Jure Griljc

Kriminalistični vidik preiskovanja

kriminalitete drog

1

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja avtorja je prepovedano repruduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje je, razen v primerih iz 46. in 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Jure GRILJC, dipl. var.

KRIMINALISTIČNI VIDIK PREISKOVANJA KRIMINALITETE DROG

Tehnično oblikovanje:

Jure Griljc

Oblikovanje naslovnice:

Jure Griljc

Samozaložba

1. izdaja

Kamnik, 2007

2

KAZALO

1. Uvod .............................................................................................................................. 3

2. Splošno o drogah .......................................................................................................... 5

2.1 Pojmovna opredelitev .................................................................................................. 5

2.2 Pregled izrazoslovja med odvisniki .............................................................................. 9

2.3 Klasifikacija drog .........................................................................................................12

2.3.1 Depresorji centralnega ţivčnega sistema .............................................................12

2.3.2 Stimulansi ............................................................................................................15

2.3.3 Halucinogene droge .............................................................................................18

2.3.4 Kanabis ................................................................................................................19

3. Kriminalistično preiskovanje na področju drog ..............................................................22

3.1 Splošno o organiziranem kriminalu .............................................................................22

3.2 Organi odkrivanja kriminalitete ....................................................................................27

3.3 Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kriminalitete prepovedanih drog ................30

3.4 Odkrivanje skrivnih laboratorijev in nadzor prekursorjev .............................................31

3.5 Odkrivanje in preiskovanje drobne trgovine s prepovedanimi drogami ........................33

3.6 Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje organizirane trgovine s prepovedanimi

drogami ............................................................................................................................36

4. Pregled stanja v Republiki Sloveniji ..............................................................................42

4.1 Statistični podatki ........................................................................................................43

5. Kazensko-pravni pregled zakonodaje v RS ..................................................................51

5.1 Kazenske določbe posameznih zakonov ....................................................................52

5.1.1 Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ...........................55

5.1.1.1 Izvršitvene oblike kaznivega dejanja .................................................................56

5.1.1.2 Združevanje oseb .............................................................................................57

5.1.1.3 Oprema, material in prehodne sestavine ...........................................................58

5.1.2 Omogočanje uţivanja prepovedanih drog ............................................................58

6. Literatura ......................................................................................................................60

3

1. Uvod

Organizirani kriminal sodi med najnevarnejšo obliko kriminalitete, ki zaradi narave

svojega delovanja ostaja preteţno prikrita, pogostokrat tudi zato, ker deluje na

»sivem polju« oz. na robu dovoljenega. Pojavlja se kot oblika upiranja legitimni

oblasti in izrablja predvsem zasebno iniciativo za iskanje nedovoljenega dobička na

nezakonit način.

Izkušnje kriminalistov in ostalih preiskovalcev, ki so preiskovali kazniva dejanja s

področja organiziranega kriminala zadnja leta so pokazale, da sta zlasti pri običajnih

oblikah organiziranega kriminala narodnost in etičnost pomembni okoliščini za

ustvarjanje tovrstnih organizacij, medtem, ko pri organiziranem gospodarskem

kriminalu to ni tako bistveno. Organizirana kriminaliteta se pojavlja kot vzporedni

sistem drţavnemu sistemu in jo lahko označimo kot druţbo, ki kriminalno deluje

zunaj kontrole javnosti in oblasti. Zajema veliko število posameznikov, ki delujejo v

hierarhičnih strukturah, kar kaţe na podjetniško organiziranost. Glavna cilja delovanja

sta nadzor organizacije in pridobitev čim višjega dobička. Pod pojem organizirane

kriminalitete uvrščamo tudi trgovino s prepovedanimi drogami.

Mednarodno organizirane kriminalne zdruţbe so na področju novo nastale Evropske

unije opazile enoten trg, na katerem je mogoče s proizvodnjo in prodajo

prepovedanih drog zasluţiti velike vsote denarja. Vse večja agresivnost organiziranih

kriminalnih zdruţb pri tihotapljenju prepovedanih drog po vsem svetu, in ne samo v

Evropi, predstavlja problem, katerega se mora zavedati in skupno lotiti vse človeštvo.

Tudi Slovenija ni izjema, ki se je s spremembo druţbeno – ekonomskega sistema in

osamosvojitvijo znašla v poloţaju, ko je postala izredno ranljiva pri delovanju različnih

organiziranih kriminalnih zdruţb. Pri tem je pomemben geografski poloţaj Slovenije,

ki leţi na kriţišču transkontinentalnih ilegalnih poti. Nam najbolj znana in najbliţja je

tako imenovana »balkanska pot«.

V Sloveniji je predvsem policija tisti represivni organ, ki se najbolj intenzivno

operativno ukvarja z omenjenimi zdruţbami. Policija je organ v sestavi Ministrstva za

notranje zadeve in ima veliko stopnjo avtonomnosti oziroma ima moţnost lastnega

odločanja. Policija se proti ilegalni trgovini s prepovedanimi drogami bojuje na treh

ravneh:

4

Generalna policijska uprava (Uprava kriminalistične policije s Sektorjem za

organizirano kriminaliteto),

Sektor kriminalistične policije Policijskih uprav (Skupine za prepovedane

droge)

in Sektor uniformirane policije (policijske postaje).

Ključne naloge, tako uniformirane kot tudi kriminalistične policije so identifikacija in

razbitje široke organizacije preprodajalcev, s poudarkom na preprečevanju dobave

prepovedanih drog odjemalcem. Celotna aktivnost mora biti zato usmerjena v

odkrivanje mreţ preprodajalcev prepovedanih drog. Pri odkrivanju teh mreţ

uniformirana in kriminalistična policija uporablja ustrezno normativno ureditev, ki

določa postopke in izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj

s področja prepovedanih drog.

Problematika prepovedanih drog in psihotropnih snovi je vsako leto večja, smrtnost

zaradi zastrupitve z njimi med otroki in mladino v razvitem svetu pa hitro narašča.

Trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi je po mnenju

poznavalcev najresnejša groţnja politični, socialni in ekonomski stabilnosti vsake

drţave. Zaradi obširnosti problematike organiziranega kriminala se to delo

osredotoča le na analizo stanja različnih področij v zvezi s prepovedanimi drogami in

načini preiskovanja kaznivih dejanj, ki so ustaljeni za zatiranje trgovanja s

prepovedanimi drogami.

Jure GRILJC, dipl. var

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, prepovedane droge, kriminalistična

metodika, policija.

5

2. Splošno o drogah

2.1 Pojmovna opredelitev

Ko govorimo o drogah, največkrat mislimo na marihuano, heroin, kokain, "ecstasy",

LSD idr. Takšna opredelitev je iz medicinskega vidika pomanjkljiva. Z besedo "droga"

namreč označujemo vsako snov, ki je rastlinskega (tudi ţivalskega ali rudninskega)

izvora, in jo uporabljamo v naravni obliki ali pa z njo pripravljamo sestavljena zdravila.

Droge so torej po prvotni opredelitvi predvsem naravne zdravilne surovine, ki jih

lahko uporabljamo kot začimbe (poper, cimet, vanilija, ipd.), poţivila (kava, čaj,

kakav, ipd.), ali pa so namenjene uporabi v kozmetične namene (eterična olja,

maščobe, voski, ipd.).

Šele v zadnjem času z izrazom "droga" označujemo tudi nekatere rastlinske

surovine, snovi, sintetična ali polsintetična zdravila ter druge kemične snovi, ki

spreminjajo človekovo duševno stanje in s tem normalno delovanje in obnašanje

ljudi.

Besedna zveza "zloraba drog" pomeni daljše in nekontrolirano jemanje vse večjih

količin teh snovi, ki so glede na učinke in posledice (številne telesne in duševne

okvare) ozna čene kot "prepovedane droge". V strokovni literaturi in mednarodnih

dokumentih za te snovi praviloma uporabljajo izraze "mamila" ter "psihotropne snovi"

oziroma besedno zvezo "mamila in psihotropne snovi".

Zaradi laţjega razmevanja snovi si moramo najprej pogledati nekaj osnovnih pojmov

povezanih s problematiko drog:

Mamilo

Mamila so snovi, ki z delovanjem na osrednje ţivčevje ublaţijo bolečino,

neprijetna občutenja, človeka omamijo ali uspavajo. Mamila so torej zgolj

snovi, ki imajo omamni ali opojni učinek (npr. opij in njegovi derivati - morfin,

heroin, kodein, metadon ...). Snovi, ki nimajo omamnih, ampak nasprotne

učinke (poţivitev, halucinacije ...) ne uvrščamo med mamila, temveč med

psihotropne snovi.

6

Psihotropna snov

Psihotropne snovi so snovi, ki delujejo na človekovo duševnost oziroma

povzročijo določeno duševno spremembo. Po mednarodni konvenciji o

psihotropnih snoveh iz leta 1971 je psihotropna snov lahko naravna ali

sintetična. Med psihotropne snovi uvrščamo kanabis (marihuano, hašiš),

stimulanse (kokain, kofein, nikotin, amfetamin, metamfetamin, "ecstasy" ...) in

halucinogene snovi (LSD, DMT, DOM, DET, PCP, meskalin, psilocibin ...).

Prepovedana droga

Prepovedane droge so vse tiste vrste mamil in psihotropnih snovi, katerih

proizvodnja, promet in posest so z zakonom prepovedani, razen izjemoma v

določenih primerih (npr. strogo nadzorovana uporaba v medicinske,

veterinarske, raziskovalne namene).

Prekurzor (predhodna sestavina za prepovedane droge)

Prekurzorji so praviloma povsem legalne kemikalije, ki jih uporabljajo v

kemični in farmacevtski industriji. Uporabljajo jih tudi pri nezakoniti proizvodnji

(izdelavi ali predelavi) številnih vrst prepovedanih drog v ilegalnih laboratorijih.

Proizvodnja in promet s prekurzorji sta v večini drţav zaradi preprečevanja

zlorabe pod strogim nadzorom. Prekurzorji oziroma predhodne sestavine se

večinoma zlorabljajo kot neposredne surovine za izdelavo prepovedanih drog

in postanejo sestavni del kemijske strukture nastalih snovi. Med prekurzorje pa

uvrščamo tudi topila in reagente, ki jih uporabljajo v postopku izdelave

prepovedanih drog kot pomoţne kemikalije, zlasti pri izločanju, ločevanju,

čiščenju oziroma končni obdelavi.

"Designer" droga

"Designer" droge so snovi, ki jih izdelujejo v laboratorijih in ne vsebujejo

naravnih substanc. Učinki teh snovi so načrtovani (poţivitev ali povzročanje

halucinacij). Ker jih proizvajajo v ilegalnih laboratorijih, njihova sestava in

vsebnost psihoaktivne snovi zelo nihata. Učinek na organizem je zato

nepredvidljiv, zlasti zaradi pogoste nečistosti in prisotnosti številnih drugih

nevarnih snovi. T.i. "designer" droge so snovi, ki nastanejo s spremembo

7

strukture ţe znane in prepovedane droge s pomočjo kemičnih postopkov. Na

ta način se "proizvajalci" izognejo zakonsko določenim ukrepom nadzora,

obenem pa ohranijo ali celo povečajo učinek snovi na človeški organizem.

Narkomanija

Besedo "narkomanija" velikokrat napačno uporabljamo. Pogosto za

"narkomane" označujemo posameznike, ki uporabljajo in so odvisni od

katerekoli vrste prepovedanih drog. Pojem "narkomanija" je nastal v času

splošnega prepričanja, da samo narkotiki (opij in njegovi derivati) povzročijo

stanje odvisnosti. Danes poznamo številne vrste prepovedanih drog, ki ne

spadajo v skupino narkotikov. Narkotiki so snovi, ki zmanjšujejo vzdraţljivost

ţivčnega sistema, v večjih količinah pa človeka omamljajo in mu jemljejo

zavest. Namesto izraza narkomanija so se v zadnjih desetletjih bolj uveljavili

izrazi, kot so odvisnost od prepovedanih drog ("drug dependence"),

intoksikacija (občasna ali kronična zastrupljanja) ter toksikomanija.

Toksikomanija

Izraz "toksikomanija" označuje ţeljo in potrebo po uporabi raznih snovi, ki

vsebujejo strupe. S tem izrazom zajamemo najširšo paleto odvisnosti od

prepovedanih drog. "Toksikoman" je torej oseba, ki je z dolgotrajnejšo in

čezmerno uporabo postala odvisna od mamila ali psihotropne snovi (vključno

z dovoljenimi) in so se pri njej zaradi tega razvile zdravstvene okvare in

socialne teţave. Teţje oblike toksikomanije so uporaba opiatov (zlasti

heroina), alkoholizem, odvisnost od številnih močnejših nedovoljenih

psihotropnih snovi (kanabisa, LSD, kokaina, "ecstasyja" idr.), med laţje oblike

toksikomanije pa spadajo odvisnost od nikotina, kofeina, teina in številnih

blaţjih zdravil. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1963 izraz

toksikomanija nadomestila s pojmom odvisnost od prepovedanih drog.

Odvisnost od mamil in psihotropnih snovi

Odvisnost od prepovedanih drog pomeni nepremagljivo ţeljo ali potrebo po

uporabi teh snovi. Odvisnost prisili posameznika, da si za vsako ceno priskrbi

mamilo ali psihotropno snov. Pogosto odvisnost vodi tudi k stalnemu

8

povečevanju določene količine snovi, ki jo posameznik zauţije. Odvisnost je

lahko psihična ali fizična.

Psihična odvisnost je značilna za jemanje vseh vrst mamil in psihotropnih

snovi. Kaţe se kot močna čustvena in duševna potreba ("drive") po zauţitju

mamila ali psihotropne snovi. Je blaţja od fizične odvisnosti in je značilna za

začetne faze odvisnosti oziroma za določene psihotropne snovi (npr.

halucinogene). Prenehanje jemanja psihotropne snovi v primeru psihične

odvisnosti ne povzroči abstinenčnih teţav, temveč le neustavljivo ţeljo človeka

po nenavadnih doţivetjih, ki mu jih nudi snov, če mu je ta na voljo.

Fizična odvisnost se ne pojavlja pri jemanju vseh vrst mamil in psihotropnih

snovi, temveč le pri nekaterih, kot so npr. opiati in njihovi derivati (heroin).

Kaţe se kot stanje prilagoditve telesa na snov. Značilnost fizične odvisnosti je

abstinenčna kriza, ki se pojavi po prekinitvi jemanja snovi in povzroči zlasti

hude telesne bolečine. Snov povzroči neprijetne in včasih tudi nevarne odzive

v presnovi odvisnika. Stanje fizične odvisnosti spremlja povečana toleranca

oziroma odpornost do snovi.

Toleranca

Toleranca (odpornost do snovi) je pojav, ki spremlja odvisnost od večine

mamil in psihotropnih snovi. Za toleranco je značilno zmanjšanje učinka pri

ponovljenem zauţitju enake količine snovi. To pomeni, da je potrebno zauţiti

večjo količino snovi, da bi dosegli enak učinek. Toleranca se pojavlja po krajši

ali daljši uporabi snovi in je značilni znak odvisnosti od mamila ali psihotropne

snovi.

Abstinenčni sindrom ali "kriza"

Abstinenčni sindrom je splet telesnih in duševnih znamenj, ki nastopijo, ko

začne mamilo ali psihotropna snov izginjati iz organizma. Abstinenčne teţave

izginejo, če odvisnik dobi v telo snov, od katere je odvisen. "Kriza" torej

predstavlja skupino različnih znakov, ki se pojavijo po delnem ali popolnem

prenehanju jemanja snovi, uporabljenih v daljšem časovnem obdobju in v

visokih odmerkih.

9

Predoziranje ali "Overdose"

"Overdose" je angleški izraz za čezmeren odmerek mamila ali psihotropne

snovi. Znaki so praviloma ohromitve osnovnih funkcij organizma. Pri

čezmernem odmerku kateregakoli mamila ali psihotropne snovi obstaja velika

nevarnost trajnih posledic in smrti (tudi v primeru alkohola, kofeina ali

nikotina). Čim močnejše je mamilo ali psihotropna snov, tem manjšo količino

potrebujemo, da doseţemo učinke prevelike "doze".

2.2 Pregled izrazoslovja med odvisniki

Uporabniki drog oziroma narkomani so v sodobni druţbi postali precej razširjen pojav

in tako predstavljajo tako imenovano »drogeraško subkulturo«. Med njimi se je razvil

tudi poseben sleng, zato moramo pred nadaljevanjem predstaviti tudi nekaj

izrazoslovnih pojmov s področja te subkulture. V nadaljevanju naštevam

najpogosteje uporabljene termine:

"acid" (esid) - simbol za LSD;

"amfi" - amfetamin;

"black out" (blek aut) - nepričakovana srčna slabost (kolaps);

"clean" (klin) - ni pod vplivom mamila ali psihotropne snovi;

"coming down" (kaming daun) - "spuščanje", vračanje v normalno stanje po

prenehanju delovanja mamila ali psihotropne snovi (podobno "mačku" pri uţivanju

alkohola);

"cool" (kul) - biti sproščen po zauţitju mamila ali psihotropne snovi.

"crack" (krek) - s posebnim postopkom s sodo bikarbono predelan kokain, ki pri

kajenju (ob gretju) značilno poka, kar ponazarja tudi njegovo ime;

"dealer" (diler) - preprodajalec mamil in psihotropnih snovi;

"dope" (doup) - mamilo ali psihotropna snov;

10

"feeling" (filing) - poln občutek omame ali spremenjenega duševnega občutenja ;

"fix" (fiks, fiksanje) - injekcija, injiciranje;

GHB - Druga imena: GBH, tekoči E, tekoči X;

"flash back" (fleš bek) - povratni učinek po daljšem obdobju neuţivanja

halucinogenih snovi (isti učinek kot pri uţivanju);

"flash" (fleš) - fizični in psihični višek uţitka doţivljanja;

"flying up" (flajing ap) - nepovezano govorjenje, blebetanje v fazi hude odvisnosti;

"ganja" (gandža) - marihuana;

"H" (ejč) - heroin;

"hasch" (haš) - hašiš;

"high" (haj) - stanje največjega uţitka po zauţiti snovi;

"hook" (huk) - odvisnik, propadel človek;

"horse" (hors) - heroin;

"joint" (džojnt) – zvitek, hašiševa cigareta ali cigareta z marihuano;

"jump down" (džamp daun) - stanje brez mamila ali psihotropne snovi;

"jump up" (džamp ap) - začetek delovanja mamila ali psihotropne snovi;

"junkie" (džanki) - zasvojenec, ki si mamilo ali psihotropno snov injicira (fiksa);

"kiffer" - oseba, ki uţiva hašiš;

"koks" - kokain;

"M" (em) - morfin;

"mikros" - LSD – mikrotrip;

"O" (ou) - opij;

11

"paranoja" - stanje odvisnika, ki brezciljno, neuspešno išče mamilo ali psihotropno

snov;

"piece" (pis) - beseda, s katero se označuje delček določene snovi, ki se pripravi

oziroma predela za vbrizgavanje;

"pot" - marihuana;

"pusher" (pušer) - posrednik za mamila in psihotropne snovi;

"scene" (scena) - prostor, okolje za uţivanje mamil in psihotropnih snovi;

"shake" (šejk) - tresenje kot posledica alergične reakcije na opiate;

"shit" (šit) - marihuana, hašiš;

"shoot" (šot, šut) - vbod igle pri intravenoznem uţivanju mamil in psihotropnih

snovi;

"skunk" (skank) - indijska konoplja (marihuana), ki naj bi zrasla iz najboljšega

semena v idealnih pogojih in naj bi bila zato "močnejša" od navadne marihuane ali pa

marihuana umetno zrasla pod posebnimi lučmi;

"speed" (spid) - določena doţivetja ob uţivanju stimulansov (npr. zmoten občutek

izrednih intelektualnih in fizičnih sposobnosti);

"speedball" (spidbol) - mešanica heroina in kokaina;

"stoned" (stond) - nekajurno stanje po "flashu" (npr. občutki popolne brezbriţnosti,

upočasnjenosti, umirjenosti, lebdenja, nezmoţnosti gibanja), pojav ob uţivanju

opiatov;

"stuff" (staf) - je splošni izraz za hašiš;

"trava" - marihuana;

"trip" - odmerek psihotropne snovi, ki spremeni doţivljanje sveta (npr. LSD in drugi

halucinogeni), občutek sanjskega potovanja, ki pa se lahko sprevrţe tudi v grozljivo

potovanje ("bad trip");

"turkey" (tarki) - odvajanje od mamila ali psihotropne snovi;

12

"user" (juzer) - oseba, ki išče mamilo ali psihotropno snov za uţivanje;

2.3 Klasifikacija drog

V različni domači in tudi leteraturi lahko najdemo razno razne klasifikacije

prepovedanih drog, vendar se v zadnjem času, predvsem zaradi laţjega

obravnavanja tematike uporablja splošna klasifikacija, ki jo upoštevata Organizacija

zdruţenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki mamila in

psihotropne snovi deli na štiri osnovne skupine:

1. Depresorje centralnega živcnega sistema;

2. Stimulanse;

3. Halucinogene droge;

4. Kanabis.

Podroben opis in razvrstitev vseh prepovedanih drog, glede na resnost nevarnosti za

zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo kategorično

opredeljuje tudi Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog in prepovedane droge

razvršča v skupino I, skupino II in skupino III.

2.3.1 Depresorji centralnega živčnega sistema

Depresorji centralnega ţivcnega sistema so najštevilčnejša skupina prepovedanih

drog. Te snovi zniţujejo ţivčno aktivnost in imajo široko uporabo tudi v medicini.

Depresorje delimo na naravne, polsintetične in sintetične. Med naravne sodi opijin

njegovi glavni sestavini morfin in kodein. Oba še vedno učinkovito uporabljajo v

medicinske namene, zlasti morfin, ki je učinkovit analgetik za lajšanje bolečin. Morfin

je učinkovina, ki povzroča fizično odvisnost.

Opij se pojavlja med uţivalci veliko vedno redkeje, saj ga je izrinil herion. Pojavlja se

v obliki (temno) rjave zmesi, za veleprodajo pa v obliki hlebčkov, teţkih kilogram ali

več, za drobno prodajo pa v obliki grudic za enkratno uporabo.

13

Uţivalec opij zdrobijo v ţličko, doda vodo ter segreje. Raztopina se nato z injekcijsko

iglo vbrizga neposredno v ţilo, lahko pa se opij tudi kadi s pomočjo vodnih pip

Surov opij se pojavlja kot strjen sok, iztisnjen iz nedozorele glavice rastline maka

(Papaver somniferum), ki uspeva na področjih z zmernim in subtropskim podnebjem.

Opij je poznan ţe 5.000 let, izvira pa iz vzhodnomediteranskih pokrajin. Njegova

uporaba se je hitro razširila na takratno Perzijo, Egipt, Kitajsko in Evropo. Dolgo časa

so ga uporabljali zlasti v medicini, saj je postal priljubljeno sredstvo pri zdravljenju

številnih bolezni.

V pokrajinah, kjer so ga pridelovali, je bila razširjena tudi t.i. "nemedicinska" uporaba,

ki je povzročila, da so številni posamezniki iz teh okolij postali redni uporabniki in

odvisniki od opija. Opij je danes predvsem pomembna surovina za zakonito

proizvodnjo morfina in kodeina, ki sta glavni sestavini opija, ter njunih derivatov. Je

pa tudi surovina za nezakonito proizvodnjo heroina. Mednarodna skupnost se je na

naraščanje zlorabe opiatov v začetku 20. stoletja odzvala s prvimi mednarodnimi

pogodbami o nadzoru narkotikov (zlasti opiatov).

Morfin je glavna aktivna sestavina opija. Opij vsebuje 10 odstotkov morfina. Lahko

ga izločimo iz opija ali pa neposredno iz rastline maka. Iznajdbe manj nevarnih

sintetičnih narkotikov so povzročile zmanjšanje uporabe morfina v medicini, pri

katerem se zelo hitro razvije fizična odvisnost (ţe po 24 urah, če clovek dobi morfin

vsake štiri ure).

Z uporabo morfina se stopnjuje tudi potreba po vedno večjih količinah snovi za

dosego enakega učinka (toleranca). Abstinenčna kriza, do katere pride v primeru

fizične odvisnosti, se pojavi ţe po nekaj urah pomanjkanja snovi v telesu in doseţe

višek v 24 do 48 urah. Učinki te "krize" nato postopoma upadejo. Uporaba morfina

povzroči poleg fizične tudi psihično odvisnost.

Heroin pridelujejo iz morfina z enostavnim kemičnim postopkom. Heroin povzroča

zelo močno zasvojenost, razširjen pa je po vsem svetu. Zaradi enostavne, skrivne in

nezakonite proizvodnje ter trgovanja z njim pomeni heroin najresnejšo nevarnost za

splošno zdravje ljudi povsod, kjer je prisoten (zlasti če se pojavlja v najčistejših

oblikah). Heroin povzroča izredno močno tako fizično kot psihično odvisnost. Več ko

14

ga uţivamo, večja je potreba po njem in število vbrizganj se tako rekoč povečuje iz

meseca v mesec.

Heroin se lahko vdihava oz. "snifa" ali kadi, najpogostejši način pa je intravenozno

vbrizgavanje (vbrizgavanje v ţilo ali fiksanje), saj droga v tem primeru takoj preide v

kri. Uporabnik ("heroinist" oz. "narkoman") strese heroinski prah v ţlico (ali v

podobno pripravo), ga zmeša z vodo ter vitaminom C v prahu ali limoninim sokom, da

postane heroin bolj topen, nato pa vse skupaj segreje, da dobi čim bolj enakomerno

raztopino.

Zaradi različnih primesi pogosto ostajajo grudice, zato uporabnik heroina raztopino

potegne v brizgalko skozi filter (cigaretni filter, vato ipd.). Heroinisti najpogosteje

uporabljajo enkratne insulinske brizgalke ("insus"). Na začetku si največkrat

vbrizgavajo heroin v ţile na rokah, kasneje pa tudi na drugih delih telesa. Zasvojenec

si v povprečju heroin lahko vbrizga tudi štirikrat na dan.

Intravenozno uţivanje prinaša največjo intenzivnost delovanja opiata in najmočnejšo

evforijo, ki se ponavadi začne 5 do 8 minut po vbrizganju. Če ga kadimo ali njuhamo,

začutimo vrhunec šele po 10 do 15 minutah. Poleg povzročanja evforije in dobrega

počutja heroin tudi lajša bolečine in pogosto uspava.

Trţna vrednost heroina pri poulični prodaji zelo niha, kar je odvisno od stopnje

njegove čistosti. Pogosto so heroinu primešane mnoge druge snovi, ki lahko v večjih

količinah posredno ali neposredno povzročijo številne bolezni, zastrupitve in celo

smrt (npr. mlečni sladkor, vitamin C, puder v prahu, čistila, kofein, anestetiki, kokain,

amfetamini, uspavala, strihnin oziroma strup za podgane, idr.). Čim več je

preprodajalcev, tem niţja je praviloma vsebnost heroina (povprečno med 5 in 40

odstotkov).

Ker uporabniki ne poznajo vsakokratne vsebnosti heroina in je tudi ne morejo

preveriti, obstaja nevarnost prevelikega odmerka. Simptomi, ki kaţejo na preveliko

količino heroina v telesu, so oslabljeno dihanje, bleda polt, mišični krči in koma.

Precej smrtnih primerov med zasvojenci je posledica nepoznavanja vsebnosti

heroina (zaradi tega v nekaterih drţavah celo razmišljajo, da bi uporabnike

oskrbovale s heroinom kar drţavne (zdravstvene ustanove). Pogost odziv telesa na

primesi je tresenje ("shake"), t.j. alergicna reakcija, ki večinoma nastopi 20 do 30

15

minut po vbrizgu. Velik del smrti, povezanih z uţivanjem heroina, vključuje mešanje z

drugimi drogami, predvsem z alkoholom.

Izmenjavanje igel lahko pripelje tudi do okuţbe z virusom HIV in ker imajo uporabniki

heroina močno oslabljen imunski sistem, lahko zelo hitro tudi zbolijo za AIDS-om.

Dolgoročno uţivanje heroina pa lahko pripelje do serumskega hepatitisa, koţnih

abscesov, vnetja ven, infekcij srca in depresije dihanja.

2.3.2 Stimulansi

Za nekatere ljudi in v posebnih okoliščinah so zlasti vabljive snovi, ki napravijo

človeka bolj bistrega, budbega in ga poţive (speed). Stimulansi izzovejo stanje

evforije in zvišajo njegovo telesno aktivnost, po nekaj urah takšnega učinka pa sledi

faza poudarjene pasivnosti. Po dolgotrajnem uţivanju teh mamil se pri uţivalcih

pojavijo halucinacije.

Pri prenehanju uţivanja se pojavijo abstinenčne teţave s preteţno psihičnimi znaki,

kot so razdraţljivost, nemirnost, vegetativne motnje, utrujenost, depresija, včasih pa

tudi agresivnost. Stumulanse lahko delimo tudi na naravne (kokain, khat) in sintetične

(amfetamin, matamfetamin in njuni derivati).

Kokain je alkaloid, ki ga pridobivajo iz listja rastline koke (Erythroxylon coca).

Rastlina uspeva zlasti v visokogorju Juţne Amerike, in sicer v Peruju, Boliviji in

Kolumbiji. Najpogostejši uporabniki rastline so domačini, ki kokine liste ţvečijo ali pa

jih kuhajo v čaju, s čimer si lajšajo utrujenost. Kokini listi vsebujejo zelo malo kokaina,

vendar pa lahko v postopku izločanja in čiščenja pridobimo zelo močno psihoaktivno

snov.

Kokain je bel prah ("sneg"), ki ga uporabniki večinoma vdihavajo ("snifajo" ali

"koksajo") skozi nos, od koder hitro preide v kri. Nekateri ga pretopijo v vodi in si ga

vbrizgajo ("fiksajo") v ţile, ali ga inhalirajo skozi pipo. Kokain je močan stimulans

naravnega izvora, ki učinkuje na spremembo razpoloţenja in ima številne stranske

učinke. Intravenozna uporaba kokaina ("fiksanje") povzroči zelo hiter in intenziven

"flash" (višek), "snifanje" pa ima milejše učinkovanje in traja dlje časa. Po uţivanju

16

kokaina čutimo evforijo, iluzijo povečane pozornosti ter duševne in telesne moči;

poleg tega zmanjšuje lakoto, bolečine in potrebo po spanju.

Ko je uţivalec pod vplivom kokaina, ima zvišan krvni pritisk, hitrejši srčni utrip in

dihanje ter zvišano telesno temperaturo. Uporaba kokaina povzroči manjšo telesno

(fizično) in hudo duševno (psihično) odvisnost. Pri uporabi se razvija tudi toleranca

(povečevanje odmerkov za dosego istih učinkov).

Kokain se najpogosteje pojavlja v stekleničkah za zdravila, raznih vrečkah (predvsem

plastičnih) ali pa je zavit v celofan. Uporabniki kokaina ("kokainisti") lahko uporabo

nekaj časa celo uspešno prikrivajo. Ob rednem jemanju snovi pa se kmalu pojavijo

telesni znaki.

Khat se med »evropskimi« uţivalci skoraj ne pojavlja. Pridobiva se iz razstline (khata

edulis), ki uspeva v planinskih območjih Kenije, Jemna, Etiopije in Dţibutija. Ţvečenje

listov omenjene rastline povzroča podobne učinke kot ţvečenje kokinih listov ali

drugih stimulansov.

Crack je mešanica kokaina, pecilnega praška in vode. Je cenejši in nevarnejši od

kokaina. Podoben je odkrušenim drobcem belega kamna, zato ga nekateri imenujejo

tudi "rock" (kamen). Ker ni topen v vodi, ga ni mogoče vbrizgavati v ţilo. Primeren je

za kajenje, saj se tali šele pri višjih temperaturah. Pri kajenju ustvarja pokajoč zvok,

zato se tudi imenuje "crack" (pok). Manj znan pa je tudi pod imenom "freebase".

Razlikujemo čisti in nečisti "crack". Nečisti "crack" vsebuje še natrijev bikarbonat, ki je

potreben za kemično reakcijo pri nastajanju "cracka". Čistost "cracka" je odvisna

izključno od čistosti kokaina, iz katerega ga proizvajajo. Uporabniki kadijo "crack" s

pomočjo vodnih pip, ker je dim pri njihovi uporabi manj vroč in manj škodljiv.

Povzroča izredno močno fizično in psihično odvisnost. Redna uporaba lahko

povzroča tesnobo, nespečnost, hujšanje, naraščajočo preganjavico in psihozo,

povečuje pa tudi nevarnost nenormalnega srčnega ritma, povišanega krvnega

pritiska, moţganske kapi in smrti. Pri uţivalcih, ki so odvisni ţe dolgo časa, se

pojavijo duševno usihanje, osebnostne spremembe, preganjavica ali nasilno vedenje.

Kokain v zadnjem času pogosto mešajo s heroinom. Mešanica se imenuje

"speedball" ali "crank" in nastane na podoben način kot "crack". "Speedball" podaljša

učinkovanje, omili pa pojave strahu, ki jih povzroča kokain. Povzroča izredno visoko

17

stopnjo zasvojenosti in samo še stopnjuje učinke, ki jih povzroča samostojno uporabe

kokaina ali heroina. Poleg intravenozne uporebe "speedballa" pa se vse bolj

uveljavlja nova mešanica "cracka" in "trdega" heroina, ki jo uporabniki kadijo s

pomočjo vodnih pip.

Pri nas najbolj razširjen je verjetno Ecstasy, ki je sintetična stimulativna droga, saj

spada med stimulanse, ker ima podobne učinke. Pojavlja se v obliki tablet, prahu in

tekočine. Zauţitje povzroči evforijo, potenje, razširitev zenic, suha usta, povečanje

krvnega tlaka in utripa ter zvišanje telesne temperature. Zmanjšan je občutek

utrujenosti in lakote. Pri majhnih količinah se uporabnik počuti usklajen in pomirjen s

svojo okolico.

Posledic ni mogoče natančno predvideti. Znani so smrtni primeri zaradi vročinske

kapi. Poleg odpovedi ledvic, krvavitev v ţelodcu in poškodb jeter so dokazane tudi

poškodbe moţganskih celic. Dolgotrajna uporaba povzroči napetost, notranjo

izčrpanost, nespečnost ter pogoste ali stalne depresije. Snovi so zelo nevarne še

posebej za srčne bolnike, ljudi s psihičnimi motnjami, epilepsijo, sladkorno boleznijo,

bronhialno astmo in nosečnice. Povzročajo psihično odvisnost in teţje okvare

notranjih organov.

Amfetamini in metamfetamini so stimulansi osrednjega ţivčnega sistema. Najdemo

jih v obliki kapsul, pilul in tablet, katere lahko uţivamo oralno, jih injiciramo ali

inhaliramo. Po uţivanju povečujejo bitje srca, zvišujejo krvni pritisk in zmanjšujejo

apetit. Zloraba amfetaminov ima lahko strupene učinke, povzročajo tudi nihanje

razpoloţenja, motnje srca in oţilja, preganjavico, halucinacije in krče.

Uţivalci amfetaminov se po uţivanju počutijo bolj močne in samozavestne, vendar pa

večkratna uporaba drog lahko pripelje do deluzije, halucinacij in občutka paranoje. Ti

občutki so največkrat razlog za to, da se oseba začne vesti nenavadno in celo

agresivno.

Amfetamini povzročajo psihično odvisnost, katere posledice so nasilno in agresivno

vedenje, hujšanje, največkrat pa pripelje do uţivanja še močnejših stimulantov, kot je

na primer kokain, ali do vedno večjih količin amfetaminov. Ljudje, ki nenadoma

nehajo uţivati amfetamine, doţivljajo fizične znake abstinenčne krize, kot so

utrujenost, potreba po spancu, razdraţljivost in depresija.

18

2.3.3 Halucinogene droge

To so droge oziroma snovi, ki povzročajo psihozam podobna stanja, z motnjami v

čutnih zaznavah, brez zunanjega vzroka. Vsoke doze halucinogenih drog izzovejo pri

uţivalcu stimulacijo, pomirjanje, zmedenost in psihotično stanje. Prenehanje jemanja

halucinogenov ne povzroča večjih abstinenčnih teţav. Tudi halucinogene lahko

delimo na naravne in sintetične. Med naravne sodijo meskalin (alkaloid mehiškega

kaktusa) in psilocibin (alkaloid mehiške gobe), med sintetičnimi pa je najbolj znan

LSD, sem pa sodijo tudi DMT, DET, PCP,…

LSD je doslej najmočnejši znani halucinogen, ki deluje ţe v manjših količinah.

Izdelujejo ga iz lizergove kisline, ki je sestavni del alkaloidov ergotamina in

ergometrina. Rţeni roţički (Secale cornutum) oziroma vijolični glivični izrastki, ki se

pojavljajo kot škodljivci na rţi, vsebujejo omenjena alkaloida, vendar lizergovo kislino

večinoma sintetizirajo v laboratorijih iz drugih kemijskih spojin. Vse od srednjega

veka so rţene roţičke uporabljali kot zdravilo, predvsem za pospeševanje porodnih

popadkov.

Celo današnja medicina uporablja predelane snovi iz rţenega roţička za ustavitev

poporodnega krvavenja. LSD je prvič sintetiziral švicarski kemik Albert Hofmann leta

1938 in šele pet let kasneje tudi dejansko odkril njegove prave učinke. Psihiatri (zlasti

ameriški) so ga začeli uvajati v psihoterapije. Z njim so hoteli laţje spoznavati

podzavest, uspehi pa so bili dvomljivi. Leta 1966 so LSD prepovedali in ga označili

za nevarno psihoaktivno snov.

LSD proizvajajo v obliki drobnih tablet ali manjših koščkov pivnika, pomočenih v

tekočino LSD, kapsul, brezbarvne tekočine ali majhnih koščkov ţelatine. Uporabnik

tableto pogoltne, pivnik pa pomoči v vodo ali drugo pijačo in mešanico spije, ţelatino

in tekočino si lahko poloţi tudi v oko. Moţno ga je vbrizgati tudi v ţilo. Ne povzroča

telesne odvisnosti, pa tudi nevarnosti za duševno odvisnost ni oziroma je neznana.

LSD je najpogosteje uţivan halucinogen ali psihadelik. Vpliva na dojemanje, občutja,

mišljenje, zavedanje in čustva uţivalca. Povzroča halucinacije, spreminja vidno

zaznavanje, povišuje telesno temperaturo, pospešuje srčni ritem, povzroča

stopnjevanje občutkov, evforijo in sproščenost. Vplivi te droge pa so v glavnem

19

nepredvidljivi in odvisni od količine zauţitega LSD-ja, pričakovanj in okolice

uporabnika.

Ker se spremembe občutij tako močno spremenijo, uţivalec lahko občuti strah,

paniko, zmedenost, sumničavost, nemoč in izgubo kontrole. Privlačnost LSD ob

stalni uporabi popušča, saj doţive tja niso vedno prijetna in so zelo odvisna od

trenutnih okoliščin. V primeru prevelikega odmerka se lahko doţivetja sprevrţejo v

pravo grozo. Zaradi ilegalne proizvodnje je koncentracija snovi za uporabnike

neznana. Pri uporabi LSD obstaja tudi verjetnost nesreč zaradi napačnih ocen

prostorske razdalje in telesnih zmoţnosti.

Mnogi uţivalci doţivljajo redne "flashbacke", v katerih podoţivljajo občutja, čeprav

droge ne uţijejo nikoli več. Dolgotrajna uporaba LSD-ja pa povzroča tesnobo in

depresijo, motnje v spominu in nezmoţnost koncentracije ter teţave pri abstraktnem

razmišljanju. Ni še znano, ali so te moţganske okvare, ki jih povzroča redno uţivanje

tega halucinogena, trajne ali se lahko ozdravijo.

2.3.4 Kanabis

V skupino kanabis (konoplja) uvrščamo rastlino konopljo (marihuano ter skunk) in

smolo konoplje (hašiš ali hašiševo olje). V tej skupini ne poznamo polsintetičnih in

sintetičnih mamil. Vsa omenjana mamila se pridelujejo iz rastline indijska konoplja

(Cannabis sativa).

Marihuana ("trava", "gandţa") je mešanica, podobna tobaku, ki jo pridobivajo iz

sušenih listov in cvetov kanabisa. Je verjetno najbolj razširjena prepovedana droga

pri nas. Vsebnost THC v marihuani niha med 1 - 7 %. Uporabniki marihuano

preteţno kadijo, samo ali pomešano s tobakom. Redkeje pa jo mešajo tudi s hrano

ali pijačami.

Najpogosteje jo uporabljajo pomešano s tobakom v obliki cigarete, imenovane "joint"

(dţojnt), lahko pa tudi v pipi. Na eno stran cigarete namestijo ustnik, izdelan iz

lepenke ali kartona, ki sluţi tudi kot drţalo. Z njegovo pomočjo lahko uporabnik

marihuano pokadi do konca. Iz marihuane se pripravlja tudi marihuanino maslo ter

različni kolački. Učinki marihuane (pospešen srčni utrip, stopnjevanje občutkov,

20

evforija in duševna sproščenost, včasih pa opazimo tudi nenadne spremembe v

zaznavanju, mišljenju in občutenju) so pri kajenju trikrat večji kot pri oralni uporabi

(npr. ţvečenju), pojavijo pa se ţe nekaj minut po zauţitju. Marihuana doseţe višek

učinkovanja v dvajsetih do tridesetih minutah in učinkuje dve do štiri ure po zauţitju.

Takojšnje fiziološke posledice uţivanja marihuane so povišan krvni pritisk, pokanje

ţilic v očeh, suha usta in grlo ter občutek lakote. Takojšnje psihične posledice

uţivanja marihuane so motnje v spominu, predvsem kratkoročnem, popačeno

zaznavanje časa in prostora ter zmanjšana sposobnost hitrih reakcij in koordinacije.

Marihuana lahko povzroči tako imenovano akutno panično-anksiozno reakcijo,

močan strah pred izgubo kontrole in paniko. Simptomi večinoma izginejo v nekaj

urah. Daljše uţivanje večjih količin marihuane lahko povzroči psihično odvisnost, za

katero je značilna vedno večja poraba droge in s tem povezane teţave v druţbi,

doma in v sluţbi. Marihuano eksperimentalno uporabljajo bolniki z AIDS-om kot

pomirjevalo ter za izzvanje poţelenja po hrani.

Skunk je vrsta marihuane, ki je pridelana v zaprtih prostorih (kleteh, garaţah,

rastlinjakih ipd.), njena proizvodnja pa poteka v glavnem v Evropi, Kanadi in ZDA.

Učinek te vrste konoplje je močnejši, saj vsebuje od 9 - 22 % THC, v obliki praška iz

vršičkov pa tudi do 40 % THC. Ilegalno proizvodnjo je zaradi načina pridelave teţko

odkriti. Trgovci s konopljo so ugotovili, da se na ta način izognejo nevarnostim

tihotapljenja iz drugih drţav, poleg tega pa zaradi manjših stroškov brez posrednikov

in transporta zasluţijo bistveno več. Način gojenja zahteva posebne razmere, ki

zagotavljajo tudi do šest ţetev na leto.

Skunk ne gojijo v zemlji, temveč v mešanici peska, gramoza in ţaganja. Uporabljajo

močno svetlobo in toploto ter veliko vode, ki ji dodajajo razne kemikalije (npr. cink,

sulfat, manganov klorid). V teh razmerah konoplja hitreje raste in dozori ter da tudi do

desetkrat večji pridelek kot konoplja, ki raste na prostem. Takšen način proizvodnje

konoplje imenujemo hidroponično gojenje.

Učinki skunka so podobni halucinogenim učinkom LSD. Največja "proizvajalka"

skunka je Nizozemska, kjer mu pravijo tudi "Nederweed" ali "Dutch weed". V zadnjim

letih se je proizvodnja skunka razširila tudi v vzhodnoevropskih drţavah, zlasti v

Albaniji.

21

Hašiš je olivno zelen ali rjavočrn smolnat izloček iz listja in cvetov konoplje in ima

višjo vsebnost THC kot marihuana (3% - 14%). V orientalskem okolju, kjer hašiša

pridelajo največ, pa se ta izraz uporablja tudi za drogo, ki je pridelana iz kateregakoli

dela te rastline - iz listov ali posušenih cvetnih vršičkov - in jo pri nas največkrat

imenujemo marihuana.

Hašiš lahko uporabniki kadijo, pijejo ali jedo. Ima izredno močan in neprijeten vonj ter

grenak okus. Pojavlja se v obliki krogel, kock ali ploščic. Za en kilogram hašiša

potrebujemo 600 kg konoplje. Proizvajalci običajno nanj vtisnejo svoj ţig ali oznako

kakovosti, čistoče in poreklo. Najbolj koncentrirana oblika hašiša je hašiševo olje, ki

vsebuje tudi do 80 % THC. Je zelenočrne ali rdečerjave barve. Uporaba hašiša je

podobna kot pri marihuani. Uporabniki pogosto uporabljajo tudi posebne majhne pipe

za hašiš, kadijo pa ga tudi s pomočjo vodne pipe.

Učinek nastopi ţe po nekaj minutah in traja od 30 minut do tri ure, včasih pa tudi dlje.

Hašiš iz rastlinske smole ima lahko različne oblike, kot so kroglice, brezoblični koščki,

palčke, tortice ali keksi. Če ga primešamo pijačam, jedem, čaju ali pecivu, začne

učinkovati šele po pol ure ali pa tudi kasneje. Hašišu so pogosto primešane druge

snovi, kot so kana ali kreme za čevlje, ki pa iz zdravstvenega vidika praviloma nimajo

nevarnih učinkov (razen alergičnih reakcij). Hujše posledice lahko nastopijo edino

zaradi slabe kakovosti primesi.

Hašiš ima na uţivalca večji vpliv kot marihuana in je tudi bolj halucinogen. Najprej

čutimo pospešen srčni utrip, stopnjevanje občutkov, evforijo in duševno sproščenost,

včasih pa opazimo tudi nenadne spremembe v zaznavanju, mišljenju in občutenju.

Dolgoročni vplivi uţivanja te droge vključujejo zmanjšanje sposobnosti za opravljanje

nalog, ki zahtevajo koncentracijo, upočasnjene reakcije in poslabšanje koordinacije.

22

3. Kriminalistično preiskovanje na področju drog

Pod pojmom kriminaliteta razumemo vsa kazniva dejanja, ki so bila storjena na

določenem kraju ob določenem času. Kriminalna fenomenologija nadalje deli

kriminaliteto v različne skupine glede na značilnosti, kot so npr. objekt napada,

storilci, način storitve in podobno.

Kriminologi in kriminalisti najpogosteje omenjajo naslednje oblike kriminalitete:

nasilniško, spolno, prometno, premoţenjsko, gospodarski kriminal, organizirani in

mednarodni kriminal, mladoletniško kriminaliteto, pa kriminaliteto belega ovratnika,

podjetniško-skupinski kriminal, strukturalno kriminaliteto, kriminal drţave, poslovno

kriminaliteto, ipd.

Uradna policijska statistika v Sloveniji razlikuje »klasično kriminaliteto« (kazniva

dejanja zoper ţivljenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper premoţenje, in

druge oblike klasične kriminalitete), organizirani kriminal, posebne oblike kriminalitete

(mamila, oroţje, ponarejanje denarja, izsiljevanja, terorizem, prostitucija…),

gospodarsko kriminaliteto in mladoletniško kriminaliteto.

Področje kriminalističnega preiskovanja na področju drog bom sam obravnaval skozi

prizmo organizirane kriminalitete, saj je globalizacija svetovnih trgov in sodobno

trgovanje privedlo do dobro organiziranih zdruţb, ki trgujejo in prekupčujejo s

prepovedanimi drogami.

3.1 Splošno o organiziranem kriminalu

Namen te knjige ni vsesplošno opredeljevanje organiziranega kriminala, saj to

tematiko zajema mnogo knjig z varstvoslovnega področja. Dejstvo je le, da

organizirani kriminal v sodobni druţbi predstavlja druţbeni problem in hkrati

predstavlja veliko nevarnost. Ţrtve so številne, nemalokrat celo nevidne, škodljive

posledice pa precejšnje in večplastne za celoten druţbeni sistem.

23

V literaturi lahko najdemo nešteto definicij organiziranega kriminala. V zadnjem času

teme o organiziranem kriminalu postajajo zelo aktualne tako v Sloveniji kot v svetu,

saj številni podatki kaţejo, da gre za eno izmed najdonosnejših panog na trgu1.

Največ poskusov definiranja seveda prihaja iz ZDA. Ena izmed največkrat

uporabljenih definicij v literaturi je definicija ameriškega FBI, ki opredeljuje

organizirani kriminal kot vsako skupino z neko obliko formalizirane strukture, katere

glavna naloga je pridobivanje denarja z ilegalnimi aktivnostmi. Skupne svoj poloţaj

vzdrţujejo z uporabo sile ali groţnje, korupcijo javnih usluţbencev, izsiljevanjem in

imajo vpliv na pomembne ljudi na posameznem območju ali drţavi.

Poglejmo še nekatere druge definicije posameznih avtorjev; Odpiranje evropskih

meja prinaša prednosti najprej organiziranemu kriminalu. Ta ni obremenjen z

zgodovino, politiko in posebnostmi posameznih drţav ali regij. Hitro premaguje

jezikovne bariere ter izkorišča moderna komunikacijska in druga sredstva, kar se

odraţa v mednarodnosti kriminalnih zdruţb in delovanja na mednarodni ravni.

Skratka organiziran kriminal se povezuje in deluje na mednarodni ravni mnogo

hitreje, kot to velja za legalne institucije (Dvoršek, 1993).

Organizirana kriminaliteta je mednarodna, tako z vidika strukturiranosti storilcev kot

tudi z vidika storitve dejanja. Za kriminalne zdruţbe je Evropa kot enoten gospodarski

in trgovinski prostor ţe resničnost. Mednarodnost organizirane kriminalitete oteţuje

policijske preiskave in tako zmanjšuje riziko storilcev, da bi jih odkrili. Ţe samo zato

se je organizirane kriminalitete teţko lotiti (Gehm, Link,1993).

Organiziran kriminal je zdruţba, ki obsega tisoče kriminalcev, ki delujejo v ustroju, ki

je podoben tistim v velikih podjetjih, vendar pod stroţjimi pravili, kot veljajo za tiste, ki

jih zagotavljajo zakonite vlade. Njihove dejavnosti niso nagonske, ampak posledica

zamotane organizacije z večletnimi izkušnjami, s katero ţelijo prevzeti nadzorstvo

čez celotnost kakega področja samo zato, da bi skovali ogromne dobičke

(Hayes,1977).

Organiziran kriminal je definiran kot zdruţenje dveh ali več oseb, namenjeno

vzpostavljanju monopola ali nasilnega monopola na določenem ozemlju v kriminalni

1 Letni promet mafijskih organizacij po svetu je ocenjen na 3.000.000.000.000 dolarjev. Mnogi

mednarodni strokovnjaki se zato strinjajo, da je mednarodni organizirani kriminal najdonosnejša poklicna dejavnost, ki preti zaradi uničenja ekonomskih sistemov v svetu.

24

aktivnosti takega tipa, ki zagotavlja kontinuirane dohodke. Za doseganje tega cilja

uporablja teror in nasilje proti tistim, ki se upirajo ali nasprotujejo takemu razvoju. S

korumpiranjem javnih usluţbencev, katerih sodelovanje je nujno za obstoj in nadaljnji

razvoj ilegalnih operacij, le raste in prosperira« (International Association of Chiefs of

Police, 1971).

Organizirani kriminal je katerikoli kriminal, storjen od ljudi, ki imajo v ustanovljeni

delitvi dela poloţaj, primeren za izvrševanje kaznivih dejanj, s tem, da ta delitev dela

vključuje tudi najmanj en poloţaj podkupljenca in en poloţaj izsiljevalca

(Nepote,1984).

Organiziran kriminal pomeni nezakonite dejavnosti članov visoko organizirane in

disciplinirane zdruţbe, angaţirane za preskrbovanje protipravnih dobrin ali sluţnosti.

Le-te vsebujejo igre na srečo, prostitucijo, sleparstva s posojili, mamila in druge

protipravne dejavnosti članov te organizacije (Omnibus crime control and save

streets act, 1972).

Organizirana kriminaliteta temelji na nedovoljeni trgovini in prepovedanih dejavnostih,

kakor tudi tistih, ki so zakonsko urejene in za katere obstoji močan interes javnosti

(igre, trgovina z mamili, prostitucija, moderne oblike tihotapstva), vse skupaj

kombinirano s številnimi oblikami izkoriščanja, izsiljevanja ali zaščite in pomoči z

groţnjo in dejanji premišljenega nasilja, vključno z uboji (Vasiljević, 1985:281).

Posamezno ali več kaznivih dejanj izvršita dva ali več storilcev na podlagi delitve

dela, v daljšem ali nedoločenem časovnem obdobju, z uporabo obrtnih ali podobnih

poslovnih struktur ter z uporabo nasilja ali drugih z zastraševanjem primernih

sredstev ali s pomočjo vpliva na politiko, medije, javno upravo, sodstvo ali

gospodarstvo (Gehm, 1992).

Organizirani kriminal opredeljuje šest bistvenih značilnosti, ki so bile predstavljene v

globalnem načrtu proti organiziranemu transnacionalnemu kriminalu, sprejetemu na

Svetovni ministrski konferenci v Neaplju 1994:

skupinska vnaprej načrtovana dejavnost,

hierarhična ureditev in kontrola, ki jo opravlja vodja,

uporaba sile, groţnje in korupcije za pridobivanje dobička ali kontrolo trga,

uporaba tehnik pranja denarja in infiltracija na legalna trţišča,

25

ekspanzija v raznovrstne dejavnosti z nepriznavanjem meja,

sodelovanje s podobnimi skupinami.

V Nemčiji obstajata dva najpomembnejša poskusa definicije organiziranega

kriminala:

a) definicija delovnega odbora konference Ministrstva za notranje zadeve:

Pod organizirano kriminaliteto ne smemo razumeti zgolj eno, mafiji podobno

paralelno zdruţbo v smislu organiziranega kriminala, temveč skupinsko delovanje

večjega števila ljudi z razdelano notranjo delitvijo dela, ki zavestno ţeleno in načrtno

sodelujejo pri izvajanju kaznivih dejanj. Pri tem pogosto uporabljajo sodobno

infrastrukturo, njihov namen pa je v čim krajšem času pridobiti čim večjo

premoţenjsko korist.

b) definicija, ki jo je podala delovna skupina za pravosodje in policijo:

Organizirani kriminal je načrtno, s teţnjo po pridobitvi dohodka ali moči spodbujeno

izvajanje kaznivih dejan, ki imajo posamično ali v celoti velik pomen, kadar dva ali

več sodelavcev delujejo skupinsko v daljšem ali časovno neomejenem obdobju in si

pri tem delo delijo:

1. tako, da pri tem uporabljajo obrtniške ali poslovne strukture,

2. tako, da pri tem grozijo z uporabo sile ali z drugimi, za to pripravnimi sredstvi,

3. tako, da skušajo vplivati na politiko, sredstva javnega obveščanja, javno upravo,

pravosodje ali gospodarstvo

Definicija nemške kriminalistične policije (Bundeskriminalamt) je nekako bolj

evropsko usmerjena, po njej pa gre pri organiziranem kriminalu za načrtno storitev

kaznivega dejanja zaradi dobička ali pridobivanja moči. Dva ali več storilcev stori

posamezno ali več kaznivih dejanj na podlagi delitve dela, v daljšem ali nedoločenem

časovnem obdobju, z uporabo obrtnih ali podobnih poslovnih struktur, z uporabo

nasilja ali drugih zastraševalnih primernih sredstev ali s pomočjo vpliva na politiko,

medije, javno upravo, sodstvo ali gospodarstvo.

Slovenska definicija notranjega ministrstva je nekoliko krajša, pravi pa da je

organizirani kriminal na podjetniški način izvajana dejavnost hudodelske zdruţbe, ki

26

uporablja nasilje in/ali korupcijo za doseganje premoţenjske koristi ali druţbene

moči.

Različnih definicij je v številni literaturi še veliko, ključni elementi pri vseh pa so

zdruţenje več oseb, stroga načrtnost in visoka profesionalnost pri delu,

kontinuiranost ustvarjanja dobička po podjetniškem načelu, nasilje ali druge oklike

zastraševanja in vplivanje na gospodarstvo ali druge druţbene institucije. K temu

lahko dodamo še specifično notranjo organizacijo, ki temelji na hierarhični strukturi in

infiltriranju v legalni svet.

Vrste kriminalnih poslov, s katerimi se ukvarjajo organizirane kriminalne zdruţbe so

takorekoč brezmejne, vsekakor pa je trgovina in promet s prepovedanimi drogami in

psihotropnimi snovmi ena izmed vodilnih v svetu organiziranega kriminala.

Kriminalne zdruţne organizirajo, upravljajo in financirajo različne dejavnosti, ne da bi

organizatorji sploh prišli v stik s prepovedanimi drogami oziroma pošiljkami. Takšna,

visoko profesionalna organiziranost in delitev posameznih nalog med člani

kriminalnih zdruţb, povzroča organom odkrivanja in pregona in drugim sluţbam, ki se

ukvarjajo s preiskovanjem tovrstnega kriminala, nemalo preglavic.

Na svetu najbrţ ni drţave, ki se nebi ukvarjala z odkrivanjem in preprečevanjem

nedovoljene trgovine in prometu z mamili. V vsaki drţavi poteka proizvodnja,

pridelava ali vsaj tranzit nedovoljenih drog, če ne drugega pa predstavlja trţišče za

neposredno prodajo teh snovi. Po zadnjih podatkih je ta dejavnost, po ukinitvi

prohibicije, v ZDA postala druga največja trgovska panoga, takoj za industrijo nafte.

V Sloveniji je stanje drugačno, saj pri nas ne gre toliko za samo proizvodnjo2 kot sam

tranzit skozi drţavo. Slovenija ima nekako odličen geo-strateški poloţaj, saj leţi na

stičišču Balkana in vzhodne evrope. Vsekakor pa ne gre zanemariti niti dejstva, da

slovensko trţišče postaja iz leta v letu večje in bolj »bogato«.

2 Razen v določenih primerih, ko gre za proizvodnjo drog iz kanabisa

27

3.2 Organi odkrivanja kriminalitete

V Sloveniji se z odkrivanjem in preprečevanjem proizvodnje in prometa s

prepovedanimi drogami ukvarjajo policisti uniformirane in kriminalistične policije. V

veliko pomoč pri odkrivanj pošiljk, ki potujejo preko drţavnih mej Republike Slovenije

so jim tudi usluţbenci carine, ki delujejo pod resorjem finančnega ministrstva in sicer

Carinske uprave Republike Slovenije. Na tem mestu bom predstavil le delo v

kriminalistični policiji.

Kriminalistična policija je specializirana sluţba za boj proti kriminalu. Na vrhu

organigrama kriminalistične policije je uprava kriminalistične policije, ki s pomočjo

svojih sektorjev vodi, koordinira, spremlja, analizira in ocenjuje stanje na področju

kaznivih dejanj. S sodnimi in drugimi drţavnimi organi ter pristojnimi organi v tujini

skrbi za učinkovito in zakonito opravljanje nalog na različnih področjih kriminalitete.

Uprava kriminalistične policije poleg tistih nalog, ki jih opravljajo notranje

organizacijske enote, opravlja še sledeče skupne naloge:

koordinira preventivno dejavnost,

načrtuje in predlaga organizacijske spremembe, razvoj in uresničevanje

razvojnih projektov,

koordinira potrebe in programe za kriminalistično usposabljanje in kadre,

načrtuje in predlaga kriminalistično materialno-tehnično opremo in finance,

sodeluje pri usposabljanjih za izvajanje policijskih pooblastil pri preiskovanju

kriminalitete,

druge naloge, ki ne pomenijo neposrednega preiskovanja kriminalitete.

Kriminalisti pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev sodelujejo z uniformiranimi

policisti. Ti lahko zaradi stalne prisotnosti ob prijavi oziroma ugotovitvi kaznivega

dejanja takoj ukrepajo in raziščejo laţja kazniva dejanja. Teţje oblike kriminalitete, ki

zahtevajo posebna preiskovalna znanja in tehnično opremo, obravnavajo kriminalisti.

Delavci kriminalistične policije niso uniformirani, v posebnih primerih pa oblečejo

prepoznavne anorake z napisom "POLICIJA".

28

Zaradi specializacije dela in poznavanja lokalne problematike delujejo znotraj

posameznih policijskih postaj tudi lokalne kriminalistične skupine, predvsem v

urbanih območjih. Za nadzor nad kriminalno bolj ogroţenimi predeli pa so na

policijskih upravah organizirane mobilne kriminalistične skupine.

Ţivimo v času, ko kriminal ne pozna ne drţavnih meja ne etničnih razlik. V tem

desetletju je z razpadom vzhodnega bloka kriminal "pljusknil" preko ţelezne zavese

proti Zahodu. Še zlasti to velja za organizirani kriminal, trgovino z oroţjem in mamili

in pranje denarja. Tudi Slovenija se vse pogosteje sooča s tovrstnimi kaznivimi

dejanji, zato ne preseneča, da je boj zoper organizirane zdruţbe, ki se ukvarjajo z

mednarodno kriminalno dejavnostjo, prioritetna naloga kriminalistične policije.

Kriminalistična policija si prizadeva ne samo drţati korak s storilci kaznivih dejanj,

temveč biti korak pred njimi, zato sproti uvaja sodobne preiskovalne metode in

tehnike, ustrezno usposablja in opremlja strokovnjake za najteţje oblike kaznivih

dejanj, izboljšuje kakovost dokazovanja kaznivih dejanj, izpopolnjuje uporabo

posebnih metod in tehnik preiskovanja organizirane kriminalitete, krepi preventivno

delo, poglobljeno spremlja pojavne oblike mladoletniške kriminalitete...

Kriminalistična policija je ustanovila posebne skupine strokovnjakov za boj proti

korupciji in proti računalniškemu kriminalu; tako bo najlaţje spremljala kriminalna

gibanja doma in v svetu in prispevala k izboljšanju preiskanosti kaznivih dejanj, ki je

ţe sedaj ena najboljših v Evropi.

Kriminalistična policija se deli na posamezne sektorje, zadolţene za preiskovanje in

odkrivanje različnih vrst kaznivih dejanj. Kriminalistična policija se tako deli na šest

različnih sektorjev in sicer:

SEKTOR ZA ORGANIZIRANO KRIMINALITETO

SEKTOR ZA SPLOŠNO KRIMINALITETO

SEKTOR ZA GOSPODARSKO KRIMINALITETO

SEKTOR ZA POSEBNE NALOGE

SEKTOR ZA MEDNARODNO POLICIJSKO SODELOVANJE

CENTER ZA KRIMINALISTIČNO ANALITIKO

29

Ker se to delo ukvarja s preiskovanjem, odkrivanjem in preprečevanjem proizvodnje

in prometa s prepovedanimi drogami in se s tem področjem kriminalitete ukvarja

Sektor za organizirano kriminaliteto – oddelek za prepovedane droge predstavljam le

ta sektor, ki pri svojem delu spremlja, analizira in ocenjuje preprečevanje, odkrivanje

in preiskovanje kaznivih dejanj organizirane kriminalitete na območju Republike

Slovenije, načrtuje, organizira, strokovno usmerja in nadzoruje izvajanje nalog

notranjih enot sektorja.

Prav tako skrbi za razvoj in izpopolnjevanje metod, tehnik in taktik dela, za razvoj

dejavnosti in izvajanje ukrepov za učinkovito delovanje policije na svojem delovnem

področju, na policijskih upravah zagotavlja vodenje nalog na svojem delovnem

področju v primerih, ko zahtevnost kriminalističnega preiskovanja presega kadrovske,

strokovne ali tehnične zmogljivosti policijskih uprav oziroma je potrebno usklajeno

delovanje na širšem območju drţave.

Na svojem delovnem področju Sektor zagotavlja strokovno pomoč policijskim

upravam, pripravlja in izvaja programe usposabljanj in izpopolnjevanj na svojem

delovnem področju, načrtuje, koordinira in izvaja aktivnosti za preprečevanje pranja

denarja in zaseg premoţenjske koristi, pridobljene z organizirano kriminaliteto,

zagotavlja zakonito izvrševanje predpisov s svojega delovnega področja, izvaja

strokovni nadzor pri preiskovanju organizirane kriminalitete.

Sektor sodeluje z drugimi pristojnimi drţavnimi organi in zunanjimi institucijami na

svojem delovnem področju, sodeluje v medresorskih delovnih skupinah in

mednarodnih delovnih skupinah na svojem delovnem področju, sodeluje s tujimi

varnostnimi in pravosodnimi organi ter mednarodnimi organizacijami in zagotavlja

izvajanje mednarodnih sporazumov s svojega delovnega področja.

Dolţan je sodelovati pri zbiranju, obdelovanju, posredovanju in hranjenju podatkov v

zbirkah podatkov po 59. členu Zakona o policiji (Zpol) ter drugih predpisih s svojega

delovnega področja, vodstvu generalne policijske uprave zagotavlja podatke za

informiranje drţavnih organov in javnosti o delu, aktualnih varnostnih vprašanjih in

varnostnih razmerah, preventivno deluje na svojem delovnem področju, opravlja

druge naloge na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov ali odredbe predstojnika.

30

Oddelek za prepovedane droge, v sklopu sektorja načrtuje, organizira, usmerja,

nadzoruje ter izvaja naloge pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj na področjih

nedovoljene proizvodnje in trgovine s prepovedanimi drogami naravnega ali

sintetičnega izvora, nedovoljene trgovine s predhodnimi surovinami za proizvodnjo

prepovedanih drog in preiskuje kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami.

3.3 Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kriminalitete

prepovedanih drog

Kriminaliteta prepovedanih drog se nanaša na nedovoljeno proizvodnjo in promet

oziroma preprodajo teh drog. Proizvodnja je lahko naravna torej se nanaša na

gojenje rastlin, iz katerih se pridobivajo prepovedane droge kot to mak, koka, indijska

konoplja in drge ali pa laboratorijska (polsintetično ali sintetično pridobivanje oziroma

proizvodnja prepovedanih drog).

Odrivanje torej zajema iskanje plantaţ3 oziroma pokritih nasadov ter iskanje skritih

laboratorijev, kjer se izdelujejo prepovedane droge iz naravnih ali kemičnih sestavin.

Iskanje plantaţ je v skladu s številnimi mednarodnimi konvencijami in drugimi

pravnimi akti4 prvenstveno naloga preiskovalcev drţav, kjer se proizvodnja in

predelava teh drog odvija.

Iz drţav proizvajalk Daljnega vzhoda poteka tako imenvana heroinska pot na zahod.

Od Turčije preko Bolgarije in drţav bivše Jugoslavije, torej tudi Slovenije, poteka tako

imenovana »balkanska pot« tihotapcev mamil, zlasti heroina, pa tudi hašiša,

katerega velika proizvajalca sta Afganistan in Pakistan. Poleg omenjenih so veliki

proizvajalci hašiša še Libanon in Maroko. Primat v proizvodnji in nedovoljeni trgovini

kokaina imajo še vedno drţave juţne Amerike, kjer rastlina koka uspeva najbolje.

Sintetična mamila (npr. ecstasy, amfitamini in metamfetamini, ipd.) izdelujejo v

3 Največ maka za proizvodnjo opija in njegovih alkaloidov (heriona) pridelajo Azijske drţave

(Afganistan, Pakistan, Burma, Laos, Kambodţa), med evropskimi drţavami pa je pomemben proizvajalec Turčija. 4 Med najpomembnejše sodi prav gotovo Dunajska konvencija zoper nezakonit promet z mamili in

psihotropnimi snovmi, ki je začela veljati leta 1990 in nadgrajuje Enotno konvencijo o mamilih, ki jo je sprejel OZN in je začela veljati leta 1964. Vmes je bila leta 1972 sprejeta tudi Konvencija o psihotropnih substancah. V okviru OZN delje poseben program za pomoč in pripravo (nacionalne) zakonodaje na področju prepovedanih drog: United Nations International Drug Control Program - UNDCP

31

številnih ilegalnih laboratorijih po vsem svetu; od Azije, Evrope (Nizozemska, Poljska,

Nemčija) do Mehike in Zdruţenih drţav Amerike.

Pomembno je spoznanje, da nekatere od omenjenih drţav niso pretirano

zainteresirane za odkrivanje ali uničevanje nasadov nedovoljenih rastlin ali ilegalnih

laboratorijev, saj jim prinašajo velike dobičke, prav tako pa so v številnih

predelovalnih drţavah v sistem organiziranega kriminala vpreti številni vplivni lokalni

in drţavni politiki in celo policija.

Zato ima pri odkrivanju pomembno vlogo Interpol, ki ima v drţavah proizvajalkah

svoje oficirje za zvezo, ki zbirajo informacije o nedovoljeni pridelavi in proizvodnji

prepovedanih drog. Ameriška agencija za omejevanje prepovedanih drog DEA (Drug

Enforcement Administration) pa pošilja v omenjene drţave svoje prikrite

preiskovalce, ki skupaj s tajnimi agenti nekaterih obveščevalnih sluţb zbirajo

informacije in preprečujejo ilegalen izvoz prepovedanih drog v ZDA in raskrivajo

nedovoljeno proizvodnjo.

3.4 Odkrivanje skrivnih laboratorijev in nadzor prekursorjev

Laboratoriji za proizvodnjo mamil niso pravi laboratoriji, temveč so ilegalni laboratoriji,

ki jih proizvajalci uredijo v skritih garaţah, kleteh ali drugih , ponavadi zapuščenih,

objektih. Za izdelavo takšnega laboratorija je potrebno nekaj osnovnega znanja o

kemiji, kar je lahko po načelih kriminalistike eden od osnovnih indicev pri odkrivanju

takšnih proizvajalcev. Aparature v takšnih laboratorijih so marsikdaj precej

improvizirane, kar povečuje moţnost hudih nesreč ali eksplozij takšnih laboratorijev.

Proizvajalci za proizvodnjo nedovoljenih mamil potrebujejo tudi posebne vrste

kemikalij, teţava pri odkrivanju ilegalnih laboratorijev pa je v tem, da se omenjene

kemične snovi ne uporabljajo izključno samo za izdelavo prepovedanih drog, temveč

imajo tud široko uporabno vrednost v kemični in farmacevtski industriji (glej tabelo

spodaj).

32

Predhodna sestavina Nezakonita uporaba Zakonita uporaba

Efedrin Proizvodnja metamfetamina Uporaba pri bronhialni

astmi in prehladi

Safrol Sinteza MDMA Izdelava parfumov

Lizergova kislina Sinteza LSD

Tabela 1: Prokurzorji za proizvodnjo prepovedanih drog

Klub temu pa je nadzor nad prometom z omenjenimi snovmi eden od pomembnih

izhodišč preiskovalcev za odrivanje ilegalnih laboratorijev. Skupni imenovalec

nezakonite proizvodnje vseh prepovedanih drog (večine naravnih, predvsem pa

polsintetničnih in sintetičnih drog) je, da so za izdelavo končnega produkta torej

prepovedane droge, nujno potrebne številne kemikalije.

Sestavine potrebne za izdelavo sintetičnh drog ter predelavo naravnih drog

imenujemo predhodne sestavine. V strokovni javnosti se pogosto uporablja tudi

strokovni termin »prokurzorji«. Le-te lahko razvrstimo v dve osnovni skupini in sicer:

Snovi, ki so ključnega pomena za proizvodnjo prepovedanih drog (efedrin,

lizergova kislina, safrol, ipd.)

Razna topila in reagenti, ki niso sestavina končnega proizvoda (etileter,

klorovodikova kislina, ţveplova kislina) se pa uporabljajo kot pomoţne

kemikalije v posameznih fazah proizvodnje

Za vse kemikalije, ki so prisotne v obeh skupinah, je torej pomembno da so na

seznamu snovi, katerih promet je pod posebnim nadzorom. Seveda ni mogoče

nadzirati vsake legalne pošiljke, zato so izdelani posebni indikatorji5, ki so podlaga za

sum, da določena nabava omenjene snovi ne bo namenjena legalni proizvodnji.

Kontrolirajo se torej sumljive pošiljke, katera pošiljka pa je sumljiva pa določajo

5 Takšni indikatorji so npr. navajanje namenov uporabe, za katere kemikalija ni primerna, dobava po

neobičajnih prevoznih poteh ali smereh, gotovinsk plačevanje tudi pri nakupu velikih količin, prevzem večjih količin z lastnim vozilom, naročanje preko oseb ali podjetij, ki do sedaj takih naročil niso izvajala oziroma sestavin niso uporabljala v komercialne namene, naročanje da se velike količine napolnijo v majhne posode, ipd.

33

preiskovalci, katerim so prizvajalci in trgovci s kemikalijami dolţni sporočati podatke o

prometu z omenjenimi snovmi. Gre torej za selektivni monitoring6.

Ker ob nakupu ni mogoče ugotoviti čemu je snov namenjena, preiskovalci spremljajo

pot pošiljke po moţnosti do končnega koristnika (skritega laboratorija). Takšno

skrivno spremljanje pošiljke imenujemo tudi nadzorovana oziroma kontrolirana

pošiljka7.

Ob sumu odkritja ilegalnega laboratorija morajo kriminalisti upoštevati, da bodo tam

našli različne, tudi močno strupene kemikalije, katerih razlitje lahko povzroči

zatrupitve, opekline, poţar, eksplozijo in razjede na koţi. Pravtako so nekatere

kemikalije nestabilne in jih ni mogoče prenašati brez predhodne obdelave. Kriminalist

mora zato vedeti kako jih prepakirati, po kakšnem vrstnem redu lahko odklopi

laboratorijske aparature in naprave (vodo, elektriko) in kakšna zaščitna sredstva

potrebuje ob vstopu. Vse to zahteva od kriminalistov določena znanja iz kemije, v

navedenih primerih pa naj kriminalisti vedno pritegnejo k sodelovanju tudi

skrokovnjake – kemike iz Centra za forenzične preiskave.

3.5 Odkrivanje in preiskovanje drobne trgovine s

prepovedanimi drogami

Trgovina s prepovedanimi drogami je lahko grosistična (veleprodaja) ali

maloprodajna. Grosistična prodaja predstavlja odkup večjih kličin (tudi po več sto

kilogramov) od proizvajalcev in prodajo drobnim trgovcem. Največji del drobne

prodaje predstavljajo tako imenovani ulični prodajalci oziroma »dilerji«, med katerimi

je tudi veliko uţivalcev prepovedanih drog.

6 Forenzični laboratoriji posameznih drţav so razvili posebne računalniške programe za obdelavo

podatkov, ki izhajajo iz kvantitativnih in kvalitativnih analiz vzorcev prepovedanih drog. Na ta način je mogoče med drugim ugotoviti tudi, po kakšnem postopku je bila izdelana droga, kateri prokurzorji so bili uporabljeni pri samem postopku proizvodnje in iz katerega območja droga izvira, kar pa je pomembno zlasti za preiskovanje organiziranih oblik trgovine s prepovedanimi drogami. 7 V Sloveniji so ţe bile zaseţene velike količine enega od prokurzorjev. Slovenija oz. trgovsko podjetje

je nastopalo kot tranziter efedrina, kateri končni koristnik je bil iz Mehike. Zaradi previdnosti so odpremljali kupcu iz našega carinskega skladišča le manjše količine. Skupna točka kupljenega prokurzorja je zadoščala potrebam vse farmacevtske industrije na svetu po tej kemikaliji v zadnjem letu, zato je pritegnila pozornost preiskovalcev. Del količine eferdina je bil kasneje zaseţen v slovenskem carinskem skladišču, drugi dela pa v ilegalnem laboratoriju v Mehiki.

34

V kriminaliteto prepovedanih drog sodi tudi ponarejanje ali prenarejanje zdravniških

receptov za droge, ki se uporabljajo v medicinske namene, ki pa se odkrivajo

podobno kot druge oblike ponarejanja listin, zato jih na tem mestu ne bom posebej

obravnaval.8

Veleprodaja je izključno v rokah organiziranega kriminala, ki mu predstavlja trgovina

s prepovedanimi drogami tudi do 60% vseh dobičkov. Organizirani kriminal se

povezuje v kartelna zdruţenja in tako nadzira ponudbo na ilegalnem trgu. Razpolaga

s svojimi letali, letališči, ladjami, pristanišči in drugo infrastrukturo. Zato je tudi

odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje mogoče le z metodami preiskovanja

organizirane kriminalitete.

Odkrivanje maloprodaje je za kriminaliste nekoliko enostavnejše. Preiskovalci dobijo

zaznave oziroma podatke od zaskrbljenih staršev ali sorodnikov uţivalcev, občanov

iz soseske ali ulice, kjer prihaja do preprodaje in tudi od samih uţivalcev ali

preprodajalcev, ki so bili v »poslu« ogoljufani. Drugi izvor informacij je nadzor mest,

kjer naj bi domnevno prihajalo do preprodajanja ali nadzor oseb torej uţivalcev

oiroma njihove oskrbe z drogami. Poleg tega so izjemno pomemben vir informacij

tudi tako imenovani policijski informatorji, ki kriminalistom pomagajo pridobivati

informacije o krajih in osebah, udeleţenih v nedovoljeno trgovino z mamili.

Prekupčevalcev tako ni teţko odkriti, nekoliko teţje jim je prekupčevanje dokazati.

»Mali dilerji« imajo pri sebi kvečjemu manjše količine prepovedanih drog z

izgovorom, da jih imajo za lastno uporabo. Včasih se tudi izgovarjajo da sumljiva

snov ni droga, kar v današnjem času lahko hitro zavrnemo s preliminarnimi testi, ki

nam pokaţejo, ali gre za nedovoljeno drogo ali ne.

Večje količine droge imajo preprodajalci ponavadi skrite na različnih mestih, običajno

ne v lastnih stanovanjskih prostorih. Nakupovalce opazujejo, neznancem vsaj večina

droge ne prodaja. Zato je s kriminalističnega vidika pomembno, da ugotovimo, kje

ima preprodajalec drogo skrito, oziroma kdaj jo ima pri sebi. To lahko doseţemo z

opazovanjem mest, kjer prihaja do primopredaje blagaain osumljencev

8 Za izdajo zdravniških receptov za droge, ki se uporabljajo v zdravniške namene obstaja posebno

navodilo (pisanje recepta v dvojniku, omejena količina), kar naj bi omejevalo moţnost ponarejanja. Tudi za hrambo teh drog veljajo posebni predpisi, kar v novejšem času onemogoča vlome in tatvine, v preteklosti, ko je bila ponudba heroina še bolj motena, je bila tovrstna kriminaliteta pogostejša.

35

(preprodajalcev), kam domnevno hodijo iskat naročeno drogo (v skrito garaţo, klet,

vikend, osebno vozilo, drevesno votlino, podzemno jamo, ipd.).

Zelo pomembno je tudi opazovanje uţivalcev, ki lahko nastopijo v dokaznem

postopku kot priče. Ker pa uţivalci niso zainteresirani, da izgubijo svojega

dobavitelja, neredko se bojijo tudi posledic maščevanja, ne smemo graditi kazenske

ovadbe na osebnih dokazih. Podatke moramo zato vedno kombinirati s podatki

pridobljenimi od policijskih informatorjev in z drugimi informacijami (npr. podatki, do

katerih smo prišli pri preiskovanju drugih kaznivih dejanj, hišnih in osebnih

preiskavah, pregledih osebnih vozil in sumljivih pošiljk, ipd.).

Na podlagi analize zbranih obvestil in podatkov ocenimo, da bomo s hišnimi in

osebnimi preiskavami, ob ţe zbranih podatkih prišli do dovolj dokazov zoper

osumljenca oziroma običajno več osumljencev, se odločimo za aretacije, pred tem pa

si priskbimo naloge za hišne in osebne preiskave9.

Pri hišnih in osebnih preiskavah iščemo skrite droge, pripomočke za tehtanje,

pakiranje, predmete ki izvirajo domnevno iz drugih kaznivih dejanj in s katerimi so

kupci plačali nakup droge, denar, ki domnevno predstavlja kupnino, zapiske iz

beleţk, blokov, koledarjev o dobavljenih in nedobavljenih količinah droge, dolgovih

kupcev, naslovi in telefonske številke domnevnih prodajalcev in kupcev, podatke o

domnevnih soudeleţencih (kurirjih, prevoznikih, financerjih), pisma, poštne ali bančne

dokumente o finančnih transakcijah in podobno.

Ali spadajo najdene sumljive snovi spadajo med prepovedane droge, ugotovijo

kriminalistično-tehnične preiskave. Kadar se opravlja hišna preiskava zaradi suma

nudenja prostorov za uţivanje prepovedanih drog, se zaseţejo tudi vsi pripomočki

kot so razne pipe za kajenje, gorilniki, ţličke, injekcijske igle, elastike za

prevezovanje ţil in podobno, ki kaţejo na uţivanje prepovedanih drog. Lahko se

zaseţejo tudi sledovi pepela, tekočine v kateri naj bi bila prepovedana droga, tudi

fotografije ali videoposnetki skupinskega uţivanja drog. Zato je pomembno, da

pridejo kriminalisti v direktni stik z osumljenci oziroma v njihove prostore s pretvezo,

da jih presenetijo in jim preprečijo moţnost uničenja inkriminiranih drog.

9 Več o hišnih preiskavah v Griljc, 2006 - Preiskava stanovanja in drugih prostorov.

36

Materialne dokaze kombiniramo z osebnimi dokazi kupcev oziroma uţivalcev.

Preprodajalec se pogosto izgovarja, da je bila najdena droga namenjena osebnim

potrebam.10 Takšen »zagovor« je mogoče izpodbijati z izjavami kupcev,

ugotavljanjem kakšne prihodke je imel in jih je lahko namenil nakupu za lastne

potrebe, listinami ki kaţejo na prodajo v preteklosti, sledov (vbodov, pipe za kajenje)

o preteklem uţivanju drog in podobno.

3.6 Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje organizirane

trgovine s prepovedanimi drogami

Odkrivanje in preiskovanje ter dokazovanje organizirane trgovine s prepovedanimi

drogami poteka po metodoloških napotilih za preiskovanje organizirane kriminalitete.

To pomeni, da mora biti preiskovanje usmerjeno v ugotavljanje strukture kriminalne

zdruţbe ter dokazovanje vloge posameznika v tej strukturi. To je velikokrat moţno le

ob uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov. 11 Prikriti preiskovalni ukrepi in pogoji za

njihovo uporabo so od leta 2005 natančno opredeljeni samo v Zakonu o kazenskem

postopku.Nekatere od teh ukrepov odreja drţavni toţilec oziroma preiskovalni sodnik

na njegov predlog. Prav tako je predpogoj za kakršno koli uspešno preiskovanje

mednarodno policijsko sodelovanje, ki poteka preko Interpola ali bilateralnega

sodelovanja posameznih policij.

Do osnovnih informacij o sumu organizirane trgovine s prepovedanimi drogami pride

policija neredko na podlagi podatkov iz preiskav »drobne« prodaje, ko na njeni

podlagi pridemo do podatkov o dobaviteljih uličnih preprodajalcev oziroma dilerjev.

Prav tako lahko pridemo do uporabnih podatkov s pomočjo policijskih informatorjev,

ki jih skušamo vriniti kar najbliţje jedru oziroma vrhuorganizirane kriminalne zdruţbe.

Upoštevati je potrebno, da je proizvodnja, transport in prodaja nedovoljenih drog

zahteva močno logistiko: ustrezne kemikalije, aparature, prostore za proizvodnjo,

skladiščne prostore, transportna sredstva s posebej prilagojenimi skrivališči in

podobno. Vse to so točke, kamor preiskovalci poskušajo vriniti informatorja. Tretji

izvor informacij pa so lahko podatki o sumljivih finančnih transakcijah, ko poskušajo

10

Kar dejansko pomeni, da ne gre za sum storitve kaznivega dejanja temveč le prekršek. 11

Prikriti preiskovalni od leta 2005 določa le Zakon o kazenskem postopku.

37

preprodajalci spraviti dobičke iz ilegalne trgovine s prepovedanimi drogami v legalni

finančni trg. Na omenjenih informacijah sloni strategija preprečevanja pranja denarja,

ki največ prihaja prav iz tovrstne trgovine.

Podatke iz omenjenih izvorov je potrebno zbirati sistematično, načrtno in kar se da

najbolj prikrito. Ker gre za mnoţico podatkov, je potrebno predhodno oblikovati

ustrezne podatkovne baze. Na osnovi analize omenjenih podatkov lahko skiciramo

ogrodje kriminalne zdruţbe, predvsem pa nam sluţi kot osnova za načrtovanje

operativne (analitične) obdelave, to je načrtnega in sistematičnega zbiranja podatkov

o delovanju zaznane organizirane kriminalne skupine. Pomemben del informacij se

zbere s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov. Običajno se drţavnemu toţilcu

predlaga kombinacija različnih ukrepov:

Opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje;

Tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje (oboje v kombinaciji s

prisluškovanjem in snemanjem pogovorov ob privolitvi omenjenih oseb);

Nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, izjemoma tudi

prisluškovanje v tujem stanovanju ali tujih prostorih;

Kontrola pisem in drugih pošiljk;

Kontrola računalniških ali telekomunikacijskih sistemov.

Pri načrtovanju teh ukrepov je potrebno upoštevati, da je mogoče večino omenjenih

ukrepov izvajati le določen čas, ob tem pa na začetku običajno še ne vemo za vse

udeleţence in njihove aktivnosti. Zato je nujno potrebno, da se odločimo za predlog o

izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov šele po temeljiti oceni zbranih podatkov tako

z vidika ali zajemamo dovolj pomembne člane oziroma njigove aktivnosti kot tudi, ali

je čas za aktiviranje primeren (ali morda niso pomembni člani organizirane kriminalne

zdruţbe odsotni in s tem izven dosega nadzora). Smiselno je, da proučimo moţnost

zaporedne uporabe posameznih ukrepov, s čimer lahko podaljšamo čas prikritega

zbiranja relevantnih obvestil, če se izkaţe, da zbrani podatki oziroma dokazi ne

zadoščajo za vloţitev kazenske ovadbe proti pomembnim članom kriminalne

zdruţbe.

Operativna obdelava se običajno zaključi z navideznim odkupom, tako se imenuje

preiskovalni ukrep, ki ga odobri sodišče oziroma preiskovalni sodnik, v

kriminalističnem ţargonu pa se omenjeni ukrep izvaja v okviru tako imenovane

38

zaključne akcije oziroma realizacije.12 Bistvo omenjenega ukrepa je, da se

preprodajalce prime v trenutku, ko kriminalisti zagotovo vedo, da imajo preprodajalci

pri sebi večjo količino droge, namenjeno prodaji. Po moţnosti se policija vmeša tisti

trenutek, ko se odvija predaja blaga (navideznemu) kupcu. Temu sledijo aretacije

osumljencev, zaseg droge ter osebne in hišne preiskave.

Ker navideznega odkupa oziroma zaključne realizacije ni mogoče načrtovati brez

prikritega sodelacva policije ali prikritega delavca (kriminalista pod krinko), mora načrt

obvezno zajemati rešitve, kako se bzaščitilo (umaknilo, nadomestilo, jim omogočilo

pobeg idr) omenjene osebe. Če nimamo zanesljivih rešitev, ne smemo predlagati

takšnega ukrepa (realizacije navideznega odkupa), ker bi s tem lahko ogrozili

ţivljenje vpletenih. Če so posamezniki iz kriminalne zdruţbe v tujini, moramo k

preiskovanju pritegniji tudi tuje policije, ali pa take osebe pod pretvezo pritegniti

domov. Prav zaradi omenjenih in podobnih okoliščin lahko traja operativna obdelava

organizirane kriminalne zdruţbe tudi več let, pri čemer so lahko v preiskovanje

vključene policije številnih tujih drţav. Oglejmo si primer kompleksnosti preiskovanja

organizirane kriminalitete:

Na osnovi informacij, ki so jih kriminalistom posredovali lokalni preprodajalci, je

policija sredi leta 1998 prišla do podatka, da naj bi preprodajalci nabavljali večje

količine droge (heroina) od nekega »Bekija«, vendar ga še nihče ni videl, saj deluje le

preko mobilnega telefona in kurirjev. S spremljenjem preprodajalcev so prišli do

podatka, da bi to lahko bil lastnik neke agencije, albanskega rodu. Kasnejša

preverjanja so pokazala, da poslovanje agencije ne prinaša dobička (tam je bila

zaposlena tudi njegova žena), kljub temu lastnik pogosto razpolaga z večjimi

količinami denarja v gotovini, pogosto potuje v tujino, pri čemer najema vozila v

izposojevalnicah vozil ali pa potuje z letalom. Opazovanje je pokazalo, da se

zakonca pogosto zadržujeta v krogu oseb, ki so v policijskih evidencah zabeležene

kot preprodajalci drog. Po pol leta so kriminalisti identificirali sedem kupcev, ki so

12

Podrobnosti načrtovanja prikritih preiskovalnih ukrepov so opredeljene v internih in zaupnih navodilih preiskovalcev. Ta so seveda označena z oznako tajnosti in s tem nedostopne nepooblašenim osebam.Prav zato tudi poimenovanje posametnih ukrepov v kriminalistični literaturi ni enotno. Podrobneje o vsebini operativne obdelave, operativne oz. taktične realizacije in drugih pojmih metodike preiskovanja organizirane kriminalitete glej npr. Modly, 2002. Slovenska policija je omenjene metode opredelila na osnovi prakse ameriške agencije za boj s prepovedanimi drogami DEA.

39

nabavljeno drogo nabavili pri Bekiju. To so ugotovili na podlagi identifikacije klicnih

številk, preko katerih je osumljenec sporočal, kam je potrebno dostaviti denar in kje

se bo kasneje nahajala droga. Nikoli ni prišlo do direktne primopredaje. Nadalje so

kriminalisti ugotovili, da je osumljenec večkrat potoval z letalom v Makedonijo in

Bolgarija ter nato s trajektom v Albanijo. Kriminalisti so nato operativno pokrivali

domnevno največjega lokalnega preprodajalca, D.Z., ki je nabavljal drogo pri Bekiju.

Dvakrat so mu zasegli kupljene količine, zaradi česar je ta zašel v finančne težave.

Tudi dobavitelju je ostal dolžan večji znesek, zato ga je slednji začel izsiljevati in mu

groziti. To je bil razlog, da je bil pripravljen sodelovati s policijo. Beki je spomladi leta

1999 ponudil D.Z., da lahko dolg poravna tako, da prenese določeno količino

količino droge iz tujine v Slovenijo. Slednji je na to pristal in odpotoval v tujino toda v

ciljno državo ni prišel, saj ni imel veljavne vize. Slovenski kriminalisti so medtem

predlagali že predlagali izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Tako so ugotovili, da

Beki in žena ali njun najožji sodelavec odpotujeta v tujino po predhodnem dogovoru s

kurirjem oziroma prevoznikom. Tega napotita na določeno mesto in mu uredita vse

potrebno za prevoz, sama droge nikoli ne prenašata. Identificirana sta bila še dva

sodelvaca Bekija. Hkrati so ugotovili tudi, da je eden od preprodajalcev osumljenca

opozoril, da policija zbira podatke o njem. Zato Beki ni bil več pripravljen za prodajo

večjih količin v Sloveniji. Izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov so zato prekinili.

Jeseni istega leta so kriminalisti našli način, kako vriniti v združbo tujega sodelavca,

ki je bil pripravljen prevzeti ponujane količine droge v tujini. Istočasno je tudiBekijev

najtesnejši sodelavec ponudil enemu izmed večjih odjemalcev v nakup večjo

količinodroge s prevzemom v tujini. Zopet so bili predlagani prikriti preiskovalni

ukrepi, toda do primopredaje droge ni prišlo, saj so dobavitelji (poleg Bekija še dve

osebi iz balkanskih držav) zahtevali izročitev kupnine v eni od sosednjih držav,

predajo droge pa v drugi. To so fiktivni kupci zavrnili. Od prvih informacij je preteklo

že skoraj dve leti. Stiki so ostali in Bekijev sodelavec je ponudil tajnemu policijskemu

sodelavcu možnost, da mu proda večjo količino droge s plačilom v Sloveniji in

prevzemom v tujini, če kupi pred tem vsaj pol kilograma droge. Tajni sodelavec se je

najprej strinjal, pokazal, da ima potreben denar, toda cena je bila zanj nesprejemljiva,

glede na ceno, ki je bila ponujena za večjo količino. Akcija je bila znova prekinjena.

Tajni sodelavec je na naslednje sestanke pripeljal svojega »šefa«, drugega tajnega

sodelvca policije, ki je nastopil odločno in povedal, da je pripravljen na takojšen

nakup omenjene količine, sicer pa izstopa od nadaljnega dogovarjanja. Drogo je bil

40

pripravljen prevzeti nekje na meji med Slovenijo in sosednjo državo. Dobavitelji so na

to pristali. Med primopredajo so bili prijeti štirje preprodajalci, dva pa naknadno, saj je

bilo na podlagi kontrole telefonskih pogovorov ugotovljeno, da sta dajala navodila

Bekiju in sodelavcem kako naj potekajo pogajanja, oziroma sta kasneje drogo tudi

pripeljala v Slovenijo. Akcija je trajala več kot tri lta, pri zbiranju informacij pa so

sodelovale policije petih držav.

Ţe ob načrtovanju zaključne realizacije moramo načrtovati tudi ekipe za opravljanje

hišnih in osebnih preiskav, s katerimi moramo pričeti istočasno, takoj po aretacijah.

Iščemo prepovedane droge, embalaţo v katero je bila domnevno zapakirana,

transportno dokumentacijo, špedicijsko dokumentacijo, podatke o korespondenci

vpletenih oseb (telefonski klici, elektronska pošts, pisma, faksi idr), podatke o

bančnih in drugih finančnih transakcijah,nakupih vrednostnih papirjev, nakupih

nepremičnin, investicijskih načrtih, zapise v raznih beleţkah, podatke o davčnih

svetovalcih, potovanjih v tujino, stikih z osebami, ki bi utegnile pripadati organizirani

kriminalni zdruţbi in podobno. Pripravljene morajo biti tudi določene rezervne ekipe,

če se med hišno preiskavo pokaţe, da je potrebno preiskati do takrat še neznane

objekte.

Zaseţene predmete, blago in listine so predmet kriminalistično-tehničnih preiskav

(prepovedane droge, skrivališča, embalaţa) in poizvedovanj policije in drugih

nadzornih mehanizmov. Pri preiskovanju teh kaznivih dejanjih policija po navadi

sodeluje s carinsko upravo RS, davčno upravo RS, uradom za preprečevanje pranja

denarja idr. Ti drţavni organi preverjajo sumljive finančne transakcije preko mreţe

podobnih institucij v tujini. Nadaljna preiskava pa običajno poteka v sodelovanju s

policijo. Koristna je tudi izmenjava relevantnih informacij z domačimi, kot tujimi

obveščevalno-varnostnimi sluţbami, saj se trgovina z mamili pogoso povezuje s

trgovino s prepovedanim oroţjem, ponarejanjem denarja in drugimi oblikami

organizirane kriminalne dejavnosti.

Dokazovanje temelji na podatkih pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, zato

obramba ne more temeljiti na zanikanju vpletenosti, vsaj kar zadeva prekupčevalce,

ki so bili zaloteni pri preprodajanju. Običajno se usmeri v izpodbijanje formalnih

pogojev za uporabo teh prikritih ukrepov; da so se izvajali izven teritorjalnih in

41

časovnih okvirov, zlasti pa, da so tajni sodelavci sami izzvali kriminalno aktivnost.13

Na omenjeno obliko obrambe morajo računati načrtovalci preiskovanja pa tudi

drţavni toţilec, ki usmerja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov oziroma celoten

predkazenski postopek, zlasti pa delo prikritih preiskovalcev. Pomemben sestavni del

dokaznega postopka je tudi zaščita (ogroţenih) prič, za katere obstajajo zakonsko

regulirani posebni programi varovanja.

13

Več o policijski provokaciji glej Klemenčič, 2004

42

4. Pregled stanja v Republiki Sloveniji

Problematika na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji narašča, tako kot

drugod po svetu. Število kaznivih dejanj in prekrškov s področja prepovedanih drog

in jih so določeni v skladu s formalno pravno zakonodajo Republike Slovenije,

narašča, prepovedanih drog pa se zaseţe vsako leto več. Izrazita problematika se

pojavlja v primerih čezmernih odmerekov prepovedane droge14, saj se število smrtnih

primerov, zaradi uţivanja prepovedanih drog, povečuje. Zaskrbljujoče je stanje med

mladoletniki, saj je vse več podatkov, da so ţe na osnovnih šolah ali v neposredni

bliţini odvija trgovina s prepovedanimi drogami. Povečuje se tudi problematika

sekundarnega kriminala, ki se pri nas odraţa predvsem v nasilnih dejanjih, ropih

menjalnic, goljufijah ter pranju denarja.

V anketah, ki so bile opravljene v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnih v

okviru raziskave »Kakovost storitve vzdrţevalnega metadonskega programa«15 je

bilo ugotovljeno, da je pred 15. letom pričelo jemati prepovedano drogo kar 40%

mladostnikov, do 18. leta pa več kot 80%. Povprečna starost začetka jemanja je bila

16.5 let, le nekoliko niţja pri dekletih. Kar 78% jih je pričelo z marihuano, ki so jo

povprečno jemali 4 leta, preden so pričeli s heroinom. Glede na količino zaseţene

droge in število kriminalnih dejanj v zvezi z drogami smemo zaključiti, da je srednja

ocena o številu zasvojenih s prepovedanimi drogami v Sloveniji okoli 5000. Večinski

deleţ pri tem številu zajema heroinske zasvojence. Sicer pa je število kaznivih dejanj

s tega področja v zadnjih desetih letih konstantno, in sicer med 4000 in 5000 na leto.

Tudi organizirana kriminaliteta se je po letu 1991 močno razširila, najbolj razvita

panoga, s katero se ukvarja, pa je trgovina s prepovedanimi drogami. Omenil sem

ţe, da preko Slovenije poteka t.i. Balkanska pot tihotapcev s prepovedanimi drogami,

ki za transport uporabljajo cestna prevozna sredstva ter pomorsko pot na relaciji

pristanišč Drač in Koper, prihajajo pa predvsem iz Makedonije, Albanije in Turčije.

Vedeti je treba, da je po osamosvojitveni vojni v Sloveniji prišlo obdobje vzpostavitve

novih temeljev demokratične drţave in to je nedvomno eden od vzrokov za pojav in

14

Tako imenovani »overdose« 15

Ţigon, 1998

43

zakoreninjenje organizirane kriminalitete, ki s strani javnosti še ni opaţen v zadostni

meri.

Ob ustanavljanju nove drţave smo sprejemali tudi novo zakonodajo, katere

nedosledno integracijo predvsem na področja sodstva in policije pa so znali izkoristiti

tudi pripadniki organiziranih kriminalnih zdruţb. Zaradi političnih razmer je prišlo tudi

do hitrega naraščanja brezposelnosti, nenadzorovanega lastninjenja drţavnega in

druţbenega premoţenja, kar pa je pripeljalo do velikih socialnih razlik.16 Vse to je

pripeljalo do organizirane kriminalitete. In če tu omenim še delovanje policije –

policija je zaznala organizirano kriminaliteto in v okviru svojih zmoţnosti in pooblastili

tudi reagirala, vendar so se v začetku pojavljale razne teţave zaradi neustrezne

zakonodaje. Teţave so se pojavljale tudi v sodstvu. Sčasoma pa so se zadeve

uredile tako na področju zakonodaje, kot tudi v sodstvu, saj nova kazenska

zakonodaja pozna teme in novosti, ki jih pozna tudi sodobno evropsko pravo

(goljufije, pranje denarja, hudodelsko zdruţevanje, nedovoljena trgovina z drogo,

nedovoljena trgovina z oroţjem, idr.).

4.1 Statistični podatki

Statistični podatki so pri ugotavljanju kvalitete in kvantitete dela policije precej

pomembni. Zato policija vsako leto poroča zainteresiranemu krogu ljudi določene

statistične podakte, ki predstavljajo kaj je policija delala skozi leto. Za namen tega

dela bo dovolj le pregled kaznivih dejanj, ki so po oceni policije posledica

organizirane kriminalne dejavnosti seveda pa bodo zajeti tudi podatki o kaznivih

dejanjih na področju prepovedanih drog.

Vsi navedeni podatki so iz uradnih evidenc policije in letnih ali polletnih poročil o delu

slovenske policije. V pregledu so zajeti podatki o kaznivih dejanjih in vrstah

zaseţenih prepovedanih drog za časovno obdobje od leta 2000 do prvega polletja

leta 2007.

16

Na eni strani brezposelni s socialno denarno pomočjo ali nizkim nadomestilom za brezposelnost, na drugi strani nekontrolirano pridobivanje druţbenega in drţavnega premoţenja in posledično nekontrolirano bogatenje

44

V letu 2001 je bilo po presoji policistov 924 (898)17 kaznivih dejanj ali 1,2 % (1,3 %)

vseh obravnavanih kaznivih dejanj posledica organizirane kriminalne dejavnosti.

Na porast tovrstne kriminalitete je najbolj vplivalo učinkovitejše delo policije, zlasti pri

odkrivanju in preprečevanju tihotapljenja prepovedanih drog.

V boju proti organiziranemu kriminalu se je okrepilo neposredno sodelovanje z

drţavnim toţilstvom. Drţavni toţilci so se vključevali v dejavnosti, s katerimi je policija

na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov spremljala pripadnike organiziranih

kriminalnih skupin.

Povečana zloraba prepovedanih drog se je v letu 2001 odraţala tudi na različnih

področjih kriminalitete, prometne varnosti, javnega reda idr. Policija je obravnavala

1.537 (1.370) ali 12,2 % več kaznivih dejanj omogočanja uţivanja mamil in

nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili ter 4.352 (3.433) ali 26,8 % več

prekrškov po zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. V letu 2001

je bila največkrat odkrita zloraba marihuane, heroina in ecstasyja. Količina vseh

zaseţenih prepovedanih drog je bila manjša kot leto prej, ker je bilo med sicer

številnejšimi primeri zasegov manj zasegov večjih količin prepovedanih drog. Večje

količine prepovedanih drog so odkrili cariniki na mejnem prehodu Obreţje in v luki

Koper. Zaradi posledic uţivanja prepovedanih drog je umrlo 18 (12) ljudi.

Tabela 2: Zasežene količine prepovedanih drog v letu 2001

17

V (oklepajih) so prikazani podatki za preteklo koledarsko leto

45

Policija je v letu 2002 obravnavala 551 (924) kaznivih dejanj, ki so bila po presoji

policistov posledica organizirane kriminalne dejavnosti, kar je 40,4 % manj kot leto

prej. Statistični upad kaznivih dejanj je predvsem posledica doslednejšega

upoštevanja kriterijev za identificiranje organizirane kriminalitete v skladu z

Europolovo definicijo.

Na področju prepovedanih drog je policija obravnavala 1.534 (1.537) kaznivih

dejanj zlorabe prepovedanih drog. Obseg evidentirane kriminalitete je ostal na enaki

ravni kot prejšnje leto, s čimer je bil prekinjen desetletni razvoj njenega naraščanja.

Obravnavala je nekoliko več osumljencev (porast s 1.681 na 1.715) in manj

organiziranih kaznivih dejanj (upad z 253 na 203), ki so predstavljala več kot tretjino

celotne organizirane kriminalitete. Policija je v sodelovanju s carino zasegla večje

količine prepovedanih drog kot leto prej. Povečalo se je tudi število mrtvih zaradi

uţivanja prepovedanih drog in sicer na 20 (18).

Tabela 3: Zasežene količine prepovedanih drog v letu 2002

46

V letu 2003 je bilo obravnavanih 388 (551) kaznivih dejanj, za katera je policija

ugotovila, da so posledica organizirane kriminalne dejavnosti, kar je 29,6 % manj

kot leto prej. Statistični upad je posledica prilagoditve policijskega dela, ustreznih

priročnikov in računalniške aplikacije za evidentiranje kaznivih dejanj ostrejšim

kriterijem za identificiranje organizirane kriminalitete.

Na področju prepovedanih drog je policija obravnavala 775 (1.164) ali 33,4 % manj

kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, od katerih je bilo 124

(194) ali 16,0 % (16,6) % posledica organizirane kriminalne dejavnosti. Obravnavala

je tudi 271 (370) ali 26,8 % manj kaznivih dejanj omogočanja uţivanja mamil.

Osumljenci kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog so bili ovadeni 1.167-krat

(1.715-krat). Obravnavanih je bilo tudi 3.744 (4.245) ali 11,8 % manj kršitev zakona o

prometu s prepovedanimi drogami. Upad kaznivih ravnanj v zvezi s prepovedanimi

drogami ni posledica zmanjšanja njihove ponudbe na ilegalnem trgu, temveč

zaostritve zakonskih kriterijev za odrejanje preiskovalnih dejanj policije ter manjše

intenzivnosti dela in nedoslednega izvajanja strategije MNZ RS v boju zoper

prepovedane droge, zaradi česar so bile pripravljene posebne usmeritve za delo

policijskih enot. Policija je v sodelovanju s carino zasegla nekoliko manjše količine

prepovedanih drog kot v letu prej. Zaradi uţivanja prepovedanih drog je umrlo 11

(20) oseb.

Tabela 4: Zasežene količine prepovedanih drog v letu 2003

47

V letu 2004 je bilo obravnavanih 225 (388) kaznivih dejanj, ki so bila po presoji

policistov posledica organizirane kriminalne dejavnosti, kar je 42,0 % manj. Na

statistični upad je vplivalo še doslednejše upoštevanje kriterijev za identificiranje

kaznivih dejanj organizirane kriminalitete kot v prejšnjem letu18.

Na področju prepovedanih drog je policija obravnavala 997 (775) ali 28,7 % več

kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, med katerimi je bilo po

oceni policistov 92 (124) ali 9,2 % (16,0 %) kaznivih dejanj posledica organizirane

kriminalne dejavnosti. Obravnavala je tudi 234 (271) ali 13,7 % manj kaznivih dejanj

omogočanja uţivanja mamil. Policisti so zaradi obeh vrst kaznivih dejanj ovadili

osumljence 1.374-krat (1.167-krat). Obravnavanih je bilo tudi 2.755 (3.744) ali 26,4 %

manj kršitev zakona o prometu s prepovedanimi drogami. Upad odkritih kaznivih

dejanj omogočanja uţivanja mamil in prekrškov zakona o prometu s prepovedanimi

drogami je bil posledica večje učinkovitosti dela policije pri odkrivanju in preiskovanju

kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, s čimer je prispevala k

zmanjševanju njihove ponudbe na ilegalnem trgu.

Tabela 5: Zasežene količine prepovedanih drog v letu 2004

18 Statistični upad je predvsem posledica zahtev po doslednem upoštevanju kriterijev Europola, po katerih morajo

biti za opredelitev organizirane kriminalitete kumulativno izpolnjeni štirje obvezni in najmanj dva od sedmih neobveznih pogojev.

48

Policija je v sodelovanju s carinsko sluţbo večino zaseţenih prepovedanih drog,

predvsem heroina in kokaina, odkrila in zasegla na mejnih prehodih in pri prijetju

oseb, zoper katere je izvajala prikrite preiskovalne ukrepe. Zaradi uţivanja

prepovedanih drog je po policijskih podatkih umrlo kar 22 (11) oseb.

Intenzivnejše delo policije pri odkrivanju organiziranih oblik kriminalitete se je v

letu 2005 odrazilo v večjem številu obravnavanih kaznivih dejanj, ki so bila po presoji

policistov posledica organizirane kriminalne dejavnosti. Obravnavanih je bilo 397

(225) tovrstnih kaznivih dejanjali 76,4 % več kot v prejšnjem letu.

S področja prepovedanih drog se je število obravnavanih kaznivih dejanj povečalo s

1.231 na 1.241 ali za 0,8 %. Policisti so vloţili kazenske ovadbe in poročila v

dopolnitev kazenskih ovadb zoper 11,8 % več osumljencev, kar kaţe na večjo

intenzivnost dela na tem področju. Policiji v sodelovanju s carino pri tem ni uspelo

zaseči tolikšne količine prepovedanih drog kot v prejšnjem letu. Zaradi domnevne

zastrupitve s prepovedanimi drogami je umrlo 29 (22) ljudi.

49

Leta 2006 je bilo na področju organizirane kriminalitete obravnavanih 499 (397)

kaznivih dejanj ali 25,7 % več kot v prejšnjem letu. Najbolj se je spet povečalo število

organiziranih oblik kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.

Število vseh obravnavanih kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog se je

povečalo s 1.241 na 1.794 ali za 44,6 %, kar odraţa večjo intenzivnost dela policije

na tem področju. Policisti so v sodelovanju s cariniki in tujimi varnostnimi organi

zasegli tudi večje količine prepovedanih drog kot v prejšnjem letu. Zaradi domnevne

zastrupitve s prepovedanimi drogami je umrlo 19 (29) ljudi.

Tabela 6: Zasežene količine prepovedanih drog v letu 2006

50

V letu 200719 je bila policijska dejavnost na področju organizirane kriminalitete

usmerjena v odkrivanje kriminalnih zdruţb, ki tihotapijo visoko obdavčljivo blago,

prepovedane droge in ljudi po t. i. balkanski poti. Obravnavanih je bilo 182 (236)

kaznivih dejanj, ki so bila posledica organizirane kriminalne dejavnosti, kar je 22,9 %

manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Najbolj je upadlo število organiziranih

oblik kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter nedovoljene

proizvodnje in prometa z oroţjem in eksplozivom, povečalo pa število organiziranih

oblik kaznivih dejanj velike tatvine in ponarejanja denarja. Razlog za statistični upad

nekaterih tovrstnih kaznivih dejanj je bilo osredotočanje dela predvsem na dobro

organizirane mednarodne kriminalne zdruţbe.

Število vseh obravnavanih kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog se je

zmanjšalo s 924 na 787 ali za 14,8 %. Zaradi domnevne zastrupitve s prepovedanimi

drogami je umrlo 10 (16) ljudi.

Tabela 7: Zasežene količine prepovedanih drog v letu 2007 (prvo polletje)

19

Podatki so za prvo pollletje leta 2007

51

5. Kazensko-pravni pregled zakonodaje v RS

Droge so se uţivale ţe pred našim štetjem, kar dokazujejo mnoga zgodovinska

dejstva. V večini so sluţile za zdravljenje najrazličnejših bolezni predvsem pa pri

verskih obredih. Z razvojem trgovine in prometnih povezav se je pojavila tudi trgovina

z drogami. Zaradi tega je v letu 1909 prišlo do prvega poskusa, da bi področje mamil

nadzirali s pomočjo mednarodnega sodelovanja.

Organizirana je bila prva mednarodna konferenca o prepovedanih drogah, udeleţilo

se jo je trinajst drţav, potekala pa je v Šanghaju. Na temo nadzor nad nezakonitim

trgovanjem s prepovedano drogo je bilo sprejetih kar nekaj konvencij in sicer:

Haška konvencija iz leta 1915,

Mednarodna konvencija o opiju iz leta 1925 (sprejeta v Ţenevi, Švica),

Konvencija o omejevanju proizvodnje in urejanju prodaje prepovedanih drog iz

leta 1931 (sprejeta v Ţenevi, Švica),

Konvencija o preprečevanju nedovoljene trgovine in tihotapljenja z nevarnimi

prepovedanimi drogami iz leta 1936 (sprejeta v Ţenevi, Švica),

Protokol iz leta 1946 (podpisan v Lake Sacscesu, ZDA),

Protokol iz leta 1948 (podpisan v Parizu, Francija),

Protokol o omejevanju in ureditvi gojenja maka ter proizvodnje, trgovine in

uporabe opija iz leta 1953 (podpisan v New Yorku, ZDA),

Enotna konvencija o prepovedanih drogah iz leta 1961 (sprejeta v New Yorku,

ZDA),

Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (sprejeta na Dunaju, Avstrija),

Protokol o spremembi enotne konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1972

(podpisan v Ţenevi, Švica),

Deklaracija o nadzoru nad trgovanjem in zlorabljanjem prepovedanih drog in

psihotropnih snovi iz leta 1984 (sprejeta v New Yorku, ZDA),

Konvencija zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988

(sprejeta na Dunaju, Avstrija).20

20

Povzeto po Ţigon, 2000

52

Slovenija je podpisnica oziroma naslednica številnih konvencij Zdruţenih narodov, ki

jih je podpisala nekdanja SFR Jugoslavija, kot sledi:21

Enotne konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961,

Protokola o spremembah enotne konvencije o prepovedanih drogah iz leta

1972,

Konvencije o psihotropnih substancah iz leta 1971 in

Konvencije zoper nezakonit promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi

snovi iz leta 1988.

Področje prepovedanih drog v Sloveniji urejajo naslednji zakoni:

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami,

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uţivalcev

prepovedanih drog;

Kazenski zakonik,

Zakon o kazenskem postopku,

Zakon o prekrških,

Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog,

in drugi podzakonski akti.

5.1 Kazenske določbe posameznih zakonov

Posest prepovedanih drog brez dovoljenja pristojnega organa je po zakonu o

prekrških prekršek. To pomeni, da je oseba, ki je bila zalotena pri kajenju

prepovedane droge konoplja rastline, storila prekršek, čeprav je predhodno pridobila

prepovedano drogo izključno za lastno uporabo. V tem primeru gre za ugotovljeno

nasprotje z eno temeljnih pravic in sicer za pravico razpolaganja s svojim telesom, ki

govori o tem, da je »uničevanje« svojega telesa z uţivanjem škodljivih substanc

odločitev posameznika. Kljub številnim pomislekom, pa se je potrebno zavedati, da

posameznikova pravica velja samo toliko časa, dokler ne posega v pravice drugega

ali drugih – torej, dokler s prepovedanimi drogami ne trguje, omogoča uţivanje

drugim.

21

Povzeto po Ţigon, 2000

53

Torej posedovanje prepovedanih drog je v Sloveniji z Zakonom o proizvodnji in

prometu s prepovedanimi drogami prepovedano. Gre za prekršek in ne za kaznivo

dejanje. Kdor v nasprotju s predpisi poseduje prepovedano drogo se kaznuje za

prekršek, za katerega je določena denarna ali zaporna kazen do 30 dni.

V primeru, da gre za posest majhne količine prepovedane droge za enkratno

uporabo, pa lahko sodnik za prekrške odredi denarno kazen ali zapor do 5 dni.

Skladno z določbami Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in

Zakona o prekrških se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrška, ki ima v posesti

manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, če prostovoljno

vstopi v program zdravljenja uţivalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene

programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge.

Storilcu prekrška se prepovedane droge odvzamejo brez plačila odškodnine ne glede

na to ali so bile njegova last ali pa jih je imel le v posesti. Izjemoma je posest

konoplje dopušcena s posebnim dovoljenjem. In sicer:

v znanstveno-raziskovalne in učne namene, vendar le z dovoljenjem

Ministrstva za zdravstvo;

za prehrambene in industrijske namene, le na podlagi dovoljenja ministrstva

pristojnega za kmetijstvo.

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog pa določa, da so uţivalci osebe,

ki uporabljajo naravne ali sintetične snovi, katere vplivajo na človekovo telesno in

duševno zdravje in so opredeljene v posebnem zakonu kot nedovoljene droge.

Uporaba oz. uţivanje prepovedanih drog obsega vsakršno jemanje (kajenje,

injiciranje,oralna uporaba idr.) prepovedanih drog.

Obravnava uţivalcev prepovedanih drog zajema zdravljenje ter reševanje socialne

problematike povezane z uţivanjem prepovedanih substanc. Pravni red določa

predvsem informativne, zdravstveno-vzgojne in svetovalne dejavnosti, zdravljenje,

socialno-varstvene storitve in programe za reševanje socialne problematike,

povezane z uţivanjem prepovedanih drog. Te programe izvajajo pristojna ministrstva.

Uţivanje mamil in psihotropnih substanc samo zakonsko ni prepovedano. Glede na

temeljno človekovo pravico do zasebnosti, tega zakon tudi ne more prepovedovati.

54

Ljudje lahko z lastnimi ţivljenji operiramo svobodno, dokler ne posegamo v

zasebnost drugih, škodujemo druţbi kot celoti in drţavi. Daljše in nekontrolirano

jemanje vse večjih količin prepovedanih drog, zloraba, lahko pripelje do hudih

zdravstvenih okvar, socialnih problemov (npr.nezmoţnost produktivega dela,

posledicno brezposelnost), kriminala idr. Vse to šibi kakovost ţivljenja vseh prizadetih

in nenazadnje škodi tudi gospodarstvu.

Zato drţava skrbi za preprečevanje in zmanjševanje prepovedanih drog z ukrepi na

področju vzgoje, izobraţevanja, zdravstvenega in socialnega varstva. Z zdravljenjem

in rehabilitacijo odvisnikov pa poskuša zmanjšati škodo zaradi zlorabe prepvedanih

drog.

Samo uţivanje prepovedanih drog torej zakonsko ni prepovednao. Ni ne kaznivo

dejanje, ne prekršek. Vendar je potrebno upoštevati, da ima uporabnik med

uţivanjem prepovedano drogo še vedno v svoji posesti (npr. do polovice pokajen

zvitek konoplje). Zato ga lahko doleti sankcija za prekršek nedovoljene posesti

manjše količine prepovedanih drog za enkratno uporabo.

Glede na to, da prepovedane droge povzročajo laţje ali teţje oblike odvisnosti, je

potrebno opozoriti na Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da se osebi,

ki je odvisna od katerekoli psihotropne snovi ali mamila (ali alkohola) in je zaradi tega

storila spodaj naštete prekrške, lahko izreče poleg kazni tudi varnostni ukrep

obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (seveda na podlagi izvedenskega

mnenja), če je nevarnost, da bo storilec prekrške ponavljal. Če se taka oseba noče

zdraviti ali se izmika izvrševanju tega varnostnega ukrepa, gre za nov prekršek, ki se

kaznuje z zaporom do 30 dni.

Prepovedana je tudi voţnja pod vplivom mamil in drugih psihotropnih substanc.

Največkrat so vozniki pod vplivom prepovedane droge marihuane. Pod vplivom

tetrahidrokanabinola (THC), ki dokazano zmanjšuje voznikovo sposobnost za voţnjo.

Voznik, ki je pod vplivom prepovedanih mamil tako ne sme voziti vozila v cestnem

prometu niti ga začeti voziti. Kdor krši zgornjo prepoved se kaznuje za prekršek z

denarno ali zaporno kaznijo in s 5-7 kazenskimi točkami.

55

Voznika, za katerega se sumi, da zaradi uţivanja mamil ni več sposoben za voţnjo,

je treba poslati na strokoven zdravstveni pregled (odvzem krvi) zaradi ugotavljanja

prisotnosti prepovedanih substanc v organizmu. Prepovedana mu je nadaljna voţnja

in začasno odvzeto vozniško dovoljenje.

Če voznik, ki je "osumljen pomanjkanja sposobnosti za voţnjo vozila v cestnem

prometu zaradi uţivanja prepovedanih mamil" nadaljuje ali odkloni strokovni

zdravstveni pregled se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo ali kaznijo zapora in z

odvzemom vozniškega dovoljenja (ne glede na število do tedaj doseţenih kazenskih

točk).

V primeru, da voznik pod vplivom mamil povzroči prometno nesrečo, mu preneha

veljati vozniško dovoljenje (ne glede na do tedaj doseţene kazenske točke). Seveda

mu je izrečena tudi denarna ali zaporna kazen in kazenske točke. Med policijskim

ogledom kraja nezgode, je udeleţencem nesreče prepovedano uţivanje konoplje. Če

policist sumi, da je katerikoli udeleţenec nesreče pod vplivom THC, mora zanj

odrediti strokovni zdravstveni pregled.

Kazenski zakonik v 196. in 197. členu opredeljuje kaznivi dejanji »neupravičene

proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami« oz. kakršnega koli »omogočanja

uţivanja prepovedanih drog«. Posebej je omenjeno tudi napeljevanje k uţivanju ali

dajanje mamil in psihotropnih substanc za uporabo ter dajanje na razpolago

prostorov za uţivanje. Ti delikti se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do petih let

zapora. V primeru, da kdo stori kaznivo dejanje v njeni kvalificirani obliki torejje nekdo

omogočal uţivanje prepovedanih drog mladoletniku (oseba do 18 let) se lahko

kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Enaka kazen doleti osebo, ki je to

kaznivo dejanje storila proti več osebam. Poglejmo si ta kazniva dejanja podrobneje.

5.1.1 Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi

drogami

Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami je kaznivo dejanje, ki

ga določa 196. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Navedeni člen

navaja, da sta proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami neupravičena. Vsako

56

kaznivo ravnanje v zvezi s prepovedanimi drogami torej izpolnjuje oba zgoraj opisana

pogoja (proizvodnjo in promet) za kazenski pregon. Kazenski zakonik določa, da je

kaznivo dejanje s prepovedanimi drogami kaznivo dejanje, ker ga je zakon zaradi

njegove nevarnosti določil za kaznivo dejanje, določil znake tega kaznivega dejanja

in kazen zanj.22

5.1.1.1 Izvršitvene oblike kaznivega dejanja

196. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije v prvem odstavku alternativno

določa izvršitvene oblike tega kaznivega dejanja, ki so:

dokončanje tega kaznivega dejanja ni potrebno, da bi bila prepovedana droga

kupcu sploh izročena,

kupovanje, hranjenje in prenašanje prepovedanih drog mora biti izvršeno

zaradi prodaje; v praksi se pogosto pojavljajo problemi pri dokazovanju te

izvršitvene oblike kaznivega dejanja,

posredovanje pri prodaji ali nakupu je storjeno takrat, ko do »posla« ni prišlo

ne glede na vzroke,

… ali kako drugače neupravičeno daje v promet….; zakonodajalec je na ta

način z generalno klavzulo inkriminiral vsako drugo dejavnost, s katero se

prepovedane droge dajejo v promet – npr. blagovna menjava, dajanje

prepovedanih drog drugi osebi v uporabo s tem, da jih bo druga oseba

pozneje vrnila v isti količini in obliki ter tudi pogosto brezplačno dajanje

prepovedanih drog z namenom pridobivanja novih kupcev23.

V kazenskem zakoniku ni opredeljena količina prepovedane droge, ki bi bila

postavljena kot meja za obstoj kaznivega dejanja – pomeni, da lahko tudi najmanjša

količina prepovedane droge zadostuje, da se kot predmet kaznivega dejanja smatra

prepovedana droga. V praksi je znano, da so posamezniki, ki izvršujejo tovrstna

kazniva dejanja, previdni. S seboj nosijo minimalno število odmerkov manjše količine

prepovedane droge, za katere vedno trdijo, da jih imajo pri sebi zaradi lastne

uporabe. Pomembno dejstvo je, da nakup prepovedane droge za lastno uporabo

22

Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 - popr.), 23/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-226/95, 40/2004, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/2006 Odl.US: U-I-192/04-16) 23

Prav tam

57

oziroma potrošnjo ni kaznivo dejanje, pač pa samo prekršek zaradi nedovoljene

posesti prepovedane droge.

V praksi to pomeni, da je potrebno v vsakem konkretnem primeru oceniti ali je šlo za

nakup zaradi lastne uporabe oziroma potrošnje ali pa je bil nakup izveden zaradi

nadaljnje prodaje. Za prodajo zadošča ţe enkratno ravnanje storilca, pri ponudbi za

prodajo pa gre za neko vrsto poskusa preprodaje. Za izvršitveno obliko prenašanja

prepovedanih drog pa velja, da se lahko izvrši znotraj ozemlja Republike Slovenije ali

preko njenih meja. Pri tem zadostuje, da je storilec prepovedane droge prenašal,

čeprav jih ni imel namena prodati ravno v Republiki Sloveniji. S tem je inkriminiran

tudi uvoz in izvoz prepovedanih drog. Pri tem je pomembno, da mora pri storilcu

obstajati zavest, da gre za substanco ali preparat, ki je razglašen za prepovedano

drogo in katera vrsta prepovedane droge je to.24

5.1.1.2 Združevanje oseb

Kvalificirani obliki, ki sta navedeni v 2. odstavku 196. člena Kazenskega zakonika

Republike Slovenije, opredeljujeta oziroma inkriminirata primere kadar:

kaznivo dejanje stori več oseb, ki so se zdruţile za izvrševanje opisanega

kaznivega dejanja,

storilec opisanega kaznivega dejanja organizira mreţo prekupčevalcev ali

posrednikov25.

Po prevladujočem mnenju pravne teorije za zdruţitev več oseb zadostuje, če se

zdruţita dve osebi, in če ti dve osebi izvršita oziroma poskušata izvršiti več kot eno

kaznivo dejanje na podlagi njunega dogovora. Ne zadostuje pa, če sta se ti dve osebi

(ali več oseb) zdruţili za izvršitev enega samega kaznivega dejanja. Kazenski

zakonik namreč pravi, da se morajo zdruţiti za izvrševanje takih dejanj – torej

govorimo o mnoţini.26

24

Odzič, 2005 25

Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 - popr.), 23/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-226/95, 40/2004, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/2006 Odl.US: U-I-192/04-16) 26

Odzič, 2005

58

5.1.1.3 Oprema, material in prehodne sestavine

V 3. odstavku 196. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije zakonodajalec ni

neposredno omenjal prepovedane droge kot take, slednji odstavek namreč govori o

opremi, materialu in predhodnih sestavinah, katere so namenjene za proizvodnjo

prepovedanih drog. Poudariti je potrebno, da je v dikciji 3. odstavka, »kdor brez

pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali prehodne

sestavine«, poseben pomen besedne zveze »brez pooblastila«. Opisana dikcija nam

pove, da se s pooblastilom lahko tudi legalno izvaja promet s predhodnimi

sestavinami, opremo ali materialom. Kot primer lahko navedem, da se predhodna

sestavina efedrin zakonito uporablja pri bronhialni astmi in prehladih, nezakonito pa

pri proizvodnji metamfetamina ali predhodna sestavina safrol pri zakoniti uporabi za

izdelavo parfumov ter pri nezakoniti uporabi za sintezo MDMA oziroma ecstasy-ja.27

5.1.2 Omogočanje uživanja prepovedanih drog

Kaznivo dejanje Omogočanje uţivanja prepovedanih drog iz 1. odstavka 197. Člena

Kazenskega zakonika Republike Slovenije izvrši:

kdor drugega napelje k uţivanju drog,

kdor da drugemu prepovedane droge, da jih uţiva on ali kdo drugi,

kdor da na razpolago prostore za uţivanje prepovedanih drog,

kdor kako drugače omogoči drugemu, da uţiva prepovedane droge.28

Kdor stori napeljevanje k uţivanju prepovedanih ali daje drugim prepovedane droge

pomeni vsako ravnanje storilca s ciljem, da bi drugo osebo prepričal, da se odloči za

uporabo prepovedanih drog – v tem primeru je brezplačno in ni storjeno z namenom

dajati prepovedane droge v promet (196. člen Kazenskega zakonika Republike

Slovenije).

27

Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 - popr.), 23/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-226/95, 40/2004, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/2006 Odl.US: U-I-192/04-16) 28

Prav tam

59

Prostori, ki jih storilec da na razpolago, so lahko stanovanjska hiša, stanovanje ali

kakršnikoli drugi zaprti prostori, ki jih storilec uporablja. Izvršitveno dejanje je

dokončano, ko se prostor da na razpolago, pri tem pa ni pomembno, da bi bil prostor

kasneje tudi dejansko izkoriščen za uţivanje prepovedanih drog. In še zadnja alinea,

ki govori o tem, da nekdo drugače omogoči drugemu, da uţiva prepovedane droge –

gre za primere, ko nekdo da drugemu v uporabo pribor za uţivanje z namenom, da

jih drugi dejansko uporabi za uţivanje prepovedanih drog.

2. odstavek 197. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije določa kvalificirani

obliki tega kaznivega dejanja in sicer, »če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno

proti mladoletniku ali proti več osebam«.29

29

Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 - popr.), 23/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-226/95, 40/2004, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/2006 Odl.US: U-I-192/04-16)

60

6. Literatura

Dobovšek, B. (1997). Organizirani kriminal. Ljubljana, Unigraf

Dvoršek, A. (1993). Organizirani kriminal – problem policije pri prehodu v 21. stoletje.

Ljubljana, VŠNZ, str 107.

Dvoršek, A. (2003). Kriminalistična metodika. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna

šola.

Griljc, J. (2006). Preiskava stanovanja in drugih prostorov – analiza prakse in odprta

vprašanja. Ljubljana, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

Hvalec, E. (2000). Mamila in psihotropne snovi 1/1998. Ljubljana MNZ, str. 7.

Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)

Klemenčič, G. (2002). Vaše pravice v policijskih postopkih. Ljubljana, Pasadena;

Klemeničič, G. (2004). Policijska provokacija in korupcijska kazniva dejanja. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve, GPU – UKP Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve –

Policija.

Košir, M., M. Vrančič, T. Hasovič (1998). Mamila in psihotropne snovi. Ljubljana,

Ministrstvo za notranje zadeve, Bilten 1.

Letno poročilo o delu policije za leto 2003 (2004). Ljubljana, Ministrstvo za notranje

zadeve - Policija;

Letno poročilo o delu policije za leto 2004 (2005). Ljubljana, Ministrstvo za notranje

zadeve - Policija;

Letno poročilo o delu policije za leto 2005 (2006). Ljubljana, Ministrstvo za notranje

zadeve - Policija;

Letno poročilo o delu policije za leto 2006 (2007). Ljubljana, Ministrstvo za notranje

zadeve - Policija;

Maver, D. (1997). Kriminalistika. Ljubljana, ČZ Uradni list RS.

Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije (1998). Kriminalistično preiskovanje.

Ljubljana.

Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije (1998). Organizirane kriminalne zdruţbe v

RS. Ljubljana

61

Ministrstvo za notranje zadeve R slovenije - Policija (2007). Organigram

kriminalistične policije. Ljubljana. URL: www.policija.si

Modly, D. (2002). Prevencija narkokriminala od strane policije. V: Mesto i uloga

policije u prevenciji kriminaliteta. Beograd, Zbornik posveta, Policijska akademija, str.

317-338.

Nemanič, S., G. Rupnik (2000). Izvajanje policijskih postopkov v praksi. Ljubljana,

Ministrstvo za notranje zadeve - GPU UUP;

Odţič, R. (2005). Organizirani kriminal s področja prepovedanih drog in etičnost

preiskovanja. Ljubljana, Fakulteta za druţbene vede.

Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004 - 2009 (ReNPPD)

Šugman, G., K. (2000). Dokazne prepovedi v kazenskem postopku. Ljubljana Bonex

zaloţba.

Umek, P., G. Meško (2001). Dileme o drogah, kriminaliteti in preprečevanju

kriminalitete. Ljubljana, Revija Varstvoslovje 3/3, str. 171-179.

Urad za droge (2007). O drogah. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje.

URL:www.uradzadroge.gov.si

Urad za droge (2007). Osnovne skupine mamil. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje.

URL:www.uradzadroge.gov.si

Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog

Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge (ZPSPD)

Zakon o prekrških (ZP-1)

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uţivalcev

prepovedanih drog (ZPUPD)

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)

Zakon o spremembi zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami

(ZPPPD-A)

Ţigon, D. (1998). Nedovoljene droge. Ljubljana, zaloţba Center Marketing INT.

Ţigon, D. (2000). Kaj veš o drogah?. Ljubljana, zaloţba Center Marketing INT.