Embed Size (px)
Citation preview
KOLIŠČARJI NA LJUBLJANSKEM BARJU
Področje: ZGODOVINA
RAZISKOVALNA NALOGA
Raziskovalki: Ana Logar, učenka 5.b
Pia Povšič Vesel, učenka 5.b
Mentorica Mojca Furlan
Ljubljana, 2012
OŠ TRNOVO
1
ZAHVALA Zahvaljujeva se najini mentorici Mojci Furlan, ki naju je pri delu spodbujala in
usmerjala. Skupaj smo pokazale, da je učenje lahko tudi prijetno.
Zahvalo iskreno izrekava tudi arheologinji Ireni Šinkovec, ki nama je z veseljem
odgovorila na zastavljena vprašanja. Poleg tega nama je podarila mnogo odličnega
gradiva, ki nama je bilo v veliko pomoč pri popotovanju skozi zgodovino.
Zahvaljujeva se tudi najinim staršem, ki so nama nudili podporo in z razumevanjem
spremljali najino raziskovalno delo.
Ana in Pia
2
K A Z A L O
1. UVOD ................................................................................................................... 4
2. LJUBLJANSKO BARJE ...................................................................................... 6
2.1 LEGA ........................................................................................................................... 6
2.2 NASTAJANJE in SPREMINJANJE .............................................................................. 6
2.3 ODKRITJE KOLIŠČARJEV IN KOLIŠČARSKIH NASELBIN ....................................... 7
2.3.1 Odkritje koliščarjev: ................................................................................................................ 7
2.3.2 Koliščarska naselbina .............................................................................................................. 9
2.4 ČAS KOLIŠČARJEV – PRAZGODOVINA...................................................................10
3. VSAKDANJE ŽIVLJENJE KOLIŠČARJEV ....................................................... 11
3.1 KAKO SO IZDELOVALI KOLIŠČA .............................................................................11
3.2 RIBOLOV ...................................................................................................................12
3.3 LOV ...........................................................................................................................12
3.4 POLJEDELSTVO .......................................................................................................13
3.5 NABIRALNIŠTVO ......................................................................................................13
3.6 ŽIVINOREJA ..............................................................................................................14
3.7 LONČARSTVO ..........................................................................................................14
3.8 OBLAČILA IN DODATKI ............................................................................................15
3.9 PREMAGOVANJE RAZDALJ ....................................................................................16
3.10 SPRETNI ROKODELCI ...........................................................................................16
4. KNJIGA BOBRI – JANEZ JALEN ..................................................................... 18
5. MUZEJSKI ARTIFAKTI ..................................................................................... 20
5.1 NARODNI MUZEJ SLOVENIJE .................................................................................20
5.1.1 Drevak ................................................................................................................................... 21
5.1.2 Maketa kolišča ...................................................................................................................... 21
5.1.3 Posoda v obliki človeške figure (ženska) .............................................................................. 22
5.2 MESTNI MUZEJ LJUBLJANA ....................................................................................23
5.2.1 Leseno kolo ........................................................................................................................... 23
6. INTERVJU Z ARHEOLOGINJO IRENO ŠINKOVEC ........................................ 25
3
7. KOLIŠČA DRUGOD PO EVROPI...................................................................... 27
8. RAZISKAVA O POZNAVANJU KOLIŠČARJEV .............................................. 28
8.1 ANKETA .....................................................................................................................28
8.2 REZULTATI ANKETE ................................................................................................29
8.2.1 Prvo vprašanje ...................................................................................................................... 29
8.2.2 Drugo vprašanje ................................................................................................................... 30
8.2.3 Tretje vprašanje .................................................................................................................... 31
10. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 35
KNJIGE .............................................................................................................................35
ČLANKI .............................................................................................................................35
SPLETNE STRANI ...........................................................................................................36
KAZALO SLIK ...................................................................................................................36
KAZALO GRAFOV............................................................................................................37
4
1. UVOD
Za raziskovalno nalogo s področja prazgodovine sva se odločili zato, ker naju zelo
zanima zgodovina. Posebno pozornost so nama zbudila odkritja kolišč na
Ljubljanskem barju, zato najina naloga opisuje prav to zgodovinsko obdobje. Poleg
tega smo se o tej temi veliko pogovarjali v šoli, pritegnila pa naju je tudi knjiga Bobri,
ki opisuje prazgodovinsko življenje koliščarjev v Ljubljanski kotlini. O vsem tem boste
več izvedeli v raziskovalni nalogi.
Odkritja kolišč na Ljubljanskem barju in v Ljubljani so uvrščena na Unescov seznam
svetovne kulturne dediščine. Ta status so kolišča pridobila junija 2011, tudi zaradi
zadnjih pomembnih odkritij leta 2010 na Špici v samem centru Ljubljane. Vpis na
seznam svetovne kulturne dediščine prinaša vrsto prednosti. Oznaka UNESCO
namreč omogoča, da so kolišča ustrezno zavarovana in vzdrževana. Za to sta
odgovorna država in UNESCO. Drugod, kjer za takšna kolišča ne skrbijo, in ta niso
na seznamu UNESCO-a, so odkritja v nevarnosti, da se uničijo (Furlan, 2011).
Namen te raziskovalne naloge je opisati kolišča in življenje koliščarjev na
Ljubljanskem barju ter z ugotovitvami seznaniti vse radovedneže, ki jih ta snov
zanima. Pri tistih, ki jih ta snov ne zanima, pa zbuditi zanimanje.
Pri predstavitvi vsebin, ki so povezane z življenjem koliščarjev, sva poskušali biti
natančni in čim bolj zanimivi, zato sva besedilo obogatili z atraktivnim slikovnim
materialom.
Raziskovalno naloga sva izdelali v zavzetem timskem delu pod vodstvom najine
mentorice, ki naju je odlično umerjala v pridobivanju virov, iskanju informaciji, pri delu
na terenu in obisku muzejev, pri pripravi in izvajanju intervjuja z arheologinjo Ireno
Šinkovec, in nenazadnje pri pripravi in izvedbi ankete med učenci vseh 5. razredov
osnovne šole Trnovo.
Z anketo sva želeli raziskati poznavanje preteklosti domačega kraja med učenci na
naši šoli. Prepričani sva bili, da so vprašanja precej nezahtevna ter da bodo odgovori
5
večinoma pravilni. Najina hipoteza je bila, da najini sovrstniki dobro poznajo
zgodovino koliščarjev.
Z raziskovanjem življenja naših prednikov v času prazgodovine dobivamo informacije
o njihovem znanju, kulturi, načinu življenja in preživljanja, kar nam pomaga bolje
razumeti to zgodovinsko obdobje.
Delček tega sva s to raziskovalno nalog skušali prispevati tudi midve, ki sva z
razmišljanjem pri raziskovalnem delu odpotovali daleč v preteklost naše zgodovine.
Pri tem sva se večkrat v mislih zasanjano postavili v vlogo življenja koliščarjev, ki sva
jo spoznavali tudi ob branju knjige Bobri pisatelja Janeza Jalna.
Slika št.1: Raziskovalki Ana in Pia pred Slika št. 2: Raziskovalki Ana in Pia
Narodnim muzejem Slovenije pri delu v šoli
6
2. LJUBLJANSKO BARJE
2.1 LEGA
Prav na pragu glavnega mesta Ljubljane se razprostira Ljubljansko barje. Leži
jugozahodno od Ljubljane in meri 180 kvadratnih kilometrov.
Nad poplavnim osredjem kotline (nadmorska višina 287--290 m) se dvigajo Sinja
Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Kostanjevica, Grič, Vnanje Gorice, Gomez, Babna
Gorica, s 390 m nadmorske višine naj višji osamelec Plešivica in drugi vršaci na
obrobju. Glavna vodna žila Ljubljanskega barja je reka Ljubljanica (Velušček, 2004).
Slika št. 3: Poplave na barju Slika št. 4: Stara struga Ljubljanice
2.2 NASTAJANJE in SPREMINJANJE
Barje je nastalo z ugrezanjem pred približno dvema milijonoma let. Nekoč je bilo
Ljubljansko barje velika ravnina s posamični vodnimi zalivčki, drugič bolj ali manj
plitvo jezero z veliko rastlinstva in živalstva.
Barje prepredajo številni prelomi, ob katerih so se pogrezali posamezni kamninski
bloki. Najgloblje je barje v svojem jugovzhodnem delu. Vse udornine, ki so nastale s
pogrezanjem, je zapolnila površinska voda s svojimi usedlinami in nanosi. Dno barja
se je zato zaradi novih obremenitev še hitreje pogrezalo. V petsto letih se je spustilo
za en meter.
7
Polžarica oziroma jezerska kreda dokazuje, da je po zadnji ledeni dobi na
Ljubljanskem barju obstajalo jezero. Ker ležijo ostanki koliščarskih naselbin povečini
neposredno na Polžarici, domnevamo, da so kolišča stala na vodi. Na podlagi lege
naselbin pa sklepamo, da so stale na obrežju tedanjega jezera in da so se skozi čas
skupaj z jezerom premikale proti središču Ljubljanskega barja, ki ga je v drugem
tisočletju našim štetjem dokončno preraslo barje. To dokazujejo plasti nad polžarico,
ki so bogate z rastlinskimi ostanki. To so rjava glina, šotno blato, šota in humus. Šota
nastaja v močvirnih območjih, kjer morajo vladati posebne razmere za njen nastanek.
Idealne so takrat, kadar se ozemlje enakomerno pogreza, tako da ne pride niti do
osušitve močvirja, niti do ponovne ojezeritve (Velušček, 2004).
2.3 ODKRITJE KOLIŠČARJEV IN KOLIŠČARSKIH NASELBIN
2.3.1 Odkritje koliščarjev
Obdobje odkritij prvih prazgodovinskih najdb na Ljubljanskem barju je čas med
letoma 1826 in 1875, ki ga označujemo kot obdobje odkritij prvih prazgodovinskih
najdb na Ljubljanskem barju. To so rožene in kamnite sekire ter drevaki. Odkritja
povezujemo z osuševalnimi deli, z gospodarskim rezanjem šote in izgradnjo t. i.
'Južne železnice'. Za to obdobje je značilno, da domači učenjaki najdb še niso znali
pravilno vrednotiti. Šele novica, da je Ferdinand Keller v Švici leta 1854 odkril
ostanke prazgodovinskega kolišča, jih je toliko vznemirila, da so začeli najdbe iz dalj -
ne preteklosti, ki so jih našli pri raznih delih na barju, bolj natančno beležiti. In prav
zaradi posamičnih najdb so skupaj s tujimi učenjaki predvideli podobne naselbine,
kot so jih odkrili v Švici, in kmalu nato še na Koroškem v Avstriji, tudi na Ljubljanskem
barju. Dogodki v sedemdesetih letih 19. stoletja so upravičenost domneve potrdili.
Skrivnost o koliščarjih Ljubljanskega barja se je začela nadalje razkrivati leta 1875,
ko je posestnik Martin Peruzzi iz Črne vasi sporočil Deželnemu muzeju v Ljubljani, da
so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti, kjer danes stoji kraj Ig, naleteli na
ostanke naselbine na kolih in da so našli veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz
jelenovega rogovja in oglje. Tedanji muzejski kustos in ravnatelj je takoj ugotovil, da
8
so najdbe sledi koliščarske vasi, takšne, kakršno so odkrili v Švici leta 1854 in deset
let pozneje tudi na Koroškem in pri Celovcu (Velušček, 2004).
Odkritje je spodbudilo k prvemu arheološkemu izkopavanju na Ljubljanskem barju.
Izkopavanje se je začelo 26. Julija 1874 in končalo sredo oktobra. Zaradi izjemnih
najdb se je delo nadaljevalo še v letih 1876 in 1877. V tem času se je raziskalo
približno 9.4000 kvadratnih metrov zemljišča, tako da je to do danes ostalo
najobsežnejše arheološko izkopavanje na Ljubljanskem barju (Velušček, 2004).
Slika št. 5: Najdišča na Ljubljanskem barju
Slika št. 6: Najdišče kolišč na Ljubljanskem Barju
9
Danes je poznanih že več kot 40 kolišč na področju Ljubljanskega barja in Ljubljane.
Zadnje kolišče je bilo odkrito leta 2009 v centru Ljubljane.
Slika št. 7: Arheološko izkopavanje kolišča na Špici v Ljubljani
2.3.2 Koliščarska naselbina
Koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju je sestavljalo več posameznih od tal
dvignjenih hiš oziroma hiš na kolih. Hiše namreč niso stale na velikih ali manjših
ploščadih, kot je to slikovito opisal pisatelj Janez Jalen v knjigi Bobri. Vemo tudi, da je
nekatere naselbine obdajala varovalna ograja oziroma palisada.
Slika št. 8: Koliščarska naselbina
10
2.4 ČAS KOLIŠČARJEV – PRAZGODOVINA
Arheologi delijo prazgodovino na več obdobij ali dob: staro kameno dobo, srednjo
kameno dobo, mlajšo kameno dobo ter bakreno dobo, bronasto in železno dobo.
Naseljevanje koliščarjev na Ljubljanskem barju se je odvijalo predvsem konec mlajše
kamene dobe in traja celotno obdobje bakrene dobe. Konča se v zgodnji bronasti
dobi. Izraza koliščarska doba oz. obdobje kolišč predstavljata na Ljubljanskem barju
zaobjeto obdobje med okoli 4500 do prve polovice tisočletja pred našim štetjem, ko je
za Ljubljansko barje značilen naselbinski tip kolišč. Obdobje je trajalo več kot 2500
let, pri čemer pa ne gre za kulturno enotno dobo, saj je bilo več vmesnih prekinitev v
poselitvi (Velušček, 2010).
Slika št. 9: Časovnica prazgodovine
11
3. VSAKDANJE ŽIVLJENJE KOLIŠČARJEV
Koliščarji so se preživljali z ribolovom, lovom, poljedelstvom in nabiralništvom.
Pozneje so se ukvarjali tudi z živinorejo in lončarstvom. Bili so izredni poznavalci
narave. Z njo so živeli v sožitju in od nje bili tudi odvisni.
V času kolišč je bila okolica Barja še močno zaraščena. Prazgodovinski prebivalci
niso gradili cest, za premagovanje razdalj so raje uporabljali vodne poti. Čolni,
izdelani iz enega debla, imenovani drevaki ali deblaki, so bili najpogostejše prevozno
sredstvo. Koliščarji so se po jezerih torej vozili s čolni, za pota zunaj Ljubljanskega
barja pa so lahko, vsaj od druge polovice 4. tisočletja naprej, uporabljali tudi vozove z
vprego, vendar pa za daljše poti ti niso bili primerni, saj ni bilo cest.
Od prve polovice 4. tisočletja dalje je Ljubljansko barje močan metalurški center.
Surovino za izdelavo bakrenih predmetov so verjetno našli v bližnji in tudi daljni
okolici. Po vsej verjetnosti pa je na barje prišla surovina tudi kot sredstvo menjave,
saj so koliščarji zagotovo imeli posredne ali neposredne stike z območjem v Alpah, ki
je bilo bogato z rudo, in tudi s približno enako oddaljenimi skupnostmi na morski obali
(Šinkovec in Zupan, 2011).
3.1 KAKO SO IZDELOVALI KOLIŠČA
Nedaleč od brega so v dno jezera zabili debla in kole, predvsem iz hrastovega in
jesenovega lesa, uporabljali pa so tudi jelšin les. Čeznje so položili brune, na katere
so postavili lesene kolibe. Stene so zgradili iz tanjših kolov in jih prepletli z vrbovim
šibjem ter jih ometali z blatom in glino. Strehe so pokrili s šopi trave, lubjem in
mahom. Kolišča so bila med seboj povezana z lesenimi mostički, od tod ime
mostiščarji. Mostički so bili speljani tudi na breg jezera (Furlan, 2011).
12
3.2 RIBOLOV
Koliščarji so lovili predvsem postrvi, ščuke, krape in some. Lovili so jih z harpunami iz
roževine, z mrežami, ki so imele kamnite uteži, s trnki iz brona, s kavlji iz roževine.
Kot pripomoček so uporabljali brus (brusilni kamen) za koščena orodja in orožja.
Slika št. 10: Ribolov s čolna Slika št.11: Ribolov z mrežo
3.3 LOV
Koliščarji so bili odvisni od hrane, ki so jo dobili z lovom na divjad. Lovili so rise,
jelene, srne, medvede in bobre. Arheologi so našli tudi kosti medvedov, volkov, losa,
bizona, jazbeca, risa, divje svinje itd. Uporabljali so puščice, loke, sulice, sekire, pasti
za živali in bronaste sekire.
.
Slika št. 12: Lov - divja svinja Slika št. 13: Ujeta divjad
13
3.4 POLJEDELSTVO
Koliščarji so bili tudi poljedelci. Pridobili so si polja, ki so jih orali z ralom. Sprva so se
vanj vpregli sami, kasneje pa je ralo vlekla živina. Na poljih so sejali žita, lan,
konopljo, divjo pšenico, ječmen itd. Uporabljali so pripomočke kot motiko iz roževine,
glajen prevrtano sekiro iz kamna, rovnico iz roževine in drugo.
Slika št.14: Poljedelstvo
3.5 NABIRALNIŠTVO
Za kulturo kolišč je zelo pomembno tudi nabiralništvo. Pod kolišči so raziskovalci
našli želod, lešnike, jagode, maline, celo jagode vinske trte ter lupine vodnega
oreščka. Nabirali pa so tudi koprive, šipek, robidnice in drugo.
Slika št.15: Nabiralništvo
14
3.6 ŽIVINOREJA
Prve živali, ki so jih koliščarji udomačili, so bile pes, koze, govedo, svinje, voli in ovce.
Te živali so dajale kožo za oblačila in meso za hrano. Kosti in rogovje pa za orožje in
orodje.
Slika št.16: Živinoreja Slika št.17: Tur – izumrlo govedo
3.7 LONČARSTVO
Koliščarji so bili tudi dobri lončarji. Izdelovali so kuhinjsko in okrasno posodje iz gline,
ki jo je bilo ob koliščih veliko. Lončenina je bila dobro izdelana, boljša keramika je
imela gladke tudi zunanje stene, čeznje pa okrašena z odtisi ali vrezninami. Pri
krašenju so lončarji uporabljali različna šila, vrvice, prste oziroma nohte. Glino so
žgali, da je bila obstojnejša - črna žganina.
Slika št.18: Lončeno ritualno posodje Slika št. 19: Lončene posode
15
3.8 OBLAČILA IN DODATKI
Koliščarji so bili spretni tkalci. Ženske so predle volno in tkale na preprostih statvah.
Moški pa so pridelovali usnje iz živalskih kož. Več kož so sešili v oblačilo. Uporabljali
so vrvice in sukance, šivanke in igle iz kosti, pa tudi predilne vijačke iz žgane gline.
Uporabljali so šila in z njimi delali luknje v živalske kože.
Kako so izgledali koliščarji in koliščarke je danes nemogoče ugotoviti. Na
Ljubljanskem barju ni bilo do sedaj odkritega niti enega pokojnika ali pokopališča,
kamor so umrle pokopavali. To bi sicer lahko veliko povedalo o izgledu ljudi, starosti,
pri kateri so umirali, boleznih in nenazadnje o pogrebnih običajih, verovanjih in
obredih (Velušček in drugi, 2004).
Rekonstrukcija ženske obleke, ki naj bi jo nosile koliščarke z Ljubljanskega barja, se
ponuja na antropomorfni posodi – idolu z Iga, ki je danes zaščitni znak ižanskih
kolišč.
Koliščarji so prevrtane školjke, kamenčke, živalske zobe in lepo oblikovane jagode iz
lesa in gline nanizani na vrvico in tako izdelali ogrlice. Na ižanskih koliščih so odkrili
tudi dve bakreni zapestnici in pasne sponke, izdelane iz živalskih kosti. Na kolišču
Notranje gorice pa del glavnika iz roževine. Nekateri predmeti so imeli verjetno tudi
poseben pomen in so jih uporabljali kot amulete (Velušček in drugi, 2004).
Slika št. 20: Delčki ogrlice Slika št. 21: Ogrlica iz roževine Slika št. 22: Izdelek
16
3.9 PREMAGOVANJE RAZDALJ
Čeprav ni bilo cest so ljudje tudi v prazgodovini premagovali na stotine kilometrov! To
dokazujejo uvoženi predmeti in surovine, ki so potovale tudi 500 kilometrov daleč.
Izdelki iz različnih delov sveta razkrivajo potek tedanjih trgovskih poti.
Koliščarji niso gradili cest. Po kopnem so razdalje premagovali peš, od konca 4.
tisočletja naprej pa tudi z vozovi, ki jih je verjetno vleklo govedo. Najbolj običajne pa
so bile vodne poti. Najpogostejše prevozno sredstvo so bili že omenjeni drevaki oz.
deblaki. S čolni, dolgimi tudi 12 metrov, so lahko prevažali tudi večje predmete.
Vodne poti so poleg tega omogočale hitrejše in varnejše gibanje, enostavnejše pa je
bilo tudi prevažanje večjih in težjih predmetov (Šinkovec in Zupanc, 2011).
Slika št. 23: Kolo vlečnega voza Slika št. 24: Drevak
3.10 SPRETNI ROKODELCI
Prvi kmetovalci so bili dobri poznavalci narave in naravnih danosti ter tudi spretni
rokodelci. Surovine za orodje, orožje in druge uporabne predmete, na primer kamen,
les, ostanke živali in druge materiale iz narave, so uporabljali za lažje preživetje.
Kamen je bil primeren predvsem za težka in ostra orodja in orožja. Drobna orodja in
orožje, kot na primer svedri, noži, puščične osti, so izdelovali iz kremena. Znali so
izbirati les in izdelovati čolne, vesla, vozove, loke, lesene posode in zajemalke,
jagode za ogrlice ipd… Ostanki kosti uplenjene divjadi so bili primerni za dleta, šila,
17
šivanke. Še prav posebej cenjena je bila roževina – zašiljene in prevrtane ostanke
rogov so uporabljali za kopače in obdelavo polj (Šinkovec in Zupanc, 2011).
Slika št. 25: Orodje Slika št. 26: Motika Slika št. 27: Igla
18
4. KNJIGA BOBRI – JANEZ JALEN
Ko sva spoznavali temo, sva zasledili, da obstaja knjiga, ki govori o življenju
koliščarjev. To je bila knjiga Bobri, ki jo je napisal pisatelj Janez Jalen.
V prvem delu romana Bobri, ki ima naslov Sam, je pisatelj Janez Jalen predstavil
celovitost rodovnega življenja barjanskih mostiščarjev, njihovo notranjo ureditev,
medsebojne odnose in njihovo verovanje. Gibalo celotnega dogajanja izhaja iz
uporniške narave Ostrorogega Jelena, ki mu je oče po krivici kratil prvorojenstvo.
Zato se je Ostrorogi Jelen z jasnim ciljem, da si rodovno pravico pribori sam,
spopadel s svojim očetom Brkatim Somom in polbratom Neokretnim Krapom. V
svojih prizadevanjih je uspel, ko si je sam postavil svoje kolišče in tam zaživel
neodvisno življenje z Jezerno Rožo (Ham, 2011).
V drugem delu z naslovom Rod, Ostrorogi Jelen počasi postane vodilna rodovna
oseba celotnega Velikega jezera, svojo posest širi na jezerna obrežja, vzpostavi pa
tudi trgovske poti daleč po Savi navzdol. Končno pa se z močnim spremstvom
odpravi vse do morja (Ham, 2011).
Tretji del Vrh zaključuje pripoved o Ostrorogem Jelenu in njegovem rodu, ki je sledil
naglemu družbenemu razvoju, doživel srečanje z Argonavti, ki so se čez Barje prebili
z ladjo vred do morja, sam pa se je preselil na Dravsko polje in glavnemu rodu pustil
nekdanja bivališča na Velikem jezeru ter postopoma prevzel nov način življenja.
Mostiščarji so postali poljedelci (Ham, 2011).
Pisatelj Janez Jalen nas skozi pripovedovanje popelje v slikovit svet življenja
koliščarjev na Ljubljanskem barju, ki ga je poimenoval Veliko Jezero. Vseskozi, ko
opisuje področje dogajanja, opozarja tudi na primerjavo teh krajev s kraji v današnji
Ljubljani in njeni okolici na Ljubljanskem barju. Zanimivi so tudi njegovi opisi glavnih
junakov, katerih imena dobro opišejo njihovo postavo in naravo : Sinjeoka Kodrlaska,
Ostrorogi Jelen, Sklana Zvezda, Neokretni Krap, Brkati Som, Pegasti Ris, Sivi Volk,
Košata Jelka, Redkozoba Ščuka,Urni Sulec, Jezerna Roža, Premeteni Navihanec,
Bela Ovca, Tršati Tur… Zanimiva je tudi opredelitev posameznih rodov npr.
Jezerjani, Kozorogovci itd. Za opis prazgodovinskega dogajanja na Ljubljanskem
19
barju je pisatelj uporabljal tudi arheološka dognanja, ki jim je pridal svoj domišljijski
opis dogajanj in nas tako popeljal v zanimive in napete zgodbe ribolova, lova, gradnje
kolišč, ljubezni in sovraštva, tkanja prijateljskih odnosov in zavezniških vezi med
takratnimi ljudstvi. Pri tem je uporabil tudi vrsto besed, ki danes ne uporabljamo v
pogovoru. Na ta način bralcu ponudi dodatna znanja in vzbudi razmišljanje.
Slika št. 28: Naslovna stran knjige Slika št. 29: Upodobitev koliščarjev v knjigi
20
5. MUZEJSKI ARTIFAKTI
V raziskovanju dobe koliščarjev sva se raziskovalki odpravili tudi na obisk dveh
muzejev, ki hranita najdbe iz obdobja prazgodovine. Obiskali sva Narodni muzej
Slovenije in Mestni muzej Slovenije. Ogled obeh muzejev je predstavljal odlično
priložnost, da sva se seznanili z odkritji arheologov, ki so nama z razstavljenim
drevakom, najstarejšim kolesom, maketo kolišča ter s predmeti iz časov koliščarjev,
približali način njihovega življenja. Nekaj teh najzanimivejših najdb, ki so tesno
povezane s kulturo in razvojem koliščarjev, vam predstavljava v nadaljevanju.
5.1 NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Narodni muzej se nahaja v centru mesta na Prešernovi 20 v Ljubljani. Obiskali sva ga
med najino raziskovalno nalogo. Narodni muzej Slovenije so ustanovili Kranjski
deželni stanovi daljnega leta 1821. Je najstarejša slovenska muzejska institucija, ki
obiskovalce seznanja z zgodovino Slovenije in slovensko kulturno dediščino. Z
razstavami in predstavitvenimi gradivi podrobneje opisuje zgodovino današnjega
slovenskega prostora daleč nazaj, tudi v prazgodovino.
Slika št. 30: Narodni muzej Slovenije
21
Narodni muzej ponuja ogled stalne zbirke Zakladi narodnega muzeja. Ta vsebuje
pester izbor najdb oz. predmetov od kamene dobe do srednjega in novega veka. ki
spadajo med najpomembnejše ali najdragocenejše iz arheoloških zbirk Narodnega
muzeja Slovenije. Iz dobe koliščarjev si je mogoče ogledati najrazličnejše najdbe, pri
čemer izpostavljava dvanajst-metrski drevak, maketo mostišča in izjemen lončarski
izdelek v obliki človeškega telesa.
5.1.1 Drevak
Drevak je bil iz izdolbljen iz hrastovega debla. Odkrit je bil leta 1927 na Ljubljanskem
barju, blizu Iga. Čoln je dolg 9,30 m. Analiza je pokazala, da je bil narejen v obdobju
med letoma 920 in 800 pr. n.št..
Slika št. 31: Drevak na stalni razstavi v Narodnem muzeju Slovenije
5.1.2 Maketa kolišča
Maketo kolišč muzej hrani še iz časa pred letom 1918. Ta na slikovit način prikazuje
zgradbo mostišča, ki je ponujalo življenjski prostor in zaščito koliščarskim družinam.
22
Slika št. 32: Maketa kolišča
5.1.3 Posoda v obliki človeške figure (ženska)
Zanimivo je, da so bili koliščarji že pravi umetniki. To dokazuje tudi izjemno lepo
oblikovana posoda v obliki ženske figure. Koliščarji so pri izdelovanju posode
uporabljali glino, ki so jo žgali (črna žganina).
Slika št. 33: Posoda v obliki človeške figure
23
5.2 MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
Mestni muzej Ljubljana se nahaja na Gosposki ulici 15 v Ljubljani. Predstavlja
prostor, kjer je obiskovalcem prestavljena zgodovina razvoja mesta Ljubljane od
prazgodovinskega mostiščarskega naselja štiri tisoč petsto let pred našim štetjem do
sodobnega urbanega mesta in slovenske prestolnice. Pripoved o nastanku, razvoju
in stalnem spreminjanju Ljubljane ne teče kronološko. Skozi zaokrožene tematske
sklope so prikazane izbrane podobe mesta in ljudi v različnih časovnih obdobjih. Sem
sodi tudi razstava o obdobju koliščarjev oz. mostiščarjev, ki sva si jo natančno in z
zanimanjem ogledali.
Slika št. 34: Mestni muzej Ljubljane
Iz zbirke Mestnega muzeja izpostavljava najdbo najstarejšega kolesa na svetu! To
kolo je bilo odkrito na Ljubljanskem barju.
5.2.1 Leseno kolo
V Sloveniji, na Ljubljanskem barju, je bilo najdeno najstarejše kolo na svetu. Staro je
več kot 5.000 let. V premeru meri 74 cm, v debelosti pa meri 5 cm. Narejeno je bilo iz
3 lesenih desk, povezanih s štirimi upogljivimi deskami in štirimi prečnimi letvami.
24
Poleg kolesa so našli tudi prepogljivo os. Vse skupaj je pripadalo dvokolesnemu
vozu. Po vsej verjetnosti ga je vlekel par volov (Bregar in drugi,2012).
Slika št. 35: Leseno kolo v Mestnem muzeju Ljubljana
25
6. INTERVJU Z ARHEOLOGINJO IRENO ŠINKOVEC
To zanimivo gospo smo spoznali pred tremi leti, ko so v javnosti predstavili novo
najdišče na Špici. Nekateri učenci so si to atraktivno najdišče tudi ogledali. Gospa
Šinkovec je pripravila predstavitve in predavanja za obiskovalce, ki sva si jih skupaj z
učiteljico in razredom ogledali tudi midve. Predstavitev najdbe in s tem življenja
koliščarjev nama je bila že takrat zelo zanimiva.
Arheologinjo Ireno Šinkovec smo zaprosile za kratek intervju, v katerem nam je z
veseljem in odkrito predstavila svoj poklic arheologinje in naju seznanila s svojim
delom. Vprašanja in odgovore predstavljava v nadaljevanju:
1. KDAJ STE POSTALI ARHEOLOGINJA ?
Študij arheologije sem zaključila leta 1992. Že v času študija sem sodelovala pri
različnih arheoloških raziskavah po Sloveniji, zaposlila pa sem se v Mestnem muzeju
Ljubljana, ker ta prostor najbolj poznam in me kot Ljubljančanko tudi najbolj zanima.
V Mestnem muzeju Ljubljana opravljam delo kustosinje za prazgodovino, ki poleg
izkopavanj vključuje še dokumentiranje in proučevanje najdišč in predmetov, pripravo
razstav, pedagoških in drugih javnih programov.
2. ZAKAJ SE ŠE POSEBEJ UKVARJATE IN POSVEČATE KOLIŠČARSKI KULTURI ?
Koliščarsko obdobje je le eno od področij mojega dela. Kot kustosinja za
prazgodovino pokrivam celotno obdobje prazgodovine od starejše kamene dobe
(lovo-nabiralniške skupnosti), mlajše kamene dobe in bakrene dobe (koliščarska
kultura) ter obdobje bronaste in železne dobe do prihoda Rimljanov okoli leta 0.
Koliščarsko obdobje je zaradi svojih značilnosti kot so hiše na kolih, način življenja,
prva stalna naselitev, še posebej zanimivo.
26
3. KAJ VAS NAJBOLJ ZANIMA IN NAVDUŠUJE PRI DELU ?
Predvsem raznolikost in možnost proučevanja najbolj oddaljenih obdobij in ljudi, ki so
v tistem času živeli. Obdobje prazgodovine ne pozna pisnih virov, tudi materialni
ostanki niso najbolj številni. Nam pa kljub temu razkrivajo način življenja naših davnih
prednikov. Prav poseben je tudi občutek, ko imaš možnost prvič po 5000 letih prijeti
predmet, ki so ga uporabljali koliščarji pri vsakdanjih opravilih. V veliko zadovoljstvo
pa mi je tudi posredovanje znanja mladim radovednežem, kot sta vi dve.
4. NA KAKŠEN NAČIN STE ODKRILI KOLIŠČA NA ŠPICI ?
Konec 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja so ob regulaciji struge Ljubljanice
naleteli na številne predmete iz časa koliščarjev. Prav tako se v virih omenja lesene
kole, ki so ob nizkem vodostaju Ljubljanice pred regulacijo gledali iz vode. Zato smo
arheologi predvidevali, da je bilo na območju Špice prazgodovinsko kolišče in smo
pred prenovo parka opravili zavarovalna arheološka izkopavanja, ki so kolišče
potrdila. Še več, tudi nas je čakalo presenečenje, saj nismo pričakovali, da bodo
leseni deli stavb in koli tako dobro ohranjeni.
Slika št. 36: Certifikat UNESCO-a
27
7. KOLIŠČA DRUGOD PO EVROPI
V zadnjih stopetdesetih letih kolišča in njim sorodne naselbine odkrivajo po skoraj
celi Evropi.
Odkrite so bile v Grčiji, na Poljskem, na Škotskem in od drugod. Najštevilnejša in
javnosti najbolj znana so s prostranega območja okoli Alp in sicer iz Slovenije,
Avstrije, južne in jugozahodne Nemčije, Švice, jugovzhodne Francije in severne
Italije.
V omenjenih državah je do danes odkritih približno 1.000 prazgodovinskih vasi, s
skupnimi lastnostmi. Gre za objekte s privzdignjenimi podi in s kolibami na njih, ki so
imele temelje v vlažnih tleh (Velušček, 2010).
Slika št. 37: Kolišče Slika št. 38: Kolišče na jezeru
28
8. RAZISKAVA O POZNAVANJU KOLIŠČARJEV
O koliščarjih se petošolci učimo pri šolskem predmetu družba. Zato sva se odločili,
da med svojimi vrstniki opraviva anketo o tej temi. Anketo so izpolnjevali vsi petošolci
na naši šoli in prepričani sva bili, da so vprašanja precej nezahtevna ter da bodo
odgovori večinoma pravilni.
Anketa je imela tri vprašanja, na katera bilo potrebno odgovoriti z obkrožitvijo enega
od v naprej pripravljenih odgovorov. Anketo so prejeli in oddali skoraj vsi učenci petih
razredov v istem dnevu.
8.1 ANKETA
Najini imeni sta Ana Logar in Pia Povšič Vesel. Sva učenki 5.b razreda iz OŠ Trnovo.
Prosiva vas, da rešite to anketo, ki je povezana z najino raziskovalno nalogo
KOLIŠČARJI. Na anketo se ni potrebno podpisati. Prosiva, da na anketo pišete
čitljivo. Že vnaprej se vam zahvaljujeva za sodelovanje.
1. Ali veš, kaj je drevak ?
(obkroži en odgovor)
a) staro drevo
b) past za živali
c) prevozno sredstvo iz prazgodovine
d) drugo : _____________________________
2. Ali poznaš naslov knjige, ki opisuje življenje koliščarjev ?
(obkroži en odgovor)
a) Življenje koliščarjev
b) Bobri
c) Ščuke in Somi
d) drugo : __________________________
29
3. Ali poznaš predmete, ki so povezani z življenjem koliščarjev ?
(možno je več odgovorov)
a) posoda v obliki človeške figure
b) kip Emonca
c) Vaška situla
d) Leseno kolo
e) Diadem
8.2 REZULTATI ANKETE
V anketi so sodelovali učenci 5.a, 5.b in 5.c razreda. Skupaj je bilo razdeljenih 90
anket, od katerih je bilo vrnjenih in pravilno izpolnjenih 75 anket oz. 83,3% vseh
anket.
8.2.1 Prvo vprašanje
Graf št. 1: Ali veš kaj je drevak?
Iz grafa št.1 je razvidno, da je več kot 88% učencev odgovorilo, da je drevak
prevozno sredstvo iz prazgodovine. Nekaj učencev je odgovorilo, da je drevak staro
drevo, ostali so se pa opredelili za »drugo«. Pod možnostjo »drugo« so učenci
30
drevak opisali kot: plovilo za ljudi, ki je iz enega drevesa; čoln, s katerim so se vozili
mostiščarji; čoln; prevozno sredstvo iz debla drevesa; čoln, narejen iz izdolbljenega
debla. Iz tega ugotavljava, da učenci vedo, da je drevak prevozno sredstvo iz
prazgodovine.
Tudi najina pričakovanja so bila, da bodo učenci večinoma vedeli »kaj je drevak«, saj
so se to že učili pri pouku.
8.2.2 Drugo vprašanje
Graf št. 2: Ali poznaš naslov knjige, ki opisuje življenje koliščarjev?
Iz grafa št. 2 je razvidno, da so učenci 5.a razreda (91%) in 5.b razreda (76%)
odgovorili, da je naslov knjige, ki opisuje življenje koliščarjev »Bobri«. Medtem ko so
učenci 5.c (80,8%) večinoma odgovarjali, da gre za knjigo z naslovom »Življenje
koliščarjev«.
Iz grafa je razvidno, da se nobeden od učencev ni odločil za naslov knjige »Ščuke in
Somi. En učenec 5.b razreda se je odločil za odgovor »drugo« in je napisal »O
koliščarjih in koliščarski kulturi na Ljubljanskem barju«.
31
Pravilni odgovor na zastavljeno vprašanje se glasi »Bobri«, 5.a in 5.b razred sta
pravilno odgovorila, medtem ko je večina učencev 5.c razreda se odločilo za knjigo
»Življenje koliščarjev«, kar pa ni bil pravilen odgovor.
Predvidevali sva, da bodo vsi učenci poznali to knjigo.
8.2.3 Tretje vprašanje
5.a 5.b 5.c
2
1210
35
125
1215
20
6
15
47
Ali poznaš predmete, ki so povezani z življenjem koliščarjev?
posoda v obliki človeške figure kip Emonca
Vaška situla Leseno kolo
Diadem
Graf št. 3: Ali poznaš predmete, ki so povezani z življenjem koliščarjev?
To vprašanje je imelo več možnih odgovorov. Iz grafa št. 3 je razvidno, da so se
učenci 5.a razreda odločili za odgovor »leseno kolo« in pa »Diadem«. Učenci 5.b
razreda so se odločili za odgovor »leseno kolo« in pa »posoda v obliki človeške
figure«. Učenci 5. c razreda pa so se odločili za odgovor »posoda v obliki človeške
figure« in pa »Vaška situla«.
Pravilen odgovor je zahteval obkrožitev dveh ponujenih predmetov: »posoda v obliki
človeške figure« in »leseno kolo«.
32
Iz grafa je razvidno, da večina učencev 5.a razreda in 5.b razreda pozna predmete, ki
so povezani z življenjem koliščarjev. 5.c pozna samo »posodo v obliki človeške
figure«, medtem ko leseno kolo nekoliko manj. Veliko učencev se je odločilo tudi za
»Vaško situlo«, kar pa ni pravilen odgovor.
Pričakovali sva, da bi morali učenci dobro poznati tako »posodo v obliki človeške
figure« kot tudi »leseno kolo«. Najina hipoteza se ni potrdila.
33
9. ZAKLJUČEK
Raziskovanje življenja koliščarjev na Ljubljanskem barju je bilo za naju poučno in
zabavo, hkrati pa zelo resno delo. Skupaj sva zelo dobro sodelovali. S prebiranjem
knjig in člankov ter z brskanjem po internetu sva pridobili veliko novih informacij in
znanj o življenju koliščarjev in njihovem času. Še posebej zanimivo je bilo odkrivanje
predmetov iz tistega časa, ki sva si jih ogledali v Narodnem muzeju Slovenije in
Mestnem muzeju Ljubljane in sva jih predstavili v tej nalogi.
Z vsakim dnem bila raziskovalna naloga za naju vedno večji izziv. Nemalokrat sva se
soočili tudi s težavami, ki pa sva jih uspešno premagovali, tudi s pomočjo najine
mentorice. Volja do znanja in do odkrivanja novih stvari je zmagovala. Z raziskovalno
nalogo nisva spoznali le koliščarjev na Ljubljanskem barju, temveč sva si pridobili
znanja tudi iz drugih področij.
Dragoceni vir informaciji pri pripravi raziskovalne naloge sva pridobili tudi z
intervjujem z arheologinjo Ireno Šinkovec. Pomagala nama je z napotki in
dragocenimi informacijami ter najnovejšo literaturo. V pogovoru z njo sva se počutili
kot pravi raziskovalni novinarki in bilo je prav prijetno. Veselilo naju je tudi to, da sva
spoznali poklic arheologa.
Pri raziskovalnem delu sva se prvič doslej srečali izvedbo ankete. Ugotovili sva, da
postavljanje vprašanj ni enostavno, enako pa velja tudi za analizo odgovorov. Z
anketo sva želeli preveriti znanje najinih vrstnikov o koliščarjih in njihovem življenju.
Predvidevali sva, da bodo o tej snovi, ki smo se jo učili tudi pri pouku v šoli, znali kar
veliko. Rezultati so pokazali, da sva se motili. Znali so precej manj kot sva
pričakovali.
Raziskovalna naloga nama je pokazala, da je Ljubljansko barje arheološko še precej
neraziskano. Najdbe iz časov prazgodovine bodo prav gotovi še odkrivali. Oba
muzeja, tako Narodni muzej Slovenije kot Mestni muzej Ljubljana, bosta odkritja
shranjevala in razstavljala. K iskanju novih odgovorov na življenje v tem obdobju bo
prav gotovo pomembno prispevala tudi vključitev koliščarskih najdišč v Sloveniji na
seznam UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine.
34
Močvirje ni niti pravo vodno niti pravo kopensko okolje. Pravzaprav je del kopnega,
kjer so tla stalno prepojena z vodo, kar ustvarja razmere za raznovrstnost
rastlinskega in živalskega sveta. Močvirja so danes med najbolj ogroženimi okolji na
svetu (Moj planet, 2011).
Pomembno pa je, da Ljubljansko barje postalo tudi zavarovano okoljevarstveno
območje kot mokrišče. Mokrišča na našem planetu so zelo pomembna z vidika
ohranjanja narave, ohranjanje voda in nudenja zatočišča številnim rastlinam in
živalim, kot je to slikovito opisal tudi pisatelj Jalen. So namreč ena glavnih postaj
selitvenih ptic, so vpeta v kroženje vode ter bogat vir pitne vode. Zato bodo v
mokrišča v bodoče prepovedani posegi, ki bi imeli slab vpliv na naravo in s tem tudi
na ostanke prazgodovinske koliščarske kulture.
Danes je Ljubljansko barje obkroženo z avtocestami. Zato vedno bolj zanimivo
postaja tudi za obiske pohodnikov in turistov, ki želijo bolje poznati način življenja v
naših krajih. Spoznavanje koliščarske dobe in življenja koliščarjev bo zato v prihodnje
prav gotovo pomembna in nujna točka postanka. Črna barjanska zemlja, pesmi ptic,
zvoki žuželk in žab ter šum svobodnega vetra in tihih premikov živali, bo le še
dodaten razlog za obisk v vseh letnih časih.
Slika št. 39: Močvirniški tulipan na Ljubljanskem barju
35
10. VIRI IN LITERATURA
KNJIGE
Velušček, Anton, Koliščarji, Založba ZRC, 2010
Furlan, Mojca, Unescov dragulj tudi v Sloveniji, National Geografic Slovenija
Junior, 2011
Kocuvan, Eva, »Naselje je veselo zahrumelo«, Narodni muzej Slovenije, 2005;
Umek, Maja, Družba in jaz 2, Modrijan, 2007
Šinkovec, Irena in Zupanc, Barbara, Koliščarji na Ljubljanskem barju, Krajinski
park Ljubljansko barje, 2011
Suter, J. Peter in Schlichtherle, Helmut, Kolišča,UNESCO - kandidatura za
uvrstitev na seznam svetovne kulturne dediščine (UNESCO World Heritage
Candidature, ), Ben, 2009
Ham, Katarina, Mokrišča, Projektna naloga, Razvijajmo lastno ustvarjalnost,
Ljubljana, 2011
Bajželj, Maja, Mokrišče, Moj planet, 2011
ČLANKI
Velušček, Anton Ljubljansko barje v dobi kolišč, Novejši arheološki izsledki
na Slovenskem, letnik XIII/št. 2, leto 2004,
Velušček, Anton in drugi, Črešnja pri Bistrici, novoodkrita kolišča na
Ljubljanskem barju, Arheološki vestnik, 55, 2004, str. 39 – 54
Nadbath, Barbara, Ohranjanje tradicije krajine Ljubljanskega barja, Varstvo
arheološke dediščine in Ljubljansko barje- delavnica, 2007
Borko, Manca, Špica se je vpisala v zgodovino, Žurnal 24, 2010.
STA, Znamenito Barjansko kolo je odšlo na restavriranje v Nemčijo,
Dnevnik, Marec 2010
36
SPLETNE STRANI
- http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bodo-tudi-izanska-kolisca-postala-del-
svetovne-dediscine/260277
- http://www.ljubljanskobarje.si/?lang=s
- http://egradiva.gis.si/web/7.-razred-zgodovina/prazgodovina
- http:// www.koliščarji.si/viruatna- raziskava/ raziskave - kolišč
- http://egradiva.gis.si/web/7.-razred -zgodovina/prazgodovina)
KAZALO SLIK
Slika št. 1: Osebni arhiv raziskovalk…………………………….....................................5
Slika št. 2: Osebni arhiv raziskovalk……………………………………………………....5
Slika št. 3: Foto Davorin…………………………………………………………………….6
Slika št. 4: Foto Davorin…………………………………………………………………….6
Slika št. 5: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Ljubljansko barje 2004…………...8
Slika št. 6: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni Prednamci 1999.......8
Slika št. 7: Arhiv Mestnega muzeja Ljubljana - foto Grega Babič……………………...9
Slika št. 8: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….....9
Slika št. 9: http://www.shrani.si/f/2V/tw/4yZonPal/casovnitrak1.png..........................10
Slika št. 10: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana….…….....12
Slika št. 11: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana ….……....12
Slika št. 12: http://www.treasuredplaces.org.uk/gallery/detail.php?id.........................12
Slika št. 13: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………......12
Slika št. 14: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana…………..13
Slika št. 15: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana…………..13
Slika št. 16: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana…………..14
Slika št. 17: http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/foto...........................................14
Slika št. 18: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana……….....14
Slika št. 19: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana……….....14
Slika št. 20: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….15
Slika št. 21: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….15
37
Slika št. 22: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….15
Slika št. 23: http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042343939.................................16
Slika št. 24: http://www.ljubljanskobarje.si/?lang=s...................................................16
Slika št. 25: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….17
Slika št. 26: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….17
Slika št. 27: Knjižnica e-gradiv, www.koliščarji.si, Mestni muzej Ljubljana………….17
Slika št. 28: http://www.kam.si/1343_janez-jalen.html...............................................19
Slika št. 29: http://www.google.si/imgres?q=bobri+jalen............................................19
Slika št. 30: http://www.kam.si/1261_narodni-muzej-slovenije.html...........................20
Slika št. 31: http://www.koliscar.si/virtualna-razstava/................................................21
Slika št. 32: Arhiv POP TV – foto pop tv………………………………………..............22
Slika št. 33: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije………………………………………..22
Slika št. 34: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mestni_muzej_Ljubljana...............................23
Slika št. 35: Arhiv Mestnega muzeja Ljubljana………………………………...............24
Slika št. 36: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenija-prejela-certifikat-za-vpis-
kolisc-na-nescov-seznam-na-katerem-so-tudi-skocjanske-jame/266106..................26
Slika št. 37: http://www.baueda.com/plastikornar/20mm_buildings.html.................. 27
Slika št. 38: http:// mythicmysteriesmiscellany.devhub.com/blog/categ
ory/crannog/...............................................................................................................27
Slika št. 39: Foto Davorin…………………………………………………………………34
KAZALO GRAFOV
Graf št. 1: Ali veš kaj je drevak?................................................................................29
Graf št. 2: Ali poznaš naslov knjige, ki opisuje življenje koliščarjev?.........................30
Graf št. 3: Ali poznaš predmete, ki so povezani z življenjem koliščarjev?.................31
