Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni vzhodni Aziji

KREPOST KOT TEMELJ DOBREGA SOSEDSTVA: KONFUCIJANSTVO V SODOBNI VZHODNI AZIJI

Kre

post

kot

tem

elj d

obre

ga so

seds

tva:

kon

fuci

jans

tvo

v sod

obni

Vzh

odni

Azi

jiJa

na S

. Roš

ker (

ur.)

Studia Humanitatis Asiatica9 789612 378189

ISBN 978-961-237-818-9

Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mi-šljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in poli-tične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poime-novali najznamenitejšega predstavnika te � lozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobra-žencev (Ru jia). Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stole-tja naprej pa še na Japonsko. Po tem so se tudi tamkajšnji teore-tiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama; njihove nadgradnje in poglobi-tve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega zbornika, pa brezdvomno predsta-vljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«.

Zbirka Studia Humanitatis Asiatica v znanstveni prostor prina-ša prevode klasičnih del kitajskih, japonskih, korejskih in drugih azijskih intelektualcev v slovenščino in druge evropske jezike. Hkrati pa vključuje tudi monogra� je slovenskih in evropskih raziskovalcev Azije s področja humanistike.

Jana S. Rošker (ur.)

Krepost_naslovka_FINAL.indd 1 31.3.2016 9:42:54

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji


Ljubljana 2016

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 1 4.4.2016 14:40:20

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji

Zbirka: Studia Humanitatis Asiatica (ISSN 2463-8900)Glavna urednica zbirke: Jana S. RoškerOdgovorna urednica zbirke: Nataša VisočnikUrednica zbornika Krepost kot temelj dobrega sosedstva: Jana S. Rošker

Prevodi: Tinka Delakorda Kawashima, Klara Hrvatin, Gregor Obrez, Anže SobočanStrokovni pregled: Jasna BavecLektoriranje: Lučka Zorko, Gregor RihterRecenzenta: Andrej Ule, Mitja Saje Oblikovanje in prelom: Aleš CimpričSlika na naslovnici: Slika pokrajine v kraljevnini Joseon, Seo Munbo, pozno 15. stoletje (vir: wikipedia)

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za azijske študijeZa založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.Ljubljana, 2016Prva izdajaNaklada: 300 izvodovCena: 14,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

221.7(510)

KREPOST kot temelj dobrega sosedstva : konfucijanstvo v so-dobni Vzhodni Aziji / Jana S. Rošker (ur.) ; [prevodi Tinka Delakorda Kawashima ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filo-zofske fakultete, 2016. - (Zbirka Studia humanitatis Asiatica, ISSN 2463-8900)

ISBN 978-961-237-818-9 1. Rošker, Jana S. 284272384


Kazalo

Jana S. ROŠKER: Spremna beseda ..................................................................................... 5

Namesto uvoda: Izvorni naukJana S. ROŠKER: Nastanek in razvoj izvornega kitajskega nauka (Ru jia) –

od konfucijanstva do konfucianizma in nazaj ...................................................... 11

Metodološke iztočniceTSUCHIDA Kenjiro: Konfucianizem v sodobnem času ............................................. 39HUANG Chun-chieh: Dve metodološki vprašanji, povezani s kontekstualnim

preobratom znotraj zgodovine idejnih interakcij v Vzhodni Aziji ................... 53

Klasično konfucijanstvoMarko OGRIZEK: Pojmi poti, kreposti in dobrega v konfucijanskih naukih

Itôja Jinsaija in Ogyûja Soraija ................................................................................. 65Jana S. ROŠKER: Dasan ( Jeoung Yak Yang) – osrednji predstavnik

tradicionalnega korejskega konfucianizma ........................................................... 81


4

Kazalo

Regionalni razvojiGUO Qiyong: Napredek konfucijanstva na Kitajskem v zadnjih dvajsetih letih ..... 97KOYASU Nobokuni: »Konfucianizem«, kot ga izražajo sodobni

japonski izobraženci .................................................................................................129LEE Haesung: Neokonfucianizem dinastije Joseon –

njegove teoretične osnove in glavne postavke .......................................................143

Stvarno kazalo .....................................................................................................................183Imensko kazalo ...................................................................................................................185


Spremna beseda

Pričujoči zbornik je druga knjiga, ki je izšla v sklopu monografske zbirke Studia Humanitatis Asiatica, ki smo jo lani ustanovili pri Znanstveni za-ložbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Hkrati sodi delo k vrsti pu-

blikacij, ki smo jih na Oddelku za azijske študije izdali letos, torej ob dvajseti obletnici našega obstoja. Knjig in revij, s katerimi smo obeležili ta okrogel in nadobuden jubilej, nikakor ni malo, in večina vseh teh publikacij obravnava različne posebnosti razvoja konfucijanstva v Vzhodni Aziji. Razlogi za izbor te tematike so večplastni. Prvič imamo na Oddelku za azijske študije za zdaj tri vrste študijskih programov oziroma kateder, namreč sinološke, japonolo-ške in koreanistične, čeprav je slednja še v povojih in se izvaja pod okriljem študijskega programa Kulture Vzhodne Azije. To, kar je vsem trem omenje-nim študijem skupno, pa je seveda dejstvo, da obravnavajo posamične regije Vzhodne Azije. In prav v tem kontekstu je konfucijanstvo tisto, ki predstavlja pomembno rdečo nit, ki povezuje vse tri omenjene regije v koherentno kul-turno celoto, saj sodi Konfucijev nauk – vključno s svojimi nadvse heteroge-nimi nadgradnjami in razvoji – vsekakor k najpomembnejšim skupnim kultur-nim dediščinam oziroma izročilom tega geopolitičnega območja.

Najprej naj omenim, da je poleg pričujočega zbornika letos pravkar izšel ob-sežen učbenik o konfucijanstvu v različnih vzhodnoazijskih kontekstih pod naslovom »Vzhodnoazijski konfucianizmi – besedila v kontekstih«, ki je nastal pod peresom znanega tajvanskega strokovnjaka za vzhodnoazijske študije,


6

Jana S. ROŠKER

profesorja Huang Chun-chieja, in katerega sem s pomočjo dr. Helene Motoh, ki je prevod Huangovega dela strokovno pregledala, uredila že lani.

Podobno temo obravnava tudi zbornik v angleščini z naslovom Contemporary East Asia and the Confucian revival, ki sva ga skupaj z Natašo Visočnik izdali v decembru 2015 pri britanski založbi Cambridge Scholars, in ki obravnava po-vezave med specifičnim vzhodnoazijskim modelom modernizacije in strujo modernega konfucijanstva.

Sodelavci in sodelavke Oddelka so izdali tudi posebno številko revije Ars in Humanitas, ki pa obravnava globalne razvoje konfucijanstva; ta zbornik to-rej ni omejen zgolj na konfucianizme v Vzhodni Aziji, ampak poskuša zaob-jeti tudi sodobno širitev konfucijanskih filozofij preko meja same Azije, torej na globalno raven. Pri tem smo se osredotočili na območje, ki sodi k najpo-membnejšim regijam enaindvajsetega stoletja, namreč na Latinsko Ameriko. Pričetke poglobljenega soočanja s konfucijanstvom v novih sinologijah te re-gije je preučila in prispevala sourednica te posebne številke, namreč hispa-nistka dr. Barbara Pihler Ciglič.

Zgoraj omenjene tri publikacije so nastale kot plod našega dela v okviru mo-jega temeljnega raziskovalnega projekta Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije (ARRS) z naslovom Konfucijanska prenova in teoretske prenove ki-tajske modernizacije.

Poleg tega v tem jubilejnem akademskem letu načrtujemo izdajo kar treh številk oddelčne revije Azijske študije (Asian Studies), od katerih sta prvi dve (decembrska, ki je bila posvečena vlogi in pomenu jezuitov v novejši kitajski zgodovini, in januarska, ki obravnava duhovne in verske razvoje v sodobni Vzhodni Aziji) že izšli; tretja, ki bo izšla junija 2016, pa bo posvečena izvorno budističnemu konceptu čuječnosti in njegovim aplikacijam v kontekstu medi-tacijskih in terapevtskih praks sodobnih evro-ameriških družb.

Osrednja publikacija, ki bo obeležila oddelčni jubilej, pa je monografija, ki bo predstavila stanje raziskovalnega dela večine članov in članic Oddelka za azij-ske študije. Monografijo urejata Luka Culiberg in Mateja Petrovčič.

V monografski zbirki Studia Humanitatis Asiatica, ki smo jo, kot že omenjeno, lani ustanovili v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete, bo poleg pri-čujočega zbornika v tem akademskem letu izšla tudi monografija o življenju in delu Li Zehouja, ki sodi k največjim sodobnim kitajskim filozofom. Mono-grafijo o tem izjemno zanimivem teoretiku urejava skupaj z dr. Katjo Kolšek, ki je bila ena prvih študentk našega oddelka in je – pred mnogimi leti – z razpravo dela istega filozofa na njem tudi diplomirala.


7

Spremna beseda

Če smo že pri – nekdanjih in sedanjih – študentkah in študentih našega Od-delka, moram povedati tudi, zakaj mi je zbornik, ki je pred nami, najljubši od vseh devetih publikacij, ki jih Oddelek izdaja ob svoji dvajseti obletnici. Najljubši mi je in najbolj vesela sem ga ravno zato, ker je (poleg prispevkov moje malenkosti) izključni plod dela naših diplomantov in diplomantk. Poleg Marka Ogrizka, ki je za to publikacijo prispeval izvirni znanstveni članek, so v njem tudi avtorski prevodi Tinke Delakorda Kawashima, Klare Hrvatin, Gre-gorja Obreza ter Anžeta Sobočana. Strokovni pregled te publikacije je prispe-vala Jasna Bavec.

Ker ta naša skupna knjiga v svojem osrednjem delu obravnava predvsem po-znejše razvoje konfucijanskega nauka, ki segajo od štirinajstega stoletja pa vse do najnovejših razvojev sodobnega konfucijanskega preporoda v Vzhod-ni Aziji, sem namesto uvoda napisala članek, ki predstavi in analizira osre-dnje vidike izvornega konfucijanskega nauka, ki je nastal v šestem stoletju pred našim štetjem na Kitajskem, ter njegovih treh reform. Podaja tudi nuj-no diferenciacijo med konfucijanstvom, ki predstavlja odprto, dinamično in spremenljivo filozofijo oziroma moralno etični nauk, ter konfucianizmom, ki je državna doktrina oziroma razmeroma despotska ideologija. Poznavanje tega ozadja je potrebno za boljše razumevanje poznejših razvojev in širitev konfucijanskih diskurzov v druge regije Vzhodne Azije. Osrednji del zbornika je razdeljen na tri vsebinske sklope, od katerih obravnava prvi metodološko--teoretska izhodišča diskurzov konfucijanstva oziroma konfucianizma, drugi razvoje klasičnega konfucijanstva na Japonskem in v Koreji, medtem ko je tretji posvečen pregledu regionalnih razvojev v vseh treh osrednjih regijah Vzhodne Azije.

Iskreno upam, da bo izboru prispevkov, ki so objavljeni v pričujočem zborni-ku, slovenskim bralcem in bralkam, predvsem pa sedanjim in bodočim štu-dentkam in študentom našega oddelka, uspelo približati konfucijanstvo kot del pomembne kulturne dediščine območij, ki so predmet obravnave našega oddelka. Zato mu ob tej priložnosti podarjamo ta zbornik in mu z njim česti-tamo ob dvajsetem rojstnem dnevu.

Jana S. Rošker, urednica



NAMESTO UVODA: IZVORNI NAUK



Jana S. ROŠKER

Nastanek in razvoj izvornega nauka (Ru jia):1 od konfucijanstva do konfucianizma in nazaj

Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je

dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi2 (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poimenovali3 najznamenitejšega predstavnika te filozofske in etične smeri, ki je na Kitaj-skem sicer znana pod imenom Šola izobražencev (Ru jia).4

Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stoletja naprej pa še na Japonsko. Preden se po-drobno posvetimo regionalnim razvojem, v teku katerih so se iz tega, izvorno kitajskega idejnega sistema formirale filozofije in ideje, ki še danes sodijo k

1 儒家

2 孔夫子

3 Konfucijevo pravo ime je bilo Kong Qiu 孔丘in njegov vljudnosti oziroma stilni vzdevek Zhong Ni 仲尼.

4 儒家


12

Jana S. ROŠKER

osrednji skupni kulturni dediščini vseh vzhodnoazijskih držav, se je izvorno konfucijanstvo že samo po sebi spremenilo že teku lokalnih, tj. kitajskih zgo-dovinskih razvojev. Zato bomo vzhodnoazijske vidike konfucijanstva (in kon-fucianizma) lahko dodobra razumeli šele po tem, ko se bomo nekoliko bolj podrobno seznanili z osnovnimi spremembami, ki so se znotraj tega sistema dogajale na Kitajskem, tj. še pred njegovim dolgim pohodom v druge vzhod-noazijske regije.5

Od konfucijanstva do konfucianizma: izvorni nauk in tri reformeUtemeljitelj tega nauka je bil torej antični mislec Konfucij, katerega bomo podrobneje obravnavali nekoliko kasneje. Večina ljudi ga pozna kot najpo-membnejšega filozofa kitajske tradicije, četudi se v resnici ni ukvarjal z vpra-šanji filozofije v ožjem smislu, temveč je vzpostavljal in razvijal predvsem pov-sem pragmatično pogojena načela družbene etike (Yao 2001:313). Le-ta je bila v nemirnem in konfliktnem obdobju tranzicije, v katerem je živel, vseka-kor nadvse pomembna. V filozofskem smislu so ta njegova izhodišča razvijali in nadgrajevali pripadniki drugih idejnih struj, zlasti pa kasnejši konfucijanski in neokonfucijanski misleci.

Religiozni vidiki konfucijanskega nauka izhajajo iz kulta prednikov, ki je v ob-dobju dinastije Shang (1600–1066 pr. n. št.) in Zahodne dinastije Zhou (1066–771 pr. n. št.) še vseboval predstave o obstoju najvišjega božanstva Shangdi-ja.6 Vendar se je namesto takšnega antropomorfnega »praprednika« kmalu zatem, pravzaprav že v drugi polovici Zahodne dinastije Zhou (1066–771 pr. n. št.), na Kitajskem bolj udomačil pojem neba (tian),7 ki je v Vzhodni dinastiji Zhou (770–256 pr. n. št.) izgubil svoje božanske lastnosti in se preoblikoval v »naravo«, katere politične razsežnosti oziroma družbene funkcije se kažejo v obredu (li).8 Ta termin je eden osrednjih konfucijanskih konceptov. V ci-kličnem ritmu letnih časov združuje kult prednikov s tradicionalnim polje-delskim kultom. Tovrstne ritualne elemente so pripadniki konfucijanstva v obdobju dinastije Han (206 pr. n. št.–220 n. št.) tudi etično utemeljili in sicer s

5 Pričujoči prispevek je razširjena, predelana in nadgrajena inačica poglavja o konfucijanstvu in konfucianizmu, ki je leta 2010 pod naslovom Izvorno konfucijanstvo (Ru jia): mojstri izo-brazbe kot nege osebnosti izšlo pri ljubljanski Cankarjevi založbi v moji knjigi Odnos kot jedro spoznanja (Rošker 2010: 23-42).

6 上帝

7 天

8 禮


13

Nastanek in razvoj izvornega kitajskega nauka (Ru jia) ...

sistemom kozmogoničnih špekulacij. Na osnovi takšnih kozmično-etičnih sin-tez je nastala mogočna državna doktrina oziroma nekakšna civilna teologija, ki naj bi temeljila na harmoniji med človekom in vsemi ostalimi kozmičnimi dejavniki. Kultu neba je Konfucij pripisoval zelo velik pomen: nebo kot najvišji vladar mu je pomenilo najvišji izraz vseh moralno etičnih in naravnih zakoni-tosti kozmičnega obstoja. Vsako dejanje neba poteka v skladu z daotom,9 veli-kim pra-načelom, ki ureja življenje in bit vsega sveta in vsakega posameznika.

Kljub nekaterim religioznim elementom pa ostaja konfucijanstvo kot temelj-na socialna in politična ideologija tradicionalne Kitajske družbe pomembno zlasti kot nauk o nravnosti in politični etiki. Tudi sami predstavniki konfuci-janstva v svojem mojstru nikoli niso videli utemeljitelja kakšnega novega re-ligioznega ali filozofskega sistema, temveč predvsem posredovalca temeljnih načel večne in univerzalne ureditve sveta, vseobsežne strukture kozmosa, v kateri najdejo svoje mesto tako vsi vsakdanji, zemeljski pojavi, kot tudi tisti, ki jih ljudje s svojimi čutnimi organi ne morejo dojeti. Zato se v tem siste-mu med seboj prepletajo kozmični, državnopolitični in najintimnejši osebno - človeški dejavniki.

Izvorni Konfucijev nauk je temeljil na postulatih egalitarne, za tiste čase pre-cej progresivne in demokratične zavesti; kot bomo videli nekoliko kasneje, lahko mirne duše trdimo, da je Konfucij – četudi v okvirih stroge družbene hierarhije10 – širil predvsem ideje antičnega han-kitajskega humanizma. Naj-pomembnejša misleca, ki sta njegove ideje razvijala in nadgrajevala naprej, sta bila Xunzi11 in Mengzi.12 Zaenkrat naj povemo samo, da je prvi razvijal in nadgrajeval bolj racionalne in realistične, drugi pa bolj idealistične in mistične vidike izvornega konfucijanstva.

Predqinsko13 obdobje kot »zlata doba antične kitajske filozofije« se je kon-čalo s prvo združitvijo vsekitajskega cesarstva. Leta 221 pred našim štetjem

9 道

10 Pri tem je pomembno vedeti, da se konfucijanski oziroma starokitajski koncept hierarhije precej razlikuje od konceptualizacije, kakršna je prevladala v Evropi oziroma na Zahodu. Pri tem namreč ne gre za statičen model, ki bi temeljil na absolutni poslušnosti nadrejenega nap-ram podrejenemu in absolutno oblast prvega napram slednjemu, temveč za model, znotraj katerega je nadrejeni bistveno opredeljen s svojo skrbjo in odgovornostjo do podrejenega; tako kot v drugih bipolarnih razmerjih se odnos med protipoloma tudi znotraj tega modela kaže kot nekaj, kar je določeno z načelom komplementarnosti.

11 荀子

12 孟子

13 To je strokovni izraz, ki se nanaša na obdobje pred dinastijo Qin, tj. na obdobje Vzhodne dina-stije Zhou (770–256 pr. n. št.), predvsem na zadnja leta te dinastije, ki so znana kot obdobje Vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.).


KREPOST KOT TEMELJ DOBREGA SOSEDSTVA: KONFUCIJANSTVO V SODOBNI VZHODNI AZIJI

Kre

post

kot

tem

elj d

obre

ga so

seds

tva:

kon

fuci

jans

tvo

v sod

obni

Vzh

odni

Azi

jiJa

na S

. Roš

ker (

ur.)

Studia Humanitatis Asiatica9 789612 378189

ISBN 978-961-237-818-9

Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mi-šljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in poli-tične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poime-novali najznamenitejšega predstavnika te � lozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobra-žencev (Ru jia). Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stole-tja naprej pa še na Japonsko. Po tem so se tudi tamkajšnji teore-tiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama; njihove nadgradnje in poglobi-tve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega zbornika, pa brezdvomno predsta-vljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«.

Zbirka Studia Humanitatis Asiatica v znanstveni prostor prina-ša prevode klasičnih del kitajskih, japonskih, korejskih in drugih azijskih intelektualcev v slovenščino in druge evropske jezike. Hkrati pa vključuje tudi monogra� je slovenskih in evropskih raziskovalcev Azije s področja humanistike.


Krepost_naslovka_FINAL.indd 1 31.3.2016 9:42:54

Documents

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni vzhodni Aziji