FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE

DIPLOMSKA NALOGA

UPORABA PAMETNE TEHNOLOGIJE V LJUBLJANSKEM MLADINSKEM TURIZMU

Mevla Zukanović

Mentorica: Elena Marulc, mag.

Celje, september 2013

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici, mag. Eleni Marulc, za spodbudo, strokovno

usmerjanje in velikodušno vsestransko pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Poleg

tega se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri anketiranju in mi s tem omogočili

izvajanje empirične raziskave. Zahvaljujem se tudi svoji druţini, ki mi je stala ob

strani ves čas študija.

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana, Zukanović Mevla, z vpisno številko 1403112020, sem avtorica

diplomskega dela z naslovom: Uporaba pametne tehnologije v ljubljanskem

mladinskem turizmu.

Izjavljam, da:

je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega študijskega in

raziskovalnega dela;

so vsi povzetki mnenj drugih avtorjev, ki jih navajam v predloţenem delu,

ustrezno citirana v skladu z navodili FKPV;

je seznam vseh citiranih avtorjev in virov naveden v poglavju Literatura in viri,

ki je sestavni del predloţenega dela ter zapisan po navodilih FKPV;

sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena

v predloţeno delo in je to tudi jasno označeno;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del v obliki citata ali v

obliki skoraj dobesednega parafraziranja oziroma v grafični obliki, s katerim so

tuje misli oziroma ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu

(Zakon o avtorskih pravicah, Uradni list RS, št. 16/07-UPB3, 68/08, 85/10 skl.

US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16), prekršek pa podleţe tudi ukrepom

disciplinske odgovornosti na FKPV (Pravilnik o disciplinski odgovornosti

študentov, Pravilnik o diplomski nalogi);

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloţeno delo in za moj status na FKPV;

je elektronska različica identična s tiskano obliko diplomskega dela ter

soglašam z objavo dela v elektronskem arhivu FKPV;

je diplomsko delo lektorirano (tudi povzetek v tujem jeziku) in oblikovano v

skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi ter navodili v priročniku Kako do

diplome.

Ime in priimek lektorice: Nina Vozlič, prof.

Kraj in datum: Podpis avtorice:

POVZETEK

Mladinski turizem je pomemben segment turistične industrije, ki naj bi do leta 2020

predstavljal skoraj tretjino vseh mednarodnih prihodov. Tudi v Sloveniji mladinski

turizem, ki je v diplomski nalogi proučevan za slovensko mladino, počasi pridobiva

vse večji pomen, vendar je še zmeraj veliko potenciala za razvoj novih turističnih

ponudb. Na trgu je veliko pomanjkanje ponudbe za mlade turiste, ki bi ţeleli spoznati

Slovenijo. Diplomska naloga proučuje to problematiko na primeru Ljubljane. Za

oblikovanje nove turistične ponudbe je uporabljen trend mest kot igrišč, ki povezuje

uporabo pametne tehnologije in spoznavanje turističnih znamenitosti skozi igro.

Diplomska naloga vključuje tudi empirično raziskavo, katere analiza je pokazala, da

mladi turisti pogosto uporabljajo pametno tehnologijo v vsakdanjem ţivljenju in za

pridobivanje turističnih informacij ter redko hodijo na izlete ali počitnikujejo v Sloveniji

in so izrazili veliko zanimanje za novo turistično ponudbo na osnovi trenda mest kot

igrišč. Smiselno bi bilo torej oblikovati ponudbo v obliki mobilne aplikacije, ki bi

ponujala različne pustolovščine kot ogled Ljubljane.

Ključne besede: mladinski turizem, pametna tehnologija, trend mest kot igrišč,

urbano igranje, mobilne aplikacije

SUMMARY

Youth tourism is an important segment of the tourism industry, which is supposed to

account for almost a third of all international arrivals by 2020. Youth tourism in

Slovenia, which has been studied in this thesis for the Slovenian youth, is slowly

gaining importance, but there it is still a lot of potential for the development of new

tourism products. The market has a shortage of tourism products for young tourists

who want to get to know Slovenia. The thesis examines this issue in the case of

Ljubljana. The trend of cities as playgrounds that connects the use of smart

technologies and experiencing tourist attractions throughout the game is used for

developing new tourism products. The thesis also includes empirical research,

analysis of which showed that young tourists often use smart technology in everyday

life and for acquiring travel information, that they rarely go on excursions or

vacationing in Slovenia and they expressed great interest in the new tourist product,

which is based on the trend of cities as playgrounds. It would make sense therefore

to develop a product in form of a mobile application to offer different adventures as a

tour of Ljubljana.

Key words: youth tourism, smart technology, trend cities as playgrounds, urban

gaming, mobile applications

SEZNAM KRATIC, UPORABLJENIH V DIPLOMSKI NALOGI WYSE Travel Confederation – World Youth Student & Educational Travel

Confederation

PDA – Personal digital assistant

IMEX – The Worldwide Exhibition for Incentive Travel, Meetings and Events

EIBTM – The European Incentive, Business, Travel & Meetings Exhibition

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................... 9

1.1 Opredelitev problema diplomske naloge ........................................................ 9

1.2 Namen in cilji diplomske naloge ................................................................... 10

1.3 Hipoteze diplomske naloge .......................................................................... 10

1.4 Predpostavka in omejitve diplomske naloge ................................................ 11

1.5 Metode raziskovanja .................................................................................... 11

2 MLADINSKI TURIZEM ....................................................................................... 12

2.1 Definicija mladinskega turizma ..................................................................... 12

2.2 Razvoj mladinskega turizma ........................................................................ 14

2.3 Mladinski turizem v Sloveniji ........................................................................ 16

2.4 Mladinski turizem v Ljubljani ......................................................................... 18

3 TREND MESTNA IGRIŠČA ............................................................................... 20

3.1 Opis trenda mestna igrišča ........................................................................... 20

3.2 Primer dobre prakse v tujini .......................................................................... 25

3.3 Moţnosti vključitve trenda v ponudbo Ljubljane ........................................... 25

4 EMPIRIČNA RAZISKAVA .................................................................................. 28

4.1 Namen raziskave ......................................................................................... 28

4.2 Cilji raziskave ............................................................................................... 28

4.3 Raziskovalne hipoteze ................................................................................. 28

4.4 Kvalitativna raziskava – fokusna skupina ..................................................... 29

4.5 Kvantitativna raziskava ................................................................................. 35

4.6 Analiza rezultatov kvantitativne raziskave .................................................... 36

4.6.1 Rezultati prvega dela ankete ................................................................. 36

4.6.2 Rezultati drugega dela ankete ............................................................... 39

4.6.3 Rezultati tretjega dela ankete ................................................................ 41

4.6.4 Rezultati četrtega dela ankete ............................................................... 43

4.7 Preverjanje hipotez....................................................................................... 45

4.8 Ključne ugotovitve in sklepi .......................................................................... 46

5 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 47

6 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 49

7 PRILOGE ........................................................................................................... 55

KAZALO TABEL

Tabela 1: Udeleţenci fokusne skupine ...................................................................... 30

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol anketirancev .......................................................................................... 37

Graf 2: Starost anketirancev ...................................................................................... 38

Graf 3: Način študija .................................................................................................. 38

Graf 4: Pogostost uporabe pametne tehnologije ....................................................... 40

Graf 5: Pogostost organiziranja izletov in počitnic v Sloveniji .................................... 41

Graf 6: Zadovoljstvo s ponudbo izletov in počitnic za mlade v Sloveniji .................... 43

Graf 7: Poznavanje trenda mest kot igrišč ................................................................. 44

Graf 8: Zanimanje za ponudbo na osnovi trenda mest kot igrišč ............................... 45

9

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema diplomske naloge

Mladinski turizem je velik in rastoč turistični segment. Po raziskavah Svetovne

turistične organizacije predstavlja 20 % mednarodnih prihodov, do leta 2020 pa naj bi

presegel 30 % (http://www.slovenia.info/?ps_aktivnosti_wellness=2691&lng=1).

Ponudniki turističnih storitev so mladinski turizem dolgo zanemarjali zaradi mnenja,

da je potrošnja mladih turistov zelo nizka. V zadnjem desetletju pa se je to

spremenilo in mladinski turizem je danes priznan kot pomemben prispevek h

gospodarstvu (Richards, 2008).

Tudi v Sloveniji se mladinski turizem počasi razvija, vendar je usmerjen predvsem v

izgradnjo primernih namestitev in manj v dodatno ponudbo (z izjemo športnih

aktivnosti), ki bi bila oblikovana posebej za potrebe mladih turistov (Koncept razvoja

mladinskega turizma v RS 2005–2006, 2005, str. 12).

Pregled ponudbe slovenskih turističnih ponudnikov mi je pokazal, da ti ponujajo

slovenskim mladim turistom predvsem ponudbo izven Slovenije, medtem ko je

ponudba za tiste, ki bi ţeleli ostati v Sloveniji, v primerjavi s ponudbo za tujino pičla.

To anomalijo na področju turistične ponudbe bo potrebno proučiti in odpraviti. Za

učinkovito reševanje omenjene problematike bo potrebno seveda upoštevati

najnovejše trende v turizmu.

Ljubljana velja za najlepše mesto na svetu

(http://www.citymayors.com/mayors/ljubljana-mayor-jankovic.html) in ponuja veliko

različnih dogodkov, zanimivih za mlade turiste, zato je za mlade še posebej privlačna

turistična destinacija. Kot študentka turizma in Ljubljančanka si ţelim, da bi mesto

spoznalo in obiskalo še več mladih, zato bi k temu ţelela prispevati s pomočjo

diplomske naloge, v kateri bi proučila prej omenjeni problem za primer Ljubljane.

Torej, za primer Ljubljane kot mesta in prestolnice bi bilo pri proučevanju

problematike med najnovejšimi trendi smiselno uporabiti trend mest kot igrišč.

10

Pregledala sem domačo in tujo strokovno literaturo in vire ter ugotavljam, da te

problematike na predvideni način ni obravnaval še nihče, saj so avtorji obravnavali le

temo na splošno o mladinskem turizmu (Marinkovič, 2002; Ravš, 2004; Gregorič,

2005; Fujan, 2008; Ficko, 2009; Oprešnik, 2009), tehnologiji v turizmu (Rebernak,

2003; Močnik, 2012; Pečnik, 2012; Štricelj, 2012; Pogačar, 2013) in trendih v turizmu

(Vukonič, 1995; Hočevar, 2000; Walker, 2001; Hrovat, 2002; Jaklič–Meglič, 2010).

Opozoriti moram tudi na dejstvo, da bo naloga narejena na vzorcu študentov in kadar

je v nalogi zapisano mladi, je s tem mišljen tisti del mladih, ki so študenti.

1.2 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je proučiti uporabo pametne tehnologije v ljubljanskem

mladinskem turizmu.

Cilji diplomske naloge:

pregledati ustrezno obstoječo literaturo in vire;

opisati trenutno stanje ponudbe domačega mladinskega turizma v Sloveniji in

v Ljubljani;

predstaviti trend mestna igrišča;

raziskati moţnosti izboljšave ponudbe domačega mladinskega turizma na

primeru Ljubljane s pomočjo trenda mestna igrišča;

s pomočjo ankete ugotoviti, kakšno je mnenje študentov o omenjeni

problematiki in kakšne so njihove ţelje;

analiza rezultatov;

priprava predlogov za izboljšavo ponudbe turističnim ponudnikom.

1.3 Hipoteze diplomske naloge

Na osnovi pregledane literature in virov ter, v podpoglavju 1.1, opisane problematike

bom v diplomski nalogi postavila več hipotez, katerih glavna tema bo uporaba

pametne tehnologije v mladinskem turizmu v Sloveniji. Hipoteze se bodo nanašale

na pogostost uporabe pametne tehnologije med mladimi turisti v vsakdanjem

ţivljenju in v turistične namene ter dodatno turistično ponudbo.

11

1.4 Predpostavka in omejitve diplomske naloge

Predpostavka diplomske naloge je, da bodo vprašani razumeli postavljena vprašanja

in da bodo zapisali samo tisto, kar mislijo v resnici.

Glavno omejitev diplomske naloge predstavlja omejitev empirične raziskave na

slovenske študente, in sicer konkretno na študente Fakultete za komercialne in

poslovne vede. Poleg tega je omejitev čas, ki ga bodo anketiranci pripravljeni

nameniti za izpolnjevanje anket, in finančna sredstva za raziskavo, ki jih ima na voljo

avtorica.

1.5 Metode raziskovanja

V diplomski nalogi bom uporabila naslednje raziskovalne metode:

študij strokovne literature,

metoda anketiranja,

metoda kompilacije (povzemanje raznih virov),

metoda analize,

metoda sinteze,

metoda fokusne skupine,

metoda poglobljenega intervjuja.

12

2 MLADINSKI TURIZEM

2.1 Definicija mladinskega turizma

Leta 2008 je World Tourism Organisation1 izdala publikacijo z naslovom Youth Travel

Matters2, v kateri podrobno opisuje rezultate študije turistične mladinske politike, ki jo

je izvedla v letu 2005 v sodelovanju z WYSE Travel Confederation3.

»Študija turistične mladinske politike je pokazala, da nacionalne turistične

administracije in organizacije različno opredeljujejo mladinski turizem. Največje

razlike pri opredelitvah so pri določanju zgornje meje starostne skupine, ki je v

nekaterih primerih pri 24 letih, v nekaterih primerih pa je povišana na 29 ali celo 35

let. Spodnja meja vseh opredelitev je 16 let. Študija razloge za razlike išče v dejstvu,

da je koncept »mladih« vedno teţje povezati s starostjo, saj mladi ljudje v današnjem

času odlašajo z vstopom na trg dela, oblikovanjem lastnega gospodinjstva in druţine,

starejši ljudje pa ţelijo ostati čim dlje mladostni. Odličen primer za to je »mladinska«

namestitev4, ki jo danes uporabljajo ljudje vseh starosti, ki jim je skupen svoboden stil

potovanja. Mladinski turizem torej ni le vprašanje demografije, ampak vse bolj

vprašanje potovalnega sloga« (Richards, 2008, str. 1).

Pomembna ugotovitev študije je torej, da je v uporabi veliko opredelitev v zvezi s

študentskim in mladinskim turizmom, ki se predvsem razlikujejo v opredeljevanju

starostnih skupin. Ta raznolikost je delno povezana z različnimi načini, s katerimi je

mladinski turizem karakteriziran:

kot starostna skupina, ki na splošno zajema mlade, stare med 15 in 26 let,

vendar z zelo različnimi omejitvami;

kot tržna niša, v zvezi z določenim izdelkom ali slogom potovanja, kot na

primer samostojno potovanje, backpacking5, avanturistično potovanje, učenje

jezika in začasno delo v tujini;

1 Svetovna turistična organizacija 2 Mladinsko potovanje je pomembno 3 Svetovna mladinska, študentska in izobraţevalna konfederacija 4 hostel 5 Potovanje z nahrbtnikom

13

študentsko potovanje za namen študija, ki postaja vse bolj pomembno, saj

narašča število destinacij, ki poskušajo privabiti donosen mednarodni

študentski trg;

kot sredstvo za mednarodne izmenjave, mir in razumevanje (Richards,

2008, str. 1).

Po pregledu vseh ţe obstoječih definicij mladinskega turizma in posvetovanju z

industrijo mladinskega potovanja, je WYSE Travel Confederation predlagal definicijo,

ki je skladna z definicijo turizma Svetovne turistične organizacije in se glasi:

»Mladinski turizem vključuje vsa samostojna potovanja za obdobja, krajša od enega

leta, oseb starih od 16 do 29 let, ki so motivirani, deloma ali v celoti, z ţeljo, da bi

doţiveli druge kulture, ţivljenjske izkušnje in/ali imeli koristi od formalnih ali

neformalnih moţnosti za učenje izven svojega običajnega ţivljenjskega okolja«

(Richards, 2008, str. 1).

Pri definiciji mladinskega turizma je potrebno omeniti tudi, da je običajno ţivljenjsko

okolje opredeljeno kot okolje, ki vključuje dom, kraj dela in študija, in kraji, ki jih

pogosto obiskujemo ter da je samostojno potovanje opredeljeno kot potovanje, na

katerega se odpravimo sami brez spremstva staršev ali skrbnikov.

Leta 2011 je WYSE Travel Confederation opravila pregled industrije mladinskega

potovanja med leti 2000 in 2010 in ugotovila:

med letoma 2000–2010 se je število mednarodnih prihodov povečalo s 136

milijonov na 187 milijonov, kar predstavlja 20 % vseh mednarodnih prihodov;

prihodki so dosegli 165 milijard dolarjev v letu 2010;

gospodarska kriza je trg mladinskega turizma prizadela, vendar je bolj

odporen od drugih trgov in je v nekaterih sektorjih v času gospodarske krize

posloval nad pričakovanji;

populacija mladih se ne bo bistveno povečala v prihodnjih letih toda potovanja

mladih se bodo povečala, saj imajo višje prihodke in potovanja postajajo vse

bolj cenovno ugodna;

tradicionalna starostna skupina trga 18–24 let se je preusmerila na 15–30+ let;

14

povprečen mladi popotnik zapravi več (1.000 do 6.000 ameriških dolarjev na

potovanje in ostane dlje6) kot povprečni turist;

najuspešnejši sektor je sektor visoko izobraţenih mladih, saj ni preveč

prizadet med gospodarsko krizo;

sektor jezikovnih potovanj se širi vendar tradicionalnimi trgi potrebujejo

inovacije, da bi obdrţali trţni deleţ;

sektor delo v tujini je gospodarska kriza najbolj prizadela, poleg tega so ga

prizadele tudi vizumske omejitve na ključnih trgih;

sektor prostovoljskega potovanja raste in se razvija, pri čemer so prednostni

programi humanitarna potovanja in osredotočenost na razvoj lokalnih

skupnosti;

stopnja zasedenosti mladinskih namestitev je ostala močna v času

gospodarske krize in je bila uspešnejša od hotelskega sektorja (UNWTO in

WYSE, 2011, str. 8).

Trţno gledano so študentski in mladinski potniki pogosto privlačen segment zaradi

posebnih lastnosti trga, ki vključujejo izvensezonsko naravo povpraševanja, potencial

ponovnih obiskov in prihodnje rasti, relativna odpornost na zunanje pretrese,

potencial za širjenje turizma na nove destinacije, bolj neposreden stik z lokalnimi

skupnostmi, večja poraba v lokalnih skupnostih ter koristi kulturnih izmenjav, ki jih

lahko ponudi (Richards, 2008, str. 35).

2.2 Razvoj mladinskega turizma

Čeprav je mladinski turizem pomemben del turistične industrije, je na tem področju

zelo malo raziskav in literature, ki ga opisuje ali se ukvarja z njegovim razvojem. Kot

lahko ugotovimo iz zgodovine turizma, se prvič pojavi v obdobju Grand Toura v 17.

stoletju.

Grand Tour je bilo daljše potovanje mladih aristokratov, večinoma iz Velike Britanije

pa tudi iz Severne Evrope, v kontinentalno Evropo z namenom izobraţevanja in

spoznavanja kulture (Towner 1995, str. 339). Potovanje je lahko trajalo do dve leti,

aristokrate pa so spremljali sluţabniki in tutor (French, Craig-Smith in Collier, 1997,

6 Več kot 50 dni

15

str. 37). Potovanje naj bi bilo rite of passage7 za mlade aristokrate in naj bi jih

opremilo s formalno izobrazbo in ţivljenjskimi izkušnjami (Withey, 1998, str. 3). Mladi

moţje so obiskovali muzeje, učili so se tujih jezikov in pridobili spoštovanje do

slikarstva, arhitekture, zgodovine in glasbe (Dickman, 1989, str. 4).

V Evropi se vse več ljudi iz srednjega sloja začenja odločati za potovanja v 19.

stoletju s pojavom parnih vlakov in parnih ladij (Singh, 2008, str. 189). Pomembna

letnica je 1841, ko je zaloţnik Thomas Cook organiziral potovanje za 570 ljudi z

vlakom iz Leicestra do Loughborougha v Angliji (Collins, 1974, str. 20). To potovanje

šteje za prvo organizirano in oglaševano potovanje na svetu

(http://www.pomurec.com/vsebina/1642/Moderni_turizem_-

_preko_vlaka_in_ladje_do_letal.).

Pomembno vlogo v razvoju mladinskega turizma ima tudi nemško mladinsko gibanje,

katerega začetki segajo v 1896. Gibanje je imelo izobraţevalno in kulturno funkcijo,

sestavljala pa so ga številna društva mladih ljudi, ki so bili osredotočeni na dejavnosti

na prostem. Pomemben del gibanja sta bila Wandervogel8 in nemški skavti. Glavni

namen gibanja je bil beg pred represivno in avtorativno druţbo ter iskanje svobode in

prostora za samostojno zdravo ţivljenje daleč stran od onesnaţenih mest

(http://archives.mybangkokpost.com/bkkarchives/frontstore/news_detail.html?aid=21

3387&textcat=Horizons&type=a&key=cultural%20ambassador&year=2007&click_pa

ge=1&search_cat=text&from=text_search).

Moderne oblike mladinskega turizma pa izhajajo iz fenomena, ki se imenuje

backpacking. Backpacking je oblika nizkocenovnega potovanja. Pomembna

značilnost je prtljaga, ki mora biti primerna za nošenje na daljših razdaljah, saj se

večinoma potuje z javnimi prevozi in prenočuje v mladinskih namestitvah9. Namen

potovanja je spoznavanje lokalne kulture in prebivalcev ter ogledovanje znamenitosti.

Backpacking se pojavi okoli leta 1960 (Uriely, 2009, str. 310).

Vzporedno z backpackingom se pojavi tudi potovanje gap year, ki v slovenskem

jeziku še nima ustreznega prevoda. Izraz gap year bi še najustrezneje prevedli v

7 Obred, ki pomeni pomemben prehod v ţivljenju osebe 8 popotnik 9 hostel

16

slovenščino kot leto premora. O tovrstnem potovanju in njegovem razvoju ni veliko

literature, je pa veliko internetnih virov. Gap year je obdobje, ki običajno traja do 12

mesecev, v katerem osebe prekinejo s formalnim izobraţevanjem in/ali delom ter se

posvetijo aktivnostim kot so potovanje, prostovoljno delo ali delo v tujini

(http://www.huffingtonpost.com/2012/04/10/gap-years-what-is-a-gap-

y_n_1416247.html).

Današnji mladinski turizem so oblikovale vse te oblike potovanj, poleg tega pa je nanj

vplival tudi hiter razvoj tehnologije in globalizacija. V zadnjih letih je tako kot v drugih

segmentih turistične industrije, tudi v mladinskem turizmu opaziti ekološko

ozaveščenost in nagnjenost k trajnostnemu turizmu. Tako mladi še zmeraj poletja

izkoristijo za backpacking po Evropi ali svetu, si vzamejo eno leto za potovanje po

svetu in opravljanje prostovoljnega dela ter se obenem učijo novih spretnosti ter

jezikov in spoznavajo lokalno kulturo in prebivalce.

Pomemben del mladinskega turizma so tudi izmenjave študentov v namene

formalnega izobraţevanja ali opravljanja praktičnega izobraţevanja10 ter

avanturistična potovanja (Richards, 2008, str. 7–8).

2.3 Mladinski turizem v Sloveniji

Slovenija je mlada drţava, vendar je tradicija mladinskega potovanja na Slovenskem

stara ţe 121 let. Leto 1892 namreč predstavlja začetek organiziranega mladinskega

popotništva na Slovenskem z ustanovitvijo Ferijalnega društva Sava (Stergar, 1974,

str. 32). Po drugi svetovni vojni se je začela dejavnost mladinskega turizma razvijati

iz narodno političnih razlogov. Kasneje je mladinski turizem dobil negativno podobo

socialne dejavnosti (Filej, 2011, str. 24). Z osamosvojitvijo Slovenije se je mladinski

turizem počasi začel razvijati.

Začeli so se graditi hostli, svetovno prepoznavnost Slovenije med mladimi pa je

prinesel hostel Celica, ki se nahaja v prenovljenih prostorih nekdanjega vojaškega

zapora na Metelkovi (Lanyado, 2008, str. 5). Število hostlov v Sloveniji vsako leto

narašča, trenutno jih je 40 pod okriljem Hostelling International Slovenija

10 Program Erasmus, Leonardo da Vinci

17

(http://www.youth-hostel.si/hostels.asp). Poleg nastanitvenih kapacitet se razvija tudi

ponudba avanturističnega potovanja in volonterski turizem. Ponudba

avanturističnega potovanja vključuje skok s padalom, rafting, soteskanje, obisk

adrenalinskih parkov, polet z balonom, jadralno padalstvo, plezanje, raziskovanje

jam, paintball ter izlet s terenskimi vozili. Na področju volonterskega turizma je v

Sloveniji veliko programov, ki so dostopni preko Slovenske filantropije

(http://www.prostovoljstvo.org/o-nas/slovenska-filantropija).

Ustanovljene so tudi številne turistične agencije za mlade, med katerimi so najbolj

priljubljene Jupiter, Collegium Mondial Travel, Intelekta. Številne turistične agencije

pa so oblikovale posebno ponudbo za mlade.

Pomemben mejnik v kratki zgodovini samostojne Slovenije je vstop v Evropsko unijo

leta 2004, saj je Slovenija postala bolj odprta in hkrati kot nova članica unije dobila

dostop do strukturnih in kohezijskih skladov za izboljšanje konkurenčnosti in

kakovosti na področju turizma.

Kljub vsemu zgoraj omenjenemu, je mladinski turizem v Sloveniji še zmeraj

neizkoriščen potencial, četudi o njem govorijo številni dokumenti.

Mladinski turizem je zastopan v različnih strateških dokumentih na ravni drţave; in

sicer v Strategiji razvoja mladinskega turizma v Sloveniji 1992, Strategiji slovenskega

turizma 2002–2006 ter Programskih izhodiščih Turistične Zveze Slovenije za obdobje

2002–2006. V letu 2005 je Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo dokument z

naslovom Koncept razvoja mladinskega turizma v Republiki Sloveniji 2005–2006, v

katerem ugotavljajo, da je mladinski turizem v Sloveniji slabo razvit, saj spremembe

na področju mladinskega turizma potekajo zelo počasi zaradi sledečih vzrokov, ki še

danes ovirajo napredek v razvoju mladinskega turizma:

relativno slabo in počasno financiranje izgradnje infrastrukture mladinskega

turizma ter neustrezen koncept izgradnje mreţe mladinskih prenočišč v

preteklosti;

turistična ponudba za mlade je neustrezna in neprilagojena njihovim

potrebam;

18

šibka javna, zasebna in društvena partnerstva na področju razvoja

mladinskega turizma;

neučinkovitost pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, potrebnih za uspešen

razvoj turizma zaradi neprimerne organiziranosti oziroma nerazporejenih

obveznosti in omejitev;

razpršenost interesov ključnih nosilcev razvoja mladinskega turizma ter

neučinkovita komunikacija in sodelovanje med subjekti na različnih ravneh11;

pomanjkanje jasnih usmeritev razvoja mladinskega turizma;

neurejenost informacijske mreţe in pomanjkanje informacij za mlade (Koncept

razvoja mladinskega turizma v Republiki Sloveniji 2005–2006, 2005, str. 7).

2.4 Mladinski turizem v Ljubljani

Ljubljana ni zgolj ena od turističnih destinacij v Sloveniji, saj ima kot glavno mesto in

s tem gospodarsko, politično in univerzitetno središče Slovenije poseben status

(Strateški razvojni in trţenjski načrt turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2007–

2013, 2006, str. 7). Kot univerzitetno središče Ljubljana privabi veliko študentov s

pomočjo programov za izmenjave. Kot glavno in največje mesto v Sloveniji se lahko

tudi pohvali z velikim številom namestitvenih kapacitet.

Na uradni spletni strani javnega zavoda Turizem Ljubljana je razvidna pestrost

turistične ponudbe, ki je primerna tudi za mlade. Ljubljana tako ponuja mladim

razgibano nočno ţivljenje v trendovskih nočnih barih in klubih, poletno festivalsko

dogajanje, ogledovanje znamenitosti, bogato koncertno dogajanje v Stoţicah in

Kriţankah ter adrenalinsko ponudbo, ki vključuje paintball ter panoramski ogled

Ljubljane z balonom, letalom ali helikopterjem

(http://www.visitljubljana.com/si/aktivnosti/).

Prestolnica Slovenije ima tako veliko potenciala za razvoj mladinskega turizma,

vendar mora upoštevati najnovejše smernice, ki kaţejo, da mladi med 18 in 34 letom

potujejo z najnovejšimi napravami in spijo v hostlih zaradi sproščenega vzdušja in ne

zaradi nizkih cen (http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/imate-wi-fi-in-

drugo-kar-zanima-sodobne-flashpackerje/309794). Potrebno je torej razviti dodatno

11 Lokalna, regionalna, nacionalna

19

ponudbo, ki vključuje nove tehnologije in omogoča spoznavanje mesta na bolj

sproščen način. Uporabimo lahko trend mest kot igrišč.

20

3 TREND MESTNA IGRIŠČA

3.1 Opis trenda mestna igrišča

Trend mesta kot igrišča je nastal kot rezultat razvoja treh komponent:

tehnologije,

lokacije oziroma destinacije in

urbane igre.

Tehnologija, kot prva komponenta, ima zelo pomemben vpliv na turizem, saj je njen

razvoj botroval k pospešenemu razvoju turizma. Začelo se je z industrializacijo v

Veliki Britaniji (Singh, 2008, str. 189) in nadaljevalo s parnimi ladjami ter parnimi vlaki

v 19. stoletju ter avtomobili, avtobusi in velikimi potniškimi letali po drugi svetovni

vojni (Palhares, 2003, str. 403).

Vzporedno s tehnologijo transporta se je razvijala tudi računalniška tehnologija, ki se

kot disciplina začne razvijati okoli leta 1940, medtem ko se osebni računalniki

pojavijo okoli leta 1970, prvi komercialni ponudniki interneta pa leta 1990 (Tedre,

2006, str. 260). Turizem in medmreţje tako do danes počasi postajata zaradi svojih

globalnih razseţnosti in dinamike razvoja organsko povezana (Kranjc, 2008, str.

1290).

Pomemben mejnik predstavlja leto 2007, ko je predstavljen pametni telefon iPhone s

strani ameriškega podjetja Apple

(http://money.cnn.com/2007/01/10/commentary/lewis_fortune_iphone.fortune/index.h

tm). Pametni telefoni se vsako leto bolj razvijajo in postajajo del našega ţivljenja, o

čemer pričajo naslednji podatki. V prvem četrtletju leta 2013 je bilo prvič prodanih več

pametnih telefonov kot navadnih telefonov

(http://search.proquest.com/docview/1347410125?accountid=31309), medtem ko je

prodaja pametnih telefonov prehitela prodajo prenosnih računalnikov ţe v letu 2011

(http://search.proquest.com/docview/851566933?accountid=31309). Pomemben

podatek je tudi, da ljudje preţivijo vse več časa na svojih mobilnih telefonih ter da naj

bi v letu 2014 uporaba mobilnega interneta prehitela uporabo interneta preko

računalnika (Ruţić, Biloš in Kelić, 2012, str. 152). »V letih 2011 in 2012 je bila

21

izvedena tudi raziskava o uporabi mobilnih naprav med študenti poslovne šole, v

kateri je ugotovljeno, da pametne mobilne telefone uporablja 44,3 % študentov, kar je

primerljivo z evropskimi podatki za starostno skupino med 18 in 29 let. Tablični

računalniki med študenti niso tako razširjeni (8,9 %), raste pa odstotek mobilnih

dostopov do spletne strani fakultete« (http://www.scribd.com/doc/90011836/Uporaba-

mobilnih-naprav-med-%C5%A1tudenti-poslovne-%C5%A1ole).

Za trend mesta kot igrišča je predvsem pomemben razvoj pametne tehnologije, saj

se mobilne naprave ves čas razvijajo in spreminjajo iz navadnega telefona v

večpredstavnostne komunikacijske naprave, ki pa ne omogočajo le komuniciranja in

povezovanja, temveč tudi uporabo storitev in mobilnih aplikacij (Hribar, 2008, str.

815).

Mobilna aplikacija je programska oprema, ki za uporabnika opravlja določena

opravila in je namenjena delovanju na mobilni napravi. Najpogosteje je uporabljena

na mobilnih telefonih in tabličnih računalnikih (Štricelj, 2012, str. 3).

Poleg mobilnih aplikacij je pomemben tudi razvoj lokacijskih storitev12, ki se prvič

pojavijo na Švedskem in v Estoniji leta 2001. Lokacijske storitve so zelo uporabne,

saj z njihovo pomočjo hitro najdemo lokacijo storitev, ki nas zanima13, in tudi zabavne

kot na primer FriendFinder14, ki nas opozori, ko se v bliţini nahajajo naši prijatelji

(Barnes, 2003, str. 60).

Medsebojna povezanost tehnologije in turizma je danes tako močna, da je

mednarodna turistična industrija začela dodajati tretji »T« k svojemu nazivu, in sicer

Tourism, Travel and Technology15 (Lopez de Avila, 2011, str. 10).

Druga komponenta je lokacija oziroma destinacija. »Destinacije danes delujejo v

konkurenčnem okolju, v katerem kakovost in sama storitev nista dovolj za

zadovoljitev kupca in ne sluţita kot orodje za diferenciacijo. Destinacijski

12 Location based services 13 Bliţnje bolnišnice, pošta, banka, obrtniki 14 Iskalec prijateljev 15 Turizem, potovanje in tehnologija

22

management se tako usmerja k ustvarjanju doţivetij, ki predstavljajo veliko vrednost

v očeh kupcev« (Pechlaner, Pichler in Herntrei, 2012, str. 35). Ustvarjalnost je

pomembna za razvoj turizma v mestih, saj konkurenca med mesti raste, zato se

razvijajo kreativne strategije za diferenciacijo destinacije

(http://www.academia.edu/3070326/Creativity_and_tourism_in_the_city).

Morgan et al. (2009, str. 212) pravijo, da turisti hočejo več kot osnovo oz. nastanitev

in naravno ali zgodovinsko ozadje. Iščejo udeleţbo, ugodje in čustveno zadovoljstvo

ter drugačno kakovost ţivljenja. Turistična destinacija, ki ţeli oskrbeti turista s

kakovostnim doţivetjem, lahko ponudi naslednje kategorije doţivetij: izobraţevalno,

estetsko, zabavno in eskapistično doţivetje (Pine in Gilmore 1998, 98).

Za vpeljevanja trenda mesta kot igrišča v Sloveniji je zelo primerna Ljubljana kot

turistična destinacija. »Ljubljana je prestolnica Slovenije in ponuja veliko pestrost

pokrajin na majhnem prostoru, saj ponuja odlično izhodišče za izlet na morje, k bistrim

jezerom, v gore ali v kraško podzemlje. Centralne Alpe, Panonsko niţavje, Dinarski kras

in Sredozemlje se nahajajo v kratkih razdaljah od Ljubljane. Poleg pestre ponudbe

naravnih znamenitosti ima Ljubljana tudi bogato zgodovino, ki se začne s kameno dobo.

Med kasnejša pomembnejša obdobja sodijo obdobje rimske Emone, srednjeveška

Ljubljana, obdobje Ilirskih provinc, obdobje Socialistične federativne republike Jugoslavije

in seveda obdobje samostojne Republike Slovenije« (Kladnik in Rojšek, 1994, str. 10, 14,

15, 36).

V Ljubljani se v letu 2013 nadaljujejo nadpovprečne stopnje rasti turističnega obiska

in prenočitev. Obiskovalci so julija 2013 v Ljubljani opravili za 9,2 odstotka več

prenočitev kot julija 2012, v prvih sedmih mesecih leta 2013 pa je Ljubljana rekordne

rezultate iz leta 2012 presegla za 7,6 odstotka oziroma imela dodatnih 35.000

prenočitev (http://www.slovenia.info/?e_casopis={6F374683-2649-433D-AE4A-

7B8E90F6D610}&id_newspaper={942C8B33-8429-48B1-AEB3-

9D9BFE4D49B2}&lng=1).

Glavne značilnosti turistične destinacije Ljubljana so:

z vidika primarnega mestnega značaja tvori zaokroţeno mestno turistično

destinacijo, ki ima vse ključne elemente, ki so pogoj za konkurenčno

pozicioniranje na mednarodnem turističnem trgu mestnih turističnih destinacij;

23

naravno in podeţelsko okolje, v katerega je umeščena, predstavlja privlačno

dopolnitev urbanega značaja, kar je v skladu s trendi;

umeščena je v privlačno naravno okolje ter vizualno in fizično kompaktna

oziroma tvori zaokroţeno celoto – Kamniško-Savinjske Alpe, Ljubljansko barje

in zelene površine v neposredni bliţini tvorijo privlačno scenografijo samemu

mestu;

Ljubljana na mednarodnem turističnem trgu velja za novo, privlačno in

priljubljeno destinacijo;

destinacija je središčna v drţavi in je z vseh vidikov povezav preprosto

dostopna;

destinacija predstavlja središčno pozicijo za odkrivanje glavnih turističnih

privlačnosti Slovenije (Strateški razvojni in trţenjski načrt turistične destinacije

Ljubljana za obdobje 2007–2013, 2006, str. 4).

Tretja komponenta so urbane igre. Urbane igre so nova oblika digitalnih iger, ki so

povezana z našim vsakodnevnim ţivljenjem preko tehničnih naprav in ljudi, ki nas

obkroţajo, in prostora, v katerem ţivimo (Grabianowski, 2005; v Pečnik, 2012, str. 2).

Urbane igre so nekakšna mešanica klasične igre, kot so skrivalnice in klasične

računalniške igre, kjer se uporabljajo prenosne električne naprave16 (UrbanTick,

2011; v Pečnik, 2012, str. 2).

Urbano igranje se začne leta 1990 s pojavom imenovanim »geocaching17«(Graham-

Rowe, 2005, str. 26). Udeleţenci geocachinga skrijejo objekte v naravi18 s pomočjo

sistema GPS19, da bi jih drugi udeleţenci našli. Za udeleţence je to pustolovska igra

(Pečnik, 2012, str. 24).

V letu 2003 je bila v Institute of Contemporary Arts20 v Londonu predstavljena urbana

igra Uncle Roy All Around You21, v kateri sodelujejo spletni in ulični udeleţenci v

realnih in virtualnih svetovih. Ulični igralci se prebijajo skozi mesto s pomočjo

16 Navigacijska naprava ali mobilni telefon 17 geolov 18 geozakladi 19 Globalno določanje lege 20 Inštitut za moderne umetnosti 21 Stric Roy povsod okoli tebe

24

namigov na njihovih PDA-jih22 in iščejo strica Roya, spletni igralci pa jih spremljajo in

jim pomagajo (Benford et al., 2006, 101). V Zdruţenih drţavah Amerike se je razvila

podobna igra, poimenovana Tracking Agama23. Gre za sodelovanje igralcev preko

spleta z igralci na sami lokaciji z namenom raziskovanja mesta Los Angeles in

njegove bogate zgodovine.

Urbane igre predstavljajo unikatno doţivetje in so tako primerne za uporabo v

turizmu, saj so oblikovane kot storitev kot interaktivno izkušnjo, ki je zelo podobna

gledališki predstavi z igralci, rekviziti in tudi kostumi (Solomon, 2004, str. 7).

Predstavljajo torej storitev, h kateri naj bi teţili v ekonomiji doţivetij kot sta si jo

zamislila Gilmore in Pine. Poleg tega so spodbudni tudi podatki ameriškega podjetja

Gartner, ki se ukvarja s svetovanjem in informacijsko tehnološkimi raziskavami, saj

so napovedali, da bo 80 % aktivnih uporabnikov interneta imelo drugo ţivljenje v

virtualnem svetu do leta 2011 (http://www.gartner.com/newsroom/id/503861).

Ko združimo vse tri komponente, pridemo do nastanka trenda mestna igrišča.

Trend je prvi opisal urednik spletnega bloga Event Manager, Julius Solaris, in sicer v

rubriki 10 Event Trens for 201324.

»Rubrika je bila prvič predstavljena leta 2010 in pritegnila pozornost 30.000 oseb,

zato so naslednje leto z rubriko nadaljevali. Trendi so napovedani na podlagi

raziskav in podatkov. Za leto 2013 je bila raziskava osredotočena na 300 start up25

podjetij. Nekatera so bila predstavljena na turističnih sejmih IMEX in EIBTM«

(http://www.eventmanagerblog.com/10-event-trends-2013).

Trend predstavlja preprosto, a zanimivo idejo. S pomočjo pametne tehnologije26 naj

bi turisti doţiveli pustolovsko dogodivščino v mestu. Spoznavanje znamenitosti,

pomembnih zgodovinskih obdobij, dogodkov in osebnosti postane unikatno doţivetje,

ki na zabaven način pribliţa destinacijo turistu.

22 osebni digitalni pomočnik 23 Iskanje Agame 24 10 trendov menedţmenta prireditev za leto 2013 25 zagonskih 26 pametni telefon, tablični računalnik, mobilne aplikacije

25

Trend se lahko uporablja kot teambuilding dogodek ali kot dopolnilna storitev. Na

spletnem blogu Event Manager so omenjeni tudi trije ponudniki, ki so oblikovali

storitve na podlagi omenjenega trenda, in sicer mobilna aplikacija Escape from the

Tower27 ter podjetji Moove in Urban Gaming (http://www.eventmanagerblog.com/10-

event-trends-2013).

3.2 Primer dobre prakse v tujini

Med tremi ponudniki storitev na podlagi trenda mestna igrišča je najbolj zanimiva

mobilna aplikacija Escape from the Tower

(http://www.hrp.org.uk/TowerofLondon/Planyourvisit/EscapetheTowerapp). Gre za

aplikacijo, ki vodi turiste po znamenitem Tower of London na drugačen način.

Uporabnik si naloţijo aplikacijo na mobilno napravo in izberejo zapornika, ki mu bodo

pomagali pobegniti. Zaporniki, ki so na izbiro, so tudi dejansko pobegnili iz Towerja

potem, ko so bili tam zaprti. Trije najbolj izvirni ubeţniki so bili Henry Laurens28, John

Gerard29 in Ranulf Flambard30. Poleg njih je na izbiro tudi presenetljiv zapornik, in

sicer polarni medved, ki je bil darilo norveškega kralja Henryju III. Izbrani zapornik

uporabnike vodi po Tower of London in jim daje namige ter pove zanimivosti.

Uporabniki poleg zapornikov lahko srečajo tudi druge osebnosti, kot so na primer

Anne Boleyn31 in Guy Fawkes32.

Skozi igro torej uporabniki spoznavajo zgodovino in se zabavajo. Poleg tega lahko

beleţijo svoj rezultat in se s tem uvrstijo v ţrebanje za nagrado33.

3.3 Možnosti vključitve trenda v ponudbo Ljubljane

Politika razvoja Ljubljane v zadnjih letih je prinesla veliko sprememb in novosti, ki

lahko sluţijo uvajanju trenda mesta kot igrišča v turistično ponudbo Ljubljane.

Pametna tehnologija je del trenda in za svoje delovanje potrebuje dostop do spleta. V

27 Pobeg iz stolpa 28 Američan, ki je bil zaprt zaradi zbiranja denarja v namene vojne za neodvisnost 29 jezuitski duhovnik 30 prvi zapornik, ki mu je uspelo pobegniti 31 druga ţena Henrya VIII. 32 vojaški strokovnjak za eksplozive, ki je poskušal ubiti kralja Jamesa 33 po navadi vstopnice za različne znamenitosti

26

letu 2013 je začel delovati projekt WiFreeLjubljana, ki je nastal s sodelovanjem

Mestne občine Ljubljana, Telekoma Slovenije in druţbo NIL d. o. o. Projekt ponuja

uporabnikom priklop na brezţično komunikacijsko omreţje, da pridobijo moţnost

dostopa in uporabe interneta na vseh območjih, ki so pokrita z brezţičnim

komunikacijskim omreţjem WiFreeLjubljana. Vsak uporabnik ima brezplačno kvoto

60 minut na dan. Projekt je v začetnem stadiju in pokriva območje mestnega jedra

Ljubljane, kar je za vključitev trenda v ponudbo zadovoljiva pokritost, saj se večina

znamenitosti nahaja ravno v mestnem jedru

(http://www.wifreeljubljana.si/sl/wifreeljubljana#anchor-content).

Druga pomembna sprememba v Ljubljani je uvedba turistične kartice Urbana, s

katero turisti plačujejo prevoz, vstopnine v kulturne ustanove, dostop do turističnih

privlačnosti in ponudbo Turizma Ljubljana34 (http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-

ljubljani/v-srediscu/68706/detail.html).

Poleg ţe uvedenih sprememb in novosti so pomembni tudi načrti za bliţnjo

prihodnost. Ţupan in vodstvo občine Ljubljana načrtujeta zaprtje Slovenske ceste za

avtomobilski promet od jeseni 2013 (http://www.dnevnik.si/ljubljana/1042551467). Ta

ukrep naj bi bil nadgradnja zaprtja središča mesta v letu 2007. Z zaprtjem središča

mesta je omogočeno bolj prosto gibanje turistov, ki bi se tako laţje osredotočili na

iskanje namigov in se pomikali od ene znamenitosti do druge.

Bogata zgodovina Ljubljane ponuja veliko obdobij in osebnosti, ki bi jih lahko vključili

v igro, npr.: Jazona in argonavte35, Zlatega Emonca36, Franceta Prešerna37 in Joţeta

Plečnika.

SOL Institute v Ljubljani je pred nekaj leti oblikoval zanimiv mestni ogled pod imenom

Zmajeva šifra, ki ga je navdihnila knjiga Dana Browna, Da Vincijeva šifra

(http://www.solinstitut.com/content.php?section=zabavni_teambuilding_programi&pa

ge=90). Udeleţenci so vajenci skrivne bratovščine Kazamata, ki so varovanci

starodavnega znanja – ključ do bogastva, uspeha in harmonije, ki se skriva v Zmajevi

34 vodeni ogled mesta, izposoja digitalnega vodiča 35 legenda o ljubljanskem zmaju 36 rimska Emona 37 Povodni moţ in Urška

27

šifri. Cilj je opraviti vse dane naloge in odkriti starodavno skrivnost. Zmajeva šifra bi

lahko bila odlična podlaga za uvajanje trenda mesta kot igrišče v turistično ponudbo

Ljubljane, saj je zgodba zanimiva, dogajanje je postavljeno v središče Ljubljane in

potrebno je le preoblikovati ponudbo v mobilno aplikacijo, primerno za mlade turiste.

Ker imamo več osebnosti, bi lahko oblikovali več zgodb in bi tako uporabniki izbirali

med različnimi pustolovščinami.

Kot del nove turistične ponudbe38 bi lahko vključili tudi raznovrstne proizvode, ki bi bili

naprodaj na različnih prodajnih mestih. Proizvodi bi vključevali majice, kape,

zapestne trakove in nalepke z logotipom igre39 ter figurice, ki upodabljajo posamezne

osebnosti.

Zanimiv dodatek ponudbi bi bila tudi vključitev ljubljanskih gostiln z dolgoletno

tradicijo40 in s tem ponudbo slovenske kulinarike.

38 na osnovi trenda mesta kot igrišča 39 vključuje eno od osebnosti in ime pustolovščine 40 Šestica, Figovec

28

4 EMPIRIČNA RAZISKAVA

4.1 Namen raziskave

Namen raziskave je s pomočjo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja

ugotoviti, kakšna je uporaba pametne tehnologije mladih v vsakdanjem ţivljenju in v

turistične namene, kakšno je njihovo mnenje o mladinskem turizmu v Sloveniji in ali

jih zanima nova turistična ponudba na osnovi trenda mest kot igrišč.

4.2 Cilji raziskave

Cilji raziskave so:

izvedba kvalitativne raziskave – fokusna skupina,

oblikovanje anketnega vprašalnika,

izvedba kvantitativne raziskave – anketiranja,

analiza rezultatov,

preverjanje hipotez.

4.3 Raziskovalne hipoteze

Raziskava višine in strukture turistične potrošnje domačih in tujih turistov v Ljubljani v

letu 2008 je pokazala zelo nizko potrošnjo na področjih kulture, zabave, rekreacije in

nakupov, ki sestavljajo dodatno turistično ponudbo

(http://www.slideshare.net/visitljubljana/analiza-strukture-in-viine-turistine-potronje-v-

ljubljani-v-letu-2008). Na tej osnovi predpostavljam, da tudi mladi turisti v Ljubljani

potrošijo malo za dodatno turistično ponudbo, kar pomeni, da jo je premalo ali da ni

zanimiva in zato postavljam trditev:

H 1: Mladi turisti niso zelo zadovoljni s turistično ponudbo za mlade v Sloveniji.

Raziskava prodaje pametnih telefonov kaţe, da je največ uporabnikov starih med 18

in 34 let, saj ima kar 53 % oseb starih med 18 in 24 letom in 64 % oseb starih med

25 in 34 let v lasti pametni telefon

(http://www.informationweek.com/mobility/business/young-adults-drive-smartphone-

sales/232300634), zato postavljam trditev:

29

H 2: Mladi turisti pogosto uporabljajo pametno tehnologijo v vsakdanjem

življenju.

Internet je primarni vir turističnih informacij, saj si s spletom pri pridobivanju informacij

v zvezi s potovanjem pomaga 95 % njegovih uporabnikov (Kranjc, 2008, str. 1290).

Mladi turisti ga uporabljajo kot referenco in za planiranje potovanja (WYSE, 2012, str.

8), zato postavljam trditev:

H 3: Mladi turisti uporabljajo pametno tehnologijo tudi v turistične namene.

Večina mobilnih aplikacij na osnovi lokacijskih storitev je namenjena turistom, ki ţelijo

odkrivati mesto in se počutiti kot lokalni prebivalec

(http://popupcity.net/technology/top-5-apps-for-exploring-the-city/), kar je značilno za

mlade turiste (Moisa, 2010, str. 645), zato postavljam trditev:

H 4: Mladi turisti si želijo uporabljati pametno tehnologijo tudi pri spoznavanju

turističnih znamenitosti.

4.4 Kvalitativna raziskava – fokusna skupina

Po pregledu literature in virov sem začela s pripravami na fokusno skupino. Najprej

sem poiskala udeleţence. Kandidati za fokusno skupino so morali imeti status

rednega ali izrednega študenta, zaţelen kriterij je bila tudi starostna skupina med 18

in 35 let, vendar so prišli v poštev tudi starejši študenti, ki izredno študirajo.

Poleg statusa študenta sem bila pozorna tudi na to, da sta oba spola enakovredno

zastopana. Kandidate sem iskala med študenti fakultete, ki jo tudi sama obiskujem,

in preko spletnega socialnega omreţja Facebook. Ker so vsi udeleţenci študenti,

smo se dogovorili, da bodo srečanja potekala v popoldanskih urah v prostorih

Fakultete za komercialne in poslovne vede v Ljubljani. Fokusno skupino so sestavljali

štirje udeleţenci, katerih sociodemografski podatki so predstavljeni v tabeli 1.

30

Tabela 1: Udeleţenci fokusne skupine (lasten vir)

Oseba SPOL STAROST ŠOLA

N. K. Ţenski 22 Fakulteta za komercialne in poslovne vede

L. Š. Ţenski 24 Biotehniški izobraţevalni center Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem

M. Z. Moški 25 Biotehniška fakulteta

G. O. Moški 26 Turistica

Srečanje je potekalo 20. 6. 2013 v prostorih Fakultete za komercialne in poslovne

vede v Ljubljani med 17:00 in 18:30. Na začetku srečanja sem udeleţencem

predstavila namen srečanja in kako naj bi srečanje potekalo. Potem sem jim

postavila vprašanja, ki sem jih predhodno oblikovala na osnovi prebrane literature.

Udeleţenci so sodelovali in odgovarjali na zastavljena vprašanja. Njihove odgovore

sem zapisovala in jih kasneje prepisala.

Rezultati fokusne skupine so podani v nadaljevanju. Zbrana bistva mnenj sodelujočih

v fokusni skupini sem zapisala za vsako temo posebej.

Tema 1: PAMETNA TEHNOLOGIJA

Prva sodelujoča iz fokusne skupine pametno tehnologijo uporablja ţe dve leti. Všeč ji

je, ker poenostavi npr. dostop do določenih spletnih strani. Ni pa ji všeč, da smo s to

vrsto tehnologije ţe kar malce zasvojeni. Preko pametnega telefona vsak dan

dostopa do facebooka in elektronske pošte ter redno pregleduje cene letalskih

vozovnic, saj rada potuje. Tabličnega računalnika nima. Pametne tehnologije ne

uporablja za plačevanje storitev, pri katerih je potrebno dati podatke o bančni kartici.

Pametno tehnologijo uporablja tudi v turistične namene, in sicer za redno

pregledovanje cen letalskih vozovnic.

Druga sodelujoča uporablja pametno tehnologijo pribliţno eno leto. Všeč ji je, da

hitreje in bolj enostavno pride do informacij, ni pa ji všeč da se določene aplikacije

plačujejo preko interneta. Preko pametnega telefona vsak dan dostopa do facebooka

in elektronske pošte, ima pa tudi aplikacije za dnevni horoskop in igranje igric.

31

Tabličnega računalnika nima. Pametne tehnologije ne uporablja za plačevanje preko

spleta, razen z Moneto, saj je glede tega še nezaupljiva. Pametno tehnologijo

uporablja tudi v turistične namene, in sicer pred potovanjem pregleda ocene

nastanitev in mnenja.

Tretji sodelujoči uporablja pametno tehnologijo malo več kot dve leti. Všeč mu je, da

tehnologija ves čas napreduje in vsakič, ko brska in išče nove aplikacije, najde nekaj

novega, kar je hkrati tudi koristno, npr. zabavne igrice, ki jih lahko igra, ko čaka v vrsti

ali hitro plačevanje storitev. Niso mu všeč visoke cene za dostop do interneta kjerkoli

in kadarkoli. Preko pametnega telefona vsak dan dostopa do facebooka, elektronske

pošte, igra igrice, pred kratkim si je uredil tudi dostop do elektronskega bančništva.

Občasno uporablja tudi tablični računalnik (ki sicer ni njegov) za dostop do

facebooka, elektronske pošte in aplikacije, ki predvaja stare filme. Pri uporabi

pametne tehnologije nima zadrţkov glede plačevanja preko spleta ali česa drugega.

Pametno tehnologijo uporablja tudi v turistične namene, in sicer za pregled cen in

ocen.

Četrti sodelujoči uporablja pametno tehnologijo ţe dlje časa. Začel jo je uporabljati na

poslovnem področju, saj je v srednji šoli kot gostinec veliko delal v restavracijah in

cateringu, ki so uporabljali pametno tehnologijo za nadzor nad kvaliteto ţivil in pri

poslovanju z dobavitelji ter strankami. Danes jo uporablja tudi zasebno. Všeč mu je

vsestranskost, saj jo lahko uporablja zasebno in poslovno. Niso pa mu všeč

previsoke cene za dostop do brezţičnega interneta. Preko pametnega telefona

vsakodnevno ostaja v stiku s prijatelji preko facebooka in elektronske pošte, ima pa

tudi kar nekaj aplikacij za različna področja (zelo rad obdeluje slike in jim dodaja

okvirje ali različne kontraste). Preko tabličnega računalnika ustvarja glasbo z

aplikacijami, prebere kakšno knjigo in pogleda novice po svetu. Pametno tehnologijo

ne uporablja za gledanje filmov ali videospotov, ker jih raje gleda na velikem zaslonu.

Pametno tehnologijo uporablja tudi v turistične namene, in sicer predvsem v obliki

aplikacij, ki ti pokaţejo primere itinerarjev za kakšno destinacijo ter tudi za primerjavo

cen in mnenja uporabnikov.

32

Tema 2: MLADINSKI TURIZEM

Prva sodelujoča pozna le turistično agencijo Collegium kot ponudnika mladinskega

turizma v Sloveniji41. S Collegiumom je potovala le v tujino, in sicer na končni izlet v

Zakintos pred 2 leti. Na izlete po Sloveniji hodi pogosto, ko ima prost dan. Kot kriterij

za izbiro v primeru izletov po Sloveniji navaja destinacije, kjer je narava, mir in niso

zasoljene cene. Na počitnice v Sloveniji ne hodi. V Ljubljani je v vlogi turista redko.

Pride le ob posebnih priloţnostih (boţič – priţig luči) in pri ogledih gleda na ceno in

da ni prevelike gneče. Popuste za mlade uveljavlja pri nakupu vozovnic.

Druga sodelujoča pozna tudi le turistično agencijo Collegium kot ponudnika

mladinskega turizma v Sloveniji, vendar z njimi nikoli ni potovala niti po Sloveniji niti v

tujino. Na izlete po Sloveniji hodi nekajkrat na leto. Kot kriterij za izbiro v primeru

izletov po Sloveniji navaja mesta, kjer so prireditve, festivali. Na počitnice v Sloveniji

hodi zelo redko, kot kriterij za izbiro počitnic v Sloveniji pa navaja ugodne cene. V

Ljubljani je v vlogi turista redko, in sicer ko je lepo vreme obišče staro Ljubljano. Pri

izbiri ogledov gleda na ceno pa tudi na kakšen način je izveden ogled (da ni preveč

suhoparno naštevanje podatkov). Popuste za mlade uveljavlja pri nakupu vstopnic za

prireditve ali za oglede pa tudi pri prehrani in prevozu.

Tretji sodelujoči pozna turistične agencije Collegium, Supratravel in Jupiter kot

ponudnike mladinskega turizma v Sloveniji. Z omenjenimi agencijami ni potoval po

Sloveniji, je pa potoval v tujino s Collegiumom, in sicer v Zagreb na koncert leta 2010

in isto leto v Bratislavo za novo leto. Na izlete po Sloveniji hodi bolj redko, kot kriterij

za izbiro v primeru izletov po Sloveniji navaja lepo naravo, veliko aktivnosti, ugodno

ceno in dostopnost. Na počitnice v Sloveniji hodi redko, kot kriterij za izbiro pa navaja

zanimive aktivnosti v bliţini. Tretji sodelujoči ţivi v Ljubljani in je zelo redko v vlogi

turista v Ljubljani, npr. ko gre na kakšno prireditev. Zanima ga utrip mesta in njihovi

prebivalci, ogledi znamenitosti ga redko pritegnejo, tudi v drugih mestih z izjemo

41 Pred srečanjem sem se pripravila in našla še nekaj turističnih agencij za mlade

(Trinity travel) ali s ponudbo za mlade (Potepuh, Palma, Galileo 3000, Jereb) ter jih

povprašala če jih poznajo. Odgovor je bil ne razen v primeru Palme, za katero so ţe

slišali ne pa tudi da ima posebna potovanja za mlade.

33

svetovno znanih, npr. Eifflov stolp v Parizu. Popuste za mlade uveljavlja pri prevozu,

prehrani, nakupu telefona in vstopnic za razne prireditev.

Četrti sodelujoči pozna turistični agenciji Collegium in Jupiter kot ponudnika

mladinskega turizma v Sloveniji. Po Sloveniji je potoval s Collegiumom in sicer leta

2011 na smučarski parti festival na Mariborskem Pohorju. V tujino je potoval po

srednji šoli na končni izlet v Španijo s Supratravel ter dvakrat v Beograd za novo leto

s Collegiumom. Na izlete po Sloveniji je hodil zelo pogosto, ko je bil mlajši, zdaj pa

redko. Pri kriterijih za izbiro v primeru izletov po Sloveniji navaja, da se odloča s

prijatelji, glede na to kaj jih trenutno zanima – festivali, kulturne prireditve, poleti skok

do morja, v hladnejših časih pa radi hodijo v hribe. Na počitnice v Sloveniji hodi

redko, predvsem poleti za vikend na morje. Kot kriterij za izbiro navaja prost dostop

do plaţe in ceno namestitve. Četrti sodelujoči trenutno ţivi v Ljubljani in je redko v

vlogi turista. Rad si ogleduje znamenitosti, vendar raje prebere kaj o njih in si jih sam

ogleda, saj so vodiči zanj preveč dolgočasni. Popust za mlade uveljavlja povsod kjer

nanj naleti.

Tema 3: PAMETNA TEHNOLOGIJA IN MLADINSKI TURIZEM

Prva sodelujoča potuje v lastni reţiji, ko potuje z druţino. Preko agencije potuje, ko

potuje z letalom. Za rezervacije in plačevanje storitev ne uporablja pametne

tehnologije. Meni, da bi pametna tehnologija kot sestavni del storitve

znamenitosti/kraja povečala zanimanje, saj je v turizmu zelo pomembno da vedno

ponujaš nekaj novega. Trend mestna igrišča pozna, saj je o njem slišala na

predavanjih in se ji zdi zelo zanimivo. Meni, da smo vsi vedno zelo zaposleni in bi

nam prišlo prav malo igre. Obravnavana tema se ji zdi zanimiva, predvsem pametna

tehnologija tudi kot promocija Slovenije in njene turistične ponudbe.

Druga sodelujoča ne potuje v lastni reţiji. Preko agencije potuje, ko gre na počitnice.

Za rezervacije in plačevanje storitev ne uporablja pametne tehnologije. Meni, da bi

pametna tehnologija kot sestavni del storitve znamenitosti/kraja povečala zanimanje.

Trenda mestna igrišča ne pozna, se ji zdi pa dobra ideja ter nov način za

spoznavanje nečesa, kar si ţe videl (npr. mesto, kjer ţiviš). Obravnavana tema se ji

zdi zanimiva in meni, da bi se v Sloveniji morali začeti malo bolj ukvarjati s turizmom

34

za mlade, ki so specifična skupina, ki potrebuje zanimive in cenovno dostopne

programe. Poleg tega se ji zdi, da so programi za mlade preveč usmerjeni zgolj v

tujino.

Tretji sodelujoči potuje v lastni reţiji, ko potuje z druţino. Preko agencije potuje

večkrat s prijatelji, ko gredo na koncerte v tujino ali za par dni na počitnice. Za

rezervacije in plačevanje storitev uporablja pametno tehnologijo. Meni, da bi pametna

tehnologija kot sestavni del storitve znamenitosti/kraja povečala zanimanje, saj

tehnologija zelo napreduje in postaja sestavni del našega ţivljenja in pričakujemo, da

se bomo z njo srečali povsod, tudi v turizmu. Trenda mestna igrišča ne pozna, se mu

pa zdi zanimiv koncept, ki je primeren za vse starosti. Meni, da je obravnavana tema

aktualna, saj je napredek v tehnologiji hiter in zahteva hitro prilagajanje

spremembam, predvsem s strani mladih.

Četrti sodelujoči potuje v lastni reţiji, ko potuje s prijatelji in z avtomobilom. Preko

agencije potuje s prijatelji na krajša in daljša potovanja. Pametno tehnologijo

uporablja predvsem za plačilo vstopnic za prireditve, za rezervacije redko. Meni, da

bi pametna tehnologija kot sestavni del storitve znamenitosti/kraja povečala

zanimanje, saj imamo ljudje vedno radi inovacije in nove poglede na stvari. Trenda

mestna igrišča ne pozna. Meni, da bi bil zanimiv način za spoznavanje mesta ter

potencialno sproščujoč, ker bi se lahko odklopil od šole, sluţbe in drugih obveznosti.

Glede obravnavane teme meni, da je turizem v Sloveniji ena od tistih dejavnosti, ki

ima veliko potenciala in jo je treba razvijati ter iskati nove ideje, kako bi postavili

Slovenijo na zemljevid. Poleg tega je mnenja, da so mladi vse bolj samostojni in

iščejo nove priloţnosti, zato je tematika zanimiva in potrebuje analizo.

Sklepne ugotovitve glede zgornjih ugotovitev so:

Na področju pametne tehnologije:

sodelujoči so dobro seznanjeni s pametno tehnologijo in je vsakodnevno

prisotna v njihovem ţivljenju;

kot prednost omenjajo predvsem priročnost in enostavno uporabo kot slabost

pa visoke cene dostopa do interneta in odvisnost od tehnologije;

pametno tehnologijo pogosteje uporabljajo preko pametnega telefona;

35

nekaj nezaupanja obstaja glede plačevanja preko spleta;

pametno tehnologijo uporabljajo v turistične namene, v večji meri za pregled

cen in v manjši za rezervacije in plačevanje storitev.

Na področju mladinskega turizma:

sodelujoči so dobro seznanjeni predvsem s turistično agencijo Collegium,

druge so jim manj znane;

s turističnimi agencijami potujejo predvsem v tujino;

po Sloveniji potujejo redkeje, kriteriji za odločanje so zelo različni;

v Ljubljani so redko v vlogi turista, predvsem hodijo na prireditve, na oglede

znamenitosti redko ali nikoli;

popuste za mlade uveljavljajo na vseh področjih.

Na področju pametne tehnologije in mladinskega turizma:

sodelujoči potujejo tako v lastni reţiji kot preko agencije, v lastni reţiji s

prijatelji in druţino, preko agencije pa predvsem v tujino z letalom;

vsi so mnenja, da bi pametna tehnologija naredila znamenitosti bolj zanimive;

večinoma ne poznajo trenda mestna igrišča, se jim pa zdi spoznavanje mesta

skozi igro zanimiva ideja.

Na osnovi prebrane literature in rezultatov fokusne skupine sem oblikovala izhodišča

in anketni vprašalnik za kvantitativno raziskavo – anketiranje.

4.5 Kvantitativna raziskava

Po fokusni skupini sem oblikovala anketni vprašalnik in ga testirala na srečanju s 4

študenti, ki je potekalo 15. 7. 2013 v prostorih Knjiţnice Otona Ţupančiča med 16:00

in 17:00. Po srečanju sem v anketni vprašalnik vnesla popravke. Ko je bil anketni

vprašalnik dokončno pripravljen, sem ga s pomočjo spletne strani www.1ka.si

preoblikovala v elektronsko obliko. Anketiranje je potekalo preko omenjene spletne

strani na povabilo preko elektronskega naslova; in sicer v obdobju od 17. 7. 2013 do

8. 8. 2013. V tem obdobju so anketo pravilno in v celoti izpolnili 103 anketiranci.

36

Anketa (glej prilogo 1) je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu so tri vprašanja, ki

se nanašajo na osebne podatke, in sicer spol, starost in način študija. Drugi del

ankete se nanaša na pogostost uporabe pametne tehnologije, tretji del pa na

mladinski turizem v Sloveniji. V zadnjem delu sta dve vprašanji, ki se nanašata na

trend mest kot igrišč.

V drugem in tretjem delu ankete so anketiranci svoja mnenja podali s pomočjo

petstopenjske lestvice.

Pri vprašanju o pogostosti uporabe pametne tehnologije so trditve ocenjevali s

številkami, pri čemer je 5 pomenilo – zelo pogosto (večkrat dnevno), 4 – pogosto

(večkrat tedensko), 3 – niti pogosto niti redko (večkrat mesečno), 2 – redko (večkrat

letno), 1 – nikoli.

Podobna lestvica je bila uporabljena pri vprašanju o pogostosti organiziranja

izletov in počitnic v Sloveniji, pri čemer je 5 pomenilo – zelo pogosto (dva- ali

večkrat mesečno), 4 – pogosto (enkrat mesečno), 3 – niti pogosto niti redko (dva- ali

večkrat letno), 2 – redko (enkrat letno), 1 – nikoli.

Petstopenjska lestvica je bila uporabljena tudi pri vprašanju o zadovoljstvu s

ponudbo izletov in počitnic za mlade v Sloveniji, pri čemer je 5 pomenilo – zelo

zadovoljen, 4 – zadovoljen, 3 – niti zadovoljen niti nezadovoljen, 2 – nezadovoljen, 1

– zelo nezadovoljen.

4.6 Analiza rezultatov kvantitativne raziskave

4.6.1 Rezultati prvega dela ankete

Prvo vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom pridobivanja sociodemografskih podatkov

anketirancev. Rezultati so prikazani v grafu 1. Prevladujejo ţenske, saj je skoraj dve

tretjini anketiranih ţenskega spola.

37

Graf 1: Spol anketirancev

35%

65% moški

ženski

(lasten vir)

Drugo vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom pridobivanja sociodemografskih podatkov

anketirancev. Rezultati so prikazani v grafu 2. Povprečna starost anketirancev je 23,6

let. Najniţja starost anketirancev je 19 let in najvišja starost je 32 let. Anketirani

študenti so razvrščeni v tri starostne skupine: 18–24 let, 25–29 let in 30–35 let.

Največ anketirancev je v starostni skupini 18–24 let, in sicer 64 %. Sledi ji starostna

skupina 25–29 let s 30 %, najmanj anketirancev pa je v starostni skupini 30–35 let, v

kateri je samo 6 % anketirancev.

38

Graf 2: Starost anketirancev

64%

30%

6%

18-24

25-29

30-35

Star

ost

ne

sku

pin

e

(lasten vir)

Tretje vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom ugotavljanja deleţa rednih in izrednih

študentov. Rezultati so predstavljeni v grafu 3 in kaţejo, da je med anketiranci več

rednih (51 %) kot izrednih študentov (49 %), vendar je razlika minimalna.

Graf 3: Način študija

51%49%

redni

izredni

(lasten vir)

39

4.6.2 Rezultati drugega dela ankete

Četrto vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom ugotavljanja pogostosti uporabe pametne

tehnologije mladih v vsakdanjem ţivljenju in v turistične namene. Rezultati so

predstavljeni v grafu 4, in sicer kot povprečne vrednosti za vsako posamezno

spremenljivko.

Z rdečo barvo so v grafu označene vrednosti, ki predstavljajo zelo pogosto uporabo

pametne tehnologije. Ugotovimo lahko, da anketiranci zelo pogosto uporabljajo

pametno tehnologijo na splošno (4,6) ter za ohranjanje stika s prijatelji (4,5).

Z zeleno barvo so v grafu označene vrednosti, ki predstavljajo pogosto uporabo

pametne tehnologije. Anketiranci pogosto uporabljajo pametni telefon (4,4), pametno

tehnologijo za shranjevanje slik (4,3) ter drugo pametno tehnologijo (3,9).

Z vijolično barvo so v grafu označene vrednosti, ki predstavljajo niti pogosto niti redko

uporabo pametne tehnologije. Ugotovimo lahko, da anketiranci niti pogosto niti redko

uporabljajo tablični računalnik (3,4) ter pametno tehnologijo v turistične namene (3,4).

Razlika med uporabo pametnega telefona in tabličnega računalnika je kar velika,

vendar je pričakovana, saj, kot je omenjeno v podpoglavju 3.1, 44 % študentov

uporablja pametni telefon, medtem ko tablični računalnik le slabih 9 %.

Povprečne vrednosti pri uporabi pametne tehnologije v turistične namene se gibajo

okoli vrednosti 3: uporaba pri pregledu (3,4), ocena turistične ponudbe (3,3),

primerjava cen nastanitve in prevoza (3,3), uporaba pri kontaktiranju ponudnikov

(3,1), rezervacija storitev (3,1) in plačilo storitev (2,7). Najniţjo vrednost dobimo pri

plačevanju storitev preko spleta (2,7), kar se je nakazovalo ţe pri pogovoru s fokusno

skupino.

40

Graf 4: Pogostost uporabe pametne tehnologije

4,6

4,5

4,4

4,3

3,9

3,4

3,4

3,4

3,3

3,3

3,1

3,1

2,7

0 1 2 3 4 5

Pametno tehnologijo (na splošno-vse skupaj) uporabljam

Za ohranjanje stika s prijatelji (socialna omrežja) uporabljam pametno tehnologijo

Pametni telefon uporabljam

Za shranjevanje slik uporabljam pametno tehnologijo

Drugo pametno tehnologijo uporabljam

Tablični računalnik uporabljam

V turistične namene uporabljam pametno tehnologijo

Za pregled turistične ponudbe uporabljam pametno tehnologijo

Za primerjavo cen (prevoza, namestitve) uporabljam pametno tehnologijo

Za oceno turistične ponudbe uporabljam pametno tehnologijo

Za kontakt s ponudniki turistične ponudbe uporabljam pametno tehnologijo

Za rezervacijo storitev (prevoza, namestitve, ogledov) uporabljam pametno tehnologijo

Za plačilo storitev (prevoza, namestitve, ogledov) uporabljam pametno tehnologijo

(lasten vir)

41

4.6.3 Rezultati tretjega dela ankete

Peto vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom ugotoviti, kako pogosto mladi počitnikujejo v

Sloveniji oziroma kako pogosto hodijo na izlete po Sloveniji v lastni reţiji ali preko

agencije. Rezultati so predstavljeni v grafu 5, in sicer kot povprečne vrednosti za

vsako posamezno spremenljivko.

Graf 5: Pogostost organiziranja izletov in počitnic v Sloveniji

3,0

2,4

2,2

2,0

1,7

1,7

1,6

1,6

0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0

Na izlete po Sloveniji se odpravim

Izlete (v Sloveniji) v lastni režiji organiziram

V Sloveniji počitnikujem (vsaj 1 nočitev)

Počitnice (v Sloveniji, vsaj 1 nočitev) v lastni režiji organiziram

Izlete (v Sloveniji) preko agencije organiziram

Izlete (v Sloveniji) delno v lastni režiji delno preko agencije organiziram

Počitnice (v Sloveniji, vsaj 1 nočitev) preko agencije organiziram

Počitnice (v Sloveniji, vsaj 1 nočitev) delno v lastni režiji delno preko

agencije organiziram

(lasten vir)

42

Z vijolično barvo so v grafu označene vrednosti, ki predstavljajo pogostost oz.

redkost organiziranja izletov ali počitnic v Sloveniji. Ugotovimo lahko, da anketiranci

na izlete po Sloveniji hodijo niti pogosto niti redko (3,0).

Z modro barvo so v grafu označene vrednosti, ki predstavljajo redko organizacijo

izletov ali počitnic v Sloveniji. Anketiranci redko izlete organizirajo v lastni reţiji (2,4),

preko agencije (1,7) ali delno v lastni reţiji delno preko agencije (1,7). Prav tako

redko počitnikujejo v Sloveniji (2,2) in organizirajo počitnice v lastni reţiji (2,0), preko

agencije (1,6) ali delno v lastni reţiji delno preko agencije (1,6).

Rezultati kaţejo, da se anketiranci pogosteje odločajo za izlet kot pa počitnice v

Sloveniji. Poleg tega izlete in počitnice najpogosteje sami organizirajo, sledi

organizacija preko agencije, najredkeje pa se odločajo za organizacijo deloma v

lastni reţiji deloma preko agencije.

Šesto vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom ugotavljanja zadovoljstva študentov s ponudbo

izletov in počitnic za mlade v Sloveniji. Rezultati so predstavljeni v grafu 6, in sicer

kot povprečne vrednosti za vsako posamezno spremenljivko.

Rezultati kaţejo, da anketirani študenti niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s

ponudbo počitnic in izletov za mlade v Sloveniji, saj se pri obeh povprečna vrednost

giblje okoli 3. Malo manj zadovoljni so s ponudbo izletov za mlade v Sloveniji, vendar

je razlika minimalna.

43

Graf 6: Zadovoljstvo s ponudbo izletov in počitnic za mlade v Sloveniji

3,0

2,9

0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0

S ponudbo izletov za mlade v Sloveniji sem

S ponudbo počitnic za mlade v Sloveniji sem

(lasten vir)

4.6.4 Rezultati četrtega dela ankete

Sedmo vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom ugotavljanja poznavanja trenda mesta kot

igrišča med študenti. Rezultati so predstavljeni v grafu 7.

Rezultati kaţejo, da kar 55 % anketiranih trend pozna. Tako visok rezultat ni bil

pričakovan, vendar je med anketiranimi kar nekaj študentov turizma, ki so trend

predvidoma spoznali na predavanjih.

44

Graf 7: Poznavanje trenda mest kot igrišč

55%45%

Da

Ne

(lasten vir)

Osmo vprašanje

Vprašanje je zastavljeno z namenom ugotavljanja, kolikšno je zanimanje študentov

za turistično ponudbo, oblikovano na osnovi trenda mesta kot igrišča. Rezultati so

predstavljeni v grafu 8.

Rezultati so zelo spodbudni, saj kaţejo zelo veliko zanimanje za tovrstno ponudbo,

saj je kar 87 % anketiranih označilo, da jih zanima turistična ponudba, oblikovana na

osnovi trenda mesta kot igrišča.

45

Graf 8: Zanimanje za ponudbo na osnovi trenda mest kot igrišč

87%

13%

Da

Ne

(lasten vir)

4.7 Preverjanje hipotez

H 1: Mladi turisti niso zelo zadovoljni s turistično ponudbo za mlade v Sloveniji.

Hipoteza je potrjena, saj rezultati iz grafa 6 kaţejo, da anketiranci niso niti zadovoljni

niti nezadovoljni s ponudbo počitnic in izletov za mlade v Sloveniji. Poleg tega

hipotezo potrjujejo rezultati iz grafa 5, ki nakazujejo, da anketirani študenti na izlete

po Sloveniji hodijo niti pogosto niti redko ter redko na počitnice v Sloveniji.

H 2: Mladi turisti pogosto uporabljajo pametno tehnologijo v vsakdanjem življenju.

Hipoteza je potrjena, na kar kaţejo rezultati iz grafa 4, iz katerega je razvidno, da

anketiranci pametno tehnologijo uporabljajo pogosto in zelo pogosto, torej večkrat

dnevno. Pametno tehnologijo uporabljajo najpogosteje preko pametnega telefona

(4,4) in za ohranjanje stika s prijatelji (4,5) ter shranjevanje slik (4,3).

H 3: Mladi turisti uporabljajo pametno tehnologijo tudi v turistične namene.

Hipoteza je potrjena, saj mladi turisti uporabljajo pametno tehnologijo v turistične

namene. Ne uporabljajo je zelo pogosto, temveč večkrat mesečno oz. niti pogosto

46

niti redko, kar je razvidno iz grafa 4. Najpogosteje jo uporabljajo za pregled (3,4) in

ocenjevanje (3,3) turistične ponudbe, najredkeje pa za plačevanje storitev (2,7).

H 4: Mladi turisti si želijo uporabljati pametno tehnologijo tudi pri spoznavanju

turističnih znamenitosti.

Hipoteza je potrjena, na kar kaţejo rezultati v grafu 8. Kar 87 % anketiranih je izrazilo

zanimanje za novo turistično ponudbo na osnovi trenda mesta kot igrišča, katere

sestavni del je tudi uporaba pametne tehnologije.

4.8 Ključne ugotovitve in sklepi

Analiza rezultatov empirične raziskave je potrdila vse zastavljene hipoteze. Pokazala

je, da mladi turisti zelo pogosto, torej večkrat dnevno, uporabljajo pametno

tehnologijo v vsakdanjem ţivljenju. Poleg tega pametno tehnologijo večkrat mesečno

uporabljajo v turistične namene, predvsem za pregled in oceno turistične ponudbe,

nekoliko manj pa za kontaktiranje ponudnikov in rezervacijo storitev. Pri plačilu

storitev s pomočjo pametne tehnologije so mladi turisti še zmeraj previdni, saj se za

to odločajo redko. Razloge lahko iščemo predvsem v nezaupanju plačevanja storitev

preko spleta zaradi varnostnih razlogov.

Analiza je pokazala tudi, da mladi turisti hodijo na izlete po Sloveniji dvakrat ali

večkrat na leto, medtem ko počitnikujejo v Sloveniji redkeje, in sicer enkrat na leto.

Dejstvo, da se redko odločajo za izlet ali počitnice v Sloveniji, pomeni, da je premalo

ponudbe ali da ponudba za njih ni zanimiva. Glede na to, da je Slovenija majhna in

imajo mladi veliko prostega časa, vendar se redko odločajo za izlet ali počitnice v

Sloveniji, to pomeni, da je še zmeraj veliko potenciala za izboljšanje ponudbe.

Zelo spodbudni so rezultati zadnjega dela empirične raziskave, ki kaţe na to, da bi

kar 87 % anketiranih zanimala nova turistična ponudba na osnovi trenda mest kot

igrišč.

47

5 ZAKLJUČEK

Slovenija je mlada drţava, ki na majhnem prostoru zdruţuje pestro ponudbo kulturne

dediščine in naravnih znamenitosti. Tako kot povsod po svetu, je tudi v Sloveniji

turistična industrija bistven del gospodarstva. Del turistične industrije je tudi mladinski

sektor, ki je v zadnjih letih priznan kot pomemben ekonomski doprinos svetovnemu

gospodarstvu. V Sloveniji se mladinski turizem razvija počasi, zato je še veliko

potenciala za oblikovanje nove ponudbe. Predvsem obstaja veliko pomanjkanje

ponudbe za mlade turiste, ki bi radi spoznali Slovenijo še kako drugače kot le preko

adrenalinskih športnih dejavnosti. Ponudba turističnih agencij za mlade v Sloveniji

namreč sloni predvsem na ponudbi za tujino, majhen deleţ pa predstavlja tudi

ponudba športnih aktivnosti v Sloveniji.

V diplomski nalogi je predstavljeno reševanje omenjene problematike s pomočjo

trenda mest kot igrišč na primeru Ljubljane. Gre za oblikovanje ponudbe zabavnih

ogledov prestolnice, kjer turisti s pomočjo pametne tehnologije skozi igro spoznavajo

turistične znamenitosti Ljubljane.

Del diplomske naloge je tudi empirična raziskava na temo uporabe pametne

tehnologije in turistične ponudbe za mlade v Sloveniji. Analiza rezultatov raziskave je

pokazala, da mladi turisti pogosto uporabljajo pametno tehnologijo tako v

vsakdanjem ţivljenju kot v turistične namene. Poleg tega je pokazala, da mladi turisti

redko hodijo na izlete in počitnice v Sloveniji in so s turistično ponudbo za mlade v

Sloveniji bolj nezadovoljni kot zadovoljni. Hkrati pa je raziskava pokazala tudi, da

obstaja veliko zanimanje mladih turistov za turistično ponudbo na osnovi trenda mest

kot igrišč.

Smiselno bi bilo torej oblikovati mobilno aplikacijo, ki bi vsebovala več različnih

pustolovščin v starem mestnem jedru Ljubljane, v katerih bi nastopale različne

pomembne osebnosti iz zgodovine Ljubljane in pomagale turistom pri pustolovščini.

Mobilna aplikacija bi lahko bila del ponudbe ljubljanske turistične kartice Urbana.

48

V turizmu ni več dovolj ponuditi namestitev in ogled znamenitosti, potrebno je

ponuditi unikatno doţivetje, ki bo za turista predstavljalo dodano vrednost.

Podobno raziskavo bi lahko v prihodnje izvedli na večjem vzorcu ter geografsko bolj

razpršenem. Tako bi lahko vključili vse redne in izredne študente v Sloveniji ali celo

dijake, starejše od 16 let, kar je spodnja starostna meja definicije mladih turistov.

Poleg slovenskih dijakov in študentov bi lahko v raziskavo vključili tuje mlade turiste,

ki počitnikujejo v Sloveniji.

Diplomska naloga za reševanje problematike pomanjkljive ponudbe za mlade turiste

v Sloveniji uporablja trend mest kot igrišč, vendar bi lahko rešitve poiskali tudi v

drugih trendih. Moţnosti vključevanja trenda mest kot igrišč v ponudbo mladinskega

turizma je v diplomski nalogi opisan na primeru Ljubljane. V prihodnje bi lahko

raziskali iste moţnosti za druga mesta v Sloveniji.

49

6 LITERATURA IN VIRI

1. Aktivnosti. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.visitljubljana.com/si/aktivnosti/.

2. Baker, B. (2011). Ljubljana Mayor Zoran Jankovic. Pridobljeno 22. 5. 2013 s

spletne strani http://www.citymayors.com/mayors/ljubljana-mayor-

jankovic.html.

3. Barnes, S. J. (2003). Location-Based Services: The State of the Art. E-Service

Journal, 2(3), 59–70.

4. Beekmans, J. (4. 5. 2011). Top 5 Apps For Exploring The City. Pridobljeno 16.

8. 2013 s spletne strani http://popupcity.net/technology/top-5-apps-for-

exploring-the-city/.

5. Benford, S. e tal. (2006). »Can you see me now?«. ACM Transations on

ComputerHuman Interaction, 13(1), 100–133.

6. Collins, J. (1974). Thomas Cook of Leicester. The Leicestershire

Archaeological and Historical Society, 49(1), 18–32.

7. Dickman, S. (1989). Tourism: An introductory text (3. izdaja). New South

Wales: Hodder Education.

8. Dillenburger, J. (27. 9. 2007). Cultural ambassador. The Bangkok Post.

Pridobljeno 26. 7. 2013 s spletne strani

http://archives.mybangkokpost.com/bkkarchives/frontstore/news_detail.html?ai

d=213387&textcat=Horizons&type=a&key=cultural%20ambassador&year=200

7&click_page=1&search_cat=text&from=text_search.

9. Escape from the Tower app. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.hrp.org.uk/TowerofLondon/Planyourvisit/EscapetheTowerapp.

10. Ficko, M. (2010). Moderni turizem – preko vlaka in ladje do letal. Pridobljeno 8.

8. 2013 s spletne strani

http://www.pomurec.com/vsebina/1642/Moderni_turizem_-

_preko_vlaka_in_ladje_do_letal.

11. Ficko, U. (2009). Osebnostne lastnosti mladih in njihove potrebe po potovanjih

(Diplomska naloga). Portoroţ: [U. Ficko].

12. Filej, A. (2011). Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih

(Diplomska naloga). Ljubljana: [A. Filej].

50

13. Florjančič, V. in Isaković, A. (2012). Uporaba mobilnih naprav med študenti

poslovne šole. Pridobljeno 10. 5. 2013 s spletne strani

http://www.scribd.com/doc/90011836/Uporaba-mobilnih-naprav-med-

%C5%A1tudenti-poslovne-%C5%A1ole.

14. French, C. N., Craig-Smith, S. J. in Collier, A. (1997). Principles of Tourism.

Melbourne: Longman.

15. Fujan, Z. (2008). Strukturni skladi EU in regionalni razvoj: primer razvoja

mladinskega turizma v Sloveniji (Diplomska naloga). Novo mesto: [Z. Fujan].

16. Graham-Rowe, D. (2005). Gamers turn cities into a battleground. New

Scientist, 186(2503), 26–27.

17. Gregorič, M. (2005). Stanje mladinskega turizma v Sloveniji (Diplomska

naloga). Bled: [M. Gregorič].

18. Hansberry, E. (16. 12. 2011). Young Adults Drive Smartphone Sales.

InformationWeek. Pridobljeno 16. 8. 2013 s spletne strani

http://www.informationweek.com/mobility/business/young-adults-drive-

smartphone-sales/232300634.

19. Hočevar, M. (2000). Novi urbani trendi: prizorišča v mestih – omrežja med

mesti. Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.

20. Hostli v Sloveniji. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.youth-hostel.si/hostels.asp.

21. Hribar, U. (2008). Razvoj mobilnih naprav in njihova prihodnost. =

Development and future of mobile devices. V E. Jereb, T. Kern, M. Kljajić, M.

Pagon, V. Rajkovič in G. Vukovič (ur.), Znanje za trajnostni razvoj: 27.

mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih znanosti,

Portoroţ, 19. –21. marec 2008 (815–822). Kranj: Moderna organizacija.

22. Hrovat, M. (2002). Trendi v urbanem turizmu – primer mesta Ljubljana

(Diplomska naloga). Ljubljana: [M. Horvat].

23. IDC: More smartphones shipped in Q1 2013 than feature phones. (2. 5. 2013).

Wireless News. Pridobljeno 26. 7. 2013 s spletne strani

http://search.proquest.com/docview/1347410125?accountid=31309.

24. Jaklič–Meglič, T. (2010). Analiza ukrepov za trajnostni razvoj turizma v

Ljubljani: (Diplomska naloga). Ljubljana: [T. Jaklič-Meglič].

51

25. Janković: Slovensko cesto bomo zaprli jeseni 2013. (12. 9. 2012). Dnevnik.

Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.dnevnik.si/ljubljana/1042551467.

26. Kladnik, B. in Rojšek, D. (1994). Ljubljana. Ljubljana: Zaklad.

27. Klun, A. (28. 5. 2013). "Imate wi-fi?" in drugo, kar zanima sodobne

flashpackerje. Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/imate-wi-fi-in-drugo-kar-

zanima-sodobne-flashpackerje/309794.

28. Koncept razvoja mladinskega turizma v Republiki Sloveniji 2005–2006

(raziskovalno poročilo). (2005). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad

RS za mladino.

29. Kranjc, J. (2008). Nekatera aktualna znanja za razvoj e-turizma. V E. Jereb, T.

Kern, M. Kljajić, M. Pagon, V. Rajkovič in G. Vukovič (ur.), Znanje za trajnostni

razvoj: 27. mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih

znanosti, Portoroţ, 19. –21. marec 2008 (1290–1297). Kranj: Moderna

organizacija.

30. Lanyado, B. (5. 7. 2008). Travel: Budget: Soft cell: The Celica in Ljubljana is

everything a hostel should be – friendly, cheap and alternative, with a buzzing

cultural scene on its doorstep. The Guardian, str. 5.

31. Lewis, P. (12. 1. 2007). "How Apple kept its iPhone secrets". CNN Money.

Pridobljeno 26. 7. 2013 s spletne strani

http://money.cnn.com/2007/01/10/commentary/lewis_fortune_iphone.fortune/i

ndex.htm.

32. Lopez de Avila, A. (2011). Tourism: What Lies Ahead? V Blanco, J.,

Gonzalez-Soria y Moreno de la Santa, J., Sakulsureeyadey, A. in Lopez de

Avila, A. Affiliate Members reports – Technology in Tourism (raziskovalno

poročilo) (str. 10). Madrid: UNWTO.

33. Marinkovič, P. (2002). Razvoj mladinskega turizma v Sloveniji (Diplomska

naloga). Bled: [P. Marinkovič].

34. Močnik, T. (2012). Razvoj mobilne spletne aplikacije za gostinstvo (Diplomska

naloga). Maribor: [T. Močnik].

35. Moisa, C. O. (2010). The distinctivness of the youth travel product.

Universitatis Apulensis Series Oeconomica, 12(2), 638–648.

52

36. Morgan, M., Elbe, J. in Curiel de Esteban, J. (2009). Has the Experience

Economy Arrived? The Views of Destination Managers in Three Visitor-

dependent Areas. International Journal of Tourism Research, 11(2), 201–216.

37. Oprešnik, M. (2012). Razvoj mladinskega turizma z evropsko mladinsko

kartico (Diplomska naloga). Bled; Ljubljana: [M. Oprešnik].

38. Palhares, G. L. (2003). The role of transport in tourism development: nodal

functions and management practices. International Journal of Tourism

Research, 5(5), 403–407.

39. Pechlaner, H., Pichler, S. in Herntrei, M. (2012). From mobility space towards

experience space: implications for the competitiveness of destinations.

Tourism Review, 67(2), 34–44.

40. Pečnik, D. (2012). Urbano igranje iger (Diplomska naloga). Maribor: [D.

Pečnik].

41. Pine, J. in Gilmore, J. H., (1998). Welcome to the Experience Economy.

Harvard Business Review, 76(4), 97–105.

42. Pogačar, K. (2013). Brezžične dostopne točke v turistične namene (Diplomska

naloga v višješolskem strokovnem izobraţevalnem programu). Ljubljana: [K.

Pogačar].

43. Potencial mladinskega turizma. (2013). Pridobljeno 10. 5. 2013 s spletne

strani http://www.slovenia.info/?ps_aktivnosti_wellness=2691&lng=1.

44. Ravš, L. D. (2004). Mladinski turizem v Sloveniji (Diplomska naloga). Portoroţ:

[L. D. Ravš].

45. Rebernak, B. (2003). GPRS aplikacije in mobilne internet naprave (Diplomska

naloga v višješolskem strokovnem izobraţevalnem programu). Ljubljana: [B.

Rebernak].

46. Richards, G. (19. 4. 2013). Creativity and tourism in the city. Pridobljeno 26. 7.

2013 s spletne strani

http://www.academia.edu/3070326/Creativity_and_tourism_in_the_city.

47. Richards, G. (2008). Youth Travel Matters – Understanding the Global

Phenomenon of Youth Travel. Madrid: World Tourism Organization.

48. Ruţić, D., Biloš, A. in Kelić, I. (2012). Development of mobile marketing in

croatian tourism using locationbased services. Tourism and Hospitality

Management, 151–159.

49. Singh, L. K. (2008). Fundamental of Tourism and Travel. Delhi: Isha Books.

53

50. Sirše, J. in Zakonjšek, T. H. (2008). Analiza višine in strukture turistične

potrošnje v Ljubljani (raziskovalno poročilo). Ljubljana: Zavod za turizem

Ljubljana. Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.slideshare.net/visitljubljana/analiza-strukture-in-viine-turistine-

potronje-v-ljubljani-v-letu-2008.

51. Slovenska filantropija. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.prostovoljstvo.org/o-nas/slovenska-filantropija.

52. Solaris, J. (18. 12. 2012). 10 Event Trends for 2013. Pridobljeno 10. 5. 2013 s

spletne strani http://www.eventmanagerblog.com/10-event-trends-2013.

53. Solomon, M. R. (2004). For services, the play’s (still) the thing. Managing

Service Quality, 14(1), 6–10.

54. Stamford, C. (24. 4. 2007). Gartner Says 80 Percent of Active Internet Users

Will Have A "Second Life" in the Virtual World by the End of 2011. Pridobljeno

26. 7. 2013 s spletne strani http://www.gartner.com/newsroom/id/503861.

55. Stergar, J. (1974). Začetki »Slovenskega ferijalnega društva Sava v Ljubljani«.

Kronika Časopis za Slovensko krajevno zgodovino, 22(1), 31–40.

56. Strateški razvojni in trženjski načrt turistične destinacije Ljubljana za obdobje

2007–2013. (2006). Ljubljana: Zavod za turizem.

57. Štricelj, J. (2012). Mobilna aplikacija za udeležence poletne šole (Diplomska

naloga). Ljubljana: [J. Štricelj].

58. Taormina, T. (11. 4. 2012). Gap Years: What Is A Gap Year Before College

(And Should You Take One)? The Huffington Post. Pridobljeno 26. 7. 2013 s

spletne strani http://www.huffingtonpost.com/2012/04/10/gap-years-what-is-a-

gap-y_n_1416247.html.

59. Tedre, M. (2006). The Development of Computer Science: A Sociocultural

Perspective (doktorska disertacija). Joensuu: [M. Tedre]. Pridobljeno 26. 7.

2013 s spletne strani http://epublications.uef.fi/pub/urn_isbn_952-458-867-

6/urn_isbn_952-458-867-6.pdf.

60. Towner, J. (1995). What is tourism's history? Tourism Management, 16(5),

339–343.

61. Turistična kartica Urbana. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/68706/detail.html.

62. UNWTO in WYSE. (2011). The Power of Youth Travel (Volume 2). Madrid:

UNWTO; Amsterdam: WYSE.

54

63. Uriely, N. (2009). Deconstructing tourist typologies: the case of backpacking.

International Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research, 3(4), 306–

312.

64. V Ljubljani se tudi v juliju nadaljuje odlična statistika. (14. 8. 2013). Turistična

tiskovna agencija. Pridobljeno 17. 8. 2013 s spletne strani

http://www.slovenia.info/?e_casopis={6F374683-2649-433D-AE4A-

7B8E90F6D610}&id_newspaper={942C8B33-8429-48B1-AEB3-

9D9BFE4D49B2}&lng=1.

65. Vukonić, B. (1995). Rethinking Tourism Future: A role of City Tourism. V M.

Novak in J. Sirše (ur.), Mestni turizem – generator hitrejšega razvoja: 2.

srečanje mest Srednje Evrope, Ljubljana, Portoroţ , 12.–14. oktober 1995 (str.

65–73). Ljubljana: Nacionalno turistično zdruţenje.

66. Walker, A. (2001). Leisure, heritage and the city: A potent combination.

Journal of Leisure Property, 1(3), 209–219.

67. WiFreeLjubljana. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.wifreeljubljana.si/sl/wifreeljubljana#anchor-content.

68. Withey, L. (1998). Grand Tours and Cook’s Tours: a history of leisure travel,

1750 to 1915. London: Aurum Press.

69. Wollman, D. (14. 2. 2011). Smart phones now outselling PCs. Journal –

Gazette. Pridobljeno 26. 7. 2013 s spletne strani

http://search.proquest.com/docview/851566933?accountid=31309.

70. WYSE. (2012). Industry Review No. 1 – Youth and Student Travel Market

Data. Statistics and Trends – executive summary. Amsterdam: WYSE.

71. Zmajeva šifra. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2013 s spletne strani

http://www.solinstitut.com/content.php?section=zabavni_teambuilding_progra

mi&page=90.

55

7 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Uporaba pametne tehnologije in turistična ponudba za mlade v Sloveniji Q 1 – Spol:

moški ţenski

Q 2 – Starost:

Q 3 – Vrsta študija:

redni izredni

Q 4 – Prosim, da ocenite pogostost uporabe pametne tehnologije.

Zelo pogosto (večkrat dnevno)

Pogosto (večkrat teden-sko)

Niti pogosto

niti redko

(večkrat mese-čno)

Redko (večkrat letno)

Nikoli

Pametno tehnologijo (na splošno – vse skupaj) uporabljam

Pametni telefon uporabljam Tablični računalnik uporabljam Drugo pametno tehnologijo uporabljam

V turistične namene uporabljam pametno tehnologijo

Za pregled turistične ponudbe uporabljam pametno tehnologijo

Za primerjavo cen (prevoza, namestitve) uporabljam pametno tehnologijo

Za oceno turistične ponudbe uporabljam pametno tehnologijo

Za kontakt s ponudniki turistične ponudbe uporabljam pametno tehnologijo

Za rezervacijo storitev (prevoza,

56

Zelo pogosto (večkrat dnevno)

Pogosto (večkrat teden-sko)

Niti pogosto

niti redko

(večkrat mese-čno)

Redko (večkrat letno)

Nikoli

namestitve, ogledov) uporabljam pametno tehnologijo

Za plačilo storitev (prevoza, namestitve, ogledov) uporabljam pametno tehnologijo

Za shranjevanje slik uporabljam pametno tehnologijo

Za ohranjanje stika s prijatelji (socialna omreţja) uporabljam pametno tehnologijo

Q 5 - Prosim, da ocenite pogostost izletov in potovanj.

Zelo pogosto (dva ali večkrat mesečn

o

Pogosto (enkrat mese-čno)

Niti pogosto

niti redko

(dva ali večkrat letno)

Redko (enkrat letno)

Nikoli

Na izlete po Sloveniji se odpravim V Sloveniji počitnikujem (vsaj 1 nočitev)

Izlete (v Sloveniji) v lastni reţiji organiziram

Izlete (v Sloveniji) preko agencije organiziram

Izlete (v Sloveniji) delno v lastni reţiji delno preko agencije organiziram

Počitnice (v Sloveniji, vsaj 1 nočitev) v lastni reţiji organiziram

Počitnice (v Sloveniji, vsaj 1 nočitev) preko agencije organiziram

Počitnice (v Sloveniji, vsaj 1 nočitev) delno v lastni reţiji delno preko agencije organiziram

Q 6 - Prosim, da ocenite Vaše zadovoljstvo s turistično ponudbo za mlade v Sloveniji

57

Zelo zadovo-

ljen

Zadovo-ljen

Niti zadovo-ljen niti

nezadovoljen

Nezadovoljen

Zelo nezado-voljen

S ponudbo izletov za mlade v Sloveniji sem

S ponudbo počitnic za mlade v Sloveniji sem

Q 7 - Ali poznate trend mesta kot igrišča?

Da Ne

Q 8 - Mesta kot igrišča je trend, ki zdruţuje napredek tehnologije, igro in spoznavanje mestnih znamenitosti. S pomočjo pametne tehnologije lahko samostojno ali v skupini spoznavate zgodovino mesta in se hkrati zabavate, saj je ogled mesta oblikovan kot igra (uporabniki dobijo nalogo in namige, ki jih vodijo po mestu, lahko tudi tekmujejo med sabo). Ali bi Vas takšna turistična ponudba v Ljubljani zanimala?

Da Ne