KAZENSKO PROCESNO PRAVO

TIPI KAZENSKEGA POSTOPKA 1. Naštejte tri poglavitne vrste kazenskega postopka, ki so se oblikovale skozi zgodovinski razvoj

kazenskega procesnega prava?a.) Obtožni (akuzatorni) b.) Preiskovalni (inkvizitorni)c.) Mešani (akuzatorno-inkvizitorni)

2. Predstavite bistvene značilnosti akuzatornega kazenskega postopka!Kljub temu da je akuzatorni postopek najstarejša oblika kazenskega postopka, je bil to najbolj demokratičen kazenski postopek z najugodnejšim položajem obdolženca. Izoblikoval se je že v antični Grčiji, svoj vrhunec pa je doživel v času rimske republike. Značilnosti:

Zasnovan je na ideji spora med dvema enakopravnima strankama. Temeljne procesne funkcije (obramba, obtožba in sojenje) so strogo ločene. Kazenski postopek se začne s tožbo tožilca zoper določene osebo. Dokazno breme nosi tožilec. Edina dolžnost obtoženca je, da se udeleži kazenskega postopka in se izjasni o obtožbi (ali je in do

kolikšne mere je utemeljena). Ni dolžan izkazati svoje obrambe, ima pa pravico, da dokaže, da ni kriv. Položaj sodišča je nepristranski, objektiven, razsodniški. Je samo pasivni opazovalec dokaznih

aktivnosti strank in ocenjevalec uspeha njihovega dokazovanja v sporu. Odloča neposredno. Sodišče ni vezano na formalna dokazna pravila. Dokaze presoja prosto, nevezano na kakršnakoli

dokazna pravila. Presoja po principu logike in izkustva (racionalna dokazna pravila) ter po načelu neposrednosti (ustnost, ogledovanje predmetov dokazovanja).

Kontradiktornost (vsa procesna dejanja se izvajajo v navzočnosti obeh strank, ki imata pravico do nasprotovanja trditvam nasprotne stranke, replike)

Glavna obravnava je praviloma edini stadij kazenskega postopka (če obsega tudi pripravljalni postopek, ima tudi ta akuzatorni značaj).

Postopek poteka javno. Postopek poteka ustno. Kot pravilo za presojo dokazov se uporablja načelo in dubio pro reo (v dvomu je treba odločiti

obdolžencu v prid). Ni oficialne maksime.

3. Katere so bistvene značilnosti inkvizitornega kazenskega postopka! Ali sta pojma »inkvizitorni« in »inkvizicijski« postopek identična?

Značilnosti: Ni strank. Obdolženec (inkvizit) je le objekt kazenskega postopka. Ni zagovornika (če ga je obdolženec lahko ime, so bile njegove pravice močno omejene in je bil zato za

izid postopka nepomemben). Za obrambo je skrbelo sodišče po lastnem preudaru, če je ocenilo, da je potrebna. Izhajal je iz domneve krivde in ne iz domneve nedolžnosti (cilj kazenskega postopka je bil obdolžencu

dokazati krivdo). Priznanje pravice do obrambe je bilo po takratnem pojmovanju ovira za uresničitev tega cilja.

Začetek postopka je preiskava. Začel jo je preiskovalni sodnik (inkvirent) po uradni dolžnosti, ko je na kakršenkoli način izvedel za kaznivo dejanje (oficialna maksima).

Postopek se je lahko začel tudi na podlagi indicev (domnevanj, sumničanj). Vse tri temeljne procesne funkcije obtožbe, obrambe in sojenja so združene v rokah sodišča, niso

ločene. Sodišče po uradni dolžnosti izvaja dokaze, za katere oceni, da so potrebni. Težišče kazenskega postopka je preiskava in ne glavna obravnava (sojenje in presoja sta samo formalni

sklepni del preiskave). Preiskovalno načelo (inkvizitorna maksima) je načelo formalne resnice. Ocena dokazov je vezana na

formalna dokazna pravila, ki so bila abstraktno in vnaprej določen z zakonom, in niso bila prepuščena prosti presoji sodišča. Zakon je določal, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko štejejo, da določeno pravno relevantno dejstvo obstoji.

Za obsodbo za najhujša kazniva dejanja je bilo potrebno obdolženčevo priznanje. Če ni bilo dano prostovoljno, da je bilo treba doseči z mučenjem. Obdolženčevo priznanje je veljalo za kraljico dokazov (confessio est regina probationum). Priznanje so preverili. Če je bilo lažno, so ga ukorili z lažjo telesno kaznijo in nadaljevali s torturo. Če priznanja ni bilo mogoče izsiliti niti s torturo, so obdolžencu začasno

1

odpustili kazenski pregon. Nepopolno dokazana krivda je bila izenačena z delno krivdo, mučenje pa se je delno pojmovalo kot kazen. Obdolženca je zadela blažja kazen. Če ni mogla biti izrečena, je bilo mogoče izreči oprostilno sodbo.

Institut začasne odpustitve sojenja (absolutio ab instantia) je ustvarjal možnost ponovnega sojenja. To pomeni, da niso poznali načela prepovedi ponovnega sojenja (ne bis in idem).

Niso priznavali pravila in dubio pro reo. Preiskava je bila tajna. Sodišče je sodilo le na podlagi listinskih dokazov, zapisnikov, ki jih je v zvezi z opravljenimi

preiskovalnimi dejanji sestavil inkvirent. Uporaba iracionalnih dokaznih sredstev (ordalije, tortura)

Inkvizicijski postopek je poseben kazenski postopek, ki je bil uveden za pregon verskih deliktov. Uvedla ga je rimskokatoliška cerkev, da bi ohranila disciplino ter položaj in čistost verskega nauka. V ta namen je papež pooblaščal posebne sodnike, inkvizitorje, da na območju, za katerega so bili pristojni, zatirajo krivoverstvo. Kot verska kazniva dejanja so šteli krivoverstvo (hereza), verski razkol (shizma), odpadništvo od krščanske vere (apostazija) in čarovništvo (magija). Postopek se je začel po uradni dolžnosti preko izrednih cerkvenih sodišč. Inkvizitor je bil tudi pooblaščen soditi ob morebitnem sumu kaznivega dejanja. Za pridobitev priznanja so uporabljali torturo. Da so šteli priznanje za verodostojno, je moralo biti ponovljeno nekaj časa po prestanem mučenju. Če je bilo priznanje zanikano, se je tortura nadaljevala. Možnosti obdolženčeve obrambe pa ni onemogočala le tortura, ampak celoten način dokazovanja. Obdolženec ni bil seznanjen z imenom ovaditelja in z imeni prič. Pričale so lahko tudi osebe, ki so bile pričanja nesposobne (ker jih je npr. zadela infamija zaradi krivoverstva).

4. Opredelite bistvene značilnosti mešanega kazenskega postopka!Skonstruiran je po eklektičnem načelu in je rezultat sinteze dveh nasprotujočih si načel, inkvizitornega in akuzatornega. Značilnosti:

Deli se na dva temeljna stadija: pripravljalni postopek (preiskava) in glavno obravnavo (sodba in njena razglasitev). Med ta dva stadija je vključen še tretji prehodni del: postopek obtoževanja z morebitno kontrolo obtožbe.

Pripravljalni postopek je v glavnem zasnovan po vzoru preiskave v inkvizitornem tipu, s to razliko, da v njem ni več uporabljena tortura.

Začne se po uradni dolžnosti, na pobudo državnega organa, državnega tožilca, ne glede na voljo oškodovanca.

Funkciji pregona in sojenja sta ločeni. Funkcija pregona je v pristojnosti državnega tožilca, funkcijo preiskave pa izvršuje poseben organ sodišča, preiskovalni sodnik. Namen te delitve je zagotoviti objektivnost organa, ki opravlja pripravljalni postopek. Organ, ki daje pobudo za uvedbo kazenskega postopka, mora biti do določene mere prepričan, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. Namen preiskave preiskovalnega sodnika je zbrati dokaze, na podlagi katerih je mogoče odločiti, ali naj se zoper obdolženca vloži obtožnica ali pa naj se kazenski postopek ustavi, ter zbrati dokazno gradivo, o katerem se bo presojalo na glavni obravnavi.

Preiskovalni sodnik ne oblikuje obtožbene hipoteze, le preverja obtožbeno tezo s stališča okoliščin, ki jo utemeljujejo in s stališča okoliščin, ki ji nasprotujejo. V tem pogledu ne moremo govoriti o inkvizitornosti.

Pripravljalni postopek je tajen, pravica do obrambe pa je v različnih evropskih državah različno omejena. To so elementi inkvizitornega postopka.

Če je obdolženec obtožen, preide kazenski postopek v stadij glavne obravnave. Sodišče razsoja na podlagi obravnave, ki jo je samo izvedlo po načelu kontradiktornega postopka, v

katerem ob sodišču sodelujeta tudi obe stranki. Na glavni obravnavi imata obe stranki pravico navajati dokaze.

Obdolženec ima neomejene procesne možnosti za obrambo. Sodišče presoja dokaze neposredno in prosto po načelu ustnosti in javnosti. Preiskovalna ali inkvizitorna maksima (inkvizitorni element) pomeni, da sodišče na glavni obravnavi po

uradni dolžnosti ugotavlja resnico o dejstvih, na katerih bo zasnovalo svojo sodbo. Pobuda zbiranja dokaznega gradiva je v pristojnosti strank in sodišča (akuzatorni samo stranke). Sodišče skrbi za vodenje postopka, za vzdrževanje reda, poleg tega pa skrbi tudi za razjasnitev vseh okoliščin, ki so obtožencu v prid in breme. Sodišče lahko na glavni obravnavi zbira in ocenjuje dokaze tudi na podlagi lastnih spoznanj o tem, kaj je predmet dokazovanja in kako naj se preveri verodostojnost dokazov.

Pravica tožilca, zagovornika in sodišča, da obdolžencu zastavljajo vprašanja. Obdolženec se ni dolžan zagovarjati.

2

5. Kateremu tipu kazenskega postopka ustreza postopek, uzakonjen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP)?

Mešanemu tipu kazenskega postopka.

6. S pomočjo določb ZKP poiščite: inkvizitorne elemente v fazi preiskave

pred začetkom preiskave preiskovalni sodnik zasliši obdolženca (169 ZKP), zaslišuje pa se ga tudi v preiskavi (227-233 ZKP)

ko izda sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja ne glede na predlog strank, temveč tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo kazenskega postopka (176 ZKP)

preiskovalni sodnik zbira nadaljnje dokaze samo na predlog strank, če je priznanje jasno in popolno in je podprto z drugimi dokazi (232 ZKP)

akuzatorne elemente v fazi preiskave pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov je mogoče odrediti le po opravljenem kontradiktornem

naroku (240a/II), predlogu za podaljšanje pripora se lahko obdolženec in njegov zagovornik pisno izjasnita (205/II ZKP) preden preiskovalni sodnik odloči o zahtevi državnega tožilca, zasliši osumljenca, ali povabi državnega

tožilca in tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava, k sebi, da pojasnita okoliščine, ki so pomembne za odločitev o zahtevi (169 ZKP)

pravica, da so državni tožilec, obdolženec in oškodovanec navzoči pri procesnih dejanjih, stranki in zagovornik lahko postavljajo obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja – možnost da se sam izjasni v zvezi z dejstvi, ki ga obremenjujejo

ko preiskovalni sodnik prvič zaslišuje obdolženca, mu mora povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev (5/I ZKP), njemu pa mora biti omogočeno, da se izjasni o dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo in ki so mu v korist (5/II ZKP) ter da si ogleda dokazne predmete (tudi zagovornik) (73 in 128/II ZKP)

obdolženec, njegov zagovornik in upravičeni tožilec imajo pravico do vpogleda v spis (73 in 128/II ZKP)

obe stranki lahko predlagata preiskovalnemu sodniku, naj opravi posamezna preiskovalna dejanja (177 ZKP)

če katera od strank ni bila navzoča pri preiskovalnem dejanju, jo preiskovalni sodnik obvesti, da se lahko v določenem roku s temi dokazi seznani (183 ZKP)

inkvizitorne elemente v fazi glavne obravnave obdolženca se zasliši tudi na glavni obravnavi (324-328 ZKP) če je priznanje obdolženca na glavni obravnavi še tako popolno, to ne odvezuje sodišča, da izvede tudi

druge dokaze (330 ZKP) sodišče prebere zapisnike o ogledu zunaj glavne obravnave (hišna ali osebna preiskava, pripoznava

oseb, predmetov ali kraja storitve, zaseg stvari), predloži listine, knjige, spise in druga pisanja ter reproducira zvočni ali slikovni posnetek o opravljenem preiskovalnem dejanju (339/I ZKP)

predmeti, ki utegnejo prispevati k razjasnitvi stvari, se lahko obdolžencu pokažejo, po potrebi pa tudi pričam in izvedencem (339 ZKP)

sodišče po uradni dolžnosti prebere zapisnike o izpovedbah prič, soobdolžencev ali že obsojenih udeležencev o kd ter zapisnike o izvidu in mnenju izvedencev (pod pogoji 340 ZKP)

akuzatorne elemente v fazi glavne obravnave stranki sta lahko navzoči pri zaslišanju prič in izvedencev še pred glavno obravnavo, če ti na njo ne

bodo mogli priti (291/I in III ZKP) če na glavno obravnavo ne pride državni tožilec, se ta preloži (306/I ZKP), če ne pride obdolženec, se

lahko opravi v njegovi odsotnosti pod pogoji v 307 ZKP če ne pride zagovornik in so obdolženec ne vzame drugega, se glavna obravnava preloži (308 ZKP) glavna obravnava se začne z branjem obtožnice (321/I ZKP), obdolženec in zagovornik lahko na njo

odgovorita in zavzameta do nje stališče (322 ZKP) navzkrižno zasliševanje – obdolžencu postavlja vprašanja najprej tožilec, nato zagovornik (324/II ZKP) stranki in oškodovanec smejo do konca glavne obravnave predlagati, da se raziščejo nova dejstva in

priskrbijo novi dokazi (329/IV ZKP) po končanem zaslišanju vsake priče in izvedenca in po branju vsakega zapisnika predsednik senata

vpraša stranki, ali imata kakšno pripombo oz. dokazni predlog (342 ZKP)

3

v sklepnem govoru imata stranki pravico, da odgovorita na navedbe nasprotne stranke, zadnjo besedo pa ima vselej obdolženec (349 ZKP)

KAZENSKO PROCESNO PRAVO KOT ZNANOST7. Predstavite razmerje med pojmoma kazenskega postopka in kazenskega procesnega prava!KPP ni le področje zakonskega urejanja kazenskega postopka, ampak tudi znanost o njegovih temeljnih institutih. Kazenski postopek je predmet KPP. Po eni strani je KPP sistem pravnih norm, ki urejajo kazenski postopek tako, da določajo njegove subjekte in njihova procesna dejanja, z namenom, da se ugotovi, ali je določena oseba res storila kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovorna in če je, kakšne naj bodo kazenskopravne posledice. Po drugi strani pa je namen KPP kot znanosti jasno opredeliti kazenski postopek ne le kot predmet normiranja, temveč tudi kot objekt preučevanja. Takšno preučevanje zahteva:

o Definicijo pojma KPPo Upoštevanje različnih vrst KPP in njihov nameno Ustrezno metodologijoo Poznavanje spoznanj dopolnilnih znanostio Razlikovanje KPP od drugih pravnih področijo Teoretično analizo in definicijo pojma kazenskega postopka

8. Katere vrste kazenskega procesnega prava poznamo v teoriji!REDNO IN IZREDNORedno upošteva vsa temeljna načela določenega procesnega sistema. Pri nas je predvideno za kazniva dejanja, za

katera je predpisana kazen zapora nad tri leta (torej v zvezi s kazenskim postopkom pred okrožnim sodiščem).

Izredno odstopa od nekaterih strogih zahtev rednega KPP iz razlogov opurtunitete. Povezano je s skrajšanim kazenskim postopkom, ki predviden za lažja kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let (pristojnost okrajnih sodišč).

SPLOŠNO (GENERALNO) IN POSEBNO (SPECIALNO)Redno KPP se deli na splošno in posebno.Splošno velja za vse subjekte na celotnem območju neke države oziroma na območju uporabe tega prava, če ni

izrecno določeno kaj drugega. Posebno ima omejen obseg uporabe. Omejitev se nanaša na določen krog oseb (intuitu personae), na določen

krog kaznivih dejanj (ratione materiae) ali na določeno območje (lokalno KPP). Norme posebnega KPP se od norm splošnega KPP razlikujejo po tem, da urejajo ožje pravno področje. V ZKP obstajajo posebne določbe za skrajšani postopek, posebne določbe za postopek proti mladoletnikom ter določbe o vrsti posebnih postopkov:o Postopek za uporabo varnostnih ukrepov, za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter denarja ali

premoženja nezakonitega izvora in za preklic pogojne obsodbeo Postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in o prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbeo Postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareho Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencevo Postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo, in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno

obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostosto Postopek za izdajo tiralice in razglasa

TEMELJNO IN DOPOLNILNO (glede na akt/predpis, ki določa KPP)Temeljno vsebuje ZKP.Dopolnilno zasledimo v drugih predpisih, ki zadevajo institute KPP. To so zakoni (glej vire), norme

mednarodnega KPP in judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice.

GLAVNO IN STRANSKOGlavno zadeva izključno kazensko procesno materijo.Stransko se nanaša na normativne akte, ki urejajo pravno materijo drugih področij, vendar vsebujejo posamezne

določbe, ki zadevajo tudi KPP ali nanj vplivajo in se nanašajo na organizacijo organov kazenskega postopka (primer: KZ – določbe o pogojih za zastaranje kazenskega pregona / določbe, ki določajo pogoje za kazenski pregon na zasebno tožbo / določbe, ki opredeljujejo, katera dejanja se preganjajo na predlog).

TRAJNO IN ZAČASNO

4

Trajno je, če njegova veljavnost ni vnaprej določena.Začasno je, če je njegova veljavnost vnaprej določena.

NOTRANJE (NACIONALNO) IN MEDNARODNOSodobno mednarodno KPP je rezultat splošnih načel, vrednost in pravil s področja morale in filozofije. V

današnjem času kriminaliteta prestopa nacionalne meje in dobiva mednarodne razsežnosti. Preprečevanje takšne kriminalitete zahteva poseben sistem norm kazenskega materialnega on procesnega prava, o katerih so se posamezne države mednarodne integracije sporazumele, da jih bodo upoštevale kot sestavni del svojega notranjega, internega prava. Tako se oblikuje mednarodno kazensko pravo kot samostojna pravna veja. Norme mednarodnega KPP izvirajo iz notranjega prava najbolj razvitih in civiliziranih držav. Zato lahko mednarodno KPP opredelimo hkrati kot mednarodno in domače z značilnimi medsebojnimi vplivi. To je najbolj očitno na področju varovanja temeljnih človekovih pravic (pravice do prostosti, varnosti, poštenega postopka in zasebnosti).

Mednarodno KPP postaja integralni del nacionalnega prava s sklenitvijo mednarodnih pogodb oziroma z njihovo ratifikacijo. Tako se mednarodno KPP uresničuje skozi proces unifikacije → poenotenje po metodah asimilacije, harmonizacije (usklajevanja) in nevtralizacije tistih določb domačega kazenskega prava, ki niso v skladu z mednarodnim kazenskim pravom. To pomeni, da s spoštovanjem mednarodnega kazenskega prava države v določenem obsegu odstopajo od svoje suverenosti in zavestno opuščajo lastne partikularne in nacionalne interese v prid spoštovanju človekovih pravic. Takšno mednarodno sodelovanje je mogoče ob upoštevanju temeljnih mednarodnopravnih načel: Načelo solidarnosti in sodelovanja med državami sveta Načelo zaupanja med državami Načelo eliminiranja lastnih partikularnih in nacionalističnih interesov Načelo pravičnosti Načelo varstva človekovih pravic Načelo humanosti

8 URSKako ravnati v primeru kolizije med Ustavo RS in mednarodno pogodbo? Mednarodne pogodbe so na ravni med

ustavo in zakonom. Zakoni morajo biti v skladu tako z ustavo kot z mednarodnimi pravnimi akti. Tako je zagotovljen varnostni mehanizem, ki zavrača uporabo tistih mednarodnih pravnih aktov, ki bi bili na nižji ravni spoštovanja človekovih pravic kot je naša ustava.

9. Opredelite razmerje med kazenskim procesnim in kazenskim materialnim pravom (predstavite obe koncepciji, ki sta se razvili v zvezi s tem razmerjem)!

Ti dve pravni področji sta v najtesenjši medsebojni funkcionalni zvezi.V sodobnem pravu tvorita KMP in KPP dva ločena avtonomna sistema pravnih norm. Izoblikovala sta se kot

odraz spoznanja, da ima njuno razlikovanje politični, nomotehnični in didaktični pomen ter da sta lahko predmet preučevanja s stališča kazenskopravne znanosti tako z materialnega kot s procesnega stališča. Kljub težnji po njunem jasnem razlikovanju pa se v teoriji ponovno porajajo stališča, da je takšna ostra delitev pretirana tako kot je pretirana trditev, da je KPP kot instrument kriminalitetne politike zgolj sredstvo za uresničevanje KMP (problematika instrumentalizacije KPP).

Po tradicionalnem pojmovanju je KPP instrumentalne narave, ker je sredstvo za ugotavljanje, ali stoji med državo in domnevnim storilcem kd kazenski materialnopravni odnos. S predpisi KMP določa država načelni odnos, ki nastane z izvršitvijo kd med njo in njegovim domnevnim storilcem. Zgradba KMP je oprta na tri njegove temeljne/splošne pojme (genus proximus): kaznivo dejanje, kazenska odgovornost in kazenske sankcije. Mogoče jim je podrediti sleherni pojem KMP, če so materialne merila jasna (nullum crimen sine lege certa), če so jasno določena merila za presojanje kazenske odgovornosti (nulla poena sine culpa) in če so določena merila za izbiro in odmero kazenskih sankcij (nulla poena sine lege).

Z določbami KMP je določeno bistvo kazenskopravne materije in hkrati s tem abstraktni predmet KPP (zato nekateri pojmujejo KPP tudi kot kazensko pravo v ožjem pomenu). Odnos med KMP in KPP pogojuje dejstvo, da je obstoj kd vselej hipotetičen in to tako dolgo, dokler ni s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da obravnavani dogodek ustreza pojmu določenega kd. Država mora s pomočjo svojih pristojnih organov ugotoviti ali je obravnavani dogodek kd, kdo ga je storil, ali je storilec kazensko odgovoren in če je, kakšna sankcija naj se mu izreče. Takšno ugotavljanje je mogoče le v skladu z normami, ki jih določa KPP. To pomeni, da sta si KMP in KPP v odnosu vsebine in oblike – forme (zaradi tega KPP imenujemo tudi formalno kazensko pravo). Ni mogoče doseči uporabe KMP brez KPP.

Do kolikšne mere je KPP odvisno od KMP? Je lahko KPP avtonomno področje? V zvezi s tem sta se razvili dve koncepciji odnosa:

INSTRUMENTALNA(ANCILARNA) KONCEPCIJA:

5

Ta pogled je značilen za kontinentalen tip kazenskega postopka, ki izhaja iz inkvizitornega načela. KPP je instrumentalne narave, ker se z njegovo pomočjo uresničuje KMP. Je instrument kriminalitetne politike, saj stremi predvsem k temu, da se ugotovi kd in storilca kaznuje. To zavira težnjo po varstvu človekovih pravic v kazenskem postopku, s tem zavira akuzatornost kazenskega postopka in mu odreka avtonomno naravo. Takšen pogled prezre, da je namen kazenskega postopka dvojen: da ne bo nihče, ki je nedolžen, obsojen, kazensko odgovornemu storilcu pa bo izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa zakon ter da se učinkovitost kazenskega postopka ne meri po njegovem rezultatu, temveč po njegovi pravičnosti (ali so bile obema strankama zagotovljene enake možnosti vplivati na izid). Potrebno je namreč iskanje materialne resnice, ki ne sme biti cilj kazenskega postopka, ampak sredstvo, spomočjo katerega se ugotavlja, do kolikšne mere so v obtožbi zatrjevana dejstva resnična.

AVTONOMNA KONCEPCIJA:Poudraja, da je avtonomija KPP v njegovi neodvisnosti od materialnopravnih meril, če gre za izid postopka.

Temeljna funkcija kazenskega postopka je varstvo človekovih pravic. To pomeni, da dovoljuje posege državnih organov vanje le pod strogo določenimi pravnimi pogoji. KPP je avtonomno zato, ker je od samega postopka in dogajanja v njem odvisno, kako se bo postopek končal. Na to KMP ne more vplivati, ker je njegova uporaba odvisna izključno od tega, kako bo sodišče presojalo dejanska vprašanja. Element, ki najbolj prispeva k avtonomnemu položaju je ekskluzija dokazov, saj se v postopku vzpostavlja samostojna procesnopravna logika. Sodba kot izid postopka je rezultat prepletanja materialne in procesne resničnosti. Odražati mora »resničnost« KMP ter temeljiti mora na dokazih in po postopku mora biti v skladu s pravili KPP. Neodvisnost KPP pa je tudi v tem, da se mu kljub svoji akcesornsoti in instrumentalnosti ni treba spreminjati zaradi sleherne spremembe KMP.

10. Naštejte temeljne koncepcije o pojmu kazenskega postopka. Opredelite njihove značilnosti.a.) KONCEPCIJA O KAZENSKEM POSTOPKU KOT PRAVNEM POLOŽAJUTo stališče je izoblikoval nemški procesualist J. Goldschmidt. Kot faktor procesne dinamike upošteva procesni položaj strank in njihovo pričakovanje o izidu kazenskega postopka v sleherni procesni situaciji. Kazenski postopek definira kot niz procesnopravnih položajev. Bistveno je to, da lahko vsaka stranka v kazenskem postopku ocenjuje svoje pravne možnosti, in sicer s stališča pričakovanja ugodne ali neugodne sodne odločitve. O procesnopravnem položaju se lahko govori tako dolgo, dokler se lahko v pretežni meri predvideva, kakšna naj bi bila vestna sodniška presoja, ki temelji na pravilih izkustva. Pretežna mera zanesljivosti je podana takrat, ko je sodišče pri svoji presoji pravno vezano.Ta teorija je v celoti sprejemljiva le za civilni postopek, ker njegov celotni mehanizem temelji na pobudi strank. Kazenski postopek pa je odvisen tudi od pobude državnih organov in sodišča po uradni dolžnosti. Slabost te teorije je, da mora sistematičen pristop k preučevanju pojma kazenskega postopka upoštevati realnost tega procesa kot njegovega bistva.Kazenski postopek je racionalno zasnovan sistem procesnih dejanj, ki jih opravljajo temeljni procesni subjekti z namenom, da dosežejo vsak svoj procesni smoter. Ta je dosežen le, če je odločitev sodišča o obstoju kd v dejanskem pogledu pravilna, v pravnem pogledu pa zakonita.

b.) KONCEPCIJA O TRISTRANI PERSPEKTIVI KAZENSKEGA POSTOPKATo stališče je izoblikoval Foschini. Vsak procesni pojem je podrejen nekemu višjemu, skupnemu, generičnemu pojmu, in sicer:

Pravna dejstva Pravne situacije Pravni odnosi

Vsak procesni pojem ustreza dejstvu, situaciji ali odnosu. Teh treh pojmov ni mogoče podrediti skupnemu višjemu pojmu – ne zato ker so to trije nezdružljivi pojmi, ampak zato, ker pomenijo tri različne vidike istega pojma. Ne odražajo treh njegovih različnih karakteristik, ampak so samo trije vidiki istega pojava. Razlika med njimi je le s stališča perspektive – razlika med:

tistim, kar je (s statičnega stališča je kazenski postopek celota pravnih situacij, pravna konstrukcija) tistim, kar naj bo (z dinamične perspektive je kazenski postopek celota pravnih odnosov oz. odnos

razmerja pravne moči) tistim, kar v postopku nastaja (s kinetične perspektive je kazenski postopek tok, gibanje, ustvarjanje

pravne realnosti)Popolno spoznanje procesne realnosti je mogoče le ob upoštevanju vseh treh perspektiv, drugače kazenskega postopka ne dojemamo v njegovi celovitosti.

c.) TEORIJA O PROCENSIH PREDPOSTAVKAHZa obstoj procesnega odnosa so potrebni določeni pravni pogoji. Procesne predpostavke so pravni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko sploh nastane procesni odnos. Ob neizpolnjenih procesnih predpostavkah so procesna

6

dejanja brez pravne veljave, odločitev sama pa nezakonita. Temeljne procesne predpostavke so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bi procesnopravni odnos v celoti ali v posameznih stadijih in fazah lahko stekel, se razvil in končal. Če predpostavke niso izpolnjene, ne moremo govoriti o procesnem odnosu. Pomembne so za obstoj in omogočanje procesa ter za samo odločanje. So povsem neodvisne od predpostavk kaznivosti v KMP.Poleg temeljnih procesnih predpostavk, katerih pomanjkanje izključuje obstoj procesnopravnega odnosa in s tem samo pravno relevantnost kazenskega postopka, obstajajo še druge predpostavke (predpostavke za kazenski pregon, za postopanje…), katerih pomanjkljivost ne vpliva na zasnovanje procesnega odnosa.

d.) REALISTIČNA KONCEPCIJA KAZENSKEGA POSTOPKAKazenski postopke se navzven odraža kot sistem procesnih dejanj temeljnih procesnih subjektov (sodišča in strank / tožilca in obtoženca), ki je urejen s procesnimi predpisi in usmerjen k izdaji sodne odločbe o obstoju kd in o drugih kazenskopravnih posledicah oz. o neobstoju ali kakšne druge odločitve, s katero se lahko kazenski postopek konča. Kazenski postopke je z zakonom določen in urejen sistem procesnih dejanj procesnih subjektov. S tem je poudarjen zunanji, formalni, oblikovni vidik KPP oz. postopka, njegova vsebina pa ostaja po mnenju nekaterih prikrita. Poleg tega pa ima to pojmovanje tudi terminološki pomen, saj poudarja razliko med KPP in KMP in KPP ločuje od kazenskega izvršilnega prava.

e.) KONCEPCIJA O KAZENSKEM POSTOPKU KOT PRAVNEM ODNOSUKazenski postopek je javnopravni odnos med sodiščem in strankami. Njegov namen je ugotoviti, ali ima država pravico do kaznovanja obdloženca. Za kazenski postopek kot pravni odnos je značilno, da se ta izoblikuje, ko procesni subjekti vstopijo v procesnopravno razmerje na tak način, da iz njega črpajo upravičenost do tistih procesnih dejanj, ki so pomembna za nastanek procesnega odnosa, njegov obstoj in prenehanje. Za ta odnos so potrebni vsi trije procesni subjekti. Za ta odnos je značilno, da je:

Prisilen : Državni tožilec ima dolžnost začeti pregon in pri njem vztrajati, dokler meni, da so zanj podani zakonski pogoji. V procesni odnos povsem svobodno vstopa le zasebni tožilec. Prisilnost se kaže tudi v dolžnosti obdolženca, da se odzove vabilu in udeleži postopka. Dolžnost sodišča pa je, da obravnava obtožne akte in izvede vsa potrebna procesna dejanja.

Sekundaren/akcesoren: Odvisen je od predpostavke obstoja materialnopravenga razmerja, ki nastane med državo in domnevnim storilcem.

Instrumentalen : Ker je sredstvo za uresničevanje kriminalitetne politike. Tristran Celovit : Ker se v svoji proceni dinamiki odraža kot sistem pravnih odnosov – medsebojnih pravic in

dolžnosti. Kompleksen in sistematičen Dinamičen: Ker se razvija skozi vrsto posameznih stadijev, faz, od katerih ima vsak zase svoj

procesnopravni – spoznavni namen. Spoznaven: Gnoseološki proces, ki se razvija skozi različne stopnje verjetnosti o obstoju kd

Izhodišče te teorije je, da gre za vzajemni odnos med pravicami in dolžnostmi temeljnih procesnih subjektov. Gre za pravno razmerje, odnos med subjekti pa je le posreden (s storitvijo kd nastane med storilcem in državo materialnopravni odnos).

Storitev kd je primarno vedenje, ki sproži sekundarno vedenje in ravnanje državnih organov oz. kazenski postopek. Kazenski postopek je pravno urejen postopek zato, ker je družbeno razmerje v njem interesno konfliktno. Predmet pravnega razmerja so človekove pravice. Za kazenski postopek je bistvena dolžnostna korelativnost med procesnimi subjekti, če so ti državni organi.

11. Definirajte pojem kazenskega postopka!Kazenski postopek je sistem sistematično opravljenih, pravno normiranih dejanj določenih državnih organov (policija, državno tožilstvo, sodišče) in nekaterih drugih oseb (oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca) ter obdolženca, ki se opravljajo, če je podana določena stopnja verjetnosti (utemeljen sum), da je bilo storjeno kd, in so usmerjena k odločitvi (sodbi) o obstoju domnevnega kd. → realistična koncepcijaKazenski postopek je razmerje med dolžnostno korelativnostjo med državnimi organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku zaradi varstva človekovih pravic v njem, ter tistimi pravno varovanimi interesi, ki jih posameznim udeležencem v kazenskem postopku priznava zakon kot pravice. → teorija o kazenskem postopku kot pravnem odnosu

VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA12. Predstavite Ustavo Republike Slovenije kot vir kazenskega procesnega prava!

Je notranji vir KPP. Ustava RS vsebuje naslednje določbe kazenskoprocesne narave:14.člen → enakost pred zakonom18.člen → prepoved mučenja

7

19.člen → varstvo osebne svobode20.člen → odreditev in trajanje pripora22.člen → enako varstvo pravic23.člen → pravica do sodnega varstva24.člen → javnost sojenja25.člen → pravica do pravnega sredstva26.člen → pravica do povračila škode27.člen → domneva nedolžnosti28.člen → načelo zakonitosti v kazenskem pravu29.člen → pravna jamstva v kazenskem postopku30.člen → pravica do rehabilitacije in odškodnine31.člen → prepoved ponovnega sojenja o isti stvari83.člen → poslanska imuniteta100.člen → imuniteta članov Državnega sveta125-134.člen → sodstvo135.člen → državno tožilstvo136.člen → državno tožilstvo137.člen → odvetništvo in notariat

13. Predstavite zakonske vire kazenskega procesnega prava!So notranji vir KPP.Zakon o kazenskem postopku → je obsežen in sistematičen, ustavno opredeljena načela podrobno razčlenjuje in udejanjaZakon o sodiščihZakon o sodniški službiZakon o odvetništvuZakon o Ustavnem sodiščuSodni redZakon o sodnih taksahZakon o državnem tožilstvuZakon o preprečevanju pravja denarjaZakon o policijiZakon o varstvu osebnih podatkovPoleg Ustave in zakonov štejemo med notranje vire še odločbe Ustavnega sodišča RS.

14. Predstavite mednarodne vire kazenskega procesnega prava!So zunanji viri KPP. Vplivajo posredno ali neposredno.Temeljni mednarodni dokumenti, ki zadevajo varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin:

Ustanovna listina OZN Splošna deklaracija človekovih pravic Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (+njegov II.fakultativni protokol o odpravi

smrtne kazni) Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida Konvencija proti mučenju Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali

kaznovanja Evropska konvencija o človekovih pravicah (+njeni protokoli št.1, 4, 6 – odprava smrtne kazni) Evropski sporazum, ki se nanaša na osebe, udeležene v postopkih Evropskega sodišča za človekove

praviceTi dokumenti dvigujejo raven spoštovanja teh pravic v našem kazenskem postopku. V 8URS je zapisano, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pomeni, da ne potrebujejo specialne transformacije (sodišče in stranke se lahko na njih neposredno sklicujejo), zato je njihov vpliv še toliko bolj izrazit.

Mednarodni dokumenti, ki so pretežno regionalne in tehnične narave teh zadevajo vprašanja mednarodne kazenskopravne pomoči:

Evropska konvencija o izročitvi (+ dodana I. in II. protokol h konvenciji) Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah

8

Evropska konvencija o prenosu postopkov v kazenskih zadevah Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb Konvencija o transferju obsojenih oseb Evropska konvencija o obvestili o tujem pravu Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s

kaznivim dejanjem Kazenskopravna konvencija o korupciji Evropska konvencija o zatiranju terorizma

Pomembni pa so še:Judikature Evropskega sodišča za človekove pravice → Pripomogla so k harmonizaciji določb o varstvu človekovih pravic še zlasti v kazenskih postopkih. Njihovo poznavanje je temeljni pogoj za pravilno razumevanje bistvenih elementov KPP in njihove legitimnosti.Statut Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo inRimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča → Razjasnila sta številne dileme mednarodnega kazenskega prava in poudarila najmanjši skupni imenovalec materialnih in procesnih kavtel v kazenskih postopkih. Pomenita hibridni kompromis med kontinentalnim pravom mešanega postopka in anglosaškim pravom akuzatornega tipa. Njun nastanek je spodbudila skupna težnja po inkriminaciji nekaterih najhujših kd zoper človečnost in mednarodno pravo.

15. Ali je v Sloveniji sodno prakso mogoče šteti kot vir kazenskega procesnega prava? Obrazložite!Sodna praksa in kazenskopravna znanost nista vira KPP. Vendar se sodna praksa pri razlagi obravnavanih primerov nanju opira.

Judikatura (stališča višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS): olajšujejo razreševanje konkretnih pravnih primerov po vzoru rešitev, s katerimi so bili razrešeni podobni pravni primeri. Vrhovno sodišče RS vodi evidenco sodne prakse sodišč in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč in skrbi za enotno sodno prakso. To svojo zakonsko pristojnost uresničuje na občnih sejah, na katerih:

Sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakona Sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse Določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih Odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona

Tako pomembno vpliva na oblikovanje sodne prakse in nakazuje morebitno potrebo po zakonskih spremembah.

Znanost: s svojo doktrinarno razlago pomembno pripomore k razumevanju posameznih procesnih institutov in zagotavlja podlago za njihovo lažjo in zanesljivejšo uporabo v sodni praksi. Hkrati razvija nauk o KPP.

VELJAVNOST PREDPISOV KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA (časovna, krajevna, osebna)16. Kakšno je stališče pravnega sistema Republike Slovenije do retroaktivne veljavnosti Zakona o

kazenskem postopku?Za KPP velja v nasprotju s KMP, da se uporablja tako za obravnavanje vseh bodočih kazenskih zadev ne glede na čas njihove storitve kakor tudi za obravnavanje vseh tekočih zadev. To pa ne pomeni, da imajo predpisi retroaktivno veljavnost (155URS). Veljavnost procesnih dejanj se vrednoti po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo takšno procesno dejanje opravljeno (časovna veljavnost – tempus regit actum). Če je bil del procesa izveden po predpisih, ki so se pozneje spremenili, opravljena procesna dejanja obdržijo svojo veljavo, postopek pa se nadaljuje po zakonu, ki je vstopil v veljavo in razveljavil prejšnji zakon. To utemeljuje dejstvo, da se KPP razvija s težnjo po izoblikovanju čimbolj dognanih procesnopravnih institutov in po čimbolj doslednem spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Nov zakon je povzdignil varstvo teh pravic in s tem pravic obdolženca na višjo raven pravne kulture. Izjeme: za nekatere tekoče zadeve je v prehodnih določbah določen poseben režim → 556-560 ZKP → 559: vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je možna tudi po izteku 3mesečnega roka zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo pa v 2 letih po uveljavitvi novega zakona.

17. Kakšna je razlika med materialno in procesno kazenskopravno imuniteto? MATERIALNA: Pomeni, da oseba, ki jo uživa, ni kazensko odgovorna za mnenje, ki ga je dala v procesu odločanja pri organu, kjer to funkcijo odločanja opravlja. Izključuje odgovornost za ravnanje. Namen je omogočiti članom predstavniških teles in sodnikom svobodno in neodvisno odločanje.

Poslanci DZ (83/I URS) Poslanci Državnega sveta (100/II URS)

9

Sodniki Ustavnega sodišča RS (167 URS) Vsakdo, ki sodeluje pri sojenju (134/I URS)

PROCESNA: Izključuje možnost kazenskega pregona oz. pasivno procesno legitimacijo in tako onemogoča, da bi se oseba, ki jo uživa, znašla v kazenskem postopku kot obdolženec. Pomeni procesno oviro za kazenski pregon osebe, čeprav je storila kd. Vrste:

Absolutna (za kazerokoli kd) Relativna (za posamično kd) Poklicna (kd v zvezi z opravljanjem določene funkcije) Nepoklicna (ne glede na zvezo s funkcijo) Stalna (tudi po prenehanju funkcije zaradi katere je bila dodeljena) Začasna (ugasne s prenehanjem funkcije) Pogojna (če pristojni organ na zahtevo organa kazenskega pregona v konkretnem primeru presodi,

ali naj se pregon dovoli ali ne) Brezpogojna (zagotavlja obstoj situacije predvidene v zakonu)

18. Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije izvrši kaznivo dejanje poneverbe v službi po 1. odstavku 263. člena KZ. Ali se lahko po trenutno veljavni zakonodaji zoper njega prične kazenski pregon enako kot zoper vse ostale državljane Republike Slovenije? Kaj pa v primeru, če bi bil poslanec Državnega zbora zaloten pri kaznivem dejanju umora po 1. odstavku 127. člena KZ?Poslanska imuniteta (83/II in III URS): Je nepoklicna, relativna, začasna in pogojna. Pomeni, da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja DZ, razen če je bil zaloten pri kd, za katero je predpisana kazen zapora nad 5 let. DZ pa lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kd, za katero je zagrožena kazen zapora nad 5 let. To pomeni, da vprašanje imunitete v vsakem primeru presoja DZ.Enaka imuniteta se priznava tako poslancem DZ kot poslancem DS. Posledice se zrcalijo v določbah ZKP: državni tožilec ne more zahtevati preiskave in neposredno vložiti obtožnice, relativni zastaralni roki ne tečejo.

19. Katerim osebam poleg poslancev Državnega zbora je po trenutno veljavnih slovenskih predpisih priznana procesna kazenskopravna imuniteta?Procesno kazenskopravno imuniteto delimo na:

Politično-administrativna imuniteta Poslanska imuniteta Imuniteta ustavnih sodnikov (enako kot poslanci, presoja jo DZ) Imuniteta sodnikov (brez dovoljenja DZ ne sme biti priprt in se ne sme začeti kazenski postopek, o

vložitvi zahteve za dovoljenje se mora obvestiti Sodni svet in Ministrstvo za pravosodje) Mednarodnopravna imuniteta

Šefi držav, predsedniki vlad, ministri za zunanje zadeve in drugi člani specialnih misij visokega ranga (je absolutna, kodificirana v Konvenciji o specialnih misijah)

Diplomatski predstavniki tujih držav (je absolutna in začasna, država predstavnika se ji lahko odpove, niso zavezani nastopiti kot priče)

Konzularni predstavniki tujih držav (je relativna, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih) Mednarodni uslužbenci (je absolutna, Konvencija o privilegijih in imunitetah ZN, Statut

Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo – 30.člen, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča – 48.člen)

Osebe, ki uživajo svoboden prehod → salvus conductus (priče in izvedenci imajo jamstvo, da se zoper njih v državi prosilki pomoči ne bo sprožil in vodil kazenski postopek za kd, ki so jih morda storili pred prihodom v to državo iz države, ki takšno pomoč daje)

20. Kaj mora storiti sodišče, če od državnega tožilca dobi zahtevo za preiskavo ali obtožnico zoper osebo, ki se sklicuje na imuniteto in ki jo varuje imuniteta (obkrožite pravilni odgovor):

a.) zaprositi Državni zbor za dovoljenje za pregon;b.) zaprositi obdolženca za dovoljenje za pregon;c.) zavrniti zahtevo za preiskavo; prekiniti morebiti že začeto preiskavo; zavreči vloženo obtožnico; d.) izpeljati postopek ne glede na sklicevanje obdolženega na imuniteto;e.) čakati, da obdolžencu poteče funkcija, zaradi katere mu je priznana imuniteta.

10

TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA in POSTOPKA21. Kakšen je pomen temeljnih načel kazenskega procesnega prava? Pojasnite tudi, kakšna je razlika

med pravnim pravilom in pravnim načelom! Načela KPP so sinteza procesnih predpisov, ki izvirajo iz notranjega in mednarodnega prava. Omogočajo sistematizacijo procesnih predpisov in tako pripomorejo k njihovemu boljšemu razumevanju in razumevanju procesnopravnega sistema kot celote. Pomen načel lahko motrimo iz 2 zornih kotov:Zakonodajni pogled: Zakonodajalcu dajejo smernice za zakonsko ureditev procesnopravne materije ali določenega procesnega problema. Tako razkrivajo tip kazenskega postopka in to, do kolikšne mere sprejema KPP določene države mednarodno priznana merila varstva človekovih pravic.Praktični pogled (na ravni uporabe prava): So pripomoček za razlago procesnih predpisov, predvsem tam, kjer ti vsebujejo pravne standarde ali pravne praznine. Pomembna so za konstrukcijo sistema kazenskega postopka in za pravilnejšo, lažjo in zanesljivejšo uporabo procesnega prava. Negativna stran pa je v tem, da načela temeljna načela niso nespremenljiva in lahko že preživela načela, ki so se spremenila iz nekdanje gonilne sile v dogmo, zavirajo sproščeno analizo aktualnih procesnih problemov in nadaljnji razvoj KPP.

Pravno pravilo: Določa tip vedenja in ravnanja, ki ne dopušča izbire. Je zakonska določba, ki je predmet pravne razlage glede na pravno pomembna dejstva, ki naj se po

njem presojajo. Je pravna norma kot optimalizacija zapovedi, ki zahteva uresničitev določenega cilja v največji

mogoči meri in je zavezujoče, če so izpolnjeni vsi elementi dispozicije. Načela se ujemajo s pravili takrat, ko odražajo njihove temeljne pravne pojme, za katere dajejo idejne, interpretativne smernice njihove pravne razlage.

Pravno načelo: Posreduje vrednostno merilo, kako naj se ravna v določenem pravnem razmerju, v katerem so

določeni subjekti nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja. Je vrednotenje, ki ne pomeni le izbire med dvema ali več mogočimi rešitvami, temveč omogoča

razlago, kaj pravno pravilo pomeni glede na dejstva kot predmet presojanja. So vrednostne merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega

uresničevanja. Vrednostna načela so lahko vsebovana že v samih pravnih pravilih ali pa so se razvila v sodni praksi.

22. Temeljna načela kazenskega procesnega prava in postopka kategoriziramo v pet skupin. Naštejte načela, ki sodijo v posamezno skupino:

a. USTAVNA NAČELA Načelo pravičnosti Načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) – 31 URS Načelo domneve nedolžnosti – 27 URS Temeljna načela, ki določajo predpostavke za omejevanje človekovih pravic v kazenskem postopku

b.NAČELA, KI ZADEVAJO ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA Načelo akuzatornosti Načelo oficialnosti Načelo 5tete

c. NAČELA, KI ZADEVAJO POTEK KAZENSKEGA POSTOPKA Preiskovalno (inkvizitorno) Razpravno (kontradiktorno) načelo Načelo ustnosti Načelo neposrednosti Načelo proste presoje dokazov Načelo javnosti Načelo materialne resnice

d.NAČELA POVEZANA Z ORGANIZACIJO KAZENSKIH SODIŠČ Načelo neodvisnosti in nepristranskosti Načelo volilnosti sodnikov Načelo trajnosti sodniške funkcije Načelo nezdružljivosti sodniške funkcije

11

Načelo imunitete Načelo sodelovanja državljanov pri sojenju

23. Načelo pravičnosti – najvišje procesno načelo:Kakšen je pravičen kazenski postopek?To je postopek, ki: Prepoveduje diskriminacijo, torej razlikovanje med strankama, ki bi zmanjševala ali omejevala

njune pravice brez opravičila v razlikah med njunima procesnima položajema (enakost pred sodiščem).

Ugotavlja kazensko odgovornost storilca kd in izrek morebitne sankcije izvrši v skladu z oblastnimi pravnimi standardi (načelo zakonitosti)

Zagotavlja potek kazenskega postopka pred državnim organom z lastnostmi samostojne in neodvisne državne sodniške oblasti (pravica do sodnega varstva)

Zagotavlja obdolžencu tista temeljna jamstva, brez katerih učinkovita in nekaopravna obramba ne bi bila mogoča (pravna jamstva v kazenskem postopku)

Kakšno je razmerje med načelom pravičnosti in pravico do poštenega sojenja (right to fair trail) iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah1?V jedru načela pravičnosti se nahaja pravica do poštenega obravnavanja. Ta v sami ustavi ni neposredno določena, izhaja pa iz njenih številnih določb.Načelo pravičnosti: 14, 19, 20, 22, 23, 25, 27, 28, 29, 31 URS

V katerih določbah Ustave RS se zrcali pravica do poštenega sojenja?23 → pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča23 → pravica do sojenja v razumnem roku27 → domneva nedolžnosti19/III in 29/4 → pravica do molka29/1-2 → pravica do obrambe29/2 → pravica do sojenja v navzočnosti31 → prepoved ponovnega sojenja o isti stvari11 in 26 → pravica do uporabe svojega jezika in pomoči tolmača

Ali pravilo »in dubio pro reo«, prepoved »reformatio in peius« in »beneficium cohaesionis« utrjujejo ali omejujejo načelo pravičnosti?In dubio pro reo – v dvomu v korist obdolžencaReformatio in peius – prepoved spremembe na salabšeBeneficium cohaesionis – privilegij pridruženja

24. Načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem):Kakšna je vsebina načela ne bis in idem?31 URS → Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kd, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo obsojen ali oproščen.

Pojasnite trditev, da je načelo ne bis in idem negativna funkcija pravnomočnosti!

1 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah določa:(1) Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih

obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena s sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.

(2) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.

(3) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice:- da je takoj in podrobno seznanjen v jeziku, ki ga razume, z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga

bremeni;- da ima primeren čas in možnosti za pripravo obrambe;- da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri; če tako zahtevajo interesi pravičnosti, pa

mu je potrebno zagotoviti brezplačno pomoč zagovornika, če nima sredstev, da bi ga plačal sam;- da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in zaslišanje

razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče;- do brezplačne pomoči tolmača, če ne razume ali govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem.

12

Ustavna določb se nanaša tako na meritorne sodne odločbe (obsodilne in oprostilne sodbe) kakor tudi na nemeritorne – formalne sodne odločbe (zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrženju kazenske ovadbe v primeru poravnave) in zato pomeni negativno funkcijo pravnomočnosti. Določbo 31 URS povzema 10 ZKP, ki v 10/II dodaja, da se sme spremeniti pravnomočna sodna odločba v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo v obsojenčevo korist in to ne glede na to, kdo je vložil takšno pravno sredstvo.

Ali poznamo v našem pravnem redu kakšno izjemo od načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari?Institut vrnitve v prejšnje stanje → 58, 61, 62, 89 ZKP → Omogoča zasebnemu tožilcu, oškodovancu in oškodovancu kot tožilcu možnost kazenskega pregona oz. obdolžencu možnost pritožbe tudi v primeru pravnomočne sodbe oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ne bis in idem ne velja:409 ZKP: če je bila s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker je bil podan utemeljen sum, da je osumljenec/obdolženec storil kd. Na zahtevo upravičenega tožilca se sem kazenski postopek znova uvesti, če se predložijo novi dokazi (obnova postopka).53 Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb: če je dejanje, ki je predmet pravnomočne sodbe, usmerjeno proti njenemu državljanu, njenim organom oz. proti katerikoli njeni javni dobrini.

25. Načelo domneve nedolžnosti:Ali je domneva nedolžnosti absolutna pravna predpostavka?27 URS → Tisti, ki je obdolžen kd, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.Je relativna pravna predpostavka. Kazenski postopke se začne zaradi obstoja verjetnosti, da je določena oseba storila določeno kd. Prav tako pa obstaja verjetnost, da je takšna predpostavka napačna. Domneva nedolžnosti je torej ovrgljiva pravna predpostavka, ker se v nasprotnem primeru kazenski postopek sploh ne bi mogel začeti, oz. pomeni dinamični prenos dokaznega bremena.

Katere tri bistvene posledice ima domneva nedolžnosti? Obdolžencu se ni treba braniti. V postopku lahko ostaja popolnoma pasiven, z izjemo

dolžnosti, da se postopka fizično udeležuje. Dokazno breme leži na tožilcu. Sodišče mora v dvomu odločiti v korist obdolženca (in dubio pro reo) – domneva krivde je

lahko napačna

26. Katera so temeljna načela, ki določajo predpostavke za omejevanje človekovih pravic v kazenskem postopku? Podrobneje opredelite načelo sorazmernosti (vključno s kriteriji, kdaj je temu načelu zadoščeno)!

Načelo utemeljenega suma oz. določene stopnje verjetnosti (poglavje o procesnih dejanjih dokazovanja!)

Načelo pravnosti: Pravna država je tista, pri kateri je pravnost poudarjena kot njena posebna značilnost. Pravo se uresničuje na treh ravneh: teoretični, zakonodajni in praktični. Za pravno državo je pomembno, da imajo zakoni svoj izvor v ustavi in da se uresničujejo v skladu s svojim družbenim smislom. To je doseženo, če so zakoni jasni in razumljivi. Pravnost pomeni pravno varnost, da bodo vsi državljani v enakih družbenih situacija enako in enakopravno obravnavani – princip egalitete. Spoštovanje načela pravnosti zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Zato je dolžnost državnih organov, da dosledno spoštujejo zakon. Njihova upravičenja omogočajo poseg v osebnostno svobodo le pod strogo določenimi pravnimi pogoji, ker le na tak način uresničevanje prava daje državi lastnost pravne in socialne države. Vse to se odraža v omejevanju pravic v kazenskem postopku.

Načelo določenosti v zakonu (določenost zakonski pogojev za poseg v človekove pravice): Pravice in svoboščine je mogoče omejiti le na način, ki je določen v zakonu. Poseg v pravico je mogoč le, če je to nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ali pravna ureditev ter če je o takem posegu odločilo sodišče. To načelo je procesnopravni odraz načela zakonitosti. Velja: nullus actus sine lege. Ukrepi določeni z zakonom so numerus clausus.

Načelo sodnega nadzora: Poseg v človekove pravice lahko odreja le sodišče. Če ga odredi drug državni organ, zakonitost in primernost takšnega ukrepa presoja sodišče.

Načelo sorazmernosti

13

NAČELO SORAZMERNOSTI:Spoštovanje tega načela zagotavlja, da določen poseg v obdolženčeve človekove pravice ne bo globlji, kot je nujno potrebno. V širšem pomenu pomeni sorazmernost, da morajo biti ukrepi primerni in potrebni, v ožjem pa označuje proporcionalnost. Takšen poseg je dopusten le, če je v razmerju s ciljem, torej s tisto dobrino, ki naj se s posegom zavaruje. 20URS → »neogibno potrebno/ nujno«Temu načelu je zadoščeno:

Če je cilj posega v pravico jasno določen Če je cilj posega legitimen Če je poseg pravno dopusten (v skladu z ustavo, zakoni in mednarodnimi pravnimi akti) Če so izbrana sredstva primerna, uporabna in mogoča Če je poseg za dosego cilja potreben Če je podano sorazmerje (proporcionalnost) med posegom v ustavno pravico in koristijo, ki se z

njim pridobi v prid družbe

Načelo velja za zakonodajalca, izvršilno oblast (državnega tožilca in policijo) in sodišče. Predvideva tehtanje, ali naj se izvrši določen ukrep/poseg ali ne, po treh merilih:

Primernost → zakonodajalec lahko predpiše samo poseg v obliki takšnega ukrepa, ki je primeren za uresničevanje določenega legitimnega cilja (namena)

Nujnost → poseg je nujen za določen cilj, če tega ni mogoče doseči z nobenim izmed ukrepov milejše narave

Uravnoteženost → pomeni, da je intenziteta posega prilagojena nevarnosti. Pri odločanju o posegu je treba upoštevati zagroženo kazen (npr. za pripor prostostna kazen) in konkretno težo očitanega kd.

27. Načelo akuzatornosti:Kaj je bistvo tega načela?Kazenski postopek se lahko uvede le na zahtevo upravičenega tožilca. Zakon na tak način poudarja, da sta funkciji kazenskega pregona in sojenja ločeni. To pomeni: Da je kazenski postopek v svojem obstoju eksistenčno vezan na zahtevo upravičenega tožilca.

Brez takšne zahteve ga ni mogoče začeti, če pa se je začel in tožilec zahtevo za kazenski pregon umakne, se mora prekiniti. V tej predpostavki je izraženo tradicionalno načelo akuzatornosti – nullo auctore nullus iudex (kjer ni tožnika ni sodnika). Kršitev tega načela je procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kršitev.

Da obstaja subjektivna in objektivna vezanost. To pomeni, da se kazenski postopek lahko začne in teče le zoper osebo, na katero se nanaša zahteva za pregon, in samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali v obtožnem aktu. Kršitev zahteve po objektivni identiteti med obtožbo in sodbo je procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kršitev.

Kako se v sklop načela akuzatornosti vključuje načelo kontradiktornosti?Akuzatornost v ožjem pomenu pomeni strogo ločenost vseh treh temeljnih procesnih funkcij (obrambe, obtožbe in sojenja). Postopek ima naravo spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem.Akuzatornost v širšem pomenu zadeva razpravno načelo (načelo kontradiktornosti -contra dicere - dokaze pred sodiščem izvajajo izključno stranke, uspeh je odvisen od uspeha njunega dokazovanja). Odločitve sodišča so po načelu dispozitivnosti (=procesna dejanja dokazovanja so odvisna od pobude strank) odvisne od pobud strank. Sodišče tako s svojo pasivno zadržanostjo ohranja nepristranskost, saj odloča o sporu dveh enakopravnih strank. Sodišče strankama omogoči, da se vsaka izreče o stališčih nasprotne stranke. Takšna kontradiktornost med strankama omogoča sodišču, da presodi sprejemljivost njunih stališč šele potem, ko sliši procesne izjave obeh strank (audiatur et altera pars – da se resnica spozna, je treba slišati obe plati zvona). Kontradiktornost kot bistvena komponenta načela akuzatornosti (nekateri jo imenujejo tudi argumentirana kontradiktornost), zavezuje sodišče k sprejemanju dokazov, s katerimi se preverja verodostojnost nasprotujočih si tez o obstoju določenih pravno pomembnih dejstev. Vendar načelo kontradiktornosti v našem kazenskem postopku ni dosledno izvedeno, ker izvajanje ni odvisno le od dispozitivnosti strank. Sodišče mora enako pazljivo ugotoviti in preizkusiti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v korist (17 ZKP).

Pojasnite pojem »audiatur et altera pars«. (glej zgoraj)

14

28. Načelo oficialnosti:Načelo oficialnosti ima trojen pomen. Opredelite ta pomen v vseh treh razsežnostih!

Državni organ kazenskega pregona po uradni dolžnosti (ex officio – po uradni dolžnosti) in v državnem (javnem) interesu začne in vrši kazenski pregon ne glede na voljo oškodovanca.

Pomeni merilo, po katerem delimo vsa kazniva dejanja v tri skupine. Pomeni opravljanje procesnih dejanj, za katera se sodišče odloči po uradni dolžnosti,

neodvisno od pobude strank (npr. preiskovalni sodnik mora kljub priznanju zbrati še druge dokaze).

V katere tri skupine je mogoče razdeliti kazniva dejanja glede na sistem obtožbe, ki temelji na načelu oficialnosti?

Kazniva dejanja za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti → vsa kd, razen tistih, ki se preganjajo na predlog ali na zasebno tožbo.

Kazniva dejanja za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, vendar na predlog oškodovanca → predlog mora podati oškodovanec, pregon pa se nato nadaljuje po uradni dolžnosti, upravičenec mora predlog podati v 3 mesecih, ko je zvedel za kd in storilca, predlog lahko umakne do konca glavne obravnave, posledica je ustavitev postopka → kadar KZ v posebnem delu tako določa npr. neupravičena osebna preiskava, prisiljenje, lahka telesna poškodba, grdo ravnanje, neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, kršitev tajnosti občil, kršitev nedotakljivosti stanovanja, kršitev avtorskih pravic…

Kazniva dejanja za katera se storilci preganjajo na zasebno tožbo → tista, za katera je v KZ izrecno predviden tak način pregona, to so: kd zoper čast in dobro ime, kd zoper premoženje, če je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem in prikrivanje.

29. Načelo legalitete:Kakšna je vsebina načela legalitete?Državni tožilec je v primeru kd, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, dolžan začeti kazenski pregon in ga vršiti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji. Državni tožilec prosto presoja, ali so podani dokazi o utemeljenosti verjetnosti obstoja kd. Začetku pregona se ne more izogniti zaradi morebitnih razlogov smotrnosti. Po tem načelu začetek postopka in njegovo vzdrževanje v teku nista odvisna od volje državnega tožilca. Kazenski pregon za državnega tožilca namreč ni samo upravičenje, temveč tudi dolžnost.Pogoji pravne narave za pregon: obstoj okoliščin, ki so znak kd, obstoj procesnih predpostavk, ki zavezujejo tožilca k pregonu.Pogoji stvarne narave za pregon: ali je dovolj dokazov, ki utemeljujejo sum, da je bilo storjeno domnevno kd

Opredelite načelo oportunitete kot nasprotje načelu legalitete!Začetek kazenskega postopka in njegov tek nista odvisna od volje oškodovanca. Državni tožilec v vsakem posameznem primeru posebej presoja, ali je pregon smotrn, primeren ali oportun. Državni tožilec je pooblaščen, ne pa tudi dolžan začeti pregon in v njem vztrajati. (opurtuniteta = smotrnost kazenskega pregona)ZKP načela legalitete ne uveljavlja absolutno. Ni dolžnosti pregona:Razlogi pravne narave:

dejanje ni kd, ki se preganja po uradni dolžnosti podane okoliščine, ki izključujejo pregon (amnestija, pomilostitev, zastaranje) ni potrebnega dovoljenja za pregon (imunitete) ni predloga oškodovanca za pregon gre za izročitev

Razlogi stvarne narave: Ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kd Podane okoliščine, ki izključujejo protipravnost Podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost (neprištevnost storilca, dejanska

zmota v ožjem pomenu, dejanska zmota v širšem pomenu – putativni silobran, skrajna sila, opravičljiva pravna zmota)

Kazenski pregon mladoletnika ni oportun, če gre za kd, za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let + pregon ne bi bil smotrn zaradi okoliščin, prejšnejga življenja in osebnostnih lastnosti (kumulativno)

15

Gre za dejanje majhnega pomena Je smotrno, da se zadevo odstopi v postopek poravnavanja Je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloži Ni smiselno začeti pregona oz. je od njega smiselno odstopiti, če se sme kazen odpustiti +

če je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, obdolženec pa je zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso škodo (alternativno)

Je smisleno, da se pregon odstopi tuji državi

Ali instituti odvračanja kazenskega pregona (= poravnava, odloženi pregon) sovpadajo z načelom legalitete ali z načelom oportunitete? Pojasnite te institute!PORAVNAVA (kumulativno) Če gre za kd za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let in sta osumljenec in

oškodovanec v poravnavo privolila Če takšno poravnavo dopušča: - vrsta in narava dejanja- okoliščine, v katerih je bilo storjeno- osebnost storilca- njegova predkaznovanost za istovrstna ali druga kd- stopnja njegove kazenske odgovornosti

POGOJNO ODLOŽENI PREGON (kumulativno) Če gre za kd za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let Če oškodovanec s tem soglaša Če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene

naloge, s katerimi se ublažijo ali odpravijo škodljive posledice kd v roku, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, za preživninske obveznosti pa ne daljši od 1 leta. Naloge so:

- odprava ali poravnava škode - plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo žrtvam kd - oprava kakšnega splošno koristnega dela - poravnava preživninskih obveznosti

Sovpadata z načelom opurtunitete.

30. Dopolnite stavek: »načelo, skladno s katerim mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati vsa tista dejstva, za katera misli, da so pomembna za pravilno presojo v konkretnem primeru, imenujemo PREISKOVALNO (INKVIZITORNO) NAČELO.« 17ZKP

31. Kaj pomeni razpravnost (kontradiktornost) v ožjem in kaj v širšem pomenu besede?Razpravnost v ožjem pomenu besede predvideva pravico procesnih strank izreči se o stališčih in procesnih dejanjih nasprotne stranke (argumentirana kontradiktornost). Razpravnost v širšem pomenu besede pomeni pravico strank, da samo zbirajo in navajajo dokaze ter preizkušajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem sodelovalo pri zbiranju procesnega gradiva tudi sodišče (razpravna maksima).Kontradiktornost (16 ZKP) kot temeljno značilnost akuzatornega postopka nekateri pojmujejo kot podnačelo načela akuzatornosti. Zagotavlja večko mero objektivnosti, ker:

Je preverjanje hipoteze o krivdi ločeno od oblikovanja te hipoteze. Stranki nadzorujeta dotok informacij in odločata o tem, kaj naj bo predmet dokazovanja,

medtem ko vodi formiranje hipotez preiskovalca k selektivni in zato neobjektivni percepciji pravno pomembnih dejstev.

Je vloga sodnika pasivna.

32. Načelo ustnosti v kazenskem postopku se šteje kot pogoj za uresničevanje načela neposrednosti in načela javnosti. Ali načelo ustnosti pomeni, da v kazenskem postopku ni potrebno vodenje zapisnika o posameznih procesnih dejanjih v tem postopku?

Po tem načelu sodišče presoja dokazni pomen le tistega gradiva, ki je bilo predmet ustne razprave na glavni obravnavi. Načelo ustnosti ne izključuje pisnosti, ker se predvideva, da so procesno upoštevane izjave zapisniško ugotovljene. Vendar se kot pogoj veljavnosti izjav postavlja zahteva, da lahko sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili predmet presoje na glavni obravnavi.

16

To načelo omogoča kontradiktornost v najbolj impresivnem pomenu besede. Je antipodno načelu pisnosti kot načelu inkvizitornega kazenskega postopka (quod no nest in actis non est in mundo).Od načela neposrednosti se razlikuje po tem, da ima širši obseg (nanaša se na celotno procesno komunikacijo strank in sodišča ter drugih udeležencev). Povezano je z načelom javnosti, ker omogočajo le ustno izražene procesne izjave javnosti, ki nimajo pravice do vpogleda v kazenski spis, nadzor nad delom sodišča.

33. Katero načelo se zrcali v določbi 1. odstavka 355. člena ZKP, po kateri »sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi«? Podrobneje opredelite to načelo!

Načelo ustnosti (glej zgoraj)

34. Kako se zagotavlja načelo neposrednosti med prekinitvijo in kako med preložitvijo glavne obravnave?

Načelo neposrednosti pomeni, da mora sodišče vzeti za podlago sodbe le tista dejstva, ki jih je zaznalo neposredno na glavni obravnavi ob izvedbi izvirnih (originarnih) dokazov. S tem sodišče lažje izoblikuje psihološko oceno verodostojnosti in tehtnosti dokaza.

Načelo neposrednosti in nezamenljivost sodnika : Preložena glavna obravnava se mora začeti znova, če se je spremenila sestava senata. Enako velja, če se je glavna obravnava prekinila in se ne more nadaljevati pred istim senatom.

Kontinuiteta in koncentracija procesnih dejanj na glavni obravnavi : Do prekinitve lahko pride iz več različnih razlogov (odmor, potekel delovni čas, priskrba dokazov…). Če se obravnava prekine za več kot 8 dni, je treba upoštevati predpise o preložitvi. Če je bila glavna obravnava preložena za več kot 3 mesece, se mora začeti znova in se morajo vsi dokazi izvesti znova. Drugače se obravnava nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne obravnave.

Načelo neposrednosti v različnih fazah kazenskega postopka : v polni meri prihaja do izraza šele na glavni obravnavi.

Načelo neposrednosti in prepoved sojenja v nenavzočnosti strank : Navzoči morata biti obe stranki. Če nista, gre za absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.

Načelo neposrednosti in kd, storjeno na glavni obravnavi : Če kd stori obtoženec, se obravnava razširi tudi na to kd (tožilec lahko obtožbo poda tudi ustno). Če kd stori drug udeleženec, se lahko obravnava prekine in se začne soditi o storjenem kd, ali pa se sodi po končani glavni obravnavi. Ni mogoče soditi takoj, če so podani razlogi za sum, da je priča ali izvedenec na glavni obravnavi krivo izpovedal.

35. Kaj je bistvo načela proste presoje dokazov? Kakšna je razlika med prosto presojo dokazov v anglo-ameriškem pravu in po ZKP?

Sodišče ocenjuje izvedene dokaze v skladu s svojo logično in psihološko analizo, pri čemer ni vezano z nobenimi zakonskimi pravili o tem, kako naj presoja njihovo dokazno vrednost. Ocena dokazov po prosti presoji se lahko izvaja na dva načina:

Po prvem sodišče ni dolžno, da v obrazložitvi sodbe navede razloge za svoje prepričanje (anglo-ameriško pravo) → porota oblikuje svojo odločitev o obstoju kd na podlagi svojega notranjega prepričanja, odločitev prinesejo na podlagi odgovora na vprašanje kriv ali ni kriv. Sodnik tako razglaša sodnbo ne glede na to ali je prepričan ali ne in ni dolžen argumentirati svoje odločitve.

Po drugem načinu mora sodišče svojo prosto presojo izoblikovati na podlagi ocene dokazov, ki mora biti logična, izkustveno sprejemljiva in jo je mogoče preveriti (ZKP) → Odločitev sodišča mora biti obrazložena. Sodišče mora navesti določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazna ali nedokazna in iz katerih razlogov. Sodišče ni vezano na dejstva, ki so bila ugotovljena v drugem sodnem postopku. Obrazložitev je sredstvo, ki varuje pred samovoljo, diskrecionarnostjo in arbitrarnostjo. Pravilo in dubio pro reo: v dvomljivih procesnih situacijah se mora šteti premalo zanesljiva dokazana dejstva, ki naj bi obdolženca obremenjevala, za neobstoječa (obremenilna + nedokazana = neobstoječa, razbremenilna + nedokazana = obstoječa).

36. V čem je razlika med dokaznim pravilom in dokazno prepovedjo? Pojasnite, ali je po ZKP sodišče vezano na formalne dokazne prepovedi! Kaj pa na formalna dokazna pravila?

Formalna dokazna pravila so vnaprej določena (običajno zakonsko) pravila, po katerih mora sodišče presojati pomen določenega dokaza. So sinonim za zakonsko oceno izvedenih dokazov, saj so predmet uporabe v postopku ocenjevanja dokazov šele potem, ko je določen dokaz že izveden. So negacija načela proste presoje dokazov in vodijo k formalni resnici. Pravila za presojo dokazov so tipizirana in abstraktno določena. Sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila. Poznamo dve različici:

17

Pozitivna teorija zakonskih dokazov: sodišče je moralo šteti določeno dejstvo za dokazano, če sta bili v konkretnem primeru podani z zakonom določeni količina in kakovosti dokazov (inkvizitorni postopek → najstrožja kazen le, če je dejanje obdolženec priznal ali sta bili podani izpovedi 2 prič)

Negativna teorija zakonskih dokazov: sodišče ni moglo šteti določenega dejstva za dokazanega, če se nista stekli tolikšna količina in kakovost dokazov, kot je bilo določeno z zakonom. Če pa sta bili doseženi, je sodišču ostalo prepuščeno, da po svojem prepričanju oceni, ali so določena dejstva dokazna ali ne.

Dokazne prepovedi so dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin dokazi, pridobljeni s kršitvijo določb ZKP, če je zanje določeno, da se sodna odločba nanje ne sme

opreti dokazi, pridobljeni na podlagi takih nedovoljenih dokazov

Nanje ni mogoče opreti sodne odločbe in se jih izloči. Sodišče je na dokazne prepovedi vezano. Upoštevati pa mora tudi določena pravila, ki veljajo za način dokazovanja posameznih dejstev (pazi! Razlikuj od formalnih dokaznih pravil). Obstajajo namreč dejstva, ki jih je mogoče dokazati le na način predpisan z zakonom. Primer: psihiatrični pregled za ugotovitev duševnih bolezni in motenj, obdukcija za ugotovitev ali je smrt posledica kd. Sodišča tudi ne veže avtoriteta izvedenskega mnenja. Nadalje zakon določa pravila za postopek pridobivanja posameznih dokazov (zaseg predmetov, hišna in osebna preiskava, pregled poštnih pošiljk).

37. Kakšne so razsežnosti oziroma kakšne so omejitve načela javnosti v kazenskem postopku? Zagotavlja nadzor demokratične javnosti nad delom sodišča. → zagotavlja elementarno podlago za

legitimnost odločitve sodišča in jr konstitutivno zagotovilo objektivnega kazenskega postopka. Vzgojni in preventivni pomen → nezakonita izključitev javnosti pomeni absolutno bistveno kršitev

določb kazenskega postopka.

Omejitve (pazi! Razlikuj med javnostjo, ki velja za stranke in splošno javnostjo): Predhodni postopek → splošna javnost je izključena (24 ZKP: le sodna obravnave so javne in sodbe

se izrekajo javno), to velja vselej v postopku zoper mladoletnike. Glavna obravnava → praviloma javna (vpogled širši javnosti), vstop se lahko prepove le določenim

osebam iz kriminalitetnopolitičnih razlogov (ne: mladoletne osebe, priča, ki še ni bila zaslišana, izvedenec, ki še ni podla svojega mnenja, osebe, ki motijo red…). Sodišče sme po uradni dolžnosti ali na predlog strank izključiti javnost s celotne glavne obravnave ali njenega dela, če je to potrebno zaradi varovanja tajnosti, javnega reda, morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanke, koristi mladoletnika in če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. V tem primeru izključitev za stranke, oškodovanca ter njihove zastopnike in zagovornike ne velja (dolžni varovati kot tajnost vse, kar izvejo). Javnost vselej velja za razglasitev izreka sodbe (tudi če je bila javnost iz glavne obravnave izključena). Dovoljeno je poročanje v sredstvih javnega obveščanja, ni pa dovoljeno slikovno snemanje.

Pritožbeni postopek → Pritožbeno sodišče na 2.stopnji odloča v senatu na seji ali na glavni obravnavi. Na seji so stranke navzoče, javnost pa se sme izključiti le pod zakonsko določenimi pogoji. Za obravnavo veljajo določbe v zvezi z javnostjo na glavni obravnavi (glej zgoraj).

Slabosti:Pritisk javnega mnenja – hiter in učinkovit kazenski postopek v smislu čim strožje kazniPretirana publiciteta – posnemanje storilcev kd

38. 17. člen ZKP: »(1) Sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. (2) Enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.« Ta določba predstavlja uzakonitev načela MATERIALNE RESNICE.

Pojasnite ta pojem (vpisan za zgornjo črto!!). Besedica »materialno« poudarja razliko med formalno, legalno resnico, ko je zakon določal, kaj naj sodišče v konkretni situaciji šteje za resnično ter resnico, do katere je sodišče prišlo na podlagi proste presoje dokazov, torej na podlagi logike in življenjskih izkušenj. Materialna resnica naj bi pomenila najvišjo stopnjo spoznanja o resničnosti dejstev v kazenskem postopku ob razreševanju dileme, ali je resnica, do katere si lahko utre pot spoznanje sodišče, absolutna ali relativna, in če je zgolj relativna, ali daje zadostno moralno podlago za izrek obsodilne sodbe ter za vse njene nadaljnje posledice.

18

Ali je resnica sredstvo, s katerim ugotavljamo, do katere mere je očitek obtožbe utemeljen, ali je le sredstvo za razrešitev spora med strankama. Kot odgovor na to vprašanje so se razvile številne teorije.

Kako ocenjujete predloge, da bi se 17. člen ZKP de lege ferenda spremenil tako, da bi bilo sodišče dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti in ugotavljati le dejstva, ki so obdolžencu v korist oziroma ki ga razbremenjujejo? Metodologija ugotavljanja pomembnih dejstev sodišča od drugih državnih organov bi se morala razlikovati. Policija in državno tožilstvo bi morala preizkusiti in ugotoviti obremenjujoča dejstva in dejstva, ki so obdolžencu v korist, sodišče pa le okoliščine, ki obdolženca razbremenjujejo, če se za to ne bi zavzemali v zadostni meri državno tožilstvo, zagovornik in sam obdolženec, vse to pa zato, da sodba ne bi bila krivična.Spremenil bi se položaj sodišča, ki mu ne bi bilo več mogoče očitati, da je pristransko, ker ne more izpolniti obeh zahtev z enako mero skrbnosti (sodišče se mora ukvarjati z obtožbeno in obrambno hipotezo hkrati, kar pa glede na psihološke zakonitosti ni uresničljivo, ker o tem odločajo subjektivni dejavniki).Naš kazenski postopek bi se bistveno bolj približal akuzatornemu in še bolj utrdil pravno varstvo obdolženca, če bi inkvizitorna maksima iz 17/I ZKP zavezovala sodišče, da mora z enako mero pazljivosti preizkusiti resničnost dejstev, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstev, ki so mu v korist, vendar s to razliko, da je ob pomanjkanju ustrezne pobude strank dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati le dejstva, ki obdolženca razbremenjujejo, ne pa zanj tudi obremenjujočih dejstev.

39. Ali so v kazenskem postopku dovoljeni odmiki od načela materialne resnice? Kateri instituti predstavljajo odstop od tega načela?

Teorija odraza: resnica odraža lastnost sodbe, ki temelji na skladnosti naših predstav z objektivno stvarnostjo.

Teorija skladnosti (korespondence/adekvatnosti): priznava skladnost objekta in subjekta v njunem kontemplativnem odnosu zaradi katerega sta enakopravna.

Konsenzualna teorija: ugotavljanje resnice ni cilj kazenskega postopka, saj je resnica le sredstvo, s pomočjo katerega ugotavljamo, ali je ni do kolikšne mere je očitek obtožbe obdolžencu utemeljen. → zato načelo materialne resnice ni najvišje načelo KPP, temveč je enakovredno drugim načelom, podrejenim načelu pravičnosti. Da resnica ni izključni cilj v našem kazenskem postopku na najbolj nazoren način kažejo instituti, ki pomenijo odstop od načela materialne resnice. Ti instituti so: Načelo objektivne identitete me obtožbo in obsodbo → sodba se lahko nanaša le na dejanje, ki je

predmet obtožbe, obsežene v vloženi oz. na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (354/I ZKP)

Prepoved reformatio in peius → prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo glede pravne presoje dejanj in kazenskih sankcij, če je obtožbe podana le v obdolženčevo korist (385 ZKP)

Pravica privilegiranih prič, da se lahko oprostijo dolžnosti pričevanja, če so z obdolžencem v takšnem odnosu kot ga določa zakon, čeprav bi izpovedbe le teh pripomogle k spoznanju resnice (235, 236, 237 ZKP)

Prepoved upoštevanja tistih spoznanj o okoliščinah kd, do katerih se ni prišlo na način določen z zakonom, in njihova ekskluzija, ne glede na to, da na tak način pridobljeni dokazi kažejo na resničnost obstoja pravno pomembnih dejstev (18/II in 83 ZKP)

Pravica obdolženca do molka → ni se dolžan zagovarjati in tudi ne priznati kd (5/III ZKP)

40. Pojasnite pojme:Zakoniti sodnik → Sodnik, ki izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oz. na katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela.Iudex incapax → To je absolutno nesposoben sodnik, kot tak sploh ne more izvajati sodne funkcije. Pogoji (8.člen Zakona o sodniški službi): da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost da je dopolnil 30 let starost da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali

je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja

da je opravil pravniški državni izpit da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije.

19

Iudex inhabilis → To je relativno nesposoben sodnik, ki ni sposoben objektivne presoje. Presojajo se objektivni elementi sodnikove nepristranskosti. Če tak sodnik kljub temu presoja kazensko zadevo, je to absolutna bistvena kršitev določb ZKP, ki ima za posledico razveljavitev sodbe. Izločitveni razlogi (39 ZKP – 1.-5. točka): če je s kaznivim dejanjem oškodovan če je z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem, oškodovancem, njihovim zakonskim

zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena

če je z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca

če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu tega zakona, ali če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje, ali če je sodeloval v postopku kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma tožilca, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec

če se je v postopku pri odločanju o katerem koli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen), ne more v isti zadevi odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev

če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti

Iudex suspectus → To je sumljiv sodnik. Če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti (39 ZKP– 6. točka), je to odklonitveni razlog, ker po oceni strank obstajajo določene okoliščine, ki vzbujajo sum/dvom. Presojajo se subjektivni elementi sodnikove nepristranskosti. Sodnikova nepristranskost postane dvomljiva najbolj očitno, če sodnik:

Zavzema stališče o zadevi še preden je bilo odločeno Neutemeljeno zavrača dokazne predloge Navaja pomanjkljive, strokovno neargumentirane razloge za svojo odločitev Pristaja na sojenje kljub sorodstvenim ali prijateljskim vezem s katero izmed strank Izkazuje naklonjenost oz. nenaklonjenost eni ali drugi stranki

Nepristranski sodnik → Sodnik, ki nima vnaprej oblikovanih predsodkov v neki zadevi (subjektivni element) in hkrati daje videz nepristranskosti (objektivni element).

SUBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA41. Procesni subjekti, ki opravljajo temeljne procesne funkcije (pregon, obramba sojenje) so: Upravičeni tožilec (funkcija kazenskega pregona) Obdolženec (funkcija obrambe) Sodišče (funkcija sojenja)

To so procesni subjekti v ožjem pomenu besede- Kateri izmed teh subjektov imajo položaj stranke v kazenskem postopku?Upravičeni tožilec/tožilka, ki od sodišča zahteva odločitev, in obdolženec/obdolženka, zoper katerega se takšna odločitev zahteva.

42. Procesni subjekti v širšem pomenu besede (udeleženci v kazenskem postopku) pa so: Vzporedni procesni subjekti Zastopniki in pooblaščenci Pomožni organi Tretje osebe

Kazenski postopek se lahko začne, teče in konča, ne da bi morali biti vsi ti ali vsaj nekateri izmed njih v njem obvezno udeleženi.

43. Opredelite stvarno pristojnost okrajnih sodišč v kazenskem postopku! Kdo opravlja procesna dejanja na strani okrajnega sodišča? odločajo o kd, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let .

Vsa procesna dejanja (posamezna preiskovalna dejanja + procesna dejanja sojenja) opravlja okrajno sodišče po sodniku posamezniku, ki odloča v skladu z določbami o skrajšanem ali sumarnem postopku pred okrajnim sodiščem. Odloča o:

Zahtevi za obnovo kazenskega postopka Zavrženju zahteve za izredno omilitev kazni

20

Zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti, če zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji Spremembi varnostnih ukrepov Preklicu pogojne obsodbe Izbrisu obsodbe Prenehanju varnostnih ukrepov predlogu, da opravi posamezna preiskovalna dejanja

44. Opredelite stvarno pristojnost okrožnega sodišča v kazenskem postopku! Presojanje kd na prvi stopnji, za katera je zagrožena kazen zapora več kot 3 leta in za kd zoper čast

in dobro ime storjena s tiskom, po radiu, tv ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. Opravljanje preiskave glede kd iz prejšnje točke. Opravljanje pripravljalnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kd mladoletnikov. Odločanje o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega in sodnika posameznika

okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja, in zoper druge sklepe, če je tako določeno v zakonu, ter za odločanje na prvi stopnji zunaj glavne obravnave.

Odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča. Odločanje o nekaterih pravnih sredstvih. Izvrševanje kazenskih sodb. Odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja s priporniki.

45. Okrožno sodišče opravlja procesna dejanja po naslednjih organih (Opredelite bistvene pristojnosti posameznega organa):

Preiskovalnem sodniku Procesna dejanja v preiskavi opravlja kot porok, da bodo dokazi zbrani na zakonit način.Pristojen je za:

Odločanje o izločitvi pooblaščenih uradnih oseb organa za notranje zadeve, kadar opravljajo preiskovalna dejanja

Odločanje o postavitvi zagovornika siromašnim Razrešitev postavljenega zagovornika Izločitev zapisnikov Poseben sklep o stroških Odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka Začasen odvzem vozniškega dovoljenja Odreditev ukrepov po 150 in 151 ZKP Ustno odredbo za izvrševanje ukrepov iz 151 ZKP Odločanje o ravnanju s pošiljko, ki bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku Uničenje gradiva pridobljenega z uporabo ukrepov iz 150 in 151 ZKP Odredbo banki, da sporoči podatke o bančnih vlogah določenih oseb Sklep o preiskavi na zahtevo državnega tožilca Soglasje, da se ne opravi preiskava Izvedbo preiskave Prepustitev preiskovalnih dejanj preiskovalnemu sodniku drugega krajevno pristojnega sodišča Razširitev preiskave Prekinitev preiskave Ustavitev in konec preiskave Preiskavo na zahtevo oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca Podatke o obdolžencu Odločanje o podaljšanju ukrepov iz 195a in 195b ZKP Odločanje o varščini Odreditev hišnega pripora in pripora Odreditev pridržanja Odločanje o predlogih strank glede pripora ali nadomestnih ukrepov Trajanje pripora in predlog za njegovo podaljšanje Obvestilo o možnosti seznanitve s pomembnimi dokazi, če stranke in zagovornik niso bili navzoči

pri posameznih preiskovalnih dejanjih in opozorilo oškodovancu kot tožilcu o posledicah zamude roka za vložitev obtožnice

Odpravo pripora in izpustitev priprtega Disciplinsko kaznovanje pripornikov Obisk pripornikov

21

Dovoljenje in nadzor obiska pripornikov oz. pisemskih ali drugih pošiljk ter drugih stikov pripornikov z osebami zunaj zavoda

Odreditev zasega in pridržanje pošiljk obdolženca Sklep, s katerim se zagotovi anonimnost priče Vodenje izvedenskega dela Sklep o oddaji obdolženca na opazovanje Postopek za izročitev (ekstradikcijo) obdolžencev in obsojencev tuji državi

Izvenrazpravnem (zunajobravnavnem) senatu Senat sestavljajo 3 redni poklicni sodniki (predsednik + poročevalec + član).Odloča:

pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in sodnika posameznika okrajnega sodišča, če ta opravlja preiskovalna dejanja

Na prvi stopnji zunaj glavne obravnave pritožbi zoper odločbo policije o pridržanju nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravičenega tožilca, da se opravi posamezna

preiskovalna dejanja nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in oškodovanca, da se opravijo posamezna

preiskovalna dejanja pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave ustavitvi preiskave, če dejanje ni kaznivo, so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko

odgovornost, je kazenski pregon zastaral ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo in če ni dokazov, da bi obdolženec storil kd

nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca za dopolnitev preiskave zahtevi državnega tožilca, da se podaljša 8 dnevni rok za vložitev neposredne obtožnice zahtevi državnega tožilca, da se podaljša 15 dnevni rok za dopolnitev preiskave ali za odločanje o

tem, ali naj se vloži obtožnica ali odstopi od pregona predlogu preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca, da se pripor podaljša za največ 2 meseca pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izrečeni zaradi disciplinskega prestopka

pripornikov pritožbi zoper sklep, s katerim je bila izrečena denarna kazen ali odrejen zapor, ker določena oseba

ni hotela izročiti predmetov zahtevi predsednika senata glede obtožnice oškodovanca koz tožilca oz. glede zasebne tožbe ugovoru zoper obtožnico izločitvi zapisnikov in obvestil priporu obdolženca ob vloženi obtožnici na predlog ali po uradni dolžnosti priporu po vloženi obtožnici pritožbi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vložitvijo obtožnega predloga pritožbi zoper sklep o kaznovanju priče, ki noče pričati uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravičenega tožilca, če je bila s pravnomočnim sklepom

zahteva o preiskavi zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum zahtevi za pravo ali nepravo obnovo kazenskega postopka trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zavodu ali na prostosti predlogu za preklic pogojne obsodbe pritožbi zoper odvzem predmetov, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odločbe postopku za prenehanje varnostnih ukrepov postopku o izvršitvi sodbe tujega sodišča odstopu kazenskega pregona tuji državi mimo pogojev, ki veljajo za izročitev postopku za izročitev obdolžencev in obsojencev zahtevi neupravičeno obsojenih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic pritožbi zoper poseben sklep o stroški kazenskega postopka najpogostejše: pritožbe zoper sklep o priporu, podaljšanje pripora, ugovori zoper obtožnice,

zahteve za izrek enotne kazni in obnovo kazenskega postopka

Obravnavnem (razpravnem) senatu in predsedniku obravnavnega senata Presoja kazensko zadevo na glavni obravnavi. Senat 3 sodnikov – zagrožena kazen zapora do 15 let (redni sodnik kot predsednik senata + 2 sodnika porotnika). Senat 5 sodnikov – zagrožena kazen zapora 15 let ali več (2 redna poklicna sodnika, od katerih je eden predsednik + 3 sodniki porotniki).Predsednik je pristojen za:

22

Predlog, da se za postopek določi drugo sodišče Izločitev zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka in izvedenca Dovoljenje vrnitve v prejšnje stanje Odločanje o postavitvi zagovornika siromašnim Razrešitev postavljenega zagovornika Poseben sklep o stroških Sklep o oprostitvi obdolženca plačila stroškov Odreditev zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov Vodenje posvetovanja in glasovanja Postopek z obtožnico Postopek z ugovorom zoper obtožnico Zahtevo za preizkus obtožnice Pripravo glavne obravnave Ustavitev postopka pred glavno obravnavo Vodstvo glavne obravnave Skrb za red in mir na glavni obravnavi Določanje vrstnega reda izvedbe dokazov Podeljevanje besede strankam Razglasitev sodbe Popravek pomot v pisno izdelani sodbi Zavrženje prepozne ali nedovoljene pritožbe zoper sodbo Zavrženje zahteve za izredno omilitev kazni Zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti

Predsedniku sodišča Ima funkcijo sodne uprave poleg sodne funkcije.

Odloča o izločitvi sodnika Postavlja zagovornika po uradni dolžnosti Postavlja pooblaščence oz. zagovornike siromašnim Dovoljuje pregled in prepis spisov po pravnomočnisti zadeve Izvaja ukrepe za pospešitev preiskave Odloča o pritožbah zaradi zavlačevanja postopka Opravlja nadzor nad ravnanjem s priporniki Odloča o tem, ali naj se glavna obravnava opravlja v drugem poslopju oz. poda predlog, d ase

glavna obravnava opravi v drugem kraju na območju pristojnega sodišča Ukrepa ob zamudi z razpisom glavne obravnave Določa nadomestnega sodnika Ukrepa za pospešitev postopka proti mladoletniku Odloča o dodelitvi spisa drugemu sodniku

46. Opredelite stvarno pristojnost višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v kazenskih zadevah!

VIŠJA SODIŠČA Za sojenje oz. odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč na

svojem območju Za odločanje v sporih o pristojnosti med okrožnimi oz. okrajnimi sodišči na svojem območju ter za

odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oz. okrožno sodišče na svojem območju Za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon

Sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo 3 sodniki (sodnik kot predsednik + sodnik poročevalec + član senata).Predsednik višjega sodišča ima enaka pooblastila kot predsednik okrožnega sodišča.

VRHOVNO SODIŠČE Za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje, če je

pritožbeno sodišče kot drugostopenjsko sodišče izreklo kazen zapora 20 let ali potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, če je sodišče druge stopnje dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje in na to oprlo svojo sodbo in če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo, in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega

Za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč

23

Za določitev enega izmed stvarno pristojnih sodišč, pred katerim naj se izvede postopek, če se iz določb ZKP ne da dognati, katero sodišče je krajevno pristojno

Za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči Za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon Za podaljšanje pripora na 3 mesece pred vložitvijo obtožnice

Vodi evidenco sodne prakse. Sodi na tretji stopnji v senatu, ki ga sestavlja 5 sodnikov (izredna omilitev kazni – senat 3 sodnikov, zahteva za varstvo zakonitosti – senat 5 sodnikov, zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločno Vrhovnega sodišča – senat 7 sodnikov). Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča (obravnavanje in sprejem načelnega pravnega mnenja) Predsednik Vrhovnega sodišča ima vse funkcije predsednikov nižjih sodišč.

47. Glede krajevne pristojnosti kazenskega sodišča veljajo naslednja splošna pravila (pojasnite jih): forum delicti commissi: krajevno pristojno je sodišče na območju katerega je bilo kd storjeno ali

poskušeno forum praeventionis: če je bilo kd storjeno ali poskušeno na območjih različnih sodišč, postane

pristojno tisto, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek forum domicilii: če kraj storitve kd ni znan ali je zunaj ozemlja RS, je krajevno pristojno sodišče, na

katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče forum deprehensionis: če ni znan niti kraj storitve kd niti domicil (ali je zunaj RS), je pristojno

sodišče, na območju katerega je bil obdolženec prijet ali se je sam naznanil

Posebne vrste krajevne pristojnosti: Po medsebojni zvezi: subjektivna koneksiteta – ista oseba stori več kd, ki se zaradi smotrnosti

obravnavajo v istem postopku (navezna okoliščina je identiteta storilca), objektivna koneksiteta – za sostorilce, udeležence, pomagače je pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek kot pristojno za enega izmed storilcev

Odrejena pristojnost (forum ordinatum): Če se pristojnosti ne da dognati jo določi Vrhovno sodišče Prenesena pristojnost (forum delegationis): če pristojno sodišče, ki je znano, iz pravnih ali stvarnih

razlogov ne more voditi postopka, višje sodišče določi drugo

48. Pojasnite pojma negativni kompetenčni konflikt in pozitivni kompetenčni konflikt!NEGATIVNI KOMPETENČNI KONFLIKT: Do spora o pristojnosti oz. kompetenčnega konflikta lahko pride, kadar eno ali več sodišč odreka svojo pristojnost, da razsodijo v konkretni kazenski zadevi (o sporu neposredno odloča višje sodišče).POZITIVNI KOMPETENČNI KONFLIKT: Nastane, če bi si dve ali več sodišč lastilo pristojnost, da odločijo o konkretni kazenski zadevi (o sporu neposredno odloča višje sodišče).

49. Katere kategorije subjektov obtožbe pozna ZKP? Državni tožilec Oškodovanec kot tožilec (nadomestni oz. subsidiarni tožilec) Zasebni tožilecKako glede na te kategorije delimo sistem kazenske obtožbe v RS?Takšna delitev ustreza dvopartitnemu sistemu kazenske obtožbe, ki jo delimo na:

Sistem javne obtožbe, za katero sta pristojna:o Državni tožilec, ki opravlja v javnem interesu kazenski pregon kd, ki se preganjajo po uradni

dolžnostio Oškodovanec kot tožilec oz. subsidiarni tožilec, ki opravlja v javnem in lastnem interesu

kazenski pregon kd, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kadar državni tožilec ne začne ali ne nadaljuje kazenskega pregona za takšna kd (korektiv čiste javne obtožbe)

Sistem zasebne obtožbe, za katero je pristojen oškodovanec, ki opravlja v lastnem-zasebnem interesu kazenski pregon storilcev kd, za katera je z materialnim kazenski zakonom določeno, da se njihovi storilci preganjajo na zasebno tožbo

50. Državno tožilstvo ima v pravnem sistemu položaj upravnega organa sui generis. Kako je ta organ notranje organiziran?

Po svojem pravdnem položaju državno tožilstvo ne sodi v sodstvo, temveč na področje pravosodja. Zato daje občutek, da je nekako vmes med sodstvom in izvršilno oblastjo. Poseben položaj mu daje večjo samostojnost v okviru izvršilne oblasti, kot jo imajo drugi zivršilni organi, pa vendar manjšo, kot jo ima sodstvo. Za državno tožilstvo ne velja nobeno od ustavnih načel. Ustava izrecno opredeljuje samo funkcijo

24

državnega tožilca, ki je nezdružljiva s funkcijami v drugih državnih organih, organih lokalne samouprave in v organih političnih strank (136 URS). S takšno opredelitvijo vnaša Ustava v organizacijo državnega tožilstva to novost, da je nosilec funkcije kazenskega pregona državni tožilec kot funkcionar, saj določa, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti (135 URS). To pomeni, da državno tožilstvo ni več monokratski organ (=odločal samo višji – nadrejeni tožilec, vsi drugi so bili le njegovi namestniki). Državni tožilec je glede pravic, ki izhajajo iz njegovega službenega položaja, izenačen s sodnikom. Državno tožilstvo je po svoji strukturi hierarhično organiziran državni organ (veljajo odnosi nadrejenosti in podrejenosti). Generalni državni tožilec daje splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev. Vodja okrožnega ali višjega državnega tožilstva lahko v zadevah iz svoje pristojnosti daje obvezna pisna splošna navodila. Nadzorstveno pravico nad državnimi tožilstvi nižje stopnje izvaja Državno tožilstvo RS tako, da opravlja neposredni pregled poslovanja (poročila se dostavijo generalnemu dr. tožilcu in ministru za pravosodje). Dr. tožilce imenuje Vlada na predlog pravosodnega ministra. Poznamo: okrožni, višji, vrhovni dr. tožilec, pomočnik dr. tožilca in generalni dr. tožilec RS.Državno tožilstvo sestavljajo: Državno tožilstvo RS, Višje državno tožilstvo v Celju, Kopru; LJ in MB, 11 okrožnih državnih tožilstev, skupina dr. tožilcev za posebne zadeve s statusom okrožnega dr. tožilstva

51. Naštejte vsaj šest temeljnih procesnih funkcij okrožnega državnega tožilca: Sprejemanje ovadb in odločanje o njih Predlog posebnih ukrepov oz. posebnih operativnih metod in sredstev v predkazenskem postopku Prevzem pregona od oškodovanca kot tožilca Odložitev kazenskega pregona Odstop od pregona Zahtevo za preiskavo Predlog za neposredno obtožnico Vložitev obtožnice Sodelovanje pri preiskovalnih dejanjih

52. Opredelite temeljne procesne funkcije vrhovnih državnih tožilcev in generalnega državnega tožilca!

VIŠJI DR. TOŽILCI: Sodelovanje v pritožbenem postopku Odstop od pregona Odločanje o izločitvi vodje okrožnega dr. tožilstva, kar pa velja zgolj za vodjo višjega tožilstva

VRHOVNI DR. TOŽILCI: Zastopanje v postopkih pred Vrhovnim sodiščem RS

GENERALNI DR. TOŽILEC RS: Izločitev vodje višjega dr. tožilstva Za postopek pred Vrhovnim dr. tožilstvom RS Odstop od pregona pred Vrhovnim dr. tožilstvom RS Izdajo splošnih navodil za odstop ovadbe v postopek poravnavanja

53. Kakšne so pristojnosti skupine državnih tožilcev za posebne zadeve?Ustanovljena je bila za pregon storilcev kd s področja organiziranega kriminala. To so zlasti dejanja s področja pranja denarja, korupcije, nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili in orožjem, trgovine z belim blagom zvodništva in prostitucije, hudodelskega združevanja ter kd z mednarodnim elementom. Imajo položaj okrožnega dr. tožilca. Skupina pregon izvaja do konca postopka na prvi stopnji na celotnem ozemlju RS. Pri izvrševanju nalog sodeluje z dr. tožilstvom, ki bi bilo pristojno po splošni predpisih o krajevni pristojnosti. Krajevno pristojna dr. tožilstva so dolžna obveščati generalnega dr. tožilca o zadevah s področja organiziranega kriminala takoj, ko zvedo zanje. Po dodelitvi generalnega dr. tožilca zadevo prevzame skupina. Vodja skupine o prevzemu obvesti policijo.

54. Ali je razpolaganje državnega tožilca z obtožbo tekom kazenskega postopka v Sloveniji urejeno po načelu mutabilitete ali po načelu imutabilitete?

Načelo mutabilitete daje dr. tožilcu pravico, da do glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje odstopi od pregona, ne da bi bil dolžan takšno svojo odločitev obrazložiti, če oceni, da za kazenski pregon niso podani pravni in dejanski razlogi. Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če oškodovanec ne izjavi, da nadaljuje kazenski pregon. Če je takšna izjava podana na glavi obravnavi, sodišče izreče zavrnilno sodbo. Korektiv načela mutabilitete je subsidiarna tožba. (≠načelo imutabilitete: dr.tožilec potem ko je začel kazenski pregon, od njega ne more odstopiti)+ načelo oficialnosti, legalitete in opurtunitete!!! (za začetek postopka na pobudo dr. tožilca)

25

55. Pojem in položaj oškodovanca kot tožilca (subsidiarni tožilec) in zasebnega tožilca v kazenskem postopku!

OŠKODOVANEC KOT TOŽILECČe dr.tožilec presodi, da kazenskega pregona ne bo začel ali pa bo od njega odstopil, lahko oškodovanec kot tožilec začne ali nadaljuje kazenski pregon, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta institut je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stališča dr. tožilstva. Subsidiarna obtožba še vedno ostaja javna obtožba z vsemi procesnopravnimi posledicami, saj pregon še vedno ostaja v javnem interesu. Obtožba je oškodovancu dana le zaradi kazenskopravnega varstva njegovih interesov – moralnega zadoščenja. Osebe, ki lahko pridobijo lastnost oškodovanca kot tožilca:

Oškodovanec (tudi če ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka) Oškodovančev zakonec oz. oseba, s katero je ta živel v zunajzakonski skupnosti, otroci, straši,

posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre, če v 3 mesecih po oškodovančevi smrti začnejo ali nadaljujejo pregon

Pogoji za prevzem kazenskega pregona: Če dr. tožilec zavrže kazensko ovadbo (v 8 dneh od obvestitve, v 3 mesecih od zavrženja ovadbe) Če oškodovanec poda kazensko ovadbo, dr. tožilec pa v 1 mesecu po prejetju ne vloži obtožnega

predloga in o razlogih ne obvesti oškodovanca Če državni tožilec odstopi od pregona (med ali po končani preiskavi) Če senat, ko sklepa o ugovoru zoper obtožnico, odloči, da obtožbe ne dopusti in da se kazenski

postopek ustavi Če dr. tožilec umakne že vloženo obtožnico (pred ali na glavni obravnavi) Če dr. tožilec glede na izid obravnave pred sodiščem druge stopnje popolnoma umakne obtožnico Če senat zahtevo državnega tožilca za preiskavo zavrne (če se preiskovalni sodnik ne strinja z

zahtevo dr. tožilca za preiskavo, zahtevo, da o tem odloči senat)Pravni položaj oškodovanca kot tožilca:

Ko oškodovanec prevzame pregon, ima vse procesne pravice, ki jih ima sicer dr. tožilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dr. organ.

Oškodovanec kot tožilec lahko opravlja procesna dejanja sam ali s pomočjo svojega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

Če teče postopek za kd, za katero je predpisana kazen nad 3 leta, lahko postavi sodišče oškodovancu kot tožilcu na njegovo zahtevo pooblaščenca.

Med preiskavo lahko opozori na vsa dejstva in predlaga dokaze ter izjavi, da vztraja pri zahtevi za preiskavo, ki jo je podal dr. tožilec.

Na glavni obravnavi ima pravico zastopati obtožnico, predlagati dokaze, postavljati obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja ter dajati pripombe in pojasnila.

Lahko vztraja pri obtožnici, ki jo je vložil dr. tožilec, lahko pa jo spremeni ali vloži novo. Ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe (takšna ustavna pritožba se zavrne). Dr. tožilec ima do konca glavne obravnave pravico ponovno prevzeti pregon in zastopanje obtožbe

→ oškodovanec kot tožilec obdrži pravico, da se pritoži iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba, ne glede na to, ali se dr. tožilec pritoži ali ne.

Mora spoštovati vse zakonske roke in roke, ki mu jih določi sodišče. Če oškodovanec kot tožilec ni bil pravilno povabljen ali ni mogel pravočasno obvestiti sodišča o

spremembi naslova ali prebivališča ali iz opravičenih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, na kateri je bila izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, ima pravico v 8 dneh po prejemu sodbe prositi za vrnitev v prejšnje stanje. V prošnji se mora izreči, da nadaljuje pregon → razpiše se nova glavna obravnava in prejšnja sodba se razveljavi (8 dni je subjektivni rok, ki se lahko uveljavlja znotraj objektivnega roka 3 mesecev)

ZASEBNI TOŽILECTo je oseba, ki jo zakon pooblašča za pregon kd, za katera KZ izrecno določa, da se začne kazenski pregon na zasebno tožbo. To so: kd zoper čast in dobro ime in nekatera kd zoper premoženje (tatvina, velika tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, goljufija, zloraba zaupanja, prikrivanje in poškodovanje tuje stvari → samo če gre za poseben odnos med storilcem in žrtvijo: zakonec, brat, sestra…). Pravna upravičenost zasebne tožbe temelji na družbenem spoznanju o majhnem pomenu kd, katerega obstoj pogojuje predvsem subjektivna prizadetost oškodovanca. Ta pravica je s pravnim poslom neprenosljiva.Upravičenci:

Fizična in pravna oseba Zakoniti zastopnik (za mladoletne do 16 let + osebe s popolnoma odvzeto poslovno sposobnostjo) Mladoletnik, ki je dopolnil 16 let

26

Pravica umrlega do zasebne tožbe preide na njegove naslednike (zakonec, oseba, s katero je živel v zunajzakonski skupnosti, otroci, starši, posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre) – v 3 mesecih po smrti morajo vložiti zasebno tožbo ali izjaviti, da nadaljujejo postopek.

Vsebina zasebne tožbe: Pred okrajnim sodiščem – vse sestavine, ki jih zakon predpisuje za obtožni predlog Pred okrožnim sodiščem – po materialnih in formalnih sestavinah izenačena z obtožnico Zasebni tožilec lahko sam odloča katerega izmed več sostorilcev oz. udeležencev bo obtožil in za katera

dejanja (deljivost zasebne tožbe v subjektivnem in objektivnem pogledu)Rok za vložitev:

v 3 mesecih od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca (prekluzivni rok). Ovadba oškodovanca s šteje za pravočasno vloženo zasebno tožbo.

Pravni položaj: Lahko opravlja procesna dejanja sam ali po svojem pooblaščencu Razpolaga z zasebno tožbo (lahko jo vloži, spremeni in umakne) Ima takšne pravice kot dr. tožilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dr. organ (zahtevati preiskavo, opozoriti

na vsa dejstva, predlagati dokaze, pregledovati spise in dokazne predmete, postavljati obdolžencu, priča in izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila ter izjasniti se o možnostih za poravnavo)

Če do konca glavne obravnave poda izjavo, da umika zasebo tožbo, izgubi pravico, da jo ponovno vloži Ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe (takšna ustavna pritožba se zavrne)

56. Pojasnite razliko med pojmi osumljenec, obdolženec, obtoženec in obsojenec!OSUMLJENEC: oseba, zoper katero se vodi predkazenski postopek, ker so podani razlogi za sum, da je storila kdOBDOLŽENEC: oseba, zoper katero teče preiskava ali zoper katero je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba, ker je podan utemeljen sum, da je storila očitano ji kd (lahko je fizična ali pravna oseba)OBTOŽENEC: oseba, zoper katero je postala obtožnica pravnomočnaOBSOJENEC: oseba, za katero je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je kazensko odogovorna za določeno kd

57. Temeljna pravica obdolženca je pravica do poštenega sojenja (right to fair trail). V njen sklop sodijo (bistveni poudarki posamezne pravice):

PRAVICA DO MOLKAOseba, ki ji je vzeta prostost mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti ter da se ni dolžna zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Poleg tega mora biti poučena, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika in da je pristojen organ dolžan na njeno zahtevo o odvzemu prostosti obvestiti bližnje. Takšen pouk morajo dati osebi policija ob odvzemu prostosti (oz. ko so podani razlogi za sum, da je oseba storila kd), preiskovalni sodnik, ko mu je oseba pripeljana ter ob zaslišanju v preiskavi in na glavni obravnavi. Če bi namreč policija na podlagi izjav osumljencev prišla do dokazov , do katerih ne bi prišla, če ne bi zanje izvedela od osumljenca, kateremu ni podala opozorila, bi ti dokazi predstavljali neveljaven dokaz in bi bili predmet ekskluzije (v nasprotnem primeru je izigran privilegij zoper samoobtožbo)Če pravni pouk po 4 ZKP ni bil podan ali ni bil zapisan, sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako izpovedbo, takšno izjavo je treba izločiti, gre pa tudi za absolutno bistveno kršitev določb postopka ter za kršitev Ustave. Pravica do molka se povezuje z domnevo nedolžnosti. (glej spodaj)

PRAVICA DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA IN POMOČI TOLMAČAKazenski postopek teče v slovenskem jeziku, ki je uradni jezik. Na območjih italijanske in madžarske narodne manjšine teče kazenski postopek tudi v jeziku teh dveh narodnih skupnosti. Stranke, priče in drugi udeleženci imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje ali glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje in prevod pisnega dokaznega gradiva. Pravici prevajanja po tolmaču se lahko te osebe odpovejo, če znajo jezik, v katerem teče postopek. Opustitev tega pouka in zapisa v zapisnik, da so bile osebe o tem pouku poučene, predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Če je bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati svoj jezik, gre za absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Posebno varstvo pravice do jezika je zagotovljeno v primeru odvzema prostosti. Ta oseba mora biti v materinem jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti ter o svojih pravicah (do

27

molka, do zagovornika, do obvestitve bližnjih). Če je tujcu vzeta prostost, ima pravico podajati vloge sodišču v svojem jeziku. Evropska konvencija o človekovih pravicah daje pravico do obveščenosti v ustreznem jeziku vsem obdolžencem, ne samo tistim , ki jim je vzeta prostost.

PRAVICA DO SOJENJA V NAVZOČNOSTIObdolženec ima pravico, da je navzoč pri procesnih dejanjih. Ima torej pravico, da je osebno vabljen in da so mu vabila osebno vročena. Obravnava se lahko opravi le v njegovi navzočnosti. Zakon pa pozna tudi pravico sodišča, da obdolžencu sodi v odsotnosti. Pogoji za takšno sojenje:

da je bil obdolženec pravilno vabljen da izostanka ni opravičil da je bil že zaslišan da sodišče oceni, da ni potrebno, da se ga ponovno zasliši da ima zagovornika.

PRAVICA DO NEODVISNEGA IN NEPRISTRANSKEGA SODIŠČAObstoj kd lahko presoja le neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23URS). Samo pred takšnim sodiščem lahko poteka pošten postopek, o katerem govorimo takrat, kadar ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanja kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena. Gre za vprašanja, ki zadevajo načelo delitve oblasti.Pojem neodvisnosti sodišča opredeljuje ločitev funkcije sojenja od izvršilne oblasti in strank (način imenovanja članov, način delovanja obstoj jamstev zoper zunanje pritiske). Nepristranskost pa pomeni odsotnost predsodka (predhodna neobremenjenost s primerom). Presoja se po subjektivnih (morebitna osebna pristranskost sodnika) in objektivnih merilih (ali je sodnik nudil zadostna jamstva, ki izključujejo vsakršen legitimen dvom) glede na okoliščine konkretnega primera. Pojma sta med seboj tesno povezana in ju je včasih težko razlikovati.

PRAVICA DO SOJENJA V RAZUMNEM ROKUObdloženec ima pravico, da o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23URS). Vprašanje sojenja v razumnem roku je pomemben del judikature Evropskega sodišča za človekove pravice. Bistveni sta vprašanji: kateri čas upoštevati (določitev začetne in končne točke upoštevanega obdobja) in po kakšnih merilih presojati razumnost časovnega obdobja. Merila:

Zapletenost primera: presoja vprašanja, kaj je za pritožnika na kocki Ravnanje strank (obdolženca in upravičenega tožilca): pogosto menjavanje zagovornika, izginotje

obdolženca, izostanek s sojenja, pri čem pa sodišče ne šteje obdolženemu v škodo, da je uporabil vse dovoljene in razpoložljive načine obrambe

Ravnanje pristojnih oblasti: sodni zaostanki, problemi zaradi tranzicije, dolžina postopka kot posledica transferiranja primera med različnimi sodišči

Ta merila niso taksativno določena. Sodišče v končni fazi opravi še celovito presojo zamude morajo biti dovolj resne, prestopljena mora biti dopustna meja.Kršitev razumnega roka predstavlja tudi pretirana kratkost postopka, kar je tesno povezano z domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe. Za večino sodišč je v sedanjosti značilna preobremenjenost, zato je dolžnost vsake države, da ukrene vse, da zagotovi varstvo pravic državljanov. Ob vsem tem pa mora biti učinkovitost postopka zmeraj podrejena kavtelam poštenega postopka.

PRAVICA DO PRAVNIH SREDSTEVTo je pravica obdolženca do rednih in izrednih pravnih sredstev. Omogoča nadzor nad odločitvami nižjih sodišč. Protokol št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ta pravica je pojmovana kot neka podpravica pravice do obrambe, saj slednja en velja zgolj v primerih v katerih se obdolženec brani, temveč vključuje tudi aktivno obrambo v obliki napada. Ne učinkuje zgolj obstoj pravnega sredstva, temveč slednje velja za takšno le, če vsebuje tudi vsebinsko merilo učinkovitosti. URS razlaga takšno pravico veliko širše (25.člen)

PREPOVED PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI (ne bis in idem)Zagotavlja obdolženčevo pravno varnost, ki je v tem, da se lahko otrese negotovosti, ki bi jo prinašala možnost, da se pravnomočno končan postopek obnovi njemu v škodo

28

PRAVICA DO OBRAMBEObtoženec je subjekt kazenskega postopka takrat, ko lahko s svojimi aktivnimi procesnimi dejanji uresničuje svojo pravico do obrambe. Obrambo lahko izvaja sam (materialna obramba) ali s strokovno pomočjo zagovornika (formalna obramba). Ti dve pravici se ne izključujeta, ampak sta podani kumulativno.

Posamezni obdolženec ima lahko več zagovornikov. V isti kazenski zadevi ne more isti zagovornik zagovarjati več obdolžencev. Zagovornik ne sme biti:

Oškodovanec, zakonec oškodovanca ali tožilca, njihov krvni sorodnik v ravni vrsti, v stranski vrsti do 4. kolena ali sorodnik po svaštvu do 2. kolena

Sodnik ali državni tožilec v isti zadevi Kdor je bil povabljen kot priča Kdor v isti zadevi zagovarja soobdolženca Če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, nasprotno stranko zastopal odvetnik iz iste odvetniške

pisarne, odvetniški kandidat ali pripravnik, ki je delal pri odvetniku (dolžnost odkloniti zastopanje)Prenehanje funkcije zagovornika:

Obdolženec prekliče pooblastilo Odvetnik odpove pooblastilo Postavljen zagovornik se razreši Zagovornik izgubi procesno sposobnost ali odvetništvo Če senat na glavni obravnavi zagovorniku, ki kljub kazni še naprej moti red, odreče nadaljnjo obrambo Če zagovornik ali obdolženec umre

1) Materialna obramba: pravica obdolženca, da se po principu kontradiktornosti izjasni o vseh dejstvih in dokazih , ki ga obremenjujejo, ter navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Lahko je procesna (uveljavlja kršitev procesnih določb) ali kazenska (ni storjeno kd, ker ni vseh znakov kd, ni podana krivda…). Takšno obrambo izvaja obdolženec sam, zanj pa tudi sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po uradni dolžnosti. Ti so dolžni:

Obdolžencu povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev Obdolženca poučiti, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se, pa ni dolžan

izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde Obdolžencu zagotoviti, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe Obdolžencu omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga bremenijo, in da navede

dejstva in dokaze, ki so mu v korist Omogočiti obdolžencu pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete Preveriti obdolženčevo priznanje Po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva (obremenjujoča + v korist), pomembna za izdajo

zakonite odločbe Obdolženčevo zaslišanje opraviti ob spoštovanju njegove osebnosti Obdolženca ne zavajati s kapcioznimi in sugestivnimi vprašanji Upoštevati prepoved izsiljevanja priznanja ali kakšne druge izjave Obdolženca soočiti s pričami in soobdolženci, katerih izpovedbe se razhajajo z njegovimi ali so

zanj obremenjujoče Omogočiti sodelovanje obdolženca in njegovega zagovornika pri procesnih dejanjih Obdolženca seznaniti z rezultati tistih procesnih dejanj pri katerih ni bil navzoč, ker je bil zaradi

motenja postopka odstranjen Upoštevati, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo

ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kršitvijo določb kazenskega postopka ter dokaze pridobljene na podlagi nedovoljenega dokaza

2) Formalna obramba: Ob materialni obrambi ima obdolženec pravico, da se brani tudi s strokovno pomočjo zagovornika. Zagovornika si lahko izbere sam izmed odvetnikov, ali pa mu ga postavi sodišče, kadar je z zakonom določeno, da je obramba obvezna pa si ga ne vzame sam. Zagovornika sme imeti ves čas, ko teče kazenski postopek. Pred prvim zaslišanjem ga je treba o tem, da si ga ima pravico vzeti in da je lahko navzoč, poučiti. Poučiti ga mora policija, ko mu vzame prostost in preiskovalni sodnik, ko mu je ta prvič pripeljan.Kršitev določb o navzočnosti zagovornika na glavni obravnavi ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, kršitev določb o navzočnosti zagovornika pri drugih procesnih dejanjih pa relativno.Takšna obramba se lahko konstituira v vseh fazah kazenskega postopka, in to na dva načina.

29

S pooblastilom: Obdolženec si ga najame sam, tako da pooblasti katerega izmed odvetnikov po lastni presoji, lahko pa ga najamejo tudi obdolženčevi zakoniti zastopniki. Obdolžene lahko ob vsakem času prekliče pooblastilo, odvetnik lahko ob vsakem času pooblastilo odpove.S postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti: Če je obramba obvezna, pa si ga obdolženec ne vzame sam. Postavi ga s sklepom predsednik sodišča izmed odvetnikov. Takšna postavitev velja do pravnomočnosti sodbe. Odvetnik zastopanja ne sme odkloniti (iz opravičenih razlogov lahko zahteva razrešitev, ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika).Poznamo:

Obligatorna formalna obramba : obramba je obvezna (mora imeti zagovornika), če:o je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se uspešno sam brani o če zoper njega teče postopek zaradi kd, za katero je mogoče po zakonu predpisati kazen 30 let

zaporao če je po 157 ZKP (podani razlogi za pripor) priveden k preiskovalnem sodnikuo če gre za priporni narok in ves čas dokler traja priporo ob vročitvi obtožnice, če gre za kd, za katero je v zakonu predpisana kazen 8 let zapora ali hujšao kadar je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenjao tujec: postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev, če gre za kd, za katero je obramba obvezna

ali je zoper tujca odrejen priporo mladoletniki: že od začetka pripravljalnega postopka, če teče prosti njemu postopek za kd, za

katero je predpisana kazen zapora nad 3 letao ko se mu sodi v odsotnostio ko mu je treba izročiti sodbo, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan

fakultativna formalna obramba : obramba po zakonu ni obvezna, obdolženec pa si lahko vzame zagovornika, če želi, ves čas, ko teče postopek

Obramba siromašnih: Kadar ni pogojev za obvezno obrambo, obdolženec pa si glede na svoje gmotne razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, zato mu ga na njegovo zahtevo in na svoje stroške zagotovi država. O postavitvi odloča preiskovalni sodnik oz. predsednik senata, postavi pa ga predsednik sodišča. Upoštevati je treba premoženjske razmere, , zapletenost kazenske zadeve in možnost obrambe glede na obdloženčeve osebne lastnosti. Pogoji iz 6 EKČP: obdolženec nima dovolj sredstev za življenje + to zahtevajo interesi pravičnosti

58. 3. odstavek 227. člena ZKP je določal: »Če se obdolženec ne zagovarja ali ne odgovarja na vprašanja, se ga lahko pouči, da si utegne s tem otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo«.2 Ustavno sodišče je to določbo označilo kot nasprotno Ustavi RS. Kje vidite razloge za takšno odločitev?

Določba je izrazito inkvizitornega značaja. Pouk o priznanju kot olajševalni okoliščini je v nasprotju s pravico do molka in domnevo nedolžnosti. S ponujeno »nagrado« se zmanjšuje možnost samostojne in neodvisne odločitve. Naloga sodišča kot neodvisnega in nepristranskega organa je, da odloči o obtožbi. Zato je nepošteno in nepravično, če sodišče nagovarja obdolženca, naj prizna storitev kd na ta način, da mu obljublja nagrado (=nižjo kazen). Sodišče mora ugotoviti materialno resnico. Resnica pa ni nujno tisto, kar trdi državni tožilec. Takšen pravni pouk zato sili k temu, da obdolženi sodeluje s tožilstvom ter k temu, da deluje prosti svojim interesom in priznava navedbe v obtožbi. Zato nasprotuje domnevi nedolžnosti (27 URS), saj izhaja iz nasprotne predpostavke – domneve krivde. Ni namreč dovolj, da gre za prepoved uporabe sile, grožnje ali zvijače, ta prepoved mora biti opredeljena tudi kot dejavna procesna pravica obdolženca, četudi gre za skrajno pasivno stvar – molk.

59. Kakšne so razsežnosti pravice obdolženca do molka in privilegija zoper samoobtožbo (prim. Miranda v. Arizona, ZDA)?

Bistvena pravica obdolženca je pravica do molka. Dana mu je bila že v akuzatornem postopku kot nastarejšem tipu kazenskega postopka. V sodobnem anglo-ameriškem pravu je uveljavljena kot privilegij zoper samoobtožbo po načelu, da se nihče ni dolžan obremenjevati sam. V osnovi gre za ureditev, ki povzema tako imenovane Miranda warnings, ki jih je Vrhovno sodišče ZDA uvedlo kot obvezne z znanim primerom Miranda v. Arizona. V skladu z njimi morajo organi pregona osebo, ki so jo priprli ali ji kako drugače občutno omejili prostost (kustodialno zaslišanje), pred kakršnimkoli zaslišanjem obvestiti:

Da ima pravico molčati Da lahjo vsako izjavo, ki jo poda, uporabijo kot dokaz zoper njo

2 26. člen ZKP –E je določbo tretjega odstavka 227. člena ZKP spremenil tako, da se po novem glasi: »(3) Če gre za kazniva dejanja, za katera je v kazenskem zakoniku predvideno, da se mora obdolžencu v določenih primerih kazen odpustiti ali omiliti, mu je tudi to potrebno povedati.«.

30

Da ima pravico do prisotnosti odvetnika (bodisi izbranega ali dodeljenega)Oseba se lahko izvrševanju teh pravic odpove pod pogojem, da je odpoved prostovoljna, zavestna in razumna. Če bi zagotovo vedeli, da je vsakokratni obdolženec oseba, ki je tudi storile kd, pravica do molka ne bi bila potrebna. Ker pa tega ne vemo, moramo z osebo ravnati, kot da ni storilec kd.V tem se pravica do molka povezuje z domnevo nedolžnosti oz. pravica do molka predstavlja učinkovito izpeljavo domneve nedolžnosti. Posledica tega je, da mora tožilec dokazati vse prvine obtožbe in lahko obdolženec ostaja popolnoma pasiven. Pravica do molka je branik, ki preprečuje, da se breme dokazovanja prenaša na obdolženca in s tem državi, da ga uporabi kot aktivno dokazno sredstvo, torej kot objekt postopka, ter jo prisili, da poišče alternativne poti za dokazovanje krivde. Kljub temu ostaja v praksi priznanje še vedno privilegiran dokaz po znani inkvizitorni maksimi confessio est regina probationum.

60. Kakšna je razlika med sojenjem v nenavzočnosti in sojenjem v odsotnosti obdolženca?Nenavzočnost → nenavzoč obdolženec sploh ne ve, da mu bo sojeno Odsotnost → bil je pravilno vabljen, pa se kljub pravnemu pouku o posledicah izostanka glavne obravnave ni udeležil

61. Katera so bistvena merila za presojanje pravice do sojenja v razumnem roku (oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja)?

Glej zgoraj

62. Kako se konstituira formalna obramba? Pojasnite pojem obligatorne formalne obrambe!Glej zgoraj

63. Ali sta pojma »odvetnik« in »zagovornik« identična? Ali je zagovornik stranka v postopku?Zagovornik je lahko le odvetnik, ki ga lahko nadomesti tudi odvetniški kandidat pri vseh oblikah zastopanja. Pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem sme biti zagovornik samo odvetnik.Zagovornik opravlja le funkcijo strokovne pomoči obdolžencu, zato ni stranka v postopku, prav tako pa njegov status ni enak procesnemu položaju pooblaščenca v civilnem pravu. Opravlja procesna dejanja ob obdolžencu namesto njega. Upravičen je storiti v korist obdolženca vse, kar sme storiti obdolženec sam. Zakon izrecno določa, kdaj zagovornik ne more opravljati procesnih dejanj v nasprotju z voljo obdolženca in kdaj jih lahko opravlja, kljub temu, da jim obdolženec izrecno nasprotuje.

64. Katere so pravice in dolžnosti zagovornika v kazenskem postopku?PRAVICE:

Pregled spisov – dokaznega gradiva Dopisovanje in pogovor z obdolžencem, ki je v priporu, brez nadzorstva Obvestila o posameznik procesnih dejanjih ter navzočnost na njih

o Pri zaslišanju obdolžencao Pri ogledu in zaslišanju izvedencevo Pri hišni preiskavio Pri zaslišanju pričo Na glavni obravnavio Na seji senata v pritožbenem postopkuo Drugi primeri, ki jih določa zakon

Vlaganje pravnih sredstev Nagrada in povrnitev potrebnih izdatkov, ki so nastali v zvezi z zastopanjem

DOLŽNOSTI: Opravljati delo z ustrezno profesionalno skrbnostjo (obdolžencu posreduje tisti pravno znanje, na

katero bi ta najkoristneje oprl svojo obrambo, če bi ga sam posedoval) Spoštuje namen zakona, da nihče ne bo po nedolžnem obsojen Si prizadeva za razjasnitev dejanskega stanja v korist obdolženca Ne potvarja resnice in ne ustvarja lažnih dokazov, ne uničuje sledov in namenoma ne zavaja

preiskave Namesto obdolženca zagovarja izvršitev kd Sme in mora zamolčati tisto, kar bi lahko škodilo obrambi obdolženca

31

Varuje kot skrivnost vse, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica na podlagi zaupnega razmerja v zvezi z obdolžencem

Se izreče o vsem, kar meni, da bi bilo smotrno za uresničitev cilja obrambe Varuje ugled, profesionalno dostojanstvo in etiko odvetniškega poklica

65. Ali ima obdolženi v kazenskem postopku le pravice, ali ima morda tudi kakšno dolžnost?V postopku akuzatorno-inkvizitornega tipa ima obdolženec 2 temeljni procesni dolžnosti:

Da se odzove vabilu sodišča ter je navzoč pri vseh tistih procesnih dejanjih, ki so lahko opravljena le v njegovi navzočnosti → drugače mu grozi prisilna privedba, ta dolžnost mu omogoča pravico do obrambe

Dopusti, da je predmet dokazovanja → ni samo procesni subjekt postopka, ampak tudi procesni objekt, je pasivno in aktivno dokazno sredstvo → zdravniški posegi (odvzem krvi, urina, psihiatrične preiskave), kriminalistično ugotavljanje sledi (odvzem prstnih odtisov, odtisov dlani, stopal, telesnih tekočin, las, vlaken iz oblačil), osebna preiskava zaradi odkrivanja dokazov, različne oblike omejitve oz. odvzema prostosti, sodelovanje pri prepoznavi

DRUGI UDELEŽENCI POSTOPKA66. V kazenskem postopku sodelujejo tudi osebe, ki niso subjekti kazenskega postopka. To so

(pojasni pojem, pravice in dolžnosti teh oseb v postopku): vzporedni procesni subjekti, ki imajo določena pooblastila v kazenskem postopku, vendar ne

predstavljajo nobenega izmed temeljnih subjektov kazenskega procesnega odnosa. Ti subjekti nastopajo na strani državnega tožilca (oškodovanec), obdolženca (prejemnik koristi, zastopnik obdolžene pravne osebe) in sodišča (organ socialnega varstva);

zastopniki ali pooblaščenci procesnih subjektov – to so: zakoniti zastopniki, zastopniki obdolžene pravne osebe, pooblaščenci in procesni namestniki oz. substituti;

pomožni organi, zlasti policija in organ socialnega varstva ter sodno osebje (zapisnikarjik prevajalci, strokovni sodelavci…); → pomagajo sodišču in strankam pri opravljanju procesnih dejanj, pri tem pa sami nimajo nobene procesne avtonomije, temveč opravljajo vsa dejanja po navodilih

tretje osebe, ki sodelujejo v postopku kot priče in izvedenci (za izid postopka so pravno nezainteresirani)

OŠKODOVANEC:To je tisti, ki mu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kd prekršena ali ogrožena. Ima pravico, da opravi določena procesna dejanja, ki so usmerjena k temu, da bi prišlo do obsodilne sodbe. Svoje pravice lahko uresničuje sam/po zakonitem zastopniku/po pooblaščencu.Pravice:

Je obveščen, da dr.tožilec ne bo začel pregona oz. je od njega odstopil in da lahko sam začne pregon Poda ovadbo policiji ali dr. tožilstvu Poda predlog dr. tožilstvu za pregon storilca kd, ki se preganja na predlog Med preiskavo opozori na vsa dejstva in predlaga dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kd ali

izsledi storilec Na glavni obravnavi predlaga dokaze, postavlja obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, daje

pripombe in pojasnila tre druge izjave Pregleduje spise in si ogleduje dokazne predmete (samo dokler ni zaslišan kot priča!) Poda pristanek za poravnavo Poda soglasje za odložitev kazenskega pregona Je med preiskavo lahko navzoč pri ogledu in zaslišanju izvedencev, pri zaslišanju prič pa samo, če je

verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo Se lahko pritoži pri predsedniku sodišča zaradi zavlačevanja postopka in drugih nepravilnosti med

preiskavo V zaključni besedi (za dr. tožilcem) obrazloži premoženjskopravni zahtevek in opozori na dokaze o

kazenski odgovornosti obtoženca Se pritoži zoper sodbo iz vseh razlogov, iz katerih se sodba izpodbija, če je dr. tožilec od njega prevzel

pregon kot od oškodovanca kot tožilca Se pritoži zoper sodbo glede odločitve o stroških kazenskega postopka Zahteva v 8 dneh, ko je prejel sporočilo dr. tožilca, da ta ne bo zahteval uvedbe postopka zoper

mladoletnike, naj senat za mladoletnike uvede postopek Kot državljan RS nasprotuje, da se odstopi kazenski spis tuji državi, če je storilec tujec, ki ima v tej

državi svoje stalno prebivališče

32

Se lahko izroči obdolženca in obsojenca na zahtevo tuje države le, če je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premoženjskopravnega zahtevka

Dolžnosti: Če je vabljen kot priča, veljajo zanj take dolžnosti, kot veljajo za priče na splošno Da ne moti reda med preiskovalnimi dejanji oz.na glavni obravnavi, če pa kljub opominu nadaljuje, se

ga sme odstraniti in tudi kaznovati z denarno kaznijo

PREJEMNIK KORISTI IN ZASTOPNIK PRAVNE OSEBE:Kadar pride v poštev odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kd, drugemu prejemniku koristi, mora sodišče to osebo ali zastopnika pr.os. povabiti zaradi zaslišanja v predhodnem postopku in na glavni obravnavi. V vabilu ju je treba poučiti, da se bo postopek izvedel tudi brez njune navzočnosti. Zaslišita se na glavni obravnavi za obdolžencem.Pravice:

Predlagati dokaze v zvezi z ugotavljanjem premoženjske koristi Z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem Zanju ne velja izključitev javnosti iz glavne obravnave Lahko pritožita zoper sodbo, s katero je bil izrečen odvzem premoženjskopravne koristi Zahtevata obnovo kazenskega postopka glede odločbe o odvzemu premoženjskopravne koristi

ORGAN SOCIALNEGA VARSTVA:Policija in sodišče morata o odvzemu prostosti obvestiti organ, če je treba kaj ukreniti za preskrbo otrok in drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila odvzeta prostost. Preiskovalni sodnik si lahko priskrbi od organa podatke o obdolžencu in razmerah v katerih živi (funkcija pomožnega organa).Vloga organa je zlasti poudarjena v postopku proti mladoletnim:

Dr. tožilec organ obvesti, če spozna, da uvedba postopka ne bi dosegla svojega namena in navede razloge za to

Organ posreduje sodišču podatke o mladoletnikovi osebnosti in njegovih socialnih razmerah Organ se obvesti o ustavitvi postopka, če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik še ni bil star 14 let

v času storitve Organ opravlja nadzorstvo nad mladoletnikom, če sodnik tako odredi Predstavnik organa je lahko navzoč na seji senata, med glavno obravnavo pa ostane navzoč tudi če se

odstranijo vse osebe Po organu si sme sodnik priskrbeti obvestila o izvrševanju ukrepov Organ mora vsakih 6 mesecev poročati sodišču o poteku izvajanja vzgojnega ukrepa Na podlagi mnenja organa sodišče odloča o spremembi ali ustavitvi vzgojnega ukrepa Sodišče mora organu sporočiti odločbo o izvajanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega

zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali na prostosti

ZAKONITI ZASTOPNIK:To je oseba, ki jo zakon pooblašča, da zastopa v kazenskem postopku druge osebe (npr. starši, skrbniki). Zastopajo procesno nesposobne osebe (mlajša od 14 let, med 14 in 18 let, odvzeta poslovna sposobnost). V kazenskem postopku zastopanje po zakonitem zastopniku za obdolženca ni mogoče (lahko opravi samo določena procesna dejanja). Preko zakonitega zastopnik lahko v postopku nastopajo le procesno nesposobni oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec. Če bi morala imeti oškodovanec kot tožile cali zasebni tožilec zakonitega zastopnika pa ga nimata, gre za absolutno bistveno kršitev določb ZKP.

ZASTOPNIK OBDOLŽENE PRAVNE OSEBE:Za zastopnika se šteje tisti, ki je po zakonu, aktu državnega organa ali statutu ali drugem aktu pr.os. upravičen zastopati oz. vodja podružnice tuje pr.os. Obdolžena pr.os. sme imeti le enega zastopnika. Pisanja, ki so namenjena zastopniku, se vročajo obdolženi pr.os.Pravice:

Upravičen za vsa dejanja, za katera je po določbah ZKP upravičen obdolženec Za zastopanje lahko pooblasti koga drugega – pooblaščenca

Dolžnosti: V primeru neupravičenega izostanka lahko sodišče odredi njegovo privedno

POOBLAŠČENCI:Oseba, ki ga je pooblastila procesno sposobna stranka ali zakoniti zastopnik procesno sposobne stranke, ki se želi razbremeniti bremena zastopanja, da v imenu zastopanega opravi vsa tista procesna dejanja, ki bi jih zastopana oseba lahko opravila sama. V kazensek postopku pooblaščenci nastopajo na strani zasebnega tožilca,

33

oškodovanca kot tožilca in oškodovanca + njegovih zakonitih zastopnikov. Pooblaščenec je praviloma odvetnik, vendar je lahko pooblaščenec vsaka fizična oseba, ki ima popolno poslovno sposobnost.Pooblaščenca najbolj očitno razlikuje od zagovornika to, da ni potrebno, da ima pravno izobrazbo. Razlika pa je tudi v nagradi, ki je pooblaščenec nima (le povrnitev potrebnih izdatkov). Zastopanje po pooblaščencu je praviloma fakultativno in odvisno od volje zastopanega. → obligatorno zastopanje oškodovanca po pooblaščencu: kd zoper spolno nedotakljivost + kd zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja (za mladoletnega oškodovanca)

PROCESNI NAMESTNIKI:Osebe, ki jim zakon daje pravico, da sami v svojem imenu izvršijo določeno procesno dejanje, ki je v interesu enega izmed procesnih subjektov, ki je sam procesno popolnoma sposoben. Primeri: taksativno našteti bližnji lahko obdolžencu najamejo zagovornika, enako velja za pritožbo v njegovo koristRazlikuj od odvetniških substitutov!!! → odvetnika lahko nadomešča pri zastopanju strank odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen ali odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni

POMOŽNI ORGANI STRANK:Na strani oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca → pooblaščenecNa strani obdolženca → zagovornikNa strani dr. tožilca → policija in organ socialnega varstva (ta je tudi vzporedni subjekt in pomožni organ na strani sodišča)

Policija:Je poseben organ državne uprave, s posebnimi pooblastili za uporabo fizične prisile z namenom, da se zagotovita javni red in mir. Je organ formalnega družbenega nadzorstva. Pravni položaj opredeljujeta Zakon o policiji in ZKP.Pravice:

Zbira podatke in dokaze, na podlagi katerih lahko dr. tožilec zahteva preiskavo (v predkazenskem postopku)

Imajo pooblastila v zvezi s prijetjem/aretacijo, pridržanjem, izvajanjem posebnih ukrepov, hišno in osebno preiskavo, zasegom predmetov in da opravijo ogled in odredijo izvedensko delo

sme zahtevati potrebna obvestila od oseb, opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage, za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru, ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov, razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo ter v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo

lahko vabi osebe tudi k sebi Na pisni predlog in z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata sme zbirati

obvestila tudi od oseb, ki so v priporu, če je to potrebno, da se odkrijejo druga kazniva dejanja iste osebe, njihovi udeleženci ali kazniva dejanja drugih storilcev

Ima pravico napotiti osebe, ki jih najde na kraju storitve kd ali osebe, ki imajo bivališče v tujini, k preiskovalnemu sodniku ali jih zadržati do njegovega prihoda, če bi mogle dati za kazenski postopek važne podatke in če je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo mogoče zaslišati Zadržanje takih oseb na kraju storitve kd ne sme trajati več kot šest ur.

sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kd, vzeti njegove prstne odtise in bris ustne sluznice. Če je to nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, sme njegovo fotografijo tudi objaviti

Če je treba ugotoviti, čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posameznih predmetih, sme jemati prstne odtise in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti v dotik z njimi.

Dolžnosti: Pri odkrivanju kd, je dolžna ravnati po navodilih dr. tožilca in mu poročati, kaj je v zvezi z njegovimi

navodili storila ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kd, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne ter da se

odkrijejo in zavarujejo sledovi kd in predmeti, ki utegnejo biti dokaz če obstajajo razlogi za sum, da je določena oseba storila ali sodelovala pri storitvi kd, ji mora, preden

začne od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo.

34

Na podlagi zbranih obvestil sestavi kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je zvedela pri njihovem zbiranju. V kazensko ovadbo ne vpiše vsebine izjav, ki so jih posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. Kazenski ovadbi priloži predmete, skice, fotografije, priskrbljena poročila, zapise o tem, kaj je ukrenila in storila, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka.

Če policija po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivega dejanja, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem državnemu tožilcu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe.

Poročilo pošlje dr. tožilcu tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo.

Organ socialnega varstva: Pomaga s posredovanjem podatkov o mladoletniku dr. tožilcu do odločitve, ali naj začne pregon ali naj

od njega odstopi oz. kakšna sankcija bi imela na mladoletnika prevzgojni vpliv

POMOŽNI ORGANI SODIŠČA:Osebe, ki pomagajo sodišču pri opravljanju njegovih procesnih dejanj, pri tem pa nimajo sami nobene procesne avtonomije, temveč opravljajo vsa dejanja po odredbi sodišča – sodnika. To so:

Zapisnikarji: dolžnost → da procesna dejanja pisno ugotovijo (brez zapisnika procesna dejanja nimajo veljave) in da v zapisnik vnesejo procesne izjave tako, kot jim je bilo narekovano

Strokovni sodelavci: dolžnosti → sprejemajo na zapisnik vloge in izjave strank ter pod vodstvom in po naročilu sodnika v posameznih zadevah zunaj glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov in izdelujejo osnutke sodnih odločb

Sodniški pripravniki: pravice → lahko spremljajo naroke, glavne obravnave in seje senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj ter sprejemajo na zapisnik vloge strank in pišejo zapisnike

Stenografi Tolmači: pravica in dolžnost → na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oz. prevajajo listine Strokovnjaki: dolžnosti → dajo potrebna pojasnila za razjasnitev posameznih tehničnih ali drugih

strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi pri zaslišanju obdolženca ali drugih preiskovalnih dejanjih

Sodni cenilci Upravnotehnično in drugo sodno osebje Policija: dolžnosti → kriminalistična pomoč, daje na voljo tehnična sredstva za opravljanje procesnih

dejanj, izvršuje prisilne privedbe, zagotavlja varnost kraja, kjer se izavjajo določena procesna dejanja, posreduje podatke o prebivališču, razpiše tiralico (po odredbi sodišča)

PRIČE:So osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o kd, storilcu in drugih pomembnih okoliščinah obravnavanega dejanja, in jih je sodišče pozvalo, da o tem izpovejo. Priča je dolžna povedati po resnici vse, kar ve o zadevi, v nasprotju z obdolžencem, ki ima pravico do molka.Dolžnosti:

Odzvati se vabilu sodišča in po resnici pričati Dopustiti omejen poseg v telesno integriteto (npr. odvzem krvi, telesni pregled, druga zdravniška

dejanja) ampak samo pod pogojem, če so na njenem telesu določeni sledovi ali posledica kdPravice:

Privilegirane priče → Zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja. Zakon vsako pričo odvezuje dolžnosti, da odgovarja na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem

spravila sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon

IZVEDENCI:Je oseba z določenim strokovnim znanjem, ki jo je odredilo sodišče, da poda svoj izvid in mnenje v zvezi z ugotavljanjem določenih dejstev v kazenskem postopku, za katera je potrebno takšno znanje. To je lahko le tisti strokovnjak, ki ga s pisno odredbo odredi organ, ki vodi postopek, pri čemer daje zakon prednost sodnim izvedencem. Brez te odredbe strokovnjak ni izvedenec. Če se stranke sklicujejo na mnenje strokovnjaka, ki ga je ta podal na njihovo željo, sodišče obravnava takšno mnenje le kot argumentirani dokazni predlog. Stalni zapriseženi sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj.

35

Izvedensko delo lahko opravi tudi strokovni zavod ali državni organ. Če je izvedensko delo zapleteno, se odredi dva ali več izvedencev. Dolžnosti:

Da se odzove na odredbo in vabilo sodišča (če neopravičeno ne pride ali noče opraviti dela – denarna kazen + prisilna privedba)

Da poda svoj izvid in mnenje – mnenje mora biti nepristransko in v skladu s pravili znanost in strokeIzvedenec ≠ strokovnjak → za pritegnitev strokovnjaka ni potrebna odredba o izvedenstvu, strokovnjak ne uživa procesnopravne imunitete, je le podaljšana roka sodišča, ki mu z vprašanji določa metodo dela, sodišče ga pritegne zaradi lažjega odkrivanja in razumevanja tistih dejstev, do katerih ne more priti na podlagi svoje laične presoje ali si jih zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne more pravilno razložiti, njegovo sodelovanje ima instrumentalno naravo → izvedenec pa na podlagi ugotovljenih dejstev ustvarja nove vire spoznanja, s svojo strokovno razlago pojasnjuje dejstva, ki jih je sodišče ugotovilo s pomočjo strokovnjaka, njegovo sodelovanje ima dokazni pomen

67. Pojasnite pojme:absolutno nesposobna pričaZKP nobene priče že vnaprej ne določa kot absolutno nesposobne. Kot priče lahko pridejo v poštev vse osebe, tudi duševno bolne, otroci, gluhonemi in slepi. Oceno o neverodostojnosti njenega pričevanja poda šele po zaslišanju, če oseba zaradi duševnih in telesnih nezmožnosti ni mogla ustrezno zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev reproducirati na način, da bi njeno pričevanje postalo predmet dokazne ocene.relativno nesposobna pričaV konkretni kazenski zadevi ne morejo biti zaslišane zaradi pravnih ovir. Ne sme biti zaslišana:

Oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekršila dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti Obdolženčev zagovornik Mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena

pravice, da ni dolžna pričati Funkcija priče ni združljiva z opravljanjem nekaterih drugih funkcij v kazenskem postopku

(sodnik, sodni porotnik, dr. tožilec, obdolženec, zapisnikar, izvedenec, tolmač) – le če njihovo vlogo v procesu zamenja druga oseba, lahko pričajo.

solenitetna pričapriče, katerih navzočnost naj zagotavlja, da bo določeno procesno dejanje opravljano v skladu z ZKP. Obvezna navzočnost 2 polnoletnih prič – pri hišni preiskavi, osebni preiskavi in pregledu poštnih pošiljkpresumptivna pričaOsebe za katere se v predkazenskem postopku ugotovi, da bi lahko v kazenskem postopku prišle v poštev kot priče, so predpostavljene priče, ker je od predloga strank in sodišča odvisno, ali bodo osebe, ki so pri zbiranju obvestil policiji dale določene izjave, zaslišane kot priče.anonimna pričaTemeljni pogoj za verodostojno pričanje je predvsem, da se priča razbremeni strahu, ki nastane zaradi njene udeležbe v kazenskem postopku. Dilema: maščevanje obdolženca – kd krive izpovedbe. Razkritje identitete priče ni dopustno, če bi zaradi takšnega razkritja nastala utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega sorodnika oz. če je priča neposredni izvajalec posebnih ukrepov, ki ga pristojni organ odveže dolžnosti varovanja uradne tajnosti. Zaslišanje se opravi s uporabo tehničnih sredstev – zaščitne stene, popačenja glasu, prenosa zvoka iz posebnega prostora. Vprašanje, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili identiteto priče, so prepovedana.

68. Kaj pomeni status privilegirane priče v kazenskem postopku? Katere so privilegirane priče v kazenskem postopku? Ali dejstvo, da ima posameznik status privilegirane priče, pomeni, da se mu ni potrebno odzvati na vabilo sodišča na zaslišanje?

To so osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja. Ni jih mogoče zavezati k pričevanju, če tega ne želijo. Zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja zaradi preprečevanja konfliktov med osebami, ki so si najbližje oz. med katerimi obstaja pravno priznani odnos zaupanja. Po tej pravici se razlikujejo od relativno nesposobnih prič, ki morajo pričati, če odpadejo pravne ovire.To so:

o obdolženčev zakonec oz. oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnostio obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do 3. kolena in sorodniki po

svaštvu do 2. kolenao obdolženčev posvojenec in posvojiteljo verski spovednik, ki se mu je obdolženec ali druga oseba spovedala

36

o odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora to ohranjati kot tajnost

O tej pravici jih je potrebno poučiti vsakokrat preden se jih zasliši ali takoj ko sodišče zve za njihovo razmerje do obdolženca. Odločitev, da ne bodo pričale ni nepreklicna (med zaslišanjem si lahko premisli in v tem primeru se morajo iz spisa izločiti vsi zapisniki o njenih prejšnjih zaslišanjih). Pri odločitvi ravna takšna oseba na podlagi lastne moralne presoje in ji svojega stališča, zakaj ne bo pričala, ni treba obrazložiti. Tem osebam ni treba pričati niti na zahtevo obdolženca. Če pa se te osebe odločijo, da bodo pričale, veljajo zanje takšne dolžnosti kot za navadne priče.Gre za zakonsko beneficijo, ki pomeni zavesten odstop zakonodajalca od načela materialne resnice (odpoved virom spoznanja). Za določitev statusa priviligirane priče je odločilen čas pričevanja in ne čas storitve kd. Kdor ima razlog odreči se pričevanju proti enemu od obdolžencev, je oproščen pričevanj tudi proti drugim obdolžencem, če njegove izpovedbe ni mogoče omejiti samo nanje.

Dolžnost priče je, da se pravilno povabljena odzove vabilu sodišča, in če ni z zakonom določeno kaj drugega, tudi pričati. V primeru kršitve zakon predvideva sankcije – privedbo in denarno kazen v primeru kršitve dolžnosti odzvti se vabilu ter denarno kazen in uklonilni zapor v primeru kršitve dolžnosti pričanja.

OBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA69. Primarni objekt kazenskega postopka je causa criminalis oziroma vprašanje, ali je obravnavani

dogodek kaznivo dejanje; s pojmom »objekti kazenskega postopka« pa so mišljeni vzporedni, akcesorni predmeti, ki so: Premoženjskopravni zahtevek, ki izvira iz kd (adhezijski/pridružni postopek) Predhodna ali prejudicialna vprašanja Stroški kazenskega postopka

70. Pojasnite pojem subjektivne identitete (eadem persona) in objektivne identitete (eadem res) med obtožbo in sodbo!

SUBJEKTIVNA IDENTITETA: Vsa procesna dejanja, ne zgolj sodba, se lahko nanašajo le na določeno osebo, torej obdolženca. Če je v postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, se postopek ustali ali se izreče zavrnilna oz. , zoper razkritega storilca pa se lahko začne nov postopek. 167 ZKP → preiskavo/kazenski postopek je mogoče začeti le zoper določeno oseboOBJEKTIVNA IDENTITETA: O njej govorimo v treh priemrih:

Kot o odnosu med obtožbo in sodbo → Sodba se sme nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi obtožnici oz. na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Sodišče je dolžno, da pri presoji obtožbe ne prekorači, razen če sodišče spozna obdolženca za krivega lažjega kd, ki je inkludirano v opisu hujšega. Merila za presojo:

o Konstitutivni elementi kd, ki so znak kd: sodišče tega elementa ne sme spremeniti tako, da ga zamenja z drugim, npr. če je obtožen za kd iz malomarnosti, ga ne morejo obsodit na naklepno kd

o Kvalifikatorni elementi kd (zakonski znaki kd, zaradi katerih je takšno kd hujšoblika temeljnega kd), npr. pri tatvini sodišče ne sme dodati, da je bilo storjeno s silo in da gre za rop

o Privilegiatornih elementov (zakonskih znakov kd, zaradi katerih je takšno kd lažja oblika temeljnega kd), sodišče teh okoliščin ne sme prezreti, ampak jih mora vnesti v opis npr. če se ugotovi, da ni bilo storjeno naklepno ampak iz malomarnosti, mora v opis vnesti kd iz malomarnosti, če je takšno dejanje iz malomarnosti tudi kaznivo

Kot o posledici pravnomočne sodbe → Nihče ne sme biti preganjan in kaznovan zaradi kd, za katero je bil s pravnomočno sodno odločbo oproščen ali obsojen ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena

Kot o odnosu med več obtožbami

71. Kaj je lahko predmet premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (naštejte)? Povrnitev škode Vrnitev stvari Razveljavitev določenega pravnega posla

72. Kakšne so meje odločanja kazenskega sodišča o premoženjskopravnem zahtevku? Ali lahko kazensko sodišče premoženjskopravni zahtevek zavrne?

37

O premoženjskopravne zahtevku lahko kazensko sodišče odloči le: Če izreče obsodilno sodbo Če se postopek zaradi odločanja ne bi preveč zavlekel Pogoj za odločanje je obstoj 2 strank – tista, ki je upravičena uveljavljati + tista, zoper katero se

uveljavlja Če izda sklep o sodnem opominu Premoženjskopravni zahtevek lahko prisodi v celoti ali zgolj deloma in se oškodovanec s

presežkom napoti na pravdo

Odločanje o premoženjskopravnem zahtevku za kazensko sodišče ni zavezujoče/obligatorno (obsodilna + ne bi preveč zavleklo → če v obsodilni ne odloči, je sodbo mogoče izpodbijati zaradi absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka). Kazensko sodišče premoženjskopravnega zahtevka upravičenca ne more zavrniti, ker o njem ne odloča meritorno v pravem pomenu besede. Meritorno odločanje pomeni pravico sodišča odločiti o zahtevku tako da mu ugodi v celoti, deloma ali pa g zavrne. O takšnem zahtevku lahko odloča meritorno le pravdno sodišče.

73. Kdo plača stroške kazenskega postopka v primeru obsodilne in v primeru oprostilne sodbe?OBSODILNA SODBA:

Obdolženec je dolžan povrniti stroške postopka (dopuščeno tudi obročno odplačevanje) Če je za nekatera dejanja spoznan za krivega, za druga pa oproščen obtožbe, se ne obsodi za

povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je bil oproščen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov

Če je z isto sodbo spoznanih za krive več obdolžencev, sodišče določi, kolikšen del plača vsak izmed njih, če pa tega ni mogoče določiti, obsodi na nerazdelno plačilo vse obdolžence

Izjema: oprosti plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih ta vzdržuje

Obdolžencu se ne zaračunavajo stroški za prevajalca, če ne razume ali ne govori jezika, v katerem teče postopek

OPROSTILNA SODBA: Pregon s strani dr. tožilca:

o Stroški + potrebni izdatki obdolženca + potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun

Zasebni tožilec/oškodovanec kot tožilec:o Plačata - stroški + potrebni izdatki obdolženca + potrebni izdatki in nagrada o Ni jima treba plačati, če je bil postopek ustavljen ali obtožba s sodbo zavrnjena zaradi

obdolženčeve smrti + zastaranja brez njune krivde + dr. tožilec prevzel pregono Če je bil postopek ustavljen zaradi umika zasebne tožbe, se lahko poravnata o svojih

medsebojnih stroškiho Če je več zasebnih tožilcev /oškodovancev kot tožilce, plačajo stroške vsi nerazdelnoo Oškodovanec, ki je umaknil predlog za pregon, plača stroške, razen če obdolženec izjavi, da

jih bo plačal ono Tisti, ki vede poda krivo kazensko ovadbo, mora vedno plačati stroške

74. Kdo plača stroške zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti?Nagrado ter potrebne izdatke obdolženčevega zagovornika in pooblaščnca zasebnega tožilca ali oškodovanca mora plačati zastopani (ker je to pogodbeni odnos), ne glede na to, kdo je po odredbi sodišča dolžan plačati stroške postopka, razen v primerih, ko ti stroški obremenjujejo proračun.Če je bil zagovornik obdolžencu postavljen, sodišče pa ugotovi, da bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku potrebne stroške in nagrado, se ti izplačajo iz proračuna.

75. Sodišče lahko o stroških kazenskega postopka odloči v sodbi, v sklepu o ustavitvi postopka ali v sklepu o zavrženju obtožnice, lahko pa tudi s posebnim sklepom (če v času odločanja o glavni stvari ni podatkov o stroških). Kakšen je rok za pritožbo zoper tak posebni sklep o odmeri stroškov (obkrožite pravilni odgovor)?

a.) 15 dni od izdaje sklepa;b.) 8 dni od izdaje sklepa;c.) 3 dni od izdaje sklepa;

38

d.) 3 dni od dneva, ko je bil sklep vročen .

Kdo odloča o pritožbi zoper posebni sklep o odmeri stroškov (obkrožite pravilni odgovor)?a.) sodnik, ki je sklep izdal;b.) izvenrazpravni senat ;c.) višje sodišče;d.) vrhovno sodišče

SPLOŠNO O PROCESNIH DEJANJIH V KAZENSKEM POSTOPKU76. Kazenski postopek je celota sistematično opravljenih procesnih dejanj sodišča, strank in

nekaterih drugih udeležencev postopka, ki se opravljajo, če je podana določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in so usmerjena k odločitvi (sodbi) o obstoju domnevnega kaznivega dejanja in odločitvi (sodbi) o krivdi domnevnega storilca. Naštejte nekaj primerov procesnih dejanj v kazenskem postopku! Procesna dejanja kazenskega pregona Procesna dejanja obrambe Procesna dejanja sojenja Procesna dejanja strank:

o Po vsebini: zahteva za preiskavo, vložitev obtožnega akta, pritožbeo Po obliki. Ustna, pisna, sklepčna/konkludentna

Procesna dejanja sodišča:o Pd vodstva in vzdrževanja reda: preventivni ukrepi, represivni ukrepi (denarna kazen)o Pd odločanja: odredba za vabljenje, razpis glavne obravnave, prisilna privedba, končne

odredba za izvršitev sodbe po pravnomočnosti, uvedba preiskave, odreditev in odprava pripora, odločanje o ugovoru zoper obtožnico, obsodilna/oprostilna/zavrnilna sodba

o Pd dokazovanja: ukrepi za preverjanje obstoja okoliščin, ki so bistvene za oceno o obstoju kdo Pd prisiljevanja: ukrepi za zagotavljanje oseb in predmetov v postopku

77. Kako se računajo roki v kazenskem postopku? V katerih primerih pride v kazenskem postopku v poštev računanje rokov na ure?

Rok je časovno obdobje, v katerem je treba določeno procesno dejanje opraviti ali v katerem ga ni mogoče opraviti. ≠ Narok je po času in kraju določen sestanek sodišča in strank z namenom opraviti določena procesna dejanja.

Roki se računajo na ure, dneve, mesece in leta. Za en dan se šteje 24 ur, mesec in leto pa se računata po koledarju. Rok začne teči od trenutka, ki je določen z zakonom ali od trenutka, ki ga (v primeru sodnih rokov) določi sodišče. Ura ali dan, ko se je zgodil dogodek, se ne štejeta v rok, ampak se za začetek roka vzame prvi naslednji dan ali ura. Roki določeni po mesecih in letih se iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali letu, kise po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če je zadnji dan roka državni praznik, sobota, nedelja ali kak drug dan, kose pri državnem organu ne dela, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Če je izjava vezana na rok, velja za pravočasno, če je tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, vročena pred iztekom roka. Če je izjava poslana po pošti priporočeno ali brzojavno, velja da oddaje na pošti za dan izročitve naslovniku. Dan, ko se izjavi zapisnik ali se izroči upravi zavoda (velja za pripor, zapor, zavod), velja za dan izročitve organu, ki je pristojen, da jo sprejme. Če je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred potekom roka, k pristojnemu pa prispe po poteku roka, se šteje za pravočasno. Rok za pritožbo se šteje od vročitve strankam. Če ima obtoženi zagovornika, se šteje rok za pritožbo od trenutka, ko je bila odločba vročena obtožencu, in od trenutka, ko je bila vročena njegovemu zagovorniku. Roki v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti: šteje od dneva vročitve pravnomočne sodne odločbe obsojencu (3 mesece).

Zoper sklep o priporu se sme priprti pritožiti na senat v štiriindvajsetih urah od ure, ko mu je bil sklep izročenPridržanje lahko traja največ oseminštirideset ur.

39

Računanje rokov na ure: takrat, ko so tudi v zakonu roki določeni v urah

78. Osebi A je vročena sodba dne 17.3.2006 ob 14.10 uri. Kdaj poteče 15- dnevni rok za pritožbo? 1.4.2006 ob polnoči

79. Pojasnite pojme:a.) Odredba

Je vsaka odločba sodišča, s katero slednje uravnava procesni tok. Z njo sodišče odredi določeno dolžnost stranki ali kakšni drugi osebi v kazenskem postopku. Značilno je, da jim zakon praviloma ne predpisuje oblike. Zoper njih ni pritožbe oz. drugega pravnega sredstva. Praviloma se izvrši takoj, razen če tisti procesni organ, ki jo izda ne določi drugače. Mogoče jih je preklicati, če to narekujejo razlogi smotrnosti. Glede na vsebino je lahko:

Procesne narave:o Odredba za glavno obravnavoo Vabilo obdolžencu, pričam in izvedencemo o. za prisilno privedboo o. za postavitev izvedencao odreditev tolmačao o. o hišni ali osebni preiskavio o. o zasegu predmetovo o zasegu poštnih pošiljko končne odredbeo o. o tiralici oz. razglasu

Administrativne narave: o o., da se priči ali izvedencu plačajo stroški za prihod na sodišče, ki se izplačajo naprej

iz proračunskih sredstevPoznamo tudi:

Ustne (predsednik senata pozove vabljene v sodno dvorano) Pisne (so sestavni del spisa in dokaz, da je bilo določeno procesno dejanje opravljeno)

b.) SklepJe odločba sodišča ali poblaščenega organa, ki sodeluje v kazenskem postopku, s katero se rešujejo posamezna vprašanja, ki zadevajo matreialnopravni in procesnopravni odnos med samim postopkom. Odloča se o posameznih vprašanjih z omejenim ciljem in posledicami, ne pa o samem obstoju kd. Zakon izrecno določa, zoper katere sklepe je dopustna pritožba, saj se sklepi občutno posega v posamezne pravice. S sklepom odloča sodišče tudi o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu ali na prostosti. Pritožba:

Sklepi preiskovalnega sodnika in drugi sklepi sodišča na 1.stopnji Sklep izvenrazpravnega senata, kadar ta ugodi ugovoru zoper obtožnico

Ni pritožbe: Sklep, ki ga izda senat pred ali med preiskavo Sklep izvenrazpravnega senata, s katerim je zavrnil predlog za odreditev ali odpravo pripora

ter kadar ugovor zoper obtožnico zavrnePoseben sklep je sklep o sodnem opominu (v bistvu gre za meritorno odločanje):

Za kd za katera je zagrožena denarna kazen ali zapor do 1 (3) let Razglasi takoj po končani obravnavi z bistvenimi razlogi Ne vsebuje krivdoreka ampak samo navedbo, da se za kd, ki je opisano v izreku, izreka

obtožencu sodni opominc.) Sodba

Z njo se odloči o obstoju kd, ki je predmet obravnavanja. Glavna obravnava se praviloma konča s sodbo. Z njo je mogoče odločiti na 1. 2. ali 3. stopnji. Pred sodiščem 1.stopnje ni mogoče odločiti o sodbi brez glavne obravnave. Pred sodiščem 2.stopnje to praviloma ni obvezno (glavna obravnava, seja senata. Je najpomembnejši akt sodnega odločanja, s katerim se odrejajo najpomembnejše pravne posledice.

80. Katere izmed navedenih sodnih odločb so meritorne (obkrožite + pojasnite pojem »meritorne odločbe«)?

40

Z meritornimi (vsebinskimi) odločbami se kazenski postopek vsebinsko reši: ali je bilo storjeno kd, ali je obdolženi kriv in ali mu je treba izreči sankcijo. a.) sodni opomin b.) zavrnilna sodbac.) oprostilna sodba d.) obsodilna sodba e.) sklep o ustavitvi preiskave

V katero skupino sodijo preostale sodne odločbe (+ pojasnite tudi ta pojem)?S formalnimi (procesnimi) odločbami se zadeva vsebinsko ne presoja, temveč se z njimi upravlja postopek ali pa se zaključi posamezni procesni stadij oz. faza zaradi odsotnost procesnih predpostavk. Te odločbe imajo obliko sklepa, razen na glavni obravnavi, kjer pomanjkanje procesnih predpostavk privede do zavrnilne sodbe.

81. Kakšno je razmerje med formalno in materialno pravnomočnostjo?FORMALNA (postopkovna) PRAVNOMOČNOST: pomeni, da sodne odločbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo, ker:

Pritožba ni predvidena Je prepozna Ni dovoljena (npr. podala neupravičena oseba)

Pritožba ni dovoljena zoper: Odločbe pritožbenega sodišča, razen v 3 primerih (398 ZKP) Odločbe Vrhovnega sodišča Sklepe iz 238 in 399 ZKP

Popolna form. prav.: ni mogoče izpodbijati v nobenem njenem delu. Delna: nanaša na dele odločb. Učinek formalne pravnomočnosti ima dvojen pomen:

Je pogoj za materialno pravnomočnost Pomeni pravno predpostavko izvršljivosti

MATERIALNA PRAVNOMOČNOST: Z njo je dokončno odločeno o določeni kazenski zadevi, ne glede na to, ali je odločitev pravilna in zakonita. Pomeni predpostavko, da so s trenutkom njenega nastanka sanirane vse napake, do katerih je lahko prišlo v procesu sojenja in pri sestavi sodne odločbe. Ni je mogoče izpodbijati s pritožbo. Stranje ne morejo zahtevati, da se v isti stvari ponovno uvede kazenski postopek (ne bis in idem). Nanaša se le na izrek sodnih odločb. ODNOS: Formalna p. je predpostavka materialne p., a materialna p. ni vselej posledica formalne p. Materialna p. je lastnost samo tistih sodnih odločb, ki imajo za predmet meritorno odločanje o obstoju kd, in tistih, kjer se postopek konča zaradi trajnih procesnih ovir. Tako materialno p. ne postanejo:

sklepi, s katerimi sodišče odloča o predlogih strank (lahko se ponovijo) sklep, s bila zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bilo upravičenega tožilca ali predloga

oškodovanca (ko prenehajo vzroki, se postopek nadaljuje) odločbe o priporu (odprava pripora)

Učinki materialne p. veljajo: če senat obtožnice ne dopusti in kazenski postopek ustavi če dr. tožilec odstopi od pregona pa oškodovanec tega ne nadaljuje in sodišče postopek ustavi

82. S sodbo kazensko sodišče razreši tri temeljna vprašanja, in sicer: ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da lahko sodišče izreče

pravilno in zakonito sodbo; ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoženec storilec tega dejanja in ali je podana njegova kazenska

odgovornost; kakšna naj bo sankcija.

Glede na to lahko sodbe delimo na:

a.) zavrnilneb.) oprostilnec.) obsodilne

83. Kaj je značilno za zavrnilno sodbo? Kateri so razlogi za izdajo zavrnilne sodbe? Sodišče jo izreče ne da bi se spuščalo v razpravo o sami stvari, ampak se omeji le na ugotovitev, da so podane tiste procesne ovire (negativne procesne predpostavke), zaradi katerih ni mogoče odločiti o sami stvari oz. niso podane potrebne pozitivne procesne predpostavke. Razlogi:

41

Če je tožilec v času od začetka do konca glavne obravnave umaknil obtožbo Če je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon, če gre za kd, ki se preganja na predlog Če je bil obtoženec za isto dejanje že pravnomočno obsojen, oproščen obtožbe ali je bil postopek

zoper njega s sklepom pravnomočno ustavljen (načelo ne bis in idem) Če je bil obtožencu oproščen pregon z amnestijo ali pomilostitvijo ali če kazenski pregon ni več

dopusten zaradi zastaranja ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon

84. Sodišče izreče oprostilno sodbo v naslednjih primerih:a.) Če dejanje, za katero je obtožen, ni kdb.) Če so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornostc.) Če ni dokazano, da je obdolženec storil dejanje, katerega je obtožen

85. Ali je pravnomočna oprostilna sodba v našem pravnem sistemu neizpodbiten dokaz nedolžnosti? Kakšne so možnosti tožilstva, če se po pravnomočnosti oprostilne sodbe pojavi dokaz, ki nedvomno kaže na krivdo s prvotno sodbo oproščenega storilca kaznivega dejanja?

Pravnomočna oprostilna sodba je res iudicata, kar pomeni, da je neizpodbiten dokaz nedolžnosti, saj zakon ne dopušča ponovnega sojenja o isti stvari in zato tudi ne zbiranja dokazov, ki bi po pravnomočno oprostilni sodbi lahko nemara privedla do obsodilne sodbe. Obnova kazenskega postopka zoper domnevnega storilca, ki mu je bila izrečena pravnomočna oprostilna sodba, ni mogoča, ker tega izrednega sredstva po pozitivni zakonski ureditvi sploh ni več mogoče uporabiti v obsojenčevo škodo.

86. Katere sestavine ima sodba? Katere izmed teh sestavin postanejo pravnomočne?UvodIzrek → postane pravnomočenObrazložitev

87. Oblikujte pravni pouk obsodilne sodbe na zaporno kazen!Zoper to sodbo je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru. Morebitno pritožbo je potrebno podati v roku 15 dni od vročitve prepisa sodbe pisno ali ustno na zapisnik pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Če se pošlje pritožba priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve pritožbe sodišču. Za obtoženca, ki je v priporu, velja, da dan, ko sestavi tak zapisnik oziroma, ko se izjava izroči upravi zapora, velja za dan izročitve sodišču.

PROCESNA DEJANJA DOKAZOVANJA88. Kaj zajema izraz »procesna dejanja dokazovanja«?Procesna dejanja, ki imajo za svoj predmet ugotavljanje kazenskopravno pomembnih dejstev ter njihovo kazenskopravno vrednotenje, imenujemo procesna dejanja dokazovanja. Za njihovo ugotavljanje ne zadošča le, da jih sodišče spozna, temveč mora njihov obstoj dokazati na tak način, da je lahko sprejemljiv tako za stranki kot za javnost. Za presojo se zahteva, da sodišče presodi številne in protislovne dokaze na neprotisloven in logičen način. Sodišče mora enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kot tista, ki so mu v korist.

89. Pojasnite pojem »dejstva« in »pravnega dejstva«! Thema probandi oziroma predmet ugotavljanja in dokazovanja v kazenskem postopku so pravna dejstva, in sicer:

a.) Pravno določilna dejstva (pomembna in odločilna dejstva)b.) indicic.) kontrolna (ali pomožna) dejstvad.) ostala dejstva:

zunanja (objektivna) + notranja (subjektivna) dejstva pozitivna + negativna dejstva dejstva sedanjosti in dejstva preteklosti obremenilna in razbremenilna dejstva dejstva, ki jih ni treba ugotavljati dejstva, ki se ne smejo ugotavljati

DEJSTVA: So pojavi, ki jih spoznavajoči subjekt doživlja kot čutno zaznavne in zato v svojem obstoju dokazljive spremembe v zunanjem svetu – objektivni stvarnosti. Dejstva so lahko le pojavi, ki jih je mogoče spoznati in dokazati. Poznamo naravna dejstva(rojstvo, smrt) in človekova ravnanja (v kazenskem postopku imajo lastnost procesnih dejanj. PRAVNA DEJSTVA: So dogodki in človekova ravnanja, ki imajo kazenskopravni pomen.

42

Dokazni temelj: dejstvo, ki je že ugotovljeno in se na temelju njegovega obstoja sklepa na obstoj dejstva, ki ga je šele treba dokazati.

90. Katera so »odločilna dejstva«? Pojem pomembnih dejstev obsega odločilna dejstva, indice in pomožna oz. Kontrolna dejstva. Pomembno dejstvo je vsako dejstvo, za katero sodišče meni, da je pomembno za presojo. Za presojo pa so pomembne vse 3 kategorije dejstev. Pojem odločilnih dejstev je torej ožji od pojma pomembnih dejstev. Odločilna dejstva imenuje zakon odločilna zato, ker je njihov obstoj pogoj za neposredno uporabo KMP in KPP. Skup vseh odločilnih dejstev, ki imajo materialnopravni in procesnopravni pomen, imenujemo dejansko stanje (≠ dejansko stanje kd v matreialno pravnem pomenu: obstoj dejstev, ki so zakonski znak kd)

91. Procesno situacijo, v kateri še ni prišlo do ugotavljanja odločilnih dejstev, ker ugotavlja odločilna dejstva šele sodišče z odločbo oziroma celotno zbrano dokazno gradivo, ki ga sestavljajo obvestila, podatki in dokazi, torej viri spoznanja, na podlagi katerih bo lahko sodišče šele po končani glavni obravnavi izločilo tista, ki so temelj za presojanje odločilnih dejstev in s tem sama odločilna dejstva, pa imenujemo stanje stvari.

92. Pojasnite pojem indica in njihovo dvojno vlogo v postopku dokazovanja!So posredni dokazi. Pojmujemo jih torej kot dejstva, ki šele posredno, z logičnim sklepanjem omogočajo spoznavanje pravno odločilnih dejstev. V dokaznem pomenu imajo dvojno vlogo. Hkrati so predmet dokazovanja o lastnem obstoju in hkrati dokaz za obstoj odločilnega dejstva. Sami po sebi niso pravno odločilni, temveč je šele na njihovi podlagi mogoče po principu logike in izkustva sklepati o obstoju odločilnih dejstev. Vselej imajo vlogo posrednih dokazov. Nekatere indice lahko uporabimo kot posredne dokaze v dokazne namene v kazenskem postopku, drugi takšnega pomena nimajo, tretji pa imajo zgolj tak pomen, da omogočajo odkritje dejanja ali storilca in s tem kriminalistični pomen.

93. V kriminalistiki je splošno sprejeta naslednja delitev indicev:3

Skušajte si izmisliti nekaj primerov:

a.) indicev pred dejanjem (ante delicti): pomembni za sklepanje o obstoju kd in določenega storilca:značaj, motiv, pripravljalna dejanja, izražanje volje za izvršitev, sumljivo obnašanje, predkaznovanost, telesne in duševne lastnosti primerne za izvršitev kd, poznavanje oz. nepoznavanje okoliščin pomembnih za izvršitev kd…

b.) indicev med izvršitvijo dejanja (in tempore cirminis):navzočnost na kraju dejanja, alibi, posest sredstev in orodij primernih za izvršitev, prstni odtisi, biološki sledovi, kri, lasje, slina…

c.) indicev po dejanju (post delictum):sledovi kd, korist od dejanja, psihične posledice kd (sumljivo obnašanje, neprepričljiv zagovor)…

d.) indicev, ki kažejo na kaznivo dejanje:

3 Povzeto po Darko Maver in soavtorji: Kriminalistika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004, stran 258.

43

INDICI

časovno: kažejo na: vrste:

- pred dejanjem- med dejanjem- po dejanju

- kaznivo dejanje- storilca- k. dejanje in storilca

- materialni- psihološki- v korist obdolženca- v škodo obdolženca

vlomljena vrata, najdeno truplo, sledovi krvi, motiv, ki kaže na možnega storilca, osumljenčeva navzočnost na kraju dejanja, nagla sprememba njegovega življenjskega sloga (zapravljanje denarja na veliko, če gre za sum, da si je domnevni storilec pridobil večjo premoženjsko korist)

e.) indicev, ki kažejo na storilca:

sledovi navzočnosti, posest ukradenih predmetov f.) indicev, ki kažejo na kaznivo dejanje in storilca:

sledovi navzočnosti na kraju dejanja, posest ukradenih predmetov… g.) materialnih indicev:

sledovi kd, predmeti, stanje na kraju dejanja… h.) psiholoških indicev:

osumljenčev značaj, njegove psihofizične reakcije (zlasti pri preiskusu s poligrafom), vrnitev na kraj dejanja…

j.) indicev v korist obdolženca (negativni indici):alibi, odsotnost sledov, ki bi morali obstajati, pomanjkanje motiva…

k.) indicev v škodo obdolženca (pozitivni indici):sledovi navzočnosti na kraju dejanja, posest ukradenih predmetov…

94. Kakšna je funkcija pomožnih oziroma kontrolnih dejstev?V kazenskem postopku jih je treba ugotoviti zato, da z njimi preverimo verodostojnost dokazov kot izvora spoznanja tako o pravno odločilnih/relevantnih dejstvih kot tudi o indicih. Pomožnim dejstvom in indicem je skupno to, da posredno kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev, saj pomožna dejstva tako kot indice ugotavljamo zgolj zaradi presoje obstoja teh dejstev.

95. Katerih dejstev v kazenskem postopku ni potrebno ugotavljati?

Očitna dejstva: kažejo se sama po sebi (dokazovanje polnoletnosti za osebo za katero ni dvoma, da je polnoletna)

Notorna dejstva: splošno znana dejstva, morajo biti predmet obravnavanja v postopku kot predmet seznanitve ali kontradiktornosti, notorno dejstvo mora biti konkretno in se mora nanašati na konkreten dogodek (konec vojne, razporeditev mestnih ulic, razdalja med dvema krajema)

Presumpcije (predpostavljena dejstva): štejemo jih za obstoječa tako dolgo, dokler ni ugotovljeno nasprotno, utemeljujejo jo življenjske izkušnje, so lahko naravne (predpostavka prištevnosti) ali pravne (domneva nedolžnosti, predpostavka časti in dobrega imena) in kot takšne absolutne (ne dopuščajo dokazovanja nasprotnega) in relativne (so izpodbojne). ≠ fikcija: pravni konstrukt, ki ga narekuje potreba, da z njim nadomestimo postopek dokazovanja resnice o obstoju določenega dejstva.

96. Ali obstajajo kaka dejstva, ki se v kazenskem postopku ne smejo ugotavljati?Tista, ki zadevajo družinske razmere. Npr. pri kd opravljanja ni mogoče dokazovati resničnosti ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja.

97. Kakšna je razlika med UGOTAVLJANJEM dejstev in UGOTOVITVIJO dejstev v procesnem smislu besede? Kdo v kazenskem postopku ugotavlja dejstva in kdo jih ugotovi?

Ugotoviti določeno dejstvo v procesualnem pomenu besed je na logičen in izkustveno sprejemljiv način trditi, da takšno dejstvo obstaja ali ne obstaja. V pravnem pogledu ugotoviti dejstvo pomeni določeno dejstvo spoznati na pravno določen način ter njegov obstoj tudi logično in izkustveno sprejemljivo dokazati. UGOTAVLJANJE: Določena dejavnost zaznavajočega subjekta, ki jo je treba opraviti v določeni obliki.UGOTOVITEV: Označuje nadaljnjo fazo ugotavljanja dejstev ter pomeni opredelitev in oceno rezultatov ugotavljanja dejstev.V postopku ugotavljanja dejstev sodelujejo vsi temeljni in vzporedni procesni subjekti, ugotovi pa jih samo sodišče. Kot ugotovljena lahko štejemo le dejstva, ki jih je sodišče ugotovilo v svoji sodbi. Vsi drugi procesni udeleženci lahko odločilna dejstva le zbirajo, predlagajo, trdijo da obstajajo.

98. V kazenskem postopku se ugotavljajo dejstva na dva načina: 1. neposredno (direktno) z lastnim opažanjem procesnega organa, ki vodi postopek in 2. posredno (indirektno) z dokazovanjem. Dokazovanje se šteje kot najpomembnejša pot za ugotavljanje dejstev. Kakšno je razmerje med dejstvom in dokazom?

NEPOSREDNO: procesni organi z lastnim opažanjem ugotavljajo obstoječa dejstva (ogledujejo predmete, kraj dejanja, berejo listine…).

44

POSREDNO: do spoznanja pravno pomembnih dejstev pridemo na podlagi dokazovanja.Dejstva, kot pojavi v zunanjem svetu, so predmet ugotavljanja v kazenskem postopku in zato predmet dokazovanja (thema probandi). Dokaz v ožjem pomenu besede je vir spoznanja o kakšnem pomembnem dejstvu (instrumentum). V pravno logičnem pomenu besede je sinonim za logično in izkustveno sprejemljivo trditev o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva (argumentum) ter je kot tak drugi izraz za oceno o dokaznem pomenu kakšnega pravno pomembnega dejstva → glede na to se beseda dokaz uporablja tako za dokazno oceno o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva kakor tudi za argumente, razloge, na katere je takšna ocena oprta (ta je vselej rezultat presoje dokaznega pomena vsakega dokaza zase in v zvezi z drugimi dokazi).

99. Katere vrste dokazov poznamo? Obremenilni in razbremenilni dokazi – ali gre za dokaze, ki obdolženca obremenjujejo ali

razbremenjujejo Izvirni (originarni, primarni) in izvedeni (sekundarni) dokazi – izvirni so pristne listine, priče

dogodka, ogled kraja kd in predmetov…, izvedeni pa če priča izpoveduje, kaj je slišala o obravnavanem dogodku od neke druge osebe

Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) dokazi – neposredni neposredno kažejo na odločilna pravna dejstva (obdolženčevo priznanj, izpoved priče očividca), posredni pa kažejo na to s pomočjo indicev

Osebni (personalni) in stvarni (materialni) dokazi – osebni so obdolženčev zagovor, izpovedbe prič, izvid in mnenje izvedenca, stvarni pa so sledovi kd, prstni odtisi, krvavi madeži, predmeti, ki jih je storilec pustil na kraju kd, sredstva, s katerimi je bilo storjeno kd, predmeti, ki so nastali s kd, predmeti na katerih je bilo kd storjeno (truplo, ponarejene listine)

100.Naštejte faze dokaznega postopka:1. odkrivanje dokazov (poizvedovanje pri domnevnih pričah, odkrivanje materialnih

dokazov – prstni odtisi, biološki vzorci, sledovi)2. zavarovanje dokazov (zasliševanje prič takoj po dogodku, zavarovanje in shramba

materialnih dokazov)3. sprejemanje (odločanje o dokaznih predlogih) in izvajanje dokazov (zaslišanje

obdolženca, prič, izvedencev, ogled, rekonstrukcija, branje listin, pregled fotodokumentacije, poslušanje tonskega zapisa, ogled filmskega posnetka)

4. preizkus oz. ocena dokazov (poskus verodostojnosti/neverodostojnosti in zato ugotovitev, da določeno pomembno dejstvo obstoji/ne obstoji)

Dokazno breme (onus probandi) je pravna dolžnost določenega procesnopravnega subjekta, da dokaže obstoj dejstva, ki je osnova za odločitev sodišča o določenem vprašanju procesnopravne ali materialnopravne narave. Pri nas v formalnem pomenu nosita dokazno breme upravičeni tožilec in subsidiarno sodišče, v materialnem pomenu pa tudi obdolženec.

101.ZKP loči štiri različne stopnje verjetnosti, s katero morajo biti ugotovljena dejstva v kazenskem postopku (imenujemo jih tudi dokazne standarde):1. razlogi za sum:Tej stopnji verjetnosti je zadoščeno že, če pride policija do obvestila, da je bilo storjeno takšno kd, če je storilec kd, neznan, oz. do obvestila, da je določena oseba storila takšno kd. To je faza, ko policija še išče dr. tožilcu nasprotno stranko. To pomeni, da še ni procesnorelevantne (formalnorelevantne) osredotočenosti na določeno osebo in da se spor še ni izoblikoval. Zadoščajo za začetek kazenskega postopka. Sicer ne zadoščajo za uvedbo formalnega kazenskega postopka, dopuščajo pa že določene posege v človekove pravice (policija mora ukreniti vse potrebno, da se storilca izsledi, da se ta ne skrije ali ne pobegne, zavarujejo sledove kd in predmete, ki utegnejo biti dokaz, zbrati vsa obvestila, ki utegnejo biti koristna, v ta namen smejo opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, omejiti gibanje, osebe fotografirati, jemati prstne odtise).2. utemeljeni razlogi za sum:Vzpostavljeni so bili z odločbo, Ustavnega sodišča RS. So tista stopnja verjetnosti, ki mora temeljiti na določenih dejstvih, konkretnih okoliščinah, stopnja suma pa mora biti takšna, da se tako po kvaliteti kot po kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približa utemeljenemu sumu. 3. utemeljen sum:Je osrednji dokazni standard. Definirana je kot visoka stopnja artikulirane konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kd. Treba jo je odseči, da se kazenski postopek v formalnem

45

pomenu besede zoper določeno osebo sploh lahko začne. 4 temeljna merila, da je sum lahko utemeljen (zadoščeno kumulativno):

Predhodnost utemeljenega suma → standardu utemeljenega suma mora biti zadoščeno pred posegom v posameznikove pravice

Konkretnost utemeljenega suma → določeni posameznik mora poseči v interes družne na določen (konkreten) način

Izrazljivost utemeljenega suma → ta dokazni standard se lahko zatrjuje zgolj z argumenti, ki jih je mogoče določno izraziti (artikulirati), ne zadostuje sam občutek

Specifičnost utemeljenega suma → onemogoča, da bi se utemeljen sum vzpostavil samo na podlagi splošnih, verjetnostnih okoliščin

Utemeljen sum je pogoj za uvedbo kazenskega postopka oz, za začetek preiskave ali vložitev neposrednega obtožnega akta. Je tudi temelj za druge bistvene posege (odreditev pripora, odreditev nadomestnih ukrepov prepovedi približevanju določenem kraju ali osebi, javljanja na policijski postaji in hišnega pripora.4. subjektivna gotovost oziroma prepričanje o resničnosti ugotovljenih dejstev:Posebnega dokaznega standarda za izrek obsodilne sodbe naš zakon ne pozna. Izvedemo ga lahko posredno v povezavi z domnevo nedolžnosti. Torej je osebo treba obsoditi, ko ji je dokazano, da je dejanje storila. Za izrek obsodilne sodbe pa se zahteva prepričanje, torej subjektivna gotovost, ki izključuje utemeljeno verjetnost ali samo verjetnost drugačne odločitve. Pri tem ostaja nerešeno vprašanje stopnje gotovosti, da je oseba dejanje storila

Pojasnite posamezen dokazni standard in navedite, v katerih fazah kazenskega postopka oziroma ob uporabi katerih institutov kazenskega procesnega prava morajo biti podani.

102.Naštejte dokazna sredstva v kazenskem postopku:a.) zagovor obdolžencab.) izpovedba priče (pričevanje)c.) izvedenstvod.) oglede.) prepoznavaf.) soočenjeg.) listineh.) tehnični posnetki

103.Ali je uporaba psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav s poligrafom v Sloveniji dopustno dokazno sredstvo (v okviru zaslišanja obdolženca)? Obrazložite.

Če je obdolženec seznanjen z načinom delovanja poligrafa in v njegovo uporabo privoli, se lahko uporablja kot pomožno preiskovalno sredstvo.Naše KPP ne vsebuje nobenega predpisa, ki bi reševal vprašanje dovoljenosti poligrafa v našem kazenskem postopku. Pri iskanju odgovora na to vprašanje se mora upoštevati pravica obdolženca, da se ni dolžan zagovarjati niti odgovarjati na posamezna vprašanja. Vprašanje poligrafa lahko pride do veljave le pod pogojem, da se osebo vnaprej seznani z delovanjem poligrafa in opozori, da se ni dolžna izpostavljati preizkusu verodostojnosti s pomočjo poligrafa. Ne glede na to, da sta izpolnjena pogoja seznanitve in pristanka, še vedno ostaja kot ključno razlog zoper njegovo uporabo dejstvo, da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg v zasebno sfero. Če se namreč obdolženca zaslišuje s pomočjo poligrafa, njegove izjave niso svobodne, če niso svobodne pa niso prostovoljne in zato niso voljne. Dejanje, ki ni voljno ne more biti procesno relevantno.

104.Kateri so nedovoljeni načini zasliševanja obdolženca? Posebej opredelite pojem sugestivnih in kapcioznih vprašanj! Kapciozna in sugestivna vprašanja Preslepitev Sila in grožnja Lobotomija in drugi zdravniški posegi Narkoanaliza Hipnoza

KAPCIOZNA VPRAŠANJA:O njih govorimo takrat, kadar izhajajo iz stališča, da je obdolženec priznal nekaj, česar v bistvu ni priznal. Tako se imenujejo predvsem zato, ker z njimi od obdolženca izjavimo izjavo, ki je sicer ni

46

nameraval podati. Psihološki učinek takšnih vprašanj je, da si lahko obdolženec kot dejanski storilec kd razlaga takšno vprašanje kot dokaz preiskovalčevega prepričanja o obstoju neke okoliščine, in zato nima smisla, da bi jo pri nadaljnem zaslišanju zanikal, ker je že tako ni tako vse znano. Zaslišano osebo je mogoče tako zavesti v zmoto in jo pripraviti do priznanja, ki ga sicer ne bi podala, ali pa do napačne izjave, ki je posldica nepazljivosti ter narave vprašanja. Kljub prepovedi s pogosto uporabljajo.Primer: Preiskovalec sumi, da je obdolženec skril ukradene predmete. Vpraša ga, ali ima katerega od teh predmetov oz. kam jih je skril (preiskovalec predpostavi, da je obdolženec priznal, da te predmete ima).

SUGESTIVNA VPRAŠANJA:Z njimi obdolžencu predočimo okoliščine, ki bi jih bilo mogoče izvedeti šele iz njegovega odgovora. So takšna vprašanja, ki vsiljujejo določen odgovor. Najbolj značilna so tista, pri katerih nje sugestija razvidna že iz same formulacije.

228 ZKP kapciozna in sugestivna vprašanja kategorično prepoveduje, hkrati pa ne določa sankcije.

105.Na kak način ZKP omejuje policijske zvijače, ki so sicer dovoljene (navidezno jemanje podkupnine, navidezno dajanje podkupnine)?

155 ZKP dopušča določene policijske zvijače (navidezno dajanje in sprejemanje podkupnine). Hkrati postavlja meje, saj izrecno prepoveduje in sankcionira kot nedopustno policijsko provokacijo, ki bi izzvala kriminalno dejavnost. Bistvenega pomena za presojo, ali še gre za moralno sprejemljivo in pravno dopustno zvijačo, vprašanji, ali osumljenec ve za svoj položaj in ve, katerega dejanja je osumljen, ter ali je bila preslepitev usmerjena na osumljenčevo voljo po izpovedovanju.

106.Kratko predstavite možne taktike zagovora obdolženca!ZAGOVOR Z MOLKOMDve stališči:

Molk je predmet proste presoje sodišča Molka obdolžencu ni mogoče šteti v breme

Obdolženčev molk pomeni predvsem, da v kazenskem postopku ne želi aktivno sodelovati, temveč se mu zgolj pasivno prepušča, ker ga pač k temu silil dolžnost navzočnosti v kazenskem postopku. Obdolženčev molk je lahko:Molk do konca dokaznega postopka na glavni obravnavi s tendenci sklicevanja na razbremenilne okoliščine, ki jih ni mogoče ovreči z razpoložljivimi dokazi

Molk brez lastnega prikaza dejanskega stanja Molk zaradi izmikanja z izgovorom, da se ničesar ne spomni oz, da ničesar ne ve Molk kot bojkot, ker odklanja odgovorne na vprašanja brez izrecne izjave, da se ne bo zagovarjal Molk, pred katerim obdolženec izrecno sporoči sodišču, da se ne bo zagovarjal, nato pa navede

podrobnejše razloge za takšno obrambno stališče

ZAGOVOR, V KATEREM ZANIKA STORITEV KDZanikanje je izjava obdolženca, da kd ni storil. Golo zanikanje: Gola trditev, ne da bi jo obdolženec poskušal podkrepiti s sklicevanje na dejstva, ki bi utegnila postati predmet dokazovanja njemu v prid. Tak zagovor je treba presojati enako kot molk. To pomeni da mora sodišče po uradni dolžnosti presojati dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v prid.Argumentirano zanikanje: Zanikanje s sklicevanjem na dokaze, ki zavračajo očitek obtožbe. Takšen zagovor je treba sproti preverjati. Zastavijo se:

Dopolnilna vprašanja o okoliščinah, ki jih ni omenil v zagovoru Precizirajoča vprašanja o okoliščinah o katerih se ni natančneje izjasnil Vprašanja, ji prispevajo k temu, da bi se spomnil okoliščin, še zlasti tistih, ki so mu lahko v prid Kontrolna vprašanja, s katerimi se preverja zanesljivost izjav

ZAGOVOR, V KATEREM PRIZNAVA KDPriznanje v ožjem pomenu besede: izjava, da je storil kd v objektivnem in subjektivnem pogledu (krivdnem pogledu)Priznanje v širšem pomenu besede: priznanje določenega dejstva, ki ima za obdolženca procesualnem smislu škodljive poslediceZgolj priznanje za presojo kd ne sme biti odločilno, saj sodišče veže zakonska dolžnost, da tudi v primeru, ko je priznanje še tako popolno, zbira druge dokaze. Če je dejanje v preiskavi jasno, popolno in podprto z

47

drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank. Priznanje na glavni obravnavi sodišča ne odvezuje dolžnosti, da po uradni dolžnosti ne izvede tudi drugih dokazov ter preizkusi in ugotovi tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v prid.Po njihovem procesnem učinku delimo priznanja na:Konstitutivna: O njem govorimo takrat, ko je priznanje edino dokazno sredstvo. V bašem kazenskem postopku nima procesnopravnih učinkov. Deklaratorna: Ko obdolženec kd prizna, čeprav mu je popolnoma dokazano z drugimi dokazi. Je potrditev njihove relevantnosti. Upoštevano je lahko tudi kot olajševalna okoliščina pri odmeri kazni.Supletorna: Če dopolnjuje dokaze, ki za obsodilno sodbo ne bi zadostovali. Šteje se za olajševalno okoliščino, ker kaže na moralno-etično plat obdolženčeve osebnosti in zmanjšuje moralno težo kd.

107.Kakšen pravni pouk je potrebno dati priči pred njenim zaslišanjem? Opozorilo, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, saj pomeni kriva

izpovedba kd po 298/I in III KZ. Opozorilo, da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem sebe ali

svoje bližnje spravila v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon. Privilegirane priče je treba opozoriti, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden se jih zasliši ali takoj

ko se izve za njihovo razmerje do obdolženca.

108.Kakšna je vloga izvedencev v kazenskem postopku? S pomočjo izvedencev sodišče ugotavlja vzročno zvezo med določenimi dejstvi in nastankom posledice, ki ustreza pojmu prepovedane posledice. Izvedenstvo ni le dokaz/izvor spoznanja pomembnih dejstev, ampak gre za pomoč sodišču pri izvrševanju njegove funkcije. Izvedenec iz vrst strokovnjakov naj pojasni, kako se glasijo pravila stroke v zvezi z določenim dejstvom.

109.Katere primere izvedenstva ZKP izrecno omenja? Pregled in raztelešenja trupla → kadar je v smrtnem primeru podan sum ali je očitno, da je bila smrt povzročena s kd ali je v zvezi z izvršitvijo kd (če je truplo že pokopano, se odredi izkop ali ekshumacija) → 259 ZKPPregled in raztelešenje zarodka → 262 ZKPUgotavljanja telesnih poškodb → 264 ZKPSum zastrupitve → 263 ZKPPsihiatrični pregled → sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje, duševne zaostalosti ali kake druge trajne in hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana → 265 ZKPPregled poslovnih knjig → 267 ZKP

110.Kaj obsegata izvid in mnenje izvedenca?Izvid obsega opis predmeta izvedenstva (truplo, telesne poškodbe…).. Poda ga potem, ko s eje predmet izvedenstva ogledal. Mora biti čim bolj natančen.Izvedensko mnenje je izvedenčeva strokovna presoja tega, kar je ugotovil na podlagi svojega izvida, in obsega razloge, s katerimi utemeljuje svojo strokovno presojo oz. mnenje. Podana sta v zapisniku o zaslišanju izvedenca ali v pisni obliki v kateri ju predloži sodišču izvedenec sam.Primer za ugotavljanje vzroka smrti:

Kaj je vzrok smrti in kdaj je nastopila Ali je poškodbo zadal kdo drug, s čim je bila zadana, kako, koliko časa pred nastopom smrti, ali je

povzročila smrt Ali so bile vse poškodbe prizadejane z istim sredstvom in katera je povzročila smrt Ali je smrt povzročila narava in vrsta poškodbe ali je smrt posledica osebnih lastnosti ali je

posledica naključnih okoliščin

111.Kdo opravi ogled in v katerih primerih?Opravi se kadar je za ugotovitev ali razjasnitev pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje. Predmet ogleda so spremembe v zunanjem svetu, ki so nastale s storitvijo kd (=sledovi kd, so indici). Predmet ogleda so:

Kraj kd Predmeti, ki so bili namenjeni ali uporabljeni pri storitvi kd Predmeti na katerih so sledovi kd (prstni odtisi, krvavi madeži, stopinje) Predmeti kd (truplo, ukradena stvar) Predmeti, ki so nastali s kd (ponarejene listine, ponarejen denar)

48

Telo obdolženca ali telo drugih oseb

Subjekti, ki opravijo ogled: V predkazenskem postopku:

o Policijao Preiskovalni sodnik (odloča, ali bo sam prišel na kraj kd in opravil ogled, ali pa ga bo prepustil

policiji) V preiskavi:

o Preiskovalni sodnik Na glavni obravnavi:

o Predsednik senata ali član senata (zunaj glavne obravnave)o Senat (ogled predmetov na glavni obravnavi)

112.Kaj lahko stori sodišče, če se izjave oseb (obdolžencev, prič) razhajajo glede istega vprašanja in glede istih okoliščin? Obrazložite!

Odredi soočenje. Soočenje je oblika neposredne kontradiktornosti med več zaslišanimi osebami z namenom da se ugotovi, katere izpovedbe so verodostojne. Prispeva k razjasnitvi spornih vprašanj. Odredi se, če se izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih Možnosti: obdolženec – priče, obdolženec – drug obdolženec, priča – priča. Hkrati se sooči le dva. Šteje se za posebno obliko zaslišanja in znajo smiselno velja vse, kar velja za zaslišanje obdolženca in priče.

IZLOČITEV DOKAZOV (=EKSKLUZIJA)113.Kateri načini sankcioniranja kršitve dokaznih prepovedi so se razvili v različnih pravnih

ureditvah? Kakšen sistem velja v našem pravu?MATERIALNOPPRAVNO SAKCIONIRANJE: kazen doleti tistega, ki je prekršil neko dokazno prepoved. Posledice so lahko kazenskopravne, disciplinske ali civilnopravne/odškodninske. Takšno sankcioniranje zadeve kršitelja in ima specialnopreventivni namen. Na sam kazenski postopek, v katerem je bila kršitev storjena, nima vpliva.PROCESNOPRAVNO SANKCIONIRANJE (EKSKLUZIJA): Preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oz. protiustaven način. Neposredno vpliva na kazenski postopek, v katerem je do kršitve prišlo, ne učinkuje pa nepsredno na samega kršitelja, temveč zgolj generalnopreventivno.SANKCIONIRANJE S PRITOŽBENIMI RAZLOGI: Uvrstitev kršitve kot bistvene postopkovne kršitve med pritožbene razloge. Ima neposredni vpliv na konkretni postopek, ne more pa preprečiti, da bi nedovoljen dokaz sploh vstopil v dokazni sistem, hkrati pa tudi nima specialnopreventivnega učinka.

Naš pravni sistem predvideva vse tri načine sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Osrednjo komponento sankcioniranja oz. sankcioniranje v ožjem smislu, ki se dotika samega bistva problema, torej izločitve nezakonitega dokaza, in s tem jamstvo za pošten kazenski postopek, zagotavlja v našem pravnem sistemu ekskluzija. Velja, da je nezakonito pridobljen dokaz neveljaven dokaz. Na njega ni mogoče opreti sodne odločbe. Naše KPP prepoveduje določene načine zbiranja dokazov.

114.Opredelite pojem ekskluzije dokazov! Kakšna je razlika med načelnim in utilitarističnim pojmovanjem ekskluzije dokazov?

Ekskluzija je institut, ki preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oz. protiustaven način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Predstavlja conditio sine qua non zakonitega kazenskega postopka, v katerem se kršitev dokaznih prepovedi sankcionira. Dokazne prepovedi varujejo obdolženca, da ne postane aktivno dokazno sredstvo zoper samega sebe.Načelna teorija: ekskluzijo pojmuje kot temeljno pravico obdolženca, ki je v povezavi s privilegije zoper samoobtožbo bistvenega pomena za pošten postopek.Utilitaristična (instrumentalna) teorija: ekskluzijo pojmuje kot sredstvo za preventivni vpliv na delo policije, ki zahteva, da se v vsakem primeru posebej opravi tehtanje med smiselnostjo izločitve dokaza in preventivnim vplivom slednje na delo policije.

115.Kdo primarno izloča nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega postopka?a) policijab) državni tožilecc) preiskovalni sodnik d) izvenrazpravni senat

49

e) sodeči sodnikf) senat višjega sodišča

116.Kdo izloča nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtožnico?a) policijab) državni tožilecc) preiskovalni sodnikd) izvenrazpravni senate) sodeči sodnikf) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze v skrajšanem postopku?a) policijab) državni tožilecc) preiskovalni sodnikd.) izvenrazpravni senate) sodeči sodnikf) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtožnico?

a) policijab) državni tožilecc) preiskovalni sodnikd) izvenrazpravni senate) predsednik senataf) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo?a) policijab) državni tožilecc) preiskovalni sodnikd) izvenrazpravni senate) predsednik senataf) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze na glavni obravnavi?

a) razpravni senatb) državni tožilecc) preiskovalni sodnikd) izvenrazpravni senate) predsednik senataf) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze v pritožbenem postopku?a) policijab) državni tožilecc) preiskovalni sodnikd) izvenrazpravni senate) predsednik senataf) senat višjega sodišča

117.Naštejte skupine dokazov, ki morajo biti izločeni iz kazenskega spisa!Dokaze kot predmet ekskluzije delimo na: Tiste, za katere zakon izrecno predpisuje, da se nanje sodna odločba ne sme opirati → to so dokazi

pridobljeni s kršitvijo neke dokazne prepovedi, predvideno je dvojno sankcioniranje: sodna odločna se nanje ne more opirati + izločeni morajo biti iz spisa, to so:o Dokazi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin in dokazi pridobljeni na podlagi teh

dokazovo Izpovedba obdolženca, proti kateremu so bila uporabljena sila, grožnja ali druga podobna sredstva

50

o Izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa mu preiskovalni sodnik ni da pouka oz. ta pouk ni bil zapisan v zapisnik

o Izjava priče, ki ne bi smela biti zaslišana kot pričao Izjava priče, ki ni dolžna pričati, pa o tej svoji pravici ni bila poučena ali se ji ni izrecno odpovedala

ali pa pouk in odpoved nista vpisana v zapisniko Izjava mladoletnika kot relativno prilviligirane priče, ki ni mogel razumeti pomen pravice, da ni

dolžan pričatio Izpovedba priče, izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvomo Izjava izvedenca, ki ne bi smel biti zaslišan kot priča, ki je v isti zadevi oproščen dolžnosti pričanja

ali proti kateremu je bilo storjeno kdo Dokazi, pridobljenimi s posebnimi ukrepi, če so bili pridobljeni brez odredbe preiskovalnega

sodnika ali v nasprotju z njoo Dokazi, pridobljeni med hišno ali osebno preiskavo, opravljeno brez pisne odredbe sodišča, ali

pridobljene brez prisotnosti dveh prič ali brez odredbe, ko niso bili izpolnjeni pogoji, da se takšna preiskava opravi

Taksativno naštete izpovedbe, ki jih je treba izločiti, čeprav ni posebej določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati → izjave določenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s kršitvijo neke dokazne prepovedi, to so:o Izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki je kasneje postala obdolženeco Izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se je kasneje izkazalo, da ne

sme biti zaslišana kot priča ali da je oproščena dolžnosti pričevanja in se je pričevanju tudi odreklao Izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki ne bi smela biti postavljena za

izvedenca

118.Predstavite doktrino sadežev zastrupljenega drevesa v povezavi z ekskluzijo dokazov! Katere izjeme od te doktrine pozna ameriško pravo?

Gre za primere, ko zakonit dokaz izvira iz nezakonitega. Ta sekundarni dokaz je včasih do te mere okužen, da mora biti predmet ekskluzije. Gre za dokaze, ki so sami po sebi zakonito pridobljeni, vendar policija brez prvotnega nezakonitega ravnanja ne bi prišla. Za izključitev posredno nezakonitega dokaza se zahteva izpolnitev 2 pogojev (bifurkativni test):

Sporni dokaz mora biti v vzročni zvezi s prvotno nezakonitostjo Sporni dokaz mora biti pridobljen ob aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti

Nedopustna so tudi pričevanja policistov o zapažanjih med nezakonitim posegom in verbalni dokazi, ki neposredno izvirajo iz nezakonitega posega. Izjeme od ekskluzije:

Doktrina neodvisnega vira: dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti, se dopusti, ker se ga pridobi iz drugega neodvisnega vira

Doktrina neizogibnega odkritja: nezakonit dokaz se dopusti, če se z veliko verjetnostjo hipotetično dokaže, da bi se do dokaza prišlo tudi po zakoniti poti

Doktrina zbledelega madeža: dokazi, pri katerih je vzročna zveza med prvotno nezakonitostjo in odkritjem obremenilnega dokaza v tolikšni meri oslabljena, da madež prvotne nezakonitosti zbledi

Izjema dobre vere: dokazi, ki jih pridobi policist, ki je deloval v objektivni dobri veri, so dopustni, četudi se kasneje izkaže, da je bil temelj njegovega delovanja nezakonit oz. protiustaven.

Pristanek: nezakonitost ni podana, če se nekdo s posegom strinja Druge izjeme

119.Ali ZKP sledi konceptu doktrine sadežev zastrupljenega drevesa? Ali naše procesno pravo pozna izjeme od ekskluzije?

Naše procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. Dokazi, pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in določb ZKP, so absolutno neveljavni. Kršitev tega temeljnega načela ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Sodišče namreč ne more presojati, pod kakšnimi pogoji se lahko priznava veljavnost sicer formalno neveljavnih dokazov (ni tehtanja!).Ekskluzija je po našem pravu temeljna pravica in ne velja le za obdolženca. Zato je ekskluzija instrument za varovanje človekovih pravic. Različna ureditev ekskluzije v našem in ameriškem pravu kaže, da naš sistem tudi v tem pogledu izkazuje večjo mero doslednosti spoštovanja človekovih pravic.

120.Kako je Ustavno sodišče RS opredelilo pojem psihološke okužbe?Če se sodnik seznani z gradivom, ki ga ne sme uporabiti, se izpostavlja nevarnosti, da bo spoznanje o tem vplivalo na njegovo odločitev. Dejstvo, da mora svojo odločitev obrazložiti, nevarnost zmanjšuje, ne more

51

pa je popolnoma preprečiti. Zgolj prepoved opiranja sodne odločbe na obvestila, ki bi morala biti izločena, ne zadošča, da bi se njihova izločitev dosegla. Prepoved preprečuje le, da bi se sodišče v obrazložitvi sklicevalo na takšna obvestila. Treba je preprečiti, da se sodnik z njimi seznani (že to, da jih uporabi, vpliva na proces odločanja). Potrebna je njihova dejanska izločitev iz procesnega gradiva. Ureditev, ki omogoča, da obvestila, na katere se sodna odločba ne sme opirati, ostanejo v kazenskem spisu še po tem, ko zadeva preide v fazo ugovora zoper obtožnico, je v nasprotju z namenom tega instituta in v nasprotju z zahtevo po poštenem sojenju. Iz tega izhaja tudi, da je obstoječa ureditev, po kateri se lahko razpravljajoči sodnik seznani z obvestili, ki bi morala biti izločena in na katere se sodba ne sme opreti, v neskladju z zahtevo po nepristranskem sojenju. Ustavno sodišče je izdalo le ugotovitveno odločbo, zato so kazenska sodišča, da bi zadostila takšnim zahtevam, uvedla prakso, ki sicer nima zakonske podlage, da dokaze izloča predstojnik oddelka, tako da se razpravni sodnik ne srečuje z nedovoljenimi dokazi.

UKREPI PROCESNE PRISILE V KAZENSKEM POSTOPKU, S KATERIMI SE OMEJUJEJO ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

121.V katerih primerih je v kazenskem postopku dopustno omejevanje temeljnih človekovih pravic?a.) Kadar je to potrebno za zagotovitev navzočnosti procesnih udeležencev,b.) Kadar je to potrebno za zagotovitev neoviranega poteka kazenskega postopka terc.) Kadar je to potrebno za zagotovitev varnosti ljudi

122.Sistematika ukrepov procesne prisile v kazenskem postopku:

1) Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, neoviran potek kazenskega postopka ter za preprečitev ponovitvene nevarnosti:

Vabilo obdolžencu Privedba obdolženca Obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča Prepoved približanja določenemu kraju ali osebi Javljanje na policijski postaji Varščina Pripor Druge oblike: zadržanje, prijetje, pridržanje (sodno + policijsko)

2) Ukrepi za zagotovitev dokazov:

52

ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti

pripor (zaradi begosumnosti)

vabilo prisilna privedba obljuba obdolženca, da ne

bo zapustil prebivališča javljanje na policijski

postaji hišni pripor

vabilo; prisilna privedba; povrnitev stroškov,

ki so nastali zaradi neopravičenega izostanka

ukrepi za zagotovitev

navzočnosti prič in izvedencev

ukrepi za neoviran potek kazenskega postopka

ukrepi za preprečitev ponovitvene varnosti

ukrepi za zagotovitev dokazov

denarna kazen in zapor za pričo, ki neupravičeno odkloni pričanje

denarna kazen za izvedenca, če neupravičeno odkloni izvedensko delo

pripor za obdolženca (zaradi nevarnosti uničenja dokazov)

pripor (zaradi ponovitvene nevarnosti)

;prepoved približanja določenemu kraju ali osebi

varščina začasen odvzem

vozniškega

osebna in hišna preiskava

zaseg predmetov; pregled pisem,

brzojavnih in drugih pošiljk;

ravnanje s sumljivimi stvarmi

posebni preiskovalni ukrepi (151. – 156. člen ZKP)

Hišna preiskava Osebna preiskava Zaseg predmetov Pridržanje pisem, brzojavk in poštnih pošiljk Ravnanje s sumljivimi stvarmi

3) Posebni ukrepi

123.Kateri izmed ukrepov procesne prisile se šteje za najgloblji poseg v človekove pravice posameznika in zakaj?

Pripor. Je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Odredi ga lahko sodišče pred ali med kazenskim postopkom, kadar je to neogibno potrebno za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, nemotenega poteka kazenskega postopka ali varnosti ljudi. 19 URS: varstvo osebne svobode, 20 URS: odreditev in trajanje pripora. Poseg v osebno svobodo je najhujši možni poseg države v osebno integriteto posameznika.

124.V katerih primerih lahko sodišče odredi prisilno privedbo obdolženca? Kdaj se sme oseba privesti brez odredbe sodišča?

Če pravilno vabljeni obdolženec neopravičeno izostane, lahko sodišče odredi, da se privede v naslednjih primerih (določeni alternativno):

Če je izdan sklep o priporu Če pravilno vabljeni obdolženec ne pride pa svojega izostanka ne opraviči Če obdolžencu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila, iz okoliščin pa je razvidno,da se mu

obdolženec izmikaŽe dana odredba se lahko prekliče, zoper njo ni pritožbe, izdaja pa se v pisni obliki. Odredbo za privedbo izvrši policija. Privedba se lahko opravi le na podlagi odredbe pristojnega organa. Izjeme:

Če je podan katerikoli od razlogov za pripor, vendar morajo osebo brez odlašanjanprivesti preiskovalnemu sodniku ter temu ob privedbi sporočiti, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost

Če zasačijo storilca pri storitvi kd, ki se preganja po uradni dolžnosti (takoj ga morajo odpeljati k preiskovalnemu sodniku)

Če se oseba ni odzvala na vabilo na informativni pogovor in je bila na možnost privedbe opozorjena V nujnih primerih na prošnjo pristojnega tujega organa Če gre za že prijeto osebo V drugih zakonsko določenih primerih

125.Opredelite institut obljube obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča! V čem je ta institut podoben ukrepu javljanja na policijski postaji?

OBLJUBA: Odredi se, če obstaja bojazen, da se bo obdolženec med postopkom skril ali odšel neznano kam ali v tujino. Dana obljuba se vpiše v zapisnik, ki ga ta podpiše. Če svojo obljubo prelomi, se zoper njega lahko odredi pripor (na to ga je treba opozoriti). Za večjo mero učinkovitosti se mu sme začasno odvzeti potna listina.JAVLJANJE: Odredi se, če obstaja bojazen, da se bo obdolženec med postopkom skril ali odšel neznano kam ali v tujino. Sodišče določi, da se mora vsakodnevno ali občasno javljati ob oločenih urah na policijski postaji. Če se ne javlja, se zoper njega lahko odredi pripor (na to ga je treba opozoriti). O tem ukrepu odloči sodišče z obrazloženim sklepom (razlogi + navodilo).

126.V katerih primerih lahko sodišče namesto pripora izreče obdolžencu ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi?

Ukrep lahko nadomesti pripor iz razlogov: če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo,

da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kd storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje

življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kd, dokončala poskušeno kd ali storila kd, s katerim grozi

Uporabi se, če je to nevarnost mogoče z ukrepom odvrniti.

127.Pod katerimi pogoji lahko sodišče odredi namesto pripora varščino?Je procesni institut, s katerim se zagotavlja navzočnost obdolženca v kazenskem postopku ali odpravlja ponovitvena nevarnost. Je milejši ukrep, ki nadomešča pripor. Pogoji:

53

Če je podana begosumnost, s elahko pusti na prostosti ali izpusti, če on osebno ali kdo drug zanj položi varščino.

Obdolženčeva obljuba, da se ne bo skrival in da brez dovoljenja ne bo zapustil prebivališčaVarščina ni mogoča v zvezi s kd, za katera je predpisana kazen zapora pet let ali več.

128.Kakšna je razlika med prenehanjem in zapadlostjo varščine (razlogi in posledice)?PRENEHANJERazlogi:

Če se kazenski postopek pravnomočno konča s sklepom o uatvitvi ali zavrženjem obtožnice ali s sodbo

Ko je kazenski postopek pravnomočno končan, če je bila dana zaradi obstoja ponovitvene nevarnosti Če je s sodbo izrečena kazen zapora, obsojene cpa je kazen nastopil Če odpadejo priporni razlogi, zaradi katerih je bila uvedena Če oseba , ki jo je dala, od nje odstopi Če v redu povabljen obdolženec ni prišel na sodišče in svojega izostanka ni opravičil Če se obdolženec pripravlja na beg Če se potem, ko je bila dana, pokaže kak drugi zakonski razlog, da se obdolženca pripre

Posledice: položeni denarni znesek, dragocenosti, vrednostni papirji ali druge premične stvari deane kot

varščina, se vrnejo hipoteka se izbriše

ZAPADLOSTRazlogi:

Če obdolžeenc pobegne Če je obndolženec ponovil kd, dokončal poskušeno kd ali storil kd, s katerim je grozil

Posledice: S sklepom se določi, da vrednost, ki je bila dana kot varščina, pripade proračunu

129.V katerih primerih se odredi hišni pripor? Kakšno je razmerje med hišnim priporom in priporom?

Podani priporni razlogi Odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka

Bistvo odločitve sodišče, ki odredi pripor, je ocena, da se obdolženec, prepuščen samemu sebi, ne bo odrekel dejanjem, ki ogrožajo varnost ljudi ali škodujejo izvedbi kazenskega postopka, in to ne glede na posledice. Zato je bistvo pripora v izolaciji in stalnem nadzoru obdolženca. Uspeh pripora je torej povsem neodvisen od obdolženčeve volje. Bistvo odločitve sodišče, ki odredi hišni pripor, je ocena, da se bo obdolženec prostovoljno vzdržal ne le dejanj, ki ogrožajo varnost ljudi ali škodujejo izvedbi kazenskega postopka, temveč tudi zapuščanja svojega bivališča in stikov z ljudmi, s čimer je olajšan nadzor nad njegovim ravnanjem. Prisila je abstraktna, saj je uspeh hišnega pripora odvisen od volje obdolženca (fizično svoboden človek, prisila je zgolj grožnja s sankcijami). Zoper odreditev ali podaljšanje hišnega pripora ni mogoče vložiti zahteva za varstvo zakonitisti (takšno zahtevo je pri priporu mogoče vložiti).

130.Naštejte temeljne pogoje za odreditev pripora, ki izhajajo iz določb USTAVE RS:a.) Odločba sodišča (le sodna oblast lahko odredi pripor, ki presega policijsko pridržanje)b.) Utemeljenost sumac.) Neogibna potreba za potek kazenskega postopka ači varnost ljudi

131.Kateri so pogoji za odreditev pripora po ZKP? Podrobneje pojasnite vsebino posameznega pripornega razloga! Ali lahko sodišče odredi pripor tudi, če ni podan noben izmed pripornih razlogov? UTEMELJEN SUM, da je obdolženec storil očitano mu kd: Podan je, če so podane okoliščine, ki

tak sum opravičujejo. Postopek ugotavljanja utemeljenega suma se deli na ugotavljanje, ali je zatrjevanjo dejanje sploh kd in na tehtanje, ali zbrani podatki ali dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storilec tega dejanja.

PRIPORNI RAZLOGI: Pripor se odredi le, če je podan kateri izmed pripornih razlogov. Pripor je vselej fakultativen. Pogoji za pripor so izpolnjeni, če je ob utemeljenem sumu in neogibni potrebi podan še kateri izmed pripornih razlogov.

54

o Begosumnost: Priporni razlog begosumnosti je podan (alternativno):- če se obdolženec skriva- če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti- če obstajajo druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnil Okoliščine, ki vzbujajo tak sum morajo biti konkretizirane. Med konkretne okoliščine sodijo teža kd, zagrožena višina kazni, značaj obdolženca, njegov domicil, družinske in premoženjske razmere ter vse druge vezi z domačim in tujim okoljem. Sodna praksa šteje kot razlog za obdolženčevo begosumnost dejstvo, da:- je že poskušal pobegniti- se je pripravljal na pobeg- je bil zaloten pri pobegu- se skriva oz. izmika kazenskemu pregonu- so njegove življenjske razmere takšne, da kažejo na možnost, da se z begom, zlasti v tujino, izogne izvedbi kazenskega postopkao Nevarnost uničenja dokazov – koluzijska nevarnost: Priporni razlog je podan (alternativno):- če je upravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kd- če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalceIzkazana mora biti s konkretno nevarnostjo. Ta razlog je podan zlasti, če je obdolženec to že poskušal. Pripor iz tega pripornega razloga je treba odpraviti takoj,, ko so zavarovani vsi dokazi, katerim bi grozilo uničenje, če obdolženec ne bi bil priprt.o Ponovitvena – iteracijska nevarnost: Priporni razlog je podan (alternativno):- če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kd storjeno in osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo obdolženec ponovil kd, dokončal poskušeno kd ali storil kd, s katerim groziKot prvo se zastavlja vprašanje, kako razumeti ustavno sintagmo »varnost ljudi« (20/I URS). Razume se njihova osebna varnost in varnost njihovega premoženja. Treba je presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.Kot drugo pa se zastavlja vprašanje sorazmernosti med tako globokim posegom v osebno svobodo kot je pripor in domnevno nevarnostjo, ki naj bi jo predstavljal obdolženec na prostosti. Presojati moramo, ali obstaja realna nevarnost in ali je med kd podana vsebinska in časovna povezava. Pri kd, ki hudo ogrožajo varnost ljudi, za odreditev pripora zadošča nižja stopnja verjetnosti njihove ponovitve. Presoja se tudi pojem posrednega in neposrednega ogrožanja, za poseg v osebno svobodo kot v ustavno pravico posredno ogrožanje varnosti ljudi ne zadošča. Razmerje med domnevo nedolžnosti in pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti → kako lahko nekoga pripremo zaradi hipotetične možnosti storitve novega kd v prihodnosti, ko pa mu še niti očitano kd ni dokazano v smislu obsodilne sodbe in torej še glede očitanega kd domneva nedolžnosti ni ovržena.

Presoja se tudi: Ali je v konkretnem primeru res neogibno potreben za potek kazenskega postopka in varnost ljudi Ali je kot globok poseg v osebno svobodo v sorazmerju s težo kd Ali ga je mogoče nadomestiti s katerim izmed milejših ukrepov

132.Ali ZKP pozna institut obligatornega pripora! Če da, navedite v katerih primerih pride v poštev; če ne, pa navedite, zakaj ne!

Obligatoren pripor je predvideval Zakon o kazenskem postopku SFRJ, po njem pa ga je prevzel Zakon o kazenskem postopku RS pred novelo iz leta 1998. V to ureditev je posegla odločba Ustavnega sodišča z dne 11.4.1996, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo obligatorni pripor. Tem zahtevam sodišča je sledila novela iz leta 1998, ki obligatornega pripora ne pozna več. Tako je pripor vselej fakultativen. Odredi ga sodišče pred in med kazenskim postopkom, kadar je to neogibno potrebno z zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, zaradi nemotenega poteka kazenskega postopka ali za zagotovitev varnosti ljudi. Odredi se le pod pogojem, da je podan kateri izmed pripornih razlogov. O priporu odloča sodišče v konkretni kazenski zadevi.

133.Pripor se vedno odredi, podaljša in odpravi s sklepom sodišča! Kdo odloča o odreditvi pripora:a.) pred vložitvijo obtožnice: preiskovalni sodnik, izvenrazpravni senat in senat Vrhovnega

sodišč RSb.) ob vloženi obtožnici: izvenrazpravni senatc.) po vloženi obtožnici: izvenrazpravni senat

55

d.) ob izreku sodbe: razpravni senate.) po razglasitvi sodbe do njene pravnomočnosti oziroma do nastopa kazni, če ni vložena

pritožba: izvenrazpravni senatf.) po razglasitvi sodbe ob vloženi pritožbi (odločanje pritožbenega sodišča): pritožbeni senat

134.Pojasnite pojem predhodnega kontradiktornega pripornega naroka!Če policija privede k preiskovalnemu sodniku osebo, ki so ji odvzeli prostost, dr. tožilec pa po njenem zaslišanju takoj izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, tre predlaga pripor ali katerega od nadometnih ukrepov, preiskovalni sodnik izvede kontradiktorni priporni narok. V takšnem primeru mora dr. tožilec obrazložiti okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev o posameznih ukrepih, obdolženec in njegov zagovornik pa lahko pri odgovoru na izvajanje dr. tožilca podata svoje predloge in stališča. Nato preiskovalni sodnik odloči o predlogih strank.

135.Kdo odloča o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora in o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika v zvezi s predlogom za odreditev pripora oziroma nadomestnih ukrepov za pripor?

a.) višje sodišče;b.) vrhovno sodišče;c.) razpravni senat;d.) izvenrazpravni senat; e.) predsednik sodišča.

136.V kakšnem roku lahko osumljeni oziroma njegov zagovornik vložita pritožbo zoper sklep preiskovalnega sodnika, s katerim je ta odredil pripor?

a.) 24 ur od vročitve sklepa o priporu; b.) 24 ur od trenutka priprtja osumljenca;c.) 48 ur od vročitve sklepa o priporu;d.) 8 dni od vročitve sklepa o priporu v skrajšanem postopku;e.) 15 dni od vročitve sklepa o priporu v rednem postopku.

O tej pritožbi odloča izvenrazpravni senat, ki mora o pritožbi odločiti v roku 48 ur od trenutka predložitve pritožbe senatu (varianta Vrhovnega sodišče)/od trenutka izteka 24-urnega roka.

137.Ali ta pritožba zadrži izvršitev sklepa o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora (oziroma z drugimi besedami – ali ima ta pritožba suspenzivni učinek)?

DA NE

138.Sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora je bil osumljenemu vročen 15.02.2007 ob 8.50 uri, njegovemu zagovorniku pa istega dne ob 13.00 uri. Zagovornik je vložil pritožbo zoper ta sklep o priporu dne 16.02.2007 ob 9.50 uri. Ali je ta pritožba pravočasna? Obrazložite!

16.2.2007 ob 13.00 – zadnji rok za pritožbo → pritožba je pravočasnaZakonska določba 202/IV ZKP glede 24-urnega roka za pritožbo od vročitve sklepa o odreditvi pripora obdolžencu je izjema od splošne določbe 120/IV ZKP, ki določa, da se rok za pritožbo šteje od zadnje vročitve. Zgolj jezikovne razlaga pa ne zadošča, saj je treba razlagati določbo skladno s smislom oz, namenom zakonske zahteve, da mora imeti obdolženec, ki je v priporu, zagovornika. Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le, če je tako njemu kot njegovemu zagovorniku zagotovljena možnost za pritožbo in temu ustrezen rok. To pa je mogoče le, če začne rok teči od trenutka, ko je bil sklep izročen zagovorniku in ne obdolžencu. Poznejša izročitev sklepa zagovorniku rok za pritožbo ustrezno podaljša. Rok se izteče, ko se izteče tistemu, ki mu je bil nazadnje vročen sklep.

139.Koliko časa sme trajati pripor do vložitve obtožnice?Pripor sme trajati najkrajši potrebni čas.

Preiskovalni sodnik lahko odredi pripor za največ 1 mesec Če preiskave iz objektivnih razlogov ni mogoče končati v 1 mesecu, sme izvenrazpravni senat

podaljšati pripor še za 2 meseca Če je v teku postopek za kd, za katero je zagrožena kazen zapora nad 5 let, sme senat Vrhovnega

sodišča pripor podaljšati največ še z 3 mesece Če do izteka navedenih rokov (najdalj 6 mesecev), odkar je bil pripor odrejen, ni vložena

obtožnica, se pripor odpravi in obdolženca izpusti

56

140.Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora pred vložitvijo obtožnice:a.) en mesec;b.) dva mesecac.) tri mesece;d.) šest mesecev; e.) dve leti.

141.Opišite postopek odreditve oziroma podaljševanja pripora do maksimuma pred vložitvijo obtožnice! Preiskovalni sodnik odredi pripor za največ 1 mesec. Po tem času sme biti obdolženec pridržan v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora.

Pripor se lahko podaljša le na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali dr. tožilca. S tem morata biti najmanj3 dni pred iztekom časa, za katerega je bil pripor odrejen ali podaljšan, seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo sodišča izjavita o navedbah v predlogu, ali pa preiskovalni sodnik opravi posebni narok. Ko izvenrazpravni senat odloča o predlogu, presoja razloge, na podlagi katerih se predlaga podaljšanje pripora, kakor tudi razloge, ki sta jih podala obdolženec in njegov zagovornik. Preiskava ni dokončana iz objektivnih razlogov, če preiskovalni sodnih kljub svojemu prizadevanju, da bi trajala najkrajši potrebni čas, ni uspel opraviti vseh procesnih dejanj oz. zbrat vseh dokazov in podatkov. Senat lahko pripor podaljša, če pa ugotovi, da predlog ni utemeljen, lahko pripor podaljša za krajši čas od navedenega ali pa ga odpravi. Zoper sklep senata je dovoljena pritožba v roku 3 dni na višje sodišče.

Če o podaljšanju pripora odloča senat Vrhovnega sodišča, velja smiselno vse kot v primeru, ko pripor podaljšuje izvenrazpravni senat, le da ni pritožbe.

142.Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora po vložitvi obtožnice:a.) en mesec;b.) dva mesecac.) tri mesece;d.) šest mesecev;e.) dve leti.

143.Pripor se lahko odpravi v vseh fazah kazenskega postopka pod naslednjimi alternativnimi pogoji (naštejte):

a.) Če prenehajo razlogi, ki so utemeljevali njegovo odreditev in poznejše morebitno podaljšanjeb.) Če so pretekli roki za njegovo najdaljše možno trajanjec.) Če njegovo odpravo zahteva narava posameznih odločitev o obravnavani zahtevi

144.Pojasnite razliko med pojmi zadržanje, prijetje in pridržanje po ZKP!ZADRŽANJE:Policija sme omejiti gibanje na določenem prostoru. V ta namen imajo pravico, da napotijo osebe, ki jih najdejo na kraju storitve kd, ali osebe, ki imajo prebivališče v tujini, k preiskovalnemu sodniku 8napotitev) ali jih zadržijo do njegovega prihoda (zadržanje), če bi lahko dale za kazenski postopek pomembne podatke in je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo več mogoče zaslišati ali bi to povzročilo zavlačevanje in druge težave. Odločitev o napotitvi in zadržanju se sporoči ustno brez izdaje formalne odločbe. Zadržanje ne sme trajati več kot 6 ur.

PRIJETJE (aretacija, odvzem prostosti):Policijsko prijetje:Je ukrep, s katerim policija omogoči sodišču in dr. tožilcu, da odločita, kaj bosta storila z domnevnim storilcem kd. Policisti lahko nekomu vzamejo prostost, če je podan utemeljen sum in katerikoli od razlogov za pripor, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu preiskovalnemu sodniku.Prijetje, ki ga izvršijo druge osebe:Tistemu, ki je zasačen pri kd, sme vsakdo vzeti prostost, vendar ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali organu za notranje zadeve.

PRIDRŽANJE:Policijsko pridržanje: Je oblika odvzema prostosti z namenom odkrivanja kd (≠ pripor). Je zakonsko pooblastilo, ki policiji omogoča, da v lastnem interesu osebi omeji prostost. Kumulativni pogoji:

Razlogi za sum, da je storil ld, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti

57

Priporni razlogi Če je pridržanje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija ali zbiranja obvestil in

dokaznih predmetov o kdPazi! → za pripor utemeljen sum + drug procesni subjekt odloča o odvzemu prostostiSodno pridržanje: Osebo, ki je bila pripeljana k preiskovalnemu sodniku, mora ta zaslišati brez odlašanja, najpozneje pa v 48 urah odkar mu je bila privedena. Če si tisti, ki mu je bila vzeta prostost, ne vzame zagovornika v 24 urah od ure, ko je bil poučen o tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo vzel, mu ga po uradni dolžnosti postavi sodišče. V teh primerih preiskovalni sodnih s sklepom odredi pridržanje za potreben čas, vendar najdalj za 48 ur od ure, ko mu je bila oseba pripeljana. Sklep mora obsegati obrazložitev utemeljenega suma in katerega izmed pripornih razlogov.

145.Kako dolgo lahko največ traja policijsko pridržanje:a.) 12 ur;b.) 24 ur;c.) 48 ur; d.) teden dni;e.) mesec dni.

146.Med ukrepe procesne prisile spadajo tudi ukrepi za zagotovitev dokazov. Naštejte jih:a.) Hišna preiskavab.) Osebna preiskavac.) Zaseg predmetovd.) Pridržanje pisem, brzojavk in poštnih pošiljke.) Ravnanje s sumljivimi stvarmi

147.Opredelite materialne in formalne pogoje za hišno preiskavo!MATERIALNI:Preiskava se sme opraviti, če je verjetno (alternativne možnosti):

Da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti Da se bodo odkrili sledovi kd ali predmeti, ki so potrebni za kazenski postopek

FORMALNI (pravni): Da jo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo Da se sam postopek opravi pod pogoji, ki jih določa zakon (ZKP, Zakon o prekrških) Predmet so lahko stanovanje in drugi prostori

148.V katerih primerih se lahko opravi hišna preiskava BREZ odredbe sodišča?a.) Če imetnik stanovanja to želib.) Če kdo kliče na pomočc.) Če je treba prijeti storilca kd, ki je bil zasačen pri samem dejanjud.) Če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženjae.) Če je v stanovanju ali drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega

organa pripreti ali prisilno privesti ali se je tja zatekel zaradi pregonaf.) Če gre za neskrite prostore v vozilih

149.Kakšna je razlika med osebno preiskavo in preventivnim oziroma varnostnim pregledom osumljenca?

OSEBNA PREISKAVA zajema pregled oblačil in telesa. Sme se opraviti,če je verjetno, da se bodo pri preiskavi našli sledovi ali predmeti, pomembni za kazenski postopek. Odredi jo sodišče s pisno odredbo. Navzoči morata biti dve polnoletni priči.PREVENTIVNI OZ. VARNOSTNI PREGLED OSUMLJENCA policisti opravijo v primeru, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe. Opravlja se neposredno ali s tehničnimi sredstvi in obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je oseba oborožena oz. ima pri sebi druge nevarne predmete. Stop and frisk doktrina iz ameriške judikature → merila:

Posameznik, ki se ga policist ustraši, mora biti tako sumljiv (utemeljeni razlogi za sum), da sproži policistovo zanimanje – objektivni pristop: prepričanje človeka razumne previdnosti, da je poseg primeren

Policist se mora upravičeno bati za svojo varnost

58

Omejiti se mora zgolj na pretipanje osumljenčevih vrhnjih oblačil (v žepe lahko poseže samo, če začuti orožje)

150.V skladu z veljavnim ZKP glede na subjekt, ki jih ureja, ločimo dve kategoriji POSEBNIH PREISKOVALNIH UKREPOV, in sicer tiste, ki jih odreja:

državni tožilec; preiskovalni sodnik.

POZOR: Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-272/98-26, objavljeno v Uradnem listu št. 48/2003 z dne 25.3.2003, razveljavilo 1., 2. in 3. odstavek 49. člena zakona o policiji, ki je opredeljeval preiskovalne ukrepe, ki jih je lahko odredil generalni direktor policije. Na podlagi te razveljavitve, ki je pričela veljati leto dni po objavi odločbe v uradnem listu (torej 25.3.2004), generalni direktor policije torej nima več pristojnosti odrejati posebnih preiskovalnih ukrepov!!!

151.Posebni preiskovalni ukrepi pomenijo globok poseg v pravico do zasebnosti. Evropsko sodišče za človekove pravice opravlja preizkus kršitve pravice do zasebnosti po dvodelnem testu, ki temelji na: 1. načelu zakonitosti in 2. načelu sorazmernosti.Katere pogoje pa je opredelilo Ustavno sodišče RS kot temeljne pogoje za ustavno dopusten poseg v posameznikovo zasebnost in ki jim mora slediti tudi ZKP pri uzakonjanju posebnih ukrepov?

a.) Specifična opredelitev in določenost v zakonub.) Odločba sodišča, s katero se poseg dovolic.) Omejenost časa izvajanja ukrepad.) Načelo sorazmernosti – poseg je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost

države

152.Naštejte preiskovalne ukrepe, ki jih po ZKP odreja preiskovalni sodnik (upoštevajte novelo ZKP-F!!):

a.) Ukrep tajnega opazovanjab.) Dolžnost operaterjev telekomunikacijskih omrežij ali storitev sporočati preiskovalnemu

sodniku podatke o udeležencih telekomunikacijskega prometac.) Nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje

vseh dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju

d.) Kontrola pisem in drugih pošiljke.) Kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo

gospodarsko dejavnostf.) Prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovorug.) Ukrep tajnega delovanjah.) prisluškovanje ali opazovanje v tujem stanovanju ali v drugih tujih prostorih z uporabo

tehničnih sredstev za dokumentiranje, po potrebi s tajnim vstopom navedene prostore

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za odreditev teh ukrepov? Ali pridejo ti ukrepi v poštev za vsa kazniva dejanja?Pogoji:

Utemeljeni razlogi za sum Specifičnost okoliščin Načelo sorazmernosti (mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oz.

bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi) Odrejeni so bili s pisno odredbo preiskovalnega sodnika na pisni predlog dr. tožilca Časovna omejenost ukrepov (prenehati morajo takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih so bili

odrejeni, vendar najkasneje v zakonsko določenem roku)

Odredijo se lahko samo za kataloška kd. To so: Kd zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev ter kd zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera

je v zakonu predpisana kazen zapora 5 let ali več Ugrabitev Prikazovanje, posest, izdelava in posredovanje pornografskega gradiva Neupravičena proizvodnja in promet z mamili Omogočanje uživanja mamil Izsiljevanje

59

Zloraba notranje informacije Neupravičeno sprejemanje daril Neupravičeno dajanje daril Pranje denarja Tihotapstvo Jemanje podkupnine Dajanje podkupnine Sprejemanje daril za nezakonito posredovanje Dajanje daril za nezakonito posredovanje Nezakonito posredovanje Hudodelsko združevanje Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelnih snovi Povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi Druga kd, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 8 let ali več (generalna klavzula)

153.Naštejte preiskovalne ukrepe, ki jih po ZKP odreja državni tožilec (upoštevajte novelo ZKP-F!!):a.) Navidezni odkup predmetovb.) Navidezno sprejemanje darilc.) Navidezno dajanje darild.) Navidezno jemanje podkupninee.) Navidezno sprejemanje podkupninef.) Ukrep tajnega delovanjag.) Ukrep tajnega opazovanja

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za odreditev teh ukrepov? Ali pridejo ti ukrepi v poštev za vsa kazniva dejanja?Pogoji:

Mogoče je utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kataloško naštetimi kd

Dovoli jih dr. tožilec s pisno odredbo na podlagi obrazloženega predloga policije Odredba se nanaša zgolj na enkraten ukrep Prepoved nedovoljene policijske provokacije (ukrep ne sme biti izvršen tako, da bi izzval kriminalno

dejavnost)

Kateri izmed teh ukrepov se povezujejo s pojmom POLICIJSKA PROVOKACIJA oz. ENTRAPMENT? Podrobno pojasnite ta pojem in navedite kriterije za presojanje, ali je bil v konkretnem primeru podan entrapment! Ukrepi navideznega odkupa, navideznega sprejemanja/dajanja daril in navideznega sprejemanja/dajanja podkupnine so svojevrstni ukrepi, in sicer tako imenovana metoda policijske provokacije. Ne gre za golo zbiranje dokazov, ampak za moralno-etično vprašljivo zvijačo, ki jo uporablja policija pri odkrivanju kd. Pri izvajanju teh ukrepov je država neposredno udeležena pri izvršitvi kd. Policija im zakonsko pooblastilo, da nekoga napeljuje h kd samo zato, da bi ga potem razkrila kot njegovega storilca. Dolžnost tistega, ki tak ukrep izvaja je, da navidez sodeluje, kajti motiv policije je odkrivanje storilcev kd, ki so se spontano, neodvisno od vpliva provokatorja, odločili, da storijo kd. Zakon izrecno poudarja, da pri izvrševanju tega ukrepa policisti ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti.Subjektivna teorija → ali je kriminalno dejavnost izzvala osumljenčeva kriminalna predispozicijaObjektivna teorija → presojati je treba, ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kd osebo, ki tovrstnega kd sicer ne bi bila pripravljena storiti (ali bi ukrep napeljal k storitvi tudi osebo, ki spoštuje zakon), presoja se s stališča hipotetičnih lastnosti povprečnega državljanaObjektivno-subjektivna merila → takšni koncepciji sledi ZKP: prepoveduje nedovoljeno policijsko provokacijo (če je bila kriminalna dejavnost izzvana, je to okoliščina, ki izljučuje kazenski pregon za tako strjeno kd), kot poglavitno merilo navaja objektivni test, zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti

PREDKAZENSKI POSTOPEK154.Kdaj se začne in kdaj konča predkazenski postopek?Kdaj se predkazenski postopek začne, ZKP ne določa, prav tako ne določa, kdaj se konča. Odgovor na to vprašanje daje razlaga 148/I in 167/I ZKP148/I ZKP → Policija mora ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kd, da se ta ne skrije ali pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kd in predmeti, ki utegnejo biti dokaz ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna. → S temi predprocesnimi dejanji se začnejo aktivnosti policije, da ugotovi, kdo je

60

storilec domnevnega kd. Te aktivnosti pomenijo začetek odkrivanja kd in zato začetek predkazenskega postopka. → Predkazenski postopek se konča, ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi. Spoznanje policije, da je določena oseba utemeljeno sumljiva določenega kd, pomeni konec policijskega dela in zato začetek preiskave167/I ZKP → Preiskava zoper določeno osebo se začne, če je podan utemeljen sum, da je storila kd. To pomeni, da je za uvedbo preiskave in začetek kazenskega postopka potreben večja stopnja verjetnosti kot za začetek predkazenskega postopka. → za začetek predkazenskega postopka zadoščajo razlogi za sum, torej indici, ki sum vzbujajo.

V teoriji in praksi je sprejeto stališče, da se kazenski postopek začne: S sklepom o preiskavi S soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravičenega tožilca za vložitev neposredne

obtožnice Z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtožnice, za katero soglasje preiskovalnega

sodnika ni potrebno Z odredbo o vročitvi obtožnega akta v skrajšanem postopku S katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletnike v mladoletniškem postopku

155.Kateri dokazni standard je potreben za pričetek predkazenskega postopka?a.) utemeljen sum;b.) utemeljeni razlogi za sum;c.) razlogi za sum; d.) subjektivna gotovost;e.) navadna verjetnost.

156.Kaj mora ukreniti policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti?

Ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kd Ukreniti potrebno, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali pobegne Ukreniti potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kd in predmeti, ki utegnejo biti dokaz Ukreniti potrebno, da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo

kazenskega postopka

157.Pod kakšnimi pogoji so izjave, ki jih je osumljenec ob zaslišanju podal policiji, lahko dokaz v kazenskem postopku (novela ZKP-E!!)?

Če oseba, poučena o svojih pravicah (popolni pravni pouk), izjavi, da si bo vzela zagovornika, lahko policija opravi formalno zaslišanje, ki ima dokazno vrednost v kazenskem postopku na sodišču.V navzočnosti zagovornika opravljeno zaslišanje osumljenca pred policijo ima naravo pravega dokaza v kazenskem postopku, na katerega se lahko opira sodna odločba.

158.Definirajte pojem kazenske ovadbe! Je obvestilo pristojnemu državnemu organu – dr. tožilcu, da je bilo storjeno kd, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.Ni dokazno sredstvo. Je le uradno ugotovljeno dejstvo, da je bilo kd ovadeno, lahko pa predstavlja tudi oškodovančev predlog za pregon.

159.Kdo je upravičen in kdo je dolžan podati kazensko ovadbo? Komu se vloži kazenska ovadba? V katerih primerih je opustitev ovadbe kaznivo dejanje?

Ovadbe delimo na: Uradne kazenske ovadbe: vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili morajo naznaniti

kd, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali kako drugače zvedo zanje

Ovadbe državljanov: zakon pooblašča vsakogar, da naznani kd, ki se preganja po uradni dolžnostiKd opustitve ovadbe stori:

Kdor ve, da se pripravlja kd, za katero je z zakonom predpisana kazen nad 3 leta zapora, pa ga v času, ko se je še dalo preprečiti, ne naznani, in je bilo takšno dejanje poskušeno ali dokončano (opustitev ovadbe, da se pripravlja kd).

Kdor ve za storilca kd, za katero je z zakonom predpisana kazen 30 let zapora, ali samo ve, da je bilo tako kd storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec in dejanje pravočasno odkrijeta (opustitev ovadbe kd ali storilca).

61

Uradna oseba, ki vedoma opusti ovadbo kd, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen strožja od 3 let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti.

Ovadba se poda pristojnemu dr. tožilcu pisno ali ustno.

160.Kakšna je vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku?Dr. tožilec je dolžan ukreniti vse, kar je potrebno za odkrivanje kd, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, za izsleditev storilca ter za usmerjanja kazenskega postopka. Policiji daje pobude in usmerja njihovo delo. Ko je podan utemeljen sum, da je oseba storila kd, lahko začne kazenski pregon. Pogoj za to je, da zve, da je bilo storjeno kd, ki se preganja po uradni dolžnosti. To lahko zve na 3 načine:

Na podlagi glasu iz notranjosti (govorice o kd) Na podlagi lastnega spoznanja (na glavni obravnavi, iz podatkov iz kazenskega spisa, ga sam

neposredno zazna, obvestijo oškodovanec ali druge osebe) Na podlagi kazenske ovadbe – ima naslednje možnosti:

o Zavrže kazensko ovadbo;- naznanjeno dejanje ni kd- kazenski pregon je zastaral- dejanje je obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali so podane druge okoliščine, ki

izključujejo kazenski pregon- ni podan utemeljen sum

o Priskrbi dopolnilna obvestilao Poda predlog preiskovalnemu sodniku za odreditev ukrepov ali dovoli ukrepeo Vloži zahtevo za preiskavo ali neposredno obtožnico → neposredno obtožnico brez

preiskave lahko vloži:- Če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za obtožbe- Če gre za kd, za katero je predpisana kazen do 5 let zapora- Če je predpisana višja kazen zapora pa samo, če je preiskovalni sodnik osumljenca že

zaslišal in z vložitvijo soglašao Odstopi ovadbo v postopek poravnavanjao Odloži kazenski pregono Odloči, da ne začne kazenskega pregona oz. od nega odstopi

161.Kratko opredelite možnosti odvračanja kazenskega pregona, ki jih nudi ZKP!Odvračanje kazenskega pregona ko oblika restorativne pravičnosti uvaja v naš kazenski postopek v večji meri načelo opurtunitete. V naši ureditvi obsega 2 instituta. Predstavljata procesno različico materialnega instituta dejanja majhnega pomena.

PORAVNAVA: Za kd, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let Upošteva se vrsta in narava dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, osebnost storilca, njegovo

predkaznovanost, stopnjo kazenske odgovornosti in splošna navodila, ki jih opredeljuje generalno dr. tožilec

Vodi poravnalec, ki je zadevo dolžen prevzeti v postopek in o uspehu obvestiti dr. tožilca Ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, dr. tožilec ovadbo zavrže (učinek ne bis in idem) Poznamo nesodno poravnavo in poravnavo v fazi sojenja (glavna obravnava se prekine, obtožni

predlog se umakne, če dr. tožilec prejme obvestilo o izpolnitvi, drugače se glavna obravnava nadaljuje)

ODLOŽITEV KAZENSKEGA PREGONA:Dr. tožilec lahko ob obveznem pogoju soglasje oškodovanca odloži pregon kd, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dr. tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kd. Naloge:

Odprava ali poravnava škode Plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v druge dobrodelne namene Oprava kakšnega splošno koristnega dela Poravnava preživninske obveznosti

PREISKAVA162.Kakšen je namen preiskave kot prve redne faze kazenskega postopka? Kdo opravlja preiskavo?

62

Opravi se za kd, ki sodijo v pristojnost okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik opravi preiskavo na zahtevo upravičenega tožilca, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kd. Namen preiskave je, da se:

Zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica, ali kazenskei postopek ustavi

Zberejo dokazi, za katere je nevarno, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bi bila njihova izvedba povezana s težavami

Zberejo drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo

Priskrbijo osebno podatki obdolženca, podatki o morebitnih prejšnjih neizbrisanih obsodbah, podatki o prestajanju kazni ali druge sankcije, če obdolženec prestaja takšno kazen ali drugo sankcijo, podatki o njegovem prejšnjem življenju, razmera, v katerih živi, o njegovem osebnem dohodku v zadnjih 3 mesecih in drugih okoliščinah, ki zadevajo njegovo osebnost

163.Zahtevo za preiskavo lahko poda (obkrožite pravilni odgovor):a.) policija;b.) upravičeni tožilec (državni tožilec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec); c.) preiskovalni sodnik po uradni dolžnosti;d.) zagovornik osumljenca;e.) vsakdo, ki ima interes nad tem, da se razišče kaznivo dejanje.

164.Če se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo za preiskavo, po zaslišanju osumljenca izda sklep o preiskavi, s čimer se začne kazenski postopek. Ali je zoper ta sklep dovoljena pritožba (če da, navedite še, v kakšnem roku in kdo o njej odloča?)

Zoper sklep je možna pritožba obdolženca v roku 3 dni na izvenrazpravni senat. Zoper odločitev senata ni pritožbe. Sklep o preiskavi se šteje za začetek kazenskega postopka.

165.Ali sme preiskovalni sodnik zavrniti zahtevo za preiskavo, če se z njo ne strinja?Preiskovalni sodnik lahko poda nesoglasje z zahtevo za preiskavo, če po zaslišanju osumljenca in po presoji podatkov v spisu ugotovi, da ni dovolj podlage za uvedbo preiskave. Zahteva, da o njegovem nesoglasju z zahtevo dr. tožilca za preiskavo odloči izvenrazpravni senat. Ta mora odločiti v 48 urah, ne glede na to, ali je zoper osumljenca odrejen pripor. Lahko se odloči, da s sklepom zavrne zahtevo za preiskavo ali da s sklepom uvede preiskavo. Zoper sklep senata je dopustna pritožba obdolženca, dr. tožilca in oškodovanca v roku 3 dni na višje sodišče, ki pa ne zadrži njegove izvršitve.

166.Kakšne pravice imajo v preiskavi stranke in oškodovanec? Podajanje predlogov za izvedbo preiskovalnih dejanj (preiskovalni sodnik opravlja preiskovalna

dejanja po predlogih strank in tista, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo kazenskega postopka)

Kontradiktornost oz. navzočnost pri posameznih preiskovalnih dejanjih Postavljanje vprašanj Pregledovanje spisov in predmetov 8stranke, oškodovanec, zagovornik in druge osebe z

opravičenim interesom)

167.Kako se zagotavlja kontradiktornost v preiskavi? Ali v preiskavi velja načelo javnosti?Možnost, da so stranke in oškodovanec navzoči pri preiskovalnih dejanjih:

Pri zaslišanju obdolženca → dr. tožilec, zagovornik Pri ogledu in zaslišanju izvedencev → dr. tožilec, oškodovanec, obdolženec, zagovornik Pri hišni preiskavi → dr. tožilec, zagovornik Pri zaslišanju priče → dr. tožilec, obdolženec, zagovornik, oškodovanec (če je verjetno, da priča ne

bo prišla na glavno obravnavo)Za izvrševanje pravice do navzočnosti mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti stranke in oškodovanca o kraju in času izvedbe preiskovalnega dejanja, pri katerem so lahko navzoči. V primeru, da tisti, ki mu je bilo obvestilo poslano, ne pride, se lahko dejanje opravi tudi v njegovi nenavzočnosti. Preiskovalni sodnik lahko obvesti nenavzoče, da se v določenem roku seznanijo s pomembnimi dokazi in da podajo svoje predloge za izvedbo novih dokazov, če oceni, da bi bilo to koristno za nadaljnji potek preiskave.

Splošna javnost je v predhodnem postopku izključena.

63

168.V katerih primerih se preiskava prekine in v katerih primerih se ustavi?PREKINITEV:Preiskava se prekine, če se v zvezi z obdolžencem pojavijo dejanske ovire za nadaljnji potek preiskave ali so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon. Preiskovalni sodnik s sklepom prekine preiskavo, če:

Obdolženec po storjenem kd duševno zboli ali nastane pri njem duševna motnja ali zboli za kakšno drugo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka

Je na begu So podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon (ni zahteve upravičenega tožilca, ni

potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon)

USTAVITEV: Na podlagi izjave dr. tožilca: če dr. tožilec med preiskavo ali po končani preiskavi izjavi, da

odstopa od pregona, oškodovanec pa po obvestilu ne nadaljuje pregona Po uradni dolžnosti: proti volji dr. tožilca lahko to stori samo izvenrazpravni senat po uradni

dolžnosti. To lahko stori, kadar med preiskavo odloča o kateremkoli vprašanju, če:o Spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, ni kdo So podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obdolženca, pa ni pogojev za

uporabo varnostnih ukrepovo Je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali so

podane druge okoliščine, ki izključujejo pregono Ni dokazov, da bi obdolženec storil kd

169.Kdaj se preiskava konča? Ali preiskovalni sodnik izda sklep, s katerim zaključi preiskavo?Ko preiskovalni sodnik spozna, da je stanje stvari v preiskavi razjasnjeno, da se lahko vloži obtožnica ali postopek ustavi. Z oceno preiskovalnega sodnika, da je preiskava končana, ta v bistvu še ni končana, ker se formalno konča z vložitvijo obtožnice oz. zasebne tožbe ali z ustavitvijo. Preiskovalni sodnik ne izda nobenega sklepa, ampak spise pošlje dr. tožilcu. Ta mora v 15 dneh predlagati dopolnitev preiskave, vložiti obtožnico ali izjaviti, da odstopa od pregona. Preden preiskovalni sodnik pošlje spise, mora s posebnim sklepom izločiti iz spisa vse zapisnike, ki so predmet ekskluzije.

OBTOŽNI POSTOPEK170.Katere možnosti ima državni tožilec, ko po končani preiskavi dobi spis od preiskovalnega

sodnika? Predlagati dopolnitev preiskave Vložiti obtožnico Izjaviti, da odstopa od pregonaRok v katerem se mora odločiti je 15 dni.

171.Pod katerimi pogoji se lahko v rednem kazenskem postopku vloži neposredna obtožnica (brez, da bi bila prej opravljena preiskava)?

Preiskovalni sodnik lahko da soglasje k predlogu dr. (upravičenega) tožilca, naj se ne opravi preiskava, če dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kd in storilca, dovolj podlage za vložitev obtožnice. Takšno soglasje lahko da šele po tem, ko je zaslišal osumljenca. Rok za vložitev neposeredne obtožnice je 8 dni. Predlog, da se preiskava ne opravi, lahko poda dr. tožilec tudi v primeru, ko je že vložil zahtevo za preiskavo, pa priskovalni sodnik o njej še ni odločil. Če preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za vložitev neposredne obtožnice, ravna, kot da bi bila ta zahtevana.Za kd, za katera je predpisana kazen zapora (nad 3) do 5 let in kd zoper čast in dobro ime, sme upravičeni tožilec, ne da bi za to dobil soglasje preiskovalnega sodnika, vložiti obtožnico/zasebno tožbotudi brez preiskave, če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za obtožbo.

172.Opredelite pojem in vsebino obtožnice!Obtožnica je obtožni akt, za katerega zakon predpisuje obvezno obliko in vsebino ter določa poseben postopek za njen preizkus. Z njo je določen predmet glavne obravnave, njegova subjektivna in objektivna identiteta. Je oblični procesni akt in je preaviloma sestavljena v pisni obliki. Podrobno je določena vsebina (s svojo vsebino mora odražati presojo upravičenega tožilca, na podlagi katere ta meni, da je dovolj dokazeov za očitek, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe):

Ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki in podatki o priporu Opis dejanja in druge okoliščine, ki so potrebne, da se kd čim bolj natančno označi Zakonsko označno kd (navedba določb KZ)

64

Označbo sodišča, pred katerim naj bo glavna obravnava Predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi (imena prič, izvedencev, navedba spisov

in predmetov) Obrazložitev (po uspehu preiskave se opiše stanje stvari, navedejo dokazi, zagovor obdolženca in

stališče tožilca o navedbah obrambe)Če je obdolžeenc na prostosti, se sme predlagati, naj se odredi pripor, če pa je v priporu, se sem predlagati, nejs e ta odpravi

173.Kakšnemu formalnemu preizkusu (kontroli) podvrže obtožnico predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava?

Formalni preizkus je obligatoren. Opravi ga sodišče po urani dolžnosti in zadeva vprašanje: Ali je sodišče za presojo stvarno in krajevno pristojno Ali je obtožni akt sestavljen po predpisih v smislu 269/I ZKP

Dolžnost predsednika senata je, da obtožnoco takoj po prejemu preizkusi. Če nis estavljena po predpisih, jo vrne upravičenemu tožilcu, da jo v roku 3 dni popravi. Če se rok zamudi, se šteje, da je tožilec odtopil od pregona in se postopek ustavi. Če tožilec vztraja pri nespremenjeni obtožnici in jo nepopravljeno vrne, obtožnico zavrže.Če obtožnica prestane formalni preizkus, odredi predsednik senata vročitev obtožnice.

174.Ugovor zoper obtožnico lahko vložita obdolženec in njegov zagovornik, in sicer v roku osmih (8) dni od dne, ko jima je vročena (rok teče od dneva zadnje vročitve – gl. 4. odstavek 120. člena ZKP). Kdo odloča o tem ugovoru?

Po prejemu ugovora predsenik senta, pred katerim baj bo glavna obravnava, preizkusi, ali je ugovor pravočasen in utemeljen. Če ugotovi, da ta dav pogoja nista izpoljnena, ga zavrže. Če ga ne zavrže, ga skupaj s spisom predloži izvenrazpravnemu senatu.

Ali je ugovor zoper obtožnico pravno sredstvo? DA NE(ker ni usmerjen zoper odločbe sodišča, ampak je obrambno obdolženčevo procesno dejanje, skaterim zavrača utemeljenost očitkov obtožbe)

175.Kaj se lahko zatrjuje v ugovoru zoper obtožnico? Da sodišče ni stavrno in karjevno pristojno, da o zadevi odloča Da so v obtožnoci napake in pomanjkljivnosti, da ta v formalnem pogldu ne ustreza zahtevam 269/I

ZKP Da dejanje, ki je predmet obtožnice, ni kd Da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, in da ni razlogov za uporabo

varnostnih ukrepov Da je kazenski pregon zastaral, da je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali da so

podane kakšne druge okoliščine, kii izključujejo kazenski pregon Da ni dovolj dokazov, da bi bil obdolženec utemeljneno sumljiv, da je storil v obtožbi mu očitano

kd Da ni zahteve upravičenega tožilca ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon, ali da so

podane druge okoliščine, ki začasno preprečuejjo pregon Da obtožba temelji na nedovoljenih dokazih, ki jih je treba izločiti

176.Kdaj postane obtožnica pravnomočna? Ali pravnomočnost obtožnice pomeni, da obtožnice ni več mogoče spremeniti?

Obtožnica/zasebna tožba postane pravnomočna: Če ugovor zoper obtožnico ni bil vložen ali je bil zavržen → z dnem, ko je senat, ki je obravnaval

zahtevo predsednika senata, odločil, da se z ibtožnico strinja (če zahteve ni bilo pa z dnem, ko je predsednik senata določil glavno obravnavo oz. je pretekel rok 2 mesecev od prejema obtožnice pri sodišču)

Če je bil ugovor zoper obtožnico vložen → z dnem, ko je bil ugovor zavrnjenS trenutkom pravnomočnosti se konča obtožni postopek in predmet kazenskega postopka se prenese v stadij glavne obravnave. Pravnomočnost obtožbe ne pomeni njegove nespremenljivosti. Na glavni obravnavi ga je mogoče spremeniti ali razširiti.

177.Pojasnite pojem »vmesni postopek«! Naštejte bistvene aktivnosti predsednika senata v tej fazi postopka.

65

To so priprave na glavno obravnavo, ki jih sestavljajo procesna dejanja, ki jih opravi sodiščpe od trenutka, ko je postala obtožnica pravnomočna, do začetka glavne obravnave. Priprave opravi predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava. Namen priprav:

Določiti kraj in čas glavne obravnave Zagotoviti navzočnost oseb, brez katerih je ni mogoče opraviti Zagotoviti prednete dokazovanja in vsa dokazna sredstva, glede katerih je določeno, da bodo

predmet presoje na glavni obravnavi Izvesti vse tiste ukrepe, ki zagotavljajo nepotem potek glavne obravnave Presoja se tudi vprašanje, ali so zagotovljeni vsi zakonski pogoji za glavno obravnavo

GLAVNA OBRAVNAVA178.Katere so izjeme od načela javnosti glavne obravnave?Senat sme ob vsakem času po uradni dolžnosti ali na predlog strank, vselej pa po njihovem zaslišanju, izključiti javnost s celotne ali z dela glavne obravnave, če je to potrebno:

Za varovanje tajnosti Za varstvo javnega reda Za varstvo morale Za varstvo osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika Ker bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti

Izključitev ne velja za stranke, oškodovanca, zastopnike, zagovornika, prejemnika premoženjske koristi in zastopnika pravne osebe. Kljub izključitvi so lahko navzoče uradne osebe ter znanstveni in javni delavci, na zahtevo obtoženca pa tudi njegov zakonec oz. zunajzakonski partner in njegovi bližnji sorodniki.Senat o izključitvi odloči s sklepom (obrazložen + javno razglašen)

179.Opredelite pojma »formalno procesno vodstvo« in »materialno procesno vodstvo«.FORMALNO PROCESNO VODSTVOJe dolžnost predsednika senata:

da zagotovi (zunanji) nemoten potek glavne obravnave ter skrbi za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča

da opominja tiste, ki motijo red ali ne upoštevajo njegovih ukazov da daje besedo strankam, oškodovancu, zakonitim zastopnikom, pooblaščencem, zagovorniku,

izvedencu, članom senata ter postavlja vprašanja obtožencu, pričam in izvedencem da prepoveduje nedovoljena vprašanja in odgovorne nanj da določa vrstni red sprejemanja dokazov da vodi posvetovanje in glasovanje da razglasi sodbo

MATERIALNO PROCESNO VODSTVOJe upravičenje predsednika senata, da brez predloga strank svobodno odloča, da se za obravnavo priskrbijo in na njej izvedejo novi dokazi ter dolžnost, da skrbi za to, da se zadeva v dejanskem pogledu vsestransko razjasni, da se dožene resnica in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne bi pa koristilo razjasnitvi zadeve.

180.Predstavite strukturo glavne obravnave v 5 točkah:a.) Začetek zasedanjab.) Začetek glavne obravnavec.) Odgovor na obtožbod.) Zaslišanje obtožencae.) Dokazni postopekf.) Beseda strankg.) Posvetovanje in glasovanje senatah.) Razglasitev sodbe

181.Kakšna je razlika med obdolženčevim odgovorom na obtožbo in zaslišanjem obdolženca?ODGOVOR NA OBTOŽBOObtoženec se izjavi o tem, ali očitano mu dejanje in premoženjskopravni zahtevek priznava in ali ima ugovore pravne narave. Namesto obtoženca lahko poda odgovor njegov zagovornik, vendar ne o tem, ali dejanje priznava. Nato predsednik senata vpraša obdolženca, ali se želi zagovarjati. Če se, se zasliši.

66

ZASLIŠANJEJe neformalno osrednji del glavne obravnave. Najprej poda svoj zagovor, potem se mu postavlja vprašanja.

182.Kakšen je vrstni red subjektov, ki lahko obdolžencu po tem, ko poda svoj zagovor, postavljajo vprašanja?

1. upravičeni tožilec2. zagovornik3. oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, soobtoženec in izvedenec (samo z

dovoljenjem predsednika senata)4. predsednik senata (če misli, da so v izpovedi ali odgovorih vrzeli, nejasnosti ali nasprotja)5. člani senata

183.Na podlagi katerih pravil oziroma meril sodišče odloča o posameznem dokaznem predlogu strank? Ali je sodišče dolžno izvesti vse dokaze, ki jih predlagata stranki? Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in

kako bo presojalo njihovo verodostojnost Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki Predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten Stranki morata pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti

Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza. Izvedbo predlaganih dokazov sme zavrniti, če ugotovi, da je za določitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja stvari ne spreminjajo. Sodišče mora izvesti dokaz, če sta izpolnjena dva pogoja:

Predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten Predlagatelj mora zadostiti določenemu dokaznemu bremenu

184.Kratko opišite postopek zaslišanja priče na glavni obravnavi!Priča, ki še ni bila zaslišana, praviloma ne sme biti navzoča pri sprejemanju dokazov. Če se zaslišuje kot priča oseba, ki še ni stara štirinajst let, lahko senat sklene, naj bo med njenim zasliševanjem izključena javnost.Če je mladoletna oseba navzoča na glavni obravnavi kot priča ali oškodovanec, jo je treba odstraniti iz sodne dvorane, brž ko njena navzočnost ni več potrebna.Neposredno zaslišanje oseb, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona, na glavni obravnavi ni dopustno. Sodišče mora v teh primerih odločiti, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb.Zaslišanje anonimne priče se opravi s pomočjo tehničnih sredstev, predsednik senata pa prepove vprašanja, pri katerih bi odgovori lahko razkrili njeno identiteto.

Pričo mora pred zaslišanjem predsednik senata opomniti, da mora povedati vse, kar ji je znano, in da pomeni krivo pričanje kd (pravni pouk + opozorilo)

Izpovedba priče Postavljanje vprašanj

o Stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza → nasprotna stranka → oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščene, soobtoženec, izvedenec → predsednik in člani senata

o Izvedba dokaza odrejena po uradni dolžnosti: predsednik in člani senata → tožilec → obramba → oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, soobtoženec, izvedenec

Predsednik senata lahko prepove sleherno vprašanje in odgovor Predsednik senata in stranke smejo pričo opozoriti na spremembo prejšnje izpovedi in vprašati za

razlog spremembe

185.Naštejte nekaj procesnih dejanj dokazovanja, ki se poleg zaslišanja priče lahko izvedejo na glavni obravnavi:

a.) Zaslišanje izvedencab.) Ogled in rekonstrukcijac.) Branje listin/pisanj, ki se uporabijo kot dokazd.) Reprodukcija zvočnih ali slikovnih posnetkove.) pokažejo se dokazni predmeti

186.Beseda strank je namenjena temu, da stranke podajo svojo oceno izvedenih dokazov ter predlagajo sodišču, kako naj odloči v konkretni zadevi. Kakšno zaporedje določa zakon za

67

podajanje zaključne besede strank? Kateri so bistveni poudarki v besedi strank s strani posameznega subjekta oz. upravičenca do besede strank?

1. tožilec: lastna ocena dokazov, obrazložitev svojih sklepov (odgovornost, olajševalne in obteževalne okoliščine), predlog o vrsti ni višini sankcije

2. oškodovanec: obrazložitev premoženjskopravnega zahtevka + opozoriti na dokaze o kazenski odgovornosti obtoženca

3. zagovornik: odgovor na navedbe tožilca in oškodovanca4. obtoženec: izjavi, ali se z zagovornikom strinja in ga dopolni (zadnjo besedo ima vselej

obtoženec in ne njegov zagovornik)(Pozor! Vsi subjekti, ki imajo pravico do besede »strank«, niso stranke v postopku!)

187.Kakšna je razlika med prekinitvijo in med preložitvijo glavne obravnave?PREKINITEVPomeni krajšo motnjo v poteku glavne obravnave. Traja do 8 dni. Po prenehanju se obravnava nadaljuje. O njej odloči predsednik senata s sklepom na lastno pobudo, na predlog članov senata ali na predlog strank. Pritožba zoper sklep ni mogoča, ker gre za ukrep procesnega vodstva. Razlogi:

Odmor Potek delovnega časa Da se priskrbijo določeni dokazi Da se pripravi obtožba ali obramba Če se iz dvorane odstrani oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec če dr. tožilec moti red če zagovornik moti red in mu senat odreče nadaljnjo obrambo, obtoženec pa si ne more takoj

zagotoviti drugega če priča ali izvedenec neopravičeno izostaneta (lahko nadaljuje brez njiju) ni pravilnega števila sodnikov v senatu če dr. tožilec predlaga prekinitev, da sestavi novo obtožnico če obtoženec stori kd ali se odkrije kakšno prejšnje kd

PRELOŽITEVPomeni daljšo motnjo več kot 8 dni. Ta se lahko ali pa celo mora začeti znova (če se preloži več kot za 3 mesece). Preloži se s sklepom senata, zoper katerega ni pritožbe. Razlogi:

Če je treba priskrbeti nove dokaze Če se ugotovi da je obtoženec po storitvi kd duševno zbolel Druge ovire – generalna klavzula če dr. tožilec predlaga prekinitev, da sestavi novo obtožnico če obtoženec stori kd ali se odkrije kakšno prejšnje kd če zagovornik moti red in mu senat odreče nadaljnjo obrambo, obtoženec pa si ne more takoj

zagotoviti drugega Če se iz dvorane odstrani oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec Če dr. tožilec ne pride Če obtoženec ne pride (v redu povabljen in se ne opraviči) Če zagovornik ne pride (v redu povabljen in se ne opraviči) če priča ali izvedenec neopravičeno izostaneta (lahko nadaljuje brez njiju) če se obravnava ne more nadaljevati pred istim senatom če dr. tožilec v skrajšanem postopku napove, da bo zadevo odstopil v poravnavanje

188.Katere so možne odločitve, ki jih lahko sprejme senat po formalnem koncu glavne obravnave? S sklepom zavrže obtožnico, če ugotovi:

o Da je postopek tekel brez zahteve upravičenega tožilcao Da ni potrebnega predloga oškodovanca ali dovoljenja pristojnega dr. organa ali da je ta

dovoljenje umaknilo Da so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon (stvarna nepristojnost

sodišča, začasna duševna bolezen obdolženca, druga huda bolezen) Vrne postopek v fazo glavne obravnave oz. dokaznega postopka Izreče sodbo

189.Katere sestavine ima sodba? Katere izmed teh sestavin postanejo pravnomočne?UvodIzrek → postane pravnomočen

68

Obrazložitev

190.V čem je smisel obrazložitve sodbe?Vsebuje razloge, ki so privedli do odločitve. Iz nje je razvidno, v kolikšni meri je sodišče izpolnilo sovjo procesno dolžnost in odločilo v skladu z zakonskimi možnostmi in zahtevami. Je zagotovilo strankam, da z njeno utemeljenostjo lahko polemizirajo v postopku s pravnimi sredstvi ter zavezuje sodišče, da pretehta svojo odločitev tudi s stališča sprejemljivosti njene obrazložitve tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Sodišče navede katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem navede kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank ter kateri razlogi ao biki za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj (ali sta podana kd, kazenska odgovornost…)

Ali mora imeti vsaka sodba pisno obrazložitev (obkrožite pravilni odgovor)?a.) da, brez izjeme mora imeti vsaka sodba pisno obrazložitev;b.) sodba mora imeti pisno obrazložitev le, če to zahtevata upravičeni tožilec in/ali obdolženec;c.) pisno obrazložitev mora imeti le obsodilna sodba, pri zavrnilni in oprostilni sodbi pa pisna

obrazložitev ni potrebna;d.) sodba mora imeti pisno obrazložitev le, če sodišče to presodi za potrebno;e.) sodba mora imeti pisno obrazložitev, razen če nihče od upravičencev ni napovedal pritožbe,

obdolžencu pa ni bila izrečena zaporna kazen.

SKRAJŠANI (SUMARNI) POSTOPEK191.V katerih primerih se izvede skrajšani oziroma sumarni postopek? Za kd, za katera je kot glavna kazen zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let.Katero sodišče je stvarno pristojno za izvedbo skrajšanega postopka?Okrajno sodiščeKako se imenuje obtožni akt, na podlagi katerega se izvede skrajšani postopek?Obtožni predlog/zasebna tožba

192.Kdaj se začne skrajšani postopek (obkrožite pravilni odgovor)?a.) z vložitvijo kazenske ovadbeb.) s sklepom o preiskavi;c.) s pričetkom opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj;d.) z odredbo o vročitvi obtožnega predloga/akta obdolžencu; e.) z razpisom glavne obravnave.

193.Katere so temeljne značilnosti oziroma posebnosti skrajšanega postopka v primerjavi z rednim postopkom? Ni zbornega sojenja, odloča sodnik posameznik Ni predhodnega postopka Manj obveznih sestavin obtožnega akta Ni ugovornega postopka zoper obtožni akt Možnost (predhodnega) poravnalnega naroka in možnost poravnave Krajši procesni roki Bolj omejena možnost odrejanja pripora in krajši čas njegovega trajanja

194.Kdaj pride v skrajšanem postopku v poštev predobravnavni poravnalni narok? Kratko opišite, kako poteka ta narok!

Preden je razpisana glavna obravnava za kd iz pristojnosti sodnika posameznika za katero se storilec preganja na zasebno tožbo.Sodnik povabi zasebnega tožilca in obdolženca. Obdolžencu se vroči vabilo + prepis tožbe. Če zasebni tožilec ne pride, se šteje, da je tožbo umaknil. Če ne pride do poravnave ali umika tožbe, sprejme sodnik izjave strank in jim naroči, naj predlagata dokaze, ki naj se priskrbijo. Sodnik razpiše glavno obravnavo.

195.Ali je glavna obravnava obvezna faza sumarnega postopka (gl. novelo ZKP –E!)?Postopek za izdajo kaznovalnega naloga:Če v posameznem primeru kd z dejanskega in pravnega vidika ni problematično, sme dr. tožilec ob vložitvi obtožnega predloga okrajnemu sodišču predlagati izdajo kaznovalnega naloga, s katerim sodišče obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep brez opravljene glavne obravnave.

69

V postopku za izdajo kaznovalnega naloga tako ne veljajo načelo iskanja materialne resnice, načelo neposrednosti, načelo ustnosti, načelo kontradiktornosti in načelo javnosti sojenja. Zaradi tega državni tožilec v predlogu za izdajo kaznovalnega naloga ne more predlagati vseh kazenskih sankcij, ampak se na ta način lahko obdolžencu izrečejo le denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila, pogojna obsodba z določeno denarno kaznijo ali določeno kaznijo zapora do šestih mesecev, sodni opomin ter varnostni ukrep odvzema predmetov. Poleg navedenega je v postopku za izdajo kaznovalnega naloga mogoče uporabiti tudi institut odvzema premoženjske koristi. Če sodnik meni, da vsebina dokazov, ki jih navaja državni tožilec, ne daje zadostne podlage, da bi lahko zadevo označil kot neproblematično in izdal kaznovalni nalog ali če se sodnik ne strinja s sankcijo, ki jo je predlagal državni tožilec, namesto izdaje kaznovalnega naloga razpiše glavno obravnavo (v tem primeru obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga). Če se sodnik strinja s predlogom državnega tožilca, pa s sodbo izda kaznovalni nalog in ga vroči obdolžencu. Če se le-ta ne strinja s sodbo o kaznovalnem nalogu, ima v 8 dneh možnost vložiti ugovor, na podlagi katerega se prav tako izvede glavna obravnava v skladu z določbami o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem

196.Pod kakšnimi pogoji je mogoče v sumarnem postopku zoper obdolženca odrediti pripor?O njem odloča sodnik posameznik okrajnega sodišča. Pogoji:

Utemeljen sum , da je obdolženec storil kd, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog Priporni razlog očitne begosumnosti ne glede na kd oz. priporna razloga koluzijske in ponovitvene

(iteracijske) nevarnosti, če gre za kd zoper javni red in mir, spolno nedotakljivost, kd s prvinami nasilja za katera se sme izreči kazen zapora 2 let in za druga kd za katera se lahko izreče kazen zapora 3 leta

197.Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga (obkrožite pravilni odgovor):

a.) 15 dni b.) en mesec;c.) dva mesecad.) tri mesece;e.) šest mesecev;

198.Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora po vložitvi obtožnega predloga:a.) en mesec;b.) dva mesecac.) tri mesece;d.) šest mesecev;e.) dve leti.

SODNE ODLOČBE V KAZENSKEM POSTOPKUVRSTE ODLOČB V KAZENSKEM POSTOPKU

199.Kratko (z 1 – 2 stavkoma) pojasnite pojem posamezne odločbe!ODREDBA, SKLEP, SODBAGlej vprašanje 79.MERITORNE ODLOČBE, FORMALNE ODLOČBE

70

OBLIKOVNA DELITEV

VSEBINSKA DELITEV

FUNKCIONALNAA DELITEV

- ODREDBA;- SKLEP;- SODBA

- MERITORNE (vsebinske) odločbe;

- FORMALNE (procesne) odločbe

- ZAKLJUČNE odločbe;

- VMESNE (interimne) odločbe

Glej vprašanje 80.ZAKLJUČNE ODLOČBE: z njimi se postopek konča v posameznem stadiju oz. fazi (zavrnitev ugovora zoper obtožnico) ali v celoti (pravnomočna sodba)VMESNE ODLOČBE: z njimi se rešujejo vprašanja, ki so bistvenega pomena za sprejetje končne odločbe (odredba o postavitvi izvedenca)

PRAVNA SREDSTVAVRSTE PRAVNIH SREDSTEV

200.Pojasnite pojem posamezne vrste pravnega sredstva!REDNA → vlagajo zoper nepravnomočne sodbe in sklepe, sodijo v okvir rednega kazenskega postopka IZREDNA → lahko se vlagajo zoper pravnomočne sodne odločbe, torej po koncu rednega kazenskega postopka, posegajo v razsojeno stvar, predvidena so za primere, ko utegne biti pravomočna sodna odločba nepravilna ali nezakonitaSUSPENZIVNA (odložilna) → z vložitvijo zadržijo izvršitev izpodbijane odločbe (pritožba zoper sodbo vedno, pritožba zoper sklep, če ni v zakonu določeno drugače)NESUSPENZIVNA (neodložilna) → ne zadržijo izvršitve izpodbijane odločbe (pritožba zoper sklep o odreditvi in podaljšanju pripora)DEVOLUTIVNA → o njih ne odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, ampak višje instančno sodišče (redna pravna sredstva)NEDEVOLUTIVNA → o pravnem sredstvu odloča istostopenjsko sodišče, poznamo cirkularna (odloča drugo sodišče iste vrste, kot je sodišče, ki j sprejelo izpodbijano sodno odločbo) in remonstrativna (odloča drugi senat istega sodišča, ki je sprejelo odločbo, ki se izpodbija – pritožba zoper sklepe preiskovalnega sodnika, zahteva za obnovo kazenskega postopka)POPOLNA → z njimi se sodna odločba lahko izpodbija v celoti, kar pomeni iz vseh razlogov (pritožba)NEPOPOLNA → izpodbija se lahko samo iz določenih razlogov (izredna pravna sredstva)NEPOSREDNA → lahko se vložijo samostojno proti sodni odločbi (pritožba zoper sodbo)INVOLVIRANA → lahko se vložijo samo ob pritožbi zoper neko drugo odločbo, odvisna so od tega, ali se bo vložilo temeljno/osnovno pravno sredstvo (pritožba zoper sklep senata, s katerim je ta izključil javnost z glavne obravnave)PISNA & USTNA → ZKP ne določa izrecno

201.V čem je smisel pravnih sredstev?Da je sodba utemeljena, mora biti pravilna in zakonita. Kljub skrbnosti in prizadevanju sodišča prve stopnje pa se v procesu odločanja dogajajo najrazličnejše napake. Te napake je mogoče odpraviti le v posebnem postopku, in sicer v postopku s pravnimi sredstvi. Ti so izrez nezadovoljstva stranke ali katerega drugega upravičenega subjekta v kazenskem postopku z določeno sodno odločbo. Zahteva, da jo višje sodišče kot pritožbeno sodišče preizkusi ter razveljavi in vrne v ponovno sojenje ali pa jo spremeni v predlagani smeri. Pravna sredstva so vselej usmerjena proti odločitvi sodišča (brez sodne odločbe pravnega sredstva ni). Namen vsakega pravnega sredstva je, da se z njim doseže pravilna in zakonita odločba. Višja sodišča opravljajo nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo dela nižjih sodišč.

PAZI! Pravno sredstvo ≠ procesno dejanje naperjeno proti procesnim dejanjem nasprotne stranke (npr. ugovor zoper obtožnico)Pravno sredstvo ≠ akti milosti (zahteva za pomilostitev, amnestija)Pravno sredstvo ≠ zahteva za vrnitev v prejšnje stanje

71

REDNA & IZREDNA SUSPENZIVNA &

NESUSPENZIVNA

POPOLNA & NEPOPOLNA

DEVOLUTIVNA & NEDEVOLUTIVNA

NEPOSREDNA & INVOLVIRANA

Pravno sredstvo ≠ prošnja strank in njihovi predlogi

REDNA PRAVNA SREDSTVA202.Katera redna pravna sredstva pozna ZKP?Pritožba: zoper sodbo sodišča prve stopnje, zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper sklep

203.Pritožba zoper sodbo sodišča je redno, suspenzivno, devolutivno, popolno in neposredno pravno sredstvo. Naštejte upravičence do pritožbe zoper sodbo sodišča I. stopnje!

Stranki (oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec: le obtožencu v škodo, dr. tožilec: v škodo ali korist obtoženca)Zagovornik: ne proti njegovi volji in le v njegovo koristobtoženčevi bližnji: ne proti njegovi volji in le v njegovo koristobtoženčev zakoniti zastopnikoškodovanec: samo glede odločbe sodišče o stroških kazenskega postopkaosebe, ki jim je odvzet predmet ali premoženjska koristpravna oseba, ki ji je bil izrečen odvzem premoženjske koristi

204.Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo znaša:- v rednem postopku: 15 dni, teče od trenutka vročitve prepisa sodbe;- v sumarnem postopku: 8 dni, teče od trenutka vročitve prepisa sodbe;- v kazenskem postopku zoper mladoletnika: 8 dni, teče od trenutka prejema sodbe oz. sklepa.

Pritožba zoper sodbo sodišča 1. stopnje se vloži (obkrožite pravilni odgovor):a.) pri višjem sodišču; b.) pri vrhovnem sodišču;c.) pri predsedniku izvenrazpravnega senata;d.) pri sodišču, ki je izdalo sodbo na I.stopnji;e.) pri državnem tožilcu.

205.Opredelite institut napovedi pritožbe! Upravičenci do pritožbe morajo pritožbo predhodno napovedati, sicer se šteje, da so se tej pravici odpovedali. Izjema → če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen. O tem jih mora poučiti predsednik senata po razglasitvi sodbe. Pritožba se lahko napove takoj po razglasitvi sodbe ali v 8 dneh od razglasitve. Če nihče od upravičencev pritožbe ne napove, pisno izdelana sodba ne rabi vsebovati obrazložitve (izjema, če je izrečena zaporna kazen). Ta institut nadomešča prejšnji institut odpovedi pravice do pritožbe. Vseeno pa bi bilo smiselno, da bi se institut aktivne odpovedi pravici do pritožbe ohranil, saj tako ne bi bilo treba čakati, da poteče zakonsko predvideni rok. Institut napovedi pritožbe je problematičen z vidika uporabe izrednih pravnih sredstev (glede vprašanja opustitve obrazložitve).

V kakšnem roku je potrebno napovedati pritožbo (obkrožite pravilni odgovor):a.) v roku 8 dni od vročitve sodbe;b.) v roku 15 dni od razglasitve sodbe;c.) takoj po razglasitvi sodbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe; d.) takoj po razglasitvi sodbe, najkasneje pa v petnajstih dneh od dneva razglasitve sodbe;e.) v enakem roku kot vložiti pritožbo.

206.Kakšne so posledice nenapovedi pritožbe v primeru, ko je obdolžencu izrečena zaporna kazen in kakšne v primeru, ko obdolžencu ni izrečena zaporna kazen, ampak npr. pogojna obsodba na zaporno kazen?

Če je bila izrečena zaporna kazen, pritožbe ni treba napovedati, torej lahko upravičencu do pritožbe v 8 dneh od razglasitve sodbe vložijo pritožbo, kljub temu da je niso napovedali. Če ni bila izrečena zaporna kazen, se mora pritožba napovedati. Če je upravičenci ne napovejo, se šteje, da so se tej pravici odpovedali.

207.Katere sestavine mora imeti pritožba? Navedba sodbe zoper katero se podaja priožba Razlogi za izpodbijanje (370 ZKP) Obrazložitev pritožbe Predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni Podpis osebe, ki se pritožuje

72

208.Naštejte pritožbene razloge: Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (error in procedo) Zaradi kršitve kazenskega zakona (error in iudicato) Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (error in facti) Zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega

postopka, o premoženjskoprvnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali televiziji

209.Bistvene kršitve določb kazenskega postopka delimo na absolutne in relativne. Pojasnite razliko med njimi (navedite tudi primer vsake izmed kršitev)!

ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE DOLOČB KAZENSKEGA POSTOPKAČe pritožbeno sodišče ugotovi, da je podana katera od teh kršitev, ne presoja njenega vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, temveč sodbo razveljavi (izjema → ko zakon dopušča, da se takšna kršitev samo odpravi in sodišče izpodbijano sodbo spremeni). Nekatere izmed teh kršitev so tako pomembne, da jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti in imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti. Zakon jih taksativno navaja. Primer: če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen, če je bil obtožba prekoračena

RELATIVNE BISTVENE KRŠITVE DOLOČB KAZENSKEGA POSTOPKAPodane so, če sodišče med pripravo glavne obravnave, med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo katere do določb ZKP ali jo je uporabilo nepravilno. Podane so tudi, če je sodišče na glavni obrambi prekršilo pravico do obrambe. Pritožbeno sodišče mora ugotoviti, ali je kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Te kršitve se ne preizkušajo po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi vzročno zvezo med kršitvijo ter zakonitostjo in pravilnostjo sodne odločbe, odločbo razveljavi. Primer: vsaka kršitev določb kazenskega postopka

Podane so, če so v vzročni zvezi ali bi lahko bile v vzročni zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sodne odločbe, ter so sinonim za formalne napake do katerih prihaja v procesu sojenja. Razlika med relativnimi in absolutnimi kršitvami je v njihovem pomenu in vplivu na veljavnost sodne odločbe.

210.Kršitve kazenskega zakona zadevajo napačno uporabo določb kazenskega materialnega prava. Naštejte te kršitve! Ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kd Ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost Ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, ali je kazenski pregon zastaran,

izključene zaradi amnestije ali pomilostitve ter ali je stvar že pravnomočno razsojena Ali je bil glede kd, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti Ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oz. z odločbo o varnostnem

ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu Ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni

211.Kakšna je razlika med zmotno ugotovljenim in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem?ZMOTNO UGOTOVLJENO DEJANSO STANJEPodano je, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo zmotno ugotovilo oz. kadar pri sprejemanju odločitve ni ocenilo vseh izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na odločilna dejstva, niti njihove vzajemne povezanosti.

NEPOPOLNO UGOTOVLJENO DEJANSKO STANJEPodano je, kadar sodišče določenega odločilnega dejstva sploh še ni ugotavljalo, ne glede na to, ali so obstajali predlogi za izvedbo dokazov, ki naj bi dokazovali obstoj takega dejstva.

212.Kratko opišite postopek s pritožbo!Postopek s pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo se deli na dva dela: Postopek pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano odločbo:

Vložitev pritožbe Predsednik senata, pred katerim je bila glavna obravnava, jo preizkusi v formalnem pomenu besede

(ali je dovoljena, pravočasna in ima vse sestavine)

73

o Če je pritožba prepozna ali nedovoljena → predsednik senata jo zavrže s sklepomo Če pritožba nima vseh sestavin:

- Če se je pritožil obtoženec, njegovi bližnji, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nimajo pooblaščenca → predsednik senata zahteva, da jo v določenem roku dopolnijo s pisno vlogo na zapisnik →če zahtevi ne ustrežejo oz. manjkajo razlogi, obrazložitev, podpis ali navedba sodbe, se pritožba zavrže- Če se je pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki imajo pooblaščenca ali dr. tožilec → pritožba se zavrže

Po uspešno prestanem formalnem preizkusu, se izvod vroči nasprotni stranki, ki ima pravico do odgovora na pritožbo

Postopek pred sodiščem druge stopnje oz. pred višjim sodiščem kot pritožbenim sodiščem Dodelitev spisa sodniku poročevalcu Če gre za kd, ki se preganja na zahtevo dr. tožilca, pošlje sodnik spise pristojnemu dr. tožilcu Ko dr. Tožilec spise vrne, razpiše predsednik pritožbenega senata sejo senata pritožbi se odloča:

o Na seji senata: poročilo sodnika poročevalca o stanju stvari, potrebna pojasnila od stranko Na obravnavi: poročilo poročevalca, ki razjasni stanje stvari, prebere se sodba ali njen del,

pritožnik obrazloži pritožbo, nasprotnik mu odogovori

213.Katere kršitve mora pritožbeno sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti?Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo le v tistem delu, v katerem jo pritožnik izpodbija s pritožbo, vendar mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti:

Ali je podana kršitev določb kazenskega postopka (absolutna bistvena kršitev), ali ej bila glavna obravnava v nasprotju z določbami ZKP opravljena v nenavzočnosti obtoženca, če je bila obramba obvezna pa tudi, ali je bila obravnava opravljena v nenavzočnosti obtoženčevega zagovornika

Ali je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon Ali so še podani razlogi za pripor, če je obtoženec v priporu, ter tega s sklepom, zoper katerega ni

pritožbe, podaljšati ali odpraviti

214.Opredelite možne odločbe sodišča 2. stopnje ob odločanju o pritožbi zoper sodbo!Pritožbeno sodišče odloči na seji senata ali na podlagi obravnave s sodbo ali s sklepom, s katerima lahko:

Pritožbo vrne sodišču prve stopnje Pritožbo s sklepom zavrže Pritožbo s sklepom zavrže kot prepozno ali nedovoljeno Pritožbo s sodbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje Pritožbi ugodi in sodbo:

o Razveljavi (v celoti ali deloma) ter vrne zadevo v novo sojenje ali obtožnico zavržeo Spremeni

215.V katerih primerih je dovoljena pritožba zoper sodbo sodišča 2. stopnje in kdo odloča o njej? Če je sodišče drug stopnje izreklo kazen zapora 20 let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje,

s katero je bila izrečena takšna kazen Če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kot

sodišče prve stopnje in je na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo Če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo

obtožbe, in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega.

Odloča Vrhovno sodišče RS na seji senata po določbah, ki veljajo za postopek na drugi stopnji (pred tem sodiščem ni obravnave).

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA216.Naštejte izredna pravna sredstva v kazenskem postopku:

Zahteva za obnovo kazenskega postopka Zahteva za izredno omilitev kazni Zahteva za varstvo zakonitosti

217.Katere vrste obnov kazenskega postopka loči ZKP? Obnovi podobni primeri (neprava/neformalna obnova, nadaljevanje kazenskega postopka) Prava/formalna obnova

74

Posebna obnova zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS ali odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice

218.V čem je razlika med nepravo in pravo obnovo kazenskega postopka (izvedba in razlogi)?NEPRAVA OBNOVAPostopek se ne ponavlja, temveč se izreče samo nova kazen. Možna je v primerih, ko se ne pojavljajo nova dejstva ali dokazi:

Če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca pravnomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku

Če je bila pri izreku enotne kazni po določbah o steku upoštevana kot določena tudi kazen, ki je že zajeta v kazni, izrečeni po določbah o steku v kakšni prejšnji sodbi

Če se pravnomočna sodba, s katero je bila za več kd izrečena enotna kazen, delno ne bi mogla izvršiti zaradi amnestije, pomilostitve ali drugih razlogov

Novo sodbo izda sodišče na seji izvenrazpravnega senata ali sodnik posameznik okrajnega sodišča na predlog dr. tožilca ali obsojenca, vedno šele po zaslišanju nasprotne stranke.

PRAVA OBNOVAZa obnovo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:

Da je postopek pravnomočno končan (s sodbo ali sklepom) Da se predlagajo nova dejstva ali dokazi oz. okoliščine, ki same zase ali v zvezi s prej izvedenimi

dejstvi in dokazi lahko privedejo do drugačne odločitve (dejstva in dokazi se morajo nanašati na odločilna dejstva)

Kazenski postopke se vrne v fazo preiskave ali glavne obravnave in poteka po določbah, ki veljajo za prvi postopek. Kazenski postopek se lahko obnovi samo v korist obsojenca.Obnovitveni razlogi:

Če se dokaže, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, tolmača ali izvedenca Če se dokaže, da je prišlo do sodbe zaradi kd sodnik, sodnika porotnika, ali osebe, ki je opravljala

preiskovalna dejanja Če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokaz, ki utegnejo samo zase ali v zvezi s

prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev ali obsodbo po milejšem kazenskem zakonu Če je bil kdo za isto dejanje večkrat sojen ali če je bilo več oseb obsojenih za sto dejanje, ki ga je

mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere izmed njih Če se v primeru obsodbe za kd, ki po zakonu obsega več istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva

ali predložijo novi dokazi Če se predložijo novi dokazi na podlagi katerih se lahko izvenrazpravni senat prepriča, da so

izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka, in je bila prej zahteva za preiskavo v isti zadevi s pravnomočnim sklepom zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum

219.Kdo lahko zahteva obnovo postopka in v kakšnem roku?Stranke in zagovornik. Po obsojenčevi smrti pa dr. tožilec in obsojenčevi bližnji. Obnova ni omejena z rokom.

220.Kdo odloča o zahtevi za obnovo postopka (obkrožite pravilni odgovor)?a.) Vrhovno sodišče;b.) višje sodišče;c.) izvenrazpravni senat sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na 1. stopnji; d.) predsednik senata sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na 1. stopnji;e.) državni tožilec.

221.Kdo lahko vloži zahtevo za izredno omilitev kazni, v kakšnem roku in kaj lahko z njo zahteva? Dr. tožilec, obsojenec in njegov zagovornik ter obdolženčevi bližnji.Zahteva se lahko vloži kadarkoli, praksa pa je zavzela stališče, da se ne more vložiti po v celoti prestani ali odpuščeni kazni. Zahteva se poda pri sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji (formalni preizkus + zadevo razišče), o njej pa odloča Vrhovno sodišče RS.Zahteva se nanaša samo na omilitev kazni (glavne ali stranske)

Ali lahko ta zahteva obsega tudi zahtevo za omilitev varnostnega ukrepa? DA NE(NE varnostni ukrepi, vzgojni ukrepi, dosojen premoženjskopravni zahtevek, stroški postopka)

75

222.V katerih primerih se lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti? Kdo lahko vloži to izredno pravno sredstvo in v kakšnem roku?

Vloži se po pravnomočno končanem kazenske postopku. Razlog za vložitev je kršitev zakona, in sicer: Zaradi kršitve kazenskega zakona Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka zaradi drugih kršitev določb kazenskega

postopka, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe Zaradi vsake kršitve zakona (velja zgolj za dr. tožilca) Zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, četudi kazenski postopek še ni

pravnomočno končanVložiti jo smejo dr. tožilec, obdolženec, zagovornik, po obdolženčevi smrti pa tudi njegovi bližnji. Zahteva se sme vložiti v roku 3 mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Za dr. tožilca vložitev ni časovno omejena.

KAZENSKI POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM223.Kateri so razlogi za uvedbo posebnega načina obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih

dejanj? Kdo se smatra za »mladoletnika« v kazenskem postopku? Težnja po humanejšem odnosu do mladoletnikov zaradi upoštevanja njihovih razvojnih posebnosti Spoznanja znanosti (kriminologije, psihologije, medicine,biologije) Težnja po preprečevanju porasta kriminalitete zaradi neučinkovitega in neprimernega obravnavanja

mladoletnih storilcev kd Spoznanja, da lahko redni kazenski postopki škodljivo vpliva na mladoletnikov nadaljnji razvoj

Ta postopek se uporablja za: Osebe, ki so storile kd kot mladoletniki (14-18 let) pa ob uvedbi postopka oz. ob sojenju še niso

stare 21 let Osebe, ki so kd storile kot polnoletne pa v času sojenja še niso dopolnile 21 let (mlajši polnoletniki) Če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kd še ni bil star 14 let, se kazenski

postopek ustavi ni o tem obvesti organ socialnega varstva

Poznamo:Mlajši mladoletnik: oseba, ki je že stara 14 let, ni pa še dopolnila 16 letStarejši mladoletnik: oseba, ki je že stara 16 let, ni pa še dopolnila 18 let.

224.Katere so temeljne značilnosti kazenskega postopka proti mladoletnikom v primerjavi s postopkom zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj?

Značilnosti: Mladoletniku niso priznane nekatere pravice, ki jih imajo obdolženci v rednem postopku Prisotnost številnih inkvizitornih elementov Drugačen cilj postopka – spoznavanje mladoletnikove osebnosti in vpliv na njegovo vzgojo,

prevzgojo in razvojPosebnosti:

Dr. tožilec kot edini upravičeni tožilec Mladoletniku ne sme biti sojeno v nenavzočnosti Upoštevanje mladoletnikove duševne razvitosti in duševnih lastnosti, da ne bi kazenski postopek

škodljivo vplival na njegov razvoj Praviloma ločenost postopkov zoper polnoletne in mladoletnike Aktivno sodelovanje organa socialnega varstva Načelo tajnosti Elastičen in neformalen postopek z izraženo zahtevo po ekspeditivnosti Krajevno pristojno sodišče mladoletnikovega stalnega oz. začasnega bivališča Pripor kot ultima ratio ter ločitev njegovega prestajanja od polnoletnih oseb

225.Kdo vodi kazenski postopek za mladoletnike?Okrožna, višja in Vrhovno sodišče → senati za mladoletnike Okrožna sodišča (po letnem razporedu) → sodniki za mladoletnike

Senat za mladoletnike sestavljajo poklicni sodnik za mladoletnike, kot predsednik senata, in dva sodnika porotnika. Pri višjem in vrhovnem sodišču pa se sestavljajo senat trije poklicni sodniki.

76

Pri sodišču prve stopnje opravlja pripravljalni postopek in druge zadeve v postopku proti mladoletnikom sodnik za mladoletnike. Mladoletniku vselej sodi senat okrožnega sodišča, ki je pristojno glede na kraj mladoletnikovega stalnega prebivališča. Če to ni znano, ali ga nima, pa sodišče, ki je pristojno za njegovo začasno prebivališče.

226.Kdo lahko opravlja formalno obrambo mladoletnika in v katerih primerih je ta obramba obligatorna?

Opravlja jo zagovornik. Če teče proti njemu postopek za kd, za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta, mora imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka (obligatorna formalna obramba)Materialno obrambo izvaja mladoletnik sam, v njegovo korist pa jo morajo izvajati tudi dr. tožilec, sodišče in organ socialnega varstva

227.Pojasnite razsežnosti načela oportunitete v kazenskem postopku zoper mladoletnike! 446/I ZKP → dr. tožilec se lahko odloči, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka, čeprav

obstajajo dokazi, da je mladoletnik storil kd, če (kumulativno):o Gre za kd, za katero je predpisana kazen zapora do 3 let ali denarna kazeno Glede n naravo kd, okoliščine, mladoletnikovo prejšnje življenje in njegove osebne

lastnosti spozna, da postopek ne bi bil smotrn 446/III ZKP → dr. tožilec se sme odločiti, da ne bo zahteval uvedbe postopka za drugo

mladoletnikovo kd, če (kumulativno):o Izvrševanje kazni ali vzgojnega ukrepa priti njemu zaradi drugega kd že potekao Glede na težo kd in glede na kazen oz vzgojni ukrep, ki se že izvršuje, postopek in izrek

kazenske sankcije zanj ne bi imela smisla

Razlika med njima je, da je po III obseg opurtunitete širši. Uporablja se namreč za vsa kd, in ne samo za tista, za katera je predpisana kazen do 3 leta. Poleg tega pa ni treba upoštevati vseh okoliščin, ampak zadostuje ocena o teži drugega dejanja ter kazen/ukrep, ki se že izvršuje.

228.Težišče zbiranja dokazov v kazenskem postopku zoper mladoletnika predstavlja t.i. »pripravljalni postopek«, v katerem sodnik za mladoletnike ugotavlja okoliščine, ki so pomembne za presojo kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti; pa tudi okoliščine, ki so mladoletnika privedle do storitve kaznivega dejanja, da bo lahko sankcija prilagojena odpravi takšnih okoliščin. Samo odločanje pa se v mladoletniškem postopku lahko izvede bodisi na seji senata, bodisi na glavni obravnavi. Katere so bistvene značilnosti seje senata za mladoletnike v primerjavi z glavno obravnavo v rednem kazenskem postopku?Bistvene značilnosti seje senata so:

Tajnost (velja za celoten postopek, tudi prepoved objave – zaščita pred škodljivo publiciteto) Posredna presoja dokazov (senat sprejme odločitev na podlagi spisa, ki je nastal v

pripravljalnem postopku – kljub temu lahko stranki na seji navajata svoja stališča in mnenja + razgovor z mladoletnikom in starši)

Omejena kontradiktornost (o seji se obvestijo dr. tožilec, zagovornik in predstavnik organa socialnega varstva, niso vabljeni ampak obveščeni, obveščeni se lahko seje udeležijo, če se ne, določbe kazenskega postopka niso kršene – npr. če je mladoletnik obveščen a ne pride, to ne pomeni, da se mu sodni v odsotnosti)

229.V katerih primerih se razpiše glavna obravnava v mladoletniškem kazenskem postopku?Sodnik za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo, ko prejme predlog državnega tožilca za izrekanje vzgojnega ukrepa ali kazni, kakor tudi v primeru, če teče postopek proti mladoletniku brez predloga državnega tožilca. Sodnik razpiše go:

ko prejme predlog dr. tožilca, v katerem ta predlaga izrek kazni ali zavodskega ukrepa če dr. tožilec predlaga izrekanje vzgojnega ukrepa in ne določi njegove vrste, sodnik za

mladoletnike pa oceni, da je v konkretni kazenski zadevi primeren izrek zavodskega ukrepa Če meni da se morajo rezultati pripravljalnega postopka dopolniti ali preveriti v kontradiktornem

postopku z neposredno oceno dokazov in navzočnostjo mladoletnika Če se med sejo senata ugotovi, da obstajajo določeni dvomi o dejstvih, ki so bila ugotovljena v

pripravljalnem postopku Če se med sejo senata ugotovi, da je v določeni zadevi v nasprotju s prejšnjimi ugotovitvami

primernejši izrek zavodskega ukrepa ali kazni mladoletniškega zapora

77

230.S katerimi sodnimi odločbami lahko senat za mladoletnike zaključi postopek? Navedite razloge za izdajo posamezne vrste odločbe! S sklepom ustavi postopek, če:

o So podani razlogi zaradi katerih sodišče sicer izda zavrnilno sodbo (umik oškodovančevega predloga, kršitev ne bis in idem, pregon ni več dopusten zaradi zastaranja ali drugih okoliščin)

o Bi sicer izreklo oprostilno sodboo Spozna, da ne bi bilo smotrno izreči niti kazni niti vzgojnega ukrepa

S sklepom izreče mladoletniku vzgojni ukrep S sodbo izreče mladoletniku kazen

231.Katera pravna sredstva pozna ZKP v kazenskem postopku zoper mladoletnike? V kakšnih rokih se lahko vlagajo ta pravna sredstva?

Redna: pritožba (vsi, ki imajo pravico do pritožbe; 8 dni po prejemu sodbe oz. sklepa)Izredna:

zahteva za varstvo zakonitosti: če je bil s sodno odločbo prekršen zakon + če je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kakšen drug vzgojni ukrep

obnova kazenskega postopka, končanega s pravnomočnim sklepom: smiselno uporabljajo določbe o obnovi kazenskega postopka, dokončanega s pravnomočno sodbo

POSEBNI POSTOPKI232.Katere posebne (oziroma dodatne, dopolnilne, akcesorne) postopke pozna ZKP?

Postopek za uporabo varnostnih ukrepov, za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora in za preklic pogojne obsodbe

Postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in o prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe

Postopki mednarodne kazenskopravne pomoči Postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile

neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost Postopek za izdajo tiralice in razglasa

233.Katere pravice imajo osebe, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost v kazenskem postopku? Pravica do povrnitve premoženjske in nepremoženjske škode Pravica do javne objave sporočila o novi odločbo oz. o neutemeljenem odvzemu prostosti Izbris neupravičene obsodbe iz kazenske evidence Pravice do priznanja delovne oz. zavarovalne dobe

234.V katerih primerih sodišče razpiše tiralico?Fakultativna tiralica (kumulativno):

Zoper obdolženca je uveden kazenski postopek zaradi kd, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti

Za to kd je v zakonu predpisana kazen zapora 2 let ali več Obdolženec je na begu Izdana je odredba, da se obdolženec privede ali sklep, da se pripre

Obligatorna tiralica (alternativno): Če obdolženec pobegne iz zavoda, v katerem prestaja kazen, ne glede na njeno višino Če pobegne iz zavoda, v katerem prestaja zavodski ukrep, ki je zvezan z odvzemom prostosti

***************************************************************************

In končno ... še malce za ponavljanje:

235. Povežite ustrezno togo z ustrezno barvo!

sodniška toga ČRNAtožilska toga SIVAodvetniška toga VIJOLIČNA

78

236. Pojasnite spodnje pojme in jih ustrezno povežite (ustrezno črko vpišite na ustrezno črto!) A adhezijski postopek

B prejudicialna vprašanjaC doktrina sadežev zastrupljenega drevesaD absolutio ab instantia

E načelo mutabilitete b______ objekt kazenskega postopkad______ inkvizitorni kazenski postopek a______ premoženjskopravni zahtevek e______ načelo legalitete kazenskega pregonac______ izločitev protipravno pridobljenih dokazov

237. Opredelite problematiko dvojnega procesnopravnega položaja obdolženca v našem kazenskem postopku!Obdolženec ima v procesnem pravu dva položaja. Položaj subjekta kazenskega postopka mu zagotavlja vrsto pravic, ki jih med postopkom uživa in lahko uporablja. Položaj objekta pa pomeni, da ima tudi nekaj dolžnosti (npr. poseg v njegovo telesno integriteto, sodelovanje pri prepoznavi in nasploh udeležba pri postopku).

238. Kakšna je razlika med prekluzivnim in instrukcijskim rokom? Navedite primer posameznega roka iz ZKP!PREKLUZIVNI ROK: časovno obdobje, v katerem mora stranka opraviti določeno procesno dejanje, sicer pravico do tega procesnega dejanja izgubi. Prekluzivni roki veljajo le za stranke. Učinek prekluzije nastopi po zakonu in ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Primer: roki za vložitev pravnih sredstev

INSTRUKCIJSKI ROK: roki, ki vežejo sodišče in v določenih primerih državnega tožilca, njihova kršitev pa nima procesnopravnih posledic. Primer: rok za pisno izdelavo sodbe.

239. S katerim pojmom kazenskega procesnega prava je povezana abrogacijska klavzula? Kakšna je vsebina abrogacijske klavzule in v katerem delu procesnega zakona se navadno nahaja?Abrogacijska klavzula je pojem ki se ga uporablja v zvezi z časovno veljavnostjo zakonov. Sedanji ZKP je začel veljati po s 1.1.1995, z istim dnem pa je prenehal veljati prejšnji ZKP. Abrogacijska klavzula v bistvu pomeni razveljavitvena klavzula. Novi zakon razveljavi starega, stari preneha veljati, namesto njega pa začne veljati novi zakon.

240. Pojasnite spodnje pojme in jih ustrezno povežite (ustrezno črko vpišite na ustrezno črto!)A nemo judex sine actoreB entrapmentC inkvizitorna maksimaD privilegij zoper samoobtožboE iteracijska nevarnostF beneficium novorumc______ načelo iskanja materialne resnicee______ causae arrestif______ (prava) obnova kazenskega postopkab______ izzivanje kriminalne dejavnostia______ obtožni kazenski postopekd______ pravica do molka

79