Kolpingov bilten 2 2014

biltenKolpingovo združenje Slovenijeovolping

www.kolping-zdruzenje.si XXI - 2014 - 2K

Mladostni polet,na licih nasmeh,radosti v srcu nosilci,Kolpinga varstva prosilci.

F. Š.

Združeni smo močni,s Kolpingom pokončni!

Kolpingov bilten, glasiloKolpingovega združenja Slovenije,Gledališka 4, 2000 MariborTel./faks: +386 (0)2 25 27 280

email: [email protected]

www.kolping-zdruzenje.si

Uredniški odbor:Franjo Šauperl, urednikEdvard BelcaJože PovhAndrej Šauperl

Jezikovni pregled:Jasna Mak

Založnik: Ognjišče, d. o. o.,PE Slomškova založba, Maribor,število tiskanih izvodov 350.Elektronski izvod na www.kolping-zdruzenje

ISSN: 1854-8822

Glasilo je za člane in simpatizerje brezplačno.

Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR24100-9003975024.

Spoštovani bralci in bralke.Znotraj svetovne Kolpingove ustanove se odvija pet-

letni načrt (2012-17) poglabljanja samorazumevanja insamospraševanja, kaj je naše izvirno poslanstvo v sod-obnem času in prostoru. Proces, ki ga na ravni vesoljneCerkve uresničuje papež Frančišek, na ravni Cerkve vSloveniji ga je začel dokument Pridite in poglejte. Greza vračanje k izvirom, k prvotnim namenom in ciljem.Tudi znotraj mednarodne Kolpingove ustanove je tako vsako leto name-njeno poglobitvi razumevanja enega od 4 temeljnih načel družbenega na-uka Cerkve, ki so tudi temelj delovanja Kolpingovih ustanov po svetu. Toso: načelo dostojanstva človeške osebe, načelo solidarnost, načelo pristoj-nosti in načelo skupnega dobrega. Po letu 2013, ki je bilo leto dostojanstvačloveške osebe, počasi sklepamo leto 2014, ki je namenjeno načelu soli-darnosti. Kako ga razumemo? Samo kot deljenje materialih dobrin? Tudi,a to je veliko premalo. To načelo odgovarja na nekaj globljega: kdo je zakoga odgovoren? Vsak človek ima kot oseba lastno dostojanstvo in mu pri-pada pomoč, če jo potrebuje, tudi brez pričakovanja povračila. Ljudje smoodgovorni drug za drugega, ker živimo v skupnosti. Seveda je stopnja od-govornosti različna in razporejena glede na vlogo, ki jo imamo v določeniskupnosti. V svetu pa se vse bolj zavedamo, da smo vsi ljudje odgovorni zaceloten planet in ozračje. Toliko bolj smo odgovorni drug za drugega, šeposebej za tiste, ki so v kakršnih koli stiskah, tudi duhovnih, kot je osamlje-nost, črnogledost, strahov, brezvoljnost, ogroženost nacionalnih čustev, ob-čutek nemoči in nevere.

Dragi člani in članice Kolpinga, tukaj iščimo širše razumevanje in ude-janjanje solidarnosti, saj mnogi naši sočlani ali sodržavljani potrebujejo iniščejo novo podporo skupnosti, novo vero, upanje, nove vizije. Potrebuje-jo našo molitev.

To solidarnost pa živimo tudi skozi odnose na vseslovenski in tudi med-narodni ravni. Morda boste vprašali, kako lahko svojo odgovornost za bliž-njega uresničujem tudi skozi srečevanja med kulturami, idejami in jezikov-nimi skupinami? Lahko. In še kako. Poleg veselja druženja gre za presega-nje vsakršnih razlik med nami, za preseganje nepoznavanj, ki so pogostovir sumničenj in konfliktov. Letos so ti odnosi bili precej intenzivni, saj smoKZS predstavljali na raznih mednarodnih srečanjih, ki so predstavljena sko-zi to številko. Naj omenim samo nekatera; srečanje treh dežel v Šentilju podTurjakom, moja udeležba na seminarju duhovnih voditeljev Evrope, prisot-nost predsednika KZS na generalni skupščini IKW in Renovabisa, moje 4-tedensko bivanje v Marburgu, nogometno srečanje v Bolzanu… Nabralo seje precej izkušenj in vseh vrst srečanj. Pokazali smo željo po resničnih sre-čanjih in izmenjavi duhovnih dobrin, po veri pa izkazali vero v to, da smov Kristusu res bratje in sestre.

Dragi bralci in bralke, načelo solidarnosti nas zagotovo ne bo spremlja-lo samo skozi to leto, saj brez uresničevanja tega načela marsičesa ne bi bi-lo, tudi KZS ne. Ne pozabimo na to, ko bomo povabljeni na kakšno Kol-pingovo prireditev ali molitev. Ko se je udeležim, sem solidaren z organi-zatorjem in tudi bližnjim, kateremu bom lahko podaril nekaj svojih novihspoznanj in časa. Še več, zahteva po prisotnosti tega načela v našem druž-benem in cerkvenem življenju je vedno bolj prisotna. Ne spreglejmo je.Zvestoba Kolpingu!

2. Srečanja solidarnosti ali KZS na odrumednarodnega sodelovanja v duhu inresnici

3. KZS na odru trajnega mednarodnegasodelovanja

3. 15 letno partnerstvo s KD Marburg

4. Kolping blaženi prijateljstvo ustvarja

4. O katoliškem socialnem nauku - Subsi-diarnost, tema za leto 2015

5. Kolpingova mladina in letošnje opravlje-ne aktivnosti

5. Kolpingovi počitniški dnevi v KD Kamni-ca z m. Margareto Puhar

6. Letni sestanek Generalnega sveta Med-narodnega Kolpingovega dela (IKW)

6. Mednarodni kongres Renovabis v Freisingu

7. Srečanje nacionalnih duhovnih vodijKolpingove zveze Evrope

8. Srečanje predstavnikov Kolpingovemladine Evrope v Sloveniji

8. Izvajanje razvojnih projektov KZS v letu2014

9. Romanje članstva KD treh dežel 2014 vŠentilj pod Turjakom

11. Udležba KZS v programu Socialnegatedna 2014

11. Nove besede - nova dejanja - novi učinek

12. Kolpingov svetovni molitveni dan

13. Akcije izvršnega odbora KZS za oživlja-nje nedejavnih KD

13. V ljubezni pot sobivanja

14. Adolf Kolping - misli o prispodobi Bogav človeku

14. A. M. Slomšek - Življenja srečen pot

14. Odmevi potovanja Kolpinga na Hrvaško

15. KD Kamnica, KD Limbuš, KD SLivnica

16. KD Šentilj pod Turjakom

17. KD Velika Nedelja

18. Sekcija “Družinska sreča”

19. Kolpingov literarni klub

Jože Povh,duhovni vodja KZS

Kolpingov bilten 2/2014 33

AKTUALNO ��

Kolpingovo združenje Slovenijeima za seboj skozi dve desetletjistaro zgodovino vseskozi bogatomednarodno sodelovanje. Že v pri-pravah na ustanovitev KZS so seaktivno vključili IKW, KD Gradec,KD Vilseck ter KZ Regensburg insodelovanje z njimi se je nadalje-valo vse do danes. V okviru part-nerskega sodelovanja med Mari-

borom in Marburgom ob Lahni,nastalim že pred 45 leti, se je kma-lu po ustanovitvi KZS leta 1993 pri-čelo sodelovanje s tamkajšnjo KDsv. Petra in Pavla, ki je pred 14. letipreraslo v partnerstvo. Tudi KDŠentilj pod Turjakom je partnerskopovezana s KD Anzefahr iz Nemči-je. Že nekaj let pa traja izjemnopodporno sodelovanje s KZ Švice,

ki je prav tako preraslo v uradno, zlistino potrjeno partnerstvo. Tudi sKZ Tirolske, Madžarske in Hrvaškesmo sodelovali. Vse te mednarod-ne povezave so prilika za medse-bojno prenašanje primerov dobrihpraks, mednarodno pomoč in zarazvoj prijateljskih srečevanj inosebnih prijateljstev.

Jože Povh, duh. vodja KZS

V mesecu juniju letos mi je bilo da-no preživeti 25 dni v Marburgu vosrednji Nemčiji, 80 km nad Frank-furtom. Najprej se želim zahvalitisobratu Albertu Köclingu, duhov-nemu vodji Kolpingove družine sv.Petra in Pavla Marburg ter RenatiNowak, predsednici Kolpingovezveze v mestu in škofiji Fulda, ki stanosila glavno skrb mojega bivanja.Seveda pa ne morem pozabitiostalih članov, ki so me pogostopovabili na svoj dom. Bog naj jimpovrne za njihovo gostoljubje inmentorstvo jezika.Prihodnje leto bo minilo 15 let odpodpisa partnerstva med Kolpin-gom Marburg in KZS. Koliko obi-skov, nasvetov ter pogumnih načr-tov se je v tem času realiziralo, boverjetno predstavljeno prihodnjeleto ob tej obletnici. V obuditevspominov naj navedem samo gla-vne aktivnosti, ki so zaznamovaleto obdobje; svetovalna pomoč priuvajanju Kolpingovega dela v Slove-niji, posaditev drevesa prijateljstvaob Kolpingovem domu v Slivnici vletu 2000, spoznavanje partnerske-ga mesta Marburg in njegovih zna-menitosti za člane KZS, strokovno inmaterialno sodelovanje KF Marburgs KZS in KD Starše pri nastajanju indelovanju Dnevnega varstvenegacentra za invalidno mladino v Star-šah, večkratna dobava otroškihigrač in rekvizitov za delo z invalid-no mladino v Staršah, moralna pod-

pora in promocija delovanja KZS sstrani vodstva KF Marburg pri KWNemčije ter IKW, organizacija in iz-vedba usposabljanja slovenskih čla-nov KZS v nemški konverzaciji vMarburgu, skupno slavje razglasitveA. M. Slomška za blaženega v Mari-boru, skupno slavje sv. Elizabete vMarburgu in v Slovenj Gradcu, več-kratna oskrba Teo-loške fakultete Ma-ribor s strokovno li-teraturo, večletnoštudijsko spozna-vanje Slovenije začlane KD Marburgin spoznavanjeMarburga ter Fuldeza člane KZS,vzpostavljanje inohranjanje oseb-nih in družinskih prijateljskih vezimed člani KD Marburg in KZS. Res je bilo plodovito. Kot duhovnivodja KZS čutim veliko dolžnost, date vezi ohranjamo in še poglablja-mo, posebej v luči zadnjih demo-kratičnih in ekonomskih težav v na-ši domovini in tudi KZS. Če kdaj,moramo takrat, ko nam ni lahko,držati skupaj in se učiti od prijateljev.Naj zgornjemu splošnemu opisudodam še nekaj svojih osebnihspoznanj in obogatitev, ki sem jihprejel skozi bivanje v tem mestu.Najprej me je prevzela splošna ure-jenost mesta in siceršnjega bivanja.Ogromno zelenja med ulicami, do-

ločeni predeli mesta so prav skritimed gozdovi. Tudi življenje okoligradbišč, ki jih ni malo, poteka vmiru in tekoče. Nikoli ne bom po-zabil enodnevnega gradbišča vvečjem križišču, kjer so v enemdnevu odprli gradbeno jamo v obli-ki L v globino 4-5 m, dolžine 20 m,zamenjali cevi, jamo zasuli, položi-

li asfalt in zbelili črte. Drugo jutroniti sledu o posegu. Takoj mi je hi-tro postalo jasno, kako prihajajo dotako ekonomsko kot družbeno sta-bilnih razmer v državi: - velika odgovornost do dela (odli-

čno načrtovanje in izvajanje),- v javni diskusiji samo tehtni argu-

menti, nobenih diskreditacij, - veliko medversko spoštovanje

(čeprav je v zvezni deželi Hesensamo 20 % katoličanov, so vsi ka-toliški prazniki dela prosti),

- v predvolilni tekmi se tekmuje zidejami, a ko imaš oblast, jo imašzato, da služiš vsem, ne samo ne-katerim, ne samo svojim volivcem,

Jože Povh s prijatelji iz Marburga

44 Kolpingov bilten 2/2014

�� AKTUALNO

Načelo subsidiarnosti, oprede-ljeno v katoliškem socialnem na-uku, čemur bo leto 2015 pro-gramsko posvečeno tudi v okviruIKW in v vseh nacionalnih Kolpin-govih ustanovah, zahteva, naj vsakopravi delo na ravni svojega statu-sa, to je vloge, za katero je uspos-obljen in jo ima v družbi. Načelose uveljavlja na dveh ravneh: 1. in-stitucionalni in 2. osebnostni. Kon-kretno: kar je mogoče narediti nanižji ravni, naj bo na njej tudi opra-vljeno; kar lahko opravi ustanovana nižji ravni, naj ta tudi opravi. Nainstitucionalni ravni se ljudje za

dosego posameznih ciljev združu-jejo po načelih svobodnega zdru-ževanja, skupnih interesov ipd. Ta-ko je državljanom dana svobodazdruževanja in privatne iniciativein dejavnosti ne čakajoč na pobu-de od zgoraj. Na tem načelu delu-jejo razne civilne iniciative, npr. zaboljšo šolo, za kulturne in športnedejavnosti, razni izobraževalnikrožki ipd.

(vir: http://www.casnik.si/index.php)Pripis uredništva Kolpingove-

ga biltena: Tudi Kolpingova usta-nova je zasnovana po načelu sub-sidiarnosti, zato naj Kolpingove

družine opravljajo svoje poslan-stvo po svojih pravilih in progra-mih. Zaradi skupnih interesovčlanstva v KD in možnosti sodelo-vanja z državnimi ustanovami inKolpingovo evropsko kontinental-no zvezo ter mednarodno ustano-vo IKW pa smo združeni na na-cionalni in cerkveni ravni v Kolpin-govo združenje Slovenije, ki dajetudi impulze za delovanje KD. Najtorej po načelu subsidiarnosti na-staja čim več aktivnosti znotraj os-novnih celic KZS, to je v Kolpin-govih družinah po župnijah ali požupnijskih skupnostih.

- dana beseda, kaj šele podpis, ne-kaj velja,

- slabo opravljeno delo je sramota,že samo sum kriminala resnoogrozi nadaljnje poslovanje,

- veliko načrtovanja, predno se za-čne delo, red in vizija,

- prevzeti odgovornost tudi za na-pako, jo priznati in vse narediti,da jo popravim…

Ob tem seveda ne morem, da nebi sebi in nam vsem izrazil veliko

željo, da se pri svojem delovanjubolj osredotočimo na njihov načindela in razmišljanja. Potem bomozagotovo ostali njihovi resni sogo-vorniki, predvsem pa bo Kolpingo-vo poslanstvo v naši domovini ševerodostojneje sledilo našemuustanovitelju. Posebna priložnost se mi je kotpredstavniku KZS ponudila še voktobru, ko sem lahko odpotovalskupaj z MPZ »Slava Klavora« iz

Maribora na slavje v Marburg ob45. obletnici partnerstva med temamestoma, kjer sem imel priliko nasrečanju predstavnikov različnih so-delujočih organizacij iz obeh mestv mestni hiši prisotne pozdraviti innagovoriti v imenu KZS. V Marbur-gu sem bil tudi prisrčno sprejet pričlanih tamkajšnje Kolpingove dru-žine.

Jože Povh, duh. vodja KZS

Kolping blaženi prijateljstvo ustvarja,ko nemir po svetu vse preveč udarja,je kot zvezda nam Danica svetla,iz preteklosti v prihodnost cesta.

Med narodi številnimi se njegovo delo širi,z evangelijem probleme delavstva pomiri, da se vseživljenjsko treba je učitiin prijateljstva trdnega spletati še niti.

Slovenski Kolpingovci mnogokaj v prijateljstvu storimo,in s tujino daleč po Evropi prisrčnosti temelje gradimo,kraji so številni, kjer vezi so trdne sklenjene,z besedami, dejanji in nasmehi so opremljene.

Leta mnoga avstrijsko in slovensko srečanje se že godi, Kolpingovo članstvo rado se srečuje in pa srčno zveseli,ko se pri mašnem slavju v molitvah, pesmih Bogu slava daje,in v druženju prisrčnem iz leta v leto potujemo v druge kraje.

Naj prijateljstvo po Kolpingu se naprej gradi v vsej lepoti,nas pregrad, meja, jezikov različnost prav nič ne moti,saj eden v nebesih je Gospod in k njemu Kolping nas usmerja,kjer po delu za dobrobit ljudi različnih plačilo večno se odmerja.

Franjo Šauperl


ML ADI ZA ML ADE ��

Kolpingova mladina je v procesu ustvarjanja aktivne skupine, ki bo imela močan občutek pripadnosti Kol-pingovi ideologiji in željo po izvedbi projektov in pomoči na socialni ravni naše države. V ta namen smo le-tos izvedli projekt Usmeri se!, ki je bil izvajan na več načinov in v raznih oblikah, da bi le tako čim bolj pri-tegnili in mlade seznanili z našim delovanjem. Nekaj oratorijev je bilo izvedenih pod našim okriljem, ven-dar pa je to že skoraj vsakoletna praksa in ne prispeva veliko k razširjanju ideje in pridobivanju novih čla-nov, so pa ne nazadnje zelo dobra promocija za nas med mladino. Tudi na srečanju mladih v Stični smo bi-li Kolpingovci prisotni in aktivni.

Mateja Šavc, članica IO KZS za Kolpingovo mladino

Od nedelje, 6. do petka, 11. juli-ja, so v KD Kamnica potekali že 5.Kolpingovi počitniški dnevi. Nažupnijskem dvorišču se nas je vsakdan zbralo skoraj 70 trdno odloče-nih otrok ter animatorjev, da spo-znamo edino redovno ustanovite-ljico slovenskega rodu, svetniško se-stro Margareto Puhar. Skozi tedensmo dognali, da je lahko s. Marga-reta s svojo karizmo, vzgojnimi me-todami in zgledom pristnega in pre-prostega, a trdnega odnosa z Bo-gom, luč in smerokaz k Luči, tudi zavsakega izmed nas. Seveda pa smose ob vsem tem najprej in pred-vsem zabavali, kot se za Kolpingo-ve počitniške dneve spodobi.

Med pripravo programa in nje-govo izvedbo je nad skupino ani-matorjev Kolpingove družine Kam-nica bdela voditeljica Eva Zinrajh.Ob strani sta ji stala tudi duhovnavoditelja skupine g. Jože Povh in

šolska sestra Urša Marinčič. Progra-ma počitniških dni pa ne bi bilo mo-goče izvesti brez podpore Kolpin-govega združenja Slovenije in šte-vilnih posameznikov, po rokah ka-terih se je Božja dobrota razlila nanas.

Počitniške dneve smo začeli vnedeljo z župnijsko sv. mašo, s ka-tero smo spodbudili župljane k mo-litvi za mlade in njihove namene, kiso jih dva dni kasneje napisali naposebej pripravljene lističe. Hkratipa smo župljane s programom posveti maši posredno spodbudili kspoznavanju in zgledovanju po s.Margareti, ter seveda tudi po bl.Kolpingu, saj je dneve z dvigom za-stave odprl podpredsednik KDKamnica, Bogdan Fluher.

V ponedeljek smo se ustavili obdružini in domovini, narodu. Obe-ma vrednotama je veliko pozornostnamenjala tudi s. Margareta. Med

prepevanjems l o v e n s k ehimne smodvignili slo-vensko zasta-vo in pokaza-li, da smo po-nosni Sloven-ci.

T o r e ksmo preživeliv premišlje-vanju molitvein tišine, terrazmišljali o

Jezusovem srcu. Popoldne je bilorezervirano za iskanje zaklada. Posledeh šolskih sester v Kamnici smospoznavali njihovo nekdanje delo vKamnici in se ob koncu zbrali obnajvečjem zakladu, ki je bil kdaj ko-li dan človeštvu, ob presvetem Reš-njem telesu.

Sreda je bila za marsikoga naj-bolj sladek in moker dan. Poglobilismo se v vrednote dela, zgleda inpremagovanje samega sebe. Kakornekdaj s. Margareta smo pekli sla-stne piškote in šivali plišaste živali.Obiskali smo tudi gasilce, ki so ve-lik zgled prostovoljstva vsemu kra-ju. Ob koncu pa so na vrsto prišleseveda tudi vodne igre.

V četrtek smo se pogovarjali obesedah in preizkusili svoje »tehni-ške« sposobnosti z izdelovanjemvetrnic in kock z lepimi besedami.

Večino petka smo preživeli vmaterni hiši šolskih sester. Prisluhni-li smo razigranemu pričevanju no-vink in z vprašanji o šolskih sestrah»napadali« predstojnico hiše. Hišosmo podrobno raziskali (če še stoji,se prepričajte sami) in obiskali tudiustanove, ki delujejo znotraj nje. Nadvorišču III. gimnazije smo, v igri,


�� AKTUALNO

�� MEDNARODNA KOLPINGOVA USTANOVA

obiskali vse skupnosti šolskih sesterin s pesmijo razveselili gospodaškofa Jožefa Smeja. Popoldne smose vrnili v Kamnico in v cerkvi ob-hajali zahvalno bogoslužje ter se ponjem skupaj poveselili ob obloženihmizah.

Ves teden, ki mu je poseben pe-čat dala tudi vsakodnevna sv. maša,je bil znamenje Božje ljubezni doslehernega človeka. Hkrati pa je tateden tudi dokaz, da Šolske sestretudi 150 let po tem, ko so prišle vMaribor, s svojo karizmo nagovar-

jajo otroke in mlade ter nam otro-kom in mladim kažejo, kako sebe invse kar smo, polagati v Jezusovosrce!

Klemen Gartner, član KD Kamnica

Od 21. do 24. septembra 2014je potekalo letno zasedanje Gene-ralnega sveta Mednarodnega Kol-pingovega dela v mestu Köln, kjerje sedež te mednarodne organiza-cije. Generalni svet je zasedal vkonferenčnih prostorih Kolpingo-vega hotela ob Rimskem stolpu,nedaleč od Minoritske cerkve, kjerpočivajo posmrtni ostanki ustano-vitelja Kolpingove ustanove, bl.Adolf Kolping. Na skupščini so bi-li predstavniki oziroma delegati iz50ih nacionalnih združenj, ki ima-jo več kot 1000 članov. SlovenskoKolpingovo organizacijo je zasto-pal predsednik Kolpingovega

združenja Slovenije,Ivan Gačnik. Zaseda-nje se je pričelo z mašov Minoritski cerkvi inkončalo s prošnjami zakanonizacijo bl. AdofaKolpinga na njegovemgrobu. Delovni sesta-nek se je pričel popold-ne z razpravo o razvoj-

nih ciljih do leta 2017. Drugi danso delegati spoznavali okrožnicopapeža Frančiška Evangelii Gau-dium (Evangelij veselja) in v de-lovnih skupinah iskali impulze zadelo Kolpingovih nacionalnihzdruženj. Popoldne je bil obiskKolpingovega muzeja v Kolpingo-vem mestu Kerpen. Ogled muze-ja, ki je v rojstni hiši bl. Adolfa Kol-pinga, se je zaključili s sv. mašo vkrstni cerkvi bl. Adolfa Kolpinga.Večerni del dneva se je končal nadvorišču kmetije potomcev Adol-fa Kolpinga. Prijeten družabni ve-čer so pripravile Kolpingove druži-ne iz Kerpna in Wesselinga, za

okrepitev po napornem dnevu jebila hrana z žara in znamenito pi-vo kölsch. V torek je bil dan za de-lovna poročila generalnega sekre-tarja in duhovnega vodje ter pred-

sedstva IKW. Popoldne je bilo nadelovnih sestankih skupin poroča-nje iz nacionalnih združenj. Kol-pingovo združenje Slovenije jepredstavilo delo s Kolpingovo mla-dino in dejavnost Družinske sekci-je. Generalni svet je svoje delokončal v sredo s Statutarnimi za-devami.

Delegat KZS Slovenije,Ivan Gačnik

Generalni svet je organ Ge-neralne skupščine Mednarodne-ga Kolpingovega dela. Sestaja seenkrat letno. Je svetovalni organ.Svetuje in odloča o vseh vpraša-njih, ki niso v pristojnosti Gene-ralne skupščine, katera se sklicu-je v obdobju petih let.

Vsako leto od leta 1997 v poz-nem poletju organizira in povabiKatoliška organizacija Renovabis,ki je solidarna skupnost nemškihkatoličanov s prebivalci srednje invzhodne Evrope, v kraj svojega se-deža na mednarodni kongres. Nakongres so vabljeni udeleženci iz

vseh delov Evrope. Kongres je po-memben zaradi dejstva, ker je vo-dilna nit vedno vezana na po-membne dogodke v Cerkvi indružbi v srednji, vzhodni in ju-govzhodni Evropi. Mednarodnikongres Renovabisa se je z leti raz-vil v pomemben forum za dialog

med udeleženci iz vzhodnega inzahodnega dela Evrope. Tema na18. mednarodnem kongresu je bi-la dvojna. Po eni strani Cerkevuporablja medije za svoje pasto-ralno in socialno delo, je pomem-ben dejavnik po vsem svetu v ti-skanih medijih, radijskih in televi-


MEDNARODNA KOLPINGOVA USTANOVA ��

KOLPINGOVA ZVEZA EVROPE ��

Od 18. do 22. 8. 2014 sem seprvič kot nacionalni duhovni vodjaudeležil v Kölnu srečanja nacional-nih duhovnih vodij Evrope. Ker sembil prvič prisoten, sem bil deležentoliko večje pozornosti. Na srečo sobili potrpežljivi tudi z mojo nemšči-no. Poleg mene so bili prisotni šeduhovni vodje Italije - Tirolske, Av-strije, Ukrajine, Madžarske, Slova-ške, Nemčije in Litve. Duhovni vod-ja Kolping zveze Poljske je nekaj dniprej zbolel, iz Švice pa se je opravi-čil. Srečanje poteka vsako drugo le-to. Ni potrebno posebej omenjatigostoljubnosti generalnega duhov-

nega vodje Ottmarja Dil-lenburga ter ostalih nje-govih sodelavcev.

Po temeljiti osebnipredstavitvi ter predstavi-tvi dogajanja Kolpingovih

ustanov po svojih domovinah, jeglavni vsebinski poudarek bil po-glabljanje v duhovne korenine Kol-pingovega poslanstva in nato iska-nje sodobnih poti uresničevanja.Generalni sekretar IKW MarkusDemele nam je tako na kratkopredstavil razvoj družbenega naukaCerkve od papeža Leona XIII. dopapeža Frančiška, generalni duho-vni vodja Ottmar Dillenburg pa nasje seznanil z razvojnim procesomKOLPING 2017. Gre za proces iska-nja novega samorazumevanja, kdosmo in kaj je naše poslanstvo v

spremenjenih sodobnih razmerah.Ta proces mora seveda steči pred-vsem po nacionalnih združenjih inupam, da ga bomo tudi v KZS čimprej vzeli resno. Posebej sta mi osta-la v spominu dva citata. Eden je Kol-pingova misel: Iz notranjega pogu-ma izvirajo tudi pogumna dejanja(sreča spremlja pogumne). Danespotrebujemo pogumne ljudi, kiznajo prepoznavati znamenja ča-sov, jih pogumno ubesediti, prepo-znavati vizijo ter druge zanjo nav-dušiti in jih za seboj potegniti. Tudi,če to pomeni opustitev desetletnihpraks in mišljenj, tudi če to pomenizavestno vlogo manjšinskosti. Kajtikruta globalizacija in neusmiljenalogika močnejšega povzroča noveoblike revščine, nove oblike razslo-jevanja.

zijskih, dejavna je tudi na področ-ju »socialnih medijev". Po drugistrani pa je bila in je Cerkev samavedno tudi predmet medijske po-kritosti. Od uradnega začetka pa-peža Frančiška so se poročanja vsekularnih medijih o katoliški cer-kvi povečala, vendar objektivnostin kakovost predstavitev pogostopredstavijo samo drobec od po-vedanega in posredovanega. Kon-gres se je ukvarjal z razmerami ins posebnim poudarkom na razme-rah v Srednji in Vzhodni Evropi vokviru različnih vidikov (na primer"medijska etika" in "svoboda tiska"ter novimi internetnimi mediji).Predavatelji so bili iz Rusije, Polj-ske, Nemčije in Hrvaške. KljučnoKongresno predavanje na temo"Cerkev - komunikacija - z jav-nostjo, mediji in etični impulzi vcerkvenih medijih" je imel prof. dr.Alexander Filipovic, njegovi pred-niki so hrvaškega rodu. Na univer-zi v Münchnu je edini nosilec ka-tedre za Medijsko etiko v Nemči-

ji. V razpravi je sodelovalaga. Lydia Lacko Vidulić, shrvaškega radia v Zagre-bu, ki je med drugim po-udarila ostro polarizacijo vhrvaški družbi na leve indesne. Na podlagi anketemed novinarji so izstopiladejstva, da prihaja do krši-tve svobodnega dela novi-narjev na Hrvaškem, po-gojeno z zahtevami in pričakova-nji urednikov in lastnikov medijev.Program kongresa je na okroglimizi obravnaval tudi aktualne raz-mere v Ukrajini. Obravnaval jeprobleme medijev in medijska pri-zadevanja Cerkvi v nekdanjih ko-munističnih državah. Predstavljenje bil projekt Ksenije Abramovič izZagreba. Predstavila je svoj pro-jekt "Laudato-TV" za katerega jeprejela podporo na Hrvaški ško-fovski konferenci.

Kongres je nakazal dejstvo, dase človeštvo z digitalnimi medij-skimi možnostmi, ki jih ti mediji

nudijo, premika skozi obdobje, kimu ni videti konca in, ki sevedaprinaša številne ugodnosti in šebolj številna vprašanja. Cerkev sene sme bati teh možnosti in moravstopiti v ta svet. Iz Slovenije smobili prisotni na kongresu: predstav-nik Kolpingovega združenja Slo-venije, msgr. dr. Ivan Štuhec, di-rektor Zavoda Antona MartinaSlomška v Mariboru, predstavnikiZavoda Iskreni.net in kaplan Ško-fijske klasične gimnazije iz Ljublja-ne.

Ivan Gačnik


�� KZS

V letu 2014 je bilo na področju iz-vajanja razvojnih projektov pestro inobsežno tako na nivoju KZS, kakorna nivoju Kolpingovih družin in sek-cije »Družinska sreča«. Sredstva zaprojekte v tem letu smo si zagotovilis prijavami na razpis Mestne občineMaribor, na Renovabis oz. Go eastter pri Kolpingovi zvezi Švice.

Po prijavi na MOM sta v izvajanjudva projekta in sicer: Kolpingovi dne-vi otrok v Kamnici (izvedeni od 6. do11. julija) z udeležbo 70 otrok v or-ganizaciji Eve Zinrajh, duhovnega vo-dje Jožeta Povha, s. Urše Marnič terzavzetih animatorjev in Medgenera-cijsko socialno mreženje z računalni-škim opismenjevanjem pod okriljemKD Limbuš v izvedbi do srede de-cembra.

Renovabis je odobril in financiraldva projekta, in sicer Spurwechsel –Usmeri se in Družinski vikend semi-nar oz. Družinski tabor.

Projekt »Usmeri se« se izvaja podvodstvom Mateje Šavc – koordina-

torke za mladino pri KZS v različnihžupnijah po Sloveniji, kjer so mladimbile ponujene različne teme, na pod-lagi katerih je voditeljica z gosti pri-pravila večurno delavnico oz. preda-vanje. Projekt še ni zaključen in se boizvajal še nekaj sobot v oktobru oz.novembru. Ta projekt je bil najprejmišljen kot mini akademija, pri kate-rem bi prijavljeni mladi bili redni ude-leženci za vse ponujene teme, ki so:1. Alternative za mladostnike; 2. Od-nos do denarja (Kako preživeti dan z1 EUR); 3. Teologija telesa – odnosdo spolnosti; 4. Vodenje, projektnodelo za mladostnike (mesto mladost-nika v župniji in družbi); 5. Medge-neracijsko povezovanje; 6. Mediji(pravilno razumevanje informacij po-sredovanih od medijev). Vendar smosamo izvajanje projekta prilagodilizaradi premalo prijav oz. nezaintere-siranosti mladih, tako da se je projektizvajal pri mladih iz različnih župnij.Kot koordinatorka za projekte lahkonapišem, da se mi zdi škoda, da Kol-

pingove družine niso zmogle mladihnagovoriti k udeležbi, saj je v prvivrsti bil projekt namenjen njim.

Drugi citat je od koncilskih oče-tov: Cerkev ima dolžnost prepo-znavati znamenja časov in jih razla-gati v luči evangelija. Tukaj je napreizkušnji naša preroška drža. Se-veda vsega povedanega žal nisemrazumel.

Nacionalni duhovni vodja Kol-ping zveze Nemčije pa nas je pose-bej spodbudil, da intenzivno razvi-

jamo mednarodna partnerstva, sajse le tako lahko res ustvarijo okoljapravega zaupanja, kjer se lahko ro-jevajo nove pobude in tudi konkre-tni projekti.

Eno popoldne smo se skupajsprehodili skozi Köln s HubertomTintelottom, dolgoletnim general-nim sekretarjem. Pokazal in razložilnam je znane in manj znane sledi,

ki jih je v mestu pustil bl. Kolping.Vsaki dan smo tudi skupaj somaše-vali, dvakrat tudi na grobu bl. Kol-pinga v minoritski cerkvi.

Za celotni seminar lahko rečem,da je bila prijetna kombinacija res-nih vsebinskih pogovorov ter prija-teljskih družabnih srečanj.

Jože Povh, duhovni vodja KZS

Proti koncu oktobra, natančnejeod 23. do 26. oktobra 2014 bo v Slo-venj Gradcu potekala letna skupšči-na predstavnikov Kolpingove Mladi-ne Evrope (Kolping Youth Europe) izrazličnih držav Evrope, kjer delujejoKolpingove organizacije. Projekt smoprijavili na Go east – Youth Spon-sorship Programme, kjer si nadeja-mo, da nam bodo odobrili določenasredstva. Pričakujemo okoli 20 ude-

ležencev iz cele Evrope in smo zanjih pripravili tudi izobraževanje otem, kako lahko mladi bolj aktivnosodelujejo pri mašah ter se osebnovključijo. Po nekaj srečanjih in po-svetovanjih smo namreč ugotovili, dase nekaj, kar je pri nas utečena prak-sa, nekaterim v drugih državah zdiskoraj nedosegljivo, ko govorimopredvsem o mladinskih mašah, pisa-nju uvodov in petju mladinskih pe-

smi. Na srečanju bodo tako predsta-vitve letnega delovanja posameznihskupin, en del pa bo posvečen razli-čnim izobraževanjem ter nadaljnje-mu načrtovanju skupnega dela. Ve-seli smo, da lahko ta dogodek gosti-mo pri nas v Sloveniji in se bomo po-trudili, da bo udeležencem ostal vspominu.

Mateja Šavc, članica IO KZS za Kolpingovo mladino

Realizacija projekta Družinski vi-kend seminar oz. Družinski tabor jenačrtovana ob koncu meseca okt-obra v času jesenskih počitnic v KDŠentilj pod Turjakom, na katerega bo-do povabljene družine.


AKTUALNO ��

Iz KW Švice so nam v letošnjemletu donirali sredstva za izvedbo po-letnih taborov, ki so bili realizirani zdelnim kritjem stroškov v organiza-ciji naslednjih KD in sekcij: - KD Cerklje ob Krki za izvedbooratorija za otroke z motom »NaTvojo besedo« s 70 do 75 predšol-skih in šolskih otrok ob sodelovanju24. prostovoljcev in 4. zunanjih so-delujočih (Nuša Derenda, GalerijaBožidar Jakac, Vojašnica JernejaMolana, OŠ Cerklje ob Krki) z orga-niziranimi delavnicami, skupinskimdelom, športom, druženjem in za-bavo ter dnevnim časopisom o do-godkih;- KD Kamnica za izvedbo šport-nega tabora s turnirjem v malem no-gometu za »Fijaužev memorial« zudeležbo ekip KD Kamnica, KD Le-nart v Slov. goricah, KD Remšnik inekipo staršev iz Kamnice;- KD Kotlje za izvedbo oratorija zaotroke z naslovom »Na tvojobesedo«, na katerem so se mla-di iz župnije in od drugod igra-li, zabavali, skupaj peli, hkratipa rastli v veri in se na tem po-dročju tudi izpopolnjevali, sajso spoznavali svetopisemskeosebnosti predvsem s pomoč-jo iger, zgodbe, katehez in de-lavnic. Udeleženih je bilo pri-bližno 40 otrok in 18 animator-jev. Naslov oratorija je bil Na tvo-jo besedo;- KD Remšnik za izvedbo oratorijaza otroke preko zgodbe, kateheze indelavnic so spoznavali apostola Pe-tra, njegove dobre lastnosti in nje-gov način življenja, s čimer so se

udeleženci zabavali in družili ter ra-sli v veri;- KD Stari trg pri Slovenj Gradcuza izvedbo oratorija za otroke v Slo-venj Gradcu z naslovom »Na tvojobesedo« z ustvarjalnimi, poučnimidejavnostmi, druženjem, zabavo induhovnostjo, ki se ga je udeležilo 88otrok in 18 animatorjev;- KD Stari trg pri Slovenj Gradcuza izvedbo programa Rad živim –počitniški dnevi za socialno ogrože-ne otroke v Izoli; - KD Šentilj pod Turjakom za iz-vedbo dveh poletnih taborov namorju za socialno ogrožene otrokein mladino;- KD Velika Nedelja za izvedbootroških poletnih delavnic v duhu bl.Adolfa Kolpinga od 4. do 7. avgustaz ustvarjalnimi delavnicami, špor-tom, ogledom znamenitosti, uče-njem pesmi in prepevanjem novihpesmi;

- Sekcija Družinska sreča za iz-vedbo počitniškega tabora za druži-ne;- Ročnodelska sekcija za spretno-stne ustvarjalne prostočasne delav-nice;

V tem prispevku vamželim na kratko predstavi-ti projekte, ki so bili oz. šebodo realizirani v letoš-njem letu. Prav je, da semed seboj tudi na takšennačin povezujemo inspodbujamo. Apeliram navse predsednike Kolpin-govih družin, da spodbu-jajo svoje člane, da bi setudi v prihodnje opogum-

ljali in izvajali projekte. Prav tako iz-ražam zahvalo za sodelovanje inprošnjo, da po izvedenem projektusodelujete s tajništvom Kolpingove-ga združenja, ko moramo oddatiporočila in slike tistim, ki so projekt(so)financirali.

Vse dobro v prihodnosti!

Barbara Ternik,članica IO KZS za razvojne projekte

Oratorij Remšnik

Otroške delavnice Velika Nedelja

Prvo soboto v septembru se je»zgodilo« tradicionalno medna-rodno srečanje Kolpingovih dru-žin iz avstrijske Štajerske, avstrijskeKoroške in Slovenije. V nabito pol-ni cerkvi sv. Ilja v Šentilju pod Tur-jakom je bila darovana slovesnadvojezična maša, ki so jo oboga-tili številni duhovniki in hkrati du-hovni voditelji Kolpingovih družin,župnijski pevski zbor, predsednicaavstrijske Kolpingove ustanove,župan občine Mislinje in sevedaudeleženci iz enajstih Kolpingovihdružin. Sveto mašo so darovali du-hovni vodja KD Grosuplje, kot gla-vni maševalec in somaševalci: du-hovni vodja Kolpingovega združe-nja Slovenije, duhovni vodja KDŠentilj pod Turjakom, duhovni po-močnik v župniji Šentilj, duhovnipomočnik v župniji Kamnica, izdežele Koroške duhovni vodja KDBeljak, duhovni vodja KD Celo-vec, iz Štajerske duhovni vodja KDJagerberg in duhovni vodja KDGradec.

V uvodnem pozdravu je duho-vni vodja KZS g. Jože Povh izrazilveselje ob srečanju sosedov in iz-postavil verz Franceta Prešerna: …da rojak prost bo vsak, ne vrag lesosed bo mejak… Tovrstni dogod-ki nas zbližujejo in krepijo v pove-zanosti. Slovesni pridigar, duhovni


�� AKTUALNO

vodja KD Grosuplje, g. Janez Šketje v nagovoru poudaril pomen ne-sebične ljubezni, odprtosti in dru-ženja pod varstvom nam bližnjih:blaženega Adolfa Kolpinga in An-tona Martina Slomška. Skupaj smoprosili za mir v svetu, za matičnoustanovo, družine, pokojne članeter za modrost voditeljev. Pred-sednik združenja, g. Ivan Gačnikje v zahvalnem govoru poudarilpomen tovrstnih druženj in izrazilpresenečenje nad številnim odzi-vom. Župan občine Mislinja pa jepodprl delovanje in obstoj Kolpin-govih družin, saj smo kamenček vmozaiku, ki lahko spreminja svetna bolje.

Po maši smo prijateljsko sreča-nje nadaljevali s skupnim kosilom

in druženjemob narodnozabavni glasbi.Skozi desetle-tje smo spletliveliko prijatelj-skih vezi, kinas še danes

ohranjajopoveza-ne.

K o tm a n j š aK o l p i n -gova dru-žina, ki jebila v letošnjem avgustu stara 11let in od leta 2009 pobratena s KDAnzefar iz Nemčije, smo želeli, dabi se gostje pri nas imeli lepo, dabi skupaj preživeli prijeten in ne-pozaben dan, da bi nas druženjepri sv. maši in še naprej v popol-dnevu obogatilo z blagoslovomnaših blaženih Kolpinga in Slom-ška. Tako smo v trajen spomin nanaše druženje pripravili spominke

iz kulturne dediščine. Šopek tristoročno vezenih cvetov gorenjskihnageljnov se je v ta namen izdelo-val cel mesec in je bil blagoslo-vljen ob zaključku sv. maše. Skupi-na župnijskih kuharic in prosto-voljnih »kelnerjev« se je pod taktir-ko domačega g. župnika, TinetaTajnika spretno vrtela po vseh pro-

storih Slomškovega doma, kjer sosedeli gostje. Trud je bil poplačan,ko so gostje zadovoljni odhajali inroke se kar niso hotele razkleniti.

Poslovili smo se z našim po-zdravom, »Zvestoba Kolpingu«!

Maruša Vaukan, predsednica KD Šentilj pod Turjakom

Bog je ljubezen!

V evangeliju smo slišali, kako so farizeji očitali Je-zusovim učencem, ki so v soboto smukali klasje in gameli z rokami ter jedli, da s tem kršijo sobotni poči-tek. Jezus se takoj postavi v bran apostolov in farize-jem pove, da je »Sin človekov gospod tudi sobote«!Kaj je dovoljeno in kaj prepovedano je na osnovi pra-vičnosti zapisano v zapovedih in zakonih. Ko pa greza ljubezen, potem ni več potrebno trdote zapove-di. Kot pravi sv. Avguštin: »Ljubi in delaj, kar hočeš!«V območju ljubezni je prava svoboda! »V ljubezni nistrahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strahje namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni do-segel popolnosti v ljubezni.« (1Jn 4,18) »Ljubezen ninekaj nedoločenega, povezanega le s čustvi. Božjaljubezen ima konkretno ime in konkreten obraz. To

je Jezus Kristus!« je rekel pa-pež Frančišek.

Človek ne živi samo od kruha, ne od materialnihdobrin, ne od denarja, ne od bogastva, temveč odljubezni.

Ali si lahko zamislimo, kakšno bi bilo naše življe-nje brez ljubezni?

Povezanost brez ljubezni je preračunljivost.Odgovornost brez ljubezni je brezobzirnost.Dolžnost brez ljubezni je slaba volja.Resnica brez ljubezni je kritika.Pravičnost brez ljubezni naredi človeka trdega.Red brez ljubezni naredi človeka malenkostnega,pikolovskega.Darovanje brez ljubezni je trgovina.


KZS ��

KZS in posamezne KD smo žetradicionalno sodelujoči v Social-nem tednu, katerega nosilec, idej-ni vodja in organizator je Socialnaakademija Ljubljana. V Socialni te-den 2014 z motom »Skoči ven« sobile prek KZS, s koordinacijo pred-sednice KD Cerklje ob Krki, IreneRudman, tokrat vključene nasled-nje aktivnosti po KD:

KD Cerklje ob Krki: Redovnikav Afriki predstavljata svoje delo vizvedbi misijonarjev Anke Burger

in Danila Lisjaka v Kulturnem do-mu v Cerkljah ;

KD Kamnica: Potopis o Perujuv izvedbi Valentine in Matica Pav-lič v Martinovem domu v Kamnici;

KD Limbuš: Po starodavni ro-marski poti v Santiago de Compo-stelo v izvedbi Jakobovih romarjevAndreja in Blanke Šauperl v ve-roučni učilnici v župnijskem domuLimbuš (načrtovano predavanjeprof. Irene Markovič »Nova spo-znanja o škofu Frideriku Baragi«

bo iz objektivnih razlogov izvede-no v novembru);

KD Stari trg pri Slovenj Gradcu:Medijska puščava v Sloveniji – po-govorni večer z dr. Ivanom Štuhe-com in novinarjem Mirom Petkomv Knjižnici Ksaverja Meška v Slo-venj Gradcu;

KD Tezno: Po starodavni ro-marski poti v Santiago de Compo-stelo v izvedbi Andreja Šauperla.

Iz spletnih strain Socialne akademije, KZS in KD

Okoli 35 udeležencev vseh ge-neracij, povečini aktivnih sodelav-cev in sodelavk Socialnega tedna,se je v petek in soboto, 3. in 4. okt-obra 2014, zbralo v Sv. Duhu priŠkofji Loki na zaključnem semi-narju z naslovom ”Nove besede –nova dejanja – večji učinek”. Kol-pingovo združenje Slovenije stazastopala predsednik Ivan Gačnikin Irena Rudman predsednica kDCerklje ob Krki ter koordinatorkadogodkov socialnega tedna priKZS. Seminar je bil v prvi vrsti na-menjen osebam, aktivnim v civilnidružbi, krepiti civilnodružbene or-ganizacije pa je bil tudi njegov te-meljni namen. Že v uvodni pred-stavitvi programa je ta namen ori-

sal direktor Socialneakademije, Matej Ce-pin, z vprašanjem: »Alidelamo prave stvari?«

Dober voditelj v ci-vilni družbi se namrečodziva na prave proble-me, jih rešuje, zanima pa ga uči-nek njegovih dejavnosti in ne de-javnosti same.

Žiga Vavpotič, eden od ste-brov projekta Simbioz@ in ustano-vitelj Zavoda Y, je v svoji predsta-vitvi odgovarjal na vprašanje: »Vkakšnem svetu živimo?«. Odgovorna to vprašanje je namreč temeljanalize vsakega družbenega pro-blema. Svoj pogled je predstavilskozi značilnosti generacije Y, ki je

pravzaprav »produkt« naše dobe.Izobraževalni sistem je za časom.»Slovenijo bi bilo smiselno spre-meniti v mentorsko deželo,« je de-jal. Učne izkušnje namreč pridobi-vamo na bistveno drugačne nači-ne, kot smo jih pred leti. Kot klju-čna pa vidi potovanja.

Dr. Jože Ramovš iz InštitutaAntona Trstenjaka je spregovoril odružbenih inovacijah. Ob vsehtehnoloških inovacijah, ki jih je bi-

Jemanje brez ljubezni naredi človeka lakomnegain pohlepnega.Strokovnjak brez ljubezni je svojeglavec.Talentiranost brez ljubezni naredi človeka zvitega.Prijaznost brez ljubezni je hinavščina.Bogastvo brez ljubezni je skopuštvo.Čast brez ljubezni je domišljavost.Moč brez ljubezni je nasilje.Vera brez ljubezni je fanatizem.Življenje brez ljubezni je nesmiselno.Če ni ljubezni – svet drvi v propad!

Vse, kar je povezano z ljubeznijo, pa je dobro. Po-vezanost v ljubezni pomeni prijateljstvo, odgovor-

nost – služenje, dolžnost – zaupanje, pravičnost -mirno vest, resnica – veselje, vzgoja – napredova-nje v dobrem, red – urejenost, darovanje – sreča,sprejemanje – hvaležnost, znanje – napredek, ta-lent – dar za druge, prijaznost – spoštljivost, bo-gastvo – priložnost za dobroto, čast – ponižnost,moč – molitev, vera – svetost.

V objemu Božje ljubezni smo varni in srečni. Teganas učijo svetniki, prav posebno še blaženi Adolf Kol-ping, Anton Martin Slomšek in vsem nam poznanamati Terezija, ki je včeraj godovala. To nas uči JezusKristus, ki nam bo tudi sedaj pri sveti maši ponudilsvojo ljubezen - svoje telo, da bi tudi mi lahko živeli vljubezni.


�� AKTUALNO

lo v zadnjem stoletju resničnomnogo, je potrebno naš razvojuravnotežiti tudi z družbenimi.Skupina je zanj temeljna družbenainovacija, saj omogoča vse tisto,česar tehnološke ne omogočajo.»Vzdržujte skupine,« je posvaril,»ne organizirajte zgolj dogodkov,ampak dogajanje!« Dogodki ima-jo svoje mesto le v okviru dogaja-nja, sami zase (brez dogajanja) pale še dodatno prispevajo k atomi-zaciji družbe. Odkrivali smo tudinekatere primere družbenih ino-vacij v svojih organizacijah.

Dr. Ivan Štuhec, ki je v svojemnastopu odgovarjal na vprašanje,kako priti do novih družbenih sku-pin, do tistih, do katerih nihče nepride, je izhajal iz teze, da prave ci-vilne družbe v Sloveniji ni. Uteme-ljeval jo je z dejstvom, da obstoje-ča kvazi civilna družba ni večinskopodprta s sredstvi državljanov, am-pak sloni na javnih sredstvih. V tasredstva se pogosto po nepotreb-nem vmešava država, kot je to vSloveniji žal praksa, tudi na neka-

terih drugih področjih, ki bi boljedelovala z iniciativo državljanov.Kot enega glavnih instrumentov zakrepitev civilne družbe je Štuhecpoudaril demokratični dialog, ki seodvija v mladinskih, pa tudi v dru-gih organizacijah. Na ta način serojevajo voditelji in aktivni drža-vljani.

Marjeta Pija Cevc, uršulinka,je spregovorila o tem, kaj se morazgoditi na duhovni ravni, da se vposamezniku in/ali v organizacijizgodijo spremembe. Izhajala je iztreh plasti človekove osebnosti: te-lo – duša – duh. »Duh«, ki je »nadnu osebnosti«, bi lahko simbolnoprevedli tudi kot srce. Da pride dospremembe, mora priti do spre-membe na tej globini.

»Medijski prostor je neuravno-težen,« je bilo glavno sporočilopoznavalca medijske krajine, Uro-ša Urbanije. Poglavitna vzroka staprepletenost medijev in politiketer nerazumevanje »našega sveta«s strani novinarjev. »Časopis, ki vItaliji velja za levega, bi pri nas ve-

ljal za desnega,« je ponazoril svo-jo tezo. Urbanija trdi, da bo glavnozdravilo za medije prinesla privati-zacija večjih državnih podjetij ter stem manjša diskriminacija na trguoglasnega prostora.

Zadnji gost zaključnega semi-narja je bil Primož Šporar iz Skla-da 05. Spregovoril je o merjenju indoseganju družbenega učinka ternavzočim med predavanjem po-stavil nekaj vprašanj: Kateri pro-blem rešujete? Kakšen je vaš pri-stop – na kakšen način se ga lote-vate? Koliko stane vaša rešitev inkoliko bi nas stalo, če tega proble-ma ne bi reševali? »Ali delamo pra-ve stvari? Ali rešujemo prave pro-bleme?« Vprašanji, ki sta zelo namestu tako za navzoče organiza-cije kot tudi za ekipo Socialnegatedna.

Matej Cepin, direktor Socialne akademije

27. 10. vsako leto obhajamoMednarodni Kolpingov molitvenidan, na dan razglasitve za blaže-nega našega ustanovitelja AdolfaKolpinga. Letos se spominjamo inmolimo za stanovitnost Kolpingo-ve nacionalne organizacije in Kol-pingovih družin v državi Čile.

Kolpingovo združenje Čile jebilo ustanovljeno 7. oktobra 1976in je zdaj zastopano v dvajsetihškofijah v državi z več kot 100 Kol-pingovimi družinami. Le-te so se-stavljene iz mladostnikov, odraslihin starejših. Poleg tega združujetudi druge oblike organizacij in so-cialnih partnerstev. Letno romanjeimajo v katedralo Villarrica, v ka-teri je relikvija Adolfa Kolpinga.

Čile je država v Južni Ameriki,ki na severu meji na Peru, na vzho-du na Bolivijo in Argentino, na za-hodu in jugu pa na Tihi ocean. Či-

le ima homogeno populacijo, ki iz-haja iz španskih naseljencev in av-tohtone prebivalce. Prebivalstvosestavlja več kot 90% mešanicateh dveh ras. Čile ima nekaj večkot 17 milijonov prebivalcev. Av-tohtono prebivalstvo v glavnemsestavlja pleme Araucanians. Vzadnjih letih je pritok migrantov izPeruju, Ekvadorja, Kolumbije inBolivije. V Čilu je verska svobodain približno 70 % prebivalstva jekatoliška. Trije njihovi državljani sosvetniki: sveta Teresa de los Andes,Blažena Laura Vicuna in sveti Al-berto Hurtado.

KZS organizira svetovni molit-veni dan po regijah, priporočen paje tudi spominski poudarek v vsa-ki župniji, kjer deluje Kolpingovadružina. Posebnost letošnjega mo-litvenega dne je v KD Kamnica,kjer se člani te KD z duhovnim

vodjem KD in KZS Jožetom Pov-hom in povabljenimi iz drugih KDmariborskega območja zberejo žev nedeljo, 26. 10. ob 14.00 pri po-dobi bl. Kolpinga na Lucijini kape-li, saj bo minila prva obletnica ob-nove kapele in poslikave. Zmernehoje do te kapele je nekje 20 mi-nut. Ob pesmi zbora, molitvi ter li-tanijah poteka slavje obletnice raz-glasitve Kolpinga za blaženega inmolitev za KZ Čile.

Informacije iz spleta KZS


AKTUALNO ��

IO KZS si veliko prizadeva za aktivnodelovanje vseh 46 ustanovljenih KD vSloveniji, ki bi naj vse bile kot dobrodo-šla mala občestva, ki jih tako poudarjajovsi dokumenti Cerkve na Slovenskem,pa tudi v okviru vesoljne Cerkve. Žal vvsakdanji praksi ni tako in vse preveč jeovir, katerih posledice so mlačno ali šehujše, prekinjeno delo takih skupin, karje še posebej občutno pri preveč Kol-pingovih družinah. Vzroki so različni. Odnezadostnega poznavanja duhovnikovin laikov o poslanstvu te mednarodnerazvejane socialne in izobraževalne ka-toliške laiške organizacije, premajhneaktivnosti pristopnega članstva, neod-

govornosti in nezainteresiranosti vodstevza prevzeto nalogo, menjave župnikov vžupnijah z ustanovljenimi KD in ne prev-zete vloge duhovnega vodenja KD z nji-hove strani v večini primerov, staranjaustanovnih članov, pa vse do oviranjadelovanja KD znotraj župnije tudi s stra-ni župnikov posameznikov v nekaj pri-merih. IO KZS kliče priprošnjo blažene-ga Adolfa Kolpinga na vse, ki lahko karkoli storijo za aktiviranje nedejavnih KD.Vodstvo KZS je vselej pripravljeno pritem pomagati po svojih močeh, a pri-pravljenost ljudi za aktivno delovanje lai-kov na različnih področjih poznajo naj-bolje po župnijah in seveda prav posebej

še duhovniki, katerih naloga pri KD je iz-ključno moralna in duhovna podpor, vseostalo je naloga laikov, članov KD. Veli-ko je poklicanih in med njimi se da z do-bro voljo izbirati. S skupno akcijo bomoobranili sloves Slovenije, ki ga je imela priIKW po hitrosti in številu ustanavljanjaKD še pred nekaj leti. Nedejavnim KD jelahko svetel zgled 16 zelo dejavnih KD,ki združuje 643 članov znotraj KZA ali64 % vsega članstva. O, da bi se k tempridružile še druge ustanovljene, neka-tere med njimi v preteklosti že tudi zelodejavne KD.

Franjo Šauperl,predsednik Nadzornega odbora KZS

DRUŽINA - OSNOVNA CELIC A DRUŽBE ��

Bil sem osnovnošolec, ko se mije prvič zastavilo vprašanje: »Toli-ko pesmi tako igrivo opeva ljube-zen, zakaj se potem prav v ljube-čih navezah prebujajo konfliktno-sti in iz njih razočaranja, prizade-tosti, celo obup in odmik od oseb,s katerimi smo se tako prevzetozaznali in prepoznali …

Odgovor sem dobil v času, kosem sobival z mladimi, ki so v ko-muni – šoli življenja vstajali iz raz-nolikih zasvojenosti – tudi odvis-nosti od oseb in sanjskih predstavo življenju. Z njimi sem se tudisam mukotrpno vračal v spreje-manje realnosti – le v njej nam jelahko življenje zanimiva priložnost.

In kaj sem spoznal? Med osta-lim tudi to, da lahko živi in preživiljubezen le v območju medoseb-ne spoštljivosti, odgovornosti inpravičnosti – sicer se utrudi, ob-nemore in iz nje izraste prizade-tost. V ljubezni smo odprti v svojinajgloblji osebni resničnosti in za-to tako hitro ranljivi. Zato potre-buje ljubezen območje varnosti.Dom ne more biti razpuščenost,pač pa tudi dogovorjenost in sa-moumevnost pravičnih ravnanj v

medsebojni poveza-nosti, kjer je spreje-manje napora za pri-jetno sobivanje trudvseh – tudi otrok.Dom je območjebrezmejne ljubezni,v katerem pa so me-je zelo jasne, saj za-gotavljajo prijetnost sožitja.

Pred časom sem bil povabljenna srednješolski center, kjer so vletu dni trije mladostniki pokonča-li svoje življenje. In kaj sem razbralv srečevanju z mladimi: njihovo iz-jemno občutljivost, zaznavnost, ažal premalo utrjenost za spreje-manje neljubih naporov, za potr-pežljivost, odpoved, vztrajnost …Ponosni so na krepke mišice, miselna utrjevanje volje in notranje od-pornosti pa jim je v veliki večininepoznana. Ljubezen ni, nuditiotroku samo prijetno in lagodno inga pomehkužiti v idealnost, ljube-zen je pomagati sprejeti otrokurealnost bivanja, da lahko prav vsprejeti resničnosti svoje osebno-sti in okolja prepoznava dobre pri-ložnosti življenja. Prav zato smo v

družini med seboj dobri, a nikdardobričine!

Pa še nekaj sem razbral v šoliživljenja: od ljubečih bližnjih nemoreš samo jemati, potrebno jetudi vlagati. Daješ pa lahko le to,kar si pridobil. Zato je osebna indružinska duhovnost naravna po-treba. Cerkve – ta naša svetišča sobila in so svetlišča naše notranjeresničnosti: v njih se svetli misel,krepi duhovna moč, odrešujejo setesnobna čutenja … In ko si notra-nje odrešen, potem dobro žariš ksvojim domačim in mnogo lažjerazrešuješ zagonetke sobivanja. Teniso več spotika – postanejo pri-ložnost. Konfliktne situacije so po-nujena priložnost za rast in preraš-čanje, kajti ljubezen ni cilj – ljube-zen je pot sobivanja.

Karel Gržan


�� KOLPINGOVE ISKRICE

Človek je nekaj najbolj častitljivega in najvišjega, kar se da najti na svetu.

Kolikor je človek vreden za druge, toliko je vreden v sebi. Največjega pomilovanja vredna zas-vojenost je sebičnost.

Ni človeka brez ljubezni in ga ne more biti, kajti ljubezen spada k človekovemu bistvu.

Zares pomembne in odločilne resnice človekovega življenja je ljubi Bog jasno in preprosto pre-dočil, da jih vsakdo, kdor le hoče odpreti oči, mora razumeti.

Kar kristjan imenuje v pravem pomenu besede človeško, je v jem prevladujoča religioznost,usmerjena k Bogu, kajti človek je zato človek, ker ima neumrljivo od Boga in za Boga ustvar-jeno dušo, ki lahko gospoduje celo telesu in mu pomaga k razsvetljenju.

Ker je namreč Bog človeka ustvaril za svet, telo za nosilca neumrljive duše, je tudi določil vsakemu človeku nje-mu lasten položaj v svetu in mu dal tudi darove in moč ter mu naložil dolžnosti, ki zahtevajo postopanje, ki jeprimerno okoliščinam.

Potovanje A. Kolpinga po Evropi je spremljal katoliški tisk. Tako sporoča dopisnik hrvaškega »Katoliške-ga lista« 28. aprila 1856, da na Dunaju biva poznani ustanovitelj vajeniških in pomočniških rokodelskih dru-štev A. Kolping, kateremu je bil v nedeljo v dvorani Rokodelskega društva na Dunaju, ob navzočnosti šte-vilnih članov in uglednih oseb cerkvenega in posvetnega življenja, prirejen prisrčen sprejem, na katerem sosodelovali kaločki (iz madžarskega mesta Kaloča) in zagrebški nadškof ter vesprimski (madžarsko mestoVeszprem), veliko-varaždinski, sombathejski in stolno-biograjski (Szekesferervar) škofje.

Po nagovoru A. Kolpinga gostom, je bila predstavljena igra v dveh dejanjih z vsebino o dogajanjih medvajenci v neki čevljarski delavnici. Dopisnik z Dunaja na koncu prispevka sporoča bralcem, da je A. Kolpingobljubil, da bo iz Trsta, kamor pravkar odhaja, dopotoval tudi v Zagreb, »da vidi, kako na Hrvaškem družbanapreduje«.

�� SLOMŠKOVI UTRINKI

V knjigi »Življenja sečna pot« razlaga o krščanskem devištvu takole:

Kdor časno in večno izveličanje ljubi, naj brani, kar more, da nam zapelji-

vost ljube mladine pomorila ne bo. Kakor velika povodnja se nečistost črez

vse strane razliva, ako mladost pred nečistim potopom ne ovarjemo, bo-

jo tudi srečni časi se z njo potopili. (je lahko kaj bolj opozorilnega za da-

našnji čas interneta in televizije s čimer se nevarno zasvajajo mladi?)

�� IZ KORENIN


Od 23. do 25. 5. 2014 je potekalže 15. mednarodni Kolpingov nogo-metni turnir v Appeanu pri Bolzanu, kismo se ga ekipa KD Kamnica udele-žili prvič. Turnir je organizirala Kolpin-gova organizacija Bolzano in je bil na-menjen vsem zainteresiranim ekipam.Tekmovalo je sedem ekip, kar je velikuspeh, saj je pomembno sodelovati,

ne zmagati. Prireditev je po-tekala brez težav, saj je bilo sstrani vseh ekip tekmovanješportno in pošteno in v duhunašega društvenega ustano-vitelja – bl. Adolfa Kolpinga.Saj je za tovrstne turnirjevedno bilo v ospredju druženje in so-

delovanje. Več pa naj pove sama fo-tografija.

Aleš Perko

KD Kamnica

Tradicionalno že vrsto let pripra-vlja KD Kamnica veliko družabnoprireditev »kostanjev piknik« ob idi-ličnem Bresterniškem jezeru. Takose je tudi letos, v soboto 11. oktobra,zbralo lepo število Kolpingovcev insimpatizerjev iz različnih KD mari-borske regije. V čudovitem jesen-skem popoldnevu in ob izjemni go-

stoljubnosti članov KD Kamnica spredsednikom Štefanom Hlevnja-kom na čelu, smo bili številni udele-ženci deležni lepega prijateljskegadoživetja. Obilna je bila ponudbapečenih kostanjev ter peciva in pri-grizkov, ki so jih pripravile žene izžupnije Kamnica. Ob vsem tem paje bilo ponujeno seveda odlično vi-

no in sokovi. Svoj čar je dodala tra-

dicionalna skupina godcev – članov

KD Kamnica, ki že leta zavzeto

spremlja družabne prireditve v or-

ganizaciji KD. Bilo je veselo in ne-

pozabno.

Zadovoljen udeleženec piknika

KOLPINGOVE DRUŽINE ��

Takoj po počitnicah je ponovnozaživelo delo 60 članske Kolpingovedružine Limbuš na področju izobra-ževanja in sociale. Nadaljujejo se tra-dicionalni mesečni izobraževalni ve-čeri za članstvo in za župljane ter dru-ge zainteresirane krajane. Tako je bil vseptembru zanimiv multimedijski po-topisni prikaz peš romanja po Jako-bovi poti v Santiago de Compostelo

in do Atlantika, člana KD Limbuš inpodpredsednika KZS Andreja Šau-perla z ženo Blanko (enako predstavi-tev je bila še v okviru prireditev So-cialnega tedna v KD in župniji Tezno).V oktobru je bilo predavanje s tema-tiko: »Za kraje v župniji Limbuš po-membne ljudi«, kar je predstavil kraje-vni ljubiteljski zgodovinar in član KDFranjo Šauperl. Za november pa je

dogovorjena predstavitev pravkarobranjene doktorske dizertacije go-spe dr. Irene Markovič iz Maribora znaslovom »Nova spoznanja o škofuFrideriku Baragi«. Na socialnem po-dročju pa je KD Limbuš dala svoj de-narni prispevek k nabavi veroučnegagradiva za veroučence.

Franjo Šauperl, organizatorizobraževalnih aktivnosti v KD

KD Limbuš

KD SlivnicaKolpingova družina Slivnica je 23.

septembra organizirala v sklopu pri-reditev ob občinskem prazniku zani-mivo predavanje o kruhu. V gostesmo povabili priznano zbiralko in za-pisovalko ljudskega izročila, sicer paprofesorico angleščine in ruščine terpublicistko /tudi slovenskih alpinisti-čnih podvigov, kar počenja po smrtiznanega slovenskega alpinista – nje-

nega soproga, Aleša Kunaverja/profesorico Dušico KUNAVER.

Slika 16: Dušica KunaverSvoje predavanje je začela z be-

sedami: »Mala dežela na robu Evro-pe je celih tisoč let preživela podoblastjo tujcev. Tisoč let je naš človekposlušal ukaz: molči in delaj! Pa ven-dar, ko so Američani pred več kotdvesto leti pisali svojo prvo ustavo,

so poiskali zglede za svojo demo-kracijo v našem karantanskem ljud-skem pravu, ki je ljudstvu dajalo pra-vico, da ustoličuje kneze. Po propa-du Karantanije so sledila trda stoletja,ko je kmetu-tlačanu vladal grad, koso mu turški konjeniki praznili hišo inkaščo, ko je kljub porazom vednoznova iskal novih moči za punte pro-ti gosposki. S sekiro in koso si je


�� KOLPINGOVE DRUŽINE

drznil napadati grajske zidove in bra-niti svoja polja in gozdove. Zemljamu je bila sveta.«

V nadaljevanju smo slišali, kako jenaš narod svoje šege zgradil na pra-starih čarodejnih dejanjih, ki sospremljala čaščenje sonca: ob zim-skem rojstvu mladega sonca; obpraznovanju, ki je pozdravljalo pri-hod pomladi; ob kresu na čast son-čnemu bogu, ki se je v času svojenajvečje moči imenoval Kresnik. Vsapraznovanja so imela en cilj: pregna-ti zle demone z žitnih polj in izprosi-ti dobro letino.

Kruh je imel v vseh praznikihosrednjo obredno vlogo, mnogo sta-rejšo kot krščanstvo. Vsi prazniki sodo danes ohranili mnogo prvin sta-rodavnih obredij in skrite davne kul-te – čaščenje sonca, vode dreves …

Obilna pojedina s slavnostnimikruhi ob letnih praznikih in življenj-skih prelomnicah je prastara obvez-nost, ki naj bi zagotovila rodovitnostpoljem in srečo ljudem. Nekoč so navasi veljala pravila, ki sicer niso bilazapisana, zato pa so imela toliko glo-bljo veljavo. Najtežja dela na poti dokruha si je človek znal spremeniti vpraznik. Pri žetvi, mlatvi, ličkanju,preji je posameznik postal del vaškesrenje, ki je živela in dihala skupaj. Koso pričakovali novo leto ali kak drugpomemben praznik, je na pragu svo-je domačije gospodar sprejemal ob-hodnike-kolednike, jurjaše, pustnešeme, kresnice… Ti so prinašali v hi-

šo zdravje in srečo in odnašali daro-ve s praznične mize – kruh, ki jeprevzel varstvo pred zlimi bitji in po-stal prošnja za srečo in zdravje. Kruhkot obredno darilo pa je imel še enovlogo: izbrisati razliko med revnimi inbogatimi, med sitimi in lačnimi. Ljud-ski spomin na davne gostije zapove-duje, da na praznik nihče ne sme bi-ti lačen!

V naši deželi pa kruh ni spremljalle letnih praznikov, ampak tudi ži-vljenje vsakega posameznika. Kruhob otrokovem rojstvu - darilo vilamrojenicam – je poskušal novorojen-cu izprositi srečno usodo. Krstna po-gača je otrokovi materi vlivala moč;s kosom kruha je fant odhajal k vo-jakom. Hlebec kruha je bilo zadnjedarilo, ki ga je nevesta dobila od svo-jega starega doma in kruh je biloprvo darilo, s katerim jo je moževamati sprejela na novem domu. Sva-tovska pogača je ženinu in nevestizagotavljala srečen zakon. Vsa naj-boljša leta življenja je gospodar nadomačiji preživel ob misli na kruh.Ob kruhu je zbral okoli sebe svojodružino vsak delovni dan in ob vsa-kem prazniku. Ko pa je prišel njegovčas, so njegovi domači delili kruh so-sedom in obiskovalcem, da bi mu ta-ko izprosili lažjo pot v sveti raj.

Beseda kruh je pojem, ki pome-ni domačnost, dom, toplino, mir inblaginjo. Če kruha ni – pomeni tobedo, lakoto, bolezen, gorje. Kaj padanes pomeni imeti kruh? Veliko

več! V duši vsakega človeka ima kruhneko posebno mesto. Le malokdone začuti veselja ob pogledu nasvež, topel hlebec kruha in le malo-kdo ne začuti vsaj tihe krivde, če koskruha zavrže.

Vsebina predavanja je zajemalatudi druge vidike kruha in običaje odsetve do žetve ter sredstva na poti dokruha, kot so pomembni n. pr. mli-ni, kašče, kozolci. Pa tudi mnogo re-kov in pregovorov smo nanizali. Pato še ni vse. Med vsakim poglavjemsmo družno zapeli lepo slovenskoljudsko pesem!

Mnenje večine obiskovalcev, kiso zapolnili Kolpingov dom v Sliv-nici, je bilo: »Če bi imeli več takšnihvečerov, slovensko ljudsko izročilonikakor ne bi prešlo v pozabo!«

Jožica Šnuderl

Dušica Kunaver

V naši župniji Št.Ilj pod Turjakom že vse od leta 2003 uspešno de-luje Kolpingova družina, ki nosi ime po naši župniji. Pri ustanavljanjutega, moram priznati, da sem bil nekoliko zadržan in previden, saj semsi mislil, pa poizkusimo, če bo kaj iz tega. Ko se sedaj oziram nazaj,pa vedno bolj odkrivan dobre sadove delovanja Kolpingove družinev naši župniji.

Vsako leto skozi vse cerkveno leto imamo v župniji kar nekaj več-jih slovesnosti in prireditev. Pri tem povabimo vse »delovne« skupinev župniji (ŽPS, Karitas, Kolpingovo družino) k skupnemu načrtovanjuin izvedbi vseh del v letu. Vedno bolj spoznavamo, da je v slogi moč

KD Šentilj pod Turjakom


KOLPINGOVE DRUŽINE ��

in tudi uspeh. To se je pri nas že več-krat pokazalo za zelo uspešno. Privsem tem pa je nadvse pomembnozlasti tudi to, da ljudje vedno potrebu-jemo navdihe, zglede in spodbude vživljenju. Tako tudi nas bl. Adolf Kol-ping kot duhovnik, vzgojitelj, socialnidelavec, časnikar in pisatelj spodbujain navdušuje, da pri vseh teh dogodkihin delu v letu ne stojimo ob strani in

križem rok, ampak da pristopimo zra-ven in vsak na svoj način in po iznajd-ljivosti sodelujemo ter živimo pristnoin dejavno krščansko življenje.

V župniji imamo tudi dovolj pri-mernih prostorov in tudi svoje večna-mensko igrišče. Vse to dobro služi zarazna predavanja, seminarje, oratorije,tabore in različna srečanja. Pri vsem

tem Kolpingova družina uspešno so-organizira in vodi načrtovana dela.

Hvaležen sem vsem članom Kol-pingove družine za vse delo in skrbpri uresničevanju projektov v župniji inseveda upam še za pristno, koristnoter uspešno sodelovanje v prihodnje.

Tine Tajnik, žpk

KD Velika Nedelja

Iz Facebooka KD Velika Nedeljaje zaznati njihovo zavzeto delo, sajso razvidne številne aktivnosti inprojekti. Tako so v letošnjem letu žev marcu zanimivo povezali zborčlanstva s sveto mašo in nastopomGregorja Čušina z monodramo »Le-vi razbojnik«, o čemer je poročalatudi Družina. V juniju so bili članiaktivni pri pripravi oltarja za proce-sijo Sv. Rešnjega Telesa. V avgustuso potekale Kolpingove delavnice za

otroke z motom »Srečujem te na po-teh«, kjer so se imeli fajn, kot je za-pisano v komentarju na spletu, slikeo veselem razpoloženju otrok inspremljevalcev pri resnem delu in vigri, kakor tudi pri pečenju palačinkna delavnicah, pa ta komentar samopotrjujejo. September je bil pope-stren s Kolpingovim piknikom v Lov-ski hoči v Mihovskem otoku. Gostiliso tudi goste iz Avstrije. Poučen inpremisleka vreden je še spletni film-

ček s pomenljivim vprašanjem: Ka-tera služba lahko pomaga Slovenijiin z zaigranim odgovorom, da je tostarševstvo, za kar se je potrebno te-meljito in skrbno pripravljati. Dejav-nost KD Velika Nedelja s predsedni-kom Matjažem Kosijem in z duhov-nim vodstvom župnika p. JankaŠtamparja je svetel primer dobreprakse, vreden posnemanja.

Povzeto v uredništvu po Facebooku

To leto so sedaj že tradicional-ne Kolpingove delavnice pri VelikiNedelji nosile naslov »Srečujem tena poteh«. Taka je bila tudi usme-ritev delavnic, saj smo s približnodvajsetimi otroci bili veliko zunaj,na sprehodih, pohodih, iskanjihbožjih znamenj v naravi. Delavni-ce so potekale v začetku avgustain že ustaljeni ekipi otrok in ani-matorjev so se letos pridružili spetnovi. Tako so se spletla dodatnaprijateljstva, stara pa še utrdila. Ve-liko je bilo tudi ustvarjalnih delav-nic, nikakor pa ni šlo brez športnihiger in igranja s padalom. Naučilismo se mnogo novih pesmic inponovili tudi stare, tako da imamosedaj že pester nabor in skupaj ve-selo prepevamo. Tako otroci, kottudi organizatorji že nestrpno pri-čakujemo naslednje poletje, saj ježe veliko novih idej, kako še do-datno popestriti naše skupno dru-ženje.

Matjaž Kosi, predsednik KDVelika Nedelja

Pred leti je bilo, na osnovi projekta Eurofamilia priEU, organizirano pri Kolpingovem združenju Sloveni-je izobraževanje mladih družin z večjim številomotrok, še posebej iz socialno ogroženih družin. Že naprvem takem srečanju se je na osnovi srečnih obrazovštevilnih udeležencev staršev ter otrok porodila idejao oblikovanju sekcije znotraj KZS in poimenovali smojo kar »Družinska sreča«. Sledila so mnoga vikend sre-čanja, izobraževanja in druženja v Nazarjah, Žički kar-tuziji, Veržeju, Kančevcih, v Dominikovem domu naPohorju in v Kolpingovem domu, Slovenj Gradcu in šekje. Nepregledna množica srečnih družin in nepo-zabni spomini so ostali v srcih staršev, otrok, anima-torjev in zapisi v analih KZS. V KZS se velja z aktivnimdelovanjem »Družinske sreče nadaljevati, privabljativedno nove mlade družine, tiste odraščajoče otrokein njihove starše pa vključevati v delovanje Kolpingo-vih družin po župnijah.

Urednik


�� KOLPINGOVE DRUŽINE in SEKCIJE

Sekcija “Družinska sreča”

Družinska sreča je plazeča zelnata rastlina s sveže zelenimi ali ru-menimi listi, ki sedijo na krhkih, prosojnih stebelcih. Cveti z drobnimi be-limi cvetovi. Rastlina izvira iz sredozemskih otokov; prvič so jo odkrili naKorziki. Gre torej za območja subtropskega podnebja z vročimi in su-himi poletji ter milimi, vlažnimi zimami. Raste na senčnih mestih pod dre-vesi. Najdemo jo tudi v skalnih razpokah. Družinska sreča uspeva nasvetlih do polsenčnih mestih, vendar brez neposredne sončne svetlobe,pri temperaturah okoli 15°C poleti in 10°C pozimi. Ne prenaša previ-sokih temperatur, zato ni primerno, da je v bližini radiatorjev. Prenašatemperature do - 5°C. Raste lahko tudi na prostem, kjer spomladi zopetpožene stebla in liste. Če se preveč razraste ali če želimo spremeniti obli-ko, jo lahko obrežemo s škarjami. Najbolje je, da je ne zalivamo od zgo-raj, temveč jo s koreninami za okoli 10 sekund pomočimo v vodo.

Je še na svetu širnem tem večja sreča,

kot je družina očeta, matere, otrok objeta,

ki z ljubeznijo in razumevanjem se kiti,

kjer od srca do srca nepretrgane so niti.

Ni je sreče večje v družini pravi,

kot so ob rojstvih joka prvega pozdravi,

ko nasmeh, beseda in korak prvi je storjen,

zadovoljstvo izraža stoteren že objem.

Če otroci s staršev vzori se plemenitimi krepijo,

posnemati vrline njihove v srcu si želijo,

in delivci sreče družinske v svojem so življenju,

v dobrodelnost usmerjeni v hrepenenju.

Ko v svet se širni otroci nam podajo,

talentov za življenje zaklad imajo,

in sreča njihova družino vso krepi,

ob težavah zatočišče v družini se dobi.

Ljubezen, sreča v družini neizmerna je,

ko dedkov, babic, staršev zadovoljno je srce,

ko sinov, hčera in vnukov vrsta še v objem hiti,

in se v objemu takem rodbina iz časa v čas krepi.

Franjo Šauperl

KOLPINGOV L ITER ARNI KLUB ��

Rajko Brglez

Kolpingov literarni klub se pa še kar širi. Sedaj sta svojo literarno ustvarjalnost nakazala še člana Kolpin-gove družine Lenart v Slovenskih goricah, Rajko Brglez, dr. med, ki pa zna izvabiti tudi prijetne melodije iznjegove harmonike, ki ga spremlja povsod, kamor se po-da doma ali v tujini. Ob tem ga bodri žena Alenka SovincBrglez, ki je po izobrazbi magistra in po osnovnem po-klicu univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture, obtem pa še likovna ustvarjalka in njene slike že nekaj časakrasijo tudi naš Kolpingov dom. Oba se poskušata tudi vpoeziji, izdala sta lastne zasebne v dva zvezka povezanepesmi in od vsakega po eno dajemo v tem našem glasi-lu na ogled in pokušino.

AADDVVEENNTTAA SSVVEETTLLOOBBAA NNAAJJ UUPPAANNJJEE VVAAMM DDAAJJEE,,BBOOŽŽIIČČNNAA GGLLOORRIIJJAA NNAAJJ OODDRREEŠŠEENNJJEE VVAAMM NNAAZZNNAANNJJAA,,

LLEETTAA NNOOVVEEGGAA SSIIJJAAJJ NNAAJJ BBLLAAGGRREE VVSSEE PPRREEJJEETTEE VVAAMM OOPPLLAAJJAA!!VVooddssttvvoo KKZZSS

NNaaššeemmuu nnaaddvvssee ssppooššttoovvaanneemmuu ččaassttnneemmuu ččllaannuu,, šškkooffuu ddrr.. JJOOŽŽEEFFUU SSMMEEJJUU,, oobb 7700--lleettnneemm jjuubbiilleejjuu mmaaššnniiššttvvaavvooddssttvvoo KKoollppiinnggoovveeggaa zzddrruužžeennjjaa SSlloovveenniijjee iizzrreekkaa iisskkrreennoo vvooššččiilloo iinn žžeellii oobbiilljjee bboožžjjeeggaa bbllaaggoosslloovvaa!!

Alenka Sovinc-Brglez

Ko se zbudiš me krsti s svojim poljubom.S krstno vodo tvojih solz.Poljubi tvoji nepozabni.Mislila sem, da je sreča Bog ve kje.In da ni zame.A je tu.Sveta voda tvojih solz.Naj me krsti in blagoslovi.Rekel boš:Kam se ti mudi?Poljubi sled dotikov svojih.Poljubi solzo svojega obstoja.Poljubi sonce luno, zvezde.Poljubi moje gore, morje.Moje travnike in cvetje.Moj dan in mojo noč.Moje nebo sredi belega dne.Moje življenje in moj pepel.Krsti me s svežim poljubom.Krstna voda tvojih solz naj mekrsti in blagoslovi.

Naj mi zdravnik predpiše smeh.Naj zdravila naredijo, da bo življenje praznik.Naj me ljubi ženska, ki me je zavrnila.Naj posije sonce in problemi naj se rešijo.Kolega zdravnik se mi smeji.

»Kaj ne veš? Ti ni nihče povedal?Saj ni vse ga v tebi.Nehaj mrzlično iskati in brskati po sebi.Umiri se in pusti, da se zgodi.Poglej okrog sebe in se nasmej.Življenje je praznik, če ti hočeš.Pusti preteklost,poglej v oči bitju, ki te ljubi.Dopusti si, da si ljubljen.Naj se zgodi!«Zdaj vem. Ni vse v meni.

Ne morem se smejati sam.

1199

Stenčas v fotografijahAvstrijsko-slovensko srečanjev Šentilju pod Turjakom

Oratorij Stari trg

Oratorij RemšnikOratorij Velika Nedelja

Socialni tedenCerklje ob Krki

Mladinski tabor Rošinj

Fijaužev memorial

Renovabis-Spurwechsel

Documents

Kolpingov bilten 2 2014