.TO--™,«™.,^. muuniMj.iiinijmmm.1« «^«»™,,- ^emg»đHBB ^ m ^ B UHLUHIia, IIIIIHIlll'IP sv—'- - u _ _ — _ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ •

H B HVfl HMB H H HJHHJ H H ^ E H ^ H h h h h ^EHHHH^. H h h H ^ f n HH iBHHSte>»>.

JB |B III III H H H^hB mm H l j M mL H—, H ' ^ | | H ifiMBiiniiiiiii1 Hump1 |pywi^Wi mSBUSStmm mtBm WsM M i p H F H H H B l ^ HHHHI BHHH HHBB H H H H H h H K H H l H j V H J H ^

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A NOVO M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okrajni odbor S Z D L Novo mesto _ Izhaja vsak U R E J U J E uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -četr tek - Posamezna številka 20 din - L E T N A NAROČNINA 900 din, polletna Štev. 22 (584) Leto XII . N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz 450 din, četr t le tna 225 d in ; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — T E L E F O N uredniš tva in štiri amer i ške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici NOVO MESTO 1. JUNIJA 1961 uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne v račamo — T I S K A

v Novem mestu, številka 606-11/3-24 ' * Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani

Komunisti - pobudniki napredka v novem gospodarskem sistemu

Letošnji dan mladosti je bil resničen praznik cvetja, veselja in neskaljene otroške radosti. Povsol po okraju smo pred in po 25. maju bili priče številnih uspelih prireditev, na katerih je mladi rod proslavljal svoj veliki dan in se spominjal dragega predsednika republike. — Na sl ik i : cicibani korakajo čez novomeški Glavni trg, ki je doživel v jutru 25. maja povorko, kot je menda še ni bilo: mladina je pokazala, kako se uči, zabava in veseli. V Metliki so 24. maja priredili slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, medtem ko so učenci metliške šole odšli v četrtek v Zakanje, kjer so se pomerili z mladino iz Ribnika in Zakanja. V Drašičih — in še marsikje drugje — so kuri l i kresove, pionirji pa so priredili tudi veliko izletov — V Brežicah so proslavili dan mladosti v nedeljo, 28. maja. Komandant garnizije J L A je sprejel otroke partizanskih borcev, v veliki povorki, ki se je razvila od stadiona do gradu, pa so sodelovali cicibani, pionirji in mladinci iz Brežic, Dobovc, Ccrkclj, Artič, Pisec in iz drugih krajev. — Veliko slavje je bilo v nedeljo tudi v Črnomlju: povsod je kipela zdrava, vesela mladost in slavila svoj veliki p razn ik . . .

Na petkovi občinski konfe­renci Z K v Novem mestu, k i so j i prisostvovali poleg vab­ljenih delegatov še član C K Z K S Franček Mirtič, sekretar O K Z K v Novem mestu Franc Pirkovič in sekretar garni-zonskega komiteja podpolkov­nik Mil ivoj Bulatović, je sekre­tar občinskega komiteja Z K v Novem mestu Miro Thoržev-ski obrazložil poročilo o dejav­nosti komunistov med dvema konferencama, pri čemer je zlasti nag'asil, da poraja novi gospodarski sistem boljše so­cialistične odnose, k i j ih mo­rajo komunisti nenehno kre­piti i n najti v njih nove delov­ne metode in neizčrpno vse­bino dejavnosti.

O sodobnih odnosih v pod-jetj'h, tovarnah in tudi drugod so komunisti že razpravljali , dasiravno se je njihova dejav­nost ustavljala le ob teoretič­nih zaključkih. Vse premalo je bilo konkretnih reši tev i n poglabljanja v š tudi j decen-tral i ziranega samoupravlj an j a. Nič n ' čudno, če je marsikje prišlo (zlasti v vodstvih decen­traliziranih enot) do birokra­

tizma dveh al i treh, k i so po svoje kro j i l i pot nadaljnjega proizvodnega razvoja in odno­sov. Prav tam pa bi morali komunisti odločno poseči, a če so, so le bolj previdno, ker ni­so imeli vedno dobre opore bodisi v kolektivu, bodisi da j ih je bilo premalo. Pojasnju­jemo, da to ni bilo povsod, saj se je marsikje zgodilo, da so imeli pobudo prav komunisti, k i so znali najti novo delovno vsebino in s š tudi jem novih delovnih odnosov tudi torišče nekompromisnega dela. S tem v zvezi naj omenimo še vod i l ­no vlogo komunistov pri tol­mačenju pravi lnikov o st imu-lativnejši deli tvi dohodkov in gospodarskih pravil sploh. Razprave v podjetjih o decen­tralizaciji , k i še vedno n i do­sledno i n povsod izpeljana, na­kazujejo vedno nove smeri i n načine, češ al i je bolje najprej izdelati pravilnike in šele nato decentralizirati a l i pa izdelati pravilnike po decentralizira­nem samoupravljanju. K o m u ­nisti naj b i predvsem pazili na to, da b i podjetja razvila nove družbene odnose res s

Novi člani izdajateljskega sveta

Dolenjskega lista Pretekli četrtek je predsed­

stvo okrajnega odbora S Z D L imenovalo nove člane izdaja­teljskega sveta našega lista, ker je dosedanjemu svetu potekel mandat. Za predsednico sveta je bila imenovana prof. Ema Muser, člani pa so: Milan Ba­škovič, (tajnik OLO), inž. Da­vorin Gros (tovarna »Krka«, Novo mesto), inž. Jože Legan (OK ZKS), Franc Molan (obč. komite ZKS, Sevnica) Maks Pogačar (tovarna papirja, V i -dem-Krško), Miran Simič (No r

voteks, Novo mesto), prof. Tone Trdan (Novo mesto), Janez Vit-kovič (Črnomelj), Viktor Zu­pančič (predsednik OO SZDL) in Tone Gošnik, glavni urednik lista.

V novih družbenih odnosih je vsebina novega gospodarskega sistema — Zgolj gospodarska moč podjetja pomeni zelo malo, če v kolektivu n! zdravih notranjih odnosov — Strokovnjaka »komandanta« mora zamenjati strokovnjak svetovalec, prežet z duhom socialistične zavesti - Zapiski z občinske konference ZKS v Vidmu-Krškcm

Vsebino poročila, k i ga je v začetku konference prebral se­kretar občinskega komiteja M i ­lan Ravbar, bomo strnili v ne­kaj kratkih ugotovitev. Preteklo leto je bilo polno kongresov, po­svetovanj in plenumov, k i so nudili obilo smernic za nov go­spodarski razvoj in razvoj družbenih odnosov. V videmsko-krški občini so zabeležili vrsto uspehov, konferenca pa naj se loti predvsem kritične ocene tega obdobja. Komunisti so se prepočasi prilagajali novim de­lovnim pogojem. Majhni proble­

mi so pri tem tleli in prera­ščali v velike. Vse, kar je v skladu s predpisi, ni nujno tudi politično in moralno. Podjetja ne smemo ocenjevati zgolj z me­r i l i za gospodarsko moč kot do zdaj. Visoka proizvodnost oble-di, če vladajo v kolektivu ne­zdravi notranji odnosi. Vsebina novega sistema delitve dohod­kov ni v instrumentih, pač pa v kvalitativnem razvoju odno­sov v naši družbi. Komandant-stvo je že preživela oblika, ko­munisti bodo lahko razvoj usmerjali samo, če bodo poznali vsebino novega sistema in va­njo verovali. To bomo dosegli z globljim, širšim ideološko-po-litičnim ter družbeno-ekonom-skim izobraževanjem.

V preteklem letu je bilo opa­ziti živahno študijsko dejavnost osnovnih organizacij Z K pri razpravah o zunanjepolitičnih dogodkih, vse premalo pa je b i ­lo ideološkega poglabljanja v novi družbeni sistem in odno­se. Primeri dušenja decentrali­zacije delavskega samouprav­ljanja, izsiljevanje sklepov na sejah DS, nezrelost pri delitvi osebnih dohodkov, zapiranje strokovnjakov v ozko področje strokovnega dela brez politične vsebine in podobno so pojavi, k i zahtevajo odločne ukrepe in družbeno kritiko. Akt iv i komu­nistov, k i bi na občasnih po­govorih in posvetovanjih zdru-

Razstava o vstaji v Posavju V soboto, 27. maja, so v Domu

J L A v Brežicah odprli razstavo »Vstaja v Posavju 1941«. P r i otvoritvi se je zbralo kakih 500 ljudi, med njimi mnogi gostje iz Novega mesta in Vidma-Krške-ga Razstava bo odprta do 11. junija in si jo bo lahko ogledala vsa mladina Spod. Posavja ter Krškega polja. Namen razstave in njeno vsebino je v slovesnem nagovoru obrazložil kustos Po­savskega muzeja S. Skaler, k i je podrobneje opisal dogodke v Posavju leta 1941. Čeprav je razstava časovno omejena na majhen del naše domovine, vendarle nazorno kaže usodno povezanost dogodkov v prvem letu revolucije, plemenite like

prvoborcev in prvih skojevcev od Brestanice do Dobove. Se­veda pa pokaže razstava obi­skovalcu tudi delo generacije pred njimi, k i j ih je vodila in vzgajala. Razstavo kaže obiskati in si ogledati njeno bogato, po­učno gradivo.

V R E M E OD 1. DO 11. J U N I J A 1961

Prehodno izboljšanje oziro­ma lepo vreme pr ičakujemo okrog 1., 7. in 11. junija. — V ostalem nestalno vreme s po­gostimi padavinami i n nevih­tami. V . M .

žili širši krog kornunstov, bi lahko ob takšnih pojavih po­sredovali izmenjavo mišljenj in izkušenj med komunisti in bi mnogo pripomogli k iskanju no­vih poti. Osnovne organizacije Zveze komunistov v podjetjih se bodo morale revolucionarne-je poglabljati v ustvarjanje no­vih socialističnih odnosov v ko­lektivih, terenske organizacije pa iskati tesnejše stike z živo problematiko v mestih in nase­ljih ter s problemi komunalne­ga sistema. Vaške organizacije naj se naslonijo na komuniste v kmetijskih zadrugah, saj so le-te nosilec razvoja in novih odnosov na vasi.

Razprava po poročilu je bila v začetku vse preveč načelna, še­le pozneje so se delegati odloč­neje lotil i stvarnih primerov. Kritično so obdelali nezdrave pojave v Konfekciji papirja, v »Savi« in v Kovinarski zadru­gi. Izkušnje z ekonomskimi eno­tami in obratnimi DS v Tovarni papirja povedo, da bo delavec-upravljavec zaman čakal na pristojnost, če mu j ih bodo de­l i l i uradniki iz pisarn. Sposoben je ustvarjati, torej naj sam na-šteje dolžnosti, k i j ih želi pre­vzeti. V Rudniku Senovo in v Termoelektrarni Brestanica se ekonomske enote in obratni DS prepočasi razvijajo. Cemu ko­lebati in se bati ter čakati nove predpise? Z ustvarjalno prakso

lahko brez tega dohitevamo raz­voj!

Delegati so ob koncu konfe­rence izvolili nov 27- članski občinski komite ter 5-čiansko revizijsko komisijo, vsebino po­ročil in večurne razprave pa so strnili v štiri zaključke:

komunisti se bodo morali res­no lotiti vsklajevanja in razvi­janja novih kvalitetnejših od­nosov v kolektivih. To nalogo bodo uresničili z novimi meto­dami in sistemi dela v osnovnih organizacijah Zveze ter občin­skega komiteja, posebej bodo skušali bolj kot doslej pritegni­ti v politično življenje strokov­njake, ker so preveč odmaknje­ni, živahnejša ideološko in druž-beno-ekonomska vzgoja komu­nistov pa je najboljši porok, da bodo nove naloge uresničene.

čistimi računi . Poročilo za konferenco zelo konkretno na­vaja, v koliko so posamezni kolektivi v decentralizaciji sa­moupravljanja že uspeli in v koliko o tem samo še ugibajo in razpravljajo.

Ce smo rokl i , da so komuni­sti reševali le bolj teoret ična vprašanja , drži to v nemajhni meri tudi za kmetijsko področ­je, še posebej za družbeni sek­tor. Gre za vprašan je sociali­zacije vasi. in daje komuni­stom, zlasti-aktivom komuni­stov, odgovorno nalogo razviti socialistične odnose in decen­tralizirati samoupravljanje tu­di na kmetijskih posestvih in zadrugah. V prihodnje bo to stvar predvsem aktivov, uspe­hi in neuspehi pa bodo rezul­tat njihove dejavnosti.

Novi družbeni odnosi nala­gajo komunistom precejšnjo odgovornost pri delu v orga­nih komune. V ta namen se bodo morale združiti dejavno­sti terenskih, vaških in tovar­niških organizacij Z K . k i bo­do komunistom, k i že delajo v organih komune, pomagale re­ševati skupne probleme komu­ne in gospodarskih organiza­ci j . Osnovna organizacija v podjetju mora zato prva pre­trgati obroč zaprtosti.

Točna je bila ugotovitev na konferenci, da je treba spre­meniti pojmovanje in gleda­nje na komuno le kot na ob­činski (oz. celo samo finančni!) organ oblasti. Zadnje leto niso b i l i redki primeri, da tudi mnogi komunisti niso zaupali komuni zavoljo zapostavljanja dela i n vloge družbenih orga­nov; vol ivc i o mars ičem niso bi l i obveščeni, slabo se je go­spodarilo (nihče pr i tem ne zanika velikega gospodarskega napredka komune in mnogih podjetij v njej kot celote!), proračunski dolgovi so nara­ščali iz leta v leto, zaradi b i ­rokratskih odnosov znotraj ObLo pa je ponovno prihajalo do tega, da ljudje niso bi l i o dogodkih pošteno obveščeni. Zdaj se vse to že popravlja, prav tu pa čakajo komuniste še velike naloge.

Ce še enkrat pregledamo področje dejavnosti komuni­stov, moramo poudariti, da je Z K že našla odgovarjajoče de­

lovno območje in skoraj n i več problema, k i bi komuni­stom ostal neznanka. Zlasti v negospodarskih dejavnostih, torej v razvoju družbenih služb in šolstva, ki prehaja na novo finansiranje in upravlja­nje, bodo seveda še srečavali ovire. Z K kot subjektivna po­litična sila pa naj v prihod­nje ne rešuje problemov si prakticističnega stališča, pač , pa naj vsklajuje mnenja in razprave javnosti in j ih pol i ­t ično prikroji svoji dejavnosti. S tem v zvezi se bo povečala vloga organizacije, k i bo hkra­ti postala osnovno merilo ugle­da komunistov.

Iz razprave delegatov, ki so ocenjevali preteklo delo komu­nistov, je bilo razvidno, da so še marsikje praznine v njihovi dejavnosti, za katere pa ne mo­remo trditi , da so povsem no­ve. Komunisti terenskih orga­nizacij so n a m r e č ugotavljali, da je bilo premalo stikov med komunisti v podjetjih s člani drugih organizacij. A k t i v i Z K so se premalokrat sestajali, če pa so &:e, je bi! sestanek često-krat le formalna nujnost, ne pa namenjen razčlenjevanju problemov. Tudi izobraževanje je bilo sem pa tja skrajno po­manjkljivo.

»Sodobna vloga komunistov mora biti vodilo v utrjevanju novega gospodarskega siste­ma,« je v razpravi naglasil član C K Z K S tovariš Franček Mirtič, -vendar s to razliko, da komunisti ne bi smeli več nastopati v imenu svoje orga­nizacije, ki je pobudnica in voditeljica novega in napred­nega, pač pa vedno in povsod le kot komunisti. Tudi nove člane naj b i več ne vključe­vali v organizacijo na osnovi zastarelih principov, češ da je komunist lahko vsakdo, ki se nam -zd i dober« in plačuje v redu članar ino; osnovni krite­rij v prihodnje naj bo zadovo­lj iva ideološka izobrazba, k i jo je sicer treba neprestano izpopolnjevati. Samo z aktiv­nim delom, vsestransko zain­teresiranostjo in neprestanim izobraževanjem bomo vzgoji l i komunista, ki bo znal nasto­pati kot komunist, zlasti še na prehodu iz enega gospodar­skega sistema v drugega.«

Senovski mlađi šahisti prvaki Slovenije O tekmovanju n a j b o l j š i h pionir­

skih ekip na okrajnem š a h o v s k e m prvenstvu v Novem mestu smo ž e p o r o č a l i . Takrat so se posebno do­bro odrezale ekipe osnovnih šo l iz Spodnjega Posavja, kjer posve­č a j o š a h u precej v e č pozornosti kot v drugih krajih okraja. Ekipe s Senovega, iz B r e ž i c in P o d b o č j a pa niso ostale le pri naslovih okrajnih prvakov. — Tudi na r e p u b l i š k e m prvenstvu, k i je bilo pred kratkim v p o č a s t i t e v dneva mladosti v Ljubljani , so po­segle po n a j v i š j i h mestih.

Trgovina - enakovreden partner Pred kratkim je bila letna skupščina okrajne trgovinske

zbornice, na kateri so precej razpravljali o uresničevanju smernic iz programa nadaljnjega razvoja našega okraja. S tem v zvezi smo zaprosili predsednika zbornice tov. Mirka Lenarta, da je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj s tega področja. Čeprav problematika trgovine in njenega razvoja kot vloga zbornice in njenih organov v okraju s tem nikakor ni v celoti obdelana, menimo vendarle, da odgovori tovariša Lenarta obšir­neje tolmačijo nekatera najvažnejša vprašanja, ki so zdaj pred trgovinskimi delavci v našem okraju.

1. Tovariš predsednik, kaj štejete med najvažnejše pro­bleme trgovine v našem okraju in kakšna stališča je zavzela do teh problemov skupščina, ki je bila aprila v Cateških •*>pplinah?

2. Pogosto slišimo kritične opombe, da trgovina kot gospodarska panoga zaostaja za drugimi področji v okraju, ki hitreje in uspešneje napredujejo. Prosimo, povejte nam Vaše osebno mnenje o tem problemu in kakšni so vzroki, da na tem področju nismo zadovoljni z našimi trgovinami?

Skupščina Zbornice v aprilu letos je bila toliko bolj pomemb­na, ker se je vršila v času, ko tmo pričeli izvajati smernice bodočega gospodarskega razvoja in petletnega družbenega plana 1961—1965. Poudariti moram, da to predstavniki podjetij pozitiv­no ocenili vlogo in smer razvo­ja trgovine, k i je predvidena s tem planom. Kritično pa so tudi analizirali sedanje stanje- in probleme trgovine ter v luči njenih družbenih nalog predla­gali koristne sklepe. Predviden porast proizvodnje in osebne pDttfošnje za skoraj 40 odst. v

nadaljnjih petih letih zahteva, da ustrezno temu povečamo tu­di zmogljivosti trgovine. Zaradi tega je bilo na skupščini Zbor­nice o teh vprašanjih največ razprave. Ze dejstvo, da je tr­govina z novimi instrumenti uvrščena kot enakovreden part­ner ostalih gospodarskih panog, dovolj poudarja njeno družbeno vlogo v razvitem gospodarstvu. Zato menim, da so sedaj v prin­cipu podani osnovni temelji, da v bodoče preprečimo zaostaja­nje trgovine za razvojem osta­l ih gospoda rsk&i pMMg.

Trgovina je tista kritična toč­ka, kjer se ne kažejo samo nje­ne slabosti in uspehi, marveč se preko nje odražajo tudi vse po­manjkljivosti in uspehi proiz­vodnje kakor tudi druge gospo­darsko družbene razmere. Upra­vičena je kritika, da trgovina zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva in da v nekaterih primerih celo zavira hitrejši napredek. Ne želim zagovarjati nekaterih slabosti! trgovine, za katere se Zbornica trudi, da bi j ih čimprej odpravili, toda na­pačno bi bilo, če bi samo v sub­jektivnih slabostih trgovine iska­l i vzroke za trenutno stanje tr­govske mreže. Trgovina glede ustvarjanja lastnih sredstev in akumulativnosti do sedaj ni b i ­la enakovredna ostalim pano­gam gospodarstva. Zato tudi ni bila interesantna, da bi investi­torji izven trgovskih podjetij vlagali pomembnejša sredstva za povAftaoJ« B £ M M zmegtti**-

sti. Delitev dohodka znotraj trgovinskih podjetij pa tudj ni dovoljevala potrebne akumula­cije za njihovo organsko rast, čeprav se v obliki občinskega prometnega davka — drugih ob­veznosti akumulirajo preko tr­govine znatna sredstva. Zaradi takih odnosov se kapacitete in funkcionalnost trgovine niso večale skladno s porastom pro­izvodnje in potrošnje. Trgovina na drobno (brez prodajaln KZ) , k i opravi letno nad 9 milijard prometa, je imela ob koncu lan­skega leta komaj nekaj nad 200 milijonov lastnih osnovnih sred­stev. To pomeni, da je trgovina skoraj 80-odstotno odvisna od najemniških odnosov. Najemo­dajalci v večini primerov ne vlagajo ekonomskih najemnin nazaj za izboljšanje in moder­nizacijo trgovskih lokalov.. Taki odnosi pa tudi negativno vpl i ­vajo na zainteresiranost kolek-

N a j v e č j i uspeh — doslej n a j v e č j i v zgodovini pionirskega in mla­dinskega š a h a v n a š e m okraju -so dosegli mladi š a h i s t i lz osnovne š o l e , Senovo, k i so v kategoriji m l a j š i h mladincev p r e p r i č l j i v o osvojili p r v o mesto z 22,5 t o č k e . Drugo mesto so osvojili mladin­ci lz Primskovega, tretje pa mla­dinci iz Medvod.

Pravzaprav pa ta uspeh ni tako veliko p r e s e n e č e n j e , posebno ne za tiste, k i poznajo sestav senov-ske ekipe. Mladi š a h i s t i s Seno­vega so že l i uspehe ž e kot pionirji, saj so biii dve leti okrajni prvaki v kategoriji s t a r e j š i h pionirjev. V ekipi igra n a j m l a j š i drugokategor-nik v okraju — 15-letni Kobert Ce-glar, dalje Kmetec in š e trije zelo nadarjeni š a h i s t i .

Zelo lep uspeh so dosegli v L j u ­bljani tudi pionirji iz B r e ž i c , k i so v kategoriji s t a r e j š i h pionirjev osvojili č a s t n o drugo mesto za zmagovalcem — ekipo Osnovne š o ­le » M i r a n J a r c « iz Ljubljane. T u ­di mlade š a h l s t k e iz P o d b o č j a pri

sticij v tuje lokalo. Zato sem mnenja, da je potrebno dokonč­no izvesti nacionalizacijo loka­lov tam, kjer še ni zaključena, in omogočiti trgovinskim pod­jetjem vsaj posredno upravlja­nje z vsemj osnovnimi sredstvi.

Da bi usposobili trgovska podjetja za neposreden nakup blaga v proizvodnji in da bi ustvarili pogoje za specializaci­jo trgovine, smo v zadnjih dveh letih preusmerili vso grosistično dejavnost v en gros-detajl in reorganizirali manjša podjetja v večja. Tako imamo sedaj v okraju 30 trgovinskih podjetij in 28 prodajaln industrijskih, obrtnih in založniških podjetij. Na novo osnovana trgovska pod­jetja ustrezajo po obsegu poslo­vanja bodočemu razvoju in na­logam trgovine. Toda v pogle­du notranje organizacije, f i ­nančne ter komercialne sposob­nosti in specializacije trgovine

"ta podjetja še niso povsod uspela. To vprašanje se toliko bolj izraža sedaj, ko se že delno čutijo posledice novih instru­mentov in ima proizvodnja mnogo več smisla za neposredni poslovni stik s trgovinskimi podjetji na drobno. Poleg pe­rečih problemov glede števila primernih lokalov in moderni­zacije, k i izvirajo iz premajhnih investicij T trgovino, menim, da

Kostanjevici so presenetile. V ka­tegoriji s t a r e j š i h pionirk so zasedle tretje mesto za prvakom maribor­skega (Pesnica) in ljubljanskega okraja (Osn. š o l a -V i to K r a i g h e r « , B e ž i g r a d ) .

Kot r e p u b l i š k i prvaki so Senov-č a n i prejeli prehodni pokal, razen tega pa š e v e č lepih k n j i ž n i h na­grad. Nagrajene so bile tudi osta­le b o l j š e ekipe, med nj imi tudi mladi B r e ž i č a n i in š a h i s t k e iz Pod­b o č j a .

Vsem, k i so tako u s p e š n o zasto­pali n a š okraj č e s t i t a m o , obenem pa ž e l i m o , da bi jih ti uspehi vzpodbudili k š e temeljitejsemu in v z t r a j n e j š e m u delu, ker se v š a h u le tako dosegajo p o m e m b n e j š i uspehi. Pripravljajo naj se na okrajno mladinsko prvenstvo in na prvenstvo L RS, ki bosta takoj po koncu š o l s k e g a leta. Letos imajo mladinci iz n a š e g a okraja (Ceglar, Cizelj) tudi v tekmovanju posa­meznikov za prvenstvo L R S pre­cej upanja, da se uvrstijo med n a j b o l j š e . Fr . Mikec

Novomeški taborniki v letošnjem sprevodu ob dnevu mladosti Najboljša pionirska ekipa na republiškem prvenstva Je bita

• Seoovesa

Od številk k človeku Kako skrbe v šentjerneiskem otratu IEV ljubljanske centrale za napredek kolektiva

Po načr t ih , k i predvidevajo porast proizvodnje, izstopa med drugimi gospodarskimi enotami v Šent jerneju še nrav posebno obrat I E V ljubljan­ske centrale. Od lanskih 200 milijonov brutoprodukta se bo letos ta številka povečala na 450 milijonov, pri tem pa bo prirastek delovne sile večji sa­mo za 30 odstotkov. Skok v proizvodnji gre predvsem na račun boljših tehnoloških po­stopkov. Proizvodnja dveh no­vih izdelkov (dva tipa istega proizvoda) sicer povzroča ma-

. te.-ialne težave, vendar jih de­lovni kolektiv rešuje z razume­vanjem. Nadaljnji razvoj pod­jetja predvideva več rekon-strukcijskih del, za kar so do­ločil: 173 milijonov dinarjev, težnja po povečani proizvodnji pa avtomatizacijo. V prihod­njih treh letih bodo nekaj te­ga uresničil i , in sicer pri izde­lovanju miniaturnih uporov.

Hkra t i z novim proizvodnim procesom se v podjetju razvija plačni sistem na osnovi eko­nomskih enot. Nagrajevanje po jitorilnosti v ekonomskih eno­tah bo nedvomno precej v p l i ­valo, da, bodo člani delovnega kolektiva za delo res pravilno plačani , hkrati bo to izpodbu-da za medsebojno tekmovanje pri doseganju norm. Vse to se bo bržčas kazalo tudi v kolek­t ivnem uspehu, ko bo šlo za to, a l i je plan dosežen in pre­sežen al i pa je njegova k r i v u ­lja niže in zakaj je niže.

Težnja po povečani proiz­vodnji je narekovala tudi po­večano skrb za človeka — pro­izvajalca. P r i tem največkrat mislimo na stanovanja in pro­store na delovnem mestu, pa tudi na to, kaj podjetje razen

tega delavcu še nudi. 2e lam so nekako zmanjšali stanovanj­ski problem, vendar je b i l no­vi 6-stanovanjski blok zgrajen le za najnujnejše potrebe in uvod v postopno reševanje po-pomanjkanja domov. Tudi gradnja nadaljnjih 12 stano­vanj ne bo kr i la vseh potreb. Splošna želja sindikata in or­ganov delavskega samouprav­ljanja je, da bi podjetje zgra­dilo nekakšen družbeni center, k i bi obsegal obrat družbene prehrane, otroški vrtec (za okrog 90 otrok), pralnico, ko­palnico, klubske prostore itd. Seveda ni namen te gradnje, da bi bilo vse to samo za de­lavce in kolektiv I E V sploh, pač pa bi morale pri tem po­magati še ostale organizacije na šent jernejskem področju in nuditi pr i gradnji, kar pač mo­rejo. Predvidevajo, da bi bilo to mogoče napraviti v dveh le­tih. — Za gradnjo bi morali zbrati okrog 14 milijonov sred­stev. Centralni delavski svet I E V je odobril, da prispeva podjetje 1,5 milijona, delovni kolektiv 1 milijon (od plač) itd. Nekaj sredstev (okrog 300 t i ­

soč) bodo nabrali z nabiralno akcijo, za 600 tisočakov pa bo­do opravili različnih del. Na­črte za družbeni center že iz­delujejo, treba pa bo precej volje in naporov, da bodo res pričeli graditi.

V I E V v Šentjerneju je za­poslenih več žena, zato je nuj­no rešiti tudi problem vrtcev, Ce doslej proizvajalke niso imele higienske sobe, so bile vzrok objektivne težave — po­rast proizvodnje — vendar bo podjetje uredilo tudi to. Imajo pa že prhe, garderobo itd..

Delovni kolektiv je precej velik. Proizvodnja narašča in skrb za človeka bo slej ko prej dokončno nadomestila ostale. Medtem ko se proizvajalci se­znanjajo z novim načinom proizvodnje, ne more mimo njih splošno d ružbeno življe­nje. Izobraževalni center je že organiziral predavanja, na ka­terih so se delavci seznanjali z načinom upravljanja v pod­jetju, delitvijo dohodka itd. Namen predavanj pa je še ta, da b i nudi l i proizvajalcem kar največ možnosti za izobraže­vanje v njihovi stroki. I. Z .

H I e« za izvoz Pred n b v o r h e š k i m o k r o ž n i m so­

d i š č e m sta bili konec aprila ln maja razpravi proti dvema skupi­nama ljudi, ki sta organizirali od­hod preko d r ž a v n e meje. Organi­zatorji pobegov so skoro vsi do­ma lz okolice Vinice. Usluge so mastno z a r a č u n a l i , pobeg č e z me­jo pa se Je p o s r e č i l le nekate­rim.

20. aprila sta bila obsojena vsak na osem mesecev zapora brata Josip ln Ivan G o r š e , prvi doma lz Goleka, drugi lz Hrasta pri V i n i ­ci. Razen tega sta bila obsojena š s na odvzem »zas lužka« . Josip

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI P R E G L E D

Ta mesec bodo občinski odbori SZDL organizirali posve­tovanja o temi »Naša komuna v novem gospodarskem sistemu«. Čeprav ni mogoče dajati receptov, na kaj morajo dati težišče v posameznih občinah, glede na to, da so problemi zelo raz­lični, je vendarle treba opozoriti na nekatere reči, ki jih posve­tovanja nikakor ne smejo prezreti. Tako bi morala analiza za tako posvetovanje podrobno osvetliti probleme, ki so bi l i v ospredju že na dosedanjih posvetovanjih; aH so nanje pravilno reagirali, kaj v teh razpravah ni bilo razčiščeno in mora dati jasen odgovor šele razprava na razširjeni seji občinskega odbora SZDL. Posebej bi bilo treba razčleniti probleme, k i se porajajo v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah, a presegajo njihov okvir ln j ih mora pomagati reševati komuna kot oelota. Pr i tem je treba paziti, da ne bi razumeli komune v ožjem smislu — kot ljudski odbor, ker je komuna v resnici širši pojem in predstavlja ves samoupravni mehanizem na območju občine.

Posvetovanje bi bilo treba obogatiti s posebno analizo, ki bi pokazala, kako komuna učinkuje na uravnavanje gospodar­skega in ostalega družbenega življenja s posebnimi pooblastili, ki j ih ima; na primer s predpisovanjem davka na promet pro-

»Maša komuna v novem gospodarskem sistemu«

izvodov v maloprodaji, t pavšalnim obdavčenjem manjših podjetij in obratov, z možnostjo, da se v določenih primerih odreče delu dohodka, ki j i sicer po predpisih pripada, itd.

Poseben poudarek bi bilo treba dati načinu, kako v pod­jetjih ocenjujejo pozitivne značilnosti novega gospodarskega sistema, ker je od tega tudi odvisno, kako ga izvajajo. Obra­čunati je treba s primeri tehnokratskega, statičnega pojasnje­vanja novcg.i gospodarskega sistema, samo s stališča, koliko so podjetja imela sredstev po starih inštrumentih in koliko jim vržejo novi. Omeniti pa je treba tudi gospodarske organi­zacije, k i ne iščejo rešitev za premagovanje težav pri činiteljih »zunaj«, marveč skušajo reševati probleme z lastnimi silami, v okviru danih možnosti, z boljšim gospodarjenjem, z izrab­ljanjem notranjih rezerv itd. Poudariti je treba potrebo, da kolektivi vidijo dinamičnost novega gospodarskega sistema, k i jim bo omogočil, da bodo z boljšim gospodarjenjem dosegali večje rezultate. Novega sistema ne bi smeli vrednotiti zgolj po tem, ali daje več sredstev ali manj, marveč predvsem po tem, da odstranjuje številne administrativne ovire, ki doslej niso dovolj sproščale pobud in omogočale zares samostojnega gospodarjenja. Po prejšnjih predpisih sta na primer obstajala ločesa sklada obratnih in osnovnih sredstev, s strogo ome­jitvijo, ki nI dopuščala prelivanja sredstev. Zdaj je gospodar­ska organizacija glede tega popolnoma samostojna in lahko uporabi sredstva po lastni presoji za osnovne ali obratne sklade, kar se j i pač zdi gospodarneje. — Prav je, če kolektiv mobiliziramo pri delitvi osebnega dohodka, toda ni pravilno, če mislimo, da so koristi kolektiva šele pri delitvi. Za dobrega gospodarja je pomembna tudi delitev na osebne dohodke in sklade. Kolektivi morajo videti svoje prave koristi tudi v go­spodarjenju z osnovnimi in obratnimi sredstvi, od katerega Je v veliki meri odvisno, ali se bo podjetje moralo spoprije­mati z večjimi ali manjšimi težavami, ali bodo osebni dohodki večji ali manjši in podobno.

Tehtno je treba proučiti probleme medsebojnega krediti­ranja, ki je ponekod precej brezglavo, ne da bi se podjetja zavedala, kam to vodi. N i mogoče zahtevati hkrati decentrali­zacijo sredstev, to je tako delitev, ki pušča več sredstev pod­jetjem in komuni, in pritiskati navzgor, češ naj federacija rešuje problem obratnih sredstev. Treba je vedeti, kot je ugo­tovil III. plenum C K Z K S , da je usoda podjetja v rokah kolektiva in komune.

Zavedati se je treba, da delitev dohodka po delu ni aktualna samo v gospodarstvu, marveč čedalje bolj^ tudi v šolstvu, kul­turi, zdravstvu in na drugih toriščih družbenega življenja. Zatorej bi posvetovanje moralo ugotoviti, kako Izvajajo v življenju zakon o finansiranju šolstva, kako je z delitvijo 5-odstotnega dodatnega plačilnega sklada, ali skušajo ta, sicer pičla sredstva uporabiti kot zametek nagrajevanja po delu ali pa j ih nameravajo razdeliti kar linearno. Osvetliti bi bilo treba tudi primere, ko se na posameznih šolah, razpravljajoč o merilih za ugotavljanje uspehov, vdajajo primitivizmu ln nameravajo ocenjevati uspehe po redih s točkovanjem in podobno.

Posvetovanje ne bi smelo tuđi mimo vprašanj glede na­daljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja, ustanav­ljanja ekonomskih enot itd. Pri razjasn.ievanju vseh teh in še mnojrih druirih problemov pa ne sme prezreti vloge Sociali­stične zveze. Posvetovanje mora jasno ugotoviti, kako je na posamezne pojave in probleme reagirala Socialistična zveza. aH je bila dovoli ofenzivna, ali nI morda prepozno reagirala, ali je bilo to reagiranje politično ali pa operativno — na škodo samostojnosti samoupravnih organov. Jasno mora naka­zati turi! probleme, ki še n'so razčiščeni, pri katerih reševanju

;so• Socialistična zveza ni dovoli zavzela in bo morala to šele storiti. Iz referata in razprave mora jasno odsevati, kakšna je vloga komune v novem gospodarskem sistemu, toda ne samo načelno, m a r v e č stvarno — ob posameznih problemih in pojavih.

bo ntoral o d š t e t i 319.000 dinarjev, Ivan pa 160.000 dinarjev. V e č i n i kandidatov za č e z mejo, ki so predvsem z one strani Kblpe , po­beg ni uspel in so torej izgubili ls denar.

24. maja pa so se zagovarjali Alojz Svegelj iz Daljnjih njiv pri Vinic i , Vladimir Spehar lz D r e ž -nika, J o ž e Stepan lz Č r n o m l j a in Petre M a d r o n i č lz Daljnj ih njiv. Cez mejo so s k u š a l i spraviti 18 oseb, prehod pa je uspel le dve­ma. Pr i organiziranju pobegov ln spravljanju ljudi č e z mejo so imeli r a z l i č n e vloge. Svegelj ln ?pehar sta bila v o d i č a vsak svo­jega » i z v o z n e g a podje t ja« ln to ^laba. saj 1e pobeg uspel le dve­ma. Stepan Je bil prevoznik sku­pine osmih ljudi — avtomobil i h bil last s p l o š n e g a trgovskega pod­jetja, iz Č r n o m l j a M a d r o n i č pa Je bi) » b l a g a j n i k « Svegljovega » izvoz ­nega p o d j e t j a « . Za zasluge so bili primerno nagrajeni: Svegelj na leto ln ool zapora ln odvzem (pre­m o ž e n j s k e koristi) 119.000 dinar-lev. Spphar 2 leti zapora ln od­vzem 216.000 dinarjev, J o ž * Ste­pan 7 mesecev zapora ln odvzem 64.000 dinarjev ter M a d r o n i č na 10 mesecev zapora.

ZUnAHJEPOUTIČH! TEDEHSKI PREGLED

Medtem ko mrzlično potekajo pripra­ve za sestanek meti Hruščevom in K e n -nedyjem v začetku junija na Dunaju, medtem ko je prišlo na laoški konfe­renci v Ženevi do zastoja in se v bliž­njem Evianu nadaljujejo pogajanja med zastopniki francoske vlade in začasne alžirske vlade, se tako rekoč ob robu glavnega dogajanja vrstijo procesi, k i se med seboj prepletajo in izhajajo iz glavnih nerešenih vprašan j sodobnega sveta.

Napetost med obema blokoma seveda nudi marsikomu izgovor, da brani last­ne interese, pri tem pa svoja dejanja opravičuje z višjimi interesi skupnosti, k i j i pripada. Tako kolonialistične sile in krogi dostikrat opravičujejo obrambo svojih interesov v A f r i k i in drugje z bojem »proti širjenju komunizma«. Po navadi je vsako osvobodilno gibanje, k i ima za cilj neodvisnost kolonije al i odvisnega ozemlja, že kar »-komunistič­no«. K e r pa je »-komunistično«, je se­veda dolžnost ne samo neposredno p r i ­zadete kolonialne sile, ampak širšega kroga njenih zaveznic, da skupno uda­rijo po skupni »nevarnosti«.

Tis t i , k i danes v A f r i k i opozarjajo na komunis t ično nevarnost, prav dobro ve­do, da te nevarnosti n i . Izgovor pa j im je potreben, da bi p r ik r i l i lastne ape­tite in si ohranili že močno majave in omajane pozicije. Prav lep primer za tako početje nudi Portugalska, k i si zdaj prizadeva streti osvobodilno gibanje v svoji afriški koloniji Angol i . Kl jub stro­gi cenzuri prihajajo odondod v svet po­ročila o množičnem pobijanju Afričanov z vsemi sredstvi sodobne oborožitve: za-žigalnimi bombami napalm, letali, to­povi, metalci ognja i n podobnim.

Ta nečloveška zagrizenost Salazarje-vega režima vzbuja po vsem svetu od­por in ogorčenje. Celo Z D A — i n Por­tugalska je članica Atlantskega pakta — so v O Z N glasovale proti Portugalski, ko je bilo govora o resoluciji o Angoli . Ameriška vlada je baje tudi »svetovala« Salazarju, naj spremeni svojo politiko do svojih afriških kolonij »v skladu z novimi razmerami« . To pa seveda ne

bo kakih št i r i tisoč britanskih vojakov jul i ja priredilo manevre skupaj s por­tugalskimi enotami v Portugalski!

Konkretno pomeni to dajati pomoč kolonialnemu režimu v njegovih priza­devanjih, da bi č impre j stri osvobodilno gibanje v Angol i . Manevri so namreč najboljši način za urjenje vojaštva v uporabi sodobnega orožja. To vojaštvo bo odšlo v Angolo.

Taktika kolonistov spremeni dejstva, da je večina orožja, s katerim danes Portugalska pobija A f r i ­čane v Angoli , izdelek držav N A T O . To orožje bi moralo bi t i namenjeno samo obrambi Zahoda pred morebitnim na­padom. Vsaj tako je rečeno v ustanovni l ist ini Atlantskega pakta. V resnici pa je to orožje služilo predvsem Franciji v vojni proti alžirski narodnoosvobodilni vojski in služi zdaj Portugalski v boju proti osvobodilnemu gibanju v Angoli . To orožje služi torej kolonializmu in ne varnosti Zahoda,

Človek bi pr ičakoval , da bodo članice N A T O Obsodile kolonialno vojno v A n ­goli a l i vsaj odrekle pomoč Salazarje-Vemu režintu. Toda kdor je to priča­koval, je bi l nemilo presenečen ob ne­davnem obisku britanskega zunanjega ministra lorda Homea v Lizboni . Med tem obiskom in po njem je bilo slišati izjave o skupnih idealih i n o tem, da Bri tani ja i n Portugalska ne poznata ra­snega razlikovanja. Toda kot na jvažne j ­ša in najbolj nepr ičakovana posledica Homeovcga obiska je pr iš la novica, da

Ne gre pa prezreti tudi polit ičnega i n moralnega uč inka te nepr ičakovane po­teze britanske vlade. N i dvoma, da bo taka britanska polit ika povzročila hudo ogorčenje v A f r i k i . Prav tako pa n i dvo­ma, da je ta britanska podpora izredno dragocena za Salazarjev režim, k i se čuti čedalje bolj osamljenega v svetu, posebno po glasovanju o Angol i v O Z N .

Vsakršno opravičevanje, da gre za iskanje zaveznikov na Iberijskem pol­otoku, zbledi ob preprostem dejstvu, da je Britanija podprla najbolj osovražen in najbolj nazadnjaški kolonialni režim, kar j ih je danes na svetu. In to je sto­r i la v času, ko dobiva ta režim hude udarce in je zapisan pogubi. Morda so v Londonu pretehtali vse koristi in ško­do, k i j ih bodo imeli od te poteze, in prišli do prepričanja, da bodo imeli več koristi. V skrajni posledici so se gotovo zmotil i , zakaj prijateljstvo Afr ike i n vsega antikolonialnega sveta je nepri­merno več vredno od trhle in nezanes­ljive naklonjenosti ostarelega diktatorja v Lizboni .

Presenečenje v Toplicah Ali že poznate topliško gostinsko podjetje » L O V E C « ?

K 6 se v Dolenjskih Toplicah p r i b l i ž a t e mostu č e z S u š i c o , boste na stavbi na nasprotnem bregu opazili skromno napisno desko, k i v starinskem ž e l e z n e m okviru moli lz zidu. Ž e l e z n e č r k e na pastelno rumenem ozadju vam povedo, da Je tam Gostilna »Lovec« . Po majhnem napisu bi č l o v e k presodil : to bo zakotno g o s t i š č e , k a k r š n i h je povsod do­volj. Cez nekaj korakov, ko bo­ste že preko mosta, boste pri­jetno p r e s e n e č e n i ugotovili, da ste sklepali napak. Desno od vho­da vas bo s prijetno senco spre-

V jeseni bo mednarodni sejem gradbeništva Od 30. septembra do 8. okto­

bra bo na Gospodarskem raz­stavišču v Ljubljani medna­rodni sejem gradbeniš tva . Na sejmu, ki bo prvi te vrste v Ljubljani , bodo med drugim razstavili nove gradbene stro­je in , druge tehnične pripo­močke. Računajo, da bo pro­stor premajhen, zato bodo do sejemskih dni dogradili še no­vo razstavno dvorano. Domača

Zgorelo je gospodarsko poslopje

V n o č i med 23. ln 24. majem je izbruhnil p o ž a r na g6spodarskem poslopju JOieta Campe iz P6-nikev. Vzrok p b ž a r a š e n i znan, š k o d a š e nI ocenjena, poslopje pa je bilo zavarovano za milijon 400.000 dinarjev.

Devetnajstič obsojen! * ' ..-< y.. •;* , ,

26. maja se Je zagovarjal pred n o v o m e š k i m o k r o ž n i m s o d i š č e m star znanec zaporov Anton L A M -P R E T , rojen 1911 na Dobravi pri Ljubljani , o b t o ž e n Je bi l , da Je 11. novembra 195« p r i š e l š e z ne­kim neznancem k S. B.- v Novem mestu in j i rekel, da ga p o š i l j a njen brat, ki je pobegnil iž mari­borskih zaporov ln potrebuje o-bleko, ker namerava preko meje. Ona mu je dala obleko, nekaj pe­ri la , č e v l j e , 2 puloverja, k o v č e k ih 1500 dinarjev. N i treba pose­bej pojasnjevati, da Je Lampret t o v a r i š l c o B . S. nalagal ln vse ob­d r ž a l zase. Lampret , k i je bil do­slej ž e osemnajstkrat obsojen za­radi goljufij in drugih p r e m o ž e n j ­skih prestopkov, Je bi l za zadnje dejanje, kot n e p o b o l j š l j i v , obso­jen na dve leti strogega zapora.

i n tuja podjetja bodo prikazala nekaj strojev tudi na prostem. Doslej so se že prijavila ne­katera podjetja iz Italije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, DR Nemčije, Dan­

ske, Pol j ske- in Avstri je. P r i ­čakujejo, da se bodo sejma udeležile tudi francoske, angle­ške in amer i ške tvrdke.

m Z a g r e b š k a tovarna farmacevt­skih ln k e m i č n i h izdelkov » P l i v a « bo dO konca leta proizvedla p r v č k o l i č i n e antibiotikov in vitamina C na industrijski n a č i n ln iz do­m a č i h surovin. Doslej so izdelovali ,le antibiotik reomicin ln vitamin C v m a n j š i h k o l i č i n a h in iz uvo­ž e n i h surovin.

a V K n j a ž e v c u Je z a č e l a poskus­no obratovati tovarna obutve, ki bo izdelovala zlasti o t r o š k o in ž e n ­sko obutev; R a č u n a j o , da bi lah­ko izdelali 120 t i s o č parov na leto.

a V Zagorju nadaljujejo dela pri ureditvi nove ceste Separaclja-Lo-ke. Cesto so z a č e l i graditi lani, ra­č u n a j o pa, da bo š e letos sposobna za promet, č e bo vreme ugodno.

a Tovarna k e m i č n i h izdelkov Karbon iz -Zagreba je pred krat­kim odprla na K o r č u l i nov obrat za predelavo p l a s t i č n i h mas. Za potrebe g r a d b e n i š t v a bodo tam iz­delali na leto 80 ton polivinilklo-rlda, pozneje pa bodo izdeiovali š e sanitarne naprave, posode za aku­mulatorje, galanterijsko in t e h n i č n o blago ter e m b a l a ž o iz p l a s t i č n e ma­se. K o bodo tovarno povsem do­gradili, bo v njej zaposlenih okrog 700 delavcev.

jel lepo urejen gostinski vrt, kjer je prostora za 70 gostov. Obdan z lepo prepleskano ograjo lz lese­nih m r e ž , posut z drobnim belim peskom in z lopo v ozadju, med kostanji, zgovorno vabi gosta: o d p o č i j sil

Notranji prostori niso n i č slab­š e urejeni. Na s v e ž e p r č p l e s k a n t h zidovih vise lepo r a z v r š č e n e lov­sko trofeje. Na pogrnjenih mizah vaze s spomladanskim cvetjem. Nasmejana natakarica prihitl k mizi ln zagostoli:

— Dober dan! Ž e l i t e prosim? — ln ž e popravlja gubo na prtu.

— Je t o v a r i š direktor morda do­ma?

— Je, takoj ga bbmo poklicali! in ž e je odhitela. T o v a r i š Mace-donl je takoj p r i š e l ln ž e smo zve­deli kako ln kaj.

— N a š e gostinsko podjetje, se­d e ž imamo v s t r a ž i , je z a ž i v e l o š e l e po z d r u ž i t v i prej samostojnih g o s t i š č v Topl icah ln v S t r a ž i . P r ­vo je prej ustvarjalo 6 milijonov, drugo pa S milijonov prometa na leto. Po z d r u ž i t v i smo ž e lani ustvarili za 37 milijonov prometa.

V poletni sezoni gostje k nam radi zaidejo. Trudimo se nuditi kar n a j v e č , zato š e posebej hiti­mo obnavljati prav topliški obrat, saj tu v t u r i s t i č n i sezoni naredi­mo precej. Gostinski obrat v tu­r i s t i č n e m kraju mora biti pri­merno urejen, š e l e nato bodo gostje radi zaš l i vanj. Tega sn-to =e dobro zavedali ln se zato lotili preureditve. Izletnik si že l i sve­ž e g a zraka, nerad bo z a š e l v is-prt g o s t i l n i š k i prostor. Letos smo zato uredili vrt. 14 novih sodob­nih garnitur, ki Jih sestavljajo po ena miza ln po š t i r j e stol), vse izdelano lz nlklanlh ž e l e z n i h ce­vi ln lesa. nova 16pa ln ureditev okolla vrta. vse to nas je veljalo letos 850 t i s o č dinarjev. T 6 je seie z a č e t e k . P r i h o d k e l » t o bo­mo v e 6 s t i š č u oostaviH novo to­č i l n o mizo. pri vhodu bomb vde­lali nihalna vrata, da nam v lo­kalu n* ho vo* nagASal rM-sh p reste. v stavbo bomb veradll) no-va okna. ker so dosedanja pre-

Trije poškodovani 27. maja ob 16. uri Je peljal skb-

zi vas Raje pri Mokricah avtomo­bil H—M245. V vasi je s k o č i l pred nJim č e z cesto 6 letni Z . T . ; kb je zagledal avtomobil, Je stekel n e p r i č a k o v a n o še nazaj. Š o f e r je z s č e l m o č n o zavirati, da ne bi po­vozil otroka ln zapeljal v n*d meter glbbok Jarek. Š o f e r ln ob* potnika so bili p o š k o d o v a n i m pre­peljani v z a g r e b š k o b o l n i š n i c o , na avtomobilu pa je š k o d e za okoli 250.000 dinarjev.

majhna ln p r e v e č pri tleh, Maj­hen kamen, k i odleti Izpod koles avtomobila kar mimogrede razbi­je š i p o , zato Je mnogo š k o d e . Nova okna bomo vgradili v i š e v zid, da bi to p r e p r e č i l i . Pod v notranjih prostorih je zaenkrat š e lesen, premazan s p r a š n i m oljem, vemo, da je to proti pred­pisom, zato bomo prihodnje leto ves lesen pod zamenjali s teraco tlakom, k i se l a ž e č i s t i , pa tudi l e p š i je. Tako bomo ž e prihodnje leto preuredili vse 3 gostinske so­be, kuhinjo in shrambo.

Letos smo p r i č a k a l i sezono bolj­š e pripravljeni kot lani, prihod­nje leto pa bo, kot upamo, go­s t i š č e v Topl icah d o k o n č n o ure­jeno. Seveda se pri tem ne bomo ustavili. Treba je nenehno stre­meti k v i š k u , v tem je napredek! Oglasite se kdaj poleti tudi v i , z veseljem vam bomo postregli ln vam, tako kot vsakemu gostu, s k u š a l i nuditi kar n a j v e č l M .

Trčenje v Sevnici 28. maja Je vozil lz Sevnice

proti Š m a r j u osebni avtomobil Franca L a v r i š k a lz Sevnice, ki ga je upravljal Franc Mirt lz Sevni­ce. N a zavoju ceste je avtomobil zaneslo v desno proti š k a r p i , voz­nik se je hotel t r č e n j u izogniti in Je zavil na levo, tam pa mu Je peljal nasproti flat 600, last J o ž * t a Seska lz Sevnice. Pr i t r če ­nju č l o v e š k i h ž r t e v nI bilo, na obeh avtomobilih pa Je š k o d e za ekbli 400.000 dinarjev.

Prve prijave za sejem tehnike

23. avgusta bodo v Beogradu odprli letošnji mednarodni se­jem tehnike. Zanimanje zanj je veliko. Domača i n inozem­ska podjetja so za svoje izdel­ke že rezervirala del razstavi­šča. Domača podjetja bodo ra­zen stalnih izdelkov, k i bodo tehnično izpopolnjeni, pr ika­zala še nekatere novosti. »Avto-macija« iz Ljubljane bo n. pr. razstavila nekaj novih indu­strijskih naprav, s pomočjo katerih se bo v prihodnje po­večala industrijska proizvod­nja.

Razen splošnih tehničnih na­prav bodo v Beogradu še raz­stave motorjev in motornih vozil .

O B J A V E — RAZPISI — O D L O K I — O B V E S T I L A

Razpis posojil za dograditev stanovanjskih hiš na področju ObLO Sevnica

Na podlagi 10., 43., 44., 4«. ln 47. č l e n a Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list F L R J š t e v . 47-1953) ter 18. č l e n a pravil Kreditnega sklada za zida­nje stanovanjskih h i š pri Občin­skem ljudskem odboru Sevnica razpisuje U O Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih h i š pri O b L O Sevnica po sklepu redne seje z dne 17. maja 1961

I. N A T E Č A J za dajanje posojil za dograditev ln adaptacije stanovanjskih h i š osebam v delovnem razmerju, k i gradijo na o b m o č j u o b č i n e Sev­nica do v i š i n e 3,00(1.000 dinarjev.

1. N a t e č a j a se lahko u d e l e ž i j o osebe v delovnem razmerju ln osebe, ki so po predpisih o soci­alnem zavarovanju I z e n a č e n e z osebami v delovnem razmerju, osebni in d r u ž i n s k i upokojenci, delovni invalidi, ki u ž i v a j o pra­vice invalidskega zavarovanja ln osebe, ki u ž i v a j o pravice po pred­pisih o vojnih ln mirovnih Invali­dih in po predpisih o u d e l P ž e n c I h NOV;

2. Posojila se bodo odobrila pro-"ilcem. ki imalo h i š e dngralene najrra'nj do v k l j u č n o 17. gradbe­na fn/e. v v i š in i n a l v p č do 1 .žoo.tmo dinarjev za enostanovnntske h i š e in n a i v e č do 2,!M>o.oon dinariev zn -jvc.tnnovnn-iskp h i š e .

TI. Na<n"'n ob- "- trn m*ra 7n-i'n f»n od'Mniok- nn'dal*š i rok v r a č a ­n i « za n o v o g r a d n l « le .10 let. za adaptacije 15 let. Rok č r p a n j a je pno leto po podpisu pogodbe na s o d i š č u .

Pr i novogradnji se mora prosi­lec obvezati, da se po preteku ro­ka, d o l o č e n e g a za č r p a n j e , tudi vseli v stanovanje katerega Je gradil lz najetih sredstev. Ce se grade v h i š i dve stanovanji aH do­datne samske sobe, se mora pro­silec obvezati, da bo dogradil vse predvidene stanovanjske prostore.

4. Prosilec mora kot v a r š č i n o potož i t i 0,5 odstotka od zneska za­p r o š e n e g a posojila na depbzltni r a č u n pri Komunalni banki v Sevnici š t e v . 606-14-867 » Z a č a s n i depoziti, najkasneje do 30. Junija 1961. Ce prosilec odstopi od poso­jila, zapade v a r š č i n a v korist sklada.

5. Prosilec mera Izvršit i po odo­britvi posojila k n j i ž b o zastavne pravice v korist banke v z o m l j l š k i knj is l .pristolnega s o d i š č a ter prPdloži potrdilo o zaposlitvi ln v i š i n i m e s e č n i h prejemkov ln pri

• skrbeti odstopno izjavo na m e s e č ­ne prejemke.

6. Prosilec mora pr i lož i t i svoli ponudbi v 4». č l » n u p n v l l stano-v a n ! * k p « a eVl-da za ?1d9n1e s*a-novan^tfih hI* v o h č i n i spvnir? r»r«-rinl--.no rlnlJ-umPntariio

a) gradbeno dovollenje s po­trjenim projektom.

b) p r e d r a č u n gradbenih stro­š k o v s k o l i č i n s k o navprtbo erad-benega materiala.

C) sperifika.-iio glede lastnih sredstev 7 ozlrojrri na cotovfno rpptc-rlat In cl"!nvno silo.

dl od s o d i š č a po'rlenl /emlll-š k o k n j i ž n i izpisek n e p r e m i č n i n e , na kateri se zida oziroma se bo zidala h i š a ,

e) potrdilo D O Z o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske hl ie v korist komunalne banke,

f) potrdilo iz 49. č l e n a Pravi l

7. P o n u đ b e Je treba v l o ž i t i naj­kasneje en mesec pO objavi v Do­lenjskem listu s predpisano do­kumentacijo v z a p s č a t e n i kuver­ti aH v zavoju pri K B Sevnica — ref. za stanovanjske sklade in stanovanjske kredite. Na ovoju ali kuverti mora biti oznaka »Na­t e č a j za posojilo Individualnim g r a d i t e l j e m « .

8. Lastna sredstva lahko prispe­va Investitor v materialu aH v go­tovini, vse dokazanb z listinami, kar bo komisijsko preverjeno pred Odobritvijo posojila.

9. Izid n a t e č a j a bo objavljen na oglasni deski O b L O Sevnica, pro-

rtbvezno fluoroarafimnie hrefcivaj,-

Od 5. do 24. junija bo v novo­m e š k i o b č i n i obvezno flunrograftra-n1e prebivalcev, starih nad 1» let. Fluorografirale bodo 3 ekipe z Gol­nika na d o l o č e n i h m e « t i h (bazah) o b č i n p . Ta mesta (baze) bodo dolo­č e n a tako. da se bodo fluorografl-ran.ta mogli u d e l e ž i t i prav vsi ob­vezniki.

Fluorografiranjc Je o b v e z n o tn b r e z p l a č n o za vse prebivalce, stare nad 19. let. O b L O Novo mesto je na zadnji seji sprejel odlok o obveznem fluoroe-raflraju, po ka­terem !>o vsak. Kdor bo neupra­v i č e n o izostal od fltiorntrraflranjn kaznovan s kaznijo do I0.00O din.

Kdor se mora (lati fluorogral'raiti, bo dobil posebno povabilo, ki ga mora prinesti k fluorografiranju,

silci pa, k i so na n a t e č a j u uspeli, š e posebej pismeno v roku 30 dni po izidu n a t e č a j a .

16. Do zneska 1,500.000 dinarjev Imajo prednost č l a n i Zveze bor­cev, ln sicer tisti, k i jih d o l o č i o b č i n s k i odbor Zveze borcev Sev­nica.

11. P r o š n j e po tem n a t e č a j u se vlagajo 30 dni po objavi v Dolenj­skem listu.

Prednost pri n a t e č a j u bodo Ime­li tisti prosilci, k i bodo ponudili n a j b o l j š e pogoje glede lastne ude­l e ž b e , obrestne mere, rokov od-

. p l a č e v a n j a in roka d o k o n č n a zgraditve stanovanjskih prostorov.

UO Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih h i š pri

o b č i n s k e m ljudskem odboru i S E V N I C A

K; Po sklepu trancoske vlade so iz francoskih koncentracij­skih t a b o r i š č izpustili 6000 al­ž i r s k i h ujetnikov. V franco­skih t a b o r i š č i h Je kakih dva milijona ujetnikov.

£5 Konferenca o Laosu v Ze -nevi je naletela na t e ž a v e , ker se predsednika konferen­ce, sovjetski in britanski predstavnik, ne moreta spo­razumeti o navodilih medna­rodni kontrolni komisiji za Laos o tem, kako naj bi č i m bolje nadzorovala prekinitev s o v r a ž n o s t i . IS Na a m e r i š k e m Zahodu so v nedeljo zjutraj tri eksplozije p o š k o d o v a l e ali u n i č i l e rele­je kratkovalovnih telefonskih in kablovskih postaj v zahod­nem delu d r ž a v e Utah in v vzhodnem delu Nevade. V Uashingtonu niso toliko za­skrbljeni zaradi gmotne Ško­de, kolikor zaradi dejstva, da je po sredi n a j b r ž s a b o t a ž a .

ta Po vsej J u ž n o a f r i š k i uni­j i so A f r i č a n i organiziral] m n o ž i č n o stavko, č e p r a v je policija ukrenila vse, da bi stavko p r e p r e č i l a aH razbila, te v Š p a n i j i so aretirali š t e ­vilne osebe v zvezi s posku­som atentata na diktatorja Franca. BI V Jiirani se je k o n č a l upri­zorjeni proces proti skupini o b t o ž e n c e v , k i so baje pri­pravljali o b o r o ž e n upor kot uved v » tu jo i n t e r v e n c i j o « . — Št i r j e glavni o b t o ž e n c i — nek­danje visoke osebnosti — so bili obsojeni na smrt z ustre-litvijo. V resnici pa ni bil ti­ranski proces n i č drugega kot sredstvo, da bi se v l a d a j o č a kl ika v Tirani na č e l u z E n -verjem H o d ž o o d k r i ž a l a kriti­kov ln tekmecev. Hkrati je proces s luž i l blatenju Jugosla­vije. ES Predsednik j u ž n o k o r e j s k e g a v o j a š k e g a odbora, ki je pre­vzel oblast po nedavnem dr­ž a v n e m udaru, general Cang Do Jung jo Izjavil, da je j u ž -nokorejska ustava z a č a s n o ukinjena ln jo bodo » d e l o m a s p r e m e n i l i « . ta S e c e s i o n l s t i č n e g a premiera kongolke pokrajine Katange, k i ga je leopoldvillski r e ž i m nekaj tednov z a d r ž e v a l v me­stu Coquilhatvillu, so po kon­č a n i konferenci k o n g o š k i n politikov v tem mestu prepe­ljali po reki v Leopoldville. V spremstvu dve sto vojakov so ga odpeljali v v o j a š k o tabo­r i š č e pri l .eopoldvillu. B3 Indijski premier Nehru Je ostro kritiziral kolonialno po­litiko Portugalske, zlasti pa njeno n e č l o v e š k o ravnanje v Angoli . Nehru je tudi obsodil obisk britanskega zunanjega ministra lorda Homea no Portugalskem ln posvaril dr­ž a v e N A T O , naj ne spodbu­jajo Portugalske v njeni poU-tiki.

ker so na teh vabilih podatki, po­trebni fluorografski ekipi. Vabilo le hkrati potrdilo, da se je fluoro-grafiranja r e s n i č n o u d e l e ž i l . Flu-orograflranja naj se u d e l e ž e tudi tisti, ki lz k a k r š n i h k o l i raz­logov niso prejeli vabila, in sirer na tisti bazi. k.ier bo fluorografl-ranje za prebivalce njegovega oko­l i ša .

V n a š i o b č i n i Je bilo zadnje flu-orograflranje pred 5 leti in |e bilo zelo koristno, ker so odkril i ve' primerov novih obolenj, da so lih potem p r a v o č a s n o zdravili. Zalo pozilvamo vse prebivalce o b č i n e Novo mesto, ki so stari nad 19 let, da se fluorografiranja gotovo ude­l e ž i j o .

O b L O N O V O M E S T O

POTREBUJEMO

dva kvalificirana mizarska

Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno p r i

SPLOŠNEM MIZARSTVU D V 01

pri Žužemberku

Žalosten konec

»vožnje smrl i« 26. maja ob 20. u n so se p n

a r t i s t i č n i predstav) . v o ž n j a smrti v globusu, zlomile vilice na mo­tornem kclesu » v o z a č a s m r t i « Milivoia Cierovskccn Iz Zagreba. Okvara s., le pripetila prav na n a l v i š i i ( očk i o b i o č a . v katerem |e vozil Pri padcu Iz v i š i n e 6 metrov si )e t e ž k o p o š k o d o v a l no­š o ln glavo. Prepeljan 1e bi l V 'm-rtmPilfr b o l n i š n i c o

Btar.23 (SSI) D O L E N J S K I L I S T Stran 3

Trgovina - enakovreden partner (Nadaljevanje s 1. strani)

J» bila dosedanja razdrobljenost trgovine in s tem v zvezj orga­nizacijska sposobnost podjetij tudi eden od objektivnih vzro­kov nezadovoljive funkcional­nosti trgovine. To velja posebno glede pogojev za cenen nakup T^č j ih količin blaga ter možno­sti tesnejše povezave s proiz­vodnjo, kakor tudi glede konku­renčnosti in specializacije. Do­ba reorganizacije trgovskih pod­jetij pa je imela pri nekaterih negativen vpliv na uporabo že tako pičlo ustvarjenih skladov, k i so j ih ponekod zaradi tega uporabili v negospodarske ali manj pomembne investicije. Za­to moramo težiti za trajnejšo organizacijsko ustalitev trgov­skih podjetij. Trenutno stanje trgovine in njene bodoče naloge narekujejo širšo mobilizacijo vseh sil in možnih sredstev tako znotraj podjetij kot izven njih, kar velja zlasti za odnose med podjetji in komunami. Zato moramo nemudoma pospešiti specializacijo in modernizacijo trgovine, da bi na ta način omogočili večjo izbiro blaga, kulturnejšo postrežbo, hitrejšo menjavo zalog in zmanjšanje stroškov. Ta proces pa narekuje ustanovitev ekonomsko-obra-čunskih enot v okviru trgov­skih podjetij in decentralizaci­jo upravljanja. V obsegu poslo­vanja večjih podjetij so sedaj znatno boljši organizacijski po­goji za organsko rast trgovske mreže in za smotrnejšo uporabo ustvarjenih sredstev.

Druga šibka točka trgovine v zadnjem obdobju so obratna sredstva. Dosedanji sistem po­sredništva grosistov je koncen­triral obratna sredstva v večjih republiških središčih. Grosisti so v veliki meri finansirali tr­govska podjetja na drobno, k i zaradi tega niso posegala po ob­ratnih kreditih. Od aprila lani pa trgovina ne more več dobiti obratnih kreditov in j i zato primanjkuje teh sredstev pred­vsem sedaj, ko bi se mo­tala usmeriti na nakup bla­ga neposredno pri proizvodnji. Ker so tudi proizvodna podjet­ja v stiski za obratna sredstva in ne plačujejo redno svojih obveznosti, je nevarnost, da bo to slabo vplivalo na založenost in izbiro blaga v trgovini. Ta problem je take narave, da ga bomo težko rešili v okviru pod­jetij in komun, kjer je posle­dica širših odnosov in pogojev dosedanjega trgovanja. Zato je treba izkoristiti vse možnosti, da zagotovimo trgovini potreb­na obratna sredstva. Zlasti naj bi bila to čvrsta postavka v pra­vilnikih o delitvi čistega do­hodka trgovskih podjetij. Ana­liza zbornic lanskega leta nam­reč kaže, da ima trgovina ko­maj 3,16 odst. lastnih obratnih sredstev, 96,84 odst. pa kratko­ročnih in dolgoročnih kreditov, k i j ih bo morala vrniti v 35

letih. Neugodno pa je tudi raz­merje med dobavitelji in kupci. Dobavitelji predstavljajo 1/3 angažiranih obratnih sredstev, dolžniki pa j i h angažirajo 29 odstotno in je njihov povprečni plačilni rok 70 dni. Ce upošte­vamo dosedanjo strukturo v kalkulaciji in delitvi dohodka v trgovini, bi podjetja ustvarila iz čistega dohodka komaj 50 od­stotkov potrebnih sredstev za odplačevanje obveznosti doseda­njih obratnih kreditov. Naj

Tudi strokovnost kadrov v tr­govini doslej ni bila na ustrezni višini. Proizvodnja daje na trg vedno več novih proizvodov, ka­terih uporaba in svojstvo mo­rajo prodajalci znati pojasnje­vati kupcem. To pa zahteva stalno izpopolnjevanje proda­jalcev in specializacijo po stro­kah. Zato je Zbornica ustano­vila Center za vzgojo strokovnih kadrov v blagovnem prometu. Načrtno bomo vzgajali vajence

in odrasle v trgovini, pri čemer bo poudarek na specializaciji. V ta namen smo že organizirali seminarje za poslovodje, k i vzgajajo vajence. Poleg stro­kovnih seminarjev in večerne šole za poslovodje pa imamo na programu še ciklus predavanj o odnosu prodajalcev do potroš­nikov, o njihovi vlogi in nalo­gah v gospodarstvu ter podob­no. Mislimo, da bomo tudi to vprašanje uspešno rešili v na­daljnjih dveh letih.

Hitrejši tempo modernizacije trgovine je odvisen od razume­vanja komune, pa tudi od ini­ciative kolektivov samih. Pov­sod tam, kjer so bile kapacitete in organizacijske sposobnosti trgovskih podjetij približno ize­načene, ugotavljamo tudi v po­gledu investicij in modernizaci­je trgovine vidnejše prizadeva­nje kolektivov in učinkovitejšo modernizacijo vseh ostalih sil .

Tak primer je bi l tudi v Sev­nici. Po reorganizaciji trgovske mreže se te prednosti kažejo tudi v drugih gospodarskih sre­diščih. Toda podjetja imajo po­leg pičlih sredstev za investicije tudi precejšnje težave zaradi neurejenih urbanističnih načr­tov, lokacije glede specializacije trgovine in podobno.

Družbena vloga trgovine v razvitem gospodarstvu je ne­

razdelna celota gospodarska problematike komun. Naša skupna naloga je, da jo uvrsti­mo v to homogeno gospodarsko celoto in da na ta način dose­žemo tudi večji vpliv proizva­jalcev in potrošnikov na trgo­vino. Ta vpliv naj se kaže v stvarni pomoči pri reševanju problemov trgovine in tudi pn odstranjevanju njenih slabosti.

»MIRNA« pred rekonstrukcijo

3. V Novem mestu se zadnje čase ponovno razpravlja o ureditvi moderne samopostrežne trgovine; tudi pripomb za nujno modernizacijo mnogih trgovskih lokalov je bilo na zborih volivcev in drugod zadnje čase precej. Kakšne so praktične možnosti za ureditev teh vprašanj? A l i obstoje kakšni načrti za nove gradnje oz. adaptacije zastarelih trgovskih obratov?

Mirko Lenart, predsednik okraj­ne trgovinske zbornice

omenim, da delitev čistega do­hodka v trgovini na osebne dohodke ni bistveno vplivala na velikost skladov. Povprečni me­sečni neto prejemki v trgovini (19.495 din), k i vključujejo tudi vsa izplačila iz dobička, niso v nesorazmerju z ostalimi pano­gami gospodarstva, ker moramo upoštevati, da je v trgovini večji del strukture kvalificira­nih in visokokvalificiranih de­lovnih mest. Glede na to, je prvenstvena naloga podjetij, komun in Zbornice, da proučijo ekonomsko akumulacijo v trgo­vini ter s tem zagotovijo njen nadaljnji razvoj.

Razprava o problemih trgovi­ne v Novem mestu, pa tudi v nekaterih drugih komunah no­vomeškega okraja dokazuje, da morajo ta vprašanja reševati skupno vsi zainteresirani čini­telji v komuni. Spodbudna je iniciativa občine Novo mesto, ker so pričeli kompleksno ob­ravnavati problematiko trgovi­ne na svojem območju. Na pro­gramu je modernizacija trgov­skih lokalov na Glavnem trgu in v Kandiji ter nekatere novo­gradnje, k i naj bi v bodoče tvo­rile povezan center trgovine. V

sklopu tega je predvidena tudi blagovnica in samopostrežna trgovina. P r i modernizaciji ostalih lokalov si prizadevamo, da bi omogočili kupcem čimveč-jo možnost samoizbire v speci­aliziranih prodajalnah. Taka oblika trgovine je v manjših potrošniških središčih bolj pri­merna kot pa strogo specializi­rane samopostrežne trgovine, k i zahtevajo znatno večjo koncen­tracijo potrošnikov. Izvedba te akcije je predvidena z združe­vanjem sredstev trgovskih pod­jetij, Zavoda za nepremičnine in komune.

Pred krajevnim praznikom Mirne smo med drugim obi­skali tudi največji industrij­ski delovni kolektiv v občini — Tovarno šivalnih strojev na M i r n i . V razgovoru s predsed­nikom delavskega sveta inž. Francem Kodričem smo zve­deli več podatkov o doseda­njem delu podjetja, pa tudi o njegovih načr t ih :

— Kakor vam je znano, je za­čel tov. Kodrič, smo 26. no­vembra lani osvojili proizvod­njo š iva lne glave. Zdaj napra­vimo vse dele š ivalnega stroja doma, se pravi v Jugoslaviji, večino p r i nas na M i r n i , ostalo pa v kooperaciji z nekaterimi domačimi podjetji. Na doma­čem tržišču je tudi veliko pov­

praševanje po elektromotorjih za pogon gospodinjskih š ival­nih strojev. Za njihovo proiz­vodnjo kljub dolgemu iskanju ni bilo zainteresirano nobeno podjetje, zato smo pristopili k realizaciji tega važnega pripo­močka za naše gospodinje mi. V kooperaciji s tovarno N I K O smo začeli izdelovati male elektromo točke z reostatom, imenovane »Mi-ni«. Danes j ih proizvajamo že serijsko. Z nji­mi smo osvojili tudi zunanje tržišče. Izdelujemo še sklopke za motorje, k i služijo za pogon industrijskih šivalnih strojev, serijsko pa proizvajamo pogon­ski mehanizem za vse vrste ši­valnih strojev. Gospodinjam pripravljamo letos bogato i z ­

biro šivalnih strojev v raz l ič­nih izvedbah: od elegantne v i ­trine do najnovejšega prenos­nega »portabel*' š ivalnega stro­ja. V kooperaciji z neko vzhod-nonemško tvrdko proizvajalno stroje za konfekcijo, t r ikotažo in obutveno industrijo; mi i z ­delamo stojalo in elektromo-torsiki pogonski mehanizem.

L a m je doseglo podjetje 540 milijonov dinarjev bruto pro­dukta. Za letos smo planirali , da bomo obseg proizvodnje po­večali za 12 odstotkov. Pre­pričani smo, da se bo z novo kreditno politiko in izvajanjem novega sistema stanje v bližnji bodočnosti prav gotovo izbol j ­šalo. Trenutno nas je to našlo nepripravljene, posebno glede obratnih sredstev In sredstev za nakup deviz, kar bo v znat­ni meri vplivalo na našo reali­zacijo. Upamo pa, da bomo z združenimi močmi celotnega kolektiva premagali tudi te težave.

— Strojev za proizvodnjo imate zdaj dovolj. Kako pa j« s prostori?

— Strojev imamo zdaj res dovolj, n i pa prostorov zanje, da bi lahko razvili proizvod­njo po tekočem traku. Izdelan imamo že rekonstrukcijski ela­borat, k i predvideva postopno razšir i tev podjetja, da bi leta 1964, ko naj bi b i la rekon­

strukcija končana, znašala na­ša letna proizvodnja 20.000 ši­valnih strojev. Elaborat za to rekonstrukcijo smo že vložili pri komisiji za revizijo pro­jektov pr i izvršnem svetu L R S i n pr ičakujemo v kratkem njegovo odobritev. Ta rekon­strukcija bo veljala preko 200 milijonov din, v znesek pa je vračunana tudi nabava neka­terih novih strojev i n avto­matov, k i j i h bomo kupi l i do­ma in v inozemstvu. Z grad­njo bomo predvidoma začeli že letos, kolikor bosta občina i n okrajni ljudski odbor pr i ­spevala sredstva k udeležbi za gradnjo, lastna sredstva za so­udeležbo pa bo prispevalo tudi naše podjetje.

— Vaše podjetje se stalno razvija, zaposluje nove l judi , kako ste poskrbeli za stanova­nja in prehrano delavcev?

— Na pobudo delovnega ko­lektiva in direktorja Franja Bulca je bi la na M i r n i osno­vana stanovanjska zadruga >Moj dom«, k i je začela letos gradit,- 9 enodružinskih hišic, do leta 1963 pa j ih bo zgradila verjetno 25. Podjetje pa bo le­tos začelo graditi stanovanjski blok. V podjetju je že dalj ča­sa delavska menza, k i oskrbuje delavce s toplim obrokom hra­ne.

SEVNIŠKI ZAPISKI

4. Kaj sodite o urejenosti trgovin in njihovem območju v drugih trgovskih središčih v okraju? Mar zgledu Sevnice, k i je že pred leti krepko modernizirala svojo trgovino, ne bi mogla slediti tudi druga naša mesta?

Z združitvijo manjših trgovin v večja organizacijsko in eko­nomsko močnejša podjetja in s specializacijo trgovine pr i K Z na reprodukcijski material in odkupe je v večini občin pr i ­merno usmerjen nadaljnji raz­voj trgovine. Ugodno so tudi rešili vprašanje prodajaln v gospodarsko manj razvitih na­seljih, kjer so s povprečno kal­kulacijo v podjetju omogočili potrošnikom nakup idočega bla­

ga po istih cenah kot v centrih. Tako imamo trgovska podjetja le v močnejših gospodarskih središčih, ki s svojimi proda­jalnami obvladajo celotno po­dročje komune. P r i nadaljnjem razvoju trgovine pa ne smemo zapirati tržišča strogo v mejah komune, marveč moramo omo­gočiti iniciativo podjetij in in ­dustrijskih prodajaln iz širšega območja za konkurenco na višji ravni.

• Na zadnji seji občinskega komiteja Z K v Sevnici, udele­žili so se je skoraj vsi člani novega komiteja, so razpravljali 1

o določenih nalogah komuni­stov. Predvsem bodo težili, da se bo v javnih službah sistem delitve dohodka čimprej uve­ljavil, osnovne organizacije Z K v gospodarstvu pa naj bodo po­budniki pri formiranju ekonom­skih enot in obratnih delavskih svetov.

• Na prvi seji zadružnega sveta v Sevnici 22. maja se je sestalo vseh 70 članov sveta (35 iz vrst kolektiva, 35 pa članov zadružnikov). Ugotovili so, da ima združena zadruga dobre ekonomske pogoje, da pa bo treba pojačati kmetijsko proiz­

vodnjo. To bodo dosegli s pove­čanjem nasadov in z uvedbo ne­katerih strojev. Tudi v prihod­nje bodo pogodbeno proizvajali. Poročila so pokazala, da so bili zelo delavni klubi mladih za­družnikov, manj plodno pa je bilo delo žena-zadružnic. Odslej bodo za te bolj skrbeli. Zadru­ga bo še odkupovala zemljišča, s čimer bo pospešila socializa­cijo vasi. — Na seji so izvolili za novega predsednika zadruž­nega sveta — Franja Pipana iz Zabukovja. Novi zadružni svet bo moral prav po združitvi re­šiti več nalog, k i j ih kmetijstvu nalaga družba.

• Poverjeništvo Z K pri sta­novanjski skupnosti v Sevnici je spet poživilo svojo dejavnost. Zdaj razpravljajo o vzgojni var­stveni ustanovi, k i je v novem središču v Sevnici zelo potreb­na. Tam je čez 100 otrok.

-ne-Kolektiv Konfekcije papirja

zahteva red v podjetje Č l a n i kolektiva K O N F E K C I J E

PAIPIHJA v V i d m u — K r š k e m so na masovnem sindikalnem se­stanku v soboto o d l o č n o zahtevali v e č j e osebne pravice in s v o b o š č i ­ne pr i upravljanju s podjetjem. Menijo, da nad delavskim samo­upravljanjem ne sme v e č bedeti direktor, saj je to upravljanje da­nes ž e zrela d r u ž b e n a sila, ki je sposobna samostojno o d l o č a t i . Podatki iz anonimne ankete, ki so jo Izpolnili č l a n i kolektiva In ki je bila prebrana na tem se­stanku, zgovorno p r i č a j o , da je proizvajalec v Konfekcij i papirja na razvoju d r u ž b e n i h odnosov č e d a l j e bolj zainteresiran. T o je ugotovila tudi posebna komisija, k i jo je imenoval zbor proizva-

PISMA UREDNIŠTVU Stvari so vendarle malo drugačne

Tovariš urednik! V zvezi s člankom »Eden

proti 300«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 11. maja 1961, moram podrobneje po. jasniti stvari, ki so drugačne, kot jih navaja Industrija pe­rila.

Stanovanje, ki ga imam, sem zamenjal z inž. Medicom., ki je bil uslužben v podjetju »Rog« (sedaj »Standard), on pa je takrat menjal stanova­nje z družino Dular. Stanova­nje je po izselitvi inž. Medica renoviralo podjetje »Rog«. Na­jemnino še zmeraj plačujem »Standardu«, Industrija perila pa me hoče s silo preselili v neustrezno stanovanje, čeprav stanovanje, v katerem sem se­daj, še zmeraj pripada podjet. ju »Standard«.

Prejšnji direktor Industrije perila tov. Lesjak mi je razlo­žil težave podjetja zaradi po­manjkanja prostorov. Dogovo­rila sva se, da mi Industrija perila najde primerno stano­vanje. Ker takega stanovanja niso mogli najti, so začeli gra­diti novega. Ze ko je bilo to stanovanje v gradnji, sem opozoril tov. Lesjaka, da stano­vanje glede na svojo kvadra, turo zame ne bo primerno. Stanovanje je majhno — spal­nica, dnevna soba in pritikline. Ko je bilo stanovanje dogra­jeno in vseljivo, so mi takoj ponudili naj se preselim. Ker pa je bilo stanovanje z ozirom na številnost moje družine in zaradi pohištva, ki ga iiuam premajhno ;ame, sem preseli­tev zavrnil. Isto stanovanje (46 m sem ponudil tov. Lesja-ku, ki ga pa tudi ni hotel, češ da je prema'hno zanj.) Potem se je ta spor pomiri'. knr so ni ' o b l j u b i l i . 6n mi i>od pni k aH trosobno s ' v ' o « ' « ' B i l * v. kombine ci 'v r • e l r n i ' »ta. not'anjn • r <">l:ro -VPeri v bloku na .»esti Komandanta

Staneta 32 in v bloku na Gr­mu — stanovanje tov. Zivko-viča in stanovanje Maksa Va-leta v istem bloku. Vse te kombinacije so propadle. Po­nudili so mi stanovanje v novi stavbi — vojaški blok Nad mlini, kar pa sem zavrnil, ker je bilo zame premajhno.

Nato je Industrija perila spet začela kampanjo, da se preselim v njeno stanovanje s tem, da se bom kasneje, ko bo dograjeno trisobno stanovanje v bloku Nad mlini preselil tja. To sem zavrnil ne zato, de ne bi hotel iti v blok, tem­več zaradi premajhnega sta. novanja, ki mi ga nudi Indu­strija perila. Ponudil sem tov. Janku Kastelicu, naj se on vseli v stanovanje tovarne, jaz pa v njegovo pa bi bila zadeva rešena, kar pa je on odločno odklonil s pripombo, da mu to stanovanje ne ustreza. Po njegovem je zajne to stanovz-nje primerno, čeprav imam večjo družino; zanj, kot pred­stavniku podjetja, ki je zain­teresiran za proizvodnjo m na­predek podjetja, pa je nepri­merno. Če bi bil on pristal, da se jaz vselim v njegovo slano, vanje, on pa v stanovanje pod­jetja, bi bilo to vprašan]'' že rešeno. V članku se sklicuje na partijsko organizacijo v kateri sem, češ da ni ničesar ukrenila doslej glede tega spo­ra. Menim, da s tem partijska organizacija nima nobenega opravka, kajti kot član ZKJ imam iste pravice kot drugi državljani FLRJ.

Zelo me čudi to nehumano ravnanje Industrije periia z mano in mojo družino, saj se tako ne ravna niti z ljudmi, ki so bili do zadnjega okupa­torjevi zavezniki.

Mislim, da zaslužim primer­no stanovanje prav tako, kot vsi drugi pošteni državljani.

Pripravljen sem, kot sem bil • inrav jen irei. da prepustim ••o e "predanje s'an^vanje In. 'astriji perila, vod pogojem, da dobim pri:nrrnn stanova, nje.

MARKO MATIJ ASEVJ.C

jalcev o b č i n s k e g a ljudskega odbo- i ra. '

Vsak kdor tepta ali s k u š a tep- ] tati samoupravne pravice delov­nega kolektiva, naleti na o d l o č e n !

odpor. Delovni kolektiv opravi- 1

ceno p r i č a k u j e , da bo ugodeno 1

njegovim zahtevam. In k a k š n e so 1

te zahteve? Predvsem naj bi za- 1

j a m č i l i in hkrati o m o g o č i l i u s p e š - : 1 no delovanje delavskega sveta ln upravnega odbora! Zanimiva Je i ugotovitev na tem sestanku, da navedena organa nista pr i š la do veljave zaradi prevelikega vpliva direktorja. Predsednika upravne­ga odbora in delavskega sveta sta na sestanku povedala, da sta z direktorjem sicer s k u š a l a razprav­ljati o problemih podjetja, da pa je razgovor n a j v e č k r a t naletel na gluha u š e s a . T u d i za zasedanja DS in U O direktor ni pokazal poseb­nega zanimanja. Direktor Je v č a ­sih opravljal f i n a n č n a dela, bil kurir, delavec, skratka vse v podjetju, n i se pa brigal za pra­v i č n e ln p o š t e n e odnose v pod­jetju, Je izjavil predsednik sindi­kalne p o d r u ž n i c e .

Delavci ž e l i j o v e č pojasnil. Ne vedo, kako je v njihovem podjet­ju urejeno nagrajevanje po u č i n ­k u . Vedo le, da je 30. januarja 1960 sprejel delavski svet dopolni­lo pravilnika o normah, vendar se tako p l a č e v a n j e n i izvajalo pr i vseh delavcih, niti niso bili s svo­j imi normami seznanjeni. O b č i n ­ska komisija je ugotovila, da nor­me niso bile postavljene realno, da obstaja v podjetju pravilnik o normah, vedar pa se nI » d o s l e d n o « izvajal. Delavci so pripomnili , da se flasti n i izvajal v k a r t o n a ž n i c i , kjer vlada prav posebna » d e l o v n a d e m o k r a c i j a « , tudi p l a č e so tu b o l j š e . Nekateri se vbadajo, gara­jo polnih 3 ur, med tem ko se drugi med delovnim č a s o m spre­hajajo! Ni se zaman v podjetju uveljavilo geslo: »Bol j ša veza, b o l j š a p lača« Vsakumor je sedaj jasno, zakaj podjetje ne dosega svoje delovne obveznosti. Delavci so na sestanku rekli , da bi se moralo nujno u p o š t e v a t i , da ima vsako delovno mesto svojo ceno in vrednost, ne glede na to. kdo dela na tem delovnem mestu! Proizvajalci so nadalje zahtevali, da bi se morali v kolektivu od­straniti zadnji ostanki upravno--administrativnih odnosov, mezdni nazori in podobni b i r o k r a t i č n i pojavi. U p r a v i č e n a je tudi zahte­va, naj se v podjetju k o n č n o uve­de red ln disciplina, v delavnici pa je treba č i m p r e j namestiti mojstra, ki bo odgovoren za de­lovni proces.

Sestanek . kolektiva Je bil kori­sten in je osvetlil š e niz nepra­vilnosti:

V podjetju primankuje visoko­kvalificirane delovne sile, vendar ni bilo- nobenega razumevanja, d* bi lz vrst č l a n o v kolektiva koga š t i p e n d i r a l i za strokovno izpopol­njevanje. Zaloge proizvodov so se k o p i č i l e , kupci pa so bili v e č k r a t odslovlieni praznih rok zaradi te­ga, ker ni im?l n i h č e v p o d i ° t i i i nr.polnc<*n pooblastilu', d^ lehkn hrez vednosti direktoria prodni.-.. T o se 1e dogalalo takrat. knder i = bil direktor odsoten V na*i dr"*-hrn' ureditvi )»»<JnH» holj t l f " W n zahteva. na1 ce delavsko snmo-iipr^VMfl^ 4« v pralni izpopolnili* 0

ln razvila tako. da bo v niem vsak delavec p> le č lpn drl^vs'-o-ga =veta ali č e ni. Imel vso

m o ž n o s t , spremljati r e š e v a n j e vseh problemov kolektiva l n ustvarjalno sodelovati pri tem. Te m o ž n o s t i pa delavec v K o n ­fekciji papirja v V i d m u — K r š k e m nima. Č lan delavskega sveta je n; pr. n e k o č zahteval, da bi skli­cali proizvodne sestanke, na kate­rih bi se pogovorili o tem, zakaj podjetje ne dosega svoje obvez­nosti. Prav tako je hotel predla­gati, da bi uredili grafikone dela po oddelkih, s katerim bi bili pri­kazani d o s e ž e n i uspehi, vendar s predlogom ni uspel.

Delavci—proizvajalci Konfekcije papirja so hoteli podjetju samo dobro, organi delavskega samo­upravljanja so sprejemali sklepe v p r e p r i č a n j u , da bo vodstvo podjetja to razumelo in znalo pri­sluhniti ž e l j a m kolektiva, vendar so danes r a z o č a r a n i eni in drugi. Tako so povedali na sestanku.

Glede nepravilnosti se je direk­tor o p r a v i č e v a l , č e š da je bila v podjetju prevelika nedisciplina in anarhija, ker je bil on predo­

ber ln so to dobroto nekateri iz­koristili. S a m o k r i t i č n o je tudi navedel, da je bil za vodenje t a k š n e g a podjetja organizacijsko nesposoben i n da ima nekatere slabosti, za katerih razloge pa n i h č e ne v p r a š a . Smatra, da se je dovolj trudil za razvoj podjetja.

Tud i organi d r u ž b e n e g a sa­moupravljanja v tem podjetju bi morali priznati, da so se zganil) š e l e takrat, ko je bil objavljen prvi č l a n e k o nezdravih odnosin v podjetju, za nepravilnosti pa so seveda vedeli ž e prej, saj so se dogajale ob njihovi n a v z o č n o ­sti ln vednosti.

Posebnih sklepov na sobotnem sindikalnem sestanku niso spre­jeli, č e p r a v so se odkrito pogo­vorili o vrsti nepravilnosti ln vzrokov, zavoljo katerih doslej v kolektivu Konfekcije papirja n i bilo pravega reda. O stanju v podjetju bodo š e razpravljali, ker Je o tem govoril tudi o b č i n s k i zbor proizvajalcev na svoji seji v torek. D . K .

Ptlnrnti" Urt7t* Jutri dopoldne bo v dvorani

Sindikalnega doma v Novem mostu redna letna skupščina Rdečega križa našega okraja: na dnevnem redu so poročila, razprava in volitve novega od­bora.

Razvoj komunalnega sistema

25. maja popoldne je bila v Novem mestu seja predsedstva okr. odbora SZDL, na kateri so se članj seznanili z gradivom podkomisije za družbeno uprav­ljanje. Razpravljali so o dose­danjem in bodočem razvoju ko­munalnega sistema v okraju, pri čemer so ugotavljali, do kod je seglo samoupravljanje na raz­ličnih področjih družbenega življenja, v zbornicah in različ­nih javnih službah. Gradivo bo dostavljeno vsem občinskim od­borom SZDL, k i bodo ta mesec na občinskih konferencah o teh vprašanjih konkretno razprav­ljali ln odločali o potrebnih ukrepih za nadaljnji razvoj sa­moupravljanja na svojem po­dročju.

Dnevne selitve zaposlenih 2e pred leti je bilo dnevno

potovanje delovne sile i n na­vezanost delavcev in usluž­bencev na kmetijska gospo­darstvo pogosto predmet raz­govorov na sestankih poli t ič­n ih jn gospodarskih organiza­cij novomeškega okraja. Z naraščanjem števila zaposle­nih, ki dnevno hodijo a l i se vozijo na delo po več ki lome­trov daleč in se bavijo tudi s kmetijstvom, so se namreč ta­ko v industrijski kakor tudi v kmetijski proizvodnji pojavi­le težave, k i j i h moramo upo­števati v gospodarskem plani­ranju. Zato smo se odločili, da ta pojav, k i je sicer predvsem ekonomsko socialne narave, a je vendar vzročno povezan z geografskimi činitelji , obrav­navamo tudi geografi.

Na pobudo Geografskega druš tva in s pomočjo O L O Novo mesto smo v marcu 1960 izvedli anketiranje delavcev in uslužbencev v podjetjih in ustanovah, ki so imela več kot 10 zaposlenih. V njih je bilo po podatkih zavoda za statistiko in evidenco O L O Novo mesto v septembru 1959 zaposlenih 17.984 delavcev in uslužbencev. Od teh je izpol­nilo anketne pole 15.093 ali 84 odst. V prizadevanju, da bi anketiranje zajelo čimveč de­lavcev in uslužbencev, smo kljub nekaterim težavam uspeli, saj smo anketirali okrog tri četr t ine zaposlencev novomeškega okraja.

Delavcev in us 'užbencev, ki dnevno odhajajo na delo v in-distrijske centre izven okraja, predvsem v Ljubljano in Za­greb, nismo anketirali, mar­več smo podatke o njih dobili od krajevnih uradov preko O b L O

Anketiranje smo izvedli 7. namenom, da bi prispevali K

proučevanju delovne migraci­je v okraju. Pr ičakovat i je, da se bo ta pojav po obsegu še nadalje krepil z industrializa­cijo okraja, z deagrarizacijo

Piše: Rudi Piletič

prebivalstva i n zaradi razme­roma majhnih možnost i za ta­ko intenzivno urbanizacijo, kot jo zahteva nagli razvoj i n ­dustrije.

Preden bralcem posreduje­mo rezultate anketiranja, se zdi potrebno, da kratko opiše­mo "geografsko razporeditev industrije in industrijskih centrov v našem okraju.

Ozemlje novomeškega okra­ja, k i obsega obrobja Dinar­skega predalpskega in panon­skega sveta, geografsko n i enotno, marveč se deli na tri področja: posavsko, novome­ško in belokranjsko. Med nji­mi je Bela krajina v vsakem pogledu najbolj samosvoja, medtem ko ostali dve enoti združujeta po prirodi raz l ič­ne pokrajine: doline in hribov­ja, k raško ln nekraško površje — pokrajine različnih gospo­darskih možnosti. Ekonomsko-politični razvoj v preteklosti je namreč odmeril glavno vlogo prometno-geografskim činite­l jem: dolini Save s prometno magistra'o, k i pomeni hrbteni­co posavskega področja, in no­vomeški kotl ini , kjer se k r i ­žajo in razhajajo poti v teme-niško podolje, Belo krajino ln po dolini K r k e na obe strani; zato se je Novo mesto uvelja­vilo kot center osrednjega de­la okraja

Posavsko področje se v glav­nem ujema s teritoriji breži­ške. vldemskokrSke in sevni-ško občine, novomeško pod­ročje obsega novomeško in trebanjsko občino. Belo kra­

j ino pa sestavljata č rnomel j -ska i n met l i ška občina .

P r ičakova t i je, da se bodo v novomeškem področju razvija­l i tudi lokalni centri (Žužem­berk, Trebnje, Mi rna , Mokro ­nog, Šentjernej) , ne da b i se zato zmanjšala vodilna vloga Novega mesta, n i pa verjetno, da b i se Novo mesto uvelja­vi lo kot glavni gospodarski, trgovski in kulturni center za ves okraj. Ljubl jana in Z a ­greb, centra prve stopnje, pre­mikata namreč meje svojih gravitacijskih območij tudi po teritoriju novomeškega okra­ja. Posavsko področje na p r i ­mer močno gravitira k savski magistrali in zato ni pr ičako­vati, da bi se kdaj močneje vezalo na Novo mesto.

V posavskem delu okraja se razvijajo trije večji centri : Videm-Krško, Brežice in Sev­nica. Videm-Krško, se zdi , ima med njimi na jveč pogojev, da se razvije v vodilno naselje, ker stoji pribl ižno v osredju posavskega področja, na pre­hodu iz hribovja v ravnino. Med lokalnimi centri izstopajo še Senovo, Brestanica, Dobo-va in Kostanjevica. Med njimi je Kostanjevica za splošnim gospodarskim razvojem v no­vejši dobi najbolj zaostala, če­prav je v preteklosti imela pomembno vlogo v osredju krške doline.

V Bel i kraj ini se je poleg Črnomlja , vodilnega centra na tem področju, z industrijsko proizvodnjo uspešno uveljavila Met l ika in tudi Semič si je z začetki industrije in obrtne de­javnosti postavil temelje za nadaljnji razvoj.

Področja novomeškega okra­ja spadajo med gospodarsko zaostale pokrajine v Sloveniji To se kaže predvsem v nizkem narodnem dohodku nn e n e c

prebivalca (okrog 60 odst. re­publ iškega povprečja) i n v ve­l ikem deležu kmečkega prebi­valstva (blizu 60 odstotkov). Med vzroki za gospodarsko za­ostalost se v prvi vrsti nava­jajo: polit ično-gospodarski raz­voj v preteklosti, skromna su­rovinska baza in prometna od­maknjenost.

Zaradi majhnih možnosti za­poslitve v nekmetijskih dejav­nostih so se ljudje izseljevali: pred prvo vojno ln še po njej zlasti v tujino, po drugi vojni pa v sosednja industrijska področja Slovenije in Hrvat­ske. Migracijski saldo je tudi v povojnih letih negativen. To nam dokazuje ugotovitev, da se je od leta 1955 do 1958 v okraju odselilo 5774 ljudi več. kot priselilo. P r v i razultati le­tošnjega ljudskega štetja, k i so že znani, Izkazujejo v novome­škem okraju 5600 ljudi manj, kot j ih je bi lo leta 1953.

V zadnjih letih je prizadeva­nje, da se tudi v novomeškem okraju razvijejo nekmetijske panoge, k i bodo posredno p r i -oomogle k hitrejši reorganiza­ci j i in izboljšanju kmetijske proizvodnje, rodilo že lepe uspehe: razširili so stare indu­strijske objekte in postavili več novih, mnoga obrtna podjetja pa so prerasla v industrijska. Zato se je narodni dohodek na enega prebivalca v obdobju 1956-1960 zvečal za blizu 100 odstotkov, v obdobju 1961 do 1965 pa se bo predvidoma po­večal za okrog 120 odstotkov. 1960. leta je b i l nižji od repu­bliškega povprečja za 62.2 od­stotka, za leto 1965 pa je pred­videno, da se bo razlika zmanj­šala na 24,1 odst Potemtakem naj bi novomeški okraj ob koncu petletnega obdobja imel že industriisko-kmetiiski '/«ia-

'MuTnUevanip =ledil

FRANCE M IHALOVGAN: .1

Slavje v Podturnu T partizanski vasi Podturn je

bilo v nedeljo zaključeno slavje T počastitev krajevnega prazni­ka Dolenjskih Toplic. Ob 9. url S O domačini 'sprejeli člane ko­lektiva tovarne »Sava« iz Kra ­nja, nato pa je sledil kulturni program, v katerem so nastopili domačini, šolarji in tudi gostje Is Kranja. Po prisrčnem kultur­nem programu so gostje poda­r i l i domačinom televizor, ti pa SO se Jim oddolžili s skromnim darilom In šopki. Kasneje so se gostje odpeljali na ogled Baze 10 in ie nekaterih partizanskih postojank, popoldne pa so se domačini ter gostje zabavali v Podturnu in obujali spomine na partizanščtno.

Za televizor bolnikom TBC

nam je naknadno poslala Ope­karna v Prečni še 5.000 dinar­jev. Skupna vsota zbranega de-aarja znaša 402.947 dinarjev.

Začelo se je v mirenskem gradu Odporniška misel proti oku­

patorju je na Mirni našla svoje pristaše že zgodaj v po­letju 1941. Ze julija in avgusta 1941 so posamezniki prihajali na ATirno in obueščali l judi, da se organizira odpor proti okn-torju. Med pruimi pobudniki odpora v tej dolini je bil Mi­

lan Majcen, ki je tedaj kot član KP in aktivist OF iz Ljubljane pogosto prihajal na Dolenjsko, prinašal prvi ile­galni tisk in dajal napotke u zvezi $ širjenjem narodno­osvobodilnega gibanja.

Tovariš Riko Kolenc se spo­minja prvega sestanka jeseni

Srečanja na Javorovici V počastitev 20. obletnice revolucije bo priredila

Krajevna organizacija oficirjev ln podoflclrjev v Šent­jerneju P A R T I Z A N S K I POHOD v vas JavOrOvico, ki bo v nedeljo, 18. junija 1981 z začetkom ob 9. url . Pred spomenikom padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve bri­gade bo komemoracija, nato pa tekmovanje v Streljanju.

Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo. Prireditelj vabi na pohod vse član* ZROP In Zveze borcev, kakor tudi člane drugih množičnih Organizacij. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 25. junija.

Cerovec v letih NOB Pred kratkim je umrl aktivist Janez Hrovat-Klancar na

Cerovcu pri Birčni vasi. Nekaj tednov pred smrtjo je še ves vesel sprejel obisk pionirjev birčcnske šole, o čemer govori tudi tale spis.

V okviru Jugoslovanskih pi­onirskih iger »Moj kraj včeraj« SO šli učenci 3. razreda birčen-ske šole na Cerovec, vinorodni grič pri Birčni vasi, znan iz N O B po hudih bojih. Tam so se borile Tomšičeva, Cankarje­va in Gubfeva brigada.

Na južnem pobočju hriba je pred svojo skromno zidanico domačin Alojz Hrovat-Klančar Obujal spomine na težke in slavne dni. Obkrožen od rado­vednih pionirjev, oblečen v suknjič, v katerem je prebil vojna leta, se je spominjal ne­štetih poti in nevarnosti, k i j ih Je srečno prestal kot terenski delavec. Na obronkih griča je pokopal 11 padlih partizanov. Italijani so mu požgali doma­čije, prav tako tudi njegovemu sosedu Beceletu. Hudo je bilo takrat, ko so »Kalabreži« izmed vaščanov izbrali 3 talce in j ih ustrelili nad železniškim pre­dorom, najbolj pa je šlo tovari­šu Hrovatu za nohte, ko so ga nekoč štirje domobranci obko­l i l i v vinogradu, rekoč: »Kje je tisti prekleti Klančar, da ga ubijemo? Včeraj se nam je iz­

muznil, danes se nam ne bo, ker nas je 180!« On pa se je naredil nevednega in jih poprosil za to­bak. Roke pa je tiščal v žepih, kjer so mu prsti krčevito sti­skali ročne bombe. B i l je pri­pravljen na vse, če bi ga spo­znali.

Dalje je pripovedoval 6 prvih

treh partizanih iz Dol. Toplic, o napadu na vlak pod Ljubnim in o I. zasedanju SNOS v Čr­nomlju, k i še ga je tudi udele­žil.

Pionirji so ga pazljivo poslu­šali in še bolj spoznali, da je bila naša svoboda priborjena t krvjo in trpljenjem našega ljudstva. Na koricu zanimivega pripovedovanja so se mu pio­nirji lepo zahvalili in obljubili, da bodo šft prišli na prijazni Cerovec. ft.

Dva dni veselja za XV. novomeško MDB

Zadnje majske dni so briga­dir j i X V . novomeške M D B , ki delajo na avtomobilski cesti pr i Manojlem v Srb i j i , pro­slavil i prvi mesec delovnih zmag. Med najboljšimi briga­dami v tej izmeni je bila tudi novomeška, k i jo Je Glavn i š tab mladinskih delovnih b r i ­gad za požrtvovalno delo na trasi, za urejevanje mladinske­ga naselja »Krist i jan Karpoš« in splošno dejavnost proglasil za udarno in jo specialno po­hvali!. Hkrat i je bila to prva dekada (letos so dekade samo vsak mesec ena). Brigadir j i so

Številke govore o borcih NOB

To ni zaključni račun, ne zadnji opomin pred tožbo, nit i niso to suhe številke računske naloge. Iz njih veje živ­ljenje v vsej svoji pestrosti, včasih morda lepo, včasih pa rudi takšno, kot bi ne smelo biti . Prisluhnimo torej š tevi lkam o borcih N O B , prisluhnimo besedam številk.

Na dan okrajne konference - 6. maja - je š te la Z B v našem okraju 12.085 članov (4490 tovarišic in 7595 tovarišev. Samo lani je umrlo 115 bivših borcev. V novomeškem okra­ju je sodelovalo v N O V ln P O J 5254 ljudi, 8033 Je bilo aktivistov v zalednih organizacijah, 2055 l judi je bilo inter­niranih in konfinlranih, 207 pa v vojnem ujetniš tvu. Števi lke o intemirancih in vojnih ujetnikih so še zelo nepopolne.

Med 12.085 preživelimi borci in borkami je 1745 takih, k i SO že leta 1911 prijeli za puško; v letu 1942 in do razdobja pred kapitulacijo Italije je pričelo sodelovati 6786 borcev, za tem, do osvoboditve pa se je vključilo še nadaljnjih 3554 borcev. Med preživelimi je 3200 nad 58 let starih, 3398 starih od 45 do 58 let in 5427 mlajših od 45 let. Skoraj polovica bivših borcev je torej še v letih, ko je človek z malo dobre volja še sposoben za študij in lahko še mnogo koristi družbi s svojim delom.

Oglejmo si še podatke o izobrazbi borcev. 151 borcev ima visoko in višjo izobrazbo, 417 popolno, 591 pa nepopolno sredonjo šolo; 2327 je takih s popolno, 8599 pa z nepopolno osemletko. Med 2579 delavci, bivšimi borci v našem okraju, je 335 visokokvalificiranih, 994 kvalificiranih 564 polkval if i -cdranih ln še vedno 686 nekvalificiranih delavcev! To pomeni, da smo za izobraževanje borcev storili mnogo premalo! Izgo­vor, da je to naloga Z B , ne drži . Vsa podjetja, vsi delovni kolektivi , vsi DS in zadružni sveti, pa tudi borci sami bi se morali s tem vprašan jem ukvarjati mnogo resneje kot doslej! 16 let po osvoboditvi dela bivši borec kot nekvalificirani de­lavec (takšnih je (iKti!)! To je obsojanja vredno! To pomeni, da se n i v kolektivu, kjer dela, za njega nihče zanimal! Prav ta borec pa je pred poldrugim desetletjem v ljudski revoluciji vlagal velike napore za ustvaritev današn je so­cialist ične družbe! '

Samo 363 članov Z B je doslej pridobilo izobrazbo popol­ne osemletke v šolah za odrasle, 131 pa j ih takšne šole Se obiskuje. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo z rednim al i izrednim šolanjem 111 članov ZB, višjo in visoko izobraz­bo pa 36 članov. Na srednjih strokovnih šolah še š tudira 109 članov, na višj.h in visokih šolah pa 53 članov.

Poseben problem sta zdravljenje borcev in stanovanjsko vprašan je . Mnogim se je zaradi vel ikih naporov med N O B močno zrahljajo zdravje. ZB pošilja najbolj prizadete na klimatsko in topliško zdravljenje. V razdobju od aprila 1958 do aprila 1901 je bilo na zdravljenju skupno z inval idi 830 članov Z B , kar je veljajo 15 milijonov 800 tisoč din. 207 druž in borce\' še vedno stanuje v neprimernih stanova­njih. V nekaterih občinah in podjetjih posvečajo temu več Bkrbi, marsikje pa je odnos še vedno zelo malomaren.

Poglejmo še to, kako poteka uveljavljanje zakonitih ma­terialnih pravic borcev. Odkar veljajo novi predpisi, je bilo tavalidsko upokojenih 186 borcev in vloženih 582 zahtevkov ca dodatek k plači, od tega je dosbj rešenih 303 zahtevkov. Tako visoko število vlog te vrste je dokaz, da so prejemki mnogih borcev izpred 9. septembra J943, v našem okraju Belo n izk i . 162 borcev in preživelih družin je zaprosilo za preživnino, od tega je 95 prošenj že rešenih, 8 prosilcev pa Je med reševanjem prošenj umrlo! Ker so mnoge prošnje in vloge borcev nepopolne, naj krajevne organizacije Z B prosil­cem kar najbolj pomagajo pri zbiranju potrebnih dokumen­tov, občinske komisije pa naj, če dokumentov ni mogoče zbrati s svojimi izjavami pripomorejo k čimprejšnji rešitvi vlog!

V našem okraju je še 547 nepreskrbljenih otrok padlih borcev. V osemletkah, srednjih in v strokovnih šo'ah se j ih Šola 254, vajencev je 170, na univerzi j ih studiva 51. doma pa j ih živi Še i% V n o ' - m e š k i občini so anketirali 20 podje­t i j ; izmed teh je le 7 takih ki št ipendirajo otroke padlih (Krka, ima n. pr.. med 27 štipendisti le 1 otroka padlega borca. Novcteks pa med 20 štipendisti kar 12 otrok padlih).

Številke, ki govore s prepričl j ivim jezikom. Govpre pa B&m o ljudeh, graditeljih in borcih naše revolucije.

ta večer obljubil i , da morajo tako marljivo delati še v p r i ­hodnje in si priboriti še eno udarn iš tvo in specialno po­hvalo.

Tudi dan mladosti so veselo preživeli . Okrasi l i so naselje in napisali parole. Potem so imeli proslavo, na kateri je govoril član C K L M S Tone Ferenc, k i je brigadirje obi ­skal in se z nj imi razgovarjal. Komandant X V . novomeške pa je prebral imena najbolj­ših brigadirjev. Pohvaljeni so b i l i : Franc Romih, Franc Ce­pin, Franc Fabjančič , Ibrahim Ramić, Jure Prp ič in Marta Dernikovič .

Ob zaključku tedna RK

v Loki V tednu Rdečega križa je R K

v Loki zelo marljivo delal. Na njegovo pobudo so v Razboriu izvolili nov odbor R K , za pred­sednico pa so izbrali učiteljišč-nico Cvetko Sesek.

R K v Loki se sploh trudi, da bi organizacija res zaživela. Se­stavili so posebno komisijo, k i bo med ljudmi širila zdravstve­no dejavnost. Članarino so po­brali v treh naseljih (vseh je 7). Podmladkarji na loški osnovni šoli so obiskali Dom onemoglih v Loki in tam priredili pester spored s petjem in recitacijami, na koncu pa so pionirji onemo­glim darovali šopke.

Poživili so tudi zdravstveno vzgojno dejavnost. Sestra sevni-škega zdravstvenega doma je v Loki predavala o spolni vzgoji doraščajoče mladine. — V tednu R K so se zelo izkazali loški mladinci, k i so kopali jarke za vodovod v Celovniku. Dela je vodila znana aktivistka Gizela Stravs.

S. Sk.

1941 v mirenskem gradu, kjer so razpravljali o prvih nepo­srednih nalogah OF. Na tem sestanku je govoril tudi Tone Tomšič, z njim pa so bili še Joie Rus ' in Tone Fajjar iz Ljubljane ter Jože Boršlnar iz Mokronoga. Mirenčane so za­stopali: Franc Lunaček, Alojz Kunstek, Marijan Jenko, Adolf .Bule, Vlado Berce, Jože Zan, Mi rko Koželj, Polde Jerovšek, Riko Kolenc in mor­da še kdo drug.

Mirna je zelo hitra poslala ena čvrstih baz Osvobodilne fronte. Tu je bilo dosti njenih simpatizerjev, ljudi, ki so na ta ali oni način pomagali; ob­stajala pa je tudi skupina to­varišev, ki so aktivneje delo­vali v tem gibanju in so bili nosilci posameznih že organi­ziranih akcij OF aH pa so od­šli v partizane. Redka je bila hiša, ki ni na ta ali oni način pomagala našim enotam.

V prvih mesecih leta 1942 je mirenski teren dal tudi prve partizane (Conč-Prlek, Lado Babic, Stanko Krištof, Stanko Bule, Ferdo Drenik in drugi).

Kljub sovražnikovemu te­rorju in izgubi mnogih tova­rišev narodnoosvobodilno gi­banje na tem terenu ni zamrlo.

Mirna je ob vsakem času nu­dila vsestransko pomoč parti •zanom, ki so se tu stalno gi­bali v brigadah, odredih ali pa v manjših skupinah. Pose­bej je treba omeniti nekatere, hiše, kot Bulčevo (tu je bil tudi izvor radijskih vesti h

Blažičevo, Kolenčevo, Smole­tovo, Skolovo in še nekatere, ki so bile vedno pripravljene pomagati.

Glede na obsežne in pogost­ne akcije proti okupatorju je organizacija Z B na M i r n i clo-ločlla za krajevni praznik 6. junij. Na ta dan so partizani napadli vlak na Mirni in so­vražniku povzročili občutne izgube.

Kot vsako leto bodo tudi le­tos prebivalci Mirne in oko­liških vasi proslavili svoj praznik. Na proslavo so po­vabljeni tudi preživeli borci, aktivisti in interniranci, ki so se borili na tem terenu. Pro­gram slovesnosti je naslednji:

Na predvečer bodo po hri­bih okoli Mirne zagoreli kre­sovi, zjutraj bo budnica, po­poldne komemoracija na Ro-jah pri spomeniku padlih (go­vor, petje, lovci bodo izstrelili salvo), nakar bo v dvorani TVD Mirna koncert ln pror.ta zabava. Jože Jakič

študenta iz Alžirije in Indonezije med črnomalj­skimi dijaki

Na pobudo Kluba dolenjskih š t u d e n t o v sta obiskala dijake čr ­nomaljske gimnazije š t u d e n t a Ajci Mohamed iz A l ž i r i j e In Se-narto Senardo iz Indonezije, oba š t u d e n t a ljubljanske univerze. — Š t e v i l n o zbranim in nadvse nav­d u š e n i m dijakom sta pripovedo­vala o notranji ureditvi svoje do­movine ter o njihovi borbi za Svobodo ln neodvisnost. Pripove­dovala sta o ž i v l j e n j u ln delu mladine v svoji domovini, o bor­bi za pismenost ln za enakoprav­nost ter pravice do š o l a n j a . Po­udarila sta. da je njihova mladi­na zelo h v a l e ž n a jugoslovanski mladini za denarno p o m o č , da s tem denarjem gradijo š o l e . Izred­no zanimiv pogovor Je bil z Ajcl

IZ V IDMA-KRšKEGA []] Komisija za spomeniško

dejavnost je imela 10. maja po­svet. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinskega ljud­skega odbora, občinskega odbo­ra ZB in krajevne organizacije ZB v Brestanici. Sklenjeno je bilo. da bodo v tem letu posta­vi l i v Brestanici obeležje v spo­min na izseljeništvo in politič­ne izgnance.

Mohamedom, š t u d e n t o m ljubljan­ske eiektro/akultete. A j c l Moha­med Se je š e s t let boril v a l ž i r s k i armadi za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Star Je š e l e 22 let ln je kapetan a l ž i r s k e armade. Po k o n č a n e m š t u d i j u ga č a k a j o zopet t e ž k e naloge v borbi za go­spodarski napredek svoje domo­vine.

Po razgovoru so v gimnazij! ustanovili klub OZN. Ajcl ln Se-narto sta obljubila dijakom, da jih bosta š e v e č k r a f obiskala.

J o ž e Skof

• Požarnovarnostna komisija si je 12. maja ogledala v tovarni celuloze ln papirja preventivne ukrepe. Ugotovila je, da je to­varna dobro zaščitena proti po­žaru. Gasilska organizacija Je vzorno urejena. Poklicna gasil­ska enota ima stalno dežurno službo, v tovarni pa so še štiri prostovoljne desetine, od kate­rih je ena republiški, prvak. De­setine imaio tudi sodobno opremo. Požarnovarnostna ko­misija bo v požarnovarnostnem tednu pregledala še vse stavbe in gospodarska poslopja.

Kabinet oborožitve je bogato opremljen. Tu dobe gojenci voja­ških akademij vzorce vseh vrst orožja 'n orodja, s čimer se dodobra seznanijo' med učnimi urami in izven njih. Na s l ik i : gojenci Vojne akademije spoznavajo mehanizem težkega me­

talca min

lonela , k i jc koračil skozi nemo vas, ta molk še pred tedni tako živahnega naselja n i čudil. Predobro je vedel, da življenje v vasi n i izumrlo, le da se je skrilo za zavese in zdaj strahoma opazuje, kaj se dogaja zunaj. Prebivalcev naselja namreč ni še min i l strah pred maščevanjem, k i j im ga je leta in leta obetala hrupna propaganda. Tuji vojaki se dotlej v večjem številu in za dalj Časa še niso ustavili v vasi. Le včasih je pri kaki hiši obstal avto, k i mu je počila guma al i pa je ostal brez goriva. Zgodilo se je tudi, da je šofer potrkal na vrata zaradi votle in brisače. P r i neki hiši je nekoč tolkel po vratih zmagoslavja in vodke pijan vojak. Nekaj časa je vpi l , toda ko ga je to utrudilo, je odkolovratil . K a j hujšega se v vasi še n i bilo zgodilo. Toda kaj hočemo: propaganda je vcepila v ljudi strah, ta pa ima vsepovsod velike oči.

Na Toneta je dah prvih poletnih dni deloval ravno na­sprotno: razveselil ga je in pomladil. Čeprav je imel za seboj že dve uri hoje, se n i čutil še čisto nič utrujenega. N a ovinku se je umaknil vojaškemu avtomobilu, k i se je ob­jestno pripodil mimo njega. Pred občinsko hišo ga je pozdravljal dr. Schwartz. Spoznala sta se pred dvema dne­voma, ko mu je sporočil odločitev vojaškega poveljstva v Landeshutu, da morajo prebivalci vasi skrbeti za prehrano l judi v taborišču. Dr. Schvvartz se je b i l šele pred kratkim vrn i l iz koncentracijskega taborišča. Rusi so mu dali na rokav rdeč trak in ga pooblastili za začasnega župana v Griisauu.

K o je Tone šel mimo hiše, v kateri jc do nedavnega stanoval hitlerjanski župan, se jc nehote ozrl v okna, edina v vasi, k i niso bila zavešena. Hiša je bila namreč prazna. Nekdanji stanovalci so še nekaj dni po razpadu bingljali pod stropom, dokler j i h neke noči nekdo n i odnesel na vrt in pokopal.

Zupan je do zadnjega trenutka upal, da se bo kolo sreče obrnilo in Nemčiji nepr ičakovano prineslo zmago. K o pa se je na mostu nenadoma pojavil oddelek ruskih vojakov, je bilo prepozno, da bi pobegnil. Fronta, k i si jo je predstavljal čisto drugače, se je pribl ižala vasi neslišno, on in še marsikdo v vasi pa so mis l i l i , da se bo najavila s hrupom. Tedne in tedne so poslušali bobnenje, k i je odmevalo izza hriba. K o se je hrup nenadoma utišal, so mnogi mis l i l i , da je to zato, ker se je sovražnik umaknil . V resnici se je fronta čez noč premaknila na lo stran hriba in se rano zjutraj neslišno pr i ­kradla v bližino vasi. Svojih vojakov, umikajočih se pred sovražnikom, vaščani sploh niso videli , ker so se razprši l i a l i pa umikali po drugih poteh.

K o je župan zagledal prvega ruskega vojaka v povaljani rjavi uniformi z brzostrelko v roki , je ženo in sina uspaval z močno dozo praška, nato pa ju obesil na strop. Nazadnje se je še sam obesil. Vojak, k i jc stopil na prag, je lahko videl še zadnji smrtni krč griissauskega nacist ičnega veljaka,

V Tonetu se je zbudil spomin na prizor, k i ga je b i l pred mesecem videl pred neko trgovino. Zdelo se mu je, kot da sliši korake, kako utrujeno, v lesenih coklah drsijo po cestnem tlaku. Tedaj se iz kolone izmučenih vojnih ujet­nikov izloči suhljat fant z mongolskimi potezami na obrazu. Z rokami naprej se opoteka naravnost proti vhodu v trgo­vino. Naenkrat sc zgrudi na tla. Z rokami steguje proti stopnicam, kakor da bi na ta način hotel doseči želeni c i l j . Nato pride k njemu stražar , s tarejši možak, ne preveč strog in , sodeč po odnosu do ujetnikov, najbrž že navel ičan vojne. Puško so obesi čez ramo in hoče pomagati ujetniku na noge.

•»Ne omadežuj te si rok, gospod vojak! Ne pozabite, kdo ste in kdo leži pred vami!« sc je na pragu oglasil trgovec v r javi uniformi, tesno opasan, z orožjem ob boku.

S t ražar je nekaj zajceljal v opravičilo in poklical l judi iz trume bednih ujetnikov. Opiraje se na tovariša, se je ujetnik spet pr idruži l ostalim in kolona lačnih l judi je nada­ljevala pot.

Ve l ika gmota oblačkov se jc na več mestih raztrgala, ta­ko da jc sonce lahko razlilo svoje žarke po vsej pokrajini. Tonetu se je zdaj zazdel svet krog in krog njega neznansko lep. Otresel se je misl i na preteklost in je vesel, notranje razigran nadaljeval pot. Zavi l je po cesti proti gozdu, k i je nedaleč od svojega roba skrival taborišče slovenskih izseljen­cev. Nehote je pospešil korak, kakor da se je srečna novica, k i jo je nosil v sebi, spremenila v motor. Skoraj tekel je. Nič več se n i hotel trapiti z mislijo na mračno duševno stanje, v katerega je prebivalce Griissaua vkleni l poraz. Zanj je življenje šele zdaj začenjalo biti pr ivlačno, skoro tako, da bi opijanilo človeka.

A l i n i to čudno? se je zamisli l Tone, kako se barve cvet­l ic , blišč sonca, opojnost zelenja, melodija ptičjega petja in celo svetloba utegne spremeniti, ne zaradi narave, marveč zavoljo tistega, kar je v človeku. Sl ikar-umclnik torej n i samo narava, n i t i ne samo oči, ampak 'predvsem notranje počutje človeka. Oči so njegov suženj ; ako je človek pobit, žalosten, oropan svobode in domovine, bodo oči morale videti vse mračno . Najlepšo idilo morajo oči sprejeti kot pokopališče, polno zelenja in cvetja, pa vendar nekam melanhol ično. Tako je Tone štir i leta gledal svet okrog sebe. Spreminjali so se letni časi, a Tone je videl vedno enako.

Zdaj je spet razpoznaval lepo od lepšega in najlepšega. Celo čmrl j , k i je v jeznem letu opisoval krog okrog njegove glave, mu je delal veselje. Ozelenela l ivada na drugi strani potoka ga je mamila, da b i se kot otrok podil po njej. Raz­cvetelo drevo ga je vabilo, da b i pod njim sanjaril in skozi krošnjo zelenja in cvetja opazoval nebo. V njem se je pre­bujala želja, da bi preskočil jarek, k i se je b i l zagozdil med njivo in cesto.

Srečanja s tovarišem Titom Pripovedujejo tovariši, ki so se med narodnoosvobodilno borbo srečali z vrhovnim komandan

tom tovarišem Titom P O D P O L K O V N I K

D 2 0 R D 2 E D 2 0 K I C — Bilo je marca 1942 na osvo­

bojenem ozemlju Bosne v Foči. Takrat sem bil borec skojevec III. bataljona I. proletarske br i ­gade. Nekega dne sem straži! pri mostu na reki Ceotina. V trenutku, ko me je komisar, k i je bil pri meni, nekaj spraševal, je šel čez lesenj most neki par­tizan. Nisem ga poznal. Komi­sar mi je šepnil na uho, da je to naš vrhovni komandant tov. Tito. Osupnil sem. Tita do ta­krat še nisem videl. Razumlji­vo, da sem se ga to pot hotel nagledati. Komisar me je opo­zoril na preveliko radovednost. Toda Tito je to opazil in razu­mel. Prešerno se nama je na­smejal ln pomahal z roko. Tega prvega srečanja s tov. Titom se vedno z veseljem spominjam.

Tita sem isto leto še večkrat videl; na železniški postaji v Fo­či ob predaji zastave, na Zelen-gori v času, ko se je odločil za velik pohod proti zahodni Bos­ni, v Bosanskem Petrovcu na proslavi oktobrske revolucije itd.

V jeseni 1942 je Tito v Bosan­skem Petrovcu izročil zastavo I. proletarski brigadi. Tam sem bil tudi jas. Tito je ob tej svečano­

sti imel govor. Dobro se spomi­njam njegovih besed, dejal je: »Zamislite si, tovariši, kako je nam, ko se borimo proti okupa­torju in njegovim hlapcem in prelivamo kr i za svobodo, tuje radijske postaje pa priznavajo ta uspeh izdajalcu Draži Mihaj-loviču. Vj ste najboljše priče naših borb in zmag. Prepričani bodite, da bo prišel čas, ko bo ves svet spoznal naš pravični boj . . .« Ta govor je nas borce spodbudil, nam vl i l novih moči in nas navdahnil v. novim bor­benim poletom. S srcem smo čutili te besede in jih tako ra­zumeli. V krvavih borbah, v trpljenju in povsod smo šepeta­li ime TITO — NAROD — P A R ­TIJA; ta misel nas je vodila do popolne zmage. 'TSŠtH»xil'i .'-TtnVf 1 P O D P O L K O V N I K N I K O L A STRIČEVIĆ:

— Leta 1943 sem se peljal s konjsko vprego v Nevesinje. Neki avto nas je srečal. Konji so se -plašili. Avto se je ustavil in nekdo mj v partizanski uni­formi reče: »Pomagajte vendar konjevodcu!« A jaz sem mu ko: komandir voda tako »starešin­ski« odvrnil: »Pa kaj naj mu pomagam, ga bo že sam ulovil,

saj je konjevodec!« Kmalu za tem sem zvedel, da je bil ta partizan tovariš Tito. To je bilo moje prvo srečanje z njim.

K A P E T A N I. K L A S E JOCO B I L O G L A V :

— 24. maja 1943 se je Drvar pripravljal na proslavo rojstne­ga dne maršala Tita. Ljudje so bili razpoloženi in navdušeni. Zal se jaz te proslave nisem mogel udeležiti. 25. maja, na T i ­tov rojstni dan, me je zgodaj zjutraj predramil ropot avio-nov. Poznal sem jih, bil i so nemški. Sprva se nismo niti vznemirili, saj so sovražna le­tala že več dni krožila nad Drvarjem. Trenutek zatem so pričeli Nemci strahovito bom­bardirali mesto in vso okolico Ko so z bombardiranjem konča­l i , so prileteli veliki »Jnnkersl« iz katerih so se u=uli padalci Priletela so še letala, ki so vle­kla jadralna letala z nivini i če­tami in orožjem Mi borci nismn zgubili poguma, sprejeli smo borbo in se bojevali kot levi Vedeli smo. da grozi nevarnost Vrhovnemu štabu Sedal - ' ' i ni­koli! Streljali smo in dobro me­ri l i . Veliko padalcev smo pobili že v zraku. Kljub temu da so

Nemci hkrati napadli še s pe-šadijo, tanki in oklopnim' vo­zili , niso uspeli, kajti ljubezen do Tita in do vseh naših vodi­teljev je bila močnejša kot vsa nemška vojska in njena teh­nika.

28. maja, tri dni po tem do­godku, sem videl Tita nekje nad Prekajo, ko Je šel mimo naše enote.

K A P E T A N J A N K O ClJDIC Nekaj dni pred mojim prvim

srečanjem s t ovarišem Titom sem zvedel za žalosten dogodek, ki je pretresel vse nas. Pripetil se je 1343 v Otočcu v L i k i . To je bilo osvobojeno ozemlje in smo imeli tu bolnico, v kateri se je zdravilo več naših ranjen­cev. Stregle so jim nekdanje usmiljene sestre. Zaupali smo jim. To zaupanje pa ni bilo upravičeno Zelo so nas razoča­rale. Povezale so se z ustaši, četniki in Nemci Neko noč je močan sovražni oddelek vdrl v ta kraj ?-e predno so stražarji mogli kaj ukreniti, so jih se­stre postrelile Naredile so pro­sto pot do bolnice Pričel se je pokol Kot zverine so se vrgli fašisti na nemočne ranjence, in jih veliko poklali Nekateri ra­njenci so iz obupa poskakfi'-

skozi okna in se ubili. Vendar se je nekaj ranjencev rešilo: lahko bi se j ih še več, če jih ne bi sestre lovile in izročale krvnikom. Ko smo nekaj ur za tem strašnim pokolom prišli v bolnico, smo videli zaklane ra­njence, ki so nekateri v grozot­nih mukah še umirali, in vse rdeče, krvavo . . .

Dva, tri dni po tem tragičnem dogodku sem bil na straži pred našim štabom. Naš komandir VI. liškega bataljonu me je vprašal, če priznam T'ta. Odvr­nil sem mu, da ne. Naj še ome­nim, da sem bil takrat star 16 let. V tem trenutku je prišla skupina partizanov, med njimi tudi Tito. Prj povratku se je Tito ustavil pri meni. Vprašal me je: »Kako je, tovariš?« Jaz sem mu odgovoril, da je dobro, potem me je še vprašal, če sem lačen in če bom lahko vzdržal naporno partizansko življenje. Z veseljem sem mu odgovoril, da prav lahko, zato ker sem še mlad in ker živim v prepriča­nju, da bo nekoč bolje. Tito se je temu odgovoru nasmejal in se zanimal, če sem dober borec. Rekel sem mu, da naj to kar vpraša mojesa komandirja, k; je stal pri meni. Vidno zadovo­ljen z mojimi odgovori me je Tito potrepljal po rami, rekoč: »Držj se dobro in bodi hraber!«.

Vzdržal sem in vsi smo vzdr­žali, zato ker smo vedeli, da na? Tito vodi k zmagi, in ker -mo bilj prepričani, da bo ta pot vodila "k boljšemu življenju, i . . .^ r . „ ;^ n i l o b o d i

D. K .

Stev. 22 (584) D O L E N J S K I L I S T StKffi §

Recitatorsko slavje v Brežicah Kulturno-prosvetno življe­

nje v novomeškem okraju je letos razgibano in uspešno kot že dolgo ne, saj se i-evije kar vrstijo: najprej občinske revi­je Svobod in prosvetnih dru­štev, zatem pa okrajne: dram­sk i v Vidmu-Krškem, pevska v <Novem mestu, zabavno-glaš-benih ansamblov v Črnomlju, dramska mladinska revija v Sevnici. 25. maja pa je bila v Brežicah še okrajna revija re­citatorjev, edina v Sloveniji v letošnjih okrajnih prireditvah Svobod in prosvetnih društev.

Kot druge revije v okraju je b i l tudi nastop recitatorjev v Brežicah lepo organiziran, dobro obiskan in je posebno za brežiško mladino pomenil pravcati praznik v okviru praznovanj dneva mladosti. In bilo je lepo, da so s svojim obiskom dali priznanje revij i in recitatorjem tudi vidni predstavniki polit ičnega in kulturnega življenja v Breži­cah.

Revijo, k i je bi 'a v Prosvet­nem domu, je začel predsed­nik obč. sveta Svobod iz Bre­žic tov. Jakob Drnač, nato pa je spregovorila podpredsedni­ca O L O Novo mesto tov. inž. V i l m a Pirkovičeva. S toplimi besedami je pozdravila recita-torje in mladino v dvorani, j i m česti tala za dan mladosti i n nanizala vrsto lepih misli in pobud za kulturno in sploš­no javno udejstvovanje naše ­ga mladega rodu.

Na reviji je sodelovalo 18 mladih recitatorjev, k i so bil i za okrajni nastop izbrani na občinskih revijah recitatorjev: iz občine Brežice Janja Vide-nič (Brežice), Vera Jalovec (gimnazija, Brežice), Mar i j a Černelič (Globoko); iz občine Videm-Krško L id i j a Kozinc (Brestanica), Jelka Draksler (Kostanjevica), Srečko Planin«: (Senovo) in Metka Lupš ina (Videm-Krško); iz občine Čr­nomelj Valeri ja Pal ik in E m i -lijana Vrščaj (gimn. Črnomelj) ; iz obč. Met l ika Majda Ogulin, Sonja Orl ic in Stane Rajk (vsi i z metl iške osnovne šole); iz občine Trebnje Barica Videč-nik (Mokronog) in Jelka Straj-nar (Trebnje); iz občine Sev­nica Marjerkn Revinšek in M i r a Abram (Sevnica), občino Novo mesto pa sta zastopali recita f orki Zvonka Col ari č in Janja Vukovič (obe iz Novega mesta).

Lep in recitatorsko dobro

naš tudi ran je b i l zaključni na­stop oziroma živa sl ika skupi­ne 16 recitatork osemletke iz Trebnjega, k i so recitirale od­lomke iz Grudnove pesnitve »V pregnanstvo«. Skupino je pripravila učiteljica Rezka Perpar (skupina je nastopila izven ocenjevanja).

Za pestrost te prireditve so poskrbeli še učenci glasbene šole v Brežicah: Nada K l a n -šek. violina, Zorka Starman.

nez Gartnar razglasil in na­gradil zmagovalce, k i j i h je izbrala posebna komisija, in vsem recitatorjem razdelil d i ­plome. Recitatorjem je v svo­jem nagovoru čestital tudi predsednik O b L O Brežice tov. Mi rko Kambič .

P rva štir i mesta so na tej reviji recitatorjev dosegli (na­vajamo j ih po abecednem re­du); Abram Mira , 12, let, učenka osemletke v Sevnici, Colarič Zvonka. 14 let, učenka osemletke v Novem mestu, Jalovec Vera, 16 let, gimnazi­ja v Brežicah, in K.ozinc L i d i ­

ja, 15 let, učenka osemletke v Brestanici.

/Če si odmislimo nekatere pomanjkljivosti in upošteva­mo, da je taka revija recita­torjev bila prvič pri nas, mo­ramo reči, da je dobro uspela, da je utrla pot v tovrstno ku l ­turno dejavnost in dala za pr i ­hodnje lepo bero dobrih in koristnih napotkov. Nedvom­no je, da bo treba take revije recitatorjev imeti vsako leto. S tem bomo dobili dober reci-tatorski kader, kar bo v ne­majhno pomoč tudi naš im gle­dališkim druž inam. - i

Okrajna razstavo fotografij v Novem mestu

Ive Subic: P O M L A D

klavir , Darko "Bogolin, violina, in Baškovič, violina. Pesnik Ivo Osolnik iz Brežic, k i se že uspešno uveljavlja, pa je pre­bral dve svoji novejši, res ob­čuteni in oblikovno dobri pe­smi »Mrtv im tovarišem« in »Moja dobra samota«.

Po končani reviji je okrajni svet. Svobod in prosvetnih druš tev pr ipravi l za vse reci-tatorje in goste kosilo v Ča-teških Toplicah. Tukaj je predsednik okr. sveta SPD Ja-

V počastitev 20-letnlce revo­lucije bo konec junija priredil okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu v tednu tehni­ke večjo razstavo črno-bele fotografije, in sicer v prosto­rih novomeških osemletk. O O L T je te dni poslal vsem klubom in foto krožkom v okraju poseben razpis. Razstave se lahko udeleže tudi fotoama-terji s posi*?tki v velikosti od 28 krat 24 cm navzgor. Raz­deljene bodo tr i denarne na­grade po 30.000 din za najbolj­še klube in krožke ter 3 na­grade po 5.000 din za najbolj­še posnetke. Prijave sprejema O O L T v Novem mestu do 2. junija, material pa je treba dostaviti prireditelju do 15. junija.

Znano je, da deluje v okra­ju 20 foto krožkov v pionir­skih odredih in 5 fotoklubov, vseh amaterjev pa je nad 500. Prav gotovo bodo pokazali na

letošnji razstavi vzpon v kva­liteti in množičnosti .

Udeležite se tekmovanja in razstave!

-mtr- Dore Klemencič-Maj: P A R T I Z A N S K A K O V A Č N I C A

Kaj bo s šolo v Dragatušu? Bodo res ustavili dela na gradbišču nove osnovne šole v Dragatušu prej kot bi se pomenili, če so res že izčrpane vse možnosti za finansiranje te prepotrebne gradnje? — Ns kazimo s prstom

na okraj, dokler nismo mobilizirali vseh domačih sil in sredstev Te dni je Oddelek za gospo­

darstvo pri O b L O v C r n č m -Iju obvestil gradbeno podjet­je ki zida novo šolo v Draga­tušu, da črnomal jska občina nima nadaljnjih sredstev za dela. ki so že bi la naročena. Podjetje, k i je uprav ičeno ra­čunalo s tem, da bo šolo po nač r tu gradilo naprej, je p r i -

Žive zgodbe naših dni čemu v kinematografih ne predvajajo tu A domačih kratkih filmov, ki bi nas hkrati vzgajali, informrali in zabavali? — čeprav še ni predpisov, bi kazalo pri vseh

kinematografih čimprej ustanoviti programske svete

V naših kinematografih pri predvajanju filmov nismo vaje­ni aplavzov in vendar smo to doživeli preteki; četrtek v kinu »Krka« v Novem mestu. F i lm­ski klub »Film 61« iz Ljubljane je na povabilo sosveta za fi lm­sko vzgojo pri občinskem svetu Svobod predstavil naši publiki pet slovenskih kratkih filmov. Vsak izmed njih je pomenil 10

dO 15 minut izrednega doživet­ja. Barvni film »25 let Planice« ter črnobeli f i lmi: Torzo, Nje­gov dan, Mlaj, Sestra \ in Re-quiem šo. na m na platnu razgr­nil i svet, S katerim se srečuje­mo vsak dan, pa nam vendar rad uide. Slika, glasba in govor se združujejo v enoto, skozi ka­tero nSm filmski ustvarjalec, uporabljajoč umetniški izraz,

posreduje boleče probleme, pa tudi beleži, razlaga in poučuje. Dvorana resda ni bila polna, vendar se v gledalcih poraja vprašanje: zakaj ni kratkome­tražnih filmov na repertoarjih naših kinematografov?

Reforma ekonomske srednje šole v Novem mestu

Medtem ko je reforma zaje­la vse šole: od osnovnih in srednjih do višjih in visokih šol, ni bilo še dosti storjeno za reformo ekonomskih srednjih šol, ki so ostale v bistvu take, kot so bile po osvoboditvi. Se­veda je naš dinamični gospo­darski razvoj vpl ival tudi na E§S, tako da se je pri pouku sprotno sledilo vsem novim gospodarskim spremembam, t. j . , da smo takoj popravljali Učne načrte , čim so bile spre­membe tudi v gospodarstvu. Od leta do leta so se vnašali v pouk nov' elementi prakse. Vendar pa so ostale ESS le šo­le splošnega tipa, čeprav je b i ­

la vkl jučena tudi neka specia­lizacija v IV. letniku.

Na novomeški ESS smo šli v specializacijo za potrebe gospo­darstva po računovodjih, tO pa na temelju rezultatov ankete, ki jo je naredilo Društvo knj i ­govodij v Novem mestu, iz ka­tere je sledilo, da so računo­vodje najbolj deficitarni ka- . der v novomeškem okraju. Za pouk knjigovodstva smo uved­li tudi seminarje, ki j ih vodijo praktiki, strokovnjaki računo­vodje iz podjetij. Tako smo še pred -Resolucijo o strokovnem šolstvu« približali šolo potre­bam gospodarstva.

Končno besedo pri reformi ESS bo pa imelo gospodarstvo

Mov železniški vozni reci 28. maja je začel veljati

nov vozni red. Posredujemo vam izvleček za naš okraj.

Odhodi vlakov iz Ljublja­ne proti Novemu mestu in Karlovcu ob: 4.30, 6.48, 10.30, 13.31, 14.45 (vozi ob de­lavnikih), 18.05 (ustavlja se le na nekaterih postajah) 13.55 in 23.30 (motorni).

Prihodi vlakov iz Ljublja­ne v Novo mesto ob: 1.20 (motorni), 6.51, 9.12, 12.17, 15.48, 17.11 (vozi samo ob de­lavnikih), 19.41 (se ustavlja le na nekaterih postajah) in 21.17.

Odhodi vlakov iz Novega mesta v Ljubljano ob: 1.31, (motorni), 2.45, 3.25, (vozi sa­mo ob delavnikih), 6.54, 11.04, 13.24, 15.51 in 17.38.

Odhodi vlakov iz Novega mesta v Karlovac ob: 4.12, 7.00, 12.26, (vozi samo do Metlike;, 16.02, in 21.27.

Odhodi vlakov iz Rosalnlc (pri Metliki) v Novo mesto ob: 5.10, 11.36, 20.11, 14.20 vozi samo iz Metlike) in 15.43.

Odhod; vlakov iz Novega mesta v Stražo—Toplice ob: 4.35, 7.01., 10.00, 13.30, 16.10 in 18.00.

Prihodi vlakov v Stražo— Toplice ob: 4.55, 7.18, 10.17, 13.50, 16.27 in 18.17.

Odhodi vlakov s postaje Straža—Toplice v Novo me­sto ob: 5.30, 7.27, 11.40, 15.16, 17.02 in 1900

Prihodi vlakov s postaje Straža—Toplice v Novo me­sto ob: 5.48, 7.45, 11.58, 15.34, 17.20 in 19.24.

Odhodi vlakov lz Sevnice v Trebnje ob: 5.05. 7.20, 1J.30, 14 30, 16.50 in 19.35.

Prihodi vlakov iz Sevnice v Trebnje ob: 6.13, 8.28, 12.58, 15.25, 17.57, in 20.43; iz Treb­njega imajo zvezo za Novo mesto ob: 6.22, 8.43, 15.19, 16.41 (vozi ob delavnikih), 19.19 in 20. 49.

Odhodi vlakov lz Novega mesta proti Trebnjemu in Sevnici ob: 3.25 (vozi samo ob delavnikih in le do Treb­njega), 6.54, 13.24, 15.51, 17.38 in 20.55 (vozi samo do Treb­njega).

Prihodi vlakov v Sevnico iz smeri Novo mesto in Treb­nje ob: 9.43, 15.38, 10.15, in 22.02 (vozi le do Trebnjega).

Edini direktni vlak lz No­vega mesta do Sevnice odpe­lje iz Novega mesta ob 4.00 in pripelje v Sevnico ob 6.16. Iz Sevnice se vrača ob 19.35 do Trebnjega, tu pa ima zvezo z Novim mestom ob 20.49.

Odhodi vlakov iz Tržišča v Krmclj ob: 5.32, 11.57 in 14.53, vsi s prihodom v K r -melj 7 minut po odhodu iz Tržišča.

Odhodi vlakov iz Krmelja v Tržišče ob: 5.43, 12.03 in 15.04, vsi s prihodom v Tr­žišče 7 minut po odhodu iz Krmelja.

in javne službe, saj je šola za­radi potreb, ki j ih imajo pod­jetja in ustanove. Te bi morale določati profil kadra, katerega potrebujejo; na temelju tega bo šola izvedla notranjo reor­ganizacijo. V ta namen je šola poslala gospodarskim podjet­jem in javnim s lužbam anke­to, tako da bodo vsi sodelovali pri reformi; čim boljše bo to sodelovanje, toliko več koristi bedo imeli od šole.

Reformo ESS si zamišl jamo tako, da bi vpeljali na ESS dvostopenjski študij . V vsaki stopnji bi trajal pouk po dve leti. Prehod iz prve v drugo stopnjo bi b i l po končani prvi stopnji. V drugo stopnjo bi sprejeli tud' tiste, ki bi s spre­jemnim izpitom dokazali zna­nje za to stopnjo.

V drugi stopnji bi lahko šli v specializacijo v štiri smeri; 1. za komercialno stroko, 2. za računovodsko stroko, 3. za f i -nančno-bančno stroko, 4. za upravne službe. ,

Vse te smeri specializacije pa ne bi bile možne hkrati, to bi bilo odvisno od števila dija­kov v razredu in od razpolož­l j ivih učilnic. Vsako drugo le­to bi se menjavala smer spe­cializacije. Tako imamo n. pr. v šolskem letu 1960-61 in 1961-62 specializacijo za r aču ­novodsko stroko, naslednji dve leti bi bila druga specializacija po potrebah gospodarstva in javnih služb.

Rezultat ankete pa bo poka­zal, kaj potrebujejo gospodar­stvo in javne službe.

ISSš Zmagosiav Jeraj: V E D O M L C

V sproščenem razgovoru po predvajanju, v katerem so so­delovali ustvarjalci kratkih f i l ­mov in filmski delavci Dušan Povh (novomeški rojak) in Ma­rijan Cerar ter Marijan Brezo-var, je tekel pogovor največ Okoli tega vprašanja. Povedali so nam, da ustvarimo v Jugo­slaviji vsako leto približno 120 kratkih filmov. In vendar smo v Novem mestu gledali letos samo enega! Pogosto se prime­r i , da vrtita obe kinodvorani enak filmski tednik. Celoten program traja približno uro in pol; mar ga res ne bi mogli po­daljšati s kratkim filmom, ki bi trajal le borih 10 minut, pa bi gledalca informiral, vzgajal in hkrati zabaval? Kdo so ljudje, ki sestavljajo repertoarne liste naših kinematografov? Kje se izgube naši kratki filmi? Pro­gramski sveti kot samoupravni organ, preko katerega bo lahko gledalec vplival na repertoar, še niso uzakonjeni, pa vendar ponekod že delujejo. Zakaj ne bi takoj poizkusili s tem tudi pri nas?

Ce plačujemo izposojevalnlno za razno uvoženo filmsko plažo, bomo pač lahko predvajali naš domači kratki film, ki ga lahko dobe kinematografi brezplačno na posodo.

peljalo v Draga tuš precej gra­diva; če bi gradbišče ukinilo, bo smelo s tem za pr ibl . 3 m i ­lijone dinarjev škode, k i j ih bo moral plačati seveda inve­stitor.

Tako suhi podatki, vendar se v tem primeru ne smemo ustaviti samo ob gornjih dej­stvih. Problem šole v Draga­tušu je pereča zadeva občine i n prebivalcev Draigaituša in okolice, ki si že vsa povojna leta želijo, da bi spet dobili primerno šolo. O tem smo zad­nja leta marsikaj že brali , prav tako pa smo lani z vese­ljem pozdravili vest, da so v Draga tušu t pomočjo republi­ke začeli kopati temelje za novo šolsko poslopje. Namen­ska pomoč L R S je znašala la­ni za d raga tuško šolo 10 m i l i ­jonov dinarjev posojiila, prav toliko pa naj bi za to šolo p r i ­spevala tudi občina Črnomel j . Letos je O L O v Novem mestu dodelii za to šolo še 5 mili jo­nov dinarjev tako da so s 15 m i l i j o n priš l i pred kra tk im menda do prve plošče v novi stavbi. Tudi ljudje so spet zbrali nekaj lesa i n drugega gradiva, k i ' ga pa na gradbi­šču trenutno ne potrebujejo, bo pa seveda dragocena po­moč pr i dograjevanju nove šole.

Vendar se je zadnje tedne delo zaustavilo zaradi po­manjkanja razpoložljivega de­narja. 2e pred dobrim mese­cem so predstavnikd ObLO. Črnomel j , obvestili O L O , da »denarja za novo šolo ni. pro­račun je preskromen in če ne bomo nič dobili , bomo morali gradnjo šole us tavi t i« . ° r e d dnevi je gradbeno podjetje doblo obvestilo, k i nedvoum­no pravi , da naj se delo ustavi, čeprav je to povedano v pismu z drugimi besedam:. Ta trenutek ne vemo, kako je urejena zadeva z morebitnim posojilom preko Komunalne banke v Novem mestu, ne mo­remo pa mimo očitka, da »bo kr iv za ustavitev del O L O v Novem mestu«. Javno je tre­ba namreč vnrašat i ali je prav, da O b L O v Črnomlju vsa povojna leta ni prispeval

ničesar za zgraditev šole v Dragatušu , niti ni tega storil zdaj, ko se v Črnomlju ven­darle precej dela in urejuje (dograditev hotela, ufejajije cest in pločnikov, razna druga komunalna dela). N i dvoma, da so vsa ta dela v Črnomlju potrebna in da je prav, da z njimi pohitijo. Vprašan je pa je, ali je trenutno n. pr. smo­trno razširjati in zboljševati cesto na Planino, ko je jasno, da potrebuje šola v Dragatu­šu nujno nova sredstva! Prav gotovo bi bilo primerneje to delo odložiti. Če je O b L O iz­najdljiv da zbere sredstva (tudi izven proračuna!) za ce­sto na Planino b; bilo prav, da poskrbi z enako vnemo tudi

za del investicij v Draga tu šu ' V času, ko nam je vsem ze­

lo jasno, da se morajo pri re­ševanju takih m podobnih vprašanj vedno bolj naslanjati predvsem na lastne sile je sklicevanje na okrajni prora­čun oz. kazanje s prstom na »krivca na OLO« napačna pot do reševanja perečih proble­mov, ki v črnomaljski obč nI in vsem našem okraju ne­dvomno so.

Kaj pravijo na to prebivalci Dragatuša in okolice? Prav gotovo j im ne bo vseeno, če bo gradi'!; šće nove šole te dni zares zaprto, zaradi ukrepa O b L O o ustavitvi nadaljnjih del pa grozi investicij; tudi večmilijonska škoda.

Bila sem na obisku pri tovarišu Titu!

Bi la sem vsa navdušena, ko sem izvedela, da bom med tistimi srečnimi pionirji, ki bodo obiskali tovariša Tita n mu ob njegovem rojstnem dnevu osebno čestitali.

Čas odhoda se je bližal zelo počasi, saj sem bila vsa ne' strpna in prijetno vznemirjena. Dne 22. maja ob 5. u r i zju­traj sem se odpeljala z osebnim autom do Ljubljane, kjer sem dobila pionirski kroj in presedla na vlak. Vozila sem se dolgih 10 ur. Med potjo sem se spoprijateljila z mnogimi pionirji, ki so imeli isto srečno pot. Občudovala sem pokra­jino do Zagreba, ko pa se je začela Panonska nižina, sem raje vzela knjigo v roke, ker je zame. ki sem navajena gri­čevnate Dolenjske, to prava puščava. Ko smo se vozili v pionirsko mesto, je bil Beograd zavit v dež in meglo.

Z avtobusom smo se naslednji dan odpeljali dopoldne v kabinet Vrhovnega komanaanla, kjer smo bili pogoščeni. Še enkrat smo sedli v avtobus, ki nas je odpeljal v Beli dvor. Ko smo se razvrstili po salonu, so iz zvočnika zadonele Titove besede. Naša srca so se ob viharnem ploskanju zga­nila in navdušeno smo vzklikali: »Heroj Tito!* in Tito je naš. mi smr, Titovi!- Odgovoril nam je s prisrčnim nagovo­rom. Nato smo mu čestitali in izročali darila. Ob njegovem krepkem stisku roke sem dvignila glavo in ga pogledala v oči. Nasmehnil se mi je in me pobožal. Kot v sanjah sem odšla za mi?r> trt še sedai se mi zdi, da sem vso to srečo res le sanjala. Tovariš Tito je sedel nekaj časa pri nas in nas spraševal o naših šolskih uspehih, o součencih itd: Se­dela sem v njegovi neposredni bližini, zaradi česar sem ob-čutila še več sreče. Tudi slikal se je z nami. Ob slo.vesu smo dobil i od tovariša Tita bonboniero. nato pn smo odšli v nto-nirsko mesto. Ogledali smo si še del Beograda in Kalimegdan.

Presrečni dan srečanja z našim, velikim voditeljem Ti­tom mi bo osta' nepozaben do konca življenja.

BAR1CA VIDECN1K. pionirka iz Mokronoga

France Bevk med krško mladino 19. maja so nas obiskali p r i ­

ljubljeni pisatelj France Bevk, Vladimir Kavčič ter pesnika Lojze Krakar in Tone Pavček.

Njihov obisk nas je zelo raz­veselil. Lep sprejem smo knj i ­ževnikom pripravil i pred kr­ško šolo, kjer so se nam pri­družili tudi dijaki TSS. V do­mu Svobode v Vidmu smo j ih ponovno pozdravili in j im pre­brali pesmi, k i smo j ih sami

PLES V DEŽJU — nov slo­venski celovečerni film Te dni so v Ljubl jani kon­

čali nov slovenski celovečerni f i lm »Ples v dežju«, k i ga je zrežiral najmlajši slovenski filmski ustvarjalec Boštjan Hladnik.

sestavili. Mladinske pisatelje in pesnike je pozdravil še pev­ski zbor. k i je zapel nekaj pe­smi, poslušali pa so tudi kla­virske skladbe.

Pisatelj France Bevk je po­tem prebral odlomek iz svoje­ga dela -Ognjeni krst Gregca Petelinčka«, V lad imi r Kavčič je tokrat bral iz svoje miadin-

Izšli so

PORTUGIŠKI SONETI

B . Browningove. Broš. din 400, bibliofilska iz­daja din 700. Izdala Do­lenjska založba. Dobite v vseh knjigarnah.

France Bevk med krškimi pionirji in mladinci

OB DNEVU KRVODAJALCEV V NOVOMEŠKI OBČIN!

Č e t r t e g a Junija slrvlmo po vsej držav i dan krvodajalcev in ti;-, veliko armado d r ž a v l j a n o v m',e s o c i a l i s t i č n e domovine, ki je dosle.i prostovoljno dala kr i za s o d r ž a v l j a n e . R d f č i kr iž je posvetil tem p o ž r t v o v a l n i m ljudem poseben dan, rta se Jim o d d o l ž i m o ln obenem pozovemo tudi druge d i ž a v i j a n e . naj tih posnemajo.

L e t o š n j e slavje sovpada s proslavo S0-l?tnicc naSc domovine, zato bodo s v e č a n o s t i Se v e č j e in l e p š e . V n o v o m e š k i o b č i n i so tako slavje ž e Imeli v Straž i pri Novem mestu, kjer j? 15 novih krvo­dajalcev prejelo po%ebuo odlikovanje. V Novem mestu bo proslava dneva krvodajalcev 7. junija, ko bo dobilo pritnanje in odlikovanje 45 d r ž a v l j a n o v . Kakor smo zvedeli, bodo tako slavje krvodajalcem pripravili tudi v Š e n t j e r n e j u .

Poziv, k i Je bil naslovljen na naSe o b č a n e ob zadnji o b č i n s k i konferenci R K , n i naletel na sluha u š e s a In, kot smo o b v e š č e n ) , po vsej o b č i n i že pridno nabirajo krvodajalca za n o v o m e š k o transfuzij­sko postajo. Zlasti so pridni v P r e č n i , B irčn i vasi, S i o p i č a h In Ž u ­ž e m b e r k u , pa tudi v Skoc.ianu se že prijavljajo Prav Je. da bo tudi p o d e ž e l j e med darovalci, saj Jc do sedaj pri tej rodni akciji za n o v o m e š k o postajo sodelovalo le prebivalstvo Novega mesta pred­vsem delavstvo. K r i je potrebna vsem, zato se odzovimo pozivu R K z odprtim srcem, saj bomo s tem pomagali s o d r ž a v l j a n o m v n e s r e č i 1

ske povesti »Vaška komanda«, Lojze Krakar in Tone Pavček pa nekaj otroških pesmi. Do l ­gotrajno ploskanje, prisrčen smeh in resnost so spremljali branje naših literatov.

S šopki cvetja smo se poslo­v i l i od njih. Pisatelj Bevk je pohvalil naša dela, kar nas je zelo razveselilo. Zvečer je b i l še literarni večer za odrasle.

Mihaela š e g a

Izšel je »KURIRČEK« Te dni je izšla prva š tevt lka

mladmske revije »Kurirček«, k i jo izdaja založba Borec v Ljubl jani . 2e naslov pove, da bomo v njej našli predvsem partizanske dogodivščine, pe­smi in spomine, pisane v pre­prostem, otrokom dojemljivem jeziku. Revija je namreč na­menjena izkl jučno otrokom in jim bo pripovedovala o dneh, ki j ih sami niso doživeli. Bese­dilo opremljeno s slikami i n risbami in ima razen slikanice tudi zabavno stran. Da je revi­ja kvalitetna, povedo tudi ne­katera imena naših priznanih književnikov k i so za prvo številko napisali nekaj isoelih proznih in pesn'-škili sestavkov.

OBVESTILO Z a r a d i p o m a n j k a n j a prostora

nismo mogli v d a n a š n j i številki Objaviti vseh napovedanih p r i ­spevkov ih poslanih dopisov so­delavcev Bralce 'n sodelavce oros imo za razumevanje !

UREDNIŠTVO LISTA

Stran 6

Nad 20 000 gledalcev v Krškem Svetovno consko prvenstvo v

« p e e d w a y u Je v nedeljo privabilo na prekrasno urejeni š t a d i o n nad 29.000 gledalcev. T o č n o ob 15. uri so fanfaro objavile p r i č e t e k X . v o ž n j e I z l o č i l n e g a tekmovanja. Na š t a d i o n je prikorakal sprevod, z z a s t a v o n o š i na č e l u delegatom F t M Vaclavom Kosovskim, dele­gatom A M Z J Lojzetom Gabrovcem, glavnim sodnikom Francem Nova­kom, s o d e l u j o č i m i v o z a č i lz Polj­

ske, C e h o s l o v a š k e , Zahodne Nem­č i j e , Avstrije in Jugoslavije, pio­nirkami z r o ž a m i in pionirji — mi­l i č n i k i . Televizijske in filmske ka­mere so zabrnele, Radio Ljubljana ln Zagreb sta p r i č e l a s prenosom. Telefon je brnel, novinarji vseh n a š i h č a s o p i s o v so bili v stalni zvezi z redakcijami.

Jugoslavijo so na tem svetov­nem prvenstvu zastopali: Drago Regvard, Valentin Medved. Drago

Perko, M a t e v ž Rozman, Stane S a l m i č ln Ivan Kos. Gledalci so jih toplo pozdravili.

Nekaj minut po IS. uri so bili na Startu prvi š t i r j e tekmovalci, na­š e g a v o z a č a ni bilo. 2e prva v o ž ­nja je dokazala, da bo tu zagrizen boj za o d l o č i l n i h osem mest. V drugi v o ž n j i je Jugoslavijo zasto­pal Valentin Medved. Vse o č i so bile uprte vanj, ljudje so tiho u p a l i . . . Medved Jih n i r a z o č a r a l , p r i š e l je drugi na cilj, takoj za Poljakom Pocekovviczem. Gledal­ci so p r i č e l i upati na uspeh n a š i h tekmovalcev, vendar so v tretji, č e t r t i , peti in š e s t i v o ž n j i gospo­darili na stezi Poljaki in Cehi. Za Jugoslovana Draga Regvarda in M a t e v ž a Rozmana je bila to pot p r e m o č n a konkurenca. Vendar vse š e nI bilo izgubljeno. V 8. v o ž ­nji je Valentin Medved prijetno presenetil. Nemec Manfred Po-schenrieder mu je za las u š e l . V naslednji v o ž n j i je bil n a j m l a j š i jugoslovanski v o z a č Drago Perko, k i je tega dne praznoval 19. rojst­ni dan. drugi. Valentin Medved je z a s l u ž e n o osvojil š c druga mesta v 11. in 14. krogu, v 17. pa tretje. Vsaka v o ž j a je bi la z a n i m i v e j š a . Gledalci so z veliko pozornostjo

spremljali tekmovanje in vneto bodrili n a š e tekmovalce. Ivan Kos je v 19. v o ž n j i padci. T o je spret­no izkoristil zadnji v o z a č 'Ceh F r a n t i š e k Muolis in ga hotel dohi­teti. Toda Kos Je bil ž e v nekaj sekundah na motorju, pritisnil na plin ln se silovito pognal. Cehu nI uspelo.

N a š i v o z a č i niso bili kos zlasti Poljakom in Cehom, vendar so se vztrajno borili . Valentin Medved se je uvrstil na 7. mesto in si s tem pridobil pravico u d e l e ž b e na polfinalnem tekmovanju svetov­nega prvenstva, k i bo 17. junija v Avstrij i .

Razvrstitev tekmovanja za prvih osem mest je s l e d e č a :

.1 Pociejkovt'icz Konstantv, Polj­ska; 2. Rendek Bohumll , CSSR; 3. Zyto Henrik. Poljska; 4. Mal l -noviski Jan, Poljska; 5. Kacperak Bernard, Poljska; 6. in 7. Dominik Zdenek, CSSR ln Medved Valen­tin, Jugoslavija; 8. Hartl Johann. Avstrija.

Organizacija tekmovanja je bila o d l i č n a . Vodstvo Avto-moto dru­š t v a V i d e m - K r š k o je lepo izpol­nilo veliko ln odgovorno nalogo.

Drago Kastclic Predsednik A M D v Vidinu-Krškcin tovariš Janez Potočnik čestita zmagovalcu nedeljskih dirk,

Poljaku Pocičjkovviczu (Foto: Krahulec, Videm-Krško)

TELESNO VZGOJO V SINDIKATE!

Najmlajši tekmovalec, Mariborčan Drago Perko (štev. 11) prehi­teva na ovinku nevarnega Poljaka (Foto: Krahulec)

V prvem tednu sindikalnega š p o r t n e g a tekmovanja v B r e ž i c a h so se pomerili k e g l j a č i . Vsa sre­č a n j a So bila na k e g l j i š č u v Do­mu J L A . Rezultati: Kmetijska za­druga : Ljudska p o t r o š n j a 277 : 273, Prosveta : K G P 193 : 20«, K Z : Prosveta 234:179 in Ljudska po­t r o š n j a : K G P 276:247. Zanimiva tekmovanja so m o č n o razgibala š t e v i l n e tekmovalce i n č l a n e sin­dikalnih p o d r u ž n i c . Povratna sre­č a n j a bodo na F l o r j a n č i č e v e m ke­g l j i š č u .

* V p o č a s t i t e v dneva mladosti sta

se na k e g l j i š č u Doma J L A v Bre­ž i c a h pomerili ekipi predstavni­kov J L A in reprezentanca ostalih klubov. Zmagali so predstavniki J L A , k i so sicer č l a n i K K Razlag, z rezultatom 351:270. - J L A : Gor­nik, Gusina, K u z m i n (okrajni pr-vaik), P o p o v i č , H a d j i m u r l č , Cirko-v i č , Biloglav, Segulja, P a ž a m i n in S t a n k o v i ć . — Reprezentanca K K : Nagode, Jasbar, Kontestabile in Svajger (KZ), Vodopivec, Veble in G e r j e v i č (Razlag). Kobler (LP), Ogorevc, Sepec (KGP). — Posebno s r e č o sta imela G e r j e v i č in Hadji-m u r i č , k i sta z n a j b o l j š i m rezul­

tatom dosegla prvi mesti v eki­pah.

Brežice ostanejo v ligi Napoved se je u r e s n i č i l a , ekipa

R K B r e ž i c e je v nedeljo zmagala in osvojila dragoceni t o č k i . Doma so č l a n i b r e ž i š k e ekipe odpravil i R K Mladost iz Kranja z rezulta­tom 20:20 (13:11).

Z a B r e ž i c e so nastopili: B r l o ž -nik, Bajde, S r d i č (8), Tintov (2), K n e ž e v i ć (S), T o p l i š e k , O r u č , Suic (3) , V idmar (2) in F l o r j a n č i č (3). -Ekipa Mladosti: Cebulj, Sumi, Po l ­ka (4), S o t e l š e k P. (5), S o t e l š e k I. (4) , S. Bregar, I. Bregar (2), Juvan (4). Bernard i n Anke lc (1).

V prvem delu igre so bil i d o m a č i v rahli p r e m o č i in so prednost proti koncu Izkoristili za zmago. Gosti so pokazali o d l i č n o t e h n i č n o Igro, oster tempo, manj u s p e š n i pa so bil i v streljanju v nasprot­nikova vrata. Drugi del tekme je oviral m o č a n naliv. Pred v e č sto gledalci je tekmo o d l i č n o vodil sodnik Vinko Marlo iz Maribora. Po zadnji zmagi so se B r e ž i č a n i uvrstili na 6. mesto v r e p u b l i š k i lestvici in bodo ostali š e nadalje med deseterico n a j b o l j š i h roko­metnih ekip Slovenije. - « k

Res je, da se telesna vzgoja goji v nekaterih sindikalnih or­ganizacijah, vendar še vse pre­malo. Prvenstveno vlogo bi morala tu dobiti rekreacijska telesna vzgoja, to je tista, k i bi bi la delavcem in us lužben­cem za razvedrilo in dopolnilo pri njihovem delu.

Vsako delo, k i ga opravljamo na s lužbenem mestu, je eno­stransko, kar se često kaže v neenakomerno razvitem telesu. To pa lahko odpravimo s teles­no vzgojo. Zato je nujno po­trebno, da sindikati vnesejo v delovne kolektive telesno vzgo­jo. Čedal je večja avtomatiza­cija poraja tudi večjo potrebo po telesni vzgoji, posebno v to­varnah.

Rekreacija naj bo čim po­polnejša i n vsestranska. Na j ­

bolj učinkovit i so izleti v na­ravo, kjer se naj prirejajo medsebojna tekmovanja v naj­preprostejš ih obl ikah: metanju kamna, plezanju, teku, skokih v daljino, višino i td. Zelo pr i ­poročljiva je odbojka, perja­nica (badmington), namizni te­nis, rokoborba, dviganje uteži, veslanje. Za s tare jše je zelo prikladno balinanje, kegljanje in prosta telovadba. Vse to so panoge, ki so lahko izvedljive in tudi ne terjajo posebnih ma­terialnih sredstev.

Nekatera podjetja in s indi­kalne podružnice imajo že kar dobro organiziran špor t in pr i ­rejajo celo tekmovanja (teksti-ljada, gradbeni delavci, elektro podjetja itd.). Vendar gre tu samo za dosego vidnejš ih re­zultatov in je vkl jučenih le

malo tekmovalcev. Zato je nv ! -no potrebno, da bi gojili vse delavske špor tne igre v okviru komun-občin, kjer bi prirejali srečanja med sindikalnimi po­družnicami v vseh vrstah te­lesne vzgoje, ne glede na kva­liteto oz. obvladanje določene špor tne panoge. Tekmovanja naj bodo množična in i z ­brana tako, da se j i h bo udele­žilo čimveč delavcev in usluž­bencev. Lahko bi nastopalo več ekip iz enega sindikata.

Le tako bomo uspeli vnesti telesno vzgojo v sindikate. D E ­L A V S K E ŠPORTNE I G R E naj bi bile le pregled uspehov na tem področju.

Vkl jučuj te se in podvojite vrste v telesnovzgojnih dru­š tv ih! Sf.

RDEČI KRIŽ GRE V ŠIRINO Letošnji teden R K nas ni našel nepripravljene. Poročila

osnovnih organizacij R K in podmladka R K na šolah v novo­meški občini navajajo, da je 45 pionirskih odredov imelo v tem tednu več predavanj o higieni (z diafilmi), na koncu šolskega leta pa bodo za pionirje priredili več predavanj o prvi pomoči in o domači negi bolnika. V Birčni vasi so pionirji — pod-mladkarji R K začeli kopati vodnjak, ponekod pa so obiskali bolnike, jim poklonili cvetje ter s tem izpolnili del programa v jugoslovanskih pionirskih igrah. Na Trški gori, v Klcnoviku in na Otočcu so pionirji v tednu R K uredili šolsko okolico in cvetlične gredice.

Po poročilih krajevnih odborov R K so imeli tudi več pre­davanj za odrasle. V Smihelu pri Novem mestu, Birčni vasi na Gor. Sušicah, v Šentjerneju, Žužemberku in Dol. Toplicah so ljudje poslušali več predavanj o varnosti pred nesrečo. V Smarjeti so na sejah krajevnega odbora R K razpravljali o vprašanju otrok zanemarjenih družin. Na sestanku na Gor. Sušicah so se pomenili, kako bi žene seznanili z nesrečami v gospodinjstvu.

S tem seveda ni vse izčrpano. Lahko bi našteli šc več pri­merov koristnih akcij v tednu R K . Predvsem pa je velik uspeh tedna R K v tem, da je organizacija pridobila veliko novih članov, kar še enkrat potrjuje veliko vlogo te človečanske organizacije pri nas. M A R J A N T R A T A R

Četrta zaporedna zmaga Novomeščanov

Po tekmovanju v okrajni nogometni ligi

ZINKA ŠERBEC: nov državni mladinski rekord!

Ob z a k l j u č k u lista smo prejeli razveseljivo vest, da je mladinka Zinka S e r b č e v a iz Senovega do­segla na okrajnem prvenstvu os­novnih š o l , k i je bilo izvedeno pre­tekli torek v Novem mestu, d r ž a v ­ni rekord v teku na 60 m. Dve 5to-parici sta pokazali enak č a s : 7,61 T o je rezultat, k i bi ga bil vesel vsak mladinec. ' S e r b č e v a je kan­didat za evropsko prvenstvo v at­letiki, pred kratkim pa je v Za­grebu dosegla tudi d r ž a v n i rekord za m l a j š e mladinke v teku na 100 metrov — 12,2.

V Novem mestu Je bilo d o s e ž e n i h š e v e č o d l i č n i h rezultatov. Serb­č e v a je zmagala v skoku v dalji-

DOLENJSKI LSI naj ne manjka v nobeni družini v

domačem okraju!

no z novim dolenjskim rekordom 493 cm, izkazali pa so se tudi zma­govalec v teku na 60 m — Andrej B i ž a l (Crn 7,4), dalje prvak v sko­ku v daljino Vidmar (Nm 555 cm), n a j b o l j š a v suvanju krogle — V e -5elova (Nm) 10,25 m in Bele (Nm) 13,68 m itd. N a t a n č n e j e bomo o tem tekmovanju p o r o č a l i prihod­nj i č .

Se nekaj n a j b o l j š i h rezultatov z okrajnega s r e d n j e š o l s k e g a prven­stva, ki so ga v ponedeljek, dne 29. maja, priredili v Novem mestu:

M O Š K I : 100 m: Pavliha (C) 11,5; 1000 m :

D r n o v š e k (C) 2:43,2; v i š i n a : Slana (B) 165 cm, daljina: Zurc (Nm) 640 cm; krogla: V a j d i č 16,18 m.

Ž E N S K E : 400 m : Hude 65.9; v i š i n a : Zorko

(Nm) 135 cm; daljina: Hude (Nm) 465 cm; krogla: Vidmar (Nm) 10,33 metra. fm

P A R T I Z A N (N. m.) : O K J E ­S E N I C E 3:1

T u d i č e t r t o tekmo v r e p u b l i š k i odbojkarski ligi so N o v o m e š č a n l uspeli o d l o č i t i v svojo korist. P r e j š n j o nedeljo so gostovali na Jesenicah (z oslabljenim m o š t v o m — brez Sonca), toda vseeno so

Le 5.—7. mesto v Portorožu

Po u s p e š n e m nastopu novome­š k e š a h o v s k e ekipe na republi­š k e m tekmovanju za pokal mar­š a l a Ti ta (osvojili so 3. mesto) smo p r i č a k o v a l i , da se bodo no­v o m e š k i š a h i s t i dobro odrezali tudi na š a h o v s k e m festivalu v P o r t o r o ž u (od 25. do 27. maja), ker so j ih uvrstili v drugo skupino, torej ne med n a j b o l j š e ekipe.

Zal lahko p o s t r e ž e m o le z vest­jo, da je n o v o m e š k a ekipa, k i je nastopila oslabljena (brez dr. Sile), delila 5.-7. mesto, med drugimi z ekipo D o m ž a l , s katero so spet igrali 2:2.

Sprva je kazalo, da bo njihov plasman š e s l a b š i , toda v zadnjem kolu so ekipo Luksemburga pre­magali s 4:0 i n si priboril i mesto v zgornjem delu lestvice druge sku­pine. N a j u s p e š n e j š i igralec v ekipi je bi l Penko, k i je iz petih partij dosegel 4 (!) t o č k e , medtem ko so bili Skerlj, Sitar in R a d o v a n o v i č s l a b š i . V skupini je zmagala dru­ga ekipa zagrebf-kega P o š t a r j a ( P o š t a r II) pred Jedinstvom iz Ze­muna.

»LTH«-ŠK0FJA LOKA

Del razstavnega prostora hladilnih naprav

hladilniki oprema hladilnic

I hladilne vitrine hladilni pulti elektromotorji ei. brusilni stroji el. polirni stroji ei. alarmne sirene gasilske črpalke so proizvodi

LOŠKIH T O V A R N H L A D I L N I K O V , ŠKOFJA L O K A

Zahtevaj'- ponudbe in prospekte

Danes si več ne moremo predstavljati kulturne postrežbe v trgovini t živili brez primer­nih hladilnih naprav. Prihranek na pokvarljivem blagu vam večkratno poplača stroške za njihovo nabavo.

Hladilniki in ostale hladilne naprave — proizvodi LOŠKIH T O V A R N H L A D I L N I K O V iz ŠKOFJE L O K E so dosegli velik renome te predstavljajo pojem najboljše kvalitete.

Loška tovarna hladilnikov S M o i i a L o k a

uspeli znova z a b e l e ž i t i p r e p r i č l j i ­vo zmago s 3:1 (15:5, 14:16, 15:4, 15:4). Tekmo so igrali v m o č n e m nalivu, k i pa jih n i p r e v e č ovi­ral. Z malo v e č s r e č e bi zmagali tudi v drugem nizu. Po p r e p r i č ­ljivem porazu v tretjem nizu so d o m a č i n i popustili i n tudi če tr t i niz izgubili z veliko razl iko — s 15:4.

Tekmo je dobro sodil Thaler iz Ljubljane. N o v o m e š k a ekipa je nastopila v postavi: S l m i č , Medic, Dolenc, G o l e š , Lapajne in Berger.

Prihodnjo tekmo bodo Novome­š č a n l spet igrali doma. V nedeljo 4. junija se bodo pomerili z r a ­venskim F u ž i n a r j e m , k i je ž e od nekdaj zelo nevaren nasprotnik n o v o m e š k i ekipi. N o v o m e š k i Par­tizan se je po tej tekmi o b d r ž a l na prvem mestu, č e p r a v ima tudi Z O K Ljubljana enako š t e v i l o t o č k in enako razliko v nizih (12:2). Tretj i je F u ž i n a r , č e t r t i Kanal , peti K a m n i k itd. f. m .

N. republiška odbojkarska liga

O K T R I G L A V (KRANJ) : T V D P A R T I Z A N ( T R E B N J E ) 3:1 (14:16, 15:8, 15:7, 15:13) Trebanjski odbojkarji v tem

tekmovanju nimajo s r e č e . Doseda­nja s r e č a n j a so Izgubili precej tesno. K a ž e pa, da j im bodo tek­me prinesle precej rutine, k i jo bodo lahko zlasti v jesenskem delu s pridom uporabili.

S r e č a n j e s kranjskim Triglavom so izgubili s 3:1 kljub temu, da bi po prikazani igri lahko dosegli v e č .

Ponoven uspeh odbojkaric Odbojkarice n o v o m e š k e g a Part i ­

zana v l e t o š n j i sezoni š e niso igra­le tekme na d o m a č e m terenu. D o sedaj so imeli dve u s p e š n i gosto­vanji.

Nedeljsko s r e č a n j e z mlado eki­po »Tr ig lav« , K r a n j je prineslo ponoven uspeh, k i pa je bil t e ž k o priborjen, saj je vse kazalo, da bodo N o v o m e š - č a n k e podlegle. Z velikimi napori so v telovadnici uspele poraziti Kranj^anke s 3:2 (15:10, 9:15, 15:5, 13:15. 18:16).

D o m a č o ekipo lahko ocenimo kot zelo dobro, k i bo s s i s t e m a t i č ­nim delom lahko dosegla lepe uspehe. Zlasti se je odlikovala z dobro prstno igro in igro v polju. Odbojkarice Partizana so za spre-, membo v tej tekmi pokazale o d l i č ­no igro ob m r e ž i , kar j im je tudi prineslo z a s l u ž e n uspeh. sd

K o n č a l o se Je prvenstvo v okrajni nogometni ligi za leto 1960-51. Na tem mestu naj popra­vimo napako, k i je bila storjena na r a č u n N K B r e ž i c e v zadnji š t e v i l k i Dolenjskega lista, ker je dobil dopisnik n a p a č n e informa­cije. N K B r e ž i c e niso predale tekmo, t e m v e č Je bila tekma od­igrana in Je rezultat 3:2 (1:1) za N K B r e ž i c e .

Tekmovalna komisija tudi nI priznala izida tekme Elan : Bo­rec 3:0, ker sta v m o š t v u Elana nastopila igralec pod suspenzom P a j i č in igralec, k i š e nima pravi­ce nastopa za E l a n , — t o v a r i š Mar-č e t i č . T a k o je izid s r e č a n j a 3:0 p. f. za Borca.

K e r N K Senovo ni p r i š l o k po­novni tekmi z Elanom, je tekma registrirana 3:0 p. f. za Elan.

Lestvica po k o n č a n e m prven­stvu-Bela krajina 10 7 1 2 25:12 15 Elan 10 6 0 4 25:13 12 Borec 10 C 2 2 28:22 12 Senovo 10 4 0 6 19:20 8 B r e ž i c e 10 3 1 6 13:28 7 K r š k o 10 9 0 8 18:32 4

Razvrstitev klubov ne p o k a ž e prave m o č i klubov. Res, da so igralci Bele krajine borbeni, ima­

jo pa veliko napako, da v e č k r a t surovo igrajo. Elanovo m o š t v o je najbolj r a z o č a r a l o v celem tek­movanju. Slaba igra, nedisciplina in nered v klubu ne morejo mo­š t v a pripeljati do zmage. K l u b bo treba pomladiti. Borec ima naj­l e p š o igro, a vendar p r e v e č spre­memb tudi za š e tako dobro mo­š t v o n i n a j b o l j š e . Senovo ima ve­liko dobrih igralcev, vendar j im nisciplina ni v krv i . Grobi so v igri in radi oporekajo sodnikom. D r u ­g a č e igrajo dober nogomet in j ih je posebno na d o m a č e m i g r i š č u t e ž k o premagati. B r e ž i c e so tokrat tekmovale le v drugem delu tek­movanja in so dokazale, da bi lahko u p r a v i č e n o posegle, v boj za prvo mesto. K l u b pa ima finan­č n e t e ž a v e . K r š k o je z a č e l o dobro, imelo pa je smolo.

Na s p l o š n o lahko trdimo, da je n a š nogomet na nizki stopnji. — Odpraviti bo treba predvsem gro­bost, n e š p o r t n o s t in k l u b a š t v o . K l u b i bodo morali skrbeti za di ­sciplino igralcev tako na tekmah kakor tudi na treningih, kajti brez rednega in s i s t e m a t i č n e g a dela ne gre.

Pogosten pojav na n a š i h igri­š č i h pa so tudi nedisciplinirani gledalci, ki motijo igralce in sod­nike. T e m bodo morali klubi po­svetiti v e č p a ž n j e in poskrbeti za dobro roditeljsko s l u ž b o .

»Bel i k r a j i n i « za osvojitev pr­vega mesta v okrajni ligi č e s t i t a ­mo in ž e l i m o , da bi se dobro bo­rila v kvalifikacijah za vstop v Slovensko consko ligo.

it.

SPILAR: nov rekord v metu kopja!

Marsikoga bo presenetil rezul­tat, k i ga je preteklo nedeljo v Zagrebu na H a n ž e k o v i č e v e m me-mortalu dosegel n o v o m e š k i atlet — metalec kopja Marijan Spilar. Spilar je sicer pozimi redno tre­niral, dvigal u t e ž i in se priprav­ljal na novo sezono, toda njegovi zadnji rezultati so se vrteli le okoli 59 metrov.

Sedaj smo zvedeli, kaj Je bilo krivo. Njegovo kopje se je pred meseci zlomilo, novo jekleno kop­je pa je s l a b š e kvalitete in ne o m o g o č a b o l j š i h rezultatov. Da je to mnenje pravilno, je dokazalo nedeljsko tekmovanje v Zagrebu. Spilar je metal kopje Kastelca iz ljubljanske Olvmpije , k i je zma­gal s 67,21 metra in je dosegel osebni in dolenjski rekord v me­tu kopja — 63,35 metra. T o je ž e prav lep rezultat, k i ga je uvrstil na drugo mesto pred Celjanom Biodnikom. Spilar je v dobri for­mi, zato lahko od nJega p r i č a k u ­jemo š e b o l j š e rezultate, m o g o č e nov rekord ž e na nedeljskem tek­movanju za zvezno atletsko ligo.

Gasilsko mladina se vedno bolj uvršča v šport Sport je bil do zadnjega č a s a

med gasilsko mladino kaj malo u p o š t e v a n , kljub temu da temelji vsa gasilska tehnika pravzaprav na š p o r t u , saj izvajajo gasilci pr i r e š e v a n j u in g a š e n j u mnogokrat naravnost vratolomne podvige.

2al pa se vse do zadnjega č a s a pri gasilskih d r u š t v i h ni nihr po­brigal, da bi mladino navdi za š p o r t n o udejstvovanje. Sele .- pri­hodom tov. J a n e ž i č a , k i je pre­vzel pr i n o v o m e š k e m gasilskem d r u š t v u mesto poveljnika, se je o r i č e l med gasilsko mladino, zlasti med pionirji, dvigati š p o r t n i duh. To je privedlo do nedavnega sre­č a n j a med pionirji gasilskega dru­š t v a iz Smarjete in pionirji iz No­vega mesta. Prvo s r e č a n j e je bilo 1. maja v Smarjeti. N o v o m e š č a n l so d o ž i v e l i hud poraz. Vendar n i ­so klonili , m a r v e č so se zagrizli v delo. V p o č a s t i t e v dneva mlado­sti so napovedali Smarjeti revan-ž o . In tako so se v nedeljo, 28. t. m., spet pomerili. Tekmovanje se je p r i č e l o s skoki v v i š i n o . V tej disciplini je p r e d n j a č i l o Novo mesto. Martin Cigler je s skokom

1.45 m nadkril i l pionirja Jereleta lz Smarjete, k i je s k o č i l 5 cm manj. Pr i skokih v daljino sta bi­la Cigler in jerele enaka, saj sta oba s k o č i l a 4.46 m. V metu kopja je zmagal S m a r j e t č a n J o ž e V i d ­mar, ki je vrgel kopje 37.60 m. V metu krogle je bi l prv i spet Cigler z 11,11 m, drugi pa N o v š a k z 9.99 m. V teku na 100 metrov je zma­gal N o v o m e f - č a n Cigler, k i je pro­go pretekel v č a s u 12.09, drugi pa Ignacij D o l i n š e k iz Smarjete s č a ­som 12.14. P r i š t a f e t i 4x100 m so zmagali pionirji iz Novega mesta s č a s o m 30.08 v postavi: G r e g o r č i č , Raljan, N o v š a k in Cigler.

Tekmo je z a k l j u č i l rokomet, k i so ga odigrali pionirji v zelo sla­bem vremenu, kar je 'gro m o č n o oviralo. Kljub temu da so v prvem p o l č a s u vodili pionirji iz Smarje­te, se je s r e č a v drugem p o l č a s u nasmehnila spet Novomesianom, k i so zmagali s 4:3.

Plemenita tekma med pionirji Novega mesta in Smarjete naj vpliva tudi na druga gasilska d r u ­š t v a . P. C .

KOŠARKA: vsak začetek je težak Po lanskem razpadu n o v o m e š k e

č l a n s k e k o š a r k a r s k e ekipe, k i je igrala v podzvezni l igi, smo mislili , da je z n o v o m e š k o k o š a r k o konec. Pozimi se je sicer nekaj fantov redno zbiralo v telovadnici, res­n e j š e g a dela pa ni bilo. Sele po v e č obiskih trenerja T r š a r j a iz Ljubljane se je p o l o ž a j malo iz­b o l j š a l , ž a l pa v Novo mesto nI prihajal redno.

Prva tekma z R i b n i č a n i je sicer prinesla poraz 61:43 (32:20) pod do­m a č i m i k o š i , a tudi upanje, da se bodo fantje š e razvili , saj imajo veliko volje in so v e č i n o m a mladi. Preteklo nedeljo, ko so se s r e č a l i z ljubljanskim klubom - O l d boys-<, so igrali precej b o l j š e . Pozna se

v e č d n e v n i trening, k i ga je imel p r e j š n j i teden z ekipo trener T r -šar , poznata pa se tudi oba poraza - z r i b n i š k i m Partizanom in s Svo­bodo iz Kisovca. Vaja dela moj­stra! N o v o m e š č a n l so n a m r e č ž e v s r e č a n j u z zelo m o č n o ekipo s t a r e j š i h igralcev Olimpije in L j u ­bljane (med nj imi so bili b i v š i d r ž a v n i reprezentantl A m o n , L a m -p i č itd.) v č a s i h prav dobro zaigra­li , č e p r a v so tekmo izgubili z visokim rezutatom 122:48. Zogo v glavnem vsi dobro obvladajo, manjka pa j im zanesljivosti pri metanju na k o š , brez katerega se v k o š a r k i ne da n i č d o s e č i . Prav bi bilo, da bi ravno mete na k o š bolj vadili . / fm

Pionir Somrak zmagovalec turnirja Preteklo soboto je namiznote-

n i š k a sekcija n o v o m e š k e g a Par­tizana priredila turnir za prven­stvo Novega mesta, na katerem so Igrali v s i : n a j b o l j š i n 2 glede na kategorijo, v kateri o b i č a j n o tek­mujejo. Po sistemu vsak z vsa­k i m je igralo 10 igralcev in igralk, ž a l pa zaradi nediscipline niso turnirja vsi d o k o n č a l i , tako da so nekateri v e č partij predali brez borbe. Tako ravnanje je vredno graje in z a s l u ž i kazen. Zaradi pre­dajanja nekaterih partij tudi vr­stni red ni povsem realen.

N a j b o l j š o formo Je pokazal pio­nir Marijan Somrak, ki je vseh devet nasprotnikov premagal z 2:0 in p r e p r i č l j i v o osvojil prvo mesto. Dru'!i pa je bil n e p r i č a k o v a n o P l a v e č . N e p r i č a k o v a n o Zftto, ker Je prpd kratkim zampnjal navad­ni loparPelS /n «nft in š e nI vi-gran. Naslednja tri mesta so si razdelili Pavle U M , Franc MIkec

in Janez Rustja s š e s t i m i zmaga­mi. Vrstni red;

lv Marjan S O M R A K 9 zmag (18:0), 2. Slavko P l a v e č 7 zmag (14:7), 3. — 5. Franc MIkec (13:7), Pavle Uhl(13:8 in Janez Rustja (13:8) — vsi po 6 zmag zmag. 6. Rudi Berger 4 zmage (9:9); sledijo š e J o ž e T u r k in Marko Picek po 3 zmage. Miro Berger i zmaga ln Majda T u r k brez zmage. fm

Motorist in kolesar težko poškodovana

28. maja ob 0.35 se je na Cesti herojev v Novem mestu zadel motorist Milan Berger s T r š k e gore v kolesarja Milana Rangusa iz B r š l i n a . Oba sta bila t e ž k o p o š k o d o v a n a in odpeljana v novo­m e š k o b o l n i š n i c o . Na vozilih je š k o d e za 40.000 dinarjev.

MLADI NOVOMEŠKI KEGLJAČI: PRVAKI SLOVENIJE!

Moramo priznati, da nas mladinske ekipe lz Novega mesta in iz drugih krajev okraja znova in znova p r e s e n e č a j o z izvrstnimi re­zultati! Vedno v e č je panog, k i j ih v okraju gojimo in v katerih dosegamo v r e p u b l i š k e m in tudi zveznem merilu pomembne rezultate.

Tokrat moramo spregovoriti o n e p r i č a k o v a n e m uspehu mladih n o v o m e š k i h k e g l j a č e v , ki so se na Jesenicah na r e p u b l i š k e m mla­dinskem prvenstvu presenetljivo dobro odrezali. Z A N O V O M E S T O SO PRIBORILI N A S L O V E K I P N I H P R V A K O V S L O V E N I J E , R A Z E N T E G A P A SO SE D O B R O U V R S T I L I T U D I V T E K M O V A N J U P O ­S A M E Z N I K O V .

Kdo so ti, ki fo pripravili tako p r e s e n e č e n j e ? Nekatere ž e po­znamo, saj so lani v Zagrebu na d r ž a v n e m ekipnem prvenstvu pri­pomogli do drugega mesta. T o sta Slavko Dravinc in Alojz Padovan, k i so ju ž e lani u v r š č a l i med n a j b o l j š e mlade slovenske k e g l j a č e . Letos se jima je pr idruž i l še Zidanek. Vsi trije so precej i z e n a č e n i in prav to j im je prineslo naslov r e p u b l i š k i h prvakov in pokal. V 100 L U Č A J I H J E D R A V I N C P O D R L 404 K E G L J E P A D O V A N 398 in ZI­D A N E K 371 - S K U P N I R E Z U L T A T P A J E 1073 K E G L J E V .

T A K O SO NOVOMESCAN1 MFII 11 F K I P A M I Z A S E D L I P R V O M E S T O S 13 K E G I .11 P R F D N O S T I PRED T.KIPO M A R I B O R S K E G A K O N S T R U K T O R J A IN Z 31 K E G l . J I P R F D N O S T I P R E D E K I P O J E S E N I C .

Brežiški tedenski športni pregled

Š t e v . 22 (584) D O L E N J S K I L I S T Stran 1

Predpraznični sp rehod po M i r n i • Proizvodni okoliš Mirna

že ima svojega vodjo Ivana G r i -čarja, medtem ko zadružni svet proizvodnega okoliša še ni izvo­ljen oziroma imenovan. Proiz­vodni okoliš sklepa kooperacije, odkupuje, ima pa tudi trgovino in mesarijo. Z ostalimi odseki bivše mirenske kmetijske za­druge ekonomijo, strojnim par­kom in drugimi nima proizvod­ni okoliš nobene zveze, ker spa­dajo zdaj pod neposredno upra­vo kmetijske zadruge v Treb­njem. Proizvodni okoliš spada po kmetijski rajonizaciji v sad-jarsko-živinorejsko področje. Medtem ko je živinoreja deloma že razvita, pa o kakem napred­nem sadjarstvu ni govora, saj je na vsem področju le en ure­jen nasad, ki ga je zasadila »Dana« in je zdaj pod upravo' ekonomije. Glavni pridelek Oko­liša je še vedno krompir. Ljudje pa se še ukvarjajo z razdroblje­

nim kmetijstvom in mislijo, da mora vsak kmet pridelati vse, kar potrebuje zase. Okoliš od­kupuje vse kmetijske pridelke, živino, kože, zdravilna zelišča, gozdne. sadeže in celo polže. Proizvodni okoliš je nekako ustanovljen, nima pa še organa samoupravljanja (področnega za­družnega sveta), nima razmeje­nega dela in pristojnosti med centralo in okolišem, nima ko-operacijskega plana, nima nobe­nega kmetijskega tehnika (inže­nirka je zdaj v Trebnjem) in je nasploh čutiti, da se je reor­ganizacija začela, stekla, ustva­rila nekako brezvladje, kjer nihče točno ne ve svojih pri­stojnosti. Okoliš oskrbuje kme­tovalce tudi z raznimi stroji in orodji ter reprodukcijskim ma­terialom. Samo umetnih gnojil so kupili kmetovalci že letos v zadružni trgovini 127 ton. Pro­dajajo še zaščitna sredstva za

Krmeljski gasilci bodo v nedeljo razvili prapor

V nedeljo, 4. junija, bo v K r -melju velika gasilska sloves­nost. Občinska gasilska zveza iz Sevnice bo ta dan razvila prapor, k i mu bosta kumovala Jože Knez, direktor rudnika, in Milka Senčar, sekretarka rud­nika v Krmelju. Obiskali smo društvenega veterana in dolgo­letnega gasilca Leopolda Rug-lja, k i je zdaj upokojen ln ima značko za 50-Ietno delo pri ga­silskem društvu ter vodjo ga­silskega društva Franca Mirta, uslužbenca rudnika. Povedala sta:

Društvo so ustanovili 1948 na pobudo Franca Mirta, Viktorja Končina in Jožeta Horjaka. Pred vojno so bi l i krmeljski ga­silci vključeni v šentjanško društvo. V Krmelju je čez 50 gasilcev. Največ je rudarjev. V društvu je precej starejših ga­

silcev, k i so za dolgoletno in uspešno gasilsko delo že prejeli značke in priznanja. Dejavnost gasilcev je v glavnem usmerje­na na prireditve rudnika, pro­slave in tekmovanja. Društvo ima pionirsko gasilsko desetino. Za vzgojo gasilskega kadra si­cer zelo skrbijo. Marljive gasil­ce vodi šest gasilskih častnikov. Ze večkrat so pomagali, kadar j« v rudniku prišlo do nesreče. Oprema, s katero društvo raz­polaga, ustreza sedanjim potre­bam gasilske dejavnosti. Želijo pa š e gasilski avto.

Na dan, ko bodo razvili pra­por, bodo gasilci imeli verižne vaje v Hinjcah. Sodelovala bo­do tudi gasilska društva iz dru­gih krajev. Krmeljski gasilci zato vabijo vse, da se njihovega slavja polnoštevilno udeležijo.

Boris Debelak

škropljenje sadja, krompirišč in drugih kultur, ki j ih imajo vedno in pravočasno na zalogi, tudi galico.

• »Dana« je v prvem četrt­letju dosegla 32 odst. letnega plana, ki znaša 320 milijonov din brutoprodukta. V nekaj le­tih nameravajo povečati pro­izvodnjo na pol milijarde din din letno, število zaposlenih pa bodo povečali od sedanjih 40 na 52. Za povečanje pa jim pri­manjkuje predvsem prostorov ter skladišč embalaže in emba­laže za vretje. »Dana« bo letos odkupila 100 do 120 vagonov raznega sadja, od tega 80 vago­nov sliv, ostalo pa jabolka, hru­ške in drugo. Podjetje je skle­nilo z vsćmi kmetijskimi zadru­gami v okraju pogodbe za od­kup malin, ker bo lahko pora­bilo vse maline, kar j ih bodo kmetijske zadruge kupile od na­biralcev. Plačevalo j ih bo po dnevnih cenah in tako zadru­gam ne bo treba iskati kupcev v drugih okrajih in republi­kah.

Q Krajevni odbor je decem­bra lani sestavil petletni načrt, ki predvideva adaptacijo osem­letke in prostorov društva Par­tizan, dograditev javne razsvet­ljave, gradnjo nekaterih novih stanovanj in blokov ter uredi­tev nekaterih stavb, gradnjo kino dvorane, zdravstvenega doma, trgovske hiše, gostišča s prenočišči, dograditev vodovo­da, kopališča, tovarne šivalnih strojev, sušilnice, ureditev ka­nalizacije, asfaltiranje ceste skozi Mirno, elektrifikacijo ne­katerih vasi, izdelavo urbani­stičnega načrta Mirne in drugo. Od tega so že uredili javno raz­svetljavo, cesto Brezovica— Sevnica in Sotla—Kot, ustano­vi l i so skupaj s Krojaško de­lavnico iz Trebnjega na Mirni poslovalnico. Položili so glavni vod vodovoda skozi Mirno in Zabrdje, da imajo hiše ob tem vodu že vodo, ostale hiše — se-

Stari trg ob Kolpi proslavila Zveza borcev in ostale orga­

nizacije bodo v počasti tev kra­jevnega praznika 4. junija p r i ­pravile naslednji program:

1. junija bo mladinska igra, 4. junija pa bo ob 11. ur i do­poldne proslava s slavnostnim govorom, nastopom šolske mla­dine in mimohodom motoristov vse Poljanske doline. Po pro­slavi bo prosta zabava.

Z letošnjim praznikom bomo proslavili 19. obletnico napada slavne partizanske vojske na fašistično postojanko v Starem trgu. To je bi la hkrat i prva slovenska akcija, v kateri so sodelovali hrvaški partizani ter kočevska i n belokranjska četa .

Po osvoboditvi se je Poljan­ska dolina kaj hitro razvijala in dosegla velik napredek. Elektrifcirana je že vsaka vas, mnoge imajo tudi že vodovod. K o se bo v kraju razvila tudi obrt da bodo imeli naši ljudje zaposlitev, bo vsem ustreženo. Upamo, da bo naš kraj tudi

v bodoče napredoval tako v kmetijstvu kot v drugih gospo­darskih panogah.

• Letošnja letina je zelo lepo

kazala, žal pa nas je 9. maja obiskalo veliko neurje s točo. k i ie prizadejala pšenici j n v i ­nogradom občutno škodo.

* V nedeljo. 21. maja smo po­

kopali Ivana Stefanca iz Pred­građa, k i se je v gozdu pone­srečil. Na zadnji poti so ga spremljali vsi gasilci jz Poljan­

ske doline, saj je b i l pokojni edert najstarejših članov P G D in priljubljen me.d l judmi.

• . * • .ti. 27. maja je bila v Starem

trgu sindikalna konferenca prosvetnih delavcev. Pr ipravi l i smo j im lep sprejem.

* . 2. junija bo na našem pod­ročju fluorografiranje prebi* valstva. Videt i je. da bo akcija lerx> uspela, saj smo -se nanjo dobro pripravil i .

K . R.

veda le tiste, kjer so stanovalci prispevali določene vsote denar­ja za vodovod — pa bodo dobile tekočo vodo letos, ko bodo po­loženi še stranski vodi. Gradnja vodovoda je stala doslej 15 mi­lijonov dinarjev. Občina ni za­njo prispevala še nič. Stroški še niso vsi poravnani. K O na­merava letos postaviti na Mirni kiosk, kjer bodo delavci in dru­gi prebivalci kupovali cigarete, časopise, revije, razglednice, pisma, znamke in druge stvari.

Q Odbor Rdečega križa pri­dobiva nove člane. Ima j ih že 370. Propagira tudi krvodajal­sko akcijo, ki bo septembra.

• »Gasa«, kakor pravijo do­mačini ulici na Mirn i tam okoli 47 in 48 številke, je bila včasih dobra ulica, danes pa je skoraj neprehodna. Morda bi bila spet uporabna za promet, če bi kdo uveljavil okrajni odlok o jav­nem redu in miru . . .

[ J Gasilsko društvo bo mora­lo gasit} požare z vrči, ker mo-torka ne dela — je namreč sta­ra in izrabljena. Za nakup nove ne dobe nikjer sredstev. In če izbruhne požar v tovarni ali na kakšni domačiji?

• Združenje rezervnih oficir­jev in podoficirjev je imelo pred dnevi predavanje iz topo­grafije. To je prvo letošnje predavanje, imeli pa bodo še tri. Clanj ZROP bodo sodelovali s prostovoljnim delom tudi pri gradnji ceste na Debenec in so­delovali na proslavi, k i bo 4. julija na Debencu.

• Znbna ambulanta spet ne dela, ker zdravstvena postaja v Trebnjem in občinski ljudski odbor kljub obvestilu zravnika in tovarne »Mirna« nista skle­nila pogodbe z zobozdravnikom. Ordinacija oziroma zobna am­bulanta je v prostorih tovarne »Mirna«, opremila jo je in pri­skrbela tudi »Mirna«, uporab­ljali pa so jo razen članov ko­lektiva še ostali prebivalci Mi r ­ne in okolice.

Vaško pot (kolovoz) na De­benec bodo na pobudo občin skega ljudskega odbora preure­dili v cesto. Sredstva za gradnjo bodo dobili iz gozdnega sklada, ker bo namenjena izkoriščanju gozdov, nekaj pa bodo prispe­vala še podjetja in občinski ljudski odbor. P r i gradnji ceste pomagajo s prostovoljnim delom člani delovnih kolektivov in or­ganizacij. Na Debencu bodo po­stavili tudi razgledni stolp.

Odbor Zveze borcev je na zadnji seji sklenil, da bo pri­pravil za dan borca na Debencu proslavo. Tja bo šlo' več patrulj, na vrhu bo srečanje starih bor­cev, kulturni program' ln prosta zabava.

P.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Četr tek , 1. junija — Radovan Petek, 2. junija — Velimlr Sobota, 3. junija - Milojka Nedelja, 4. junija — Franc Ponedeljek, 5. junija — Ferdo Torek, 6. junija - Miljutln Sreda, 7. junija — Zorica

Č r n o m e l j : 2. in 4. VI. francoski barvni film » L e p o t i c a ln cigan-. 6. in 7. VI. jugoslovanski film » D e v e t i krog*.

Dol. Toplice: 3. in 4. VI. franco­ski barvni film » N o t r e d a m s k i zvo­n a r « . 7. VI. a n g l e š k i film » U s o d ­na n e z n a n k a « .

Kostanjevica: 4. VI. amer. barv. film » P r i j a t e l j s k o p r e p r i č e v a n j e « . 7. VI. a n g l e š k i film » T o m m y Stil p o j e « .

Metlika: 3. in 4. VI. d o m a č i film • •Nev ihta« . 7. VI. italijanski film ••Poči tek in l j u b e z e n « .

Novo mesto — » K r k a « : od 2. do 5. VI. n e m š k i barvni film »Ti si moja p e s e m « . Od 6. do 8. VI. nem­ški barvni film » P r e p r o s t o d e k l e « .

S e m i č : 4. VI. a m e r i š k i film -Be­lo p e r o « .

Trebnje: 3. in 4. VI. ruski film -Ivan G r o z n i « - II. del. Predstava v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 18.30.

ran, proizvod Zavoda za č e b e l a r ­stvo, dobite v vseh lekarnah. Le ­karne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri » K d m o f a r m a -ciji« v Ljubljani .

Prodamo k o š n j o sena na vrtu osnovne š o l e v Novem mestu. In­formacije v pisarni osnovne š o l e .

r r o d a m o d l i č n o ohranjen avto­mobil Fiai 500 C. Naslov v upravi lista. (568-81).

Prodam h i š o in 15 arov zemlje v Skopuah pri B r e ž i c a h . Naslov v upravi lista (5M-61).

Prodam k o š n j o sena ln otavc. — Z u p a n č i č , B i od pri Novem mestu.

Prodani dobro ohranjeno L a m -btetto, znamke LD-56. Pojasnila pri »Obrtn iku« , Novo mesto, Novi trg 4..

T r a č n o ž a g o , premer 70 cm, ž e ­lezno, rabljeno, poceni prodam. Matija Kurnik , mizar, Sevnica.

Prodam njivo, h i š o , vrt pri št . 68 v Mokronogu. Lega prijetna, blizu š o l e . Cena 530.IHH) dinarjev.

Potrebujemo dva kvalificirana mizarska p o m o č n i k a . Interesenti naj se zglasijo pismeno ali oseb­no pri S p l o š n e m mizarstvu. Dvor pri 2 u ž c m b e r k u .

Gospodinjsko p o m o č n i c o sprej­mem takoj. LahKo z a č e t n i c a . Znl-d a r š i č , obrtnik, Ljubljana, R o ž n a ulica 8.

Mllnarskcga p o m o č n i k a ali pr i ­u č e n e g a mlinarja ln fanta, k i ima veselje do dela v mlinu, — sprejmem takoj. Samsko stanova­nje zagotovljeno. P l a č a po dogo­voru. Pismena ponudbe p o š l j i t e na v a l j č n i mlin . K o v a č l c . Novo mesto.

T r i č l a n s k a d r u ž i n a br^z otrok v Novem mestu sprejme gospodinj­sko p o m o č n i c o . P l a č a po dogovo­ru. Naslov v upravi lista.

Samostojno gospodinjo i š č e m k t t i č l a n s k i d r u ž i n i , soba, hrana, p l a č a 8 do 10 t i s o č dinarjev me­s e č n o . P a d e r š l č e v a 1. Novo mesto.

Melbrosin — preparat cvctnsga prahu ln m a t i č n e g a m l e č k a ( G e l č e Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za č e b e l a r s t v o , Kalnik) , dobite v vseh lekarnah. Lekarne, k i preparata š e nimajo, naj ga nabavijo pri » K e m o f a r m a c i j i « .

Prodam nov hladilnik, HO litrov In š t e d i l n i k s tremi p l o š č a m i ln dvema p e č i c a m a . Naslov v upra­vi Usta. (574-Gl)

Ob smrti svoje ž e n e M I M I C E se toplo zahvaljujem za iskreno Iz­r a ž e n o s o ž a l j e t o v a r i š e m Dragu Kobctu. inž . Branku Peternelju ter Slavku S a t n š k u za lepe poslo-

j vilne besede in vsem sosedom, I prijateljem ln znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. — Enako se zahvaljujem o b č i n s k e ­mu odboru Zveze borcev za izka­zano p o m o č ter vsem, ki so daro-•all vence.

M o ž Lojze Skofljanc z otroki In mama Marija .

Nekaj novic z metliške police Mestno gledališče iz L jub­

ljane je 21. maja gostovalo v Met l ik i s komedijo Cvetka Golarja "Vdova Rošljnka«.

-Gledalci, k i j i h je bila polna dvorana, so igralce iz L jub­ljane navdušeno pozdravili in

[ovomeška kronika H v soboto, 3. junija, bo ob 11.

uri v Studijski k n j i ž n i c i Mirana Jarca v Novem mestu odprta raz­stava. VM let dela in ž i v l e n j a l ike V a š t e t o v e « . otvoritvene slovesno-Btl se bo u d e l e ž i l a tudi pisate­ljica. — Vabljeni!

E5 P o r o č n i obredi niso v e č v ob­č i n s k i stavbi na R o t o v ž u , t e m v e č v malem salonu grmske lole. — Dvoranica je lepo opremljena, strop pa je o b l o ž e n s š t u k a l u r a m i , lz mavca, vmes pa so razporejene Etare frnske neznanega slikarja, ki prikazujejo t u r š k e boje. Tako Je poskrbljeno za slovesneJSe okolje p o r o č n i h obredov.

B R a z l i č n e cene v mestnih sla-I č l č a r n a h i*o pogosten predmet pogovorov, v s l a š č i č a r n i d r ž a v n e ­ga sektorja stane n a m r e č k o š č e k torte 23 dinarjev v zasebni s l a š č i ­č a r n i pa m a n j š i k o š č e k po 30 di­narjev. Zakaj to, se s p r a š u j e j o N o v o m e š č a n l !

m 7. Junija priredi o b č i n s k i od­bor R d e č e g a kr iža v Novem me­stu s v e č a n o akademijo v p o č a s t i ­tev dneva krvodajalcev. Prireditev bo ob 20. uri v Domu ljudske pro-svete. Program bodo izvajali podmladkarjl R d e č e g a k r i ž a , u č e n c i glasbene š o l e in drugi. Ob tej p r i l o ž n o s t i bo odlikovanih 60 krvodajalcev.

• Seminar za prometno vzgojo Se Je z a č e l preteklo soboto na n o v o m e š k e m u č i t e l j i š č u . Obisku­jejo ga dijaki petega letnika. Se­minar bo trajal to dni in }? na-rr.enlen b o d o č i m u č i t e l j e m zato, da bodo V">hko š o l i r j e p o u č e v a l i tudi o prometu. V 23 urah naj bi

se t e č a j n i k i n a u č i l i vsega, kar Je potrebno vozniku mopedistu. Po k o n č a n e m t e č a j u bodo lahko opravljan izpite za v o ž n j o z mo­pedom.

• Gasilska mladina Novega me­sta Je praznovala dan mladosti. Ze na p r e d v e č e r praznika so ga­silski mladinci ln mladinke na Marofu nastopili v skupnem pro­gramu ob kresu, naslednji dan pa so se u d e l e ž i l i sprevoda skozi me­sto ln prikazali taktiko g a š e n j a . Tako Je letos tudi gasilska mladi­na lepo prispevala k s p l o š n e m u mladinskemu prazniku.

• Na ž i v i l s k e m trgu je bilo v ponedeljek, 29. maja, dobiti vsega. Naprodaj so bila jajca po 19 ln 20 dinarjev, solata v glavicah po 18 dinarjev, solata na merice po 30 dinarjev, mleko po 46 dinar­jev, vino po 1S0 dinarjev, č e š n j e po 130 do 150 dinarjev, nova č e ­bula v š o p k i h po 20 dinarjev, ko­r e n č e k v š o p k i h po 20 dinarjev, r d e č a pesa v š o p k i h po 40 dinar­jev. Jagode po 200 dinarjev liter, redkev v š o p k i h po 10 do 16 di­narjev itd. Kot o b i č a j n o so pro­dajali tudi semena, r o ž e . sadike, okrasne predmete, konfekcijo, pletenine.

• Gibanje prebivalstva: rodili sta: Pepca Pirnar lz Kettejevega drevoreda — deklico in Rozalda Meserko iz D i l a n č e v e ulice — de­klico. P o r o č i l a sta se: J o ž e K o v a ­či č. brivski p o m o č n i k s Ceste ko­mandanta Staneta S. in Alo1tH.it Marerionl. delavka lz Muzelske S, Umrl 1(» .To*« K r » v r s r . upokote-nec s C e s t » komandanta Strneta 5 — star 6t let.

b i l i z njihovim igranjem nad­vse zadovoljni. Ob koncu igre so se j i m prisrčno zahvalil i in j i m podarili šopike rož.

Oba oddelka osnovne šole za odrasle sta zaključila tečaje že v aprilu, prejšnji teden pa sta šla na ekskurzijo po alp­skem in k raškem svetu.

Dela pr i gradnji pekarne uspešno napredujejo. Ze pred dnevi so začeli betonirati te­melje. Upajo, da bo stavba za novo pekarno v surovem sta­nju gotova že letos.

Tud i v Met l ik i se priprav­ljajo na prireditev »Moj kcaj včeraj , danes in ju t r i« . V njej bodo sodelovali pionirji. Po­sebna kom'sija je razpisala več tem, med drugim o gospo­darstvu metl iške občine, o Me­t l ik i danes, zgodovini pred N O B , zgodovini N O B in o o kulturnih in tur is t ičnih zna­menitostih Metl ike in okolice.

Prejšnjo soboto je bilo za­kl jučeno obvezno fluorografi­ranje. Baze za' fluorografira­nje so bile v vseh večjih kra­j ih, tako da so se fluorografi­ranje lahko udeležili prav vsi. Fluorografiranih je bilo okrog štiri tisoč l judi .

Pred dnevi se jc sestala ko­misija za izobraževanje bor­cev pri občinskem odboru Z B .

• V Sevnici potrebujejo nov kinoprojektor. V soboto in ne­deljo so gledali slovenski f'ilm »Veselico«, o katerem pa ni bilo slišati pohvalne besede. Ljudje so imeli občutek, kot bi gledali nemi film.

Ze na Občinski konferenci je bilo nakazano, da se ni posve­čalo dovolj pažnje izobraževa­nju borcev in udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, zato je komisija obš i rno raz­pravljala o teh problemih.

Ob smrti n a š e g a dragega in ne­pozabnega m o ž a in o č e t a

F R A N C A G A S P E R I N A Iz Dol. Skopic pri B r e ž i c a h ,

-e zahvaljujemo vsem. ki so ga •premili na njegovi zadnji poti fer za poslovilni govor in vence, " r i s r č n a hvala tudi zdravnikom n s t r e ž n e m u osebiu b r e ž i š k e ln invomeikp b o l n i š n i c e .

Ž a l u j o č a d r u ž i n a G a š p e r l n

B N O V O M E S T O V č a s u od "22. do 29. maja je lo rojenih 12 d e č k o v in 16 de­

klic. P o r o č i l i so se: Franc P o t o č a r ,

sin kmeta iz Dol. Komenc, m Mar­tina Strajnar. hč i kmeta iz Zdinje vasi. Alojz Turk , delavec, in Ro-zalija Sprinner, delavka, oba iz Podgore, Janez R u k š e . delavec lz H r u š l c e , in Antonija J e n e ž i č . de­lavka lz Vinjcga vrha. Stanislav A v g u š t i n , kmet iz S t o p i č , in Ma­rija Murn . hči kmeta s Sel pri Z a j č j e m vrhu. Janez Janec, dela­vec, in Marija Strajnar. hč i kme­ta, oba iz Zdinje vasi. Viktor Ka-stelic, š o f e r s Pristave, in Slavica J a k š a , hč i kmeta s Hrasta.

Umrl i so: Ana D r o b n i č , hč i upo­kojenca iz Metlike, stara 45 let. Marija Ž a g a r , gospodinja iz Dalj­njega vrha. stara 83 let. Anton Plavc. kmet lz Vel. B u č n e vasi. star 80 let.

ja Papac lz B u k o š k a — d e č k a , Ana Mlakar iz R o v i š č a — deklico, Alojzija Pfajfar iz K r š k e g a — d e č k a , Karl ina Golobic iz B u š e -č e vasi — d e č k a , F r a n č i š k a Sko-berne s Senovega — d e č k a , M a r i ­ja Novak iz Zadovlnka — d e č k a , Antonija Golobic lz Breganskega sela — d e č k a , Helena Prah iz P o d b o č j a — d?klico, F r a n č i š k a U n e t i č iz Gazic — deklico, Marija Hribar iz Brezja — d e č k a , Marija Sulc iz Osredka - deklico, Tere­zija Meke iz B r e ž i c — d e č k a , Ro-zalija G a š p c r i n iz Skopic — d e č ­ka. Marija R e b e r š a k iz Blatnega — d e č k a , Danica P e j i č iz L e š n i c e — d e č k a , Danica Kunej iz T r e b č — d e č k a . Elizabeta Zupan iz K r ­š k e g a — d e č k a .

:SR€C

"mm

Ob izgubi nepozabne h č e r k e F A N I K F . S L A K lz K o r o š k e vasi

se Iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami s o č u s t v o v a l i , ji da­rovali vence ln jo spremili . na zadnji poti. Posebej se zahvalju­jemo govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.

Ž a l u j o č i s tarš i

P R E K L I C I Preklicujem Izgubljeno zdrav­

stveno izkaznico š t e v . 2;T228. . — Stanislava Kovic , Most 5,. Mokro­nog.

Franc Z u p a n č i č iz Plemberka 10, S t o p l č e , preklicujem, kar sem govoril o Francu Kra l ju iz Plem­berka, S t o p i č e .

Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Zofija Pust lz Zeljn — d e č k a . Marta Troha lz Starega Loga - d e č k a , Stanka Jan-ž e k o v i č iz I l a d o š e v — dekligo, Ma­rija Novina iz Dol. Toplic — de­klico. Anica Kocjrn Iz Č r n o m l j a — deklico. Danica H o č e v a r \i Stare vasi — d e č k a , Marija J e r š i n iz Dol . P i a p r o č - deklico. Cvetka E r š t e iz C e š n j l c — d e č k a , Ana Gliha z Dolge njive — d e č k a , Terezija Har-bo iz Dupelj - d e č k a , Martina Skedelj iz Vel, Brusnic — d e č k a , Silva M a k a r o v i č iz Smihela — d e č ­ka. Marija Turk z Vel. Slatnika -d e č k a , Julka Brulc iz Smolenje vasi — d e č k a , Magda T i M e r i č z Go-reniega — d e č k a , Terezija G r š i č lz Metlike - d e č k a . Matilda Kralj iz Prlstavice — d e č k a , Marija Gol iz Gotne vasi — deklico, Anica Kobe ir, Dnbindola — d e č k a , Itoza Kel-v i š a r iz Vel . Brusnic — oeeka. Ivanka 2 u n i č iz Č r n o m l j a — de­klico, F r a n č i š k a Bizjak iz Skovea — d e č k a , Ciri la G r i č a r iz Hrastovi-ce ,— d e č k a , Marija K l c v i č a r iz Vel . Brusnic - d e č k a , Alojzija Kek z L u ž e — deklico, Ivanka Bencina lz Ljubljane — d e č k a , Marija Jura-j e v č i č iz S e m i č a - deklico.

Iz brežiške porodnišnic-* Pretekli teden so v b r e ž i š k i po­

r o d n i š n i c rodile; Pepca Zupan Iz Osredka — d e č k a , Vera F a r i č iz Loga — d e č k a , Natalija Z o r i č lz Z u p e č e vasi - d e č k a , Ivanka Ra-č i č lz Mrtvic — d e č k a , Adela A š i č iz Zdol _ deklico, Helena Popo­v i č iz Beograda — deklico, Mari -

V petek sem izgubila od lekar-nedo zdravstvenega doma o č a l a (ne s o n č n a ! ) . Najditelj naj jih proti nagradi odda v n o v o m e š k i lekarni.

Gelee Rovale — m a t i č n i m l e č e k , garantirano znanstveno stabilizi-

Pretekll teden so .se p o n e s r e č i l i in Iskali p o m o č i v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i : Ludvik Makse, kmet z R d e č e g a Kala, je bil pri pretepu p o š k o d o v a n . J o ž e Ivane, posestnik iz D r a s č e vasi, je padel s kolesa in si p o š k o d o v a l glavo. Polde Dr­ž a j , sin kmeta lz D r a g a t u š a , si je pri pretepu v gostilni p o š k o d o v a l glavo. Ivan Polh, upokojenec iz Zeljn, si je v gozdu p o š k o d o v a l de­sno nogo. Stanislav Stancar, č u ­vaj !z Brezi j , je padel z motornim kolesom m se p o š k o d o v a l . Anion Stravs, sin delavca iz S e m i č a , je n a š e l piš-tolo in se po n e s r e č i ustrelil v levo nogo.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se p o n e s r e č i ­

li ln iskali p o m o č i v brež i šk i bol­n i š n i c i ; Andrej Gabron, k o v a č IE Bojsne, se je p o š k o d o v a l pri igra­nju odbojke; Ujordja Botnerja, delavca iz Savskega Marofa, je nekdo napadel ter mu prizadejal p o š k o d b e ; S la \ko P e l e r f i č , sin kmetovalca lz Stare vasi, si je pri padcu 7 drevesa zlomil desno ro­ko in p o š k o d o v a l desno nogo; Cecilija Trupej , upokojenka lz K a l l š e v c a , si je pri padcu zlomila desno nogo: Anica Krulc , u s l u ž ­benka lz Senkovea, je pri padcu dobila p o š k o d b e po glavi. Marija '"olarlč , gospodinja iz P o d b o č j a , si je pri padcu zlomila levo ro­ko: Ivana S u š o . kmetovalca lz Okljukove gore. Je brcnil konj I T mu p o š k o d o v a l rebra: Pet«r Pt ib ič , kmetovalec iz Selc. se Je pri delu usekal v levo nogo. — Martina Bnrbifa. kmetovalca lr Banovca, ie nekdo nri napadu po­š k o d o v a l po glavi.

25. maj - praznik Vel. Gabra V Velikem Gabru so hkrati

imeli kar trojno praznovanje: rojstni dan maršala Tita, dan mladosti in krajevni praznik. Ta dan j ih spominja na po­memben dogodek iz NOB. 1942 so partizani minirali železniško progo med vasmi Breg in Stra­nje. Okupatorjev transportni vlak je iztiri l in zapeljal v Te­menico. S tem so partizani zelo oškodovali okupatorja.

28. maja sta organizacija ZB in krajevni odbor v počastitev praznika in 20-letnic.e ljudske revolucije priredila proslavo. Ob devetih dopbldne je bila slavnostna seja krajevnega od-

Nova trgovina v. Črnomlju

Preteklo soboto jo delovni kolektiv splošnega trgovskega podjetja v Črnomlju slavil novo delovno zmago. V Ulici Staneta Rozmana so odprl; novo poslo­valnico — drogerijo. V trgovini lahko dobijo kupci kozmetične izdelke, fotomaterial, drobno galanterijo itd. Prodajalnica je lepo urejena. Potrošniki kolek­tivu trgovskega podjetja česti­tajo.

bora, k i se je je udeležil tudi predsednik ObLO Trebnje Ci r i l Bukovec. Zatem je bila prosla­va s pestrim kulturnim spore­dom, na katerem so nastopili tudi učenci osnovne šole. Ljudje so navdušeno pozdravili nastop pionirjev. Pel je mladinski pev­ski zbor iz Sel-Sumberka, k i ga je vodil tovariš Zupančič. Kljub slabemu vremenu je pri­reditev gledalo veliko ljudi.

Slavka Peruš

SPORED RADIO LJUBLJANA S O B O T A - 3. junija:

5.00-8.00 Dobro jutrol (Pisan glasbeni spored) - 8.05 Glasba ob delu — 8.25 Z vseh vitrov - 8 55 Radijska šo la za n i ž j o stopnjo -9.25 Za vsakogar nekaj - ' 10.15 Koncert za klavir in orkester -10.40 A n g l e š č i n a za mladino — 10.33 Harfa in mandolina - 11.00 Po sve­tu jazza - 11.30 Pionirski tednik -H.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 T r i o Avgusta Stanka - 12.15 Kmetijski nasveti - 13.15 Obvestila

Gasilci v Velikem Podlogu Ob zaključku požarnovar­

nostnega tedna je bilo v ne­deljo, 21. maja, v Vel ikem Pod­logu občinsko tekmovanje pio­nirskih desetin. Ke r je bilo predhodno izbirno tekmovanje po središčih, so druš tva zasto­pale pionirske desetine z Rake, iz Kostanjevice. Velikega Pod­loga in Brestanice. Zal se pio­nirska desetina iz V i d m a - K r -škega iz neznanih razlogov te­ga tekmovanja ni udeležila. Naj omenimo, da je bilo tek­movanje dobro izvedeno in je nemotenp potekalo Dokazalo je tudi, da imajo gasilci zares dober narašča j .

' Tatinske roke segajo po cvetju... Novo mesto se po zgledu dru; ih v e č j i h mest nai? d r ž a v e vedno

bolj odeva v cvetje. Tako imamo v mestu precej v r t i č k a r j s v , ki razen solate In drugih kultur gojilo tudi cvetje. Pa »o se spet pojavili ljudje, ki jim to ne godi ali pa kl si h o č e j o na r a č u n go'iteljev cveti-i urediti s^rtc lastne vrtove aH okrasiti stanovanja. Iz v r t i č k o v p o đ Kapitljem in v ulici Mej vrti zdaj tu zda.) ta l« č e z n o č izginejo n a j l e p š i cveti, pretekli »eden pa Je z vrta pod Kapitljem izginil celo v e č j i c v e t l i č n i lonec s f M k t u s l .

Pred kratkim si Je kavarna Metropol nabavila nekaj velikih cvet­l i č n i h posnrt na piisebnih stoh.lih, polnih lepega okrasnega cvetja, ln Jih postavila pred kavarno. Pa se Je fp utegnila tatinska roka In Iz posode Izruvala kupčalc rveljn.

V č a s u , ko • • mesto p o č a s i Ie odeva v zelenje In cvetje, Jc pa res zelo ž a l o s t n o , da moramo zapisati v anale n a š e g a mesta tUdI Krajo cvetja iz wtov in javnih nasadov!

ZA KRAJEVNI PRAZNIK

M I K N IE Krajevni odbor — Krajevni odbor SZDL — Osnovna organizacija Z K S — Krajevni odbor ZB — Vaški aktiv L M S — Krajevni odbor ZVV1 — Krajevni odbor ZROP — Krajevni odbor R K — Društvo prijateljev mladine — Lovska družina — Delavsko prosvetno društvo SVOBODA

T0VARMA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« — »DANA«, destilacija, tovarna likerjev, sadnih sokov, pro­met z vinom, pivom in bife ŽGAJNAR BOGOMIR, kleparstvo - FRIZERSKI SALON - "JRBJČ IVAN splošno kovaštvo - GOSTILNA K0LENC BOJAN - V0D0P!VEC STA­NISLAV, parna pekarna - MANDELJ ADOLF, orodno kovaštvo, Sotla

Pionirj i - gasilci so se po­merili v mars ičem: pred tre­mi strokovnimi komisijami so odgovarjali na vprašanja iz gasilske literature in izvajali vaje z brentačo, spremljali in oddajali so poročila po telefo­nu ter izvedli štafeto s prena­šanjem ročnika. Od 200 mož­nih točk j ih je pionirska de­setina z Rake dosegla 194. iz Brestanice 190, iz Velikega Podloga 189 in iz Kostanjevice 132. Pionirska desetina z Rake je zasedla prvo mesto in bo zastopala občinsko gasilsko zvezo na okrajnem tekmovanju 11. junija v Trebnjem.

D. K .

iz Brežic Uprava za ceste L R S je pri­

čela obnavljati asfalt na cesti I. reda Brežice — kolodvor. Zgornja površina obloge bo od Doma J L A do kolodvora ob­novljena v nekaj dneh.

in zabavna glasba - 13.30 Na oh-c e t l . . . - 13.50 Od arije do arije - 14.20 Sport in š p o r t n i k i - 14,33 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o in po­zdravljajo — 15.40 S k n j i ž n e g a trga - 16.00 Vedri zvoki - 16.25 IX naj­n o v e j š e g a repertoarja Jugotona — 16.40 M o š k i komorni zbor iz Ce­lja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.13 Po kinu se dobimo - 17.45 Itali­janski pevec Jolmy Dorelli - 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Diver-timento - 18.30 Pozdrav z gora -18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklama in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Jugoslo­vanski ljudski plesi - 20.20 Melo­dije raznih d e ž e l - 21.00 Za prije-ien konec tedna - 22.15 Oddaja za izseljence - 23.05-23.10 Evropsko prvenstvo v boksu - 23.lt/ Do pol­n o č i v plesnem ritmu.

N E D E L J A - 4. Junija

6.00—6.30 Nedeljski -jutranji po­zdrav - 6.30 Veselo na pot — 7.30 Radijski koledar in prireditev dne­va — 7 35 Holandska v o j a š k a god­na - 8.00 Mladinska radijska igra - B.40 Iz albuma skladb za otroke 8.50 Matineja za zabavo — 9.40 Š o ­pek samospevov in klavirskih skladb - 10.00 Se pomnite tovari­š i . . .» — 10.30 Lepe melodije — 10.45 Spoznavajmo svet in domovi­no - 11.45 Orkester Alfred Scholz 12.0') N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o in pozdravljajo -1 - 13.30 Za n a š o vas — 13.45 Koncert per v«»» d"nj. - 14.15 Naš i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o lr. pozdravljajo II, 15.30 Arije, k l Jih radi p o s l u š a t e - 16.00 Humoresjta tega tedna - 16.20 Dunajski v a č k i 16.40 Peli so jih mati moja - 17.00 Za nedeljsko popoldne - 17.30 Ra­dijska Igra - 18.24 Belokranjska rapsodija - 18.34 Polke in v a l č k i d o m a č i h v i ž a r j e v - 19.30 Radijski dnevnik in š p o r t n a p o r o č i l a - 20.03 Z zabavnimi melodijami v novi te­den - 21.00 Mozart v operi - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 3.03 Trije jugoslovanski skladate­lji — 21.50 Pastoralna sonatina za flavto in klavir.

Atletski četveroboj: TRIGLAV-RU-DAR-ČRN0MEU-M0V0 MESTO

Lanski nastop n o v o m e š k i h atle­tov ln atletinj v B programu zvez­ne atletske lige je prinesel lepe uspehe. N o v o m e š č a n l ».o bili med slovenskimi eklpa,m! n a j b o l j š i . N o v n m e š č a n k e pn druge — zn Celjskim Kladlviirjem.

Tudi l e t o š n j e tekmovanje (I. ko­lo bo v nedeljo, 4. junija, v No­vem mestu na stadionu » B r a t s t v a ln e n o t n o s t i « od 9. ure dalje) bo zelo zanimivo. Na sporedu bo za­

nimiv fetveroboj Stilih moških ln treh ž e n s k i h ekip, pravzaprav n a j b o l j š i h slovenskih ekip. kl tekmujejo v B programu iKiadi-vnr. Branik. Olvmolta Ud. tekmu-teto v r a z š l r i p - i e m A programu) Triglava Iz Kranja. Rudarja lx Trbovelj, Partizana I/ CrnomIM in domačega Partizana. Pri žen« skah br> le trobo.1, ker v ("mumija

pitrtaio rrn^ke ekipe.

č e s t i t a j o :

61. K o sem se spet zavedel, je Silver že vse opravi l ; imel je spet berglo pod pazduho in klobuk na glavi. Toda tedaj je segel z roko v žep, izvlekel iz njega piščalko i n nekajkrat zapiskal. Seveda nisem vedel, kaj ta signal po­meni. Sodil sem, da kliče svoje pajdaše. Lahko bi me našl i i n ujeli. Morda tudi mene čaka nož, sem si mis l i l . Izmotal sem se iz grmovja in se splazil na jaso. Še sem slišal, kako so se k l ica l i med seboj, in ti glasovi so m i nabrusili pete.

Tekel sem na življenje in smrt.

62. V mis l ih sem se poslovil od ladje in dobrih tovarišev, kajti kazalo je, da me na pustem otoku čaka od lakote lc smrt. K o sem se ustavil ves v strahu, mi je hotelo skočiti srce iz prsi. Tedaj sem med drevjem opazil temno i n kosma­to postavo, k i se mi jc umaknila za debla. Kazalo je, da mi je tudi tu pot zaprta, kajti postava me je obkoljevala. Najprej sem pomislil na Ijudo-žrce, toda divjak se je vrgel predme na kolena in spregovoril; » Imenujem se Ben Gunn in že

cela t r i leta nisem govoril z l judmi.«

63. š e l e zdaj sem videl, da jc belec in da ima prav prijeten obraz. B i l je ožgan od sonca, ko­smat i n na moč razcapan v svojih cunjah iz jadrovinc. Ogledoval me jc s pravcato radoved­nostjo, božal mojo obleko, čevlje i n roke. Pripo­vedoval mi je o svojem življenju in kako so ga pred leti njegovi tovariši izpostavili. Zaupal m i je, da je bogat, toda hipno mu je šinila prek l ica temna senca. Grozeče me je vp raša l : »Povej , a l i si s Flintovc ladje?« Zdaj me je navdihnila

s rečna misel .

64.—Zaslutil sem v njem zaveznika. Povedal sem mu, da je F l in t mrtev, da pa imamo na ladji Flintovc mornarje, k i nam strežejo po življenju. Tako je zvedel za kašo, v katero je padla naša ekspedicija na Otoku zakladov. Zgrozil se je, ko sem mu povedal, da vodi upornike Dolgi John. Ben je plul nekoč na Fl in tovi ladji skupno s Silverjem. Ponudil je svojo pomoč, če ga bomo rešili stiske in , ko sem mu zagotovil, da je mr. Trelawncy poštenjak in da mu bo rad

pomagal, mu je pošteno odleglo.

KOSOVO POLJE - skladišče rud

1 L e t o š n j i filmski festival V

Cannesu je bil posebno uspe­š e n za Italijanke. Prvo nagra­do je dobila Sofija Loren za svojo vlogo v filmu Cioccara, odrezale pa so se tudi druge njene vrstnice — med njimi Claudia Carclinale (na sliki), k i Je bila na festivalu predstav­ljena kar z dvema filmoma; z » D e k l e t o m s k o v č k o m « in » P o p o t n i c o « .

Tehnika Jc na vseh p o d r o č ­j ih na neustavljivem pohodu. K a sliki je tranzistorski tele­vizijski sprejemnik, k a k r š n e so z a č e l i izdelovati na Japon­skem. T o je prenosen aparat na drobno baterijo. Globok je komaj 23 cm, š i r o k 20 cm in visok 15 cm. Ima vgrajeno an­teno in gra vse skupaj lepo v torbo.

Kosovska planota, obdana z vencem planin Kopaon'ka, Sa­re, Goleša, Cičavice in drugih, je bila pred kak imi 40 mil i jo­ni let dno velikega Paleogen-skega morja, k i se je potem izl i lo skozi »kosovska vra ta« (pri Kačaniškj soteski) v Sre­dozemsko morje. Zato ni ču­dno, da je Kosovo orjaški re­zervoar najrazl ičnejš ih rud­nin. Do podzemskih skladov Kosova so prv i prodrli rudarji iz daljne Saksonske, ki so j ih poklicali Nemanjiči , vladarji srbske s rednjeveške države . T i rudarji so kopali svinec za plošče, s katerimi so tedaj po­kr iva l i palače i n cerkve, ter srebro zal nakit in posodo. V Novem Brdu, V i je še v 14. sto­letju imelo okrog 40.000 prebi­valcev, in v Trepči je cvetelo rudarstvo Saksoncev in D u -brovčanov, k i so tu imel i svojo kolonijo i n b i l i izvrstni rudarji in topilničarji .

Spričo svoje naravne lege v osrčju Balkanskega polotoka je Kosovo kot razkr iž je kara­vanskih poti imelo velik po­men tudi v trgovinski izme­njavi. Se v 14. stoletju so b i l i v Pr iš t in i ve l ik i mednarodni sejmi. Po usodni kosovski bit-

Južno sadje ob naši obali

Ob jugoslovanski morski obali raste danes okrog 100.000 rodovitnih južnih dreves, tako imenovanih agrumov — poma­ranče , mandarine, limone. Vsa ta drevesa dajo ob ugodni le­t in i okrog 50 vagonov sadežev.

Limone uspevajo le v južni Dalmaciji i n č rnogorskem P r i ­morju. P o m a r a n č e pa sežejo vse do severne Dalmacije, ro­dijo tudi na otoku Lošinju. Od južnih sadnih dreves', ki rasto na naši obali, naj laže prenaša mraz mandarina sor­te »unšiju«, k i jo uspešno go­jijo celo v Kopru . Ta manda­rina prenese kar 12 stopinj pod ničlo.

Znano Je, da hotelirji ne do­volijo likati gostom po hote­l ih. Neka londonska gospodi­nja Je izumila pripravo, pr i ­kladen likalnih v obliki ro­č a j a pri k o v č k u , k i pomeni r e š i t e v tega v p r a š a n j a . Sl iki k a ž e t a , kako je treba napravo uporabljati. Ena izmed angle­š k i h tovarn je ž e p r i č e l a serij­sko izdelovati novi likalni!; oziroma k o v č e k .

ki leta 1389, ko so T u r k i uni­čili moč srednjeveške srbske države, je začelo rudarstvo na­glo hirati.

N A K O S O V E M I M A M O P O M E M B N E

R U D N E R E Z E R V E Zadnje raziskave geologov

na Kosovem so dale zelo obe­tajoče podatke: Kosovo ima 46 odst. skupnih jugoslovanskih rezerv lignita, 47 odst. svinca in cinka (s primesjo zlata in srebra), 27 odst. kroma, 32.

odst. magnezita in 14 odst. kaolina. K e r pa področje še n i do kraja raziskano, so verjet­no za lo |e še večje. V zadnjem č a s u ^ o na obronkih Sare našli azbest, v Ibarski dol in i pa ve­l ike količine žvepla.

Samo iz rudnika v Starem trgu so v zadnjih tridesetih le­tih dobil i nad 16 mili jonov ton svinčeno-cinkove rude. To ru­do pa pridobivajo še tudi v drugih krajih. Predeluje jo to­pi lnica z rafinerijo v Zvečanu pr i Kosovski Mi t rov ic i . . Ta

Če hoče svet za vsako ceno naprej...

Vsako leto se ponesreči pov­prečno devetina do ene četr ­tine delavcev. N a 10 tisoč de­lavcev se smrtno ponesreči eden, včasih pa tudi deset de­lavcev. V Z D A imajo vsako le­to okrog 2 milijona za delo ne­sposobnih l judi. 91 tisoč l judi pa umre za posledicami nesreč. Zaradi tega se občutno zmanj­ša narodni dohodek dežele. 1959 so n. pr. v tej ameriški državi ocenili izgube zaradi nesreč i n smrti na 230 mil i jo­nov delovnih dni a l i , izraženo v sredstvih, gospodarske ško­de je bilo 4 milijarde i n 200 milijonov dolarjev. Tudi Fran­cozom nesreče ne prizanašajo, saj cenijo letne izgube zaradi nesreč na 8,5 milijona delov­nih dni . ,

Zanimivo b i bilo, če bi te podatke primerjali z nesrečami v Sloveniji. 1959 je bilo v Slo­veniji 50.505 nesreč pr i delu, pri čemer je 64 l judi umrlo. Na 1000 zavarovancev se je po­škodovalo i n iskalo pomoč 98 l judi. Zaradi nesreč pr i delu pa je bilo izgubljenih 983.679 delovnih dni. Iz s tat is t ičnih po­datkov se v id i . da je bilo naj­več nezgod pr i upravljanju z vozi l i , e lektr ičnim tokom, za­radi vročine itd. T i podatki po­vedo, da se je komaj petina nesreč zgodila pri strojih.

Hitrejša proizvodnja, novi stroji, splošna naglica i n mrzl ič­no iskanje vsega novega povzro­ča, da človek često pozablja na­se, kar dokazuje tudi povečano število nesreč v manj razvitih državah , ki se šele modernizi­rajo.

840 gramov težak novorojenček

V splošni bolnišnici v K a r ­lovcu je bi la nedavno rojena punčka, ki je tehtala 1000 gra­mov in je bila dolga 37 centi­metrov. Cez pet dni je bilo dete težko samo še 840 gra­mov. S k r b i zdravnikov je uspelo, da so novorojenčka re­šili. Po 32 dneh je b i l .spet te­žak 1000 gramov, 109 dni ka­sneje pa je ta »najlažji paci­ent« kar lovške bolnišnice teh­tal že 3150 gramov, kar je za novorojenčka normalna teža.

m ZASLUŽNI UČENJAK

Učitelj je govoril o velikem iznajdhelju Edisonu, ki je med mnogimi drugimi stvarmi izu­mil tudi žarnico. Ko se je Ton­ček vrnil iz šole, je navduše­no rekel mami:

. »Pomisli, kasne zasluge ima Edison! Ce bi ne bilo njega, bi morali sedaj gledati televi­zijo ob sveči adi petrolejski svetilki.t

C A R I N S K A Carinik na meji vpraša sta­

rejšo žensko: »Vino? Žganje? Kava?"

»Naa« mu odgovori ženska. »Ce pa že imate limonado...«

N A R O B E R A Z U M E L A Zaradi pomanjkanja prosto­

ra so morali pevci imeti vaje kar v gostilni. Pa vpraša hčer­ka mamo: Kako, da gre oč'<a vsak večer pet, saj ne zna not?*

»Not le zna priti, not! Samo ven ne«

U M E T N I K Jurček se doma uči igrati na

violino. Nenadoma pozvonijo na vratih miličniki. »Kaj pa je?« preplašeno vpraša oče.

»Iz tega stanovanja je od­mevalo vpitje žene, kot da jo kdo davi«.

I N F O R M A C I J A »Prosim vas, kje na morju

so najdražji hoteli in gosti­šča?"

»Ali boste šli tja na po­čitnice?«

»Ne! Ravno tja ne!«

K D O R VPRAŠA, Z V E »Draga, koliko jantov si že

pustila doslej?' »Koliko? Ti boš peti.«

N E O P A Z E N »ALi veš, da bi bil Tine odli-

čfirTtetektiv: že ves mesec ho­di za Marico, pa ga sploh še ni opazila...«

D O M I S E L N O S T »Dajanje napitnine je za

naš kolektiv žaljivo« piše v restavraciji. Pri izhodu je pa nabiralnik z napisom: »Tukaj vrzite za našo užaljenost.«

LETOŠNJI M A J

topilnica je največja v Evropi in med njenimi proizvodi so cinkov klorid, cinkov koncen­trat, piri tni koncentrat, sv in­čene zlitine, t rdi in rafinirani svinec, bizmut, elektrolitno zlato in srebro. Doslej je »Trepča« dajala okrog 80.000 kg srebra letno. V kratkem bo »Trepča« začela graditi tovar­no svinčenih akumulatorjev in industrijskih celic in bo zanje sama dajala surovine. V K o ­sovski Mi t rovic i gradijo veliko tovarno superfosfata, k i bo kot svojo surovino izkoristi la prav­cati hrib — okrog 12 milijonov ton — jalovine, k i jo iz svoje topilnice meče »Trepča« in k i vsebuje 3,750.000 ton žvepla, 5 mtlijonov ton železa, 400.000 ton mangana itd.

11 M I L I J A R D T O N L I G N I T A T i »barvani« zakladi Kosova

pa bodo kmalu dobil i svojega tekmeca — »črnega«. Sloj l i g ­nita leži komaj 50 metrov pod površjem in strokovnjaki ce­nijo, da ga je v vsem Kosov­skem bazenu okrog 11 mil i jard ton. Te, celo v evropskem me­rilu velike rezerve so komaj načete. Rudnik »Kosovo« daje letno 600.000 ton lignHa, v Do­brem selu pa gradijo velik, moderen površinski odkop, k i bo že takoj v začetku dajal nad milijon ton lignita letno. K o bodo zgradili še kombinat za eksploatacijo, računajo, da bo letna proizvodnja lignita 11 mil'jonov ton. Z dograditvijo velike termoelektrarne se bo na Kosovu razvila vel ika in pomembna kemična industrija.

(Po »Pres servisu«)

Kubanski premier Fidel Castro je te dni spet sprožil velik hrup v Z D A s svojim predlogom, da b i zamenjal 1200 diver-zantov, ujetih v zadnjem ponesrečenem napadu na Kubo, za 500 poljedelskih traktorjev. Američani so Castra napadli, da hoče trgovati z življenji, on pa j ih je zavrnil, da bodo v na­sprotnem primeru vsi prišli pred ljudsko sodišče. Dodal je še, da bi Kuba, če bi sprejeli omenjeni predlog, dobila vsaj delo­ma povrnjeno škodo, ki jo je mladi revolucionarni deželi po­vzročila ameriška intervencija. Zdaj tečeta v Z D A kampanja in nabiralna akcija za nakup omenjenih traktorjev, da bi tako rešili ujetnike Kubancev. Na čelu nabiralne akcije je žena pokojnega predsednika Roosevelta Eleonora. Na s l ik i : kubanski premier Fidel Castro govori pristašem o svojem predlogu Američanom.

ŠEST ZANIMIVIH • V čebel jem roju je 15 do 20 tisoč čebel. • Najstarejši most v Evropi je b i l zgrajen v Grčiji 3500 let pred naš im štet jem. Spajal je mesti Nauplius in Epidaurus. • V peruanskih And ih leži najviš ja njiva na svetu — ima 4119 metrov nadmorske višine. Na nji raste krompir.

• Lesna gmota v vseh gozdo­vih sveta zajema 160 mil i jard kubičnih metrov. Povprečno 56 kubikov na enega prebival­ca zemlje.

• Pred 60 leti je živelo v me­stih Z D A 300 tisoč ljudi, danes pa 100 milijonov.

• Letno natrgajo na svetu okrog 20 milijonov ton grozd­ja.

Kateri dan si potovala v Za­greb?«

»Čakaj, ne bo težko določiti! Aha, ravno takrat, ko je sijalo sonce.*

A l Brook, imenovan »Angel«, je skrb­no zalepil kuverto in napisal naslov. Potisnil je pismo na sredo pisalne m i ­ze, prižgal cigareto in se z lekni l v na­slanjač.

»Da,« je zabrundal. »Helena je pa­metno dekle, zato ne bo v skrbeh . . . Toda Chup bo kar norel. Jutr i se začne lov, racije in podobne reči. Chup se bo gotovo pozanimal za moje zdravje in me zaprosil, da mu med kronanjem ne zginem izpred o č i . . . Pa mu ne morem pomagati! Naki t i raznih pr inčev i n ma-haradžev me res ne zanimajo. To bi Chup lahko v e d e l . . . A l i tale druga stvar je pa le zanimiva.«

In začel je naštevat i na prste: »Prv ič : . skr ivnos tnos t ! Drugič: nevar­

nost! Tret j ič : negotovost! Torej vseka­kor bolje, kakor pa ukrasti kakemu maharadž i nekaj piškavih diamantov. Sploh pa sem Chupa že sit. Malo spre­membe mi res ne bo š k o d i l o . . .«

In A l Brook — Angel se je zamisli l . Ura nad njegovo glavo je odbila pol­

noč. »Prišel je čas!« je zabrundal. Vstal je, zazehal in se pretegnil. Nato

je urno stopil v knjižnico in potegnil s police neko knjigo. V nastalo odprtino je potisnil roko in obrnil gumb. Del knjižnice s knjigami se je odpri in skozi to odprtino je Angel zginil , prej pa je še pogledal, če je v sobi vse v redu.

K o so se za njim zaprla skrivna vra­ta, je stopil v udobno opremljeno sobico. V miznici je odprl srednji predal, poln revolverjev raznih velikosti in kalibrov. Izbral je brovvning kalibra 7.35 in ga pregledal. Por ini l ga je v zadnji žep, zatem pa vzel iz predala še tanko, ostro bodalo v usnjenem toku, si ga z jermen-čkom privezal na komolec i n potegnil čezenj rokav. Preskusil je, če bodalo lahko potegne i / , nožnice. K o je videl, da mu to zlahka uspe, si je izbral na zidu točko in je iz daljave treh metrov zalučal vanjo bodalce. Konica se je za-pičila točno v sredino točke. A l Brook se je zadovoljno nasmehnil in ploskato bodalce spet potisnil v nožnico pod rokav.

Cez nekaj minut je stopil na ulico in si prižgal cigareto. Odšel je po ulici, ki je bila zavita v gosto londonsko meglo, in se naglo ustavil na vogalu. Ura nn bližnjem stolpu je odbila pol ene. V tre­

nutku, ko je A l Brook preverjal čas na svoji zapestni uri , je iz megle potiho pripeljal avtomobil in se ustavil nekaj metrov pred njim.

Angel je dvigni l glavo. Avto je b i l kra­sen »Rolls Roys« elegantne aerodinamič­ne oblike, črn, z jeklenimi okraski. Luči je imel ugašene.

Sirena je zatrobila z globokim basom, pridušeno, najprej kratko, nato dolgo in spet kratko. Angel je odločno stopil k avtomobilu in potrkal šoferju na okno. Šofer v l ivrej i je pogledal ven in Angel mu je rekel:

»VValread!« Šofer je brez besede odprl vrata. A n ­

gel se je usedel k njemu in avto je ne­sl išno zdrsnil v megleno londonsko noč.

Po polurni vožnji se je l imuzina usta­v i l a pred neko vi lo v Fallendon Streetu, v predmestju Chingford. To je bilo no­vo predmestje s številnimi vi lami, vrto­v i in parki. Široka ulica je bi la povsem prazna.

Angel je stopil iz avtomobila in se znašel pred železnimi vrati . Šofer mu j ih je odklenil , nato pa med visokimi topoli z žepno baterijo osvetljeval pot.

Na koncu drevoreda je stala elegant­na, v tudorskem stilu zgrajena vi la , ob­rasla z bršl inom. Šofer se je povzpel po stopnicah, odprl vrata in spustil A n ­gela v vilo.

»Lepa priložnost, da zakoljejo človeka brez neljubih prič!« si je mis l i l A l Brook-Angel.

Toda predsoba, v katero je stopil, je bila izredno prijetna, osvetljena s prita­jeno lučjo; topla, udobna in bogato ob­ložena z lesom.

Lnkaj z resnim obrazom je vzel A n ­gelu plašč in klobuk in odprl neka vrata.

Angel se je znašel v vel iki , luksuzno opremljeni sobani. V kaminu je pla-mencl ogenj, pred njim je pa stala klubska garnitura. S širokim zamahom je lakaj pokazal naslanjač pred kami­nom in rekel:

»Izvolite, gospod! Gospodar takoj pri­de. Želite whisky ali l iker?«

Angel je pr ivol i l , da mu je lakaj na-točil whi»ky s sodo in postregel s c i ­garo.

Se opazil ni . kdaj je lakaj potiho od­šel. Sedel je pred kaminom in kadil

Nenadoma je za seboj zaslišal korake. Pred nj im je stal visok možak kakih

š t i r ideset ih let, krepak, ostrih in odloč­nih potez. Imel je sivomodre oči, lasje na sencah so mu osiveli. Oblečen je bil v eleganten smoking.

Angel je vstal in prišlec mu je segel v roko.

»VValread!« se je predstavil po doma­če. »Kako se imate, mister Brook? Opro­stite, da ste me morali čakati , toda ravno ko ste prišli, sem govoril z Nevv Yor -kom.«

»Prav prijetno sem se počutil!« je od­govoril Angel . »Tako udobno je tule pri vas. 2e dolgo nisem bi l v tako okusno urejeni h i š i . . . - .

VValread mu je pokimal v zahvalo in se usedel.

»Mister Brook,« je začel, ko je obema natočil whisky, »že dolgo vas poznam. Iz časnikarskih poročil. Vem za vsa va­ša dejanja. N i mi treba poudarjati, ka­ko občudujem vašo razumnost, iznajdlji­vost, genialnost vaših kombinacij, vašo hrabrost . . . Američani znamo ceniti l j u ­di , kakor ste v i . Toda na žalost so pri nas r e d k i . . . In to pomanjkanje močno o b č u t i m o . . .«

» D a « je odgovoril A l Brook, »Ame­ričani ste preveč poslovni. Za vas je denar vse.«

VValread se je nasmehnil: »Mislim, mister Brook, da tudi v i ne

zaničujete zlata!« »Res n e « je odgovoril Angel in izpi l

\vhisky, »ali za nas Angleže pomeni de­nar le sredstvo, k i nam pomaga do za­dovoljstva, za vas pa je denar — končni c i l j . Da bi ga dobili , ste pripravljeni ce­lo delati.«

VValread se je nasmejal. »Vidite." je nadaljeval Angel , »jaz n i ­

kdar ne bi mogel delati zato, da bi si nabral denarja. Toda zame jo to neke vrste šport, povezan z razburjenjem in nevarnostjo. Nisem bogsigavedi kako bogat, imam pa dovolj, da bi na primer lahko igral golf ali pa zbiral paragvaj­ske metulje do konca življenja. Celo če bi umrl v svojem devetindevetdesetem letu, bi imel še dovolj denarja, da si oskrbim lep pogreb z ganljivimi govori, z godbo in obš i rn im č lankom v ,Time-su'. Toda če bi tako živel hi mi bilo ; ' rašnnsl 'o dolečas •