Savinjskenovice.savinjske.com/pdf-2017/sn-25-2017.pdf · Kronika: V nedokončanem krožišču ... sko reševanje na Brniku. Akcije v osnovi izvaja-jo s helikopterji Slovenske vojske,

Savinjske novice št. 25, 23. junij 2017 1

Savinjske novice št. 25, 23. junij 20172

Voščila, Oglasi

Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3

Tretja stran

Iz vsebine:Tema tedna: Boljša informiranost obiskovalcev gorain planin bi zmanjšala število nesreč ............. 4

Zeleni dan slovenskega turizma: Srebrni znak Slovenia Green Destinationza Logarsko dolino in Solčavsko ..................... 5

Občina Nazarje: Uradno otvoritev krožišča pospremili številni obiskovalci .......................... 7

Občina Ljubno: Proslava ob dnevu državnosti .......................... 8

Dan za Savinjo: Življenje v reki in ob njej daje pečat občini Rečica ob Savinji ........................ 10

Nazarje:25. Iz roda v rod ................................................... 14

Spodnja Savinjska dolina:Naročniki Savinjskih novic na potepu .......... 18

Kronika:V nedokončanem krožišču v Mozirju z vozilom na streho ......................... 22

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 25, 23. junij 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: [email protected]. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, [email protected]


Glavni in odgovorni urednikmag. Franci Kotnik

Luksuz helikopterskega reševanjaHoja v planine se je v Sloveniji uveljavila kot

le malokatera druga rekreativna dejavnost. Ve-liko ljudi se, predvsem v poletnih mesecih, od-loča za aktivno preživljanje prostega časa v sre-dogorju in visokogorju. Zakon verjetnosti, glede na množičnost obiska gora, ob tem neizprosno kaže na možnost nesreč, mešanica (pre)viso-kih ambicij s (pre)malo izkušnjami pa je lahko bližnjica do težav.

V gorah in ostalih težko dostopnih terenih re-ševalci in zdravniki Gorske reševalne zveze Slo-venije posredujejo okoli 350-krat na leto, od te-ga v okoli polovici primerov s pomočjo helikop-terja, ki predstavlja veliko prednost v smislu hi-trega prihoda reševalne ekipe do ponesrečene-ga ali obolelega ter hitrega in varnega prevoza do bolnišnice.

Z organizacijo dežurstev ekip za helikopter-sko reševanje na Brniku skrajšajo odzivni čas in stroške reševalnih poletov s helikopterjem. Pri-marno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času dežurstva pa se ta dejavnost enakomerno razdeli na heli-koptersko eskadriljo Slovenske vojske in letalsko policijsko enoto, ki primarno opravlja naloge he-likopterske nujne medicinske pomoči.

Do 1. novembra lani je veljalo, da v primeru helikopterske nujne medicinske pomoči reše-vanje - tudi stroške letenja - krije Zavod za zdra-vstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), če je poškodovanec ali ponesrečenec imel urejeno

obvezno zdravstveno zavarovanje. Oktobra pa je vlada sklenila, da se plačilo stroškov za opra-vljene ure letenja s helikopterjem, ki jih opravlja-ta vojska in policija v okviru nujne medicinske pomoči, financira iz državnega proračuna.

Ministrstvo za obrambo v svojem finančnem načrtu za ta namen letno zagotovi pol milijona evrov, ministrstvo za notranje zadeve pa cel mili-jon. A samo vojsko, ki je s svojimi helikopterji la-ni prepeljala 400 poškodovanih in obolelih, 800 reševalcev in 45 ton opreme za prvo pomoč ter nad pogorišča odvrgla približno milijon litrov vo-de, je to stalo 1,2 milijona evrov.

V Sloveniji imamo, kar se helikopterskega re-ševanja tiče, neke vrste luksuz. Podoben stan-dard namreč poznajo le še v delu Francije, v ve-čini drugih držav, ko gre za prevoz ali reševanje poškodovancev, pa je pravica do helikopterske-ga prevoza omejena na le najbolj nujne prime-re. Toda pozor, tudi pri nas zakonodaja oprede-ljuje, da je povzročitelj, ki je povzročil poškodbo oziroma okvaro zdravja drugi osebi iz malomar-nosti ali zaradi neupoštevanja predpisov, odgo-voren za povračilo škode, ki jo je z okvaro zdrav-ja povzročil zdravstveni blagajni.

(PGD Nazarje)

(PV)


Tema tedna

POLETNA SEZONA V GORSKEM SVETU ŽE V POLNEM ZAGONU

Boljša informiranost obiskovalcev gora in planin bi zmanjšala število nesreč

Navdušenje planincev, ki opazujejo prelet helikopterja in pri tem vztrajno mahajo v pozdrav, je za helikopter, ki išče ponesrečenca, tudi zavajajoče.

Kaj storiti, če se v gorah zgodi nesreča? Na spletni strani GRZS so zapisana navodila, kako ukrepati v primeru nesreče v go-

rah. Najprej je treba na telefonsko številko 112 posredovati zaprosilo za reševanje s čim bolj natančno lokacijo dogodka in informacijo, kaj se je zgodilo, koliko je poško-dovanih, kako ste jim že pomagali. Treba je posredovati svoje osebne podatke in tele-fonsko številko, na katero po potrebi pokličejo za dodatne informacije. Ob prihodu he-likopterja je koristno poznavanje mednarodnih znamenj. Znamenje za »YES«, ki pome-ni »Da, potrebujem pomoč«, ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmak-njeni roki. Če pomoči ne potrebujemo, z znamenjem »NE«, to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete po-moči oziroma vam ni znano, da bi jo kdo v bližnji okolici potreboval.

V teh mesecih je v našem gorskem svetu povečano število obiskovalcev in posledično že beležimo več nezgod. Pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), polici-ji in Slovenski vojski (SV) so sklicali no-vinarsko konferenco na temo varnejšega obiska gora v poletni sezoni, na kateri so predstavili številne koristne informacije.

OBISK GORA V PORASTU, ŽAL TUDI ŠTEVILO NESREČ

Planinska sezona je odprta, seveda za pri-merno pripravljene, skozi vse leto. Temu pritrju-jejo statistike gorskega reševanja. Do 10. junija so gorski reševalci zabeležili že 154 intervencij, kar je 54 več kot lani v istem obdobju. Tudi v pri-merjavi z letom 2015 (108) je število intervencij v porastu. Zaskrbljujoče je število mrtvih, do 10. junija jih je bilo že sedem. To je še vedno manj kot lani v istem časovnem obdobju, ko so stati-stike naštele kar 12 mrtvih.

V JUNIJU VEČ INTERVENCIJ V NAŠIH PLANINAH

Tudi na našem območju nesreče ne počiva-jo. Medtem, ko je bila do junija v arhivu GRS Ce-lje zabeležena zgolj ena nesreča, jih lahko se-daj naštejemo že kar nekaj. Na srečo so se kon-čale brez smrtnega izida. 8. junija so pripadniki GRS Celje reševali tujo pohodnico, ki ji je pri sla-pu Rinka v bližini Orlovega gnezda spodrsnilo in je utrpela poškodbe hrbtenice.

Še bolj pestro je bilo v nedeljo, 11. junija, ko se je na Mrzli gori v skalah zaplezal planinec. Iz ste-ne ga je nepoškodovanega rešila dežurna eki-pa GRS na Brniku s pomočjo helikopterja SV. Še istega popoldneva je dežurna ekipa GRS na Br-niku posredovala pri reševanju planinke, ki jo je na poti na Matkov škaf obšla slabost. S pomoč-jo helikopterja SV je bila prepeljana v celjsko bol-nišnico.

Prav tako se je minuli petek srečno končala zgodba dveh tujih planincev, ki sta se zapleza-la na relaciji Koroška Rinka proti Štajerski Rin-ki. Posredovali so reševalci GRS Celje in planin-ca ob pomoči helikopterja SV ter dežurne ekipe GRS na Brniku rešili iz stene in ju nepoškodova-na prepeljali v dolino.

20 LET OD NESREČE GORSKIH REŠEVALCEV NA OKREŠLJU

Žal se veliko takšnih zgodb ne konča srečno. Da lahko gore vzamejo tudi najbolj izkušene,

opominja nesreča gorskih reševalcev na Okre-šlju, od katere je 10. junija minilo 20 let. Med he-likopterskim obnovitvenim usposabljanjem za gorske reševalce – letalce je takrat umrlo pet re-ševalcev. To je bila najhujša nesreča v zgodovi-ni gorskega reševanja na Slovenskem. Ob tej ža-lostni obletnici je na Okrešlju v organizaciji GRZS potekala spominska slovesnost, ki se jo je udele-žila množica ljudi.

HELIKOPTERSKO REŠEVANJE MOČNO SKRAJŠA ODZIVNI ČAS REŠEVALCEV

V juniju gorski reševalci obeležujejo svoj dan. Ob tej priliki novim članom podelijo diplome, ki si jih prislužijo po končanem dolgotrajnem in zah-tevnem usposabljanju. Kot je razvidno iz ome-njenih dogodkov, pri teh zelo pomembna vlo-ga pripada članom dežurne ekipe za helikopter-sko reševanje na Brniku. Akcije v osnovi izvaja-

jo s helikopterji Slovenske vojske, v času dežur-stva (od začetka junija do začetka oktobra) se delo porazdeli na oba helikopterska prevoznika, helikoptersko eskadriljo SV in letalsko policijsko enoto.

MAHANJE REŠEVALNEMU HELIKOPTERJU V POZDRAV JE ZA REŠEVALCE ZAVAJAJOČEPri GRZS opozarjajo, da so ljudje prema-

lo seznanjeni z načinom njihovega reševanja. Navdušenje planincev, ki opazujejo prelet heli-kopterja in pri tem vztrajno mahajo v pozdrav, je za helikopter, ki išče ponesrečenca, tudi zava-jajoče. Helikopter se namreč lahko približa ma-hajočim, da preveri stanje, pri tem pa izgubi dra-gocen čas. Obstajajo dogovorjena znamenja za sporočanje stanja posadki, ki išče ponesrečen-ca, ki bi jih skrben gornik moral poznati.

Tatiana Golob


Aktualno

SOLČAVA MED TOP 30 SLOVENSKIMI TURISTIČNIMI DESTINACIJAMI

Na odličnem 13. mestu in z najvišjo letno rastjo pobranih turističnih taks

Revija Moje finance je sestavila lestvico TOP 30 slovenskih turističnih občin. Med izbrane se je uvrstila le ena zgornjesavinjska občina, Solčava, ki je na podlagi določenih kazalni-kov zasedla odlično 13. mesto med najboljši-mi tridesetimi. Ker je Solčava že tako prejemni-ca številnih s turizmom povezanih nagrad, ta-ko dobra uvrstitev pravzaprav ne sme biti pre-senečenje.

Preko 4 milijone turistov je v lanskem letu obi-skalo Slovenijo in pri reviji Moje finance so se od-ločili preveriti, katerim turističnim destinacijam se je njihov obisk najbolj poznal. Seznam občin so razvrstili na podlagi osmih izbranih in sesta-vljenih kazalnikov, kot so število prihodov in no-čitev turistov na občana, delež tujih gostov gle-

de na nočitev, število sob glede na sto občanov, pobrane turistične takse na občana v letu 2016, prispevek občine k pobranim turističnim taksam v vsej državi v lanskem letu ter letna povprečna rast pobranih taks.

V tabeli so nato prikazali le tri kazalnike in iz njih je razbrati, da je Solčavo obiskalo 15 turi-stov na občana, medtem ko največ prihodov na občana (44) beležijo na Bledu. V Solčavi je bi-lo pobranih 51 evrov turistične takse na obča-na, največ (147 evrov) so pobrali v Kranjski Go-ri. Letna rast pobranih taks v zgornjesavinjskem turističnem biseru pa je dosegla kar 55 odstot-kov, kar je najvišja rast med vsem tridesetimi ob-činami.

Tatiana Golob

OBČINA GORNJI GRAD

Veliko število prejemnikov

občinskih priznanjV tem in prihodnjem tednu bo v občini Gornji

Grad pestro dogajanje, saj bodo društva v okvi-ru občinskega praznika pripravila razne priredi-tve. Slavnostna prireditev s podelitvijo občinskih priznanj bo v petek, 30. junija, v Bočni. Poleg Kocbekovih priznanj devetošolcem, ki so skozi vsa leta dosegali najboljši uspeh, bo priznanja prejelo petnajst posameznikov in društev.

Zlati grb bosta prejela Rafael Žerovnik in Ivan Černevšek. Grb občine bodo prejeli Franc Zalesnik, Martin Ugovšek ter Franc in Darinka Grudnik. Priznanja občine prejmejo Prostovolj-no gasilsko društvo Bočna, Prostovoljno ga-silsko društvo Nova Štifta, Čebelarska družina Gornji Grad, Lovska družina Gornji Grad, Strel-sko društvo Gornji Grad, Gobarsko društvo Ajdo-vec, Renata Vršnak in Valerija Krznar. Županovo priznanje bo prejel Borut Stojilković.

ŠS

SREBRNI ZNAK SLOVENIA GREEN DESTINATION ZA LOGARSKO DOLINO IN SOLČAVSKO

Priznanje kot potrditev pravilne usmeritve v trajnostni razvoj in turizem

Županja občine Solčava Katarina Prelesnik (desno) je prevzela priznanje na slovesnosti v Mariboru. (Fotodokumentacija Slovenia Green)

V okviru Zelenega dneva slovenskega turiz-ma je v ponedeljek, 12. junija, potekala slove-snost, na kateri so v Mariboru podelili letošnje znake Slovenia Green Destination. Zlato prizna-nje je prejela destinacija Podčetrtek. Destinacija Logarska dolina – Solčavsko si je prislužila viso-ko drugo mesto in s tem srebrni znak. Na slove-snosti je bila županja občine Solčava Katarina Prelesnik, ki je prevzela priznanje.

PONOVNO OCENJEVANJE ČEZ TRI LETAObe destinaciji sedaj čaka priprava akcijske-

ga načrta, v katerem bodo natančno popisani ukrepi za izboljšavo šibkih točk ali odpravo po-manjkljivosti, identificiranih v postopku ocenje-vanja in pregleda podatkov, letno poročanje, čez tri leta pa jih čaka ponovno ocenjevanje.

MEDNARODNI STANDARDIV Zeleno shemo slovenskega turizma je vklju-

čenih že 22 destinacij, ki so uspešno sledile 11-im korakom ter skladno z Green Destination Standard uspešno pridobile znak Slovenia Gre-en Destination.

Končna ocena se izdela na podlagi petih ka-tegorij. Za trajnostni razvoj destinacije je ključno tudi, da ima zelene ponudnike. Skupaj z zelenimi doživetji in produkti tako obiskovalec doživi ures-ničitev zelene obljube, ki jo destinacija sporoča s pridobljenim znakom.

TRAJNOSTNI RAZVOJ JE NAČIN ŽIVLJENJAOb tej priložnosti je županja Katarina Prele-

snik povedala: »Ob lanskem občinskem prazni-ku smo s podpisom zelene politike slovenskega turizma sprejeli deset trajnostnih načel, s kate-rimi se zavezujemo k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave. Traj-nostni razvoj je naš način življenja. S podelitvi-jo srebrnega znaka Slovenia Green se nam tudi formalno priznava izjemna trajnostna naravna-nost na vseh segmentih, okolje, narava, mana-gement, zdravje, varnost, prijaznost …

Trajnostni razvoj pomeni sožitje človeka z naravo. V zadnjem času je vse bolj pomembno tudi sožitje obiskovalcev-turistov z domačini.

Srebrni znak je potrditev, da smo na pravi po-ti trajnostnega gospodarjenja. Se pa bomo pot-rudili in dokazali še, da si zaslužimo tudi zlato.«

Marija Lebar


Iz občin

SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA REČICA OB SAVINJI

Milan Cajner, nekdanji podžupan in svetnik, prejel zlati grb občine

Nagrajenci Občine Rečica ob Savinji za leto 2017

Občinski nagrajenci z županom Vinkom Jerajem (desno) (foto: Marija Šukalo)

V občini Rečica ob Savinji so v soboto s slav-nostno sejo občinskega sveta proslavili občin-ski praznik v spomin na podelitev trških pravic in ustanovitev kmetijskega društva. Župan Vin-ko Jeraj je predstavil največje naložbe v občini in načrte za prihodnost. Podeljeni so bili po en zla-ti, srebrni in bronasti grb občine ter dve župano-vi priznanji in štiri županova priznanja mladim.

IZBOLJŠATI KAKOVOST ŽIVLJENJA OBČANOMŽupan je izpostavil, da so obnovili kar nekaj

cest, sanirali plazove in posledice naravnih ne-sreč, gradili kanalizacijo, velike in male mostove. V sodelovanju s sosednjima občinama so naredi-li novo čistilno napravo, v načrtu je prizidek Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma, vodovod.

Vse naložbe in delo občinske uprave po Je-rajevem mnenju zasledujejo en sam cilj – iz-boljšati kakovost življenja vsem občanom. Tudi v prihodnje jih čaka veliko dela. Načrtujejo ure-ditev trškega jedra, sanacijo cest, polepšali bo-do prostor ob Savinji, gradili bodo vodovodno omrežje.

VREDNO JE ŽIVETI ŽIVLJENJE, KI PUŠČA SLEDIV imenu dobitnikov se je za priznanja zahvalil

Milan Cajner. »Vredno je živeti življenje, ki pušča sledi. Še toliko pomembnejše je, če te sledi osta-jajo v domačem kraju.« Dodal je, da so se dobi-tniki vsa leta delovanja trudili za razvoj, ki prina-ša večjo kvaliteto življenja. Obenem je izrazil ve-selje, da so ta prizadevanja prepoznali in nagra-dili v lokalni skupnosti.

Dogodek so s kulturnim programom oboga-tili učenci Glasbene šole Nazarje in moderator Dejan Ugovšek.

Marija Šukalo

OBČINA NAZARJE

Nova ograja na mostu čez Dreto

Zamenjavo dotrajane lesene ograje s kovinsko z lesenim držalom je izvedlo Javno podjetje Komunala Mozirje. (Foto: Igor Solar)

Na mostu v Nazarjah, ki pod Sa-mostanskim hribom vodi čez Dre-to, so zamenjali ograjo. Uporaba mostu je poslej bolj varna, saj je bila prejšnja ograja stara in že do-dobra načeta.

Občina Nazarje je objavila zbi-ranje ponudb za izvedbo preno-ve. Najugodnejšo ponudbo je da-lo Javno podjetje Komunala Mo-zirje, ki je izvedlo zamenjavo. Prejšnja ograja je bila iz hrasto-vega lesa in je potekala vodorav-no. Nova je narejena v vertikal-

ni varianti in poteka v loku. Kon-strukcija je kovinska, držalo pa je leseno. Z novo ograjo je dob-ro poskrbljeno tako za ustrezen videz kot za varnost uporabnikov mostu. Investicija je bila vredna okoli 5.500 evrov.

Marija Lebar

ZLATI GRB OBČINE je prejel Milan Cajner. Bil je pobudnik

za ustanovitev Športnega društva Gmajna Varpolje. Veliko svojega časa je prispeval za izgradnjo športnega parka in ustanovitev sa-mostojne občine Rečica ob Savinji, v kateri je tvorno deloval kot svetnik in pozneje kot po-džupan.

SREBRNI GRB OBČINE si je prislužilo Turistično društvo Rečica ob

Savinji za aktivno delo in promocijo občine. V treh desetletjih so člani vložili veliko prostovolj-nih ur v pripravo prireditev, razstav, sejmov, ob-daritev otrok. Odlikuje jih tudi dobrodelnost do socialno ogroženih posameznikov.

BRONASTI GRB OBČINE je šel v roke Aleša Krančiča za uspešno nad-

gradnjo družinske podjetniške zgodbe in pomoč društvom. Znana so tudi njegova prizadevanja za izgradnjo Trnovčkega mostu in razvoj posa-meznih zaselkov v občini.

PRIZNANJA ŽUPANA sta prejela Lovska družina Rečica ob Savinji

ob 70-letnici dela in Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline ob 10-letnici obstoja.

ŽUPANOVA PRIZNANJA MLADIM so prejeli učenci osnovne šole za odlične do-

sežke v vseh letih šolanja: Julija Breznik, Filip Gerdina, Laura Krančič in Klara Mikek.


Iz občin, Organizacije, Zdravstvo

OBČINA NAZARJE

Uradno otvoritev krožišča pospremili številni obiskovalci prireditve s pestrim kulturnim programom

Svečan prerez traku sta opravila župan Matej Pečovnik (desno) in predsednik krajevnega odbora nazarske krajevne skupnosti Ivan Turk.

V Nazarjah so 15. junija v okvi-ru praznika krajevne skupnosti uradno predali namenu moderni-ziran odsek ceste s krožiščem kot osrednjim delom. Slovesne otvori-tve, ki je potekala pri Bohačevem toplarju, se je udeležila lepa mno-žica ljudi.

NOVA PRIDOBITEV VREDNA DOBRIH 700 TISOČ EVROV

Obnovitev regionalne ceste pro-ti Gornjemu Gradu je bila vredna dobrih 700 tisoč evrov. Od tega je bilo državnih sredstev 450 tisoč evrov, ostalo je pokrila Občina Na-

zarje. Župan Matej Pečovnik je po-vedal, da je občina dodala še ne-kaj sredstev za ureditev ostalih ko-ristnih zadev, kot so javna razsvet-ljava, vodovod, avtobusna postaja-

lišča, ureditev asfaltnih cest v dru-gih krajih občine.

KROŽIŠČE NAZARJE NAREDI BOLJ MODERNO

Kot je še povedal župan, so z obnovo asfaltne ceste, dolge slab kilometer, in izgradnjo kro-žišča Nazarje naredili bolj mo-derno in prijaznejšo za obča-ne ter obiskovalce. Zahvalil se je društvom, podjetjem in prebival-cem na sploh za uspešno sode-lovanje na vseh področjih, za ka-terega upa, da bo še naprej tako dobro.

SVEČANI PREREZ TRAKU IN SPREHOD OKOLI NOVEGA

KROŽIŠČASvečani prerez traku sta opravila

župan Pečovnik in predsednik krajev-

SLOVESNOST POPESTRILI Z BOGATIM KULTURNIM

PROGRAMOMSama otvoritev je bila boga-

to kulturno obarvana. Najprej so se zbrani publiki predstavili čla-ni Mladinskega pihalnega orke-stra Glasbene šole Nazarje, ki delujejo pod vodstvom Stefana Garkova. Poleg njih so nastopile še Ljudske pevke Lipa, harmoni-kar Klemen Lamprečnik in učen-ci Osnovne šole Nazarje, ki so zapeli pesmi Na cesti nikdar nisi sam in Moje Nazarje. Petje zbora so dopolnili z recitacijami o pro-metu. Program je povezoval Bo-jan Štrukelj.

Tekst in foto: Primož Vajdl

Slovesne otvoritve, ki je potekala pri Bohačevem toplarju, se je udeležila lepa množica ljudi.

nega odbora krajevne skupnosti Ivan Turk. Še prej je kaplan Tomaž Pinter blagoslovil novo pridobitev. Po koncu uradnega dela so se zbrani spreho-dili okrog novega krožišča.

PREBIVALCI S PODPISI V PODPORO SAMOSTOJNOSTI BOLNIŠNICE TOPOLŠICA

V bolnišnico vlagali tudi prebivalci Civilna iniciativa je do torka zbra-

la okoli 10 tisoč podpisov v podpo-ro samostojnosti topolške bolnišni-ce. Uporabniki zdravstvenih stori-tev se bojijo, da bi združitev s celj-sko bolnišnico pomenila veliko tež-jo dostopnost do številnih zdra-vstvenih storitev, ki naj bi jih po ne-katerih izjavah preselili v Celje. Tu-di zato bo odbor civilne iniciative v ponedeljek v Topolšici pripravil te-matsko okroglo mizo.

Na nedavnem obisku vlade v Sa-vinjski regiji je ministrica za zdravje

Milojka Kolar Celarc nakazala, da bi bilo zaradi rdečih številk potrebno poiskati rešitev za bolnišnico Topol-šica. Povedala je, da bodo poiskali nekatere sinergijske učinke in »To-polšico« pripojili celjski bolnišnici. Zaposlene in javnost je prejšnji te-den presenetila novica, da naj bi šlo za združitev obeh bolnišnic že s 1. julijem letos. Sindikati zaposlenih v topolški bolnišnici so takoj ustanovi-li odbor za ohranitev bolnišnice.

Potem, ko se je odbor sestal s predstavniki sindikatov in vod-

stvom lokalnih skupnosti, so dore-kli, da si tako zaposleni kot uporab-niki želijo, da »Topolšica« ostaja sa-mostojna. Na ministrstvo za zdrav-je so poslali dopis za ohranitev bol-nišnične dejavnosti in pričeli z zbi-ranjem podpisov podpore tej zah-tevi.

Odbor meni, da ministrstvo na-mere po združevanju s celjsko bol-nico po 98 letih samostojne dejav-nosti v Topolšici ni utemeljilo z jasno pripravljeno analizo učinkov in stra-tegijo. Po mnenju odbora in ostalih

združitev ne bi prinesla velikih pozi-tivnih učinkov, saj sta v rdečih šte-vilkah obe bolnišnici. Mnogi ob tem poudarjajo, da so v nakup naprav, kot je na primer CT aparat, prispeva-li tudi prebivalci širšega območja in tukajšnje gospodarstvo z različnimi humanitarnimi akcijami. In to rav-no iz razloga, da bi bili pregledi, dia-gnostika in zdravljenje našim prebi-valcem bolj blizu, saj so oddaljeno-sti do druge bolnišnice precejšnje in lahko tudi usodne.

Marija Lebar


Organizacije, Iz občin

OBČINA LJUBNO GOSTITELJICA PROSLAVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI

Zahvala in spoštovanje vsem, ki so se odzvali klicu domovine

Franjo Naraločnik: »Motiv našega delovanja danes mora biti širjenje in oživljanje v vojni utrjene enotnosti, ljubezni do domače zemlje in kulture.« (Foto: Barbara Rozoničnik)

Na Ljubnem ob Savinji so to nedeljo Obmo-čno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Občina Ljubno in Policijsko veteransko dru-štvo (PVD) Sever za celjsko območje – odbor Mozirje pripravili proslavo v počastitev dneva državnosti. Sodelovali so tamkajšnja osnov-na šola in kulturno društvo ter Glasbena šo-la Nazarje.

VEČ KOT ČETRT STOLETJA SLOVENSKE NEODVISNOSTI

Predsednik veteranskega odbora Jože Roj-šek je poudaril, da praznik še vedno nima pra-vega mesta v zavesti večine Slovenk in Sloven-cev, še posebej ne v razumevanju mladine. K te-mu prispeva tudi šolski sistem, ki novejšo zgo-dovino naše države obravnava v zelo okrnje-nem obsegu.

»Več kot četrt stoletja je minilo, ko smo se zoperstavili agresiji Jugoslovanske armade na našo novoustanovljeno državo,« je zbra-ne opomnil predsednik območnega združe-nja Maks Slatinšek. Preteklo leto so v združe-nju obeležili 15-letnico delovanja. Še posebej so ponosni na izdajo zbornikov Priče in priče-vanja 1 in 2. Veseli jih, da so naleteli na posluh ravnateljev in so lahko v lanskem letu deveto-šolcem predstavili ključne dogodke v dolini v obdobju 1990-91.

SPOMINSKA SLOVESNOST NA ČRETI

Spomeniki in obeležja pričajo o žrtvah druge svetovne vojne

Pohodniki so se na Čreto podali izpred Farbance. (Foto: Marija Šukalo)

S pohodom na Čreto so v nazarski krajevni skup-nosti v soboto zaključili s praznovanjem krajevnega praznika. Dogodek sta pripravila planinsko društvo in krajevna organizacija Združenja borcev za vred-note (ZBV) NOB Zgornje Savinjske doline.

CILJ POHODA SPOMENIK BOJA II. GRUPE ODREDOV

Udeleženci srečanja so se zbrali na Farbanci, kjer jih je pozdravil predsednik KO Nazarje Jani Turk in jim zaželel varen korak. Nato jih je vodnik Milan Zavolovšek popeljal na Čreto. Cilj pohoda je bil spomenik boja II. grupe odredov na Kra-šici. Tam so s spominsko slovesnostjo obeleži-li obletnico napada na štab IV. operativne cone. V omenjenem napadu sta padla narodni heroj Dušan Kraigher – Jug in Vera Šlander – Lojzka. Ob obeležju so pripravili kulturni program učen-ci nazarske osnovne in glasbene šole, borčevski pevski zbor in recitatorka Ana Škotnik.

SPOMIN NA DOGODKE V VOJNI BLEDISlavnostni govornik Jože Rakun, predsed-

nik ZBV NOB Zgornje Savinjske doline, je pred-

stavil dogodke druge svetovne vojne in borbe v letu 1942 ter 1943 na tem območju. Poudaril je, da je Čreta zaradi obilice pomembnih dogodkov in številnih žrtev vojne posejana s spomeniki in obeležji.

»Predstavljajo zgodovinski spomin na pomembne dogodke, na padle borce, ki so se

borili po gozdovih Črete in Dobrovelj,« je povedal Rakun, prepričan, da spomin na te dogodke ble-di in večini niso znani.

Po programu so se udeleženci srečanja po-dali nazaj na Frabanco, kjer sta jih čakala mali-ca in druženje.

Marija Šukalo

NARODNA ENOTNOST IN PONOS BITI SLOVENEC JE ČAST IN DOLŽNOST

»Počaščeni smo, da smo lahko gostitelji letoš-nje svečane proslave ob dnevu državnosti za ob-močje Zgornje Savinjske doline,« je dejal osrednji govornik, župan občine Ljubno Franjo Naraloč-nik. Izrazil je zahvalo in spoštovanje vsem, ki so se odzvali klicu domovine in ji v dneh po razglasi-tvi osamosvojitve pogumno stopili v bran. Odloč-no in preudarno ravnanje je dalo rezultate v krat-ki, a popolnoma uspešni osamosvojitveni vojni, je

še dodal in nadaljeval, da današnje razmere do-voljujejo marsikdaj nekritičen pogled na svetle dni slovenske zgodovine in zamegljujejo prave vred-note, ki so krasile naš narod. Narodna enotnost in ponos biti Slovenec pa je čast in dolžnost, za ka-tere si moramo prizadevati prav vsi.

Prireditev je povezoval Luka Paulič, za kultur-ni predah sta poskrbela učenca Glasbene šole Nazarje, harmonikar Gašper Lipnik in s pesmi-jo Rok Prušnik.

Barbara Rozoničnik


Iz upravne enote, Organizacije

20 LET OBMOČNEGA ODBORA HOSPIC VELENJE

V dvajsetih letih prostovoljci pomagali številnim žalujočim

Prostovoljci Območnega odbora Hospic Velenje s predsednico Slovenskega društva Hospic Renato J. Roban (zadaj druga z desne) (foto: Saša Vučina)

V Vili Bianca v Velenju so proslavili dvajset let dela Območnega odbora Hospic Velenje. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik Borut Pa-hor. V Sloveniji je Hospic zaživel leta 1995, v Ve-lenju dve leti kasneje. V 20 letih delovanja se je odboru priključilo okoli 50 prostovoljcev, ki so se vključili v okoli 200 spremljanj umirjajočega, nu-dili potrebno oporo, pomoč in informiranje, bodi-si z medicinskega ali socialnega vidika 316 svoj-cem, v program žalovanja pa se je v tem času vključilo 142 odraslih oseb.

Trenutno odbor sestavlja deset prostovoljcev, strokovni delavec in občasno še štirje prostovolj-ci. Delujejo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini,

kjer se dvakrat mesečno zbere skupina za ža-lovanje.

Priznanja za dolgoletno delo so prejele Majda Menih, Mira Vrčkovnik, Marina Videmšek, Lina Jelen, Tatjana Šuha in Avrelija Kirbiš. Častno pri-znanje je prejela prva predsednica Slavica Av-beršek, ki je bila med ustanovitelji odbora in je postala častna članica.

Na prireditvi je bila prisotna tudi predsednica Slovenskega društva Hospic Renata J. Roban. Glasbeni gostje prireditve so bili pevka Alya in Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje pod vodstvom Metke Smirnov.

Štefka Sem

TEMATSKA DELAVNICA NA UPRAVNI ENOTI MOZIRJE O ORGANIZACIJI JAVNIH PRIREDITEV

Za nezahtevne prireditve ni potrebno zagotoviti nujne medicinske pomoči

Pravilnik o zagotavljanju zdravstvenega varstva in varnosti na javnih prireditvah so predstavili (z leve): Bojan Leskovšek, Danijel Polak, Janez Centrih, Suzana Grudnik in Tatjana Purnat. (Foto: Primož Vajdl)

V Upravni enoti Mozirje so pripravili tematsko delavnica, na kateri so obiskovalce seznanili s po-stopki pri izvedbi različnih prireditev. Lani je začel veljati nov pravilnik o zagotavljanju zdravstvene-ga varstva in varnosti na javnih prireditvah. Tudi zato so pristojni nekaterim organizatorjem prire-ditev predstavili pravilnik in postopke.

PRIJAVA JAVNE PRIREDITVEPomočnik komandirja Policijske postaje (PP)

Mozirje Janez Centrih je razložil, da se prijava jav-ne prireditve poda na policijski postaji najmanj pet dni pred začetkom, medtem ko se izdaja dovoljenj pridobi na upravni enoti najmanj deset dni pred dnevom prireditve. Dovoljenja je potrebno pridobi-ti, če se prireditev izvaja na javni cesti, za mednaro-dne športne prireditve, za prireditve, kjer se uporab-lja odprt ogenj oziroma predmeti, zaradi katerih je

lahko ogroženo življenje ljudi oziroma premoženje ter za prireditve z več kot 3.000 udeleženci.

POTREBNO JE ZAGOTOVITI ZDRAVSTVENO SLUŽBO

Vodja enote nujne medicinske pomoči Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma (ZZD) Na-zarje Bojan Leskovšek je predstavil nov pravilnik o zagotavljanju zdravstvenega varstva na pri-reditvah. Zdravstveno varstvo se ureja s pisnim dogovorom med organizatorjem in izvajalcem zdravstvenega varstva, kjer se oceni tveganje za dogodke ter posledično opredeli tip prireditve.

Za nezahtevne prireditve tipa A in B ni potrebno zagotoviti nujne medicinske pomoči, temveč ve-lja za izvajalca zdravstvenega varstva tudi oseba, ki ima opravljen deseturni tečaj prve pomoči, ki ni starejši od pet let. Leskovšek je še povedal, da se organizatorji lahko odločijo za druge ponudnike, a morajo o tem obvestiti ZZD Nazarje.

ZA VARNOST LAHKO SKRBIJO REDITELJI ALI VARNOSTNIKI

Direktor podjetja ProGard, družba za varova-nje, Danijel Polak je predstavil potek izvajanja varovanja. Na javnih prireditvah lahko varova-nje opravljajo reditelji znotraj društev ali varno-stne službe, s to razliko, da reditelji ne smejo iz-vajati fizičnih prijemov, temveč lahko obiskoval-ce le opozarjajo.

Dejal je še, da v njihovem podjetju prakticirajo kombinacijo obojega, pri čemer reditelji stojijo pred samim vhodom, kjer obiskovalce že predhodno opozarjajo, medtem ko na prireditvenem prostoru za varnost skrbijo usposobljeni varnostniki.

Delavnico sta vodili predstavnici UE Mozirje Suzana Grudnik in Tatjana Purnat. Zbrane pa je pozdravila tudi načelnica Milena Cigale.

Primož Vajdl


Iz občin, Organizacije

DAN ZA SAVINJO

Življenje v reki in ob njej daje pečat občini Rečica ob Savinji

Župan Vinko Jeraj je poudaril, da Dan za Savinjo za občino pomeni dodano vrednost.

(Foto: Marija Šukalo)

Celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave in Občina Rečica ob Savinji sta pripravili prvi Dan za Savinjo. Z njim so se organizatorji v petek, 9. junija, na svojevrsten način poklonili reki, ki oblikuje življenja ljudi naše doline. Ima namreč številne posebnosti. Je najdaljša reka, ki izvira in se izliva v Sloveniji. Je pod posebnim varstvom zavoda, v zgornjem delu pa je celo zavarovana. Ima veliko naravnih vrednot in je zelo ohranje-na. Celodnevni dogodek se je odvijal na poligonu PGD Grušovlje in v Medgen borzi na Rečici.

OTROCI SPOZNAVALI VODNO DINAMIKO, ŽIVALI IN RASTLINE

Dopoldanski čas je bil rezerviran za otroke. Več kot štiristo osnovnošolcev in vrtčevskih ot-rok si je ogledalo aktivnosti različnih akterjev.

Najmlajši so ustvarjali v delavnicah, z vodenimi ogledi doživljali naravo na svoj način in se igra-li. Na nekaj več kot dvajsetih točkah so se med drugim seznanjali z vodno dinamiko, z drevjem ob reki, vodnimi pticami, invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami ter ribami.

Svoje delo so predstavili kinologi, gasilci, če-belarji, jadralci in druga društva rečiške obči-ne. Vse skupaj je pridno beležila novinarsko-fo-tografska skupina. S sliko in besedo so doga-janje predstavili na uradni otvoritvi dogodka v Medgen borzi.

SAVINJA JE ŽIVLJENJEŽupan Vinko Jeraj je poudaril, da Dan za Savi-

njo za občino pomeni dodano vrednost: »Savinja, kljub temu, da ljudem predstavlja ob poplavah ve-like težave, je ena lepših rek v Sloveniji. In življenje v reki ter ob njej daje svoj pečat v občini.«

Vodja celjske enote zavoda Tanja Košak Sta-rič je spregovorila o biotski pestrosti in pouda-

Razstavo Voda, vode, vodi si je ogledalo veliko obiskovalcev. (Foto: Marija Šukalo)

rila, da v teh dneh reka ni tista, ki poplavlja in uničuje življenja, temveč daje življenje. »Vsa-kokrat, ko se vrnem ob ta del ob Savinji, ima ta drugačno podobo, spremeni se njen tok. Sa-vinja je naravna vrednota, biotsko pomembno območje, ki je umeščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. In bolj kot bo biotsko raznolika, manj možnosti bo imela za popla-vljanje,« je med drugim povedala Košak Stari-čeva.

VODA, VODE, VODIUradni del dogodka je bila tudi priložnost za

podelitev nagrad likovnega natečaja osnovnih šol naše doline. Njihova dela si je bilo moč ogle-dati v rečiški osnovni šoli. Prav tako si je bilo mo-goče ogledati postavljeno razstavo društva Gal

Kamen na platnu in razstavo Voda, vode, vodi. Slednja je nastala v sodelovanju Zgodovinske-ga arhiva Celje in Istorijskega arhiva Pančevo.

»Živeti ob vodi in z vodo je eden glavnih motivov predstavitve različnih pogledov. Obe mesti je vo-da globoko zaznamovala,« je ob otvoritvi razsta-ve poudaril dr. Borut Batagelj, direktor celjskega zgodovinskega arhiva.

POPOLDANSKO IN VEČERNO DOGAJANJE OB SAVINJI

Po otvoritvi so se obiskovalci ob pomoči do-mačih planincev podali na poligon PGD Grušo-vlje. Tu se je dogajanje nadaljevalo s predstavit-vami aktivnosti rečiških društev. Obiskovalci so si lahko dali izmeriti krvni sladkor in holesterol, pogledali so oživljanje, spoznali delo kinologov, prisluhnili predavanjem o rakih, invazivnih in tu-jerodnih rastlinah. Po šaljivih igrah je sledilo pre-davanje Jožeta Tlakerja in družabni večer. Ob zaključku dneva je sledil ogled in predstavitev nočnega ozvezdja s teleskopom. Tega je prip-ravil dr. Bojan Vršnak s sodelavci zagrebške in graške univerze.

Marija Šukalo

OBČINSKI SVET SOLČAVA

Nova možnost za gradnjo MKČNObčina Solčava je v proračunu za letošnje le-

to za namen izgradnje malih komunalnih čis-tilnih naprav (MKČN) rezervirala 10.000 evrov. Preden bodo objavili letošnji javni razpis, so na podlagi lanskoletnih podatkov in izkušenj neko-liko spremenili pravilnik o sofinanciranju izgra-dnje MKČN. Spremembo pravilnika je obravna-val občinski svet na zadnji seji in jo potrdil.

Županja Katarina Prelesnik je na seji pove-dala, da je bil lani sprejet pravilnik o sofinanci-ranju malih komunalnih čistilnih naprav na ob-močju občine. Po izvedenem javnem razpisu v

letu 2016 se je pokazala potreba po spremembi pravilnika. Predlagana sprememba predvideva, da lahko dva ali več stanovanjskih objektov sku-paj kandidirajo za sofinanciranje MKČN ter nato vsak od teh objektov uveljavlja možnost 50-od-stotnega sofinanciranja oziroma največ 2.000 evrov. Po prejšnjem pravilniku je bil znesek so-financiranja vezan na MKČN in ne na število pri-ključenih objektov. Svetniki so sprejeli sklep o spremembi pravilnika, ki bo veljal že za letošnji javni razpis.

Marija Lebar


Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki

11

KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA LJUBNO OB SAVINJI

Še naprej bodo pomagati soljudem

Poročilo je podala Slavica Robida (levo) v družbi Anike Kladnik. (Foto: Štefan Matjaž)

Poslanstvo Rdečega križa je po-moč soljudem, naj bo to v denar-ni, materialni obliki ali v darovanju krvi. Na občnem zboru ljubenske krajevne organizacije Območne-ga združenja Rdečega križa Zgor-nje Savinjske doline je te vrednote v pozdravu na občnem zboru naš-tela vodja krajevnega odbora Slavi-ca Robida in se prisotnim zahvalila za njihovo nesebično pomoč. Za-služni so prejeli priznanja.

V ljubenski organizaciji tekom leta skrbijo za razdelitev paketov s hrano ogroženim družinam in posa-meznikom. Pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin, plačilu položnic in organizaciji krvodajalske akcije. Vključeni so v akcijo Drobtinica, iz-vajajo merjenje krvnega sladkor-ja in holesterola. Starejše občane v domači občini so z majhnimi darilci obiskali pred novim letom.

ŠS

GORAN J. HORVAT RAZSTAVLJA V SEŽANI

Samosvoj likovni plovilec

Drugačnost »samosvojega likovnega plovilca« Gorana J. Horvata je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. (Foto: Olga Knez)

V Kosovelovem domu Sežana – kulturnem centru Krasa so dru-gi torek v juniju odprli razstavo slik in kipov Gorana J. Horvata z nas-lovom Samosvoj likovni plovilec. Umetnostna zgodovinarka Ana-marija Stibilj Šajn je za razstavo, ki bo na ogled do 15. avgusta, izbrala 30 (pretežno že videnih) platen in 26 (pretežno novih) skulptur, naj-več v hrastu in češnji.

RAZSTAVA V NAJVEČJI GALERIJSKI USTANOVI DOSLEJZnačilnost tokratne Horvatove

razstave je prvenstveno v tem, da gre za največjo galerijsko ustano-vo, v kateri razstavlja. Leta 1996 je imel v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani sicer večjo razstavo, ven-dar tamkajšnji prostori v osnovi ni-so predvideni za takšne namene. Tudi razstavi predlani v zdravniški zbornici v Ljubljani in pred tremi leti

v Galeriji Velenje nista potekali v ta-ko impozantnih prostorih.

KDO ZMORE USTVARITI TAKO SAMOSVOJ OPUS?

»Sprašujem se, kdo zmore ustvariti tako samosvoj opus, ki za-jema različna likovna področja, ris-

be, grafike, slike in skulpture, opus, v katerem je čutiti tankočutno re-cepcijo in percepcijo prostora in časa, preplet preteklosti in sedan-josti, predvsem pa avtorsko domi-šljijsko dimenzijo, ki vse, čisto vse, začenši z enim samim detajlom, povzdigne iz konteksta običajnosti, v nenavadnost, v (p)osebnost, v fantastičnost?

Odgovor prinaša avtor tokratne razstave Goran J. Horvat, nepre-

klicno pa ga potrjujejo njegova de-la, pripadajoča izboru slikarskih in kiparskih artefaktov. Predstavlja-jo le delček izjemnega in obsežne-ga opusa, vendar dovolj, da spoz-namo drugačnost »samosvojega likovnega plovilca«, da začutimo moč njegove poetike in avtorsko iz-grajenost, ki jo je dosegel skozi le-ta neutrudnega in predanega raz-iskovanja likovnega nagovora,« je na odprtju razstave med drugim povedala Anamarija Štibilj Šajn.

SESTAVLJANKE IZ NAJRAZLIČNEJŠIH FRAGMENTOV

Umetnostna zgodovinarka je še posebej izpostavila fascinantnost Horvatovih stvaritev, ki nastaja-jo kot sestavljanke iz najrazličnej-ših, predvsem lesenih fragmentov. Mnogi med njimi so že bili obsoje-ni na odpad, ker niso imeli več svo-je uporabne vrednosti, a so v ume-tnikovih mislih sprožili iskrive ideje in v njegovih spretnih rokah postali del kreativne rešitve.

Franci Kotnik


Voščila


Piše: Aleksander Videčnik

Zgodovina in narodopisje

Nadaljevanje prihodnjič.

Heraldika (9)

Nadaljujemo s povzetkom študi-je Valta F. Jurečiča Grboslovje - he-raldika.

HERALDIČNI KRIŽIV prejšnji številki smo objavili se-

dem najpogosteje uporabljenih he-raldičnih križev, tokrat nadaljujemo z njihovo objavo.

Koptski (egipčanski) križ

Andrejev križ

Ojnični križ

Mavrski križ

Kardinalski križ

Lorenski (madžarski) križ

Patriarhov križ

Papeški križ

Ruski križ

Šapasti križ

Mantuanski križ

Železni križ

Tuluški križ

Jeruzalemski križ

Ognjeni (švicarski) križ

Notarski (sodniški) križ

Malteški križ

Sidrni križ


Kultura

13. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL RUTAR

Gašper Belaj ponovno postal absolutni zmagovalec

Gašper Belaj je s suverenim nastopom dokazal, da nima konkurence. (Fotodokumentacija GB)

V Rikarji vasi, v neposredni bližini Žitare vasi v Avstriji, so se za naslov najboljšega harmonikarja potego-vali igralci na diatonično harmoniko iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Sloveni-je. Na 13. mednarodnem tekmova-nju harmonikarjev za pokal Rutar je v nedeljo, 10. junija, nastopilo 52 glasbenikov, ki že vrsto let igrajo na harmoniko izdelovalca Rutar.

SUVEREN NASTOPMed tekmovalci je bil tudi lan-

skoletni zmagovalec Gašper Belaj iz Nove Štifte, ki svoje znanje nad-grajuje s pomočjo mentorja Robi-ja Zupana. S suverenim nastopom je dokazal, da nima konkurence, in ponovno osvojil naslov absolutne-ga zmagovalca tekmovanja. Letos

se je občinstvu in komisiji predsta-vil s skladbama Nocoj Stanke Ko-vačič in Freude an Musik Guenterja Amanna. Zaigral je v starostni kate-goriji od 20 do 50 let.

GLASBA NE POZNA MEJAOb ponovni zmagi ni skrival ve-

selja. Poudaril je, da mu je naslov odprl številna vrata, spoznal je ve-liko prijateljev. »Moja zmaga je do-kaz, da glasba ne pozna meja. Prav tako je tudi obveza, da nada-ljujem delo, saj se zavedam, da k dobremu nastopu pripomorejo le številne vaje in odrekanje,« je dejal Belaj, ki zatrjuje, da je nastop pripo-mogel k njegovi prepoznavnosti tu-di zunaj naših meja.

Marija Šukalo

25. SREČANJE GODCEV NA DIATONIČNI HARMONIKI IZ RODA V ROD

Grajski godec Adam Brunet, v polfinale za Zlato harmoniko Ljubečne pa kar vsi nastopajoči

Naziv Grajski godec 2017 je po glasovanju občinstva pripadel Adamu Brunetu iz Nazarij. Priznanje je prejel iz rok predsednice Turističnega

društva Nazarje Vanje Hofbauer. (Foto Barbara Rozoničnik)

V dvorani Doma kulture Nazar-je so pripravili jubilejno 25. harmo-nikarsko srečanje Iz roda v rod. Na pestrem glasbenem večeru je po-tekal izbor za polfinalno tekmova-nje za 37. Zlato harmoniko Ljubeč-ne. Nastopajoči so se potegovali tudi za naziv grajskega godca Na-zarij. Predtekmovanje je bilo na vi-sokem nivoju, saj so se vsi nasto-pajoči uvrstili v polfinale. Občinstvo je za grajskega godca izbralo Ada-ma Bruneta.

HARMONIKARJI ZRASLI NA ODRU PRIREDITVE

Obiskovalci so prisluhnili 21 tekmovalcem, ki so prišli iz naše doline in drugih koncev Slovenije. Za nekatere nastopajoče in men-torje bi lahko rekli, da so zrasli na odru prireditve, saj so ji zvesti že vrsto let.

Ena od ustanoviteljic, gonilna si-la prireditve in predsednica Turistič-nega društva Nazarje Vanja Hofba-uer se je spomnila začetkov prire-ditve, ki so jo snovali pred 25 leti v majhnem krogu ljudi. Ob tej pri-ložnosti se je zahvalila dolgolet-

nim prizadevnim članom društva, ki soustvarjajo dogodek, in spon-zorjem.

Prireditev je povezovala že vsa leta tesna sodelavka in pobudni-ca prireditve Ivana Žvipelj. K be-sedi so povabili tudi predsednika nazarske krajevne skupnosti Ja-nija Turka in župana Mateja Pe-čovnika, saj je srečanje potekalo v

okviru počastitve praznika krajev-ne skupnosti.

POLFINALNO TEKMOVANJE KONEC JULIJA V VELENJU

Predstavnik Zlate harmonike Ljubečne Zmago Štih je pozorno spremljal igranje nastopajočih in ob koncu slovesno razglasil, da so prav vsi tekmovalci uvrščeni v pol-

finalno tekmovanje, ki bo 30. ju-lija na Velenjskem gradu. Občin-stvo je bilo povabljeno, da z gla-sovanjem izbere grajskega godca Nazarij 2017. Laskavi naslov je os-tal doma, saj ga je osvojil domačin Adam Brunet.

PRIREDITEV POPESTRIJO PRIZNANI GOSTJE

Prireditev je popestril bogat spremljevalni program. Da se v naših krajih igranje na harmoniko prenaša iz roda v rod sta s skup-no skladbo potrdila oče in sin, Ta-dej in Amadej Kolenc, slednji je bil tudi med tekmovalci.

Naslednji gost je bil priznan slo-venski orgličar Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu. Urbanija je na delavnici pred prireditvijo osnove igranja na orglice ali ustno harmo-niko približal udeležencem, na pri-reditvi pa odigral nekaj skladb.

Za konec je na oder prišla še večkratna gostja izbora pevka Irena Vrčkovnik in poslušalce z morskimi skladbami popeljala po-letju naproti.

Barbara Rozoničnik


Kultura, Organizacije

DAN SLOVENSKIH ČEBELARJEV

Od medu do medenega peciva

Člani Čebelarske družine Kokarje so na stojnici v Nazarjah predstavili čebelje pridelke in spregovorili o čebelah.

Rečiški čebelarji so se postavili stojnico na poligonu PGD Grušovlje v okviru Dneva za Savinjo.

V akcijo slovenske čebelarske zveze Dan slovenskih čebelarjev so se vključili tudi zgornjesavin-ski pridelovalci medu in medenih izdelkov. Čebelarska družina Ja-neza Goličnika Mozirje je posta-vila stojnico v Mozirskem gaju pri društvenem čebelnjaku. Člani gor-njegrajske čebelarske družine so se predstavili v svojem domačem kraju. Kokarski čebelarji so za kraj predstavitve izbrali Bohačev toplar

v okviru kmečke tržnice v Nazar-jah, rečiški so svoje delo predstavi-li v okviru Dneva za Savinjo na poli-gonu PGD Grušovlje.

Pridelovalci medu so obiskoval-cem predstavili čebelje pridelke in poudarili pomen pridobivanja cve-tnega prahu, ki postaja vedno bolj cenjen in prepoznaven čebelji pri-delek. Pripravili so tudi okuševal-nico medu in kulinaričnih dobrot - medenega peciva.

Solčavski čebelarji so pokazali delo v čebelnjaku. Obiskovalce so povabili v Fidov gaj v Logarski do-lini. Tu so lahko spoznavali svet če-bel s pomočjo opazovanja panja. Ogledali so si lahko tudi nekatera čebelarska opravila.

Ljubenski in lučki čebelarji se bo-do javnosti predstavili v okviru ob-činskih praznikov. Medtem ko bo-do Ljubenci svoje čebelje izdelke dali na pokušino in ogled prvi vi-

kend v avgustu, bo medene dob-rote v Lučah moč poskusiti drugi avgustovski vikend v čebelarskem centru SAŠA .

Z omenjenimi dogodki želijo če-belarji predstaviti pomen pridobi-vanja kakovostnih in varnih čebe-ljih pridelkov ter pomen avtohtone kranjske čebele. Ta je pomembna kot opraševalka v kmetijstvu in pri-dobivanju hrane.

Tekst in foto: Marija Šukalo

BOČNA

Zapeli največje dalmatinske uspešnice

Moderatorka Tina Krebs je uživala na improvizirani plaži na bočkem odru.

(Foto: Štefka Sem)

Fantje treh vasi so se po nekaj letih premora vrnili na oder in zapeli dalmatinske ter dve slovenski pesmi.

Kulturno društvo Bočna je pripravilo Dalma-tinski večer kot uvod v dopustniški čas. Oder je predstavljal plažo, na kateri je pod senčnikom v ležalniku med nastopi uživala moderatorka Tina Krebs. Dalmatinske melodije štirih izvajalcev so obiskovalce popeljale na morje.

Uvod je pripadel klapi Jadranski maestrali, ki je lani že gostovala v Bočni in tokrat ponov-

no navdušila občinstvo. Prihaja iz Sinja in je bila edini predstavnik iz Dalmacije. Klapa Mali grad je zasedba iz Kamnika, ki ima že dolgo zgodo-vino prepevanja dalmatinskih pesmi in številne navdušence po Sloveniji.

Nekoliko je izstopala klapa Tramontana z Ljubečne, v svojih vrstah ima pevko Lidijo, ki je odlična dopolnitev moških glasov. Njihov reper-

toar je bil čudovita dopolnitev ostalim skupinam. Nastopili so tudi Fantje treh vasi, domačini, ki so se po nekaj letih premora vrnili na odre. Izvaja-nju dalmatinskih skladb so dodali dve slovenski in se brez težav postavili ob bok preostalim iz-vajalcem.

Štefka Sem


Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije, Oglasi

95-LETNICA JOŽEFA KOPUŠAR IZ SAVINE

Še vedno odličnega spomina, čeprav se bliža stotim letom

Predstavniki ljubenskega društva upokojencev so obiskali svojo najstarejšo članico Jožefo Kopušar ob njenem rojstnem dnevu. (Foto: Štefka Sem)

Člani Društva upokojencev Ljub-no ob Savinji so obiskali najstarej-šo članico Jožefo Kopušar iz Savi-ne, ko je praznovala častitljivi 95. rojstni dan. Ob zdravici, prijetnem pogovoru in obujanju spominov je dokazala, da je še prava korenina. Razen težav z žolčem in sluhom ji zdravje še služi, le leta se ji pozna-jo, je povedala.

KMALU OSTALA SAMA

Jožefa se je rodila v Rastkah na Kozlovi domačiji. Leta 1957 se je z desetletnim sinom Brankom pre-selila na Kapšarjevo kmetijo k svo-jemu izbrancu Alojzu. Rodila sta se jima sinova Slavko in Joško. »Nikoli ni bilo denarja, da bi se po-ročila,« je povedala obiskovalcem. Alojza je zaradi hude bolezni izgu-bila že zelo zgodaj, leta 1987, in ostala sama na veliki kmetiji, kjer dela nikoli ne zmanjka. Nikoli ni

obupovala, trdo je poprijela za de-lo in s pomočjo sinov preživela najtežja leta.

ODLIČNEGA SPOMINASedaj na kmetiji gospodari

Joško z družino, tudi Slavko živi do-ma, Branko le nekaj korakov stran. Jožefa je zadovoljna in vesela 95-letnica, ki zelo rada prebira knji-ge, zato je bila vesela dveh knjig, ki jih je dobila v dar. Prebere tudi vse časopise, televizijo pa gleda le zve-čer, in to poročila. Kljub temu da še sama poskrbi zase, je njen ko-rak včasih bolj negotov, zato ji prav pride roka sinov, ki ji radi priskoči-jo na pomoč.

Z nečim pa se lahko Jožefa še posebej pohvali, in sicer z odličnim spominom, s pomočjo katerega je menda v preteklosti že marsikomu pomagala pri sestavljanju družin-skega drevesa.

Štefka Sem

Pohodniški festival v Kamniško-Savinjskih Alpah

V teh dneh se na območju Zgor-nje Savinjske doline in sosednjih občin odvija Festival pohodništva v Kamniško-Savinjskih Alpah. V Solčavi so predfestivalsko dogaja-nje obeležili z nočnim pohodom ob polni luni po Solčavski panoramski cesti. V četrtek, 22. junija, je sledi-la uradna otvoritev z osrednjim do-godkom v Solčavi.

Vzporedno s festivalom bodo da-nes, 23. junija, ob 20.30 v občini Luče obiskovalci Kresne noči pris-luhnili koncertu okteta Žetev, ki s šte-vilnimi znanimi gosti zopet obljublja nepozabno glasbeno doživetje. V soboto, 24. junija, bo ob 11. uri na

prireditvenem prostoru v Solčavi po-tekalo tekmovanje v balvanskem plezanju, na katerem bodo znanje in izkušnje lahko pokazali tako mlaj-ši kot starejši ljubitelji športnih izzi-vov. Zvečer bo celodnevnemu do-godku sledilo potopisno predavanje z naslovom Plezalne dogodivščine v Maroku ter rock koncert.

Zadnji dan v tednu bo v okvi-ru festivala potekal 8. Dan Meni-ne. Zbrani se bodo na pot odpravili ob 7. uri z avtobusne postaje v Gor-njem Gradu. Pohodniki iz Luč se bodo dve uri kasneje sprehodili po pešpoti do Igle in Rjavčeve jame.

TP

KOMUNALA MOZIRJE

Preobremenjeni vodovni sistemi

V mozirski Komunali so izda-li obvestilo uporabnikom na vo-dovodnih sistemih v njihovem upravljanju. Pozivajo jih, da naj varčujejo s pitno vodo, saj so vo-dovni sistemi preobremenjeni. Iz-

datnost zajetih vodnih virov je za-radi suhe zime slaba. Vse uporab-nike pozivajo, da naj do preklica ne zalivajo zelenic in vrtov ter ne polnijo bazenov.

IS


Organizacije, Oglasi

17

NA GOLAŽIJADI V MOZIRJU MLADOST PREMAGALA IZKUŠNJE

Izmed tridesetih ekip so si naziv golaž mojstrov 2017 zaslužili mozirski skavti

Na mozirskem sejmišču so čla-ni pustne bratovščine organizirali že deveto tradicionalno golažijado. Okoli trideset ekip se je potegova-lo za naziv golaž mojstrov 2017. Po mnenju komisije so si ta naziv letos zaslužili mozirski skavti.

OKRASITEV STOJNIC EKIPAM PRINESLA NAGRADE

Po razdelitvi kuharskih kotičkov med ekipe so člani slednjih pričeli z njihovo okrasitvijo. Nekateri bolj, drugi spet z manj navdiha, je pa prepoznavnost in okusna okrasitev stojnic ekipam prinesla nagrade.

Tokrat ocen stojnic niso prištevali k skupni oceni golaža, ampak so jih nagradili posebej. Komisija v sesta-vi Vid Čretnik, Zdenka Tompa in Du-šan Vršec je izbrala tri najlepše ozi-roma najizvirnejše in jih nagradila. Nagrade so prejele ekipe Cinkarna Celje, Lovska družina Mozirje in Me-šani pevski zbor Šmartno ob Paki.

NAJBOLJŠI SKAVTI, PEVCI IN LOVCI

Kuharji so v kotličkih pričeli me-šati čebulo in po sejmišču se je pričel širiti sladkasti vonj. Priprava

mesa je že štela h končnemu oku-su skuhanega, zato so se kuharji dela lotili skrajno resno.

Člani komisije so krožili med stojnicami, opazovali potek pripra-ve, kuhanja, urejenost članov ekip, prostora in podobno. Opaženo so zapisovali in seštevali. Letos so se

organizatorji odločili, da ekipe iz-žrebajo kuverte z dvema enakima številkama. Eno so dali pod porci-jo golaža, ki je šla na ocenjevanje, na drugo pa so skrbno pazili. Ko-misija zato ni vedela, komu ocenju-

je, ampak so po koncu ocenjeva-nja razglasili tri zmagovalne števil-ke. Za njihove lastnike se ni vedelo vse dotlej, dokler se niso izkazali z drugo, enako številko seveda.

Tretje mesto je letos pripadlo mo-zirskim lovcem, drugo pevcem iz Šmartnega ob Paki. Ob razglasitvi zmagovalne številke je sejmišče v pričakovanju utihnilo. Nato so skro-mno izza vogala stopili člani ekipe mozirskih skavtov, ki so bili tokrat daleč najmlajši kuharji. Vidno pre-

Kuhalni prostor mozirskih lovcev je vedno med najbolj urejenimi. (Foto: Benjamin Kanjir)

Najboljše ekipe devete golažijade (z leve): mozirski lovci, mozirski skavti in šmarški pevci (foto: Benjamin Kanjir)

senečeni so poželi bučen aplavz in se okitili z nazivom mojstrov golaža.

ZMAGOVALEC GOSJE RULETE BREZ NAGRADE

Letošnja novost je bila gosja ru-

leta. Obiskovalci so pridno kupova-li številke polj. Goska je zatajila, za-to je bil potreben žreb zmagovalca. Ta se ni pojavil in je tako ostal brez nagrade.

Benjamin Kanjir


Ljudje in dogodki

NAROČNIKI SAVINJSKIH NOVIC NA POTEPU OD POLZELE DO ŽALCA

Zgodovina graščine na začetku in hmeljarstvo ob zaključku

V Eko muzeju smo izvedeli veliko o zgodovini hmeljarstva in pivovarstva, ki je bilo že pred mnogimi leti ena pomembnih vej gospodarstva za Žalec.

Sobota, 10. junija, bo izžrebanim naročni-kom Savinjskih novic ostala v prijetnem spomi-nu. Odpeljali smo se na izlet v spodnjo Savinjsko dolino, videli marsikaj, bilo je zabavno, lakote in žeje pa tudi ni bilo na spregled.

GRAŠČINA NA ŽIVI SKALINa Polzeli smo si ogledali grad Komenda, ki

je zakladnica preteklosti in sočasnega turistič-nega, kulturnega in umetniškega dogajanja. Pri-jazna vodička nas je popeljala preko pripovedi od vznožja gradu, poročne dvorane, glasbene sobe, slavnega popotniškega kolesa do moder-ne knjižnice v zastrešju, kjer smo obiskali spo-minsko sobico pesnice Neže Maurer.

KOZOLEC S STARIM ORODJEM IN MUZEJ TRAKTORJEV

Pot nas je ob vodenju popeljala po Polzeli do kmečkega kozolca posebne sorte bogastva.

Pred gradom Komenda na Polzeli se je sobotna pustolovščina pričela in končala.

Ob pivski fontani v Žalcu je nastala fotografija z veselimi obrazi.

Staro orodje, ki visi na kozolcu, kjer se je nek-daj sušilo seno, je družina Cajhen zbirala kar 20 let in res je bilo kaj videti. Obiskali smo mu-zej traktorjev Ernesta Obermayerja, ki nostalgič-no ponuja na ogled oldtajmerje, ki s svojim zloš-čenim šarmom beležijo preteklost. Še en posta-nek smo naredili v tovarniški trgovini nogavic Polzela.

KOSILO OB RIBNIKU DRUŠKOVIČ V PREBOLDU

Šli smo naprej v smeri proti Žalcu. Z avtobu-som in lastnikom Josipom Šamujem osebno smo se prispeli do ribnika Druškovič v Preboldu. Tam nas je čakalo kosilo. Postanek ob ribniku je bil prava idila za opoldanski počitek. Zadišale so pečene ribe in ob druženju so se razpletali pogo-vori vedrih vsebin.

UMETNOST V SAVINOVI HIŠIObisk Savinove hiše v Žalcu je ponujal na

ogled razstavo celjskega slikarja Staneta Petro-viča – Čonča. Ogledali smo si še vrhnje prosto-re rojstne hiše generala in skladatelja Rista Sa-vina, kjer je ohranjeno tudi staro pohištvo v spo-minski sobi. V sosednjih prostorih smo občudo-vali dela savinjskih likovnikov, med njimi delo Te-rezije Bastelj in lani zasnovan salon akademske slikarke Jelice Žuža.

OD FONTANE DO ZGODOVINE PIVA Zatem smo se s pivskimi kozarci Oskarja Ko-

goja premaknili do pivske fontane. Odžejali smo se ob zelenem, temnem ter svetlem pivu. Ogle-dali smo si Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva ter spoznali zgodovino te pomembne panoge.

Izlet se je iztekel po večerji v gradu Komenda. Le še vrnitev v zgornji del doline nam je ostala in zaključili smo popotovanje z lepimi spomini.

Tekst in foto: Slavica Tesovnik


Ljudje in dogodki, Organizacije

3. MOTO PIKNIK LUČKIH BAJKERJEV

Modrost je najbolj pomembna vrlina udeležencev v prometu

Lučki bikerji so poskrbeli za Moto piknik v Strugah, ki postaja njihovo tradicionalno srečanje na začetku motoristične sezone.

(Foto: Franjo Atelšek)

Prvo junijsko soboto je bilo v Strugah pred Lučami ponovno vse v znamenju motorjev in podobnih sodobnih prevoznih sredstev, med katere glede na zadnje modne trende spadajo tudi štirikolesniki. Lučki bikerji, kot se imenujejo tam-kajšnji ljubitelji tovrstne tehnike, so poskrbeli za 3. Moto piknik moto-ristov, ki postaja tradicionalno sre-čanje na začetku motoristične se-zone. Dogodka se niso udeležili sa-mo Lučani, saj so tovrstna druže-nja namenjena vsem pristašem in ljubiteljem tega vse bolj razširjene-ga načina prevoza v poletnih me-secih.

Medse so povabili patra Karla Gržana, ki je poskrbel za blagos-lov motoristov, sopotnikov in jekle-nih konjičkov. Poudaril je, kako po-membna je modrost pri vseh udele-žencih cestnega prometa, da se nji-hove poti srečno končajo. Še poseb-no motoristi spadajo med bolj ranlji-ve skupine udeležencev v prometu, zato je modrost ostalih udeležencev na cestah še toliko bolj pomembna.

Program srečanja se je nadalje-val s panoramsko vožnjo v Logar-sko dolino. Ob vrnitvi v Struge se je ob tamkajšnji gostilni končal s pi-knikom.

Franjo Atelšek

ŠALJIVE IGRE MED OBČINSKIMI UPRAVAMI

Razgibavanje telesa in sivih celic z zmago Lučanov

Trava je bila kot nalašč za slalom trojk. (Foto: Marija Šukalo)

Na poligonu PGD Grušovlje so pripravili šalji-ve igre, na katerih so se pomerili člani občinskih uprav. Srečanje je gostila Občina Rečica ob Sa-vinji v okviru Dneva za Savinjo, za izvedbo špor-tno-šaljivega druženja pa je poskrbelo domače turistično društvo. Med seboj so se v hitrosti, iz-najdljivosti in znanju merili predstavniki občin Luče, Gornji Grad, Nazarje, Šmartno ob Paki in Rečica ob Savinji, izven konkurence so natopi-li tudi gostje iz Zagreba in Gradca – astronomi z mentorjem Bojanom Vršnakom, rečiškim ro-jakom.

Za razgibavanje telesa in duha so se tekmo-valci podali na smučanje. Travnata površina je bila kot nalašč za veleslalom trojk. Progo so naj-hitreje prevozili Pačani. Ko so ekipe dobile »ve-tra« v možgane, je sledil kviz o poznavanju živali ob Savinji in v njej. Teritorialna lega krajev, od ko-der so prihajali tekmovalci, je bila, kot kaže, ze-

Lovljenje jabolka je marsikateri tekmovalki predstavljalo precejšnjo težavo. (Foto: Marija Šukalo)

Ker so Lučani vedeli, da so na področju »ri-barjenja v kalnem neizkušeni«, so za igro is-kanja grozda v smetani taktizirali in poiska-li okrepitev. Slednjo so »uvozili« z Rečice in zmagali. Tudi pri poznavanju lesa Lučani ni-so imeli konkurence. V igri pobiranje jabolk iz škafa z vodo je postala vodilna Rečica. Men-da je k zmagi pripomoglo dejstvo, da so šalji-ve igre že več desetletij posebna panoga ob-činskega praznika in jim je tovrstno udejstvo-vanje prirojeno.

V letošnjem srečanju občinskih uprav in mer-jenju znanja so bili v skupni uvrstitvi najboljši Lu-čani, za njimi so na drugem ter tretjem mestu pristali Rečičani in Nazarčani. Kulinarične na-grade – želodec za prvo, sir za drugo in kruh za tretje mesto – so postale zmagovalna kombi-nacija za druženje in malico ter izmenjavo izku-šenj sodelujočih.

Marija Šukalo

lo pomembna, saj so živali ob svoji reki pozna-li tako Rečičani kot Lučani, ki so osvojili enako števil točk.


Šport, Ljudje in dogodki

STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD

Na tekmi s pištolo zmagal Grudnik

Prvi trije na tekmi z malokalibrsko pištolo drulov (z leve): Ciril Kolar, Jože Grudnik in Ivan Rihter

(foto: Konrad Zemljič)

V nedeljo je na strelišču Zagradišče tekmova-lo veliko strelcev, ki so dosegali zelo dobre rezul-tate na tekmi z malokalibrsko pištolo drulov. Ude-leženci so streljali na 25 metrov po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Zmagal je Jože Grudnik (96 krogov), drugi je bil Ivan Rihter (92) in tretji Ciril Kolar (88). To je bila druga tovrstna tekma v organizaciji Strelskega društva Gornji Grad in šteje za prvaka kombinacije v letu 2017, kjer vodi Ivan Rihter (294 točk) pred Tomažem Trogarjem (293) in Petrom Bezovškom (290).

Janez Kolar

POHOD PO REČIŠKIH TRŠKIH MEJAH IN NA KUGLO

Izkoristili priložnost za spoznavanje domače okolice

Na Kugli je lahko vsak dobil kroglo sladoleda. (Foto: Marija Šukalo)

Po trških mejah Rečice ob Savinje so se izpred šole podali tamkajšnji osnovnošolci v spremstvu vodnikov in staršev. Pohod je pripravilo planinsko društvo. Pot jih je vodila preko Lipe do Žerovnic, kjer so si privoščili malico iz nahrbtnika in dalj-ši počitek. Nato so šli do lovskega doma v Polja-nah in naprej do cilja – Kugle. Tu so jih že čakali vrtčevski otroci s svojimi starši. Slednji so do »re-čiškega Triglava« ubrali krajšo pot. Izpred občine so jo mahnili preko Blat. Na cilju so se vsi skupaj posladkali s sladoledom.

Po besedah predsednice PD Rečica ob Savi-nje Olge Berložnik je bilo tovrstno druženje ideal-na priložnost za razgibavanje in spoznavanje do-mačega okolja. V društvu namreč ugotavljajo, da se otroci vse premalo rekreirajo, mnogi pa ne poz-najo bližnje okolice. To je bila tudi prilika za krepi-tev vezi sodelovanja med osnovno šolo, vrtcem in planinskim društvom. Člani slednjega se trudi-jo pripraviti kvalitetne pohode skozi vse leto.

Marija Šukalo

SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC

Brata Presečnik odlično začela poletno sezono

Lenart Presečnik (dečki do 15 let) je osvojil že drugo zmago v poletni sezoni. (Foto: Blaž Presečnik)

Poletno skakalno sezono so skakalci Smučar-sko skakalnega kluba Ljubno BTC začeli odlično. Na tekmi za pokal Cockta v Žireh sta brata Preseč-nik dosegla zmago. Lenartu je uspelo premagati vso konkurenco med dečki do 15 let, Jernej pa je zmagal v konkurenci mladinci do 16 let. V isti kon-kurenci je Karlo Vodušek dosegel četrto mesto.

Lenart Presečnik je zmagal tudi na Reviji sko-kov v Mostecu, Gorazd Završnik je bil četrti. Jer-nej Presečnik je v svoji kategoriji osvojil drugo mesto, Karlo Vodušek je bil tretji. V kategoriji mladinci do 18 let je zmagal drugi od bratov Vo-

dušek, in sicer Lovro, Žak Mogel je bil četrti, Me-dard Brezovnik je bil peti. 13. in 14. sta bila Filip Vranc in Luka Robnik.

V kategoriji dečkov do 10 let je bil Janez Ko-rent peti, Jaka Kramer 14. Med leto starejšimi dečki je Gašper Presečnik osvojil šesto mesto, 29. je bil Ažbe Zagožen in 32. Jaka Valte. V kate-goriji deklic do 11 let je šesto mesto osvojila Ni-ka Zamernik, osmo Tinkara Žehelj. Med dečki do 12 let so se na 10., 16. in 20. mesto uvrstili Mark Volovšek Murko, Adam Kosmač in Maj Marovt.

Štefka Sem


Šport

TURNIR V MALEM NOGOMETU MED ZASELKI KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE

Prehodni pokal ekipi Trnine

Ekipa Trnine bo eno leto lastnik prehodnega pokala. (Foto: Marija Šukalo)

Športno društvo Dreta Nazarje je ob krajev-nem prazniku pripravilo turnir v malem nogome-tu. Na njem so se pomerili zaselki nazarske kra-jevne skupnosti: Trnina, Dobletina, Žlabor in Na-zarje. V turnirju po sistemu vsak z vsakim sta se na športnem igrišču ob Dreti po točkovanju v fi-nalu pomerili Trnina in Nazarje. Kljub enakovred-ni igri na obeh straneh so nogometaši Trnine iz-koristili trenutek nepazljivosti nazarskega vratar-ja in zadeli zmagoviti strel.

Za tretje mesto sta se merila Žlabor in Do-bletina. Slednja je zatresla gol nasprotnika kar osemkrat in z rezultatom 8:1 osvojila pokal za tretje mesto.

Pokale sta udeležencem predala predsednik ŠD Dreta Matej Planovšek in župan občine Na-zarje Matej Pečovnik. Prehodni pokal so lansko-letni zmagovalci Nazarje, ki so letos osvojili dru-go mesto, za eno leto predali Trnini.

Marija Šukalo

USPEŠEN ZAČETEK NOVEGA MARATONA SAVINJA

Prvi zmagovalec Erik Rosenstein

Maratona Savinja se je udeležilo 206 tekačev.

Erik Rosenstein si je po Vzponu na Golte priboril še eno zlato medaljo.

Berny Čeplak Poznič je prva med ženskami premagala 21-kilometrsko progo.

Na prvem maratonu Savinja, ki ga je v sobo-to v Mozirju organiziralo Športno društvo Team s prostovoljci, je v najdaljši preizkušnji na 21 km zmagal Erik Rosenstein, med ženskami je bila prva Berny Čeplak Poznič. Na 10,5 km sta bila najhitrejša Matej Letojne in Klara Rotnik ter Blaž Weiss in Ana Ivanuša na 5,5 km.

s pokom oznanil župan Ivan Suhoveršnik. Mno-žica se je s parkirišča pred Mozirskim gajem za-podila po ločkem mostu in levo skozi sejmišče proti Nazarjam.

Za osvežitev so organizatorji skrbeli na večih mestih, kjer so delili vodo in sadje. Za dvig moti-vacije so na startnem položaju, ki je bil hkrati cilj-ni, skrbeli tolkalci Glasbene šole Nazarje, na sa-mi progi pa so pri hotelu Benda z glasbo skrbeli člani mozirskega skavtskega benda.

Glavni organizator Jaka Zajšek se je zahvalil vsem, ki so tekli, ki so kakorkoli pomagali pri or-ganizaciji manifestacije, in sponzorjem. Napo-vedal je, da bo drugi maraton Savinja 17. juni-ja prihodnje leto.

Tekst in foto: Benjamin Kanjir

Organizatorji so malce spremenili utečeno traso prejšnjega Malega maratona Mozirja, ki po novem ne poteka skozi trško jedro, ampak so manjkajoče metre nadomestili s podaljšanjem proge v Lokah.

Na Bimbo teku je teklo kar 75 otrok, nekaj sa-mih, drugi s starši. Maratona Savinja se je udele-žilo 206 tekačev. Štart je po uvodnem pozdravu


IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

www.savinjske.com

Kronika, Zahvale, Oglasi

V SPOMIN

Branko SUHOVERŠNIK22. 6. je minilo

leto dni, odkar te več med nami ni. Odkar se ti je v tisočinki sekunde ustavilo srce.

V hipu si odšel, a zares nikoli. Ne mine dan, da se ne bi spomnili nate.

A zdaj so ostale neizrečene misli in besede, ko so se nabrale v tem letu –

letu, odkar te na žalost ni več med nami. Zato ti jih vsak dan šepetamo v nebo.

Vedno te bomo imeli radi in vedn o boš z nami, saj si naš sonček, ki bediš nad nami.

Žena Zdenka, sin Dejan in hčerka Romina

• GORSKI REŠEVALCI PO TUJA PLANINCAKoroška Rinka: 16. junija ob 16.14 sta se na relaciji Koroška

Rinka proti Štajerski Rinki zaplezala dva tuja planinca. Posredo-vali so reševalci GRS Celje, ki so planinca ob pomoči helikopterja Slovenske vojske in dežurne ekipe GRS na Brniku rešili iz stene in ju nepoškodovana prepeljali v dolino.

• STRELA ZANETILA PODRASTLenart pri Gornjem Gradu: 16. junija ob 13.11 je zaradi udara

strele zagorelo v gozdu v Lenartu pri Gornjem Gradu. Posredova-li so gasilci PGD Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta, ki so odkrili po-žarišče, ga omejili, pogasili in pregledali okolico. Zgorelo je okoli 50 kvadratnih metrov podrastja

• MOTORIST PADEL IN SE POŠKODOVALPavličevo sedlo: 19. junija je zaradi vožnje preblizu desne-

mu robu vozišča na cesti proti Pavličevemu sedlu padel mo-torist. Pri tem je dobil hudo telesno poškodbo. Izdan mu bo plačilni nalog, prav tako sledi poročilo na pristojno državno tožilstvo.

• V KROŽIŠČU Z VOZILOM NA STREHOMozirje: 19. junija se je ob 4.22 na Hofbauerjevi ulici v Mozirju

pripetila prometna nesreča, v kateri se je voznik osebnega vozila zaletel v robnike krožišča in se prevrnil na streho. Pred prihodom gasilcev je sam pogasil požar na vozilu. Reševalci nujne medi-cinske pomoči so lažje poškodovanega voznika oskrbeli na kra-ju dogodka. Gasilci PGD Nazarje in Mozirje so protinaletno in pro-tipožarno zavarovali mesto nesreče, odklopili akumulator, posta-vili osebno vozilo na kolesa in počistili razlite motorne tekočine. Obveščene so bile pristojne službe.

(Foto: PGD Nazarje)

V SPOMIN

Branko SUHOVERŠNIK24. 12. 1961 - 22. 6. 2016

Minilo kot blisk prvo leto je dni, kar usoda te kruto od nas je vzela.

Obraz nasmejan tvoj v spominu živi in nas opominja na tvoja načela.

Dobrota, iskrenost, družinska ljubezen, hvaležnost ter skromnost, popolno poštenje.

Odvzela ti tega ni niti bolezen, tako si živel celo svoje življenje.

Počivaj v miru, kjerkoli že si, ter hvala za vse, kar si mnogim nam dal.

Podoba pa tvoja nad nami bedi, saj v mislih boš naših za vedno ostal.

Janez Mazej


Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.

Zahvale, Oglasi

Pri tebi sem, ko te daljava krije, in čutim te!

Ugaša dan, že prva zvezda sije. O vrni se!

(J.W. Goethe)

V SPOMIN

20. junija je minilo enajst let, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida

Franca BENDA

Vsi tvoji

Mama, bila si vztrajna v življenju,junaška v zadnjem trpljenju.

ZAHVALA

V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama

Mica Marija PURNATiz Bočne

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-cem, ki ste našo mamo obiskovali, ji v težkih trenutkih stali ob strani.

Zahvala dr. Pozniču, patronažnima sestrama gospe Zofki in gospe Angelci.

Vsem iskrena hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše.

Mama počivaj v miru ob strani svojega moža in sina Janka.

O, ko bi vam mogla povedati,kako so nebeške poljane lepe ...

ZAHVALA

V 91. letu življenja nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica

Antonija BREZNIKroj. 8. 1. 1927

iz Savine

Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju, gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen cerkveni pogreb, gospe Anki Rakun za izrečene bese-de slovesa, pogrebni službi Anubis ter lučkim pevcem za čutno odpe-te pesmi.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči vsi njeni


Za razvedrilo

NOV RED, NOVA ORDNINGAPriložnostna in stalni sodelavki Savinjskih novic (z leve) Tatjana

Mazej, Helena Kotnik in Nina Zidarn so na gradu Komenda ustano-vile malteški damski red. Sklenile so, da bodo vzdrževale diplomat-ske odnose Zgornje s spodnjo Savinjsko dolino in v Soteski uvedle mejne kontrole, na katerih bodo utrujenim popotnikom, z vrčki uvo-ženega piva iz žalske fontane, risale nasmehe na obraz. Skrbele bo-do za pospešeno prodajo solčavskih nogavic iz filca na Polzeli in čimprejšnjo izgradnjo starih dvorcev v naši dolini, v katerih bodo širi-le svojo religijo dobre volje.

PRIPRAVLJENA NA OŽIVLJANJE NA ŽIVO IN MRTVO Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik (levo) na poligonu PGD

Grušovlje: »Kot župan moram biti res na vse pripravljen!« Reševalec in gasilec Marinko Jurić: »Seveda. Nikoli ne veš, kdaj

pride teoretično znanje prav v praksi. Mogoče privabiva kakšno da-mo, da preizkusiva umetno dihanje v živo.«

STAVILA STA ZA ŠTEFAN ŠTAJERSKEGA VINAOb malonogometnem spopadu reprezentanc iz Plitvičkega vrha

in vinorodnega Kolovrata v Mozirju sta župana občin Mozirje in Apa-če, Ivan Suhoveršnik (levo) in Franc Pižmoht, stavila, kdo bo zma-gal. Kajpada sta oba verjela v svoje nogometaše. Suhoveršnik, ki je na koncu s svojo ekipo tudi slavil, je stavil za štefan iz Grudnik--Steyerjeve kleti v Mozirju, Pižmoht pa na dišeči šampanjček iz kleti istega lastnika v svoji občini. No, zmagala sta oba, saj sta se dogo-vorila, da v obeh primerih plača Danilo Steyer.

(Foto: IS)

(Foto: MŠ)

(Foto: JM)


KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN

2017

Ime in priimek:

Naslov:

Vsebina oglasa (do 10 besed):

Križanka, Oglasi, Voščila


Petek,23. junij

ob 17.00. Glasbena šola NazarjePrireditev ob zaključku šolskega leta ob 17.00. Galerija ŠteklRazstava ročnih del Jelke Tajnšekob 18.30. Nova Štifta80 let PGD Nova Štiftaob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje narodopisne razstave Dober kot kruh, razsta-ve likovnih del Zlato zrno, razstave likovnih in literar-nih del osnovnošolcev ter ročnodelske razstave veziljob 19.00. Športni park Varpolje24-urni maraton odbojke na mivkiob 20.30. Pri Osnovni šoli LučeKoncert Okteta Žetev z gosti (Nuša Derenda, Moonlighting orchestra)

Sobota,24. junij

ob 9.00. Prireditveni prostor v SolčaviStart kolesarskega izletaob 11.00. Prireditveni prostor v SolčaviTekmovanje v plezanju na balvanski steni za otroke in odrasleob 16.00. Menina planina6. Noč Menineob 18.00. ŠRC Račnek Šmartno ob DretiPraznovanje 110. obletnice PGD Šmartno ob Dretiob 20.00. ŠRC Račnek Šmartno ob DretiGasilska veselica z ansamblom Petkaob 20.30. BorsekaKresovanje (sodeluje Harmonikarski orkester Primoža Zvira)ob 21.00. Prireditveni prostor v SolčaviPotopisno predavanje Plezalne dogodivščine v Marokuob 22.00. Prireditveni prostor v SolčaviRock žur

Nedelja,25. junij

ob 9.00. LučePohod po pešpoti od Luč do Igle in Rjavčeve jameob 9.00. Nogometno igrišče v Lepi NjiviStart pohoda po Lepi Njiviob 10.00. Športno igrišče Rečica ob SavinjiNogomet Stari – Mladiob 10.00. Menina planina8. Dan Menineob 15.00. Športno igrišče Rečica ob SavinjiŠportne igre

Ponedeljek,26. junij

ob 9.00. Prostori Zavoda RUJ v NazarjahDan odprtih vratob 9.00. Lepa NjivaPričetek oratorija

Torek,27. junij

ob 10.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiDopoldanska čajanka

Sreda,28. junij

ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico

Četrtek,29. junij

ob 17.00. Gasilski dom MozirjePredavanje Ustna higiena in sladkorna bolezenob 18.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiOdprtje tematske razstave Zlata paleta 2017: Fotografija in kiparstvoob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Predstavitev knjige Franca Bezovška Čebeloreja na Gornjegrajskem skozi čas

Napovednik dogodkov

Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

◊KMETJE,GOZDARJIGradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.

GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.

◊ŠIVILJSTVOŽANAŠivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.

Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.

ŽIVALI – PRODAMPrašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca sr pasme, stare-ga 10 dni, cena po dogovoru; gsm 031/266-738.Prodam telico čb, brejo 9 mesecev; gsm 031/698-055.Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 051/358-408.Prodam mlado srnasto kozo s pr-vim kozličkom – 25 kg, cena 90 eur za komplet; gsm 041/837-612.Prodam mlade zajce za zakol oz. očiščene in plemenjaka dalmatin-ski rex, starega 1 leto, Sp. Rečica; gsm 070/870-321.Krško-poljske odojke, pašne, pro-dam, Janko; gsm 031/714-196.

ŽIVALI – KUPIMKupim kravo, telico za zakol, dopita-nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.Kupim čb bikca, starega 1 teden; gsm 051/247-698.

ŽIVALI – PODARIMPodarimo mlade pse mešančke; gsm 051/628-677.

DRUGO – PRODAMProdam železno tehtnico libela z utežmi 150 kg, cena 100 eur; gsm 041/665-178.Sip rotacijska kosilnica in sip pajek prodam; gsm 031/554-500.Sekular žamar in sekular za trame (grušt) prodam; gsm 041/519-507.Drva bukova suha, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735.Ugodno prodam dekliško šolsko tor-bo za 1. triado; gsm 041/324-409.

Prodam bukova drva, cepljena, dol-žine 33 cm, v paleti; gsm 040/430-080.Prodam puhalnik tajfun z gl. mo-torjem, molzni stroj z vrčem, odje-malec silaže bider; gsm 041/466-720.Prodam moped tomos alpino, le-tnik 2012, zelo lepo ohranjen. Cena 1.150 eur; gsm 041/783-528.

DRUGO – PODARIMPodarim delujoč rabljen pralni stroj gorenje; gsm 041/485-551.Podarim izvode tednika Savinjske novice, od več preteklih let; gsm 051/625-441.

DRUGO – KUPIMKupim traktor AGT, štore, zetor, univerzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.

VOZILA – PRODAM Saab 93,1,8t, l. 2003, 185.000 km, črne barve, odlično ohranjen, pro-dam; gsm 040/727-552.

NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-novanje v Mozirju; gsm 030/284-699.Manjše stanovanje v Ljubiji-Kolo-vrat oddam ter zemljišče 3.700 m/2 po 4,20 EUR m2 prodam; gsm 070/777-281.Kmetijsko zemljišče 5.500 m2 v Lo-kah prodam; gsm 041/650-151.

OSEBNI STIKI47-letnik išče samsko punco, ki bi se preselila na njegov urejen dom; gsm 041/229-649.

DRUGO - IŠČEMŽetev, če ima kdo odvečno slamo, pokliči; gsm 041/538-126.


Voščila

27


Documents

Savinjskenovice.savinjske.com/pdf-2017/sn-25-2017.pdf · Kronika: V nedokončanem krožišču ... sko reševanje na Brniku. Akcije v osnovi izvaja-jo s helikopterji Slovenske vojske,