnost (Global competitive-ness report) e op{to prifatenkako vode~ka svetska sporedbe-na analiza na aspektite {to seodnesuvaat na ekonomskata kon-kurentnost i raste`. Svetskiotekonomski forum (SEF) vr{ianalizi na faktorite, koiovozmoùvaat odr`liv ekonom-ski razvoj i dolgoro~en prospe-ritet na svetskite ekonomii.

Definiraj}i ja konkurentno-sta kako niza merki, politiki ifaktori, koi go odreduvaat ni-

voto na produktivnost na ednadràva, konceptot na konku-rentnost vklu~uva stati~ki idinami~ki komponenti.

Podatocite {to se koristatpri presmetkata na IGK se do-bivaat i preku sproveduvawena anketa rakovoditeli na kom-panii, koi treba da dostavatkratkoro~ni, srednoro~ni idolgoro~ni preporaki i celivo nasoka na kvalitetno izgo-tvuvawe na akcioniot plan.

Izve{tajot za globalna kon-kurentnost e kompoziten indeks

zasnovan vrz dvanaeset stolbo-vi, koi se zna~ajni elementi nakonkurentnosta na edna ekono-mija me|u koi se: infrastruktu-rata makroekonomijata, efi-kasnosta na pazar na dobra i narabotna sila, efikasnost nafinansiski pazar, tehnolo{kapodgotvenost, delovna sofi-sticiranost i inovacii.

Ovie stolbovi gi opfa}aatosnovnite preduslovi bez koiedna ekonomija ne moè nor-malno da funkcionira i da serazviva.

So cel efikasna izrabotkana Akcioniot plan vo nasoka nasozdavawe na uslovi za zgole-muvawe na konkurentnosta namakedonskata industrija, bazi-rana na znaewe, inovacii iistraùvawa, koi vodat kon-trast i razvoj, sozdavawe nastimulativna delovna i inve-sticiska klima i poddr{ka napretprijatijata za podobruva-we na nivnite konkurentskisposobnosti, Stopanskata ko-mora na Makedonija gi povikuvamakedonskite kompanii da do-

stavat svoi sugestii, predlozii konstruktivni merki najdocnado petti maj (sreda) 2010 godi-na. Akcionen plan za podobru-vawe na konkurentnosta moèda se prezeme od veb-portalotna Stopanskata komora na Ma-kedonija www.mchamber. mk

Lice za kontakt: Vlatko Stojanovski,

tel: 3244-004, faks: 3244-088E-po{ta: vlatko@mchamber. mk

PROEKTI POVIK DO MAKEDONSKITE KOMPANII

Predloète merki i preporaki za konkurentnost

êtvrtok, 29 april 2010 BIZNIS INFO 25INTERVJU

� Zo{to stopanstve-nicite od zemjite naCEFTA ne go ~uvstvuvaatbenefitot od ovoj dogo-vor, odnosno pri izvozotnivnite proizvodi sepodloèni na dvojno ser-tificirawe i proverki?

- Zemjite-~lenki na do-govorot CEFTA ne gi priz-navaat sertifikatite zaakreditacija, bidej}i toa eregulirano so pravila naEvropskata komisija. Po-stoi samo edna regulativa,a toa e regulativata 765 od2008 godina. DogovorotCEFTA ja priznava taa re-gulativa, a bidej}i samatae organizacija vo ramkitena EK, ne navleguva vo de-talite okolu priznavawetona sertifikatite za akre-ditacija. Ednostavno, toa eregulirano na povisoko ni-vo i vaì za site zemji voEvropskata unija. So ogleddeka Evropskata organiza-cija za akreditacija - EA,kade {to nie sme polno-pravni ~lenki, e partnerna EK od oblasta na akre-ditacijata i e vlezena nanekoj na~in vo sostav na Ko-misijata, tokmu preku nease regulira celokupnatainfrastruktura za kvali-tet od oblasta na akredita-cijata. I site zemji-~lenkina Unijata, ili zemji {toimaat asocijativno ~lens-tvo, gi smenija nacionalni-te zakoni vo soglasnost sotaa regulativa. Ottamu, neveruvam deka od toj aspektdogovorot na CEFTA }eforsira i }e insistira

priznavawe na sertifika-tite za akreditacija.

Nie kako Institut, ima-me bilateralni dogovoriza sorabotka so site zemjiod regionot, no vo prviot~len od toj dogovor se povi-kuvame na dogovorotCEFTA, koj striktno ukaù-va vo odnos na evropskitepravila. � Koga proizvodite za

izvoz so sertifikat zakvalitet ili, pak, za teh-ni~ki standard od oviezemji }e bidat prifatenibez da se bara povtornoretestirawe?

- Koga }e go potpi{emedogovorot MLA (Multilateralagreement), toa zna~i me|u-sebno priznavawe na serti-fikatite za akreditaciime|u zemjite. Toa e del odEvropskata organizacija zaakreditacija, koja{to go re-gulira me|usebnoto prizna-vawe, i toa regulirawe epod kapata na EK. Toa zna~ideka, nie, kako institut zaakreditacija, }e stanemepotpisnici na toj dogovor,site institucii, organiza-cii, firmi, koi }e bidatakreditirani od na{a stra-na, nivnite rezultati, izve-{tai, sertifikati, zavisno{to izdavaat, }e bidatpriznaeni vo cela Evropa,pa i po{iroko, vo cel svet.Kako {to i sprotivno, siterezultati, izve{tai, serti-fikati od tie zemji, {to sepotpisni~ki na MLA, i gonosat toa logo, nie kakozemja morame i gi priznava-me. Republika Makedonija e

me|u prvite zemji vo Evro-pa, koi go usoglasija nacio-nalniot Zakon za akredita-cija kon ovaa regulativa.Vsu{nost, site zemji vo EUod po~etokot na godinavamora da rabotat isklu~ivopo ovaa regulativa.

Bitno e da se potenci-ra deka site zemji-~lenkina CEFTA, a i drugite zem-ji vo regionot, se strematkon potpi{uvawe na MLA.I pri potpi{uvaweto name|usebnite dogovori zasorabotka, sekoga{ poten-cirame deka ova e reguli-rano vo soglasnost Evrop-skata akreditacija, odnos-no so MLA. �[to vsu{nost zna~i

Multilateralniot dogo-vor i kako se implemen-tira?

- MLA e dogovor potpi-{an me|u akreditacionitetela, ~lenki na EA, za priz-navawe na ednakvost i do-verlivost, a so toa i prifa-}awe na akreditiranitesertifikacioni, inspekci-ski i kalibracioni serti-fikati i izve{tai od testi-rawe niz cela Evropa. MLAja eliminira potrebata zasertifikacija na proizvo-dite i uslugite na dobavu-va~ite vo sekoja zemja kadegi nudat svoite stoki iliuslugi i so toa obezbeduvana~in proizvodite i us-lugite da gi minatgranicite naEvropa i nizceliot svetbez ograni-~uvawa.

Ovoj multilateralendogovor dava doverba vo us-lugite dobieni od akredi-tiranite laboratorii, ins-pekciski i sertifikacionitela i na toj na~in im obez-beduva na stokite i na uslu-gite osnova za me|ugrani-~en premin vo Evropa i nizceliot svet so takanare~e-niot „paso{ za trgovija“.

[to se odnesuva do ne-govata implementacija, tojse prifa}a vo site zemji,kako i vo R. Makedonija, ia-ko dràvava s* u{te ne epotpisnik na dogovorot. Toakonkretno zna~i deka, akosaka nekoe stransko inspek-cisko telo so svoj tim dadojde i da raboti vo zemja-va, toa i }e go napravi. Niene moè da im kaème dekane smeat da rabotat. � Dali vo site zemji

se po~ituvaat obvrskiteod ovoj dogovor?

Sekako deka se po~itu-va bidejki toa e obvrska vosoglasnost so evropskataregulativa. No, vo praktika

ponekoga{ ima poedini od-stapuvawe, osobeno vo slu-~aevi koga nacionalnataregulativa na poedinievropski zemji e porigoroz-na, na primer, koga stanuvazbor za ispituvawe na pre-hranbenite produkti. � Vo koja faza od pot-

pi{uvawe na dogovorot zame|usebno priznavawe nasertifikatite e Institu-tot za akreditacija na Re-

publika Makedonija?- Nie kako Institut sme

vo postapka da go dostigne-me statusot na potpisnicina dogovorot MLA so Evrop-skata akreditacija. Vo de-kemvri godina ve}e imavmepredocenka, a do krajot nagodinava o~ekuvame da ima-me inicijalna ocenka.

Vo toj pogled, nie kakozemja, sme malku ponapredod drugite zemji vo regio-nov bidej}i ponapred ja po-minavme predocenkata isega rabotime na korekciina zabele{kite. Ostanati-te zemji - R.Srbija, R.Alba-nija, R.Bosna i Hercegovi-na, R.Crna Gora, postapkataja imaat po~nato po nas. Sa-kam da potenciram deka niekako Institut, iako ne sme~lenki na EU, vo poediniinstitucionalni postapkive}e go imame tretmanot ka-ko zemjite-~lenki na EU. � Ima li pri~ini zo-

{to ocenkata bi bila vodekemvri ili toa go nala-ga samata procedura? Da-

li nie kako dràva trebane{to da zavr{ime?

- Tuka se bitni dva mo-menta. [to treba nie kakoInstitut da napravime, a{to treba dràvata, odnos-no Vladata na RM da napra-vi. Delot, {to nie kako In-stitut treba da napravime,spored agendata go zavr{u-vame zaklu~no so juli. A,obvrskite {to treba da gizavr{i Vladata se odnesu-vaat na dve to~ki. Koga }ebidat realizirani - zavisiod Vladata.

Prvo, se raboti zausoglasuvawe na ~lenovi-te na Sovetot na Institu-tot za akreditacija so no-viot zakon i vtoro, usogla-suvawe na cenovnikot naIARM vo soglasnost sopreporakite od strana naEvropskata akreditacija.Da pojasnam, sega{nite~lenovi na Sovetot se iz-brani spored prethodniotzakon, a bidej}i od oktom-vri vo R.Makedonija ima-

me nov Zakon za akre-ditacija, vo nego

e striktno precizirano({to e mnogu pozitivnoprifateno od strana naEK) ~lenstvoto na Sovetot.Imeno, intencijata ni be-{e ~lenovite na Sovetotda poteknuvaat od zainte-resiranite strani, pa takai imame dvajca pretstavni-ci od Stopanskite komori,pretstavnik od potro{uva-~ite, od akreditiranite te-la, od vrabotenite, od uni-verzitetite (bidej}i najgo-lem broj akreditacii ima-me tokmu od kaj niv), i odvkupno 11 ~lenovi, ~etiritreba da nominira Vlada-ta. Zna~i, ako moè taka dase kaè, mnozinstvoto dabide od strana na stopans-tvoto. Zaradi ova dobivmepozitivna ocenka za zako-not, no zabele{kata be{edeka sega{nite ~lenovi nekorespondiraat so taaodredba od zakonot.

A, vo pogled na cenov-nikot, koj nego go nosi Sove-tot po preporaka na Vlada-ta, treba da se napravat ko-

rekcii vo visinata na bo-dot. Od druga strana, trebada se vidi kakva }e bide ipreraspredelbata nasredstvata bidej}i Insti-tutot, sepak, treba da ja za-drì svojata nezavisnost. � Kako da se napravi

istata infrastrukturavo celiot region za da seolesni trgovijata?

- Site zemji od regio-nov u~estvuvame vo dva me-|unarodni proekta. Edniote IPA-regionalen proekt, avtoriot proekt e finansi-ran od Germanskiot insti-tut za metrologija. Idejatana dvata proekta e da ima-me unificiran sistem zaakreditacija, koja }e bideadaptirana vo soglasnostso site evropski pravila.

Sepak, i biznis-zaedni-cite treba da vloàt na-por za implementirawe nasoodvetnite standardi socel navreme da ja zavr{atpostapkata za akreditaci-ja. Vo taa nasoka, Institu-tot za akreditacija na Re-publika Makedonija vo so-rabotka so Stopanskata ko-mora, na 21 i na 22 juni }eorganizira rabotilnicaTAIEX, koja e namenetapred s* za stopanskite sub-jekti, koi imaat potreba odakreditacija. Kako preda-va~i na ovaa rabotilnica}e bidat pretstavnici odEK, Evropskata akredita-cija, CEFTA i od Institu-tot za akreditacija na RM.

Vaska Mickoska

D-R TRPE RISTOSKI, DIREKTOR NA INSTITUTOT ZA AKREDITACIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

� [to opfa}aat bilateralnitedogovori za sorabotka potpi{ani me-|u zemjite ~lenki na dogovorotCEFTA?

- Minatata godina koga dojdoa pret-stavnici od EK (vo ramkite na Potkomi-tetot za trgovija, industrija, carina i zaodano~uvawe) i koga ja vidoa na{ata li-sta na dogovori so zemjite od regionot,prvo pra{awe be{e {to opfa}aat dogo-

vorite. Im odgovorivme deka se rabotiza razmena na eksperti, iskustva, in-formacii i zaedni~ki obuki na eksper-tite i ocenuva~ite. Na pra{aweto {to eso priznavawe na sertifikatite, vo do-govorot stoi deka toa e regulirano vosoglasnost so evropskite pravila. Akoottamu vidat deka nie bilateralno gore{avame toa pra{awe, vedna{ }e dobi-eme negativna ocena.

Do krajot na godinata so„paso{ za trgovija“

� [to zna~i akreditacijata?- Akreditacijata od strana na akreditiranite tela zna~i deka te-

lata za ocena na soobraznosta, odnosno laboratorii za testirawe ikalibracija, sertifikacioni i inspekciski tela, za da ja demonstri-raat nivnata kompetencija, nepristrasnost i sposobnost za izvr{uva-we, se ocenuvaat spored me|unarodno priznati standardi.

Akreditacionite tela za ocena na soobraznost obezbeduvaat dover-liva ramka za slobodno dvièwe na stokite preku postojnite granici.Kompaniite, koi gi prodavaat svoite proizvodi vo stranstvo, moàt dago dokumentiraat nivniot kvalitet vrz baza na sertifikatot zaproizvodot. Kako rezultat na toa, ne e potrebno da sesproveduvaat natamo{ni testirawa, natamo{niproceduri za ocena na soobraznosta so zemjatakoja e krajna destinacija za proizvodot, dokol-ku e obezbedeno deka teloto za ocena na soo-braznost koe go izdalo sertifikatot e akre-ditirano za specifi~nata aktivnost.

Akreditacijata dava prednost i za pri-stap na pazarot, za kompaniite {to imaatambicii za izvoz. Akreditiranite testi-rawa se od vitalno zna~ewe za da sespre~at tro{ocite i vremeto za povtor-ni testirawa na proizvodite.

Nere{avaweto na problemot na me|usebnoto priznavawe na sertifika-tite za akreditacija predizvikuva golemo nezadovolstvo kaj stopans-tvenicite od zemjite vo regionov bidej}i toa vlijae za poskapuvawe na

proizvodite i zgolemuvawe na tro{ocite i ja demotivira nadvore{no-regio-nalnata trgovija. Iako dosega ima{e pove}e inicijativi i predlozi od biz-nis-zaednicite na ovie zemji kon dràvnite organi zadolèni za implemen-tacijata na Dogovorot na CEFTA za otstranuvawe na barierite vo trgovijata,ne se prezemeni nekoi pozna~ajni ~ekori. Pred izvesno vreme i pretsedateli-te na balkanskite komori konstatiraa deka ovoj proces ne se dviì so posaku-vanoto tempo i deka e potrebno Direktorijatot na CEFTA da gi pottikne vla-dite za zabrzuvawe na procesot na me|usebno priznavawe na sertifikatiteza akreditacija. Za dvojnoto sertificirawe, me|usebnite dogovori, akredi-taciite... razgovaravme so d-r Trpe Ristoski, direktor na Institutot za akre-ditacija na Republika Makedonija.


Koi promeni se napravenivo pravilata {to se odne-

suvaat na proizvodstvoto i naplasmanot na vinoto vo EU?

(Vinarnica vo osnovawe od Skopje)

- Vo Evropskata unija od prviavgust 2009 godina stapi na silanoviot paket od pravila, {to seodnesuvaat na proizvodstvoto ina plasmanot na vinoto. Prome-nite {to se razgleduvaa vo iz-minatite nekolku godini se delod programata koja{to vo Brisele nare~ena „Vinska revolucija“.Po ovie promeni prestanuvaprimenata na etiketite AOC(Appellation d’origine controlee),DOCG (Denominazione di OrigineControllata e garantito) ili QBA(Qualitatswein bestimmter Anbau-gebiete). Namesto ovie nacio-nalni sistemi na klasifikaci-ja, vo idnina na etiketite }e bi-dat prisutni akronimite PDO(Protected Designation of Origin) iPGI (Protected Geographical Indi-cation) . Pokraj ovie, postojat idrugi promeni {to se vklu~enivo ovaa reforma, kako {to se na-maluvawe na povr{inite podlozovi nasadi, kako i namaluva-we na dozvoleno dodavawe {e-}er vo {irata.

Posledicite od ovaa refor-ma bi trebalo da se vidat vo mo-dernizacija na proizvodstveni-te procesi, vo promocija na vi-noto od zemjite-~lenki na EU, ka-ko i vo obezbeduvaweto nado-mest za onie koi }e se odlu~at dase otkaàt od proizvodstvoto nagrozje i na vino.

Po zborovite na MarijanaFi{er-Boel, evropski komesarza zemjodelstvo, na po~etokot odovoj proekt be{e odbeleàn sobrojni te{kotii. Nejzinata izja-va vo 2006 godina deka evropski-te proizvoditeli na vino proiz-veduvaat pove}e vino otkolku{to pazarot e podgotven da pri-

fati, od mnogumina be{e pre~e-kana so golemo nezadovolstvo.Vo isto vreme be{e najavena po-trebata od namaluvawe na povr-{inite pod vinova loza za okolu400.000 hektari od 3,4 milioni,kolku {to se registrirani vo EU.Poradi ogromniot pritisok naEvropskata komisija, od stranana proizvoditelite povr{initepod vinova loza bea namalenire~isi dvojno, 175.000 hektari.Isto taka, se postigna dogovorzemjite-~lenki da moàt da sme-taat na finansiska pomo{ zauni{tuvawe na svojot vi{ok odvino do krajot na 2012 godina.

Zemjite vo EU proizveduvaatokolu 60 procenti od vkupnotokoli~estvo vino vo svetot, no ipokraj toa, evropskite proizvo-

diteli s* u{te nemaat re{enieza globalno namaluvawe na po-tro{uva~kata, osobeno vo oniezemji vo koi vinoto sekoga{ bi-lo pove}e na~in na ìvot, otkol-ku brojka vo nekoi od izve{taite

na ekonomistite. Samo vo Fran-cija, najpoznatata vinska zemjavo svetot, potro{uva~kata navino po ìtel, minatata godinaopadna na 43 litri godi{no.Samo kako primer, vo 2007 godi-na potro{uva~kata be{e 47 li-tri, a vo 1959 godina duri 120litri po ìtel. Ovie rezultativerojatno se dolàt na prome-nite za podobruvawe na na~i-not na ìvot, kako i na propisi-te so koi se regulira dozvole-noto koli~estvo alkohol vo kr-vta na voza~ite.

Me|utoa, ovie pri~ini moè-bi ne vaàt za nekoi drugi zemji.Imeno, za proizvoditelite oddrugite regioni, kako na primer,od Severna i od Ju`na Amerikaili Avstralija, voop{to ne e lo-

{a situacijata. Spored podato-cite na OIV, u~estvoto na vinood tie regioni vo vkupnata pro-da`ba se zgolemi od 3 procenti,kako {to be{e vo 1990 godina, na30 procenti vo 2008 godina. Vo

tekot na poslednite 18 godiniizvozot na vino od Avstralija iod île vo Evropa se zgolemi zapove}e od 2.000 procenti.

Sekako, do toa ne e dojdenopreku no}. Proizvoditelite navino od ovie oblasti napravijavistinska revolucija so podiga-we na kvalitetot na svoite pro-izvodi, a pritoa zadrùvaj}i gikonkurentnite ceni. Isto taka,ona {to e mnogu va`no e edenvid demistifikacija na vinoto,do koja{to dovedoa ovie vode~kiproizvoditeli - prose~niot ku-puva~ pove}e ne mora da ima {i-roko poznavawe na razli~ni zna-ci ili da znae da zboruva nadva-tri jazika. Nivnata klasi-fikacija na vinoto e mnogu edno-stavna i lesna za upotreba.

EU sfati deka arhai~niotsistem na klasifikacija na vi-noto vo zemjite-~lenki samo gozbunuva kupuva~ot, pa voveduva-weto na kategoriite PDO i PGIpretstavuva obid za re{avawena ovaa situacija. Dvata termi-na se odnesuvaat na specifi~envinski region, so toa {to postoirazlika vo dozvoleniot procentna grozje od strana. Vinata obe-leàni so PDO mora da bidatnapraveni isklu~ivo od grozje odtoj region, dodeka vo vinoto soetiketa PGI dozvoleno e u~estvood 15 procenti grozje od drugiregioni (no od ista zemja) . Vosporedba so postojnite etiketi,postoi sli~nost so AOC / VDP voFrancija i DOC / IGT vo Italija.Imaj}i go predvid faktot dekaovoj nov zakon za za{tita na eti-ketite nema da bide zadolìte-len za proizvoditelite od reno-miranite vinski regioni, se po-stavuva pra{aweto zo{to toga{se krena tolku prav.

Del od odgovorot se nao|a voanegdotata za stepenot naiskrivenost na krastavicite,koi spored standardite naEvropskata komisija, ne moèda se prodavaat vo prodavnicina EU. @elbata za standardiza-cija, koja postoi vo EU, vo polnosvetlo ja pokaùva nemilosrd-nosta na birokratijata. No, re-{avaweto na problemot naevropskite vina e mnogu pokomp-

leksno pra{awe od propisot sokoj se dozvoluva stepenot naiskrivenost na krastavicite.

Raznovidniot sistem na oz-na~uvawe na vinoto vo Evropa ezasnovan na poznatiot „teroar“.Logi~ki gledano – kolku se podo-bri karakteristikite na regio-not, kade {to se proizveduvagrozjeto, vinoto e poceneto. Ge-ografskite karakteristiki naoblastite vo koi se proizvedu-va vinoto moàt da bidat mnoguop{ti, na primer, naveduvawesamo na zemjata na poteklo, ilimnogu detalno – naveduvawe du-ri i na mestopolo`bata na loz-jeto, na son~evata padina isli~no.

Ovoj „revolucioneren“ pred-log na EU vo osnova e poednosta-vena verzija na postojniot si-stem, koj go vrzuva vinoto so me-stoto na proizvodstvo. Vo teori-jata, vistinska revolucija moèda se o~ekuva vo odgovornostitei vo klasifikacija na vinotospored negovite kvalitativnikarakteristiki. Me|utoa, preo|a-we vo sistem na ocenuvawe navinoto vrz osnova na hemiskaanaliza i stru~ni komisii, emalku realno scenario za Evro-pa, kade {to proizvoditelite ikupuva~ite so vekovi se prilago-duvale na postojnite pravila.Isto taka, „{abli“, „{ampaw“ili „kjanti“, odamna stanale imei retko koj }e se otkaè od nivna-ta marketin{ka, odnosno eko-nomska vrednost.

Buxetot {to go nameni EU zasektorot za vino vo 2009 godinaiznesuval 794 milioni evra, noplanirano e negovo zgolemuva-we na 1,231 milijarda evra vo2013 godina. Zgolemuvaweto enameneto za razvoj na vinskiotsektor na zemjite-~lenki i tieimaat diskrecisko pravo daraspolagaat so tie sredstva posvoja procena.

Taka, na primer, do maj 2009godina, Francija ima potro{e-no 11 milioni evra za promoci-ja na svoite vina nadvor od gra-nicite na Evropa. Me|utoa, zauni{tuvawe na vi{okot proiz-vedeno vino, potro{eni se 20milioni evra.

Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznisjavete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015.Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor!

NOVI ZAKONSKI PROPISI VO REPUBLIKA

MAKEDONIJASlu`ben vesnik na RM

broj 53/2010� Pravilnik za na~inot i za postapkata

za uvoz i na tranzit, lista na treti zemjiod koi e odobren uvoz i tranzit, formatai sodrìnata na veterinarno-zdravstve-niot sertifikat ili drugi dokumenti, {toja pridruùvaat pratkata so ìvi ìvotni,akvakultura i proizvodi od ìvotinsko po-teklo, kako i na~inot i postapkata na vr-{ewe proverka i pregled pri uvoz i tran-zit na pratka so ìvi ìvotni, akvakultu-ra i proizvodi od ìvotinsko poteklo

Slu`ben vesnik na RM broj 56/2010

� Zakon za izmenuvawe i za dopolnuva-we na Zakonot za grade`no zemji{te� Pravilnik za na~inot na izdavawe ga-

rancii za poteklo na elektri~na energija,proizvedena od visokoefikasni kombini-rani postrojki kako i sodrìnata, forma-ta i na~inot na vodewe registar na izda-deni garancii za poteklo na elektri~naenergija, proizvedena od visokoefikasnikombinirani postrojki

NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EUSlu`ben vesnik na EU L 100/22.4.2010 godina

Vo soglasnost so Regulativata na Evropskata komi-sija (EU) so broj 326/2010 od 21 april 2010 godina sevr{i nadopolnuvawe na Regulativata (EEZ) so broj3846/87 za sozdavawe na nomenklaturata na zemjodel-ski proizvodi za izvozni podmiruvawa

So Regulativata (EU) so broj 328/2010 od 21 april2010 godina se vr{i nadopolnuvawe na Regulativata(EZ) so broj 341/2007 otvorawe i dodeluvawe na admi-nistriraweto na tarifnite kvoti, kako i voveduvawena sistem na uvozni dozvoli i sertifikati za poteklona luk i nekoi drugi zemjodelski proizvodi uvezeni odtreti zemji.

Slu`ben vesnik na EU L 104/24.4.2010 godina

So Komisiskata regulativa (EU) so broj 346/2010od 15 april 2010 godina se nadopolnuva Regulativata(EZ) so broj 1251/2008 vo pogled na plasirawe na pa-zarot i uvoznite barawa za pratki na vodni ìvotni,nameneti za zemjite-~lenki na EU ili delovi od nego,so nacionalnite merki odobreni so Odlukata na Ko-misijata 2010/221/EU.

Makedonsko-germanskoto stopansko zdruènie i Unijata na ger-manskite komori za industrija i za trgovija ja sprovedoa pettata an-keta me|u ~lenovite na Makedonsko-germanskoto stopansko zdruè-nie. U~estvuvaa 132 kompanii, od koi 39 procenti od anketiranitese od oblasta na trovijata, 28 procenti od oblasta na uslugite, 19procenti od proizvodstvoto, 11procenti od grade`nata industrija i3 procenti od oblasta na energetikata.

Pri ocenata na ramkovnite uslovi, anketiranite pretprijatijapovtorno jasno gi iskaàa svoite stavovi za toa koi faktori se va`-ni za celokupnata situacija vo Makedonija i treba itno da se podo-brat. Najmnogu se kritizirani nedovolnata efikasnost na javnataadministracija, transparentnosta pri javnite tenderi, pravnata si-gurnost, kako i slabiot pristap do dràvnata i finansiskata poddr-{ka od EU, kako i spre~uvaweto na korupcijata i na kriminalot. Ka-ko i minatata godina, pozitivni oceni dodelija za kvalifikaciitena vrabotenite i za osloboduvawata vo dano~niot sistem.

Vo sporedbite koi bea napraveni so razli~ni dràvi vo odnos naatraktivnosta za investirawe, isto kako i minatata godina, u~esni-cite ja stavija Germanija na prvo mesto, a, pak, R.Makedonija pod ovapra{awe napravi golem ~ekor i se najde pred R.Albanija, R.Avstri-ja, R.Slovenija, R.Hrvatska i R.Srbija. Pritoa, 34 procenti od pret-prijatijata gi ocenija dosega{nite merki na Vladata na RepublikaMakedonija za nadminuvawe na ekonomskata i na finansiskata kri-za kako nezadovolitelni, odnosno 24 procenti od ispitanicite naanketata gi ocenija kako celosno bescelni i nedovolni.

VIDUVAWA GERMANSKITE KOMPANII VOZEMJAVA SUGERIRAAT

Itno podobruvawe nadelovnoto opkruùvawe


Z druènieto na gra-de`ni{tvoto, indu-strijata na grade`ni-

te materijali i nemetali,na sednicata odràna na27.4.2010 godina, rasprava-{e za sostojbite vo grade`-ni{tvoto vo 2009 godina ipo~etokot na 2010 godina,kako i za zakonskata regula-tiva vo ovaa oblast.

Vo grade`ni{tvoto ra-botat 4.004 aktivni grade`-ni firmi, od koi 91 procentse mali (3.658 firmi), dode-ka srednite i golemite fir-mi (346 firmi) iznesuvaatokolu devet procenti odaktivnite firmi vo zemjata.Vo grade ni{tvoto se vra-

boteni vkupno 40.749 lica.Vo poslednite dve godini,vo soglasnost so zakonskitepropisi, izdadeni se 1.557licenci na firmi i 4.123ovlastuvawa na inèneri,koi se vklu~eni vo gradbata.

Vo 2009 godina izvr{e-ni se grade`ni raboti vovrednost od okolu 8,5 mili-jardi denari, od koi najgo-lemo u~estvo od okolu 47procenti imaat rabotite vodelot na sanacija i rekon-strukcija vo infrastruktu-

rata, potoa vo niskogradba-ta (38 procenti) i visoko-gradbata (15 procenti).

Vo stanbenata oblastse gradat po okolu 5.000 do5.500 stanovi godi{no, {tokako broj e daleku pod po-trebite na gra|anite zastanovi. Spored analizitei planskite dokumenti, po-trebno e izgradba i do10.000 stanovi godi{no.

Vo stranstvo se izvr{e-ni grade ni raboti vo vred-nost od okolu 63 milioniamerikanski dolari, so opa-|awe pod okolu 4,6 procentivo sporedba so 2008 godina.

Za godinava se o~ekuvapogolema grade`na aktiv-nost i vo zemjata i vostranstvo, {to zna~i dekavo grade`ni{tvoto }e pro-dolì trendot na angaì-ranost.

Grade`nicite na sedni-cata na Zdruènieto nagrade`ni{tvoto, industri-jata na grade`ni materija-li i nemetali istaknaa de-ka vo naredniot periodtreba da se posveti pogole-mo vnimanie na javnitetenderi, posebno na krite-riumite pri rangiraweto,a, isto taka, i na zakonska-ta regulativa, koja mnogubrzo se menuva, kako vo de-lot na urbanizmot taka i vodelot na gradeweto.

Industrijata na gra-de`ni materijali i na ne-metali, vo tekot na minata-ta godina beleè{e konti-nuiran pad vo proizvods-tvoto, taka {to sporedeno2009 so 2008 godina, opa|a-weto iznesuva{e 31 pro-centi kaj eksploatacija narudite i 12 procenti kajproizvodstvoto. Za àl,ovoj trend na opa|awe pro-dolùva i vo prvite tri

meseci od ovaa godina.Vlezovite vo proizvods-tvoto beleàt zgolemuva-we, posebno mazutot, samoza edna godina e zgolemendvojno (od 17 denari na 35denari po ton).

Proizvoditelite nagrade`ni materijali se za-lagaat zakonskata regulati-va da bide obvrzuva~ka ka-ko za firmite, taka i zanadle`nite institucii, a

posebno se apelira na po-golema kontrola pri uvozotna grade`ni materijali.

Na sednicata, se napra-vi izbor na novi ~lenovina Upravniot odbor naZdruènieto. Za pretseda-tel be{e izbran NikolaVelkovski, a za potpretse-dateli Atanas Ristevski iVasil Jovanovski.

Marija Petroska Vaska Mickoska

GRADE@NI[TVOTO, INDUSTRIJATA NA GRADE@NI MATERIJALI I NEMETALI SO OPTIMISTI^KI POGLED NA GODINAVA, NO. . .

� Pobarano vo naredniot period da se posveti pogolemo vnimanie na javnite tenderi,posebno na kriteriumite pri rangiraweto, a isto taka, i na zakonskata regulativa, kojamnogu brzo se menuva, kako vo delot na urbanizmot taka i vo delot na gradeweto

U{te da se „izgradi“ i stabilna regulativa

Vo dràvava s* pove}eima tenderi, kade {to vouslovite nedostasuva samoimeto na firmata za koja{to toj se odnesuva. Osventoa, problem e {to insti-tuciite {to objavuvaat jav-ni nabavki slobodno si gotolkuvaat Zakonot za javninabavki i dodavaat ili od-zemaat uslovi spored niv-na volja. Imame dobienoinformacija deka godinavanema da baraat licenca,zatoa {to firmite so koitie sakaat da rabotat s*u{te nemaat izvadeno li-cenca. Sé ukaùva na toadeka investitorite, odnos-no dràvata, kako najgolem

investitor kaj nas, si gipravi tenderite za firmi-te, koi {to saka da dobijatrabota.

(Nata{a îngarovskaKaraeva, „îngar

inènering“- Skopje)

Dokumentacijata gi probivarokovite za gradewe

Zakonite za prostornoplanirawe, za urbanisti~koplanirawe i za gradba seizraboteni isto kako na krpe-ni pantaloni da stavame no-vi krpenici. Sekoi {est me-seci ima nekoja izmena ilidopolnuvawe na ovie baznizakoni. Za mene Zakonot zaprostorno planirawe e si-stemski zakon, bez razlika{to toj vo Sobranie e stavenvo grupata na obi~ni zakoni.Mora kone~no da se donesezakon mnogu posiguren i vrz

osnova na koj }e rabotime sogodini i so odnapred poznatipravila na igra, i propisi.

Vo posledno vreme s*pointenzivno se slu~uvaupad na drugite zakoni voZakonot za gradba i vo Za-konot za prostorno i urba-nisti~ko planirawe, {tosozdava haos. Ne moèmeda ja izvadime potrebnatadokumentacija, gi probiva-me site rokovi za gradewe.

(Jorgo [undovski„Forma“ – Bitola)

Tenderi po nara~ka

Mnogu stranski firmivoop{to ne se pridrùvaatna zakonite na RepublikaMakedonija, kon standardi-te i kon licencite. Mini-sterstvoto za transport doz-voluva stranskite kompaniida bidat izbrani na tenderiiako nemaat licenci, da do-bijat proekt, zatoa {to tiedavaat poniska cena. A, po-toa tie }e gi zemat doma{ni-te firmi da rabotat.

Nie, ~etiri meseci nemoème da po~neme so ra-bota na dobien tender, nas* sredeno vo Polska, za-toa {to lu|eto gi po~ituva-at svoite zakoni. Tamu mo-è i stranci da rabotat,no pod isti uslovi. A kajnas na strancite im se da-vaat privilegii. Ovdestranski firmi rabotatbez registrirani pravnilica, bez podru`nici, bez

pretstavni{tva. (Nikola Kacarski„Granit“ Skopje)

Privilegiranistranski kompanii

Fragmentarna primena nazakonskite propisi

Minatata godina, kogatreba{e da izvezuvame voBugarija, ni pobaraa doku-ment za oznaki CE. Zakonotza grade ni materijali edonesen u{te vo 2006 godi-na, no negovata implementa-cija e mnogu bavna. Vsu{-nost, doa|aa kontroli, pra-vea zapisnici, baraa oznakiCE, pi{uvaa kazni po toj Za-kon bez nikakov problem.No, ona {to treba dràvatada go napravi, da formiratelo, koe }e bide ovlasteno

na nivo na dràva i koja }egi izdava tie sertifikati,toa s* u{te ne e napraveno.Ova ne e vo red, zo{to kogatreba zakonite da se prime-nuvaat na pravnite subjekti,toga{ se primenuvaat vo za-konskite rokovi i site nietreba da gi po~ituvame. No,koga dràvata treba da imp-lementira ne{to, toga{ toase razvlekuva i trae so go-dini.

(Qupka Kareska „IGMXumajlija“ – Lozovo)


BARAWA POLNEJ]I GO BUXETOT, DR@AVATA GO „ZAGORÛVA” PROIZVODSTVOTO NA KONDITORSKATAINDUSTRIJA VO ZEMJAVA

K onditorskata indu-strija (proizvodstvona ~okolada, bonboni,

keksi, vafli, kremovi i gu-mi za xvakawe) e zna~aendel od prehranbenata indu-strija, koja so svojot kvantumna proizvodstvo (industri-ja, koja finalizira bra{no,{e}er, rastitelni masla,mleko, kakao i drugo) vrabo-tuva zna~aen broj rabotnasila. Taa e golem potro{u-va~ na ambalaà od doma{-nite proizvoditeli, kori-sti transportni uslugi, imazna~aen udel vo trgovijataso prehranbeni proizvodi.Vlijae pozitivno na nadvo-re{no-trgovskiot bilans nadràvata, zatoa {to vred-nosta na izvozot na gotovikonditorski proizvodi eskoro 10 procenti od vred-nosta na vkupniot izvoz naprehranbenite proizvodi.

SE GUBI I DOMA[NIOT PAZAR

Vo konditorskata indu-strija registrirani se nad50 stopanski subjekti, sookolu 1.300 vraboteni, odkoi 85 procenti se mikro imali trgovski dru{tva.Isto taka, ima i zna~ajnoproizvodstvo kaj subjekti sotretman na zanaet~ii - koiglavno proizveduvaat pe-karski proizvodi i slatkiza doma{en pazar.

Konditorskata indu-strija raspolaga so moènkapacitet za proizvodstvo(vo ramkite na proektira-noto vreme za rabota na ka-pacitetot) od okolu 45.000

toni godi{no. No, vo poslednive godi-

ni, pod pritisok na zasile-nata konkurencija od uvoz,plasmanot na doma{niot pa-zar od doma{nite proizvo-diteli se namali. Izlezotse bara{e vo zgolemuvawetona izvozot, sekako, so s* po-niska profitabilnost poedinica proizvod, koj vo2007 godina vo odnos na 2006godina, zabeleà porast od33 procenti koli~inski, a 43procenti vrednosno, {toukaùva na izvoz so povisokadodadena vrednost.

Od vkupno proizvodstvood 22.000 toni vo 2006 godi-na, 13.000 toni konditorskiproizvodi ili 60 procentise izvezuvaat, a 8.000 do9.000 toni se prodavaa nadoma{niot pazar.

Vo 2007 godina izvezenise 18.000 toni konditorskiproizvodi, pri {to ostvarene devizen priliv vo iznos

od 43 milioni amerikanskidolari. Plasmanot na do-ma{niot pazar od 8.000 tonie namalen na 6.000 toni, iliza 25 procenti, odnosno za2000 toni pomalku, vo odnosna 2006 godina.

Vo 2009 godina izvezenise vkupno 15.388 toni ili za~etvrtina pomalku od pret-hodnata godina. Na stranatana uvozot imame 22.747 to-ni, {to e pribli no na ni-voto od uvozot vo istiotperiod od 2008 godina.Vrednost na stranata na iz-vozot imame 47,9 milioniamerikanski dolari, a nastranata na uvozot 64 mili-oni amerikanski dolari,ili deficit od okolu 17 mi-lioni amerikanski dolari.

Oddelno, izvozot najza-stapen e vo regionalnitezemji (R.Srbija, R.Crna Go-ra, R.Bosna i Hercegovina).No, makedonskite konditor-ski proizvodi se prisutni i

na pazarite na EU (R.Av-strija, R.Slovenija, R.Slo-va~ka itn) , kako i vo SAD iAvstralija.

Uvozot godi{no se dviìod 12.000 do 24.000 toni kon-ditorski proizvodi i doma{-noto proizvodstvo od 10.000do 12.000 toni, nameneto zadoma{niot pazar. Toa e vkup-no okolu 32.000 do 34.000 to-ni godi{na potro{uva~ka namakedonskiot pazar.

POTTIK NA KONKURENT-NOSTA NA DOMA[NOTO

PROIZVODSTVOPovisokiot stepen na

konkurentnost na doma{ni-ot proizvod e glavno, pokrajdrugoto, usloven od namalu-vawe na carinata pri uvozna {e}erot od 30 procentina dva procenti. Imeno, za-{titata na proizvoditelotna {e}erna repka za proiz-vodstvo na {e}er i taka ve-}e ja nema bidej}i uvozot nasuroviot {e}er od {e}ernatrska e sloboden, a od {e-}erna repka e so dva pro-centi. Taka {to, stapkataod 30 procenti pri uvoz na{e}er ima samo fiskalenkarakter.

Trgnuvaj}i od faktot{to {e}erot e edna od os-

� Konditorskata industrija podnese barawe na avtonomni merki za ukinuvawe na uvozni-te dava~ki na odredeni surovini za proizvodstvo na konditorski proizvodi

Fiskalna „slatka tajna”

� Trgnuvaj}i od faktot deka {e}erot e edna od osnovnite vlezni surovini vo proizvodstvoto nakonditorskite proizvodi i na sokovite, razbirli-vo e baraweto za namaluvawe na carinata na beli-ot {e}er od 30 na dva procenti

Vrz osnova na ~lenot~etiri od Uredbata zapobliskite uslovi, koimora da bidat ispolnetiza stokata da moè dabide predmet na avto-nomni merki za namalu-vawe ili za ukinuvawena uvoznite dava~ki, po-stapkata za voveduvaweavtonomni merki, kako ina~inot na nivno ras-predeluvawe ili kori-

stewe, Grupacijata naproizvoditelite na kon-ditorski proizvodi priStopanskata komora naMakedonija, do Mini-sterstvoto za ekonomijadostavi Barawe naavtonomni merki zaukinuvawe na uvoznitedava~ki na odredenisurovini za proiz-vodstvo na konditor-ski proizvodi.

Podneseno baraweza avtonomna merka

Fiskalna „slatka tajna”


novnite vlezni surovini voproizvodstvoto na kondi-torskite proizvodi i na so-kovite, razbirlivo e bara-weto za namaluvawe na ca-rinata na beliot {e}er od30 na dva procenti. No,imaj}i go predvid nepovol-niot finansiski impakt vrzbuxetskiot priliv od ovoj

izvor, konditorite baraatsamo bescarinski uvoz na{e}er za proizvodstvo nakonditorskite proizvodi,kako avtonomna merka za na-maluvawe ili za ukinuvawena uvoznite dava~ki.

Spored nivna procena,primenata na navedenataavtonomna merka, bi uslo-

vila povisok izvoz za okolu30 procenti, ili okolu5.000 toni plus, koi zaednoso 3.000 toni pove}e plas-man na doma{en pazar (so{to soodvetno bi se nama-lil uvozot) }e ~ini pogole-mo godi{no proizvodstvo zaokolu 7.000 – 8.000 toni.

Sa{o Despotoski

Raspoloìvite kapaciteti vo biv{aJugoslavija iznesuvaa 33.000 toni i beaproektirani i izgradeni za visokoza{ti-ten pazar od 24 milioni potro{uva~i naporane{na Jugoslavija. So proizvodstvood nad 24.000-28.000 toni godi{no vo1991 godina, raspoloìvite kapacitetibea koristeni godi{no vo prosek od 70procenti, a vo oddelni periodi od godi-nata do 90 procenti (novogodi{ni i drugipraznici).

Vo periodot po raspa|aweto na Jugos-lavija, nepovolnite op{testveno-poli-ti~ki zbidnuvawa, ekonomskite blokadina sever i na jug od zemjata i pretesniotmakedonski pazar, uslovija permanentnoopa|awe na proizvodstvoto od godina vogodina, taka {to vo periodot od 1992 go-dina do 1998 godina proizvodstvoto opad-na i se zadrà na 14.000-16.000 toni ili45-50 procenti pomalku vo odnos na 1991godina, pri {to kapacitetite se koristea30-36 procenti.

Od 1996 godina po~na procesot na li-beralizacija preku dogovorite za slobod-

na trgovija, najprvo so zemjite od pora-ne{na Jugoslavija, odnosno zemjite od re-gionot. Po makotrpnoto adaptirawe na no-vite odnosi na osnovnite pazarni agrega-ti, vo ramkite na natamo{nata liberali-zacija, koja se odviva{e mnogu pobrzo odprocesot na unapreduvaweto i osovreme-nuvaweto na proizvodstvoto, doma{natakonditorska industrija se soo~i so silna-ta konkurencija od uvozot.

Vkupnoto godi{no proizvodstvo se na-mali na 12.500 toni vo 2002 godina, zaokolu 50 procenti vo odnos na 1991 godi-na, koga iznesuva{e 24.000 toni, i pokrajnovite nad 30 mikrosubjekti vo konditor-skata industrija.

No, vo ramkite na strategijata naevrointegracionite procesi, vo izmina-tite deset godini nadvore{no-trgovskatarazmena se dviè{e i s* u{te se dviìvo ramkite na sozdavawe na zona na slo-bodna trgovija vo regionot i so EU, so {toproblemot na maliot pazar se nadmina, atoa sozdade uslovi za permanenten porastna proizvodstvoto vo ovaa dejnost.

Kapaciteti i posledici

Stopanskata komora naMakedonija, vo sorabotkaso „Adonis grupacijata“, koise ekskluzivni zastapnicina saemot „Tujap“ od Istan-bul, organizira{e posetana Saemot za konfekciskima{ini „Tujap 2010“. Vo Re-publika Turcija, od 21 do24 april, patuvaa 60 pret-stavnici od 23 tekstilnikompanii od Makedonija,so cel da gi prosledat naj-novite dostignuvawa vo ob-lasta na novata tehnologi-ja vo ovaa granka.

Saemot „Tujap“ postoiu{te od 1979 godina i opfa-}a povr{ina od 155.000 kva-dratni metri. Saemskitemanifestacii se organizi-rani na visoko nivo i somnogu povolnosti, kako zaposetitelite taka i za u~es-nicite na saemite, koi doa-|aat nadvor od Turcija. Sae-mot za konfekciski ma{inibe{e organiziran vo 10 ha-li vo koi ima{e izlaga~i od29 dràvi. Vkupno 545 kom-panii izlagaa najsovremenikonfekciski ma{ini (zapredewe, boewe, peglawe,pakuvawe, {iewe, vezewe i

drugo). Vsu{nost, posetite-lite moèa da vidat i danabavat tehnologija za pro-izvodstvo - od surovina dogotov proizvod za plasman.

Delovnite lu|e od zem-java go iskaàa ogromnotozna~ewe na ovaa poseta zanivniot biznis. Dosega tek-stilnite kompanii konfek-ciskite ma{ini gi nabavu-vale polovni od rasture-nite konfekcii vo R.Ger-manija ili od drugi evrop-ski zemji ili od na{i di-

stributeri so golemi pro-vizii. Spored makedonski-te posetiteli na saemot,vo momentot poleka se po-dobruva situacijata vo tek-stilot. Povtorno po~naleda dobivaat nalozi za ra-bota, ne so golemi koli~i-ni, no, sepak, dovolni za daopstanat. Evropskiot trendvo modata im nalaga da goobnovat ma{inskiot parkvo svoite konfekcii za dago podobrat kvalitetot naproizvodite i da bidat

konkurentni vo regionot ivo odnos na proizvoditeli-te od podale~nite zemji vokoi {ijat zemjite od Zapad-na Evropa. Del od sopstve-nicite istaknaa deka os-tvarile kontakti so proiz-voditelite na ma{ini ideka vo najskoro vreme tie}e se najdat vo nivnite po-goni. Drugi, pak, pronajdoapoevtini servisi i deloviza nivnite ma{ini, nekoidobija idei kako bi go sme-nile na~inot na rabota...

TEKSTILNATA INDUSTRIJA POLEKA @IVNUVA, A DEL OD KOMPANIITE VO POTRAGA PO NOVA TEHNOLOGIJA

Ostrata konkurencija nalagapromena na ma{inskiot park� Vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija, 60 pretstav-nici od 23 makedonski kompanii, od 21 do 24 april 2010 godina, goposetija Saemot za konfekciski ma{ini „Tujap“ vo Istanbul

Prokredit banka, zaprvpat vo Makedonija,ponudi posebni krediti,~ija cel e da se promo-vira finansiraweto nainvesticii vo proekti,koi ja {tedat energijataili go namaluvaat zaga-duvaweto na ìvotnatasredina, vo tehnologijai vo proekti za za{tedana energija.

Ekokreditite se na-meneti za pretprijatijai za doma}instva za in-vestirawe vo proekti iaktivnosti za za{tedana energija, kako, na pri-mer, instalacija na noviprozorci so podobraizolacija, voveduvawesolarni paneli za zagre-vawe voda, podobri si-stemi za greewe, novipoefikasni ma{ini, no-vi vozila i sli~no. Soinvestirawe vo tehno-logija za za{teda naenergija, pretprijatija-ta i doma}instvata isto-vremeno za{teduvaat vosmetkite za elektri~naenergija, no i pridone-suvaat za za{tita na ì-votnata sredina.

- Ekokreditite se vosoglasnost so misijatana bankata da obezbedu-va bankarski uslugi, koi}e go poddràt dolgo-

ro~niot i odr`liv raz-voj. Za{titata na ìvot-nata sredina, zgoleme-nite tro{oci za ele-ktri~na energija i ener-getskata efikasnost seosobeno va`ni proble-matiki vo svetot i oso-beno vo Makedonija, kojase soo~uva so energet-ski deficit. Veruvamedeka so kreditite zaenergetska efikasnostzna~itelno }e pridone-seme za zgolemuvawe naenergetskata nezavis-nost na Makedonija. Eko-kreditite }e bidat na-meneti kako za doma-}instvata taka i za ma-lite i za sredni bizni-si -izjavi Jovanka Jole-ska-Popovska, generalendirektor na Prokreditbanka.

PROKREDIT BANKA NUDI KREDITI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

Prva promocija naekokrediti vo dràvava

� Ekokredititese nameneti zapretprijatija iza doma}instvaza investirawevo proekti i voaktivnosti zaza{teda naenergija


DR@AVNIOT ZAVOD ZA INDUSTRISKA SOPSTVENOST GO ODBELE@A SVETSKIOT DEN NA INTELEKTUALNATASOPSTVENOST - 26 APRIL

Inovaciite go povrzuvaat svetotD ràvniot zavod za intele-

ktualna sopstvenost svoitestrate{ki prioriteti vo

slednite tri godini }e gi temelivrz ~etiri osnovni stolba, koi seodnesuvaat na jaknewe na pravna-ta ramka vo oblasta na pravoto naintelektualnata sopstvenost, jak-newe na sproveduvaweto na za-{titata, unapreduvawe na kapaci-tetite na individualnite nosite-li i biznis-zaednicata za za{titai za sproveduvawe na pravata naintelektualnata sopstvenost i jak-newe na javnata svest i pridobi-vkite od intelektualna sopstve-nost. Ova go pora~a Safet Emru-li, direktor na Dràvniot zavodza intelektualna sopstvenost nasve~enoto odbeleùvawe na Svet-skiot den na intelektualnatasopstvenost - 26 april, koj godina-va se proslavuva pod sloganot:„Inovaciite go povrzuvaat svetot“.

Inaku, Zavodot godinava }e na-stojuva svoite zada~i i aktivnostida gi realizira vo ramkite na regi-onalnite proekti preku koristewena finansiska poddr{ka od fondo-vite na EU i fondovite dostapnina organizaciite vo koi Dràvniotzavod za intelektualna sopstve-nost ja pretstavuva Republika Ma-kedonija. Za potrebite na realiza-cijata na zada~ite, Zavodot }e jaintenzivira i postojnata bilate-

ralna sorabotka, no }e pristapi ikon sklu~uvawe bilateralni dogo-vori so dràvite od sosedstvoto sokoi R.Makedonija dosega nema pot-

pi{ano takvi dogovori. Na sve~enosta be{e promovira-

na i knigata „Trgovska marka, apso-lutni i relativni pri~ini za odbi-

vawe na prijavata na trgovska marka- so slu~ai od praktikata na Zavo-dot“, od avtorot Sim~o Simjanovski.

- Golemo e zna~eweto na intele-

ktualnata sopstvenost, a posebnonejziniot najvreden del - trgovskitemarki, vo uslovi na globalizacija ivo ulovi na razvien promet so pro-izvodi i so uslugi. Noviot sistem,koj se temeli na znaeweto, ne bidejstvuval dokolku ne se znae koj enositel i koj gi kontrolira pravataod intelektualna sopstvenost.Vsu{nost, intelektualnata sops-tvenost leì vo centarot na eko-nomskiot uspeh na modernoto pret-prijatie - istakna Valentin Pepe-qugovski, recenzent na knigata.

Na sve~enosta be{e pro~itanaporakata od generalniot direktorna Svetskata organizacija za inte-lektualna sopstvenost, FransisGari, vo koja go naglasuva zna~ewe-to na inovaciite vo funkcija napovrzuvawe na svetot.

Vo ramki na odbeleùvaweto,Koordinativnoto telo za intele-ktualna sopstvenost tradicional-no na deponijata „Drisla“ sprove-de javno uni{tuvawe na odzemeni-te proizvodi so koi se povredenipravata od intelektualna sopstve-nost. Uni{teni se 52.700 piratskipredmeti, 1.040 litri alkohol,3.064 pakuvawa cigari i 320 par-~iwa obleka. (V. M)

KINA I RUSIJA - VODE^KI ZEMJI VO SVETOT NA INDUSTRISKATA [PIONA@A

Mirnovremenskata vojna – najseriozna opasnost za kompaniitePra{aweto na za{tita-

ta na informacii sta-nuva s* pove}e va no

vo privatniot ìvot i vo po-litikata, ekonomijata, fi-nansiite i vo drugi sektori.Biznismeni, bankari, poli-ti~ari, pa duri i nekoi poe-dinci, postojano se soo~uva-at so problemot na „protekna informacii“. Kako posle-dica na toa, se raskinuvaat ine se ispolnuvaat dogovori,se kr{at dadeni vetuvawa ise ignoriraat barawa. Zamnogu raboti se tro{at ilise izdvojuvaat mnogu nepo-trebni sredstva. So edenzbor, „protekot na informa-cii“ moè da stane seriozenproblem za nekoja kompanija.Zatoa, na Zapad mnogu ~estose koristi izrazot „najskaparabota na svetot e informa-cijata“. So mnogubrojni pri-meri od ìvotot se potvrdu-va to~nosta na ovaa pogovor-ka. Vo svetot ima razni in-formacii, a stepenot na taj-nost zavisi od poedinciteili od grupite na koi im pri-pa|aat informaciite, kako iod vidot na nivnite aktivno-sti. Na primer, na nekoj biz-nismen mu se potrebni poda-toci za konkurentite, za niv-nite slabi i silni strani,za dobavuva~ite, za pazarot,za uslovite na finansiskotorabotewe, za tehnolo{kitetajni i drugo. Ako ste politi-~ar, ~len na odbor, ili edno-stavno ste ~ovek poznat voodredeni krugovi, doverliviinformacii za Vas }e bidatna~inot na Va{iot ìvot.

Od druga strana, toa im eva no i na Va{ite konkurenti

ili neprijateli, koi dobie-nite informacii moàt da giiskoristat za da dobijatprednost ili za da Ve diskre-ditiraat. Industriskata{pionaà podrazbira kra`-ba na tu|i delovni tajni inivno koristewe za sopstve-na dobivka. Moàt da se kra-dat informacii za proizvo-di, ili pak, intelektualnasopstvenost, odnosno idei za-{titeni so marka, patent iliso avtorsko pravo. Industri-skata {pionaà ne pogoduvasamo poedini kompanii, tukui celi nacii.

LEPEZA OD [PIONSKI METODI

Taka, na primer, german-skata kontrarazuznava~kaslu`ba proceni deka german-skata ekonomija gubi 53 mili-jardi evra, ili 30 iljadi ra-botni mesta godi{no, blago-darej}i na industriskata{pionaà. Postoi somne`deka vo najgolem slu~aj za toae odgovorna Kina, a vo nekoislu~ai i Rusija. Vo slu~ajotso Kina, postojat osnovni in-dikacii deka zad industri-skata {pionaà na Kina stoii kineskata Vlada, koja so ko-ristewe razli~ni {pionskimetodi, od klasi~no prislu-{uvawe na telefon, kra`bana laptop, do malku posofi-sticirani metodi, kako {to evleguvawe vo razli~ni komp-juterski sistemi i instali-rawe virusi, Kina dojde doklu~ni informacii, koi po-

docna gi iskoristi za razvojna sopstvenata industrija.

Spored podatoci naFBI, poradi industriska{pionaà SAD minatata go-dina pretrpea {teta me|u130 i 330 milijardi ameri-kanski dolari. Za okolu 15zemji se veruva deka imaatprili~no agresivni progra-mi na industriska {piona-à, koi se naso~eni kon SAD.Me|u niv, kako i vo slu~ajotso Germanija, najagresivnise Kina i Rusija. Zakonite naSAD pravat razlika me|u in-dustriska {pionaà - me|upoedini kompanii - i eko-nomska {pionaà. Za da sesmeta za ekonomska {piona-àta, taa mora da bide pod-dràna od stranska Vlada.Ne e dovolno stranska kom-panija da se obide da ukradetajni na firma od SAD, nozad tie napori mora da za-stane i stranska Vlada.

VRABOTENITE – POTENCIJALNI KRADCI

Posebna opasnost pret-stavuvaat vrabotenite vokompanijata, koi se podgotve-ni da prodadat tajni na kom-panijata na drugi kompanii.Pokraj za{titata na telefo-nite i na kompjuterskite si-stemi, kompaniite isto takatreba da vnimavaat i na niv-nite vraboteni, bez razlikadali se raboti za redovnoili vremeno vraboteni ra-botnici. Posebno vnimanietreba da se obrati na izbo-

rot na kadarot, koj gi odrùvauredite, kako i celiot pro-stor vo koj{to se nao|a kom-panijata. Vsu{nost, postojatpodatoci vo koi se veli dekavo momentov, vo Velika Bri-tanija za 20 funti moè dase angaìra lice zadolènoza higienata vo edna kompa-nija, koe za taa suma prebaru-va i fotografira s* {to vitreba pri ~isteweto na kan-celariite, dodeka nema nikojvo blizina.

[pionaàta e drug viddiplomatija, kako {to e voj-nata. Na nekoj na~in, toa emirnovremensko vojuvawe.Intelektualnata sopstve-nost e isklu~itelno vredna i

mnogu va na, a so toa i mnogubarana.

Ima slu~ai kade {to ~i-sta~kata ukrala vaèn doku-ment, ili go fotografiralaso svojot mobilen aparat,ili go fotokopirala na fo-tokopirot vo kompanijata.Zatoa, mnogu e va no da ne seostavaat va ni dokumenti nabiroto ili kompjuterot da nese ostava vo miruvawe kogane ste vo kancelarija, poseb-no ako ne e za{titen. Ako toane funkcionira, sekoga{ po-stoi internet. Spored pro-cenite, vo kompjuterot so koj}e se povrzete na internetbez soodvetna za{tita, vorok od 40 minuti vleguvaat

hakeri. Tie 24 ~asa na den,sedum dena vo nedelata pre-baruvaat na Internet, baraj-}i slabi to~ki i gi kradat si-te informacii do koi }e doj-dat.

Nekoi od popoznatiteprimeri na industriska {pi-onaà go vklu~uvaat {pioni-raweto na edni so drugi nadvete amerikanski vozduhop-lovni giganti - „Luked Mar-tin“ i „Boing“, so cel dobiva-we profitabilen vladinproekt za nabavka na noviborbeni avioni. Na drugatastrana na okeanot, vo VelikaBritanija se slu~i prislu{u-vawe na prviot ~ovek na„Marks i Spenser“, Stjuart Ro-uz, vo obid za prezemawe naistoimeniot maloprodaènsinxir. Vo [vedska vo 2002godina, se slu~i incident me-|u ruski diplomat i dvajcavraboteni vo telekomunika-ciskiot gigant „Erikson“, koise obidele da dostavat va nidokumenti do nivnite vrskiso Moskva. Edna godina predtoa ima{e incident vo koj{tobea vklu~eni amerikanskiot„Prokter i Gembl“ i {vedsko-britanskata kompanija „Uni-lever“. Imeno, vo tu`bata {toja podnesena „Unilever“ gi ob-vini „Prokter i Gembl“ za in-dustriska {pionaà. Ameri-kancite gi obvinija deka pre-baruvale po kontejnerite na„Unilever“ za da najdat va nidokumenti. „Prokter i Gembl“go prizna slu~ajot i napravijadogovor nadvor od sudot.

�Vo uslovi na globalizacija i na razvien promet so proizvodi i so uslugi, golemo e zna~e-weto na intelektualnata sopstvenost, a posebno nejziniot najvreden del - trgovskite marki

� Kra`bata na tu|i delovni tajni i nivno koristewe za sopstvena dobivka moè da nane-se ogromni {teti za poedini kompanii, no i na celi nacionalni ekonomii


BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA HARTIJA SO @LEBOVI ZA PRO-IZVODSTVO NA KARTONValidnost do: 1.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA MONTIRAWEORAN@ERII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, KAKO I PLASMANNA OPREMA ZA ZEMJODELSKO PROIZVODSTVOValidnost do: 11.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TE^NO VE[TA^KO \UBRIVO VOMALI PAKUVAWA ZA DOMA]INSTVA I GOLEMI KONTEJNERI ZAPOTREBITE NA ZEMJODELSTVOTOValidnost do: 26.5.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA FROTIRSKI KRPI I PO-STELNINAValidnost do: 25.7.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD POLSKA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITE-LI NA ZELKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VOPOLSKAValidnost do: 31.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD REPUBLIKA SRPSKA BARA DISTRIBUTER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RAZLI^NI TIPOVIELEKTRODI ZA RA^NO ZAVARUVAWEValidnost do: 18.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA NA MA[KI, @ENSKI I NA DETSKI „SROCSE“OBUVKI (KLOMPI, APOSTOLKI SANDALI)Validnost do: 8.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVO-DITELI NA ÊVLI VO MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KALAPI I\ONOVI ZA ÊVLIValidnost do: 4.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na koà i na proizvodi od koàPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SLOVENE^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO ZEMJODEL-SKI PROIZVODITELI ZA OTKUP NA FEFERONI OD REPUBLI-KA MAKEDONIJA - NELUTI SVE@I FEFERONI 26.000 KG - PO-LUTI SVE@I FEFERONI 45.000 KG - LUTI SVE@I FEFERONI53.000 KGValidnost do: 20.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD TAJVAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA POLNEWE PIJA-LACIValidnost do: 29.7.2010 godina

Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI SIGURNOSNA OPREMA OD TI-POT NA SEFOVI NAMENETI ZA BANKI, DEPOZITNI SEFOVI,DENEVNO-NO]EN TREZOR, MODULAREN TREZOR, TREZORSKIVRATI I DRUGA OPREMAValidnost do: 26.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Finansisko posreduvawe

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD FILIPINITE BARA DA SORABOTUVA SO MAKE-DONSKI KOMPANII PO OSNOVA NA KOMPENZACIJA NA RAZME-NA NA PROIZVODI OD PREHRANBENA, ELEKTRO I AVTOMOBIL-SKA, TEKSTILNA, KO@NA, FARMACEVSTKA INDUSTRIJA, RUD-NI BOGATSTVA I DRUGO Validnost do: 4.7.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD [RI LANKA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GUMI ZA SITE PREVOZNISREDSTVA, KAKO I ZEMJODELSKI MA[INIValidnost do: 30.6.2010Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KORPORACIJA ZA RAZVOJ I PROMOCIJA NA IZVOZOT ODKAZAKSTAN MO@E DA NAJDE PROIZVOD I PARTNER ZA MA-KEDONSKITE KOMPANII, KOI IMAAT INTERES ZA SORABO-TKA DA STAPAT VO KONTAKT SO KONPANII OD KAZAKSTANVO OBLASTA NA PRERABOTKA NA HRANA, METALURGIJA,GRADE@NI MATERIJALI, TEKSTIL/OBLEKA, MA[INSKAOPREMA, HEMIKALII, FARMACEVTSKI PROIZVODI I SU-ROVINIValidnost do: 17.9.2010 godinaVid sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA SVOITE TEK-STILNI PROIZVODI NA STRANSKITE PAZARIValidnost do: 27.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Evropska unija, SAD i Kanada

* * * * * * * * *

ROMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKIGRADE@NI KOMPANII ZA IZVEDBA NA OBJEKTIValidnost do: 12.6.2010 godinaVid sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZ-VOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I OBI-DINETI ARAPSKI EMIRATI Validnost do: 02.7.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

SLOVA^KA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMN NA UDARNI DROBILICI KOI SEPODESNI ZA RECIKLIRAWE NA ARMIRAN BETON, KR[ I KA-MEWA Validnost do: 2.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

SRPSKA AGENCIJA NUDI PRIVATNO SMESTUVAWE VO LU-KSUZNI APARTAMANI NAMENTI ZA DELOVNI PARNERI ODREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PRESTOJ VO BELGRAD, PRIODR@UVAWE NA SAEMSKI MANIFESTACII, FORUMI I SE-MINARIValidnost do: 20.12.2010 godinaVid sorabotka: Iznajmuvawe deloven prostorOblast na sorabotka: Javni institucii (odbrana, vladina institu-cija, socijalno osiguruvawe)

Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ZAVRTKI, ELEMENTI ZA POVR-ZUVAWE I DELOVI ZA MA[INIValidnost do: 5.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na ma{ini i aparatiPonudata se odnesuva na: Evropska unija, Zemji na Centralna iIsto~na Evropa

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA DA OTKUPI FEFERONI ZA KONZER-VIRAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 19.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALEN LEPAK TAKANARE-ÊN BLU TACKValidnost do: 15.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUB-LIKA MAKEDONIJA ZA PRODA@BA NA DETSKI ÊVLIValidnost do: 12.7.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA RAZNI ELEKTRONSKI KABLI (UTP, FTP,STP, TV, ALARMNI I DR.) Validnost do: 02.6.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZELKA OD SORTATA SAVOY IKARFIOL I BARA DA UVEZE DRUGI ZELENÛCIValidnost do: 16.5.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ROMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA VO REPUBLIKAMAKEDONIJA SO PROIZVODITELI NA BITUMENSKI KARTONValidnost do: 27.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvo-di i hemiski vlaknaPonudata se odnesuva na: Evropska unija

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD LATVIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STAKLOValidnost do: 9.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JEZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELENÛK OD REPUBLIKAMAKEDONIJAValidnost do: 25.9.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected]

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO êtvrtok, 29 april 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

[email protected]

32EDNODNEVEN SEMINAR

Imaj}i gi predvid izmenite na Zakonotza rabotni odnosi, vo delot na dogovor zavrabotuvawe na opredeleno vreme, probnarabota, otkaz na dogovorot za vrabotuvawe,vra}awe na rabotnikot na rabota so sudskaodluka, plata i nadomestoci od plata, go-di{en odmor, nadomest na {teta, izmenivo kolektivnite dogovori, menaxerski i ko-lektivni dogovori, Stopanskata komora naMakedonija, na 11 maj 2010 godina, so po~e-tok vo 10 ~asot, vo prostoriite na Komora-ta organizira ednodneven seminar.

Predava~: Teofil Tomanovi}, sudija naApelacioniot sud – Skopje, vo penzija.

PROGRAMA1. Dogovor za vrabotuvawe na oprede-

leno vreme – ~len 46 od ZRO2. Probna rabota – ~len 60 od ZRO3. ^len 78 – Ponuda na nov promenet do-

govor za vrabotuvawe4. Otkaz na dogovorot za vrabotuvawe

poradi delovni pri~ini (site aspekti) 5. Vra}awe na rabotnikot na rabota so

sudska odluka – ~len 102 stav eden od ZRO6. Sudski prekin na dogovorot za vrabo-

tuvawe – ~len 102 stav pet, {est i sedum7. Plata i nadomestocite od plata8. Godi{en odmor – ~len 137 i drugo od ZRO9. Nadomest na {teta – materijalna,

nematerijalna, mobing, diskriminacija –~len 10, 11, 156 i drugo od ZRO

10. Najnovite izmeni vo pogled na kolektiv-nite dogovori – osobeno za va nosta na OKD, zareprezentativnosta na sindikatot i drugo.

11. Za delovodnite lica – ~lenovite 54i 55 od ZRO

12. Zna~ewe na takanare~enite menaxer-ski dogovori i odgovornosta na menaxerite.

Lica za kontakt:

Vo periodot od 5 do 9 maj 2010 godi-na vo Pri{tina vo Republika Kosovo }ese odrì Saemot za grade ni{tvo ener-getika, tehnika i drvna industrija „Expo-kos 2010“. Stopanskata komora na Make-donija, vo sorabotkata so „Congress &Event organization“ (CEO), organizirau~estvo i poseta na makedonski kompaniina edna od najgolemite saemski manife-stacii vo ovaa zemja.

Stopanskata komora na Makedonijaorganizira poseta na zainteresiranikompanii na Saemot, no }e bide i logi-sti~ka poddr{ka na zainteresiraniteizlaga~i za u~estvo na Saemot.

Kompaniite svojot interes za u~es-tvo i za poseta na ovoj Saem moàt dago prijavat vo Stopanskata komora naMakedonija, najdocna do 1 maj 2010 go-dina.

OD 5 DO 9 MAJ NA GOLEMATA SAEMSKA MANIFESTACIJA ZA GRADE@NI[TVO, ENERGETIKA, TEHNIKA I DRVNA INDUSTRIJA

„Expokos 2010“

Vo periodot od 27 do 29 maj 2010godina vo Pri{tina }e se odrì VIIInternacionalen saem za informa-ti~ka tehnologija i pe~atarska opre-ma „ITTF 2010“.

Stopanskata komora na Makedoni-ja organizira poseta na zainteresi-rani kompanii na „ITTF 2010“ vo Pri-{tina i }e bide i logisti~ka poddr-{ka na zainteresiranite za u~estvo-

to na saemot kako izlaga~i. Kompaniite svojot interes za

u~estvo i poseta na ovoj Saem moàtda go prijavat vo Stopanskata komorana Makedonija, najdocna do 1 maj 2010godina.

Lice za kontakt: Venera Andrievska

Tel: 3244037; faks 3244088 E-po{ta: venera @mchamber. mk

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotkata so Congress & EventOrganization (CEO) ve nosi pod isklu~itelno povolni uslovi na dvezna~ajni saemski manifestacii vo Pri{tina, Republika Kosovo *Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i, a za pose-titelite od zemjava besplatni vleznici *Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri

OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PEÂTARSKA OPREMA

„ITTF 2010“

11 maj 2010 godina (vtornik) od 10 do 15 ~asot,sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Stopanskata komora na Makedonija gi informira svoite ~lenkidokolku sklu~at dogovor za sorabotka so firmata - pokrovitel „Per-petuum-mobile“ - Skopje, vo period od 1.5.2010 - 30.9.2010 godina }emoè da koristat 10 procenti popust na nivnite uslugi!

Informacii: Nata{a Dimeska-Stojanoska, Koordinator za pokroviteli, mob: 070-2295-4439

tel: 00389 2 3244-0064e-ppo{ta: [email protected]

www.mchamber.mk

„Zakon za rabotniodnosi“

Me|unarodniot proletensaem „Biznisot go sre}avabiznisot“, vo Plovdiv, Repub-lika Bugarija, {to se odrù-va od 11 do 16 maj 2010 godi-na, e eden od najpresti nitesaemi vo Jugoisto~na Evropa.Toj svojata 30-godi{nina jado~ekuva so konceptualnipromeni, vo {to dominiraatbilateralnite sredbi i iz-lo`ben forum. Ve}e tri de-cenii ovoj me|unaroden pro-leten saem vo Plovdiv eavtoritet vo Jugoisto~naEvropa, na koj{to renomira-ni bugarski i stranski firmigi prikaùvaat svoite vrvniproizvodstveni dostignuva-wa, ma{ini i tehnologii.

Vo ramkite na Me|una-rodniot proleten saem vo

Plovdiv }e se organizira iedinstvenata „Izlo`ba naop{tinite“, koja{to {estagodina se odrùva paralel-no so nastanot. Celta naovaa manifestacija e da imse dade mo`nost na bugar-skite i na stranskite regio-ni da gi pokaàt svoiteprednosti, prirodnite ikulturnite ubavini, kako irazvojot na prioritetniteekonomski granki. Tradici-onalno se odrùvaat pove}etipski izlo`bi: za hrana,

kozmetika, grade`ni{tvo,mebel, sport i za jahti.

Stopanskata komora naMakedonija organizira za-edni~ka poseta i u~estvo i}e bide logisti~ka poddr-{ka na kompaniite i na op-{tinite, koi se zaintere-sirani za prisustvo naovaa manifestacija.

Site zainteresiranimakedonski kompanii zau~estvo ili za poseta na Me-|unarodniot proleten saemvo Plovdiv potrebno e da seprijavat najdocna do prvimaj 2010 godina vo Stopan-skata komora na Makedonija.Lice za kontakt: Venera An-drievska, tel: 3244037,faks: 3244088, e-po{ta: Ve-nera@mchamber. mk.

ME\UNARODEN PROLETEN SAEM OD 11 DO 16 MAJ VO PLOVDIV, REPUBLIKA BUGARIJA

� Vo negoviramki }e se odr-ì i „Izlo`bana op{tinite“

„Biznisot go sre}ava biznisot“

„ITTF 2010“

Len~e Zikova,e-po{ta: [email protected]: 02 32 44 054; faks: 02 32 44 088

Anita Mitrevskae-po{ta: anita. mitrevska@mchamber. mk

tel: 02 32 44 057; faks: 02 32 44 088

Documents

Kolaps za firmite bez