Savinjske novice št. 43, 26. oktober 20182

Oglasi

Tema tedna: Nova lestvica »top« slovenskih občinponovno o tem, kje se najbolje živi .................... 4

Zgornja Savinjska dolina: Občine dolžne zagotavljati mrliško pregledno službo ......................................... 6

2. Lenartova prepletanja: Avtorji razstavili raznolika dela po tematiki in tehnikah .............................................. 11

Zgornjesavinjski starodobniki: V hrvaški Istri spoznavali preteklost in starodavne eksponate ................ 16

Judo klub Velenje: David Hostič in Urh Štober pobirala medalje ........................................................... 21

Zaključek strelskih tekmovanj:Zmagal Ivan Rihter ....................................................... 21

Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3

Tretja stran

Iz vsebine:

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

ISSN 0351-8140, leto L, št. 43, 26. oktober 2018. Izhaja vsak pe-tek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 3

Glavni in odgovorni urednikmag. Franci Kotnik

(MŠ)

(FA)

Kje v Sloveniji se najbolje živi?V uredništvu revije Moje finance so tudi le-

tos izdelali analizo Kje v Sloveniji se najbolje ži-vi. V sklopu tega projekta občine razvrstijo po več kriterijih in pri tem, med drugim, primerja-jo, kje imajo najmočnejše gospodarstvo, kje naj-bolj zdrave občane, kje najmanj oziroma največ kriminala, kje najbolj urejeno infrastrukturo in kje najboljše občane.

Letošnja analiza je pokazala, da so sicer v vseh občinah ljudje, ki imajo nadpovprečno pla-čo, a le 21 občin s svojo povprečno plačo preka-ša slovensko povprečje. Lestvica top pet občin z najvišjimi plačami je videti takole: Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana, Ruše, Novo mesto in Što-re. V Cerkljah je povprečna mesečna neto pla-ča 1.446 evrov. Za povprečno neto mesečno pla-čo v Sloveniji so raziskovalci vzeli podatek stati-stičnega urada za junij 2018, in sicer 1.073 evrov.

Po kriteriju povprečne plače se nobena izmed zgornjesavinjskih občin ni uvrstila v prvo dvaj-seterico. V Občini Nazarje, ki se je v skupnem seštevku vseh kriterijev uvrstila najvišje, na 16. mesto, je povprečna neto plača »le« 942 evrov oziroma 12 odstotkov manj od republiškega pov-prečja.

Kljub temu, da je brezposelnost v Sloveni-ji v zadnjem času bistveno upadla (registrira-na brezposelnost znaša osem odstotkov, v teh osmih odstotkih pa so večinoma takšni, ki niko-li več ne bodo šli v službo), so plače v Sloveni-ji še vedno nizke.

Produktivnost pri nas raste hitreje kot plače in tako je tudi prav, žal pa Slovenci pri produk-tivnosti še vedno precej zaostajamo za konku-renco. Če uporabimo podatke za leto 2017, ugo-tovimo, da smo skoraj pol manj produktivni kot Nemci, za povprečjem Evropske unije pa zaos-tajamo za 20 odstotkov. Imamo torej takšne pla-če, kot jih lahko imamo? Vsekakor je na podro-čju produktivnosti potrebno še veliko izboljšav.

Ko so pri Mojih financah delali lestvico gospo-darsko najmočnejših občin, se je na prvo mes-to znova zavihtela Občina Cerklje na Gorenjskem. Na drugo mesto se je uvrstila Idrija, na tretje mes-to se je z lanskega šestega povzpel Trzin, sledi Komenda, ki je bila lani tretja, peta občina pa je Šempeter - Vrtojba, ki je bila lani deveta. Pri oce-njevanju gospodarske moči občin ima največjo utež višina neto plače, pa tudi dostopnost služb v močnih podjetjih in nekaj drugih kazalnikov.

Največ dodane vrednosti na občana po izra-čunih Mojih financ ustvarijo podjetja v občini Tr-zin, in sicer 50.856 evrov. No, tukaj imamo tudi mi svojega šampiona – občino Nazarje, v kateri podjetja ustvarijo 31.200 evrov dodane vrednos-ti na občana. Več o izsledkih raziskave Mojih fi-nanc pa v tokratni temi tedna.

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 20184

Naša anketa

Tema tedna, Anketa

Kako ste zadovoljni z življenjem in okoljem, kjer živite?Zgornja Savinjska dolina je destinacija, ki jo radi obiščejo ta-

ko Slovenci kot tujci, si ogledajo znamenitosti in odidejo. A le tis-ti, ki v njej živimo, vemo, s kakšnimi pomanjkljivostmi oziroma prednostmi se srečujemo. Sedem občin ima različno razvito in-dustrijo, infrastrukturo. Mnogi prebivalci so se tukaj rodili, dru-gi priženili, spet tretji prišli zaradi dela in stanovanj. In kako se tu počutijo?

Roman Čretnik ml., LokeObdani smo z naravo, naša dolina je razgibana,

kraji ravno prav veliki, da imamo vse ustanove, ki jih potrebujemo za normalno življenje, hkrati pa majhni, da se ljudje med seboj kolikor toliko poz-namo in si pomagamo. Zdi se mi, da živimo v var-nem okolju, saj še ni bilo kakšnih incidentov, ki bi nas prestrašili. Tudi na področju gospodarstva in

turizma sem večni optimist in opažam, da se stvari premikajo na bolje. Napredek se počasi dogaja. Si pa želim kakšnega večjega podjetja tudi v Mozirju in podpore za manjše podjetnike.

Albin Robnik, LučeDoma nas je bilo pet, samo jaz sem ostal v Lu-

čah. To je moj kraj, ki ga ne bi zamenjal za nobe-nega drugega. Vse imamo na dosegu roke: šolo, vrtec, zdravstveni dom, tudi trgovino. Sosedi se med seboj razumemo. Občina se mi zdi varna, v kraju ni kriminalitete. Med seboj si zaupamo, ce-lo do te mere, da pogosto niti ne zaklenem stano-vanja, če sem v bližini. Tudi avto je čez dan pogosto odklenjen. Zaposli-tev je moč dobiti tako v Lučah kot po dolini. Razvija se turizem, a na tem področju je potrebno še marsikaj postoriti.

Anita Ugovšek, Gornji GradSvojega kraja ne bi zamenjala, zelo mi je všeč,

zelo dobro se razumem s sosedi. Je zelo varen kraj, med seboj si zaupamo. A me skrbi, ker vse več mla-dih odhaja. Nimamo industrije in ne turizma, kjer bi lahko delali. Tudi sama se v službo vozim v Nazarje. Pogosto se mi zdi, da je naš kraj bolj prostor za lju-di v tretjem življenjskem obdobju.

Mija Ugovšek, Ljubno ob SavinjiOtroštvo sem preživela v Dolu pri Gornjem Gra-

du, sedaj pa sem že štiri desetletja Ljubenka. Te-ga kraja ne bi zamenjala, s sosedi se razumem, ljudje najdejo zaposlitev v bližnji tovarni. Na po-dročju turizma se mi zdi, da je potrebno več na-rediti na povezanosti turističnih ponudnikov. Žal pa sem skusila na svoji koži, kako varljiva je var-

nost, kar se kriminalitete tiče. Čeprav živimo v strnjenem naselju, kjer je javna razsvetljava, so nas namreč pred časom oropali nepridipravi. Izko-ristili so čas, ko nas ni bilo doma. To mi je pustilo grenak priokus in sem sedaj zelo nezaupljiva.

Branka Vižintin, Rečica ob SavinjiPred dvema desetletjema se je na Rečico pri-

selila moževa babica, pozneje se ji je pridruži-la tašča. Naša družina se jim je priključila pred desetimi leti. Tu smo našli vse, kar potrebujemo. Ljudje so prijazni, šolarja imata blizu šolo, razvija se turizem. Počutimo se varni, tako da niti stano-vanja ne zaklepamo. Motijo me le luknjaste ceste. Tudi služb ni ravno veliko v občini, se je pa zato možno zaposliti v sose-dnji občini Nazarje.

Pripravila in fotografirala Marija Šukalo

NOVA LESTVICA »TOP« SLOVENSKIH OBČIN PONOVNO O TEM, KJE SE NAJBOLJE ŽIVI

Dve zgornjesavinjski občini med najboljšimi petdesetimiŽe tretje leto zapored je revija Mo-

je finance objavila lestvico »top« slo-venskih občin, s podnaslovom Kje v Sloveniji se najbolje živi?. Zgornjesa-vinjske občine se v primerjavi z lan-skim letom niso uvrstile tako viso-ko, še vedno pa sta občini Nazarje in Ljubno med »top« 50 občinami, ta-ko kot lansko leto. Pet glavnih skupin kazalnikov za izračun skupne uvr-stitve ostaja enakih lanskim, nekoli-ko več je le podkazalnikov. V namen izračuna so predelali preko 50 tisoč podatkov, metodologijo podrobneje predstavljajo na svoji spletni strani www.mojefinance.si/obcine.NAZARJE IN LJUBNO TUDI LETOS

MED »TOP« 50Povsod, kjer so lahko, so anali-

tiki upoštevali aktualne podatke,

sicer pa zadnje razpoložljive. Pet glavnih skupin kazalnikov (gospo-darstvo, prebivalstvo, infrastruktu-ra, zdravje in kriminaliteta) je sku-paj sestavljenih iz 48 različnih pod-kazalnikov.

Letošnje leto so pri določanju glavnih uteži upoštevali tudi rezul-tate ankete, na katero je odgovar-jalo skoraj 700 ljudi. Vsi kazalniki so preračunani na število občanov, po pridobljenih rezultatih se naj-

višje med zgornjesavinjskimi ob-činami uvrščata Nazarje in Ljub-no. Nazarje je iz lanskega 10. mes-ta zdrsnilo na še vedno odlično 16. mesto, Ljubno pa iz 12. na 31. mes-to. Vendar po opozorilih revije prav zaradi nekaterih sprememb pri-merjave letošnje lestvice z lansko niso korektne. Letošnje leto so pri poiskali tudi enajst regijskih občin-skih zmagovalcev, med njimi ni no-bene naše občine.

V GOSPODARSKEM DELU KAZALNIKOV IZSTOPATA

NAZARJE IN SOLČAVAGospodarski moči so analitiki

pri izračunavanju pripisali najve-čjo, 45-odstotno utež. In prav na tem področju je Nazarje med naši-mi občinami najmočnejše. Tako kot

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 5

Tema tedna, Aktualno

Zgornjesavinjske občine na lestvici »top« slovenskih občinNazarje 16. mestoLjubno 31. mestoLuče 95. mestoSolčava 101. mestoMozirje 148. mestoGornji Grad 156. mestoRečica ob Savinji 170. mesto

Vir: Moje finance

lansko leto je na 2. mestu med ob-činami, kjer podjetja ustvarijo naj-več dodane vrednosti na prebival-ca v evrih. V Nazarjah je na občana ustvarjenih 31.200 evrov. Po deležu izobraženih zaposlenih v odstotkih se uvršča na peto mesto. Med de-lovno aktivnimi prebivalci je tukaj kar 23 odstotkov zaposlenih z viso-ko ali višješolsko izobrazbo.

V gospodarskem delu kazal-nikov je med izstopajočimi tudi Solčava. Ta ima med vsemi obči-nami največ proračunskih prihod-kov na občana (2.500 evrov). Hkra-

ti je tudi med najbolj zadolženimi na občana, saj dolg Solčavana zna-ša 1.076 evrov. Na državni ravni je povprečna zadolženost občine 408 evrov na občana. Takšen dolg Sol-čavo uvršča na 4. mesto med naj-bolj zadolženimi občinami (v EUR/občana).

NAŠE OBČINE PO ŠTEVILU OBSOJENIH POD SLOVENSKIM

POVPREČJEMV naslednji skupini kazalnikov

»prebivalstvo« med našimi obči-nami izstopa le Solčava, ki ima med vsemi občinami v državi najmanjšo

gostoto naseljenosti, torej na kva-dratni meter tu živi najmanj pre-bivalcev. Tudi glede infrastruktu-re ter stanovanj Zgornjesavinjčani ne izstopamo posebej niti v pozitiv-nem niti v negativnem smislu. Obči-na Luče se sicer ponaša z največjo dolžino lokalnih cest na prebivalca, v Solčavi pa so na račun majhnega števila prebivalcev lahko zelo vese-li, da sploh imajo pošto.

Umorov in drugih hujših krimi-nalnih dejanj, ki jih obravnava če-trti glavni kazalnik »kriminaliteta«, k sreči v naših občinah ni zazna-ti. Tudi kar se tiče drugih kriminal-nih dejan, naše občine po številu obsojenih polnoletnih in mladole-tnih oseb ne dosegajo slovenske-ga povprečja. Na tisoč prebivalcev je bilo v Zgornji Savinjski dolini po podatkih statističnega urada za le-to 2016 največ obsojenih na Ljub-nem in v Nazarjah (2,7 oseb/1000), medtem ko je slovensko povprečje 3,4/1000.

NE LE SREČE, TUDI ZDRAVJA SE NE DA KUPITI

In še zdravje, zadnji, a ne naj-manj pomemben kazalnik. No-bena naša občina se ni uvrstila med deset najbolj zdravih občin. Pravzaprav je prej zaskrblju-joč podatek, da Luče in Solča-va spadata med občine z naj-nižjo kakovostjo vode v Sloveni-ji. Po številu prejemnikov zdra-vil zoper bolezni sodobnega ča-sa (duševne motnje, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak) se Zgornjesavinjčani uvrščamo v slovensko povprečje.

Pozitivno glede zdravja iz-stopa zgolj Gornji Grad, ki spa-da med občine z najmanj preje-mniki zdravil za sladkorno bole-zen. Tudi to je glede na dejstvo, da se v tej občini nahaja cen-ter starejših občanov, zanimiv in vsaj na prvi pogled presene-tljiv podatek.

Tatiana Golob

LOKALNE VOLITVE

Kar 19 kandidatk in kandidatov za sedem županskih mest

Glede na število županskih kandidatov je v nekaterih občinah pričakovati še drugi krog volitev. (Fotodokumentacija ML)

Od četrtka, 18. oktobra, je znan nabor vloženih kandidatur za mes-ta v občinskih svetih in za župan-ske funkcije. Po preteku roka za vložitev se je tudi uradno začela volilna kampanja.

POTRDITVE KANDIDATUR DO 28. OKTOBRA

Ustreznost kandidatur so ali bo-do občinske volilne komisije še preverile. To morajo storiti najka-sneje do 28. oktobra. Glede na šte-vilo županskih kandidatov je v ne-katerih občinah pričakovati še dru-gi krog volitev.

Med tem ko se je večina ko-misij odločila takoj objaviti po-imenske kandidatne liste, so se po nekod odločili objaviti le vla-gatelje kandidatur. Vsekakor je znan podatek, da se bo v sed-mih zgornjesavinjskih občinah za županske funkcije in za nak-lonjenost volivcev potegovalo 19 kandidatk in kandidatov. Med njimi je dosedanja županja in pet županov, rečiški župan Vin-ko Jeraj odhoda v pokoj in ne bo kandidiral.

KANDIDATURE SE NE DA UMAKNITI

Nekatere kandidature so bile vlo-žene šele zadnji dan, to je v četrtek, 18. oktobra. Morda je kdo odloči-tev odlagal tudi zaradi predpisa, da kandidature ni mogoče več umak-niti, ko je enkrat vložena. Potem, ko je podano in vloženo pisno soglasje h kandidaturi, tega ni več mogoče umakniti, določa zakon o lokalnih volitvah. Tega ne more spremeniti

nobeno dejstvo. Tudi če bi kandidat v času od vložitve pisnega soglas-ja do volitev morda preminil, mora njegovo ime biti še vedno na glaso-valnem spisku. Kandidaturo pa lah-ko občinska volilna komisija razgla-si za neveljavno, če pri preverjanju le-te naleti na nepravilnosti.

KDO SO KANDIDATINajveč, po štiri pretendente na

županski stolček imajo v občinah Gornji Grad, Mozirje in Rečica. Vse

tri volilne komisije so kandidature že tudi potrdile.

V Gornjem Gradu je kandidatna lista takale: Stanko Ogradi, Robert Remic, Jože Rijavec in Anton Špeh. V Mozirju so kandidati Mark Mol-nar, Marko Presečnik, Anton Rifelj in Ivan Suhoveršnik. Na Rečici ob Sa-vinji je objavljen le seznam vlaga-teljev kandidatur, po neuradnih po-datkih pa so imena takale: Branko Hriberšek, Jože Lenko, Drago Polič-nik in Ana Nuša Rebernik.

Trije kandidati so v občini Luče: Jernej Plankl, Ciril Rosc in Jože Vav-di. Za županstvo v Solčavi se bos-ta pomerila Alojz Lipnik in Katari-na Prelesnik.

V dveh občinah imajo samo po enega kandidata. To sta občini Ljubno in Nazarje, kjer gresta na volitve dosedanja župana Franjo Naraločnik in Matej Pečovnik.

Marija Lebar

18. novembra bodo potekale redne lokalne volitve

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 20186

Oglasi, Zdravstvo, Iz občin

NAZARJE

Dinamična poslanska pisarna priložnost za pristen stik s prebivalci

Predsednik vlade Marjan Šarec je izpostavil, da je končni cilj

dogovarjanja iskanje rešitev, ki bodo najboljše za vse.

(Foto: Marija Lebar)Dr. Darij Krajčič: »Menim, da

je neposredni stik s prebivalci za poslansko delo ključnega pomena.« (Foto: Marija Lebar)

Prejšnji ponedeljek, 15. oktobra, je v prostorih gradu Vrbovec v Na-zarjah ob navzočnosti mnogih ug-lednih gostov potekala krajša slo-vesnost ob odprtju poslanske pi-sarne dr. Darija Krajčiča. Slove-snosti sta se udeležila tudi pred-sednik Vlade Republike Sloveni-je Marjan Šarec in podpredsedni-ca državnega zbora Tina Heferle, ki sta skupaj s poslancem prereza-la trak in pisarno predala namenu.NEPOSREDEN STIK S PREBIVALCI

Kot je dejal Krajčič, ki je bil izvo-ljen v Zgornji Savinjski dolini na li-sti stranke LMŠ, njegovo delo med volivci ne bo potekalo le v pos-lanski pisarni, pač pa predvsem med ljudmi. Prisoten bo na različ-nih prireditvah in dogodkih v do-lini, kjer se bo imel priložnost sre-čevati s prebivalci in neposredno spoznavati njihove potrebe in že-lje. V pisarni pa bo vsak drugi po-nedeljek v mesecu od 11. do 13. ure.

ne na različnih področjih. V času, od kar je poslanec, se je že veli-ko mudil na terenu in zaznal ne-katere izzive, s katerimi se sre-čujejo Zgornjesavinjčani. »Nisem človek, ki bi odnehal pri prvi ovi-ri. Treba je preveriti različne mož-nosti za morebitne rešitve, nika-kor pa ne gre pričakovati, da se lahko vsaka stvar zgodi čez noč,« je med drugim dejal.

POSLANČEVE BESEDE JE PODKREPIL TUDI PREDSEDNIKPredsednik Marjan Šarec je v

nagovoru prav tako poudaril nuj-nost soočanja stališč in medse-bojnega dogovarjanja pri iskanju najboljših rešitev. Sam ima pre-cejšnje izkušnje pri delu z obča-ni in prepričan je, da je potrebno prisluhniti prebivalcem, kar ima v načrtu tudi poslanec Krajčič. Tina Heferle je označila sodelovanje v poslanski skupini LMŠ kot odlič-no, veliko k temu vzdušju pripo-

more poslanec Krajčič. Označila ga je za načelnega človeka, ki dr-ži svojo besedo.

PR

REŠITVE ISKATI Z DOGOVORI Krajčiču se zdi pomembno pre-

seganje občinskih meja in sode-lovanje prebivalcev celotne doli-

OBČINE DOLŽNE ZAGOTAVLJATI MRLIŠKO PREGLEDNO SLUŽBO

Župani bodo skupno poskrbeli za izvajanje mrliško pregledne službe, za nujno zobozdravstveno pomoč pa vsaka občina zaseV Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstve-

ni dom (ZD) Nazarje je po ugotovitvah inšpek-cije z zdravstvenega ministrstva treba ure-diti mrliško pregledno službo. O tem in nujni zobozdravstveni pomoči so županja in župani zgornjesavinjskih občin razpravljali na seji usta-noviteljic z direktorico nazarskega zdravstvene-ga doma Darjo Es. Le-ta je s septembrom v dru-go prevzela vodenje zavoda za še en mandat.

LOČEVANJE SLUŽBMinistrstvo za zdravje je ob inšpekcijskem

pregledu med drugim ugotovilo, da v zavodu mrliško pregledno službo izvaja dežurni zdrav-nik z ekipo, kar ni v skladu s predpisi. Esova je županom razložila, da so po navodilih ministr-stva dolžni to službo ločiti od službe nujne me-dicinske pomoči (NMP). V ta namen je bil s stra-ni zavoda že sklican sestanek z zainteresirani-mi zdravniki, ki bi bili pripravljeni opravljati to službo.

INTERES POKAZALO VEČ ZDRAVNIKOVV slovenskem prostoru se to rešuje na tak-

šen način, da občine podpišejo pogodbo z več

izvajalci, ki se med sabo dogovorijo za koordi-natorja, je povedala Esova. Koordinator sestavi razpored pripravljenosti za posamezne mesece in s seznamom seznani vse zdravnike družinske medicine na območju, ki ga pokrivajo, hkrati je

seznanjena tudi služba NMP. Mrliško pregledno službo namreč zdravniki – mrliški pregledniki opravljajo vseh sedem dni v tednu. Na našem območju je to službo pripravljeno opravljati več zdravnikov.

Župani niso bili preveč navdušeni nad obveznostmi, o katerih je spregovorila direktorica nazarskega zdravstvenega doma Darja Es in jim jih na področju zdravstva nalaga država.

Naro

čnik

objav

e: Da

rij K

rajči

č, Sm

rjene

56a,

1291

Škof

ljica

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 7

Zdravstvo, Iz občin, Organizacije

POČAKALI BODO PONUDBE ZDRAVNIKOV

»V odloku o ustanovitvi ZD Na-zarje nimamo opredeljenega izva-janja mrliško pregledne službe, kar pomeni, da so to službo dolžni or-ganizirati župani,« je povedala di-rektorica. Župani so se odločili, da bodo vsem zainteresiranim zdrav-nikom poslali dopis, da pošljejo ponudbo za opravljanje teh sto-ritev, nato se bodo določili, s kom bodo sklenili pogodbo. Ker je po-godbo treba skleniti z novim le-tom, se bodo glede tega sestali še enkrat, saj je do takrat rok za ure-ditev teh obveznosti, zavod pa mo-ra o tem obvestiti zdravstveno mi-nistrstvo.

NUJNA ZOBOZDRAVSTVENA POMOČ

S strani Zdravstvenega doma Velenje je prišla pobuda o uredi-tvi partnerskega odnosa z vsemi občinami Zgornje Savinjske doli-ne glede izvajanje nujne zobozdra-

vstvene pomoči v ZD Velenje. Po dogovoru ima službo urejeno le Občina Mozirje. Nujno pomoč v Ve-lenju pogosto iščejo tudi občani drugih občin in bi jim urejena raz-merja omogočila brezplačno nujno zobozdravstveno pomoč.

TRENUTNO ZA PODPIS LE OBČINA MOZIRJE

Župani so o tej temi sicer raz-pravljali, niso pa se odločili glede podpisa pogodbe. Občina Mozirje bo pogodbo podpisala, saj so imeli doslej le ustni dogovor in so porav-navali obveznosti po prejetih ra-čunih. Koliko bi to občine stalo, je težko predvideti, saj bi obveznosti plačevali glede na obiske in opra-vljene storitve občanov posame-zne občine in ne pavšalno. Nujno zobozdravstveno pomoč lahko tre-nutno občani med vikendi in pra-zniki poiščejo v dveh samoplačni-ških ambulantah v Ljubljani in Ma-riboru.

Tekst in foto: ŠMS

LOKALNE VOLITVE

Podpisa podpore po občinah se je poslužilo kar 800 občanov

Podpore kandidatur na lokalnih volitvah v zgornjesavinjskih občinah z izjemo mozirske

Odločitev, da se Upravna eno-ta Mozirje približa občanom na te-renu s tem, da so ti imeli možnost podpisati podporo posameznim kandidaturam za letošnje lokalne volitve v svoji občini, je med pre-bivalci naletela na zelo pozitiven odziv. To možnost je izkoristilo kar 800 občanov.

PODPISI V NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKA UPRAVNE ENOTE

Predpisi o izvedbi volitev dolo-čajo, da je potrebno obrazce pod-pore podpisati v navzočnosti pred-stavnika upravne enote. S tem ko so bili zaposleni z Upravne enote Mozirje v vsaki od zgornjesavinj-skih občin prisotni en dan, so omo-gočili, da so podpore podpisali tudi tisti občani, ki se težje odločijo za

obisk sedeža enote ali te možnosti sploh nimajo.

ŠTEVILO ODDANIH PODPOR PO OBČINAH

V Gornjem Gradu je bilo za ob-činski svet podpisanih in oddanih 17 in za župana 60 podpor. Na Ljub-nem je bilo podpisanih za občinski svet 39 podpor in za župana 22. V Lučah je bilo oddanih za občinski svet 48 podpor, za župana 155. Na-zarski občani so oddali 250 podpor za občinski svet in 80 za župana, na Rečici ob Savinji 48 za občinski svet in 1 glas podpore za župana, v Solčavi pa 41 za občinski svet in 39 za župana. V Mozirju je bilo mogo-če oddati podporo na upravni enoti in te niso vštete v zgornje podatke.

Marija Lebar

OBČINA LUČE

Gradnja športnega centra se nadaljuje

Razsežno gradbišče bodočega športnega centra v Lučah (Fotodokumentacija Občine Luče)

Ker je imelo podjetje Dema Plus iz Ljubljane, na javnem raz-pisu izbrani izvajalec izgradnje Športnega centra Luče, nekaj te-žav z zagotovitvijo podizvajalcev, so dela na gradbišču zamujala. Na večkratne urgence občinske upra-ve in župana Cirila Rosca je pod-jetje vendarle okrepilo ekipo izva-jalcev na terenu. Ta ponedeljek, ko je potekal redni koordinacijski sestanek, jih je bilo tako na grad-bišču okoli 15.

Trenutno betonirajo prvo fa-zo temeljev zgradbe. Že prej je bi-la izvedena širitev dovoza do grad-bišča za lažji dovoz večjih tovornih vozil. Izvedli so vrtanje za pilote in zgrajena je bila zaščitna pilotna stena, da se bo lahko začelo z iz-kopom tudi v delu, kjer bo zgrad-ba vkopana v teren. Hkrati z naš-tetimi deli se ob robu gradbišča iz-vaja potrebna prestavitev toplovo-da in vodovodnega omrežja.

Marija Lebar

RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE

Sofinanciranje kadrovskih štipendij

V Razvojni agenciji Savinjske re-gije so septembra objavili javni raz-pis za dodelitev sredstev za sofi-nanciranje kadrovskih štipendij de-lodajalcem za šolsko leto 2018/2019. Regijsko štipendijsko shemo izvaja-jo na regionalni ravni v partnerstvu z ministrstvom za delo, družino, so-cialne zadeve in enake možnosti, delodajalci in mladimi.

S pomočjo sofinanciranja ka-drovskih štipendij dvanajst regi-

onalnih razvojnih agencij kot su-bjekti spodbujanja regionalne-ga razvoja tako zmanjšujejo vrzel med mladimi in kadrovskimi po-trebami delodajalcev. Želijo spod-buditi razvoj človeških virov in gospodarstva za skladnejši razvoj regij. Operacijo sofinancirata Re-publika Slovenija in Evropska uni-ja iz sredstev evropskega social-nega sklada.

MS

Podpore kandidatom na lokalnih volitvah

Župan Občinski svet Skupaj

Gornji Grad 60 17 77Ljubno 22 39 61Luče 1. 26 95 121Luče 2. 22 60 82Nazarje 80 250 330Rečica ob Savinji 1 47 49Solčava 39 41 80Skupaj 250 550 800

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 20188

Prejeli smo, Iz občin

OBJAVA PO ZAKONU O MEDIJIH

Prestavitev spomenika NOB na Rečici ob Savinji

Spomenik 64 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja na Rečici ob Savinji

V zadnji številki Savinjskih novic je bil objav-ljen prispevek o prestavitvi spomenika NOB na Rečici ob Savinji. Ta prispevek ne daje celovite informacije o dogovoru prestavitve spomenika, sprejetem na sestanku predstavnikov Združenja borcev za vrednote NOB in njegove krajevne or-ganizacije z vodstvom Občine Rečica ob Savinji. Združenje borcev je reagiralo na precejšnjo me-dijsko odmevnost tega dogodka. Informacijo o dogovorjeni lokaciji in roku postavitve spome-nika bi morala objaviti občina. V članku manj-ka eden od dveh temeljnih točk dogovora, da se spomenik na novi dogovorjeni lokaciji pos-tavi v stari neokrnjeni obliki najpozneje do 26. aprila 2019.

Prestavitev spomenika in njena nestrokov-na demontaža sta sprožili v času izvajanja del številne pripombe in nezadovoljstvo krajanov. Združenje borcev načeloma ne nasprotuje pot-rebnim prestavitvam spomenikov, če so te pot-rebne za razvoj kraja. Takšno je bilo tudi naše stališče na podlagi informacij odgovornih pred-stavnikov občine. Vpogled v dokumentacijo, ki je podlaga za izvedbo del ureditve trškega je-dra pa kaže drugačno sliko. V Združenju bor-cev smo ugotovili, da smo bili v marsičem za-vedeni, ne samo slabo obveščeni. Takšno je tu-di mnenje nekaterih občinskih svetnikov te ob-čine. V občutljivih zadevah, kot je poseg v kul-turno dediščino NOB in simbole spomina na šte-vilne žrtve upora proti okupatorju, je potrebno

ideje in načrte izvajati argumentirano in z ustre-zno stopnjo soglasnosti prizadete civilne druž-be. Tega očitno ni bilo pri tem načrtu prestavi-tve spomenika.

Ideja o ureditvi trškega jedra Rečice je stara, dokumenti nosijo datume od 2009 dalje. Grad-beno dovoljenje iz leta 2012 nosi naslov za izgra-dnjo anfiteatra, in je v tem času poteklo, njegova veljavnost pa ni bila podaljšana. V dolgem času

pred pričetkom del se niso izvedle potrebne ak-tivnosti za določitev nove ustrezne lokacije spo-menika in pridobitev potrebnih dovoljenj. Opra-vičeno je naše pričakovanje, da bi se spomenik sočasno s potekom del ustrezno demontiral in takoj prestavil na novo lokacijo. Ni mogoče pri-stajati na v projektu določeno začasno skladi-ščenje brez jasno določenega roka ponovne po-stavitve. To kar se je načrtovalo in poskušalo iz-vesti ni prestavitev. To smo razumeli, kot je bilo videti, kot odstranitev spomenika.

Prepotrebna prenova trškega jedra Rečice bi se lahko izvedla tudi brez odstranitve spomeni-ka. Zavod za varstvo kulturne dediščine, kot trdi v odgovoru na naše pismo, ni pogojeval odstra-nitve spomenika s trga. Prizna pa, da spomeni-ka v kulturnovarstvenih pogojih ni obravnaval kot kulturno dediščino, čeprav je tri leta pozne-je spomenik vpisal v register kulturne dediščine. Kot takega ga mora varovati pri neokrnjeni po-stavitvi na novi lokaciji.

Upamo, da je sprejeta zaveza občine za po-stavitev spomenika v dogovorjenem roku iskre-na in jo bo spoštovalo tudi novo vodstvo obči-ne po lokalnih volitvah. Časa je dovolj, nekateri menijo, da preveč. Samo delovati bo treba hitre-je kot do sedaj. Upamo tudi, da bo ta primer dob-ra šola za vse bodoče ideje, kako se spomenikov ne sme prestavljati po volji posameznikov ali iz ideoloških izhodišč.

Jože Rakun, predsednik Združenja

OBČINSKI SVET NAZARJE

Za investicijsko vzdrževanje toplovoda letos nekaj več denarja

Direktor podjetja Energetika Nazarje Matej Purnat je občinskemu svetu poročal o

poslovanju v letu 2017 in predstavil načrt za leto 2019. (Foto: Marija Lebar)

Za prihodnje leto na področju oskrbe s toplo-tno energijo v Nazarjah ni predvidenih večjih in-vesticij, razen investicijskega vzdrževanja, ki je potrebno za nemoteno oskrbo gospodinjstev, je povedal na seji občinskega sveta direktor pod-jetja Energetika Nazarje Matej Purnat. Svetniki so se seznanili z načrtom za leto 2019 in s poro-čilom za leto 2017 o poslovanju podjetja, v kate-rem ima občina nekaj več kot tretjinski delež in z novelacijo izvajanja programa te javne službe za letošnje leto.

NEPREDVIDENA VZDRŽEVALNA DELA

Direktor Purnat je svetnikom pojasnil, da je podjetje poslovno leto 2017 sicer zaključi-lo v rdečih številkah, so pa to izgubo pokriva-li iz pozitivnega rezultata prejšnjih let. Za letos program izvajanja javne službe oskrbe s toplo-tno energijo ni predvideval investicij ali večje-

ga vzdrževanja. Se je pa pri pregledu na tere-nu pokazalo, da bodo za zagotavljanje nemote-ne oskrbe potrebna večja vzdrževalna dela, ki so jih že izvedli. Gre za vod Prihova preko mostu čez Savinjo, ki je bil zaradi vpliva soli dokaj ko-rodiran in ga je bilo potrebno zbrusiti in ustre-zno zaščititi s premazom.

STROŠEK PREKO 5.300 EVROV

Ocena je, da bo to nenačrtovano investicij-sko vzdrževanje, ki bo omogočilo nemoteno ku-rilno sezono, stalo nekaj preko 5.300 evrov. Zne-sek se bo pokrival iz občinskega proračuna iz postavke, kjer se zbira najemnina za toplovodno omrežje. Občinski svet je prejel sklep, da sprej-me predlagano novelacijo programa izvajanja javne službe oskrbe s toplotno energijo za le-to 2018.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 9

Organizacije

KOORDINACIJSKI SOSVET UPRAVNEGA CENTRA MOZIRJE

Razveseljivi poročili policistov in urada za deloMilena Cigale, načelnica Uprav-

ne enote Mozirje in vodja koordina-cije javnih in državnih služb, ki de-lujejo v okviru mozirskega uprav-nega centra, je redno letno sreča-nje koordinacije zaradi bližajočih se lokalnih volitev sklicala nekaj prej kot druga leta. Razveseljivo je, da so se srečanja udeležili pred-stavniki vseh vabljenih služb, pa tudi lokalnih skupnosti, je ugotovi-la, kar kaže na dobro sodelovanje. Razveseljiva so bila tudi nekatera poročila, kot je policijsko in poroči-lo urada za delo, saj kažejo ugodne trende. Večina govornikov je pou-darila kadrovsko omejenost ali ce-lo podhranjenost svojih služb.

UPRAVNA ENOTA Cigaletova je predstavila de-

lovanje mozirske upravne eno-te. Tu je trenutno zaposlenih 20 ljudi, ki delujejo v dveh oddelkih. Kljub majhnemu številu zaposle-nih so zmogli opraviti vse nalo-ge. Letos so se soočili z nadpov-prečnim številom zadev, ki jim je bila deloma vzrok nova gradbe-na zakonodaja. Po novih predpi-sih je potrebno urediti status paš-nih skupnosti in jih na novo regi-strirati. Zaključili pa so s preverja-njem statusa zaščitenih kmetij na svojem območju.

»Letošnje leto je volilno leto, za-to imamo na upravni enoti veliko nalog tudi s področja volilnih op-ravil,« je med drugim povedala na-čelnica.

NOVA ORGANIZIRANOST CENTROV ZA SOCIALNO DELOS 1. oktobrom je stopila v veljavo

nova organiziranost centrov za so-cialno delo, je povedala prejšnja di-rektorica mozirskega centra Mar-jana Veršnik Fale. Po novem je njeno delovno mesto preimenova-no v pomočnico direktorice, neka-tere pristojnosti pa so premeščene

na Center za socialno delo Savinj-sko-šaleška v Velenje. Na mozirski enoti, kjer bi center po stari organi-ziranosti čez dva meseca prazno-val tridesetletnico delovanja, so le-tos že izdali okoli 16.000 različnih odločb. Kot je povedala Veršnik Fa-letova, se naj vsebina dela ne bi bi-stveno spreminjala. Še vedno bodo izdajali odločbe o denarnih pomo-čeh, otroških dodatkih in štipendi-jah, razen tako imenovanih letnih pravic, o kateri bodo odločali na centru in ne na enoti.

Omenila je tudi nov družinski za-konik, ki bo stopil v veljavo aprila prihodnje leto. V delo centrov oziro-ma enot bo prinesel kar nekaj spre-memb, saj bodo najtežja odločanja prevzela sodišča v nepravdnih po-stopkih.

PO REORGANIZACIJI DELO UTEČENO

Franc Peperko s Finančnega urada Velenje in mag. Mojca Glin-šek, koordinatorka geodetske pi-sarne v Mozirju, sta povedala, da se njihove službe, potem ko so bi-le reorganizirane že v preteklosti, posvečajo rednim nalogam.

Zaradi pomanjkanja kadrovske zasedbe in dopustov je bila pisar-na FURS v Mozirju v dveh poletnih mesecih zaprta. Načeloma velja, da se bo v prihodnje zagotavljala prisotnost v mozirski pisarni.

V geodetski pisarni v Mozirju so

še štiri zaposlene in se ne pričaku-je več organizacijskih sprememb, ki so jim bili priča v preteklih le-tih. Obseg dela je približno enak kot lani, tokrat so imeli nekaj več dela zaradi spreminjanja območij volišč.

PODROČJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA

Štefka Goltnik z mozirske iz-postave Kmetijsko gozdarske-ga zavoda Celje je izrazila zado-voljstvo, saj je prišlo na podla-gi pozitivno rešenih vlog na posa-

mezne razpise v dolino kar precej sredstev za kmetijsko dejavnost. Znižuje se povprečna starost no-silcev kmetijske dejavnosti. Doda-la je še podatek, da so v letošnjem letu na izpostavi izpolnili 947 vlog za neposredna plačila.

Kakšno je stanje v tukajšnjih gozdovih po več katastrofalnih le-tih, je poročal vodja Območne eno-te Nazarje Zavoda za gozdove Slo-venije Toni Breznik. Posledice pre-teklih let bodo v gozdovih še dol-

go vidne. Letos se niso toliko sre-čevali s škodo po podlubnikih, jih pa pesti pomanjkanje gozdarjev za delo na terenu, tako da posamezni revirni gozdarji pokrivajo več revir-jev, kar ni optimalno.

O delo kmetijske inšpekcije je poročala Irena Štumberger, ki je spregovorila tudi v imenu goz-darske inšpektorice ter predstavi-la največje izzive pri njunem delu, zlasti pri nenamenski rabi kmetij-skih in gozdnih zemljišč, kot je na primer nepravilno skladiščenje le-sa ali parkiranje motornih vozil. Na omenjeno problematiko in vožnjo po gozdnih cestah ter z lesom pre-obloženih tovornjakov so se nave-zali tudi prisotni župani.

IZBOLJŠANA PROMETNA IN OSTALA VARNOST

Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem je de-jal, da bodo pogosteje kontrolirali težo tovornjakov. Pri tem je ome-nil pomanjkanje kadrov na posta-ji. Trenutno je tam 19 pooblaščenih uradnih oseb. Občasno ne more-jo zagotavljati nočne patrulje in v primeru potrebe pridejo na pomoč policisti iz sosednjih postaj.

Tako na področju prometne kot ostale varnosti se je v primerjavi z letom 2017 število kaznivih dejanj znižalo. Do datuma poročanja so obravnavali 42 prometnih nesreč, v katerih je bilo huje poškodovanih deset oseb, lažje 21 oseb, smrtnih žrtev ni bilo. Glavni vzroki nesreč so neprilagojena hitrost, napačna smer vožnje in alkoholiziranost.

Obravnavali so 125 kaznivih de-janj, največ zoper premoženje, ne-kaj pa je bilo tudi nasilja v druži-ni ter kaznivih dejanj zoper življe-nje in telo.

Marija Lebar

Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale (tretja z leve) je izpostavila dobro sodelovanje tako z lokalnimi skupnostmi kot s

službami v upravnem centru, ki si posredujejo potrebne podatke za izvajanje nalog in reševanje zadev občanov. (Foto: Marija Lebar)

Okoli 16.000 različnih odločb so letos že izdali na mozirski enoti Centra za socialno delo Savinjsko-šaleška.

OBVESTILO BRALCEMObveščamo vas, da je za 44. številko Savinjskih novic zaradi dne-

va reformacije in dneva spomina na mrtve rok za oddajo čestitk, zah-val in malih oglasov ponedeljek, 29. oktober. Čestitke, zahvale in ma-le oglase lahko pošiljate tudi po elektronski pošti na trzenje@savinj-ske.com.

Uredništvo

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201810

Kultura

GLASBENA ŠOLA NAZARJE

Gostili priznano portugalsko flavtistko Adriano Ferreiro

Mesta za aktivno udeležbo na mojstrskem tečaju Adriane Ferreire so bila hitro zasedena. Priložnost za nova znanja in izkušnje je

izkoristila tudi učenka Glasbene šole Nazarje Daša Urlep. (Foto: Barbara Rozoničnik)

V Glasbeni šoli Nazarje glas-ba živi in se izraža v različnih ob-likah. Tokrat so pripravili mojstr-ski tečaj za flavto, ki ga je izvaja-la portugalska flavtistka Adriana Ferreira.

Od 12. do 14. oktobra so po-tekali mojstrski tečaji za prija-vljene posameznike. Tečaj je bi-lo moč spremljati tudi kot pasiv-ni udeleženec. Za vrhunec doga-janja je mednarodno priznana flavtistka 13. oktobra koncertira-la na odru dvorane Doma kulture Nazarje. Celoten tečaj in koncert je na klavirju spremljala Andre-ja Kosmač.

MESTA ZA MOJSTRSKI TEČAJ POLNO ZASEDENA

Tečaj je vzbudil veliko zanima-nja številnih aktivnih udeležencev. Zvrstilo se jih je 24, med njimi tudi učenka Glasbene šole Nazarje Da-ša Urlep in nekdanja učenka Ma-nja Pančur, ki glasbeno pot nada-ljuje na univerzi na Dunaju.

KONEC TEDNA NAMENJEN FLAVTISTOM

Kot je zapisal ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek, jih vseli, da so lahko gostili tako izje-mno flavtistko, ki je poleg odlične virtuozinje tudi zelo srčna in pozi-tivna oseba. Z aktivnimi udeležen-

ci so ustvarili še eno prijetno »flav-tistično zgodbo«.

Partner tridnevnega dogajanja je bila prodajalna Flavtelje Slove-nija. Sodelovali so z razstavo flavt in bili na voljo za manjša popravi-la. Za popestritev je bila udeležen-cem na voljo tudi gibalna delavni-

ca, ki jo je vodila profesorica flav-te in inštruktorica pilatesa pri Gim-nastični zvezi Slovenije Nina Faj-far Baša.

FLAVTISKTKA FERREIRA OB SPREMLJAVI PIANISTKE

KOSMAČEVEPortugalska flavtistka Adriana

Ferreira je bila izbrana za solistko orkestra narodne akademije v Ri-mu, med drugim igra tudi v fran-coskem državnem orkestru. Vi-dne uvrstitve in nagrade je dose-gala na različnih tekmovanjih, sa-ma ali v sodelovanju je izdala ne-kaj zgoščenk.

Pianistka Andreja Kosmač je di-plomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na tekmovanjih je preje-la vrsto prvih nagrad. Posveča se komornemu muziciranju, nastopa z uveljavljenimi pevci in flavtisti. Kot profesorica klavirja in korepe-titorka deluje na Konservatoriju za glasbo in balet ter na akademiji.

Barbara Rozoničnik

TEKMOVANJE V IGRANJU NA DIATONIČNO HARMONIKO

Adamu Brunetu zlato odličje

Adam Brunet iz Pustega Polja je petčlansko komisijo navdušil z Avsenikovimi skladbami. (Fotodokumentacija AB)

V Brežah na avstrijskem Koro-škem je potekalo tretje mednaro-dno tekmovanje v igranju na di-atonično harmoniko Alpe Adrija 2018. Tekmovanja, ki ga vsaki dve leti organizira Michael Pirolt, se je udeležilo več kot 90 frajtonarjev iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije in Slovenije. Med Slovenci je bil tu-di Adam Brunet iz Pustega Polja.

Brunet si je v svoji starostni kate-goriji priigral zlato odličje.

Učenec Roberta Goličnika je petčlansko komisijo, ki so jo ses-tavljali uveljavljeni harmonikar-ji in učitelji diatonične harmonike, navdušil z Avsenikovimi skladba-mi Spomini, Pastirček in Martino-va polka.

Marija Šukalo

LENDAVA

Sodelovanje Belih stopinj

Nagrajenci v kategoriji odraslih avtorjev, druga z leve je Mozirjanka Ivana Žvipelj. (Fotodokumentacija IŽ)

V Lendavi se je pred časom odvijala prireditev, na kateri so predstavili rezultate natečaja in iz-id zbornika Strici so mi povedali, na katerem sta uspešno sodelovali tudi članici literarne sekcije Kultur-no umetniškega društva STOPinJE Mozirjanka Ivana Žvipelj in Vele-njčanka Božena Tanko.

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Lendava je ob 110-letnici rojstva pre-

kmurskega rojaka, pisatelja Miška Kranjca razpisala literarni natečaj tako za mlade kot za odrasle ustvar-jalce s področja ljubiteljske kulture. Izbrana dela s tega natečaja so na-to objavili v posebnem zborniku, na svečanosti ob njegovi predstavitvi pa razglasili najboljše sodelujoče. Med odraslimi avtorji je prepričala Ivana Žvipelj, ki je s svojimi pesmi-mi osvojila drugo mesto.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 11

Kultura, Ljudje in dogodki

POMOČ DRUŽINI NARALOČNIK

Kar je požar vzel, bodo tudi sokrajani pomagali

nadomestitiPožar pri družini Naraločnik na

Ljubnem je 12. oktobra povzro-čil veliko škode. Zamenjati bo tre-ba ostrešje, kritino in urediti notra-njost, kar bo za invalidsko upoko-jeno Zorico in njenega sina Marja-na velik zalogaj. Kot vedno pa so v stiski sokrajani pripravljeni poma-gati.

Na pobudo svetnika Paula Orešnika je občina odprla pose-ben transakcijski račun, na kate-rem se zbirajo sredstva, namenje-na Naraločnikovima. Upokojenci

bodo pomoč zbirali po gospodinj-stvih na Ljubnem, gasilci v okoli-ci. Vsa sredstva se bodo sproti ste-kala na račun, s katerega se bodo plačevale storitve ali materiali.

Naraločnikovima so v prvih dneh najbolj pomagali sosedje in gasilci. V teh dneh bo stekla širša akcija zbiranja pomoči. Koordina-tor bo Paul Orešnik, ki si želi, da bi družini, ki ji v preteklosti ni bilo pri-zaneseno z nesrečami, pomagali, da se čim prej vrne v svoj dom.

ŠMS

2. LENARTOVA PREPLETANJA

Avtorji razstavili raznolika dela po tematiki in tehnikah

Ob akademski slikarki Tereziji Bastelj je priznanje za sodelovanje Blanki Božič izročil župan Vinko Jeraj. (Foto: Marija Šukalo)

Kulturno društvo likovnih ustvar- jalcev Zgornje Savinjske doline Gal je na Rečici ob Savinji pripra-vilo razstavo likovnih del. V svojih prostorih v objektu Medgen borza je pod naslovom 2. Lenartova pre-pletanja – Kulturna dediščina kašč in kulinarika svoja dela na ogled postavilo 26 avtorjev. O delih je na otvoritvi razstave v petek, 5. okto-bra, spregovorila akademska sli-karska Terezija Bastelj.

ISKANJE GRADNIKOV ŠE NE VIDENIH SVETOV

Basteljnova je povedala, da so dela raznolika po tematiki, vsebi-nah, tehnikah in pripadnosti raz-ličnim likovnim področjem. Izbra-na tema je v ustvarjalcih vzbudila

inspiracijo, da v svojem delu poka-žejo barvno bogate, oblikovno za-nimive in s svetlobo prežete kraji-ne, tihožitja in skulpture.

»Verjamem, da bodo tovrstne

razstave tudi v prihodnosti dražile ustvarjalnost ljubiteljev likovnega izražanja, da se bodo z vedno no-vo radovednostjo podajali v ne-izčrpno zakladnico naše kulturne

dediščine, iskat gradnike še ne vi-denih svetov domišljije, pa tudi re-alnosti,« je dejala akademska sli-karka.

GLINA ENA OD PRILJUBLJENIH OBLIK USTVARJANJA

Člani društva Gal so na ogled postavili tudi dela iz gline. Po bese-dah Blanke Božič je to ena izmed njihovih priljubljenih oblik ustvar-janja. Pot od kepe gline do uporab-nega keramičnega izdelka je bila polna izzivov in presenečenj.

Župan Vinko Jeraj, ki je otvoril razstavo, ni skrival zadovoljstva ob številnih razstavljenih delih. Dogo-dek je z nastopom obogatil harmo-nikar Primož Zvir.

Marija Šukalo

NAZARJE

Zvoki klekljev, citer in pesmi ogreli jesenski večer

Obiskovalce je nagovorila predsednica društva Irena Vačovnik. Med dogajanjem so lahko spremljali klekljarici Poldico Čopar (levo)

in Štefko Goltnik, ki sta mojstrsko prepletali niti in izdelovali fine čipke. (Foto: Marija Lebar)

Članice in člani Kulturnega društva sv. Martin Marija Nazaret so v teh jesenskih dneh pripravili prire-ditev, ki so jo naslovili po znani ljud-ski pesmi Le predi dekle predi. Pev-ski večer, ki so ga pripravili v dvora-ni nazarskega samostana, so pope-strili pevski gostje. Ob koncu so od-prli razstavo klekljanih čipk. Te so de-lo članic sekcije klekljaric pri društvu.

PREPLET PESMI ZA VSAKOGAR Številno občinstvo, ki je napol-

nilo samostansko dvorano, je pris-luhnilo pesmim Mešanega pevske-ga zbora sv. Martina ob spremlja-vi Urške Bider na citrah, sestava

Fantje treh vasi in Ženskega pev-skega zbora KUD Oplotnica. Obi-skovalce je nagovorila predsedni-ca društva Irena Vačovnik. Med dogajanjem so lahko spremljali klekljarici Poldico Čopar in Šte-fko Goltnik, ki sta mojstrsko pre-pletali niti in izdelovali fine čipke.

VSE VEČJE ZANIMANJE ZA KLEKLJANJE

Goltnikova je predstavila delo sekcije Klekljaric z nazarskega gri-ča, kot se imenuje skupina. Neka-tere od članic so s to umetelnostjo začele že pred leti, ko so bili tam tečaji klekljanja. Pozneje je bilo ta-

ko izobraževanje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Vele-nje organizirano tudi v Mozirju. Že nekaj let se je osnov te veščine mogoče naučiti na poletnih teča-jih pri sestrah klarisah v Nazarjah.

Preden so si obiskovalci ogle-

dali razstavljene čipke, je še enkrat zadonela pesem. Združili so se vsi trije pevski sestavi. Prid-ružili so se jim tudi ostali prisotni in dobro razpoloženje je trajalo še dolgo v večer.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201812

Zgodovina in narodopisje

Iz zapisov Aleksandra Videčnika

Delavsko gibanje v dolini

Rok Kopitar na delovnem mestu voznika avtobusa pred drugo svetovno vojno (fotodokumentacija Savinjskih novic)

38 let voznik avtobusa

Kako so gradili šmihelsko šolo

Mnogi naši bralci so pomagali pri iskanju podrobnosti o delavskem gi-banju v naši dolini. Tako smo prišli do podatkov, da so bile leta 1940 volitve delavskih zaupnikov. Pridobili smo li-stine o tem in iz njih ugotovili imena tistih, ki so bili takrat izvoljeni.

IZVOLJENI DELAVSKI ZAUPNIKIV Solčavi so omenjeni: Gre-

gor Krumpačnik, Anton Knez, Jan-ko Klemenšek, Albin Rihar, Klemen Roblek in Peter Štebe. Na Ljubnem: Jože Trbovšek, Josip Ermenc, Albin Kopušar in Anton Arnič. Za Zadreč-ko dolino se omenjajo: Anton Kra-njc, Ivan Zidarn, Jože Purnat, Anton Ugovšek in Anton Kogovšek. Na posestvu Marijingrad so bili takrat

izvoljeni: Jože Urtelj, Anton Hren, Anton Miheličnik, Ivan Kos, Jože Rakun, Alojz Vratnik in Viktor Krč. Namestniki so bili: Karl Hofbauer, Ivan Poznič, Stanko Fekner, Jakob Velam in Ivanka Praznik.

DELAVSKI PREDSTAVNIKIZanimivo bi bilo vedeti še kaj

več o delavskih predstavnikih, ki

so leta 1939 podpisali zaključno li-stino po velikem mezdnem giba-nju: Franc Golob, Ivan Plesec, Pe-ter Terbovšek in Ivan Plaznik. Vsi ti navedeni delavci so bili povezani v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je zastopala delavce v raznih spo-rih pred sreskim načelstvom v Gor-njem Gradu.

Šola v Šmihelu nad Mozirjem je pogorela med drugo svetovno voj-no. Takoj po osvoboditvi so učen-ci imeli pouk v nekdanji mežnariji (danes gostilna), prvi učitelj pa je bil Jože Kračnik iz Mozirja.

KRAJANI OPRAVILI OČIŠČEVALNA DELA

Krajani so želeli čimprej uspo-sobiti nekdanjo šolsko zgrad-bo za potrebe pouka, zato je ta-kratni krajevni ljudski odbor na-jel gradbenika iz Šmartnega ob Paki, ki je kmalu pričel z grad-benimi deli. Krajani so predhod-no opravili očiščevalna dela na ruševinah.

FURMANI ZAMAN V ŠMARTNO OB PAKI

Organizacija dela je bila več ali manj v rokah tajnika ljudskega od-bora Antona Acmana, ki je organi-

ziral vprežna vozila, da bi prepeljali gradbeni material s postaje Šmar-tno ob Paki v Šmihel, toda cela vr-sta voznikov je zaman čakala na material in tako so se vrnili pra-znih rok.

USLUŽBENCI OKRAJA ROČNO ZNOSILI OPEKO

V Mozirju je bil v tistem ča-su sedež okraja. Takratni pred-sednik izvršnega sveta Vla-do Miklavc je sklenil pritegni-ti k delu na šmihelski šoli vse uslužbence okraja. Ko so pripe-ljali opeko do Klobasnika na Le-pi Njivi, dalje ni šlo, saj je vodil

do Šmihela le slab kolovoz. Zato so sklenili opeko od Klobasnika do šole v Šmihelu prenesti kar ročno.

TEŽKO PREDSTAVLJIVE NEKDANJE RAZMERE

Mozirske prostovoljce so v Šmi-helu prijazno sprejeli in jih po de-lu tudi pogostili. Ko se danes vo-zimo v to lepo vasico pod Golt-mi, si le težko predstavljamo, da je takrat par dobrih konj le s te-žavo privlekel na »garah« (voz z eno osjo) 200 kilogramov tovora v Šmihel.

Leta 1983 sem v Radmirju obi-skal upokojenega avtobusnega šoferja Roka Kopitarja, ki je vse do leta 1960 vozil na progi Celje–Lo-garska Dolina. Kopitar je bil pojem natančnosti in dobrega šoferja. Vedno je bil pripravljen za kakšno šalo s potniki, tudi z mladimi, ki so prešerno doživljali svojo mladost in brezskrbno veselje. ŠOFER TUDI V JESENI ŽIVLJENJA

Takrat 85-letni Rok Kopitar ni ničesar pozabil, prav vsega se je dobro spominjal. Tudi za volan je še sedel in popeljal na izlet svojo življenjsko družico, a ne predaleč, kot je povedal, zaradi (pre)goste-ga prometa.

NEVARNA SREČANJA Z NOVOPEČENIMI VOZNIKI

Včasih, ko je vozil po dolini in oz-kih cestah vse tja do lepotice vseh alpskih dolin, se je najbolj bal sre-čanja z novopečenimi vozniki. To so bili, kot se je spominjal, tisti »ta bogati«, saj si drugi avtomobila ni-so mogli privoščiti. Bili so največ-krat slabi vozniki in so se avtobu-

tje Avtobus mesta Celja in ga nato zaposlili za vožnjo na progi Celje--Solčava, ki so jo pozneje podaljša-li do Logarske Doline.

PREVOZ Z AVTOBUSI NEMŠKE POŠTE

Okupator je takoj po prihodu skrajšal progo na relacijo od Šmar-tnega ob Paki do Solčave. Prevoz je potekal z avtobusi nemške pošte. Takšen avtobus je vozil tudi Rok vse do časa, ko se je odločil za od-hod v partizane in se s sinom vklju-čil v Tomšičevo brigado. IZ CELJA DO LOGARSKE DOLINE

DO UPOKOJITVEKo so se avtobusni prevozni-

ki takoj po osvoboditvi znašli pred velikimi potrebami z zelo omejeni-mi sredstvi, je Rok Kopitar delal v delavnicah na Lanovžu v Celju, kjer jim je uspelo sestaviti dva avtobu-sa. Tako so lahko odprli prvo progo iz Celja do Dobrne, na kateri je vo-zil Kopitar. Leta 1947 so znova od-prli progo iz Celja do Logarske Do-line, na kateri je potem vozil vse do upokojitve leta 1960.

sa pogosto prestrašili. Nekoč je neki celjski zdravnik zapeljal kar v breg, ko je zagledal Kopitarjev av-tobus, vozilo se je prevrnilo, a se je na srečo vse končalo brez hujših posledic.

PRVA PROGA IZ LJUBLJANE V BREŽICE

Beseda je tekla in spomini so se nizali vse tja do leta 1922, ko je Rok Kopitar kot delavec pivovarne Uni-on v Ljubljani naredil izpit za šofer-ja. Teh takrat ni bilo na pretek. Kaj

kmalu so ga zvabili k poštni direk-ciji, ki je imela svoj sedež v Ljublja-ni, in mu zaupali avtobus na redni progi v Brežice.

AVTOBUS MESTA CELJALeta 1925 je začel voziti od

Šmartnega ob Paki do Solčave. Imel je majhno vozilo, ki je imelo prostora le za šest potnikov, poleg oseb pa je hkrati vozil tudi pošto v dolino. Vse do leta 1930 je bil zapo-slen pri poštnih prevoznikih. Le-to prej so v Celju ustanovili podje-

Tematska priloga

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 13

Topel dom in nižji računi za ogrevanje!

Informacije o odprtih javnih pozivih Eko sklada so vam na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13.00 in 14.30 uro ter po elektronski pošti na ekosklad@ekosklad.si ali na www.ekosklad.si.

Stare gradnje so izjemno ener-getsko potratne. Imajo slabo izo-lacijo in dotrajane ogrevalne siste-me ter materiale, kar vpliva na vi-soko rabo energentov in na kako-vost bivanja, zato ne odlašajmo s prenovo. Morebitni visoki stroški nas sicer lahko odvrnejo od načr-tovanja del, toda s prenovo lahko porabo energije za ogrevanje moč-no zmanjšamo, tako se naložba po-vrne že v nekaj letih.

Eko sklad lahko pomaga pri od-ločitvi, saj nudi subvencije, ugo-dna posojila in brezplačne ener-getske nasvete.

Eko sklad nudi subvencije za naložbe občanov v večjo energet-sko učinkovitost stavb, in sicer za:- solarni ogrevalni sistem, - energijsko učinkovita lesena okna,- toplotno izolacijo fasade, strehe ali stropa,- prezračevanje,- gradnjo ali nakup skoraj nič-e-nergijske stavbe ali nakup stano-vanja v novi ali obnovljeni skoraj nič-energijski stavbi,

- celovito obnovo stavbe.Za centralno ogrevanje so na

voljo subvencije za: - kurilne naprave na lesno biomaso,- toplotne črpalke, - priključitev na sistem daljinskega ogrevanja, - vgradnjo plinskega kondenzacij-skega kotla.

Subvencije za izvedbo posamič-nih ukrepov znašajo od 20 do 60 odstotkov priznanih stroškov na-ložbe, višje pa so v primeru obse-žnejše obnove ali za izvedbo naj-manj treh ukrepov hkrati.

Na voljo so tudi subvenci-je za skupne naložbe pri obno-vi večstanovanjskih stavb, v vi-šini od 20 do 40 odstotkov stro-škov naložbe, in sicer za nasled-nje ukrepe:- toplotno izolacijo fasade,- toplotno izolacijo strehe ali stropa,- optimizacijo sistema ogrevanja ali- obsežno energetsko prenovo in- zamenjavo stare oziroma sta-rih kurilnih naprav v skupni ko-tlovnici.

Dodatna nepovratna finančna spodbuda je na voljo za izdelavo projekta za izvedbo del in nadzor projekta. Prejemnikom denarne socialne pomoči se krije njihov celoten delež naložbe.

Občanom je lahko pri odločanju za naložbo in izpolnjevanju vloge za Eko sklad v pomoč brezplač-no energetsko svetovanje, ki ga ponujajo usposobljeni svetovalci v državni mreži ENSVET, financirani s strani Eko sklada.

Za obisk v eni od lokalnih pi-sarn, ki so vzpostavljene po vsej državi, se lahko občani naroči-jo na spletni strani www.ensvet.si ali na brezplačni telefonski števil-ki 080 1669.

Za prejemnike redne denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka so na voljo tudi nepovra-tne finančne spodbude za celot-ni strošek zamenjave starih ku-rilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na

lesno biomaso, in sicer v stano-vanjskih stavbah na območju Ce-lja, Hrastnika, Kranja, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, Trbovlja in Zagorja.

Za socialno šibke občane se iz-vaja še projekt ZERO – zmanjše-vanje energetske revščine obča-nov. V okviru tega lahko prejemniki redne denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka zaprosijo za obisk energetskega svetovalca na domu, ki jim nudi brezplačni nas-vet za zmanjšanje porabe energije in vode. Zraven dobijo še brezplač-ni paket materialov v vrednosti najmanj 50 EUR. Postopek se zač-ne na centru za socialno delo, kjer se upravičene osebe pri strokov-nem delavcu prijavijo za paket in obisk svetovalca ENSVET.

Eko sklad ponuja tudi ugodne kredite za vse zgoraj naštete uk-repe in tudi druge okoljske nalož-be. Možna je pridobitev subven-cije in najema kredita hkrati.

Tematska priloga

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201814

Tematska priloga

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 1515

Tematska priloga, Organizacije

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201816

Dostop do nepovratnih sredstev in brezplačno energetsko svetovanje

V času ogrevanja stanovanj oz. stanovanj-skih objektov, še bolj pa po zaključku ogreval-ne sezone, zelo hitro ugotovimo, kaj bi bilo pot-rebno postoriti, da bi bila bivalna klima ugo-dnejša in s tem tudi stroški za ogrevanje manj-ši. Posebno to velja za starejše stanovanjske objekte, predvsem tiste, ki so bili zgrajeni v dru-gi polovici prejšnjega stoletja (v 60., 70. in 80. le-tih). Ti objekti so večinoma zgrajeni iz materia-lov, kateri danes ne ustrezajo sodobni gradnji in energetskim zahtevam. Poleg tega je bilo veli-ko objektov zgrajenih po načelu samogradnje (v lastni režiji), saj je bilo to v tistih časih normalno. Da bi energetsko stanje tako zgrajenih objektov popravili, je na voljo kar nekaj ukrepov, katerih cilj je zmanjšanje porabe energije za ogrevanje.

Najpogostejši in najbolj enostavni ukrepi, ka-teri ne posegajo v statiko zgradbe, so predvsem ukrepi na ovoju stavbe. Med najpogostejšimi ukrepi je to zamenjava stavbnega pohištva, na-mestitev toplotno izolacijske fasade in izolacija podstrehe. V kolikor so ti trije ukrepi izvedeni, bo posledično obstoječi ogrevalni sistem predi-menzioniran, zato ga je smiselno posodobiti. Po-

sodobitev in prenova ogrevalnega sistema je v pogostih primerih zaradi starosti in iztrošenosti prav tako potrebna. V zadnjem času se najpogo-steje vgrajujejo sodobne peči na polena, pelete in sekance, katere pa naj imajo prigrajen hranil-nik ogrevalne vode.

Kot druga varianta posodobitve ogrevalnega sistema pa se najpogosteje uporabljajo toplo-tne črpalke, katere dosegajo zelo dobre rezulta-te (prihranke), gledano z vidika porabe energije in s tem stroškov za obratovanje.

Vse te ukrepe država spodbuja, in sicer z do-delitvijo nepovratnih sredstev. Višina nepovratnih sredstev znaša praviloma do 20 % naložbe v po-sodobitev, v novem javnem razpisu, kateri je v ve-ljavi od oktobra 2017 naprej, pa so spodbude za nekatere ukrepe tudi višje. Predvsem velja to za zamenjavo kurilnih naprav na lesno biomaso, kjer znaša višina subvencije do 50 % naložbe, in za vgradnjo toplotne črpalke do 40 % naložbe. V ko-likor so na objektu izvedeni hkrati trije ukrepi sku-paj, pa se subvencija lahko poveča še za 50 %.

Nosilec dodelitve vseh vrst subvencij je EKO sklad, javni sklad RS, in sicer preko javnih razpi-

sov. Trenutno veljavni razpis za vse te posodobi-tve je razpis z oznako 54SOB-OB17.

Pridobitev sredstev je sorazmerno enostavna, saj je potrebno le oddati vlogo s predračunom za nameravano naložbo. Vlogo je potrebno ved-no oddati pred pričetkom del.

Da si zagotovite popolno vlogo, vam država preko EKO sklada nudi tudi brezplačno energet-sko svetovanje, katerega cilj je zagotavljanje pravilnosti posega, predvsem po tehnični pla-ti. Pri svetovanju vam bo strokovno usposobljen energetski svetovalec podal smernice in zahte-ve za pravilnost ukrepa, kakor tudi pomoč za od-dajo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev.

Svetovanje za občane vse občin Zgornje Savinjske doline je na voljo vsak četrtek od 17. do 18. ure v Energetsko svetovalni pisarni v Domu Kulture v Nazarjah (pri gradu Vrbovec).

Za svetovanje se je potrebno predhodno najaviti na telefon tajništva Občine Nazarje (03/839-16-00).

Energetski svetovalecFranc Šporn

Naro

čnik

objav

e: Ob

čina N

azar

je, S

avin

jske c

esta

4, 33

31 N

azar

je

DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI V HRVAŠKI ISTRI

Spoznavali preteklost in starodavne eksponate

V Novi vasi pri Poreču so si člani društva ogledali muzej traktorjev in kmetijskih strojev. (Foto: Franjo Atelšek)

Že vrsto let se v jesenskem času člani Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine zgornjesavinj-ski starodobniki podajo na stro-kovne ekskurzije v različne kraje. Letos so se prvo soboto v oktobru namenili v hrvaško Istro.

Podali so se do Poreča, kjer so si v Novi vasi ogledali muzej traktor-jev in kmetijskih strojev. Med dru-gim jih je pritegnil stari fordson iz leta 1923. Nato so obiskali jamo Ba-redine v neposredni bližini muzeja. Jama je zakladnica kapnikov, ki so se oblikovali v podzemne skulptu-re, kot so zavese, kip Matere Bož-je in drugo.

bah. Po otoku Veliki Brioni so se udeleženci popeljali z vlakcem in si ogledali tudi rezidenco nekda-njega predsednika Jugoslavije Jo-sipa Broza Tita ter številne druge znamenitosti otoka.

Po besedah predsednika druš- tva Mateja Coklina je njihovo po-potovanje vedno namenjeno spo-znavanju preteklosti in starodob-nih eksponatov. To potem združi-jo s sproščanjem in prijateljskim druženjem. Tudi letos je bilo tako, saj so ekskurzijo zaključili z ve-čerjo ob morju in povratkom pro-ti domu.

Marija Šukalo

Po ogledu poreških znamenito-sti so se odpeljali do Fažane in se vkrcali na ladjo. Ta jih je odpelja-

la do nacionalnega parka Brioni. Znan je po blagi mediteranski kli-mi in številnih arheoloških najd-

Tematska priloga, Organizacije, Informacije

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 17

Prihodnost otrok: Da bo iz majhnega zraslo velikoŽivimo v času hitrih sprememb, ko je gotovo

le to, da je že jutri lahko vse drugače. Ko posta-nemo starši, se tega zavedamo še toliko bolj, saj se v našem življenju nenadoma pojavi kopi-ca nepričakovanih izzivov, pa tudi stroškov. Prav zaradi stroškov je takrat morda težko razmišljati o dodatnem varčevanju za otroka, vendar je rav-no to trenutek, ko z najmanjšimi vložki lahko na-redimo največ!

KORAK ZA KORAKOM …»Ko je otrok še manjši ali še preden se sploh

rodi, je odličen trenutek, da se odločite za po-stopno varčevanje ali varčevalni račun,« pravi

Simona Gregorn. Mesečno to sicer pomeni od-poved majhnemu znesku, a kljub temu skozi le-ta, do takrat, ko bo otrok že v srednji šoli ali na fakulteti, lahko privarčujete zajeten izkupiček. Če že v otrokovih mladih letih razpolagate z ne-

koliko večjimi prostimi sredstvi, pa se lahko od-ločite za depozit. »Tako vam denar sicer dlje ča-sa ne bo dostopen, a vas po drugi strani dolgo-ročna vezava prisili, da ne pozabite na dober na-men, in hkrati onemogoči, da bi denar porabili za kaj drugega, še dodaja Gregornova.

OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVOKer je varčevanje za otroke po naravi dolgo-

ročno, je postopno varčevanje v delniških vza-jemnih skladih ena bolj donosnih možnosti, ki jih lahko izberete. Varčujete lahko že z zelo niz-kimi zneski, ob tem pa je prednost postopne-ga varčevanja v vzajemnih skladih tudi njego-va izjemna prilagodljivost tako času, kot viši-ni zneska.

Pri razmišljanju o otrokovi prihodnosti pa ne smemo pozabiti na najpomembnejšo finanč-no vzgojo. Finančne injekcije so namreč odlič-ne, da otroku priskočite na pomoč, »a te naj ne bodo edino izhodišče njegovega osamosvaja-nja. Pomembno je, da otroku omogočite, da bo znal sam stati na svojih (finančnih) nogah,« za-ključuje sogovornica in vas vabi v NLB Posloval-nico Mozirje.

Z odraščajočim otrokom rastejo tudi njegove potrebe.Zato je za njegovo prihodnost dobro poskrbeti že danes.

Simona Gregorn, vodja NLB Poslovalnice Mozirje

PRIKAZNA VAJA MLADINE PGD OKONINA

Mladi pokazali znanje in suvereno premagali starše

Mladim gasilkam in gasilcem spretnosti pri vajah ni manjkalo. (Fotodokumentacija PGD Okonina)

V okviru meseca požarne varnosti so se men-torji mladine Prostovoljnega gasilskega društva Okonina odločili za prikazno vajo z gasilsko mla-dino. Z njo so predvsem staršem, a tudi ostalim prisotnim prikazali znanja in veščine, ki so jih otroci osvojili na vajah, v katere so vsi vložili ve-liko časa.

24 otrok je pokazalo spretnosti v razvrščanju in znanje v gasilskem kvizu, ki zajema vprašanja

iz prve pomoči, področja veš – ne veš, zgodovi-ne gasilstva in prepoznavanja topografskih zna-kov. V kvizu so prepričljivo premagali nasprotno ekipo staršev.

Sledilo je vezanje vozlov, nato so mladinke prikazale štafetno spajanje cevi na trojak in hi-trostno zvijanje cevi, pionirji pa vajo z vedrov-ko ter prenos vode. V slednjem so se prav tako preizkusili starši, ki so zopet klonili pred otroki.

Sledilo je druženje obiskovalcev in otrok na

igrišču ob vročem čaju in pecivu, za kar so pos-krbeli starši. Mladi gasilci so se odlično izkazali in pokazali, da za prihodnost gasilstva v Okoni-ni ni treba skrbeti.

Na vabilo so se odzvali tudi župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, predsednik Gasil-ske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žun-tar in predsednik mladinske komisije pri zvezi Vinko Benedik.

ŠMS

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201818

Organizacije, Ljudje in dogodki

TETKA JESEN V VRTCU IN POŠ ŠMARTNO OB DRETI

Otroci zapeli in zaplesali v pozdrav letošnji obilni letini

Najmlajši iz vrtca Šmartno ob Dreti so se v spremstvu vzgojiteljic na prireditev Tetka Jesen kar pripeljali. (Foto: Barbara Rozoničnik)

Leto je naokrog in tetka Jesen je v atriju po-družnične osnovne šole Šmartno ob Dreti po-novno zbrala najmlajše in njihove starše. Star-šem, babicam in dedkom ter ostalim obiskoval-cem so otroci zapeli, zaplesali ter se poveselili ob obilnih darovih letošnje jeseni. Prireditev je ob prisrčnem programu, ustvarjalnih delavni-cah in pokušini jesenskih dobrot poskrbela za prijetno druženje.

Na delavnicah so otroci s starši ustvarjali je-sensko obarvane izdelke ter se posladkali ob darovih narave. Kot je dejala Sabina Venek, vod-ja POŠ Šmartno ob Dreti, so se zbrali na prelep jesenski dan, pravšnji za opravila na njivah in polju, kot tudi ravno pravšnji za prireditev Tet-ka Jesen.

Barbara Rozoničnik

RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE

Na prvem maratonu zmagala najmlajša tekmovalca

Tom Cecelja, ravno med utrujanjem petkilogramskega krapa, je skupaj z bratom Timom sestavljal najmlajšo ekipo, ki pa je zmagala

na maratonu. (Foto: Benjamin Kanjir)

Na mozirskem ribniku se je na prvo oktobrsko soboto odvil prvi ri-biški maraton. Vsako ekipo sta ses-tavljala dva ribiča, za ulov so šteli in šli na tehtnico le krapi in amurji. Največ sreče sta bila deležna Tom in Tim Cecelja.

EKIPE SO SE MED SABO ZELO RAZLIKOVALE

Ob ribniku se je zbralo 15 ekip ribičev, ki so izžrebali ribolovna mesta. Dovoljeni so bili domala vsi načini lova in vab, zato so se eki-pe med sabo zelo razlikovale. Eni s profesionalno opremo, drugi s ce-nejšo, a vseeno učinkovitejšo. Eni so se odločili za plovčkanje, drugi za talni ribolov. Komisija je vsake par ur šla do ekip in stehtala ulov,

mu je sledil ob dveh popoldan. Do šestih, ko je bilo tekme konec, sta ujela še enega in skupna te-ža ujetega se je ustavila na dob-rih 13 kilogramih. To je zadostova-lo za zmago.

POSEBNA NAGRADA GLAVA PEČENEGA ODOJKA

Na drugo mesto sta se uvrstila Bojan Žmavc in Žiga Planovšek, tretja je bila ekipa Novak iz Šem-petra. Posebno nagrado sta za če-trto mesto prejela ljubenska ri-biška staroste Janez Podkrižnik in Franc Vodušek. Njuna je bila glava pečenega odojka, ki se je vr-tel ob ribniku in nato nahranil lač-ne tekmovalce.

Benjamin Kanjir

ki je čakal v mreži. Po tehtanju so bile ribe izpuščene nazaj v globino.

TRIJE DOBRI ULOVI ZA ZMAGOPovsem na drugi strani ribni-

ka, tik ob izlivu, sta ribarila brata Tim in Tom Cecelja. Po parih urah se je palica prvič zganila in v mre-žo je priplaval lep krap. Še eden

OBČINA LJUBNO

Sončno popoldne za druženje ob jesenskih dobrotah

Druženje otrok v Vrbju je bilo popestreno z animacijami

in jesenskimi dobrotami. (Fotodokumentacija KZSŠ)

Zadnji septembrski petek so Klub Zgornjesavinjskih študentov, ljubenski vrtec in Občina Ljubno organizirali popoldansko dogaja-nje za vse otroke vrtca. V Vrbju je klub študentov poskrbel za peko kostanja in sokove. Zaposlene v vrtcu so poskrbele za animaci-jo otrok.

Ob vseh dobrotah jih je še son-

ce pozdravilo in jih grelo celo po-poldne.

ŠMS

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 19

Oglasi

Komisija za izbor športnikov leta 2018 se je sestala še drugič

Po prvi seji komisije za izbor športnikov leta 2018, ki jo vodi organizator projekta in nosilec li-cence Ivo Milovanovič, je bil določen sklic za najpomembnejše prvo odločanje. Na drugi seji so člani komisije usklajevali predloge za nomi-nacije, ki bodo z 2. novembrom objavljeni v Sa-vinjskih novicah in na spletni strani www.spor-tnik-zgs.si.

Glasovanju bodo tako predlagani kandidati za športnico in športnika leta 2018, mlada špor-tnica in športnik, najboljši športni klub ter prire-ditelj oziroma organizator športnih prireditev le-ta 2018. Kljub temu, da je za predloge o osebno-stih za posebne športne dosežke in za življenj-sko delo na področju športa še nekaj časa, ker o teh kategorijah komisija odloča samostojno, so prve predloge prav tako predstavili že na tem sklicu.

CILJ ORGANIZATORJA JE TESNO SODELOVANJE S ŠPORTOM IN OBČANI

V Savinjskih novicah nadaljujemo s pogovori s člani komisije, predstavniki občin, našimi bral-ci in naključnimi sogovorniki. Od njih želimo iz-vedeti, kaj menijo o projektu in zaključni prire-ditvi, za koga bodo glasovali ter kaj bi predlaga-li organizatorju v prihodnje.

- Se je komisija že kaj prilagajala od prve-ga leta in prvih stališč o principih dela ter ali se vam zdi, da so lansko leto prvič vpeljana priznanja za posebne dosežke dopolnila vr-zel med priznanji?

Jože Jelen, član komisije iz mozirske občine:

»Zdaj lahko že z gotovostjo trdimo, da je celoten do-godek z razglasi-tvijo športnika leta v Zgornji Savinjski dolini postal tradi-

cionalna prireditev. V komisiji sodelujem že od začetka in lahko primerjam rast celotne orga-niziranosti in izboljšave v sistemu evidentiranja ter predlaganja nominirancev. Prvo leto smo se dogovorili, katere kategorije bomo podeljevali in kakšne kriterije bomo upoštevali.

Časovno obdobje, v katerem se štejejo rezul-tati, je koledarsko leto, zato je razumljivo, da ak-tivnosti potekajo proti koncu leta, ko se veči-noma zaključujejo športne prireditve, če izvza-memo zimske športe. Ker vseh tipov športnic in športnikov ni mogoče natančno kategorizirati, smo lansko leto dodali »priznanje za posebne športne dosežke«.

Pri odločitvi o zmagovalcih v posameznih ka-tegorijah nam lahko pomagajo tudi občanke in občani z glasovanjem na posebni spletni stra-ni organizatorja in z glasovanjem po pošti v so-delovanju z medijskim sponzorjem, našim lo-kalnim časopisom Savinjske novice. Želel bi si, da se občanke in občani bolj aktivno vključijo s svojimi predlogi, da se ne bi zgodilo, da koga spregledamo.

PRVEGA NAGRAJENCA ZA »FAIR-PLAY« ŠE IŠČEMO

Še zlasti je takšno sodelovanje dobrodošlo pri predlaganju nagrade za življenjsko delo in za dogodek, kot je »fair play«. Še posebej si že-limo prejeti predloge za primere slednjega, za katere nam do sedaj še ni uspelo podeliti pri-znanja. V tem bi pričakovali predloge predvsem iz vrst športnikov, ki doživljajo in poznajo tovr-stne primere.

Letos smo se dogovorili, da bomo v vsaki kategoriji določili po pet nominacij, kar je mor-da novost in napredek pri vlogi komisije. In ne nazadnje, želel bi omeniti, da je tudi nominaci-ja že lepo priznanje, v katerem z glasovanjem lahko sodelujejo tako športniki kot ostala jav-nost.

Odziv javnosti na zaključni dogodek s po-delitvijo priznanj Športnik leta je navdušujoč, prepričan sem, da se je prireditev dokončno prijela, v tem stilu in na visokem nivoju je pot-rebno le vztrajati. S tem se po mojem mnenju športnim posameznikom, ekipam in klubom ter njihovim funkcionarjem simbolično zahva-limo za njihovo delo in vložen trud in plemeni-to poslanstvo.«

Bernarda Ma-jerhold, upokojen-ka iz Šentjanža:

»Prireditev Športnik leta sem poznala že prvič, a še bolj, ko je prizna-nje za posebne do-sežke prejela sose-da, maratonka Ber-

narda Zvir, ki si je pozornost zaslužila, saj trdo trenira in skrbi za svoje zdravje na tak način. Tokrat bom morda glasovala za »hudega« ko-lesarja Erika Rosensteina, morda za gorsko ko-lesarko, dirkačico Moniko Hrastnik, gotovo bos-ta nominirana. Sem pa zelo vesela vstopnice za prireditev. Že zdaj vem, kje bom 20. decembra, ko bo v Mozirju »žagala« Tanja Žagar.«

Tekst in foto: Jože Miklavc

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201820

Šport, Ljudje in dogodki

Zanimivosti naraveSlavko Špeh je naletel na tale lepi carjevič v

svojem sadovnjaku na Ljubnem ob Savinji. Naj pogled nanj nasmeji še vas, kot je njega in nas.

KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE

Člani so si prigarali drugo zmago

Borbena igra Nazarčanov je obrodila sadove in zmaga je ostala doma.

(Foto: Roman Mežnar)

Prejšnji petek je članska ekipa Nazarij od-igrala že drugi krog 3. SKL vzhod in zabeležila že drugo zmago. V Nazarjah je bila enakovreden nasprotnik ekipa Calcit iz Kamnika, ki je kljub dobri igri morala priznati premoč domačinom in klonila z rezultatom 72:63.

POLNI ENERGIJE NAPORNEMU URNIKU NAVKLJUB

Košarkarji Nazarij igrajo v težkem ritmu dveh tekem na teden, saj nastopajo tudi v pokalnem tekmovanju. Kljub napornemu urniku so imeli dovolj energije za novo košarkarsko predstavo in so dobro odprli tekmo z rezultatom 8:0. Go-stje so kmalu vzpostavili ravnovesje na igrišču in v nadaljevanju so ljubitelji košarke lahko uži-vali v dobri igri obeh ekip, ki sta bili vseskozi po-ravnani.

POPLAČANI ZA BORBENOST NA IGRIŠČUOdločilna je bila trojka Blaža Vodončnika

dobre tri minute pred koncem tekme za 67:60. V zadnjih minutah so domači košarkarji znali oh-

raniti prednost in zabeležiti novo zmago ter bili tako poplačani za borbenost na igrišču.

Najboljša strelca srečanja sta bila s 14 toč-kami Vodončnik in Primož Bitenc, prvič pa sta za nazarsko ekipo zaigrala Aldin Hasič in Nejc Ivenčnik.

USPEŠNI TUDI KADETI Aktivni so bili tudi kadeti U-17, ki so v soboto

dopoldan na novem gostovanju še drugič v se-zoni premagali Parklje B (53:77) in se zavihte-li na drugo mesto v svoji skupini. Najboljša po-sameznika srečanja sta bila s 37 točkami Nace Štiglic in z 21 Nejc Skornšek.

Naporen ritem tekem se je nadaljeval tudi v tem tednu, saj so člani že v ponedeljek doma odigrali 1. tekmo 2. kroga pokala Spar proti Lju-bljani, že v sredo pa gostovali v Vojniku v 3. kro-gu 3. SKL vzhod. O teh tekmah bomo poročali v naslednji številki novic.

Roman Mežnar

ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE

Klonile šele v osmini finala

Mozirske odbojkarice po svoji prvi zmagi v prvi ligi nad ekipo iz Pirana so bile vidno zadovoljne. (Foto: Benjamin Kanjir)

Mozirske odbojkarice pod trenerskim vodstvom Danijela Habjana so z odličnimi igrami letos po-kalno tekmovanje končale šele v osmini finala. V Hočah so bile 17. oktobra premočne domačinke eki-pe Formula Formis, ki so jih odpravile gladko s 3:0.

NALETELE NA PREVISOKO OVIROPo dveh zmagah, doma so namreč odpravi-

le ekipi Maribora in Ljutomera, so Mozirjanke v

osmini finala naletele na previsoko oviro. Od-bojkarice Formule Formisa, ki v 1. a slovenski odbojkarski ligi zasedajo trenutno četrto mes-to, so bile enostavno premočne in zmaga prak-tično nedosegljiva. Mozirjanke so jim odvzele v prvem setu 16, v drugem 17 in v tretjem le 11 točk.

ZDRSNILE NA 7. MESTOTo soboto so v okviru 1. DOL b lige za članice

Mozirjanke gostovale na Ptuju. Tekmo so začele zelo dobro in samozavestno. Domače igralke so se morale zelo truditi za vsako točko, nobeni eki-

pi pa se ni uspelo rezultatsko odlepiti. Na kon-cu zmaga s 25:23. V drugem in tretjem setu so odbojkarice iz Mozirja malce popustile, poznala pa se je tudi odsotnost nosilke igre v polju Nine Kontrec, ki se je poškodovala na pokalni tekmi v Hočah. V drugem setu so gostje dosegle 17, v tretjem pa le še 14 točk. Skupno torej 3:0 za eki-po ŽOK SETO Ptuj, Mozirjanke pa so na lestvici padle na 7. mesto.

To soboto Mozirjanke v domači dvorani v Mo-zirju gostijo ekipo Svatycomet Zreče.

Benjamin Kanjir

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 21

Šport

SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC

Ljubenski skakalci s stopničkami napovedujejo lepo prihodnost

V Kranju so se smučarski skakalci pomerili na članskem državnem prvenstvu in v katego-riji mladinci do 18 let. Ob odsotnosti nekaterih reprezentantov je naslov članskega državnega prvaka osvojil Rok Justin, drugo mesto je pripa-dlo članu ljubenskega kluba Žaku Moglu. Lan-ski državni prvak Timi Zajc se je uvrstil na če-trto mesto.

Ostali rezultati: 8. Jan Bombek, 9. Jernej Pre-sečnik, 15. Medard Brezovnik, 21. Lovro Vodušek in Matevž Same, 29. Luka Robnik, Karlo Vodušek je ostal izven trideseterice.

EKIPNI PRVAKIMed mladinci do 18 let je državni prvak postal

Mark Hafner, drugi je bil Jan Bombek, tretji Jer-nej Presečnik in četrti Luka Robnik. Karlo Vodu-šek je zasedel 12. Gorazd Završnik pa 20. mesto. Ekipno so bili ljubenski skakalci nepremagljivi in drugouvrščene iz NSK Tržič - FMG premagali s kar 184,4 točke razlike.

DRŽAVNO PRVENSTVOV Velenju je potekala še sklepna prireditev

poletne sezone, državno prvenstvo za dečke in deklice do 12 in 13 let. Rezultati pri deklicah do 12 let: 3. Nika Zamernik, 6. Tinkara Žehelj in 8. Naja Žerovnik. Dečki do 12 let: 6. Gašper Presečnik, 13. Ažbe Zagožen, 15. Janez Korent in 34. Jaka Kra-mer. Dečki do 13 let: 23. Mark Volovšek Murko.

V kategoriji dečki do 13 let je ljubenska ekipa osvojila 9. mesto.

POKAL COCKTA LJUBNO IN PLANICA

Na tekmi na Ljubnem so se pomerile mlajše kategorije. Dečki do 11 let: 5. Jaka Kramer in 6. Ja-nez Korent. Deklice do 12 let: 1. Tinkara Žehelj in 2. Nika Zamernik. Dečki do 12 let: 1. Gašper Pre-sečnik, 4. Ažbe Zagožen. Dečki do 13 let: 5. Mark Volovšek Murko.

Na tekmi za pokal Cockta v Planici je med dečki do 16 let Gorazd Završnik dosegel drugo mesto.

ŠMS

JUDO KLUB VELENJE

David Hostič in Urh Štober pobirala medalje

Urh Štober se je v kategoriji do 66 kilogramov s štirimi zmagami povzpel na

odlično 3. mesto.

David Hostič je v kategoriji nad 90 kilogramov slavil

tri zmage.

V soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra, je Ju-do klub Acron Slovenj Gradec organiziral že 13. mednarodni turnir za kadete in mlajše kade-te Koroška open 2018. Na njem je sodelovalo 25 držav s skupno 550 tekmovalci. Na turnir-ju je s svojimi člani sodeloval tudi Judo klub Velenje, za katerega sta se med drugim odlič-

no izkazala dva mlada Zgornjesavinjčana, Da-vid Hostič in Urh Štober. David je v kategori-ji nad 90 kilogramov slavil tri zmage in si pri-služil srebrno obličje, Urh pa se je v kategori-ji do 66 kilogramov s štirimi zmagami povzpel na odlično 3. mesto.

TG

ZAKLJUČEK STRELSKIH TEKMOVANJ

Zmagal Ivan Rihter

Prejemniki medalj strelske tekme z malokalibrsko puško na razdaljo 100 metrov (z leve): Boris Purnat, Ivan Rihter in Marjan

Hanžekovič (foto: Natalija Kreinz)

Na strelišču Zagradišče so člani Strelskega društva Gornji Grad v nedeljo, 14. oktobra, orga-nizirali strelsko tekmovanje z malokalibrsko pu-ško na razdaljo 100 metrov. Zmagal je Ivan Rih-ter (97 krogov), drugo mesto je zasedel Boris Purnat (94) in tretje Marjan Hanžekovič (91, 4 x 10). Četrti je bil Henrik Strnad z 91 krogi, vendar s samo dvema desetkama. Ivan Rihter je postal tudi zmagovalec kombinacije. Podelili so še me-dalje za discipline leže in trostav.

Strelci so na nedeljski tekmi streljali sede za mizo v tarčo 50 x 50 cm po 5 nabojev v tarčo za preizkus in 10 za oceno. Pojavljala sta se rahla meglica in sonce, tako da je bila vidljivost na tarčo zelo slaba. Kljub temu so bili rezultati ze-lo dobri, saj je kar 14 strelcev doseglo več kot 80 krogov.

Janez Kolar

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201822

Kronika, Zahvale, Oglasi

Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.

IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

• PREVOZSHELIKOPTERJEMNazarje: 16. oktobra ob 15.03 so gasilci PGD Nazarje pred zdra-

vstvenim domom v Nazarjah zavarovali pristanek helikopterja Slo-venske vojske. Člani helikopterske ekipe nujne medicinske pomo-či so prevzeli obolelo osebo in jo prepeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana.

OBVESTILO OBČANOMPolicija v času praznikov dneva reformacije in dneva spomina na

mrtve pričakuje povečan promet na cestah v bližini pokopališč. Po-licisti zato svetujejo in pozivajo občane, da naj kot vozniki v cestnem prometu vozijo strpno, upoštevajo cestnoprometne predpise, pred-vsem omejitve hitrosti, ne vozijo pod vplivom alkohola oziroma dru-gih psihoaktivnih substanc in da naj bodo pozorni na povečano šte-vilo pešcev na cestah. Prav tako pozivajo pešce, da naj v večernem in nočnem času na neosvetljenih delih cest uporabljajo odsevna te-lesa in hodijo po pravilni strani vozišča oziroma po prometnih povr-šinah, ki so namenjene pešcem.

Ker se v času navedenih praznikov beležijo tudi pogostejši vlomi v vozila, parkirana v bližini parkirišč, policisti svetujejo, da naj ljud-je v vozilih na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov, vo-zila zaklepajo in jih po možnosti parkirajo na osvetljenih parkirnih prostorih. V primeru, da pri vlomu v vozilo zalotijo storilca, naj se z njim ne spuščajo v konflikt, ampak naj si poskušajo zapomniti čim več njegovih podrobnosti in o dejanju takoj obvestijo policijo na te-lefonsko številko 113.

(Foto: IS)

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

ZAHVALAOb izgubi mame, stare mame, tašče in sestre

Marije OREŠNIKiz Primoža pri Ljubnem27. 4. 1933 - 16. 10. 2018

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli v težkih trenut-kih stali ob strani in našo mamo pospremili na zadnji poti. Hvala pat-ronažni službi, ge. Angelci Šuster in osebju nujne medicinske pomoči, postaje Mozirje. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prija-teljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in darovane sveče ter sve-te maše. Zahvaljujemo se dr. Karlu Gržanu in Martinu Pušenjaku za opravljen obred, pogrebcem, cerkvenim pevcem, praporščakoma, ge. Zvonki Kladnik, pogrebni službi Tišina in Daniju Sedovšku.

Sin Jože z družino

Rasti v višine in korenine polja, leti v vsa domača in eksotična okoljater potuj skozi tisoče dimenzij vesolja.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice

Jozefe JAMNIK

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za nesebično pomoč, izreče-na sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.

Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred!

Žalujoči vsi njeni

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 23

Zahvale, Oglasi

Srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a nate spomin bo večno ostal.

Kogar imaš rad,nikoli ne umre.Samo daleč, daleč je …

ZAHVALA

Ob boleči izgubi nam drage

Milice ZUPAN1936 - 2018

Iskrena hvala vsem, ki jo boste imeli v lepem spominu.

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi

Jože ACMAN iz Mozirja

23. 2. 1951 - 8. 10. 2018

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste za trenutek ustavili svoj korak, prisluhni-li naši tišini in delili z nami bolečino. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje in darovane svete maše.

Zahvaljujemo se tudi patronažnim sestram iz ZD Mozirje in ZD Na-zarje.

Hvala g. župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen obred, g. Roma-nu Čretniku za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Morana.

Žalujoči vsi njegovi

V SPOMIN GE. MILICI (post factum )

- Milica, ga. ZUPANOVA, upokojena učiteljica, vdova,

so krajanka, s Trat, Mozirjanka, nam je bila dokaj znana slikarka;

ob jutranji kavi moji ženi družabnica.

- Ivan, nje življenjski sopotnik, je bil tu njega dni uspešen gostinski vodnik -

direktor Mozirskega pod. »Turista«, tam doživel obisk predsednika Tita, -

tedaj za delo - mu nagrada znamenita.

- Lep spomin je tudi na g. Ivana, mamo – gospo Marjeto ZUPANOVO, ko je

samohranilka 2 otroka lepo vzgojila; na tedanji postaji milice vzorno čistila, nam tam samskim mil. perilo snažilka.

- Ivanu, v zakonu je, ga. Milica, podariladve brhki hčeri: Milojko in Petro,

prva na gorski kmetiji nad Preboldom živi, druga v uspešni dejavnosti firme Podkrižnik, nje mož, g. Iztok, je poslanec v republiki bil.

- Cenjeno je tu »ZUPANOVO« ime, v tem kraju, dolini in mnogo širše,

so pa za to zaslužni kar vsi ti: ga. Marjeta, g. Ivan, ga. Milica, hčeri - kot za lep mozaik - različni kamenčki,

krajani pa smo nanje ponosni.

- In vse do nenadne smrt je, ga. Milica, slikala, tudi javnosti svoje stvaritve predstavljala, povrhu še ljubiteljske lik. ustvarjalce učila,

čutečo ljubezen o umetnosti prijazno delila;med svojimi, tudi vnuki, pravnuki -

materialno jim po svojih močeh priskočila,tako še duhovno tudi druge bogatila, -

naj ji bo slava v neskončni večnosti.

Vlado Parežnik

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201824

Za razvedrilo

KRIŽEMKRAŽEM NAOKROG Letošnje lokalne volitve v dolini so zanimive vsaj po tem, da se za

županski stolček potegujejo tudi nekdanji župan, podžupan ter po-džupan in hkrati župan, in to ne ravno v »svojih« občinah. Anton Ri-felj (desno) je županoval v Gornjem Gradu in želi biti sedaj župan Mozirja. Anton Špeh (levo) želi zasesti njegov nekdanji stolček in je trenutno podžupan v ljubenski občini. Drago Poličnik, ki je do se-daj nenasilno prevzemal oblast v občini Mozirje in je rečiški podžu-pan, utegne ob morebitni zasedbi mesta župana na Rečici ob Savi-nji postati svetovni rekorder, kar se tiče hkratnih zasedanj župan-skih mest. Je namreč »doživljenjski« pustni župan v Mozirju, utegne pa postati še župan Lenartovega sejma. Da ne bo pomote, seveda imajo vsi stalno prebivališče v občinah, kjer kandidirajo za župane.

LAHKO SE NJIMA SMEJIŽupan občine Nazarje Matej Pečovnik (desno): »Čestitam, Fra-

njo. Praktično si že župan v novem mandatu.«Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Ja, kaj naj rečem?

Aha, vem! Hvala enako. Premagala sva tekmece na volitvah, še pre-den se je tekma zares začela.«

Tatjana Hudomalj, urednica VTV (zase): »Lahko se jima smeji, vse ostale pa čaka še kup skrbi.«

LE KDO JE UJEL NJIHOVO UMETNIŠKO NADARJENO OKO?Pisana skupina umetnic iz treh svetovnih držav in treh različnih

kultur, Vlasta Arzenšek Gottstein iz Nemčije, Luisa Polanco iz Mehike in Maryne Zazyan iz Armenije (z leve), je brez težav našla skupno točko pogovora na odprtju delovne razstave 24. Ex tempo-re Mozirski gaj. Zapeljivi nasmeški in iskre v očeh umetnic vzbujajo vprašanje, kaj je s takšnim zanimanjem ujelo njihovo izostreno oko. Mogoče kakšno umetniško delo? Neuradno pridobljene informaci-je pravijo drugače. Menda naj bi center njihovega zanimanja stal na dveh nogah, bil moškega spola in likovno nadarjen.

(Foto: MŠ)

(Foto: ML)

(Foto: TG)

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 25

KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN

2018

Ime in priimek:

Naslov:

Vsebina oglasa (do 10 besed):

Križanka, Informacije

KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE

Sylvie Germain: MagnusLeta 2005 napisan roman o mo-

škem judovskega porekla obrav-nava bolečo odkrivanje lastne identitete.

Franz-George je pri petih letih povsem izgubil spomin, kot odra-sel moški pa se želi soočiti s pre-teklostjo. Pri tem mora družinsko legendo in lažne spomine razlo-čiti od resnice in razplesti tragič-no osebno zgodbo o svetovni voj-ni, holokavstu, otožnem otroštvu in izgubljenih ljubeznih.

Njegova edina vez z različnimi dogodki iz preteklosti je ves čas, na videz nepomemben, a za juna-ka ključen, plišasti oguljeni med-vedek Magnus.

Ganljivo delo je prejelo nagrade Prix Goncourt des Lycéens, Gonco-

urt List, Poland’s Choice in bilo no-minirano za veliko nagrado Fran-coske akademije za roman.

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 201826

Petek,26. oktober

ob 10.30. Ob spomeniku padlim v Gornjem GraduKomemoracija ob dnevu spomina na mrtveob 11.00. Ob spomeniku padlim pred domom kulture v NazarjahKomemoracija ob dnevu spomina na mrtveob 11.30. Pred mrliško vežico na Rečici ob SavinjiKomemoracija ob dnevu spomina na mrtveob 13.00. Ob spomeniku padlim na Ljubnem ob SavinjiKomemoracija ob dnevu spomina na mrtveob 15.30. Športni park MozirjeNogometna tekma - ND Mozirje : NŠ Krško (st. dečki)ob 18.00. Galerija MozirjePredavanje Bojana Bezgovška Zdravje z vodikovo, ionizirano, bazično, mikroklastrsko vodoob 19.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiPredstavitev dela in življenja Jožefa Lipolda

Sobota,27. oktober

ob 9.30. Medgen borza Rečica ob SavinjiSobotna ustvarjalnica za otrokeob 10.00. Športni park MozirjeNogometna tekma - ND Mozirje : NK Polzela (st. cicibani)ob 19.00. Športna dvorana MozirjeOdbojkarska tekma - Mozirje : Swatycomet Zreče

Nedelja,28. oktober

ob 18.00. Kulturni dom Gornji GradGledališka komedija Striptiz (Matjaž Javšnik)

Ponedeljek,29. oktober

ob 16.30. Galerija MozirjeProslava v počastitev dneva suverenosti

Torek,30. oktober

Center Rinka SolčavaRazstava Constructive Alpsob 10.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiDopoldanska čajanka

Sreda,31. oktober

ob 9.00. Pred spomenikom na trgu v MozirjuSpominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve

Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

Napovednik dogodkov

◊KMETJE,GOZDARJIGradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.

GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.

◊NaročilainmontažavsehTELEMACHinTO-TALTVpaketov!gsm:041/688-094.

Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.

◊ŠIVILJSTVOŽANAŠivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.

Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.

ŽIVALI – PRODAMProdam brejo telico v 9. mesecu; gsm 030/681-278.Prodam teličko čb, staro 4 mesece, za nadaljno rejo; gsm 031/465-969.Prodam bika LS, 150 kg; gsm 041/901-564.Prodam kozla srnaste pasme, po ugodni ceni; gsm 041/783-545.Prodam bikca ck, 200 kg ali polo-vico v novembru; gsm 031/622-815.Prodam bikca LS, 250 kg, bikca SR, 150 kg; gsm 031/855-186.Prodam prašiča domače reje, tež-kega 230 kg; gsm 031/708-263.Prodam telico simentalko, staro 2 leti, ter telico ciko, staro 20 mese-cev; gsm 051/335-751.Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.

ŽIVALI – KUPIMKupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520.

DRUGO – KUPIMDrva bukova suha, razrezana na 33 cm, debelo cepljena, kupim; gsm 040/712-756.Kupim traktor sveder 18 KM ali fiat 22 KM; gsm 031/583-326.

DRUGO – PRODAMProdamo orehova jedrca; gsm 031/815-238.Prodamo otroško kolo schwinn ti-gress 12 col, modre barve. Cena 30 eur; gsm 051/357-753.

Prodam lupinico cybex vijolične barve + isofix nastavek, zelo kva-litetna in lepo ohranjena. Cena 90 eur; gsm 051/357-753.Trosed, dvosed, fotelj iz mikrovla-ken, bež, zelo malo rabljen, cena 230 eur; gsm 041/745-573.Prodam mesarske klade za seka-nje mesa iz jesenovega lesa; gsm 031/800-852.Neškropljena jabolka, carjevič, jo-nagold, idared, prodam po ugodni ceni; tel. št. 58-35-302.Prtljažnik za opel astro ugodno prodam; gsm 031/367-212.Domače 100% bučno olje, 16 eu-r/l, solatno bučno olje 5 eur/l; gsm 041/721-422.Prodam okrogle silažne bale I. in III. košnje; gsm 040/321-191.Prodam cepilec na sveder in priko-lico za traktor; gsm 041/783-448.Prodam suha bukova drva, dolžine 25 cm; gsm 041/510-219.

Prodam elekt. škarje ryobi za živo mejo, dolžina noža 60 cm, rmt-700 r, cena 80 eur; gsm 041/480-324.Prodam hlevski gnoj in domače orehe; gsm 041/614-818.Prodam posteljo, mere 120, in jogi; gsm 031/408-078.Prodam silažne bale ali menjam za bukova drva; gsm 041/510-219.

DRUGO – PODARIMPodarim nabrana jabolka za preša-nje; gsm 031/539-051.

NEPREMIČNINEProdam hišo v Šentjanžu, Rečica ob Savinji; gsm 031/710-125.V Letušu prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem; gsm 051/307-035. Prodam lepo opremljeno garso-njero, takoj vseljivo, na Ljubnem ob Savinji, za 26.000 eur; gsm 070/777-281.

Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2018 27

Oglasi

JAVNA ZAHVALANeznanemu poštenemu najditelju, ki je pred hišna

vrata prinesel izgubljeno denarnico z vsemi osebnimi dokumenti, se iskreno in prisrčno zahvaljujem.

Fanika Kramer, Na trgu 26, Mozirje

Ljudje in dogodki, Oglasi